{»Tejama u ieio Vl.t st. 80« V Ljubljani, v m&©l@ 8. akrila 1922, ^©sam. it, ?$ par. im Glasit«? Sodaiiiiižnč stranke Jugoslavije. K vprašanju naših bodočih šolskih zakonov. (iz učiteljskih krogov.) Eno najvažnejših in najtežjih vprašanj pri notranji izgradnji naše države je šolsko. Šolstvo je v raznih delih naše države silno neenakomerno razvito. So Dokraiine, kjer je osnovno šolstvo šele V povojih in je večina naroda še nepismena. Znano je, kako je avstrijska Morava zanemarjala ljudsko šolstvo v Kostii: lahko jo primerjamo v tem pogledu s turško v novoosvobojenih pokra-iiuah. Ko se torej snujejo novi šolski zakoni. bo morala biti resna skrb poslancev, da se izenačenje šolskih zakonoy ne Vrši na škodo naprednejših pokraiin z razvitejšim šolstvom. Zato se nam prevelika naglica v šolski zakonodaji ne bi zdela priporočljiva, ker je treba marsikatero vprašanje še prej resno premotriti; zato sc nam zdi potrebno, preden spregovorijo strokovnjaki zadnjo besedo, da se sporazumno z vsemi interesiranimi činitelji ugotovijo temeljna načela in enotni pra.vci za ureditev celega šolstva od zasilne hribovske šole do vseučilišča in da se načelno ugotovi, kaj spada v skupni zakon in kaj ne. Smo za državno šolo. ker je nam, ki smo za enotno državo, razvoj šolstva v celi državi pri srcu in hočemo soodločevati o njem in ker vidimo samo v državni šoli .dovoljne garancije za napredek šolstva, ki bi pod avtonomno upravo stalno trpelo na pomanjkanju finančnih virov in bilo večen predmet strankarskih bojev. Prepričani pa smo, da se da združi*5 načelo državnosti Z zahtevo po prilagojenju šolstva ootrebam in razmeram posameznih pokrajin. Pretirano unifikacijo šolstva bi inorali odkloniti, ker b; nikomur na ljubo ne mogli pristati na to, da bi sc razvojne možnosti našega šolstva otesnile iz ozirov na zaostalo šolstvo nekaterih delov; naše države. Šolska zakonodaja, ki mora pripuščati čim najširšo samoupravo, naj bo izključna zadeva centralnega našega parlamenta, kar pa ne pomeni, da se mora šolstvo urediti po celi državi po enem kopitu. Vse ono, kar je priporočljivo in izvedljivo za vso državo., naj pride v skupni šolski zakon, ki bo v glavnem okvirni zakon. Vse podrobnejše določbe, vse ono, kar se ne da brez nasilja prikrojiti za celo državo, pa naj bo predmet specialnih zakonov, ki nai iih sklene parlament za posamezne pokrajine oziroma oblasti in predmet izvršilnih naredb ministrstva. Dosedanji način obravnavanja zakonskih načrtov o našem bodočem šolstvu nam ni pogodu iz dvoinih ozirov. V prvo se obdeluje in prerešetava zakonski načrt za vsako posamezno kategorijo šolstva zase. ne da bi se prej bile skupno od vseli poklicanih faktorjev določile osnovne smernice za izgradnjo vsega šolstva. Vse šolstvo si predstavljamo kot neraz-družno enoto, vse stoječe v službi enega in istega smotra, t. i. napredka naroda in države, in ne moremo si predstavljati obravnavo ene vrste šolstva brez določenih odnosov do drugih. — V drugo se Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo ia uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno*2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Sinatra izdelava in obravnava načrtov v?e preveč kot zadeva ožjega kroga uči-leljcv-strokovnjakov dotične vrste šol. Vsaj za srednje šole velia to, koje načrt javnosti ni dostopen, dočim je stanovska organizacija Ijudskošolskih učiteljev objavila zakonski načrt o osnovnem šolstvu v svojem stanovskem glasilu in tako seznanila ž njim tudi širšo javnost Sploh ie naše ljudskošolsko učiteljstvo v vprašanju bodoče uredbe našega šolstva kar od spočetka iniciativno nastopilo ter izdelalo svoj lastni načrt, zgrajen na odločno demokratičnih načelih, dočim se je srednješolsko učiteljstvo, v koliko/ nam znano, zadovoljilo s tem, da je načelno odklonilo ali sprejelo načrt Glavnega prosvetnega sveta, ni pa izdelalo svojega lastnega načrta. Časniki so prinesli vest, da je Glavni prosvetni savet žc izročil zakonski načrt o osnovnih šolah predsedstvu vlade, tako da utegne kmalu priti v parlament Načrt zakona, kakor ga je bil izdelal za Glavni prosvetni savet Radojevič, je na-« še učiteljstvo odklonilo — v glavnem, ker uvaja v upravo pretiran centralizem in antidemokratski duh, vtesnjujoč pravice učiteljstva in staršev in vsebujoč določbe naravnost policijskega značaja. Ljudsko ali osnovno šolstvo je namenjeno izobrazbi široke mase naroda, zato ie najvažnejše. Iz tega razloga sc nam bo treba z njegovo zakonodajo še večkrat in podrobneje pečati. O Radoje-vičevem načrtu, ki ga je Glavni prosvetni savet bržčas brez bistvenih modifikacij prejel, moramo reči, da je v bistvenih točkah za nas nesprejemljiv — —o—k.: Na noge v svet? boj! Slučaj mi je prinesel v roko knjigo: Na noge v sveti boj! Tretja knjiga: V boj za srečno in veselo krščansko življenje. Spisal dr. Anton Bonaventura Jeglič, škoi ljubljanski. — Izdala in založila »Družba sv. Moharja« na Prevaljah. Ker imam že to navado, da nikdar ne dam nobene knjige iz rok, preden je vsaj površno ne pregledam, sem začel prelistavati. Kmalu me je pa stvar začela zanimati, tembolj ker sem že veliko slišal o vseznalstvu našega dr. Ant. Bonaventure. Postal sem paznejši in odločil sem se, knjigo prečitati. Že med čitanjem me je začelo srbeti v prstih in prišedši h koncu, sem se odločil za nehvaležno delo — kritike, kajti, knjiga ni nič drugega, kot nadaljevanje sedaj že takorekoč sve-tovnoznanih »rdečih brošur,« dasiravno tokrat v sivih platnicah. Sicer pa: Na polno vrediio kritiko te 110 strani obsegajočo knjige ne morem misliti, ker se ne upam dobiti lista, ki bi dal prostore za mlatenje nagromadene slame. Torej na kratko k stvari, kajti čas in papir sta draga. Literarne vrednosti v knjigi iskati, bi bilo nepotrebna zamuda časa. Da bi se podobnega dela lotil nekakšen zdravnik, ki bi na znanstveni podlagi priprosto ljudstvo poljudno podučil, bi bila taka knjiga važen faktor na polju izobrazbe, bi bila ljudstvu važen pripomoček, bi bila pravi žegen. Da se pa mora katoliški škof spuščati v tako važna vprašanja, kakor je negovanje človeškega telesa, medsebojno občevanje itd., itd., v knjigi, ki gre v tolikih izvodih med delavsko, zlasti med kmetsko ljudstvo, naj bo resen opomin našim učenim doktorjem, da se že vendar enkrat eden vsede in napiše nekaj, kar bo imelo trajno vrednost tudi za tiste, ki ne marajo tistih škofovih besedičenj. Ne bil bi pošten, če bi ne priznal, da so. marsikateri nauki vredni priznanja, pa kaj to, če za vsakim dobrim naukom leži velika, prav v srce zadeta — pogreška. Gospod škof je namreč tudi zdravnik in zdravi vse pogreške proti človeški naravi z gorečo molitvijo, priporočanjem vsem eksistirajočim in neeksistirajočim svetnikom, pogostim sprejemanjem sv, zakramentov itd. Da vidimo: Na strani 55. piše: »Za zakonske je zvestoba sveta dolžnost . . . Potrjuje jo pa tudi sveti pravični Bog . .. In kaj uči naš Gospod Jezus Kristus? »Kdor pogleda žensko iz poželjivosti do nje, je v srcu zakon prelomil.« (Mat. 5, 28.) .... Da bolj spoznate, kako gnusen je ta greh, čujte, da je v Salrem zakonu Bog zapovedal, naj prešustovanje kaznujejo s smrtjo: »Oba uaj umrjeta, prešust-nik in prešustnica«. (II. Mojz. 20, 10.) . . , Ako se torej ne spoveš o pravem času iu se ne kesaš svojega greha odkritosrčno, boš zavržen vekomaj . . •« In na str. 53: »Žena in mož, oh, molita veliko za milost onega premagovanja in zatajevanja! . . .« To je samo en vzgled. Kakor vidimo, gospod škof ne ve nič o znanstvenem poduku, on ne ve, da zraven vere obstoja na svetu nekaj, čemur mi pravimo veda, in ki je vendar eden prvih pogojev, da ostane človek na pravem potu. Ker ne smem za danes biti preobširen, hočem gosp. škofu podati eno sličico iz dežele, ki naj mu pokaže, kako razu- predvsem \z zgoraj oitienienlS' razlogov, a tudi radi drugih nedosiajtkov. Dočim pogrešamo v zelo važnih točkah, kakor n. pr. glede šolske obveznosti, šolskega obiska in ustanavljanja šol jasnosti in točnosti, gre v drugem oziru mnogo preveč v podrobnosti in lahko trdimo, da je za polovico preobširen. Nadalje moramo o zakonu zahtevati, da je izvedljiv, da pa vseeno ne vtesnjuje razvojne svobode šolstva. Zato mora določbe, ki niso v vsej državi izvedljive, prepustiti specialnim zakonom, ali pa mora vsebovati določbe za prehodnjo dobo in točno označiti, kaj spada v delokrog specialne zakonodaje in kaj v delokrog izvršilne oblasti ministrstva. Točka n. pr. v zakonskem načrtu,"”ki deklarira osemletno šolsko obveznost, bi v sedanji formulaciji ostala bržčas samo na papirju in splošna opomba o postopnem uveljavljenju zakona do določenega roka se s samovoljno interpretacijo lahko naiizdatneje izrablja. V tako važnih stvareh je treba več jasnosti. Zakonski načrt predvideva delitev osnovne šole v nižji in \jšii tečaj, obsegajoč vsak po štiri šolska leta. Lahko mirno trdimo, da je ta delitev prikrojena potrebam srednjega šolstva, kakor smo ga do-sedaj imeli in da so šolniki sledili tujim vzotpem, ko so jo priporočali. Delitev v uižit in višji tečaj je sama na sebi potrebna, a v temelju zgrešeno se nam zdi in zelo opasriQ za razvoj našega ljudskega Šolstva, da bi obsegal nižji tečaj samo štiri leta, enako kakor višji. Kaj hočemo na kmetih s tako delitvijo šole,, kako si naj predstavljamo uredbo višjega tečaja? Ali nihče ni pomislil, da utegne v praksi iz tega nastati štiriletna šola, mogoče s kako brezpomembno nadaljevalno solo. Kie so ostali oziri na agrarni značaj naše države! A tudi v mestih obstojajo s .stališča pravega demokrata najtehtnejši nomisleki proti prezgodnji diferenciaciji šolstva in čim napredneja in demokra-tičnejša je država, tem bolj se je uveljavil v zakonodaji princip čim daljšega skupnega obligatoričnega pohajanja osnovne šole. Minimum, od katerega pod nikakim pogojem ne bi smeli popustiti, .jc petletna osnovna šola, obligatorična za vso deco. Pri pet ali šestletnem obisku osnovnega tečaja ljudske šole bi bile potem dane razne možnosti za uvedbo višjega tečaja tudi podeželnih šol. o čemer na na tem mejo na deželi njegove nauke: Botrček Miha jc zelo pobožen človek. Ustavi se pred vsemi križi ob cesti, vedno sedi v cerkvi, povsod moli. na polju, v gozdu, vedno nosi klobuk v roki in miga s ustnicami. Seveda je tudi vpisan v »tretjem redu«. V vseh teh redih ali neredih je tretji red pač najboljši. Navada je v tem kraju, da se člani tega reda vsako soboto shajajo v drugem stanovanju. Tu molijo, pijejo vino in »šnops«, pojejo svete pesmi. Gredoč domov. se pa cukajo in kvantajo, da je groza. Lansko leto je Miha vozil vdovi Kraj-škovi v mesto drva. Vdova Krajškova je še mlada. Ima lepo posestvo in je brez otrok. Čudno je, da jo noben fant ne snubi. No, pripeljali so v mesto. Miha je meščankam ponujal drva in jih tako le priporočal: »Le kupite jih, gospa, saj storite s tem dobro delo. Ta žena (vdova Krajškova) je velika reva, mož je umrl, in zapustil ji je osem majhnih otročičev. Neka gospa je res drva kupila in iz usmiljenja je dala še dvajset kron i>ovrliu. Miha in Krajškova sta se potem smejala neumnosti meščanskih ljudi in denar pridno zapila ... In sedaj Miha prav grdo gleda, pri sodniji so mu prisodili tri tisoč mesftj ne moremo razpravljati Naravnost reakcionarna je določba v zakonskem načrtu, ki doDušča že po dovršenem štiriletnem tečjiiu osnovnejšole prestop na strokovne šole — torej v dobi. ki jc povsod namenjena splošnemu izobraževanju. O nemožnosti takih določb ni treba izgubljati besed. — Za naše razmere bi tudi bolje kazalo, da se šolska obveznost ne prične z dovršenim šestim, ampak z dovršenim sedmim letom, ali če hočemo hoditi srednjo pot, z onim koledarskim letom, v katerem dovrši otrok sedmo leto svoje starosti. Pogrešamo tudi določbo, da preneha šolska obveznost šele s koncem šolskega tečaja onega leta, v katerem je učenec dosegel zakonito starost, ker izstopanje med šolskim letom nima nikakega smisla. O takih in enakih podrobnostih bi se dalo šc mnogo razpravljati, a ni tu mesto za to. — Naj spregovorimo še besedico o drugem šolstvu! Gledališki smrad. Nikakor ne bomo trpeli, da bi sc pod krinko patriotizma in nacionalizma razpasla korupcija. Jugoslovana, zlasti pa Slovenca, bomo s posebnim veseljem razkrinkali, ker hočemo imeti svoj narod čist! Isto bo tudi v socialistični stranki. Nihče naj nam ne prihaja z zahtevo, da ga moramo braniti, ker je sodalist^Prav nobene lopovščine ne bomo zakrivali, socialist nai bo boljši od drugih! Še s m*av posebnim veseljem bomo razkrinkali take ljudi, ker hočemo imeti svojo stranko čisto! Zato nas ne bo »Slov. Narod« nikdar nreplašil s svojim očitanjem, da razširjamo ljubljanski gledališki smrad »od Triglava do Solunac. Prav tako nas tudi tisti naši prijatelji nc bodo omajali ki nam groze ,da bomo stranko razbili, če smo preveč sitni in če hodimo v javnost z umazanim perilom, če se izkaže, da perilo ni umazano, tem boliš;e — toda potem naj prenehajo govorico o umazanosti! Sicer se nam pa zdi, da je vsako perilo umazano, ki s_e ga gospodinja boji razobesiti. Včerajšnji »Narod« govori tako samozavestno, kakor da bi bila gledališka gospodinja v zadnjih mesecih že vse pe- zmerja, stepla sta se že tudi. Pa to peklo bi že prenesel, samo to se boji, da ga »gospod« ne brcnejo iz tretjega reda . . , Prilika je bila ugodna. »Gospod« so šli na izprehod. Zunaj na polju, priteče Miha s klobukom v roki, češ: »Veste, gospod, to je bilo tako: Ta baba mi je dala vino in potem »šnops«. Jaz tega ne zanikam. Pa saj veste, da človek potlej ne ve, kaj dela, tako je bilo, prečastiti gospod. No, pa je to prišlo. Jaz sem pa vedno molil k sv. Mariji in sem vsaj toliko zmolil, da je to prišlo s sedmimi meseci. Pa pri sodniji niso hoteli o tem ničesar slišati! Babica je dejala, da je šlo vse v redu in moral sem plačati. Sedaj pa kar nadalje molim, za tri maše sem že dal, da bi mi Bog odpustil, ta greh . . . Prosim ponižno, gospod, da bi me radi tega ven ne vrgli iz tretjega reda.« ... »Kaj pa še, to bi vas moral vse napoditi, vsaj ste vsi enaki«! Resničen dogodek! Gospod škoi, kaj mislite, ali boste stotisoč podobnih res zabranili z vašimi peklenskimi grožnjami in molitvicami? Mslite, da bi ne bilo treba nekaj vse drugega? rito !epo cfonta oprala fn p63 strelo T5Čp sušila. Da bo pa nasul več peska v oči, pravi da se ne more nič »zatušatk. ker piše vsak dan zapisnike g. komisar Mrak, kije po političnem mišljenju — socialist. Ne damo prav nič na »socialiste po prepričanju«:. Mnogo gosoodov — višjih in tudi zelo visokih — je že izjavilo, da so socialisti, mnogo jih tudi v javnosti nosi naslov sodr)uga, pa vendar jih stranka ne orlznava za sodruge, če niso vpisani in če ne izpolnjujejo sodtužnih dalžnosti. G. Mrak ni vnisan. Pa Če bi tudi bil — ne priznavamo ljudi, ki niso socialisti v vseh posledicah. Pri zaslišanju je g. Mrak izjavil našemu uredniku, da nima razloga, zakaj bi spravljal koga izmed osumljencev v pre-> iskovalni zapor. »Zakaj je bil pa g. Koler zaprt?« »Kradel je!« »Saj ni res! Samo osumljen je bil, obsojen pa ne in ne bo, ker je nedolžen. Sploh ima samo en sam greh, da je namreč druge dolžil nerednosti in da je bil zato neljub v gledališču.« Urednik jt> hotel razložiti, kako je bilo 12 vreč premoga odpeljanih iz gledališča neki asebi, ki ni bila nikakor upra-i vičena dobiti ta premog, pa g. Mrak je že vedel o tem. Tisti, ki je branil, je zaprt žo od 20 novembra, krivec pa je še zmerom svoboden. Namesto pohvale in nagrade so reveža, gledališkega, vratarja, spodili iz službe in z ženo vred zaprli ter še danes »stanujeta« na magistratu s tatovi in potepuhi skupaj. G. dr. Mrak jc izjavil, da je predlagal, naj se ta krivica popravi, pa še nismo ničesar izvedeli o tem, da ie g. Kolar zopet vratar, kakor prej, pač pa, da bo uprava odpovedala 50 močem, da bo med temi najbrž tudi g. Koler. Socialist bi sc zahvalil za tako preiskovanje! Sicer pa vemo, da jc g. Mrak edeu izmed tistih redkih uradnikov, ki res de-« lajo. Zaiibog nima časa za to komisijo, ker ima polne roke posla s svojim ura« dom. Zato nam vsa iliegova dobra volja nič več ne pomaga, kakor »Narodovo« zatrjevanje, da se ne bo nič zatušalo: predno bo res kaj ugotovljeno, bodo žo vse priče pomrle, ene telesno, druge pa moralno. Tisti gledališki uslužbenec, ki vidi Kolerjcvo trpljenje, je že sedaj mrtev za pošteno pričanje, ker se lahko upravičeno boji, da bo zadeia tudi njega Ko-lerjeva usoda, če bo govoril resnico, do-> čim bo krivec — pohvaljen. Zato naan bodo zanamci priznali, da smo imeli v žalostni dobi no svetovni vojni, ko je vsak mislil, da sme vse dei lati, ker se da v neredu vse skriti, edini pogum in vztrajnost posvetiti tja. kjer je roka umivala roko, kjer jc bila proti vsem pravilom združena blagaina s knjigovodstvom in kamor demokratje niti v četrtem mesecu preiskave ne dovolijo vpogleda javnosti, čeprav piše dr. Gregorič v istem »Narodu« tako lepo o lavni kontroli, kakor da bi se bil učil pri — socialistih! PolItKn« vesti. -f Kadar pričuo delovati parlamentarne komisije. Po sklepu narodne skupščine bo preiskovala dvanajstčlenska komisija grehe bivšega vojnega ministra Zečeviča, o katerem trdi vlada, da ni edini in glavni krivec, pač pa njegovi podrejeni organi. Vladni namen je prozoren, posebno pa še, ker je sklenila, naj ta i komisija v teku enega meseca prišče vse nerednosti obtoženega generala. Seveda bodo po preteku enega meseca tej komi-* kron za vzdrževanje — otroka. vZena ga podaljšali roli m 'faKo Ho šlo lepo 'r naprej. + Neverjetna počasnost belgrajske vlad©. Pri včerajšnji seji narodne skupščine je naglašal poslanec sodrug Divac. da so n otekli že -1 meseci, odkar je poslal zakonodajni odbor potom predsedstva skupščine vladi in kralju rasne sprejete uredbe v sankcijo. Med temi uredbami je bil tudi zakon o zavaroraniu in zaščiti delavstva. Vla_da je tedaj jasno dokazala, da hoče iti preko skupščine, ker noče potrditi Ujh zakonov. Vlada uostaja absolutistična, kar dokazuje tudi njegov razgovor z ministrskim predsednikom Pasi-čom, ki mu je rekel, da vlada ne more sprejeti zakona o zavarovanju in zaščiti delavstva. Med govorom sodruga Divača so delali vladni poslanci medklice, katerim je napravil konec Pašič, ki je prišel v skupščino in pričel pojasnjevati socialistom vladino nočasnost« O navedenem zakonu bomo zaradi vladnega obotavljanja še obširno izpregovorili. + K genovskih konferenci, V Genovo že prihajajo delegati poedinih držav, katere spremljajo cele čete novinarjev. Nekater države bodo imele po več sto delegatov, kakor na primer italijanska. Časnikarje posije v Genovo na svoje stroške tudi naša država, vendar samo one, ki delujejo v uredništvih radikalnih časopisov. O tem škandalu bomo kmalu slišali v naši narodni skupščini. KOVINARJEM! Poročilo tajništva o stavki kovinarjev v Celju je centralni odbor odobril tor sklenil podpirati to obrambno stavko z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago. Celjski sodrugi se bore za svoj obstoj, za priznanje zaupnikov, za svobodo organizacije, za Surni delavnik, skratka za vse, kar si je delavstvo v dolgih in težkih bojih priborilo. Na brutalni naval nasprotnika na naše zauDnike je treba, da odgovorimo vsi kovinarji krepko in enotno kakor iz enega grla, sicer bo nasprotnik v. divjem zmagoslavju še podvojil krivice, ki jih vrši nad nami. Nasprotnik računa, da bo organizaciji primanjkovalo virov za vzdržanje stav-kr. da bo na ta način sestradal stavku-iočc tej prisilil, da pokleknejo. Cgtralni odbor računa, da Vi kovinarji. ki delate, da tega ne boste nikdar dovolili, da boste podpirali stavkujoče tako izdatno in tako dolgo, dokler podjetnik ne uvidi in popravi krivice, katero je zagrešil. Poraz Celjanov je Vaš poraz, njihova zmaga je Vaša zmaga, zato se tega zavedajte. podpirajte stavko s tenu dji žrtvujete poldnevni zaslužek na teden toliko časa. da zmaga pravica in proletarska zavest. Vodstva podružnic naj skrbe, da se bodo ti prispevki točno zbirali, nabrani denar pošljite vsak teden posebej na centralno tajništvo v Ljubljano. V boiu le gmasa — pomagajte zmagi! Za Osrednje drijstvo kovinarjev: F. Svetek. 1. r.. .aredsednik. — J. Gol-majer L r., tajnik. Dnevne vesti. »Učiteljski Tovariš« sq je v svoji zadnji številki ponepotrebnem razhudil nad nami radi članka »Enotna srednja šola«, ki je bjl priobčen 22. pr. m. Da se je res ponepotrebnem razburil, bo sam spre-. videl iz predvčerajšnjega našega članica, ki je odgovor prejšnjemu in obenem podlaga za. nadaljnjo debato, ki naj šolsko vprašanje vsestransko osvetli z našega socialističnega stališča, kakor smo tudi povedali. — Kdor to sprevidi, bo lahko tudi razumel, da nam niti oddaleč ni padlo v glavo, da bi žalili kak stan, posebno ne učiteljskega, ki je dal našim vrstam in idl še daje toliko resnih, delavnih mož, iu da niti oddaleč nijsmo menili priti v konflikt z našimi nazori. S tem seveda odpade vsaka potreba, da bi dali »Učiteli-skeinu Tovarišu« kako zadoščenje, pač pa menimo, da bo ta list v prihodnji številki povedal svojemu krogu, kako je pravzaprav s stvarjo in z nami. Še nekaj v pojasnilo: Članek »Enotna .srednja šola« nam je poslal v resnici neki srednješolski profesor. Dalje: Včerajšnji odgovor sodruga-učitelja je že par dni ležal v uredništvu in nam radi tehničnih neprilik ni bilo mogoče, da ga preje objavimo. Pripombe k prvemu članku pa nam ni bilo treba iz enostavnega razloga napisati, ker je njegova vsebina dovolj povedala. Bili spio uverjemi, da se oglasijo radi njega naši sodrugi-učitelji k besedi. Iti upamo, da bodo povedali še kako. fa neznosni draginjskj vijak! Brivski _mojstri so cene za postrežbi) zope.t »primerno« zvišali. Pravijo, da radi povišanja mezd in splošne draginje. Tega gospodje mojstri na nočejo uvideti, da veljajo ti razlogi tudi za njih uslužben-stvo — samo da oni zaslužijo! Sicer pa lahko jim zavijati javnosti vrat, če je pa ves današnji sistem tak. ki to naravnost zapoveduje! Dokler ne borno imeli enotne obrambne organizacije vseh izkoriščanih in odjemalskih proletarskih slojev Pa tudi ne bo drugače... Kakor nam javlja. delegacija niiirtstr-stva financ v Ljubljani so pristojbine za objavo proste vse reklame, ki se nahajajo izložene v kavarnah, gostilnah, kolonialnih, delikatesnih in drugih obratovalnicah kakor tudi one izložene v zatvorje-nih mestih. Črne koze v Srbiji. V okolici Poža-revca so ugotovili več primerov črnih koz. Vlada ie odposlala v dotične kraje več državnih zdravnikov. Stavbena in gostilniška zadruga »Delavski dom« na Glincah pri Ljubljani vabi na občni zbor., kateri se bo vršil v soboto, dne S. aprila 1922 ob pol 8. zvečer v restavraciji »Amerika« na Glincah s sledečim dnevnim redom: !. Čitanie zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Raznoterosti. — Udeležba vseh zadružnikov dolžnost. — Načelstvo. Ker so bili prejšnji občinski očetje »štcdljivi« in ker niso skrbeli niti za to, da bi ohranili občinsko last v dobrem Stanju, se zgraža (radi te nemarnosti — pardon — štedljivosti sedaj potrebnih) velikih občinskih izdatkov — »Sl. Narod«! Da je štedenje na nepravem mestu zapravljivost, torej nespametno, o tem se tem ljudem niti ne sanja! Naj navede-mo za danes le majhen primer: Ko si je sedanji župan ogledoval mestna poslopja in n. pr. v hotelu Tivoli videl lesene hodnike,, ki so že tako strohneli, da je mestoma nevarno, stopiti nanje, ni mogel priti do druzega zaključka, kakor da je treba tudi to popraviti in ves les konzervirati kajti, če bi tudi on postopal po receptu naših velemodrijanov, bi končno vse propadla Ampak če bi se bit leseni del pravočasno na novo konzerviral, bi bil ta-. frat zadostoval mnogo' manjši izdatek, kakor pa danes. In kakor tukaj so pustili propadati vse po vrsti, samo zato, da so uganjali demagogijo s svojo »sledljivostjo«, ki je pa bila v posledicah zapravljivost z občinskim imetjem. Sedaj pa je. treba popravljati na vseli mestnih poslopjih žlebe itd., sploh vse, kar so prej zanemarili. Komu bo »Sl. Nar.« dopovedal, da je občinstvu pogubno, če se ugodi občinskim potrebam? Kdor zna sam misliti in gleda z odprtimi očmi v svet, ve. da cvetoča mesta in dobro uspeva-* joče občine nimajo zahvaliti svojega pro-cvita gnili nedelavnosti, ki čep! na denarju, ampak le agilnosti in podjetnosti, ki v začetku sicer zahteva denarja, pozneje pa rodi bogate sadove v kakršnikoli obliki. ^ Naj se gospodje vladni »demokrati* rajši vprašajo, ali je belgrajska vlada res zato tukaj, da nas odira z blaznimi carinami in davki, da tem lažje uganja svoje veselične in razne druge nepotrebnosti, ne stori pa nič za nas? In naj skrbe rajši za to, da njihovi Žerjavi ne bodo dajali ljubljanskemu županu zakrknjenih odgo* vorov, mesto pravične pomoči! Tedenski zdravstveni izkaz izkazuje za prosli teden 27 novorojencev (15 moških), 2 mrtvorojenca ter 25 mrtvih oseb (13 moških). In sicer je umrlo: za žtv-ljensko slabostjo 3, za jetiko .2, za pljučnico 1, za zastrupljeno rano in druge nalezljive bolezni .no ena. za možgansko kapio 2, za srčno hibo 5, za rakom 2, za drugimi naravnimi vzroki 9. Naznanjena sta 2 nova sluča ja Škrlatice iu 1 trahome, Iga Grudna večer priredi društvo »Soča« v soboto, S. t. m. ob osmih in pol zvečer v prostorih hotela »Lloyd«. Na vzporedu je: predavanje, recitacije iu? petje (Koztnov kvartet). €ell@e Seia okrožne strokovne komisije celjske se bo vršila v soboto, dne 8. aprila ob 7. uri zvečer v Delavskem tajništvu, Vodnikova^ ulica št. 3 v Celju. —. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje, strokovne seje. 2. Poročilo tajnika. 3. Ra-' zno. Ta seja velja samo za ožji odbor. M. Adolf Urbančič iz Gaber nam sporoča z ozirom na notico v 76. številki »Zadnje dni je Gaberje polno govoric.. .«„ da .ni bilo v njegovi mesnic nikdar nič' ukradeno, če sc notica nanaša na njegovo mesnico. KOVINARJI! V nedeljo, dne 9. t. m. ob 9. dopoldne, se bo vršil v hotelu »Tivoli«, (švicarija) shod kovinarjev iz vseh ljubljanskih obratov s> sledečim dnevnim redom: 1. poročilo delegatov kov. kongresa, 2. stavka kovinarjev v Celju, 3. položaj kovinarskega delavstva y Ljubljani, '4. raznoterosti. Kovinarji! Vaša dolžnost je, da se tega shoda od prvega do zadnjega udeležite. Pokažite, da je boj celjskih sodrugov tudi vaš boj! — Odbor. Vestnik Svobode. Prevalje. Odbor »Svobode« v Pre-< valjali naznanja redni občni zbor, kateri se bo vršil dne 9. aprila 1.1. ob 16. v lastni čitalnici. Dnevni red: 1, Poročilo funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Poživljamo vse člane, da se točno udeležijo občnega zbora, vabimo pai tudi vse prijatelje, ki se zanimajo za izobrazbe* našega delavstva. «= Odbor, .lavno predavanje Zvonimirja Bsr-noia. arlavnesa urednika »Napreja« sc nadaljuje v soboto, dne 8. aprila 1922 v veliki dvorani »Mestnega doma«:, in sicer bo govoril »O Mojzesovi zgodbi o ustvarjenju sveta ii! naša znanost«. Začetek točno ob pol 20., konec najpozneje ob 22. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad Iti minut. H. Umetniški večer v Trbovljah pod okriljem »Svobode« prirode na izrecno željo v nedeljo, 9. t. m. ob 7. zvečer v »Delavskem domu« sodr. Podbevšek, Cerkve n i k. Ravnikarjeva in Seliškar. Prireditelji bodo nastopili z novim sporedom, tako da bo tudi ta večer zadovoljil poslušalce.