152       .
Sv. Vendelin
(K sliki.)
Kaj menite, zakaj sem vam danes priobčil Ijubeznivo sliko sv. pastirčka Vendelina? Morda bo kateri rekel: ,.Zato, ker imate ovčice radi." Kdo drugi poreče: »Zato, ker vas veseli, če vidite, da tudi preprost človek sveto živi." Kdor bi tako rekel, bi zadel pravo; pa le deloma. Ovčice imam res rad, ker sem bil v otroških letih tudi sam ovčar; svetnika se pa moram tudi ve-seliti vsakega, osobito pa še nedolžnega pastirčka mej ovcami in jagnjeti.
Pa samo to me še ni nagnilo, da sem izročil ,,Angeljčku" to sliko; marveč nekaj drugega. Vi sodite le preveč po zvunanje; še ne veste, koga imate pred seboj. Ta-le preprosti pastir, ki je zavit v pastirsko haljo in se opira na pastirsko palico, ni kar navaden hlapec, marveč je kraljevskega rodu. Lahko bi se po-krival s kraljevskim plaščem mesto uborne pastirske obleke; lahko bi nosil kraljevsko žeslo mesto pastirske palice: toda prostovoljno se je odrekel posvetni slavi in posvetnemu uživanju — iz Ijubezni do Jezusa Kri-stusa, ki je tudi zapustil nebeško veličastvo in si na zemlji izvolil le uboštvo in poniževanje.
Zapustil  je  že v mladih  letih  svoj  dom na An- '. gleškem  in  se  naselil   blizo  Trevina  v neki  samotni puščavici. Tu si je zgradil iz lesa in vej uborno kočico  ¦ in kapelico; spal je le na trdih tleh, hrana so mu bile jagode hi gozdna zelišča, pijača pa bistra studenčnica. t      Večkrat je šel pa tudi v mesto k sv. maši in, da je prejemal  svete zakramente.   Ob taki priliki je kra- . ljevski sin tudi ponižno  poprosil miloščine pri dobrih ljudeh, ki so kaj radi obdarovali krotkega in pobožnega t tujca.
Nekoč poprosi miloščine tudi imenitnega pleme-nitaša. A ta ga osorno ozmerja in mu veli, naj gre k . njemu v službo, da mu bo za svinjskega pastirja. Po-nižni kraljevič krotko potrpi krivično zmerjanje in takoj nastopi to skrajno preprosto službo. Pozneje je pasel tudi goved in slednjič ovčice, kar mu je še najbolj
slika:
154
ugajalo, ker je mogel več moliti. Zavoljo svetega pa-stirja je imel gospodar veliko srečo.
Ko se pa slednjič gospodar prepriča plemenitosti in cel6 čudežne moči svojega svetega ovčarja, ga začne častiti, za odpuščanje prositi itd. A tega skromni svetnik ne more prenašati; zato se poslovi in gre v samostan ter postane še slednjič opat in umrje v veliki popolnosti.
Ako si ne upaš, mali prijatelj, tako junaško se zatajevati, kakor sveti Vendelin, vsaj to se polagoma nauči, da boš skromen v svojih zahtevah in zadovoljen s tem, kar ti nakloni božja previdnost.