• ^ List 17. m v lecaj I ne I v Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr, in za četrt leta 90 kr., pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 22. aprila 1892 JG Iti i mil Ii ............................................... w ■■■■■■■•■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■III ^ Politiški oddelek. - ■»J, Po deželnih zborih. da stoji nad strankami. Celo pri svojem nastopu je obetala izvršiti narodno jednakopravnost. Koroški deželni predsednik in štajerski namestnik se pa tako obnašata vladajo na Dunaji kaki prisegla na nasproti Slovencem kakor da najzagrizenejši levičarji. Oba sta pa tudi II. Sedaj se pa ozrimo malo na zborovanje štajerskega ustav XIX. in kako se jDa njijino postopanje vjema s članom državnih osnovnih zakonov ki zagotavlja vsem teh dveh kronovinah deželnih zborih pa niso štajerskem in koroškega deželnega zbora, prebiva tretjina Slovencev, nikakor niti približno primerno zastopani, deželnem zboru je 60 voljenih poslancev, v koroškem pa 36 voljenih poslancev. Po številu prebivalstva bi torej moralo v prvem biti 20, v drugem pa 12 slovenskih za- 4 stopnikov, v resnici jih je pa v prvem 8, v drugem pa samo 2. Da je temu tako, je največ zahvaliti znani Schmerlingov volilni red, ki je veleposestvom in mestom deželnim jezikom jednakopravnost in ne pozna nobene prednosti. Če pa tako postopata koroški deželni pred- sednik čuditi, vlado pa štajerski ski namestnik Slovenci potem se ni nimajo pravega zaupanja v sedanjo se množi število tistih, ki mislijo, da bi za Slovence ne moglo slabše biti, ko bi vladal Plener. Tako postopanje vladnih organov je največ ki da se poraja in • « priznal razmeroma mnogo preveč mandatov, in pa čudni azdelitvi volilnih okrajev. Nekoliko je pa seveda tudi to nenaravno prikazen pripisovati brezozirnemu postopanju tudi radi podpirajo vladni naših nasprotnikov, katere organi. . ' v Ze število slovenskih poslancev v štajerskem in koroškem deželnem zboru nam kaže nekoliko, kako je stanje azvija radikalizem v slovanskih deželah. « Najbolj očitno se je pa v Gradci in v Celovci pokazalo nasprotje mej Slovenci pri razpravljanju o šolskih potrebščinah. V štajerskem deželnem zboru se je sklenilo vlado naprositi, da se po slovenskih šolah bolj goji nem- Da celo sklenilo se je učiteljem, ki se posebno scina. trudij Zbor s poučevanjem nemščme, dajati posebne nagrade pa tudi izrekel zahvalo deželnemu šolskemu nad- N zorniku Ptožeku, ki je šel v pokoj. Ta mož si je posebno prizadeval za ponemčevanje slovenskih šol in to je ona Slovettcev v teh dveh deželah. Se bolje je pa pokazalo zasluga, za katero mu je deželni zbor izrekel zahvalo, letošnje zborovanje. Od začetka do konca ni manjkalo momentov, ki so kazali z vso jasnostjo nasprotje mej Nemci in Slovenci. Ti sklepi deželnega zbora bodo, ali * « vsaj bati se je, da bodo jako slabo vplivali na učiteljstvo na Spodnjem Štajerskem. Prizadevali se bodo učitelji slovenskim otrokom meševitih deželah je navada ali vsaj imela bi posebno vtepati y v nemščino v davo, ker vedo, da si s tem Ö biti, da deželni glavar nagovori pri začetku in na konci zboi prislužijo pohvalo in nagrade od graške gospode Sklepi poslance v obeh deželnih jezikih, ravno tako deželnega zbora so naravnost napad na našo narodnost tudi načelnik deželne vlade. Na Kranjskem ne prebiva Ker niti 6 0 o Nemcev, ali vendar vselej deželni glavar in deželni predsednik v obeh deželnih jezikih pozdravita v poslance. Na Koroškem in Stajarskem se pa to še ni nikdar zgodilo. Od deželnih glavarjev mi tudi letos tega ovinkih vtihotapiti v šolo ponemčevanje se bode po šolah preveč gojila nemščina, bodo na škodi drugi predmeti, posebno pa slovenščina. Ker so Slovenci s pritožbami dosegli, da se odkrito ne sme ponemčevati po slovenskih šolah, pa hočejo po pričakovali nismo. Bolj. čudno se pa nam zdi, da načel- f X koroškem deželnem zbor so se pa Nemci po nika deželnih vlad nimata nekaj besed za nas Slovence, sebno hudovali zaradi mnogih prošenj za slovenske šole * Vsaj vedno slišimo, da je sedanja vlada nepristranska, Jezili so se nad agitatorji za slovenske šole in sestavljavc _ i 1 , C ( o o 134 dotičnih prošenj, ker postavnosti samim prošnjam odre- brona. Novi bankovci se bodo pa še le pozneje vpeljali. Se- kati niso mogli. danji srebrni goliinarji ostanejo tudi še nekaj časa v prometu. Da so jedernate besede slovenskih poslancev v ko- v Ceškonemška sprava Komisija pri praškem nad- roškem in v štajerskem deželnem zboru pri nemških sodišču za razd«lltev okrajev po narodnostih pridno nadaljuje svoje liberalcih našle gluha ušesa, to je uoiljivo samo po sebi. Videlo se je pa, da koroški in štajerski Nemci delo. odrdda Iz toga smemo sklepati, da se vlada v se ni popolnoma s pravi. M o I'd a e bodo v I • z >Cl»1i okraji razdeljevati za glavno nalogo ljudskih šol po slovenskih zmatrajo pokrajinah ponemčevanje, to pa zaradi tega, da upravnim potom Pomenljivo je. da se je v to komisijo po- klical zadnji čas potem tudi v pisarnah ne bilo treba slovenskega uradovanja in Rusini. v ze j«'li prestavljati vodja čeških Nemc>^v Schmevkal Rusinski politični uradniki v ]Z poljskih okrajev v rusinske. I o so se Dre- torej Nemci lahko tudi mej Slovenci dobivali službe, mfšVnje se bode pa le p^dagoma vršilo in se bode pri tem ne da bi se jim bilo treba učiti našega jezika. Kako ažni so štajerski Nemci Slovencem poka zalo se je tudi pi tem da se nečejo «zir.tlo tudi na želje dotičnih uradnikov. Ta stvar je pa velikega političnega pomena, ker' le po' primernem premeščenju mogoče v dejanjstvenosti iz vi sevati narodno uradnikov bode ati na željo jednakopravnost. slovenskih poslancev, da bi se na deželnih železnicah po Italija. Vlinisterstvo dalo je ostavko. Povod temu slovenskih krajih napravili tudi slovenski napisi. Na de- so denarne razmere. Kakor znano je ministerski svet ž- par-želnih napravah ne sme nobena stvar spominjati, da tudi krat pretresoval vprašanje, kako bi bilo pokriti primanjkljej Slovenci bivajo v deželi. koroškem in v štajerskem deželnem odboru nimajo Slovenci nobenega zastopnika. Letos je bila volitev jednega deželnega odbornika v deželni odbor v Gradci. trjevali oziroma stavili Slovenci so se obrnili do večine, da bi jim prepustila to 30 milijonov. Pretečeni teden se je svet zopet sešc-l in tinančni minister Colombo je zahteval, da se naj primanjkljej pokrije s tem, da se vojni proiačun zdatno pomanjša. Vojni minister je temu odločno ugovarjal, in tudi 'drugi ministri so mu pri- še druge nasvete. Ker finančni minister ni hotel odjenjati od svoje zahteve, sklenilo se je dati ostavko. mesto, ali večina se ni ozirala na njih želje in bil je Kralj le ostavko vsprejel. ob ednem pa takoj naročil dose- voljen Nemec. Tako tudi zanaprej nad 400.000 štajerskih Slovencev ne bode imelo nobenega zastopnika v deželnem odboru. danjemii ininisterskcmu predsedniku Rudiniju. da sestavi novo ministerstvo. Posebnih prememb ne bo in najbrže odstopila bota le tinančni in vojni minister. Nemčija in Rusija. Zadnji čas govorilo in pisalo Koroški deželni zbor je šel še dalje. Niti v odseke ^^ ^ troovinsko-političnem sporazumljenji m^j Rusijo in ni volil nobenega slovenskega poslanca izimši verifikacijski odsek, ni imel nič dela. Nemčijo. Zdaj hočejo že nekateri vedeti, da se car odpelje prihodnji mesec v Berolin in da je to potovanje važnega političnega pomena. Ce je to tudi istina, da car gr^ v Berolin, Letošnje zasedanje je jasno pokazalo, da Slovenci vender temu ni pripisovati posebne važnosti. Najbrže bo pa na Štajerskem in Koroškem zlepa ne bodejo ničesa do- segli. samo to se bode jim dovolilo, kar bodo višje car le m^^j potom tako rekoč slučajno obiskal Berolin, ko se bo peljal k zlati poroki kraljevske dvojice danske, v Kodanj. oblasti na Dunaju prisilile. Vsakdo si lahko misli, kako Rusija. Obolelemu finančnemu ministru Višnesrrad- se godilo Slovencem, ko bi se razširila deželna avto- skemu se zdravje boljša. Pisal je ze svojerocno carju pismo nomija blizu tako kakor da šolstvo dobila v je n. pr. v sosedni Hrvatski, oko deželna uprava. Iz šol bi v katerem ga prosi za daljši jako prijazno odgovoril in mu dopust. Car je dovolil dopust na na to pismo neomejeno hitro zginila vsa dobo slovenščina. Pa tudi če se torej do časa, da popolnoma okreva. -V pismu car pri- vekšal pii deželnih zbor na šolstvo kakor minoli volilni dobi predlagalo v državnem zboi - ^ _ _ w t-* pose je v L. bi to znava delavnost Višnegradskega in v prid državi. Za časa, ko bo poudarja njegove zasluge dopustu, Višnegradski na opravljal bo njegovo službo tajni svetnik Tliorner pomočjo kmalu britko čutili Slovenci na Štajerskem in Koroškem. se dala štajerskim in koroškim Nemcem Vsako moč prometnega ministra pl. Witte-ja. — Giers-u se ni še nič na boljše obrnilo. Ministru v nanj i h v • reci, Od državnega sveta v oke porabili bi br skleneni zakon o izdajstvu državnih tajnosti odrejuje, da se proti nam. Zatorej se pa imajo zločinci kaznovati ali s prognanstvom v Sibirijo, ali z Slovenci moramo braniti' povekšanj če nečemo sebi kopati deželne tono mi je večletnim zaporom v prisilni delavnici ali pa z dosmrtnim groba prognanstvom v najbolj oddaljene okraje. Malomarnost uradnikov kaznovati je z večletno ječo. Politični pregled. Bolgarija turški vladi noto \ Turčija kateri Bolc^arska lada po )e se ava umor A'ulkov Krona in vinar. Zakon o je že izdelan in se bode predložil di pet snide. Denarna jednota bode edenju nove velj žavnemu zboru. V noti se izraža začudenje, zakaj da je turška vlada Sišma-novu pomagala v Rusijo. Sišmanov je sokriv Vulkovičevega umora, to pojasnujejo razna fakta. Tudi m on dr ko se zavij an in b 1 bil mor na sak vinarjev. Vrednost kroni se bode določila s 50 ki bode imela sto sodišče. Nota omenja še drugih veljave. denarna velj sedanj m naposled nacin priti pred turško 10v Rusije proti Bolgariji se še enkrat zahtev da Ijava. Kovali se bodo cekini po 20 in po 10 kron se bode imenovala kronska ve- zahteva Šišmano\ kilograma čistega zlata se bode napravilo 164 cekinov jednega v Turčij da prepov Turčij od Ru da prizna kneza O kron pol krone, ter drobi po lade ne bode vstregla je več bolgarskim emigrantom bivati Da Turčija željam bolgarske kakor gotov Koval se bode pa tudi srebrni denar po kroni in smo, kaj bo na to vkrenila bolgarska vlada I t t • V/ ^ . ^ m adov po deloma iz manj vrednega srebi deset, pet, dva in jednem vinarju, deloma pa iz baki ali pa 135 Na tej splošni mizarski mašini je moči vsa mi- ■ zarska dela hitro, natančno in lično izvrševati. Prostora zavzema v delarnici približno 1 1 2 kvadratnega (Dalje sledi.) Mašine v mizarski delarnici. Obrtnijsko vprašanje spada med najvažnejše zadeve Obrtnijske raznoterosti. sedanjega časa. Povsodi se zanimajo za obrtnika Od Nov način « furniranja. Med furnir in njegovo podlago najmogočnejših državnikov v evropejskih parlamentih doli se natrese zmljetega lima, potem pa se premika po furnirji skromnega mestnega zastopnika se peča vsak do deluje vimi težnjami kdor v javnem življenji, z obrtniškim stanom, z njego in bolečinami. Umetniki in strokovnjaki izumljajo leto za letom novih sredstev ki naj bi poma vroS železni valjar sem in tja, ki limov prah raztopi in v lesne luknjice požene. Za tem pa treba valjati z mrzlimi vali, da se lim posusi in ustanovi. Na ta način se pri najbolj trdovratnem furnirji doseže lep vspeh. Amerikansko ometavanje z malto. V Ameriki so gala malemu obrtniku in ga omogočila, vspešneje biti jeü pri zgradbah malto ometavati na prvrtane plehnate ploce. boj za obstanek o splošni konkui ki mori in tlači Pri nas nabije zidar vzporednih lesenih letev, katere omece z vsa podjetja. Veliki kapital in ž njim velika industrija sta znak sedanje dobe, spremlja pa ju prepad malega malto. (j. Haves v Novem Jorku t/ pa izdeluje v ta namen obrtnika ki se vedno bolj pogi da"* pljuskajo čezenj velikega kapitala valovi. Ročna sila « maleg moža zmaguje vec konk z mnosfobroinimi sti plehnate ploče, ki imajo polno lukenj, 15 X 20 mihn^etrov velikili. Ploče se pribijeio nä steno in strop ter se omečejo z malto, ki se izvrstno prime v luknjah in v raztrganih njihovih robovih. Skušnja uei, da od takih ploč malta nikdar ne od-kateri - pade in da so proti ognju izvrstno sredstvo. Tudi materijala ne so je elikemu podjetniku na 1 azpolaganje Ves ročni napor astonj in tedaj je pričakovati vspeha ako gre mali obrtnik nekoliko v šolo elikemu svojemu tekmecu se porabi manj nego pri naših letvah in delo je dokaj hitreje in lieneje. Konserviranje lesa. Na Norveškem varujejo telegrafske ako tudi on začne vporabljati primer dro na masm m si po n. ^entimeti nastopni način proti v visoko nad zemljo trohnenju. Drog navrtaj tako. svoje prikroji ona edstv s katerimi deluje velika proti sti d Luknj ie 10 industrija. Treba je torej iskati najboljšega orodja, slediti boljši metodi; segati po primernih strojih, in kolikor mogoče tudi po malih motorjih, ki so v tehničnem oziru prepotrebni za reformo malega obrta. Število malih lesnih obrtnikov, ki delujejo ali onim strojem, je pri nas zelo majhno, skorej 2 eiitimetrov široka. Vanj da luknja močno visi — 15 centimetrov dolga in nabaše 100 — 150 gramov stolčenega bakrenega vitrijola (Kupfervitriol), potem pa se s vekom zamaši. V 3 do 4 mesecih se je ves drog napil in tedaj se luknj nova nabaše. To se tolikrat po s tem navija, postop dokler ni ves drog zelenkast Ni dvoma, da je to Pi družili le vsega priporočila vredno na glavno mesto omejeno in vendar uči skušnja pri tem ^ = malem številu, kako resnične so besede. ki smo jih Kmetijstvo. ravnokar zapisali. Brez tehničnih priprav delarnica zaostaja in pripada, ter v splošni konkurenci prej ali slej Deset zapovedi za posestnike, ki rede krave pogrne f zaradi mleka. Ko si mašine napravljamo, treba najprej odločiti, ft s kako gonilno silo si hočemo pomagati; časih goni človeška moč, a motor vendar ostane cil, po katerem mora hrepeneti vsak mojster. Svojim kravam preskrbi vselej dovolj čistega zraka. r Nobena stvar ni kravam bolj potrebna, kakor čist zrak. Žalibog se živinorejci na to ne ozirajo. Največkrat je'v hlevih tak zrak, da skoro ni za sopenje. Krave v v nastopnem hočemo ob kratkem opisati novo mi- kakih hlevih rade bolehajo in imajo malo mleka. sko mašino (Universal-Tischlermaschine), kater gradi firma Fiedler et Faber v Lipsiji. Prirejena je za človeško ali pa tudi za dr številno slučajev. 6 gonilno silo, ter porabna za br Hlev za krave bodi svetel. Svetloba je potrebna, da moreš v hlevu opravljati razna dela. svetlih hlevih so krave zdrave in imajo prvi vrsti je ta stroj trakovna žaga (Bandsäge), katero nosi močna in vztrajna podstava. Na pod- stavi pa več mleka. Tema slabi vid kravam. Okna naredi dovolj visoka m da ne svetijo naravnost v krave. Prevelika pritrjeno celo število druzih mašin. svetloba je tudi škodljiva so mizarju potrebne. Krožna žaga (Kreissäge), stroj za f r e z a n j e (Fraisemaschine), s t r o j za vrtanje m Krave vsak dan dobro osnazi. Snažnost pospešuje zdravje krav. Večkrat naj se dolbljenje (Bohr- und Stemmaschine), žaga izkro že v al k a (Decoupiersäge) in stroj z a vertikalno v er tanje (Verticalbohrmaschine) — vse te mašine nosi prvotna podstava. Do vsacega stroja je pristop nenevaren, vsak stroj se more hitro in točno zagnati in ustaviti, noben stroj ne moti druzega v delu. torej umijejo in pa skrtačijo. Umazane krave imajo manj in slabše mleko. Posebno naj se pa osnaži vselej vime pred molžo. i Hlevi naj bodo čisti in suhi. Vse prevetrovanje hlevov in čistenje prav nič ne čist. Gnoj naj se večkrat izkida, po- pomaga, če hlev ni 136 sebno naj se skrbi, da se gnojnica odteka Y Ce zastaja, ce tudi pod steljo, se narejajo škodljivi gnojnica plini. je poten v Krmljenje z repo. Če kravam dajemo mnogo repe, maslo pretrdo iu tudi prav okusno ni. Temu Krave v mokrih in nesnažnih hlevih rade povržejo, teleta ^^ ^^ kravam z repo daje debelo zmlete dobe drisko. ovsene moke ali pa pšenicnih otrobij Hlevi naj ne bodo premrzli ne pregorki. « hladnih hlevih živina hujša in boleha. ^Ce je hlev pregorak, pa živina slabo prebavlja. V gorkih hlevih se tudi živina pomehkuži. V pre^orkih hlevih ie zrak bik( ali Ravnanje z biki. Dobi je da skrbimo d ostane koža čista. Zaradi tega ga moramo večkrat s česalom po letu pa tudi izpirati. Skrbeti je pa tudi artačo čistiti V pregorkih hlevih je ; navadno slab, ker se gnoj in gnojnica prehitro razkr zaradi tega v takih hlevih živina i posebno pri mladili bikih za dovolj prežemo in delamo ce J včasih pol dne. Če bi g v z i b anj Zato z bikom dalj delali to bi škodovalo njegovemu pravemu namenu imi, tod bi se preveč utrudil in pa dobro, večjemu ada boleha tudi mleko ni dobro. Najbolje je, če je v hlevu 14-gorkote. Nikakor je ne sme biti manj nego 12 več nego 18«. Pregorki hlevi naj se dobro 16 ne delamo, peljati ga moi da se sprehodi. Ce pa z bikom saj sak dan jodno uro oi^ro ne I Kako se surov krompir poskusi, če je dober prevetrujejo. bodeta ga, in drgni oba ko oba drug ob druze ce se Hlev naj bode prostoren. ^ --------v.A o kosa sprijemala in bodeta jela kazati neke pene je krompir dober. Ce pa pri tem drgnenji od krompirja kapne Premajhen hlev se prehitro napolni s škodljivimi kapljica vode, je pa gotov slab Ang Tako poskušajo krompir plinovi. Vsaka ki da lahko leži. Hlev naj bode kravo dolžine pa mora imeti tudi toliko prostora metra visok, za vsako = ^ ■......................................................................................................."-1 ^ naj se odloči 1 2 meter širine in metra l|»| Poučni in zabavni del. j»|| s-fs 7. Svojim kravam privošči dovolj svobodnega gibanja /ivali, ki so zmirom v hlevu oslabe in in I rejo ade bolehajo za tuberkulozo. Kr omehkužijo Solnčni mrak. (Danska povest.) in teleta se mo (Konec.) ečkrat izpustiti iz hleva, da se sprehodijo, če se v Sla sva dalje opazila, da sva zašla na kos ne gonijo na pašo če kravami lepo ravnaj. S kravami grdo ravnaš, si sam na škodi razorane zemlje. Nakrat zasliši nekako tožno in čudno klicanje. Nikdar poprej, nikdar pozneje še nisem kaj po- in tudi nikdar nisem dobil tako dobre dobnega slišal ker imajo krave manj mleka. Ki je jako občutij in grdo predstave o tem, kaj je strah, pravi strah. V slabi svetlobi šla sva za tem glasom. ravnanje ima slabe posledice glede na množino mleka in Bil je Andrej AVolstrup, ki se je valjal na tleh m pa Ö lede na zdravje zdihoval. Krave Krave, ki molzejo dobro krmi. ki molzejo morajo dobivati več in e požri hiše in posestva me pice Krmi jih vedno toliko boljše slišala sva klicati, ne loči me od Oče naš, kateri si v nebesih — o očenaš sem pozabil". Ne požri me ) ne daj od- vendar ne odebele da ostanejo lepo rejene in preti zemlje pod menoj in učil se bodem ne le katekizma Če ki Potrebno je jednakomerno krmljenje, ampak tudi psalme. nekaj časa daješ slabšo m bode takoj mnogo manj mleka pravi 1 kar če jo tudi začneš bolje krmiti manj hrane se pa dolgo , imela ne po- ln zopet je priklonil svoj obi zemlj To je bilo novo iznenadenje. Poprej je stare babe in se šalil iz koledi 10. Kravam se in ravno tako se in mlesti. Krav vsem gledaj na točnost in red. mora vedno ob istem času dajati jesti vedno ob istem času morajo napajati lastne oči lahko prepričal veruje starim babam. Sedaj ko ličeval se na je pa preskočil koledar in s Tega se pa jaz nisem takoj domislil se tako navadij tega eda, da so jako bilo preotožno tem se Javkanje je na jedni strani solnca raz- vznemirjene, če se ta red premeni. To se pokaže takoj v tem, da imajo manj mleka. Tudi ne smeš takoj 4 od jedne krme preiti na di pr to kravah prehudo il svetel rob. Pogledal sem svojega prijatelja. Bil je bled Moja barva gotovo ni bila nič boljša. Kakor kakor kreda bi se bila zgovorila, oba sva se strašno zasmejala. Andrej motilo njih prebavljanje. Na vsako spremembo morajo se polagoma privaditi. je pa naju ves zmeden jako divje pogledal » Ali se tako bojite solnčnega mraka, Wolstrup? ekel je moj tov da je nekaj ekel Kmetijske raznoterosti. I Shranjenje sadja. Lepše hruške ali jabelka je dobro, zavijemo v svilen papir, kajti potem se dobro ohranijo. Tako tudi delajo trgovci s fiaim sadjem. Predno pa sadje tako Andrej Wolstrup gledal je naju gotovo četrt minute, ne da bi bil naju spoznal. Z vsako sekundo je bilo reč svetle solnca v ce bil položaj jasen, taka zadrega, sramota mrak je hitro pojemal. Nakrat mu je njegovem obrazu se je izražala prevarjenje in jeza, da sva se ijemo, moramo počakati da se dobi papirji plesne in se ne ohrani lepo osuši, ker sicer v morala zopet začeti smejati v resnici pristen. Sedaj bil najin smeh tudi 137 Njegove oči so se nekako posebno zasvetile, iz njih soince mrknilo. Povedal sem, kar se mi je povedati po- je sijala jeza, razburjenost, strupeno sovraštvo. — Mi dva trebno zdelo, končal sem pa. da se čudim, da častiti » sva se dalje smejala. Ti dijaki so prismode, ki se hočejo v vse mešati," rekel je z glasom, tresočim se od jeze. Na peti se je ft zasukal in šel je svojo pot, ne da bi se bil zmenil za konje, * ^ • član odseka hoče pomračiti veljavo Danske, ko je vendar sistematični nasprotnik vsacega mračenja. Vsi so se začudeno pogledali, mislili so si pač, da to slab dovtip. Wolstrup ga je pa razumel. Njegov so mirno stali. obraz je ppbledel pod rudečo brado. Ker je zbornica Zvečer istega dne sem šel v Kodanj. Ker je moj imela večerno sejo, so se odsekova posvetovanja pre- stric jeden mesec potem umrl, nisem več prišel v Barlöse, trgala. Ko sem odhajal, prijela me je za roko trda roka Na Andreja Wolstrupa nisem več mislil, celo ime in me držala kakor vijak. Obrnil sem se okoli. Tijegovo mi je ušlo iz spomina. Napočil je nov čas in „Molčite" rekel je z zamolklim glasom; „pa vam kmet je ž njim napredoval. Po vsej deželi začele so se pridobim dovoljenje". snovati ljudske velike šole. Ko sem nekega dne v vse n tem ne pride več niti jedna beseda iz mojih drugem kraju dežele slišal proslavljati napredek kmetov ust," odgovoril sem mu, „za to vam dam svojo roko." v neki pesmi, spomnil sem se dogodka v Barlösu. Priznati moram, da se nikakor nisem spomnil več tega dogodka, ko sem kake dve leti pozneje čital, da je levica v novem poslancu devetega okraja dobila silovitega 4 boritelja, jednega najnespravljivejših izmej nespravljivih. ^ital sem njegove govore, samo zaradi tega, ker me je njih vsebina zanimala. njih da se Dal sem mu roko. Sedaj je on povzdignil oči. bilo ono strašno sovraštvo, kakor vselej „Pustiva to!" odgovoril je. Potem je pa šel, ne se bil kaj poslovil. Ko je storil nekaj korakov, nazaj obrnil in rekel: „To je torej pogodba, ki naju oba veže." odseku je drugi dan presenetil svoje somišljenike Ogenj u bil je v njih, kakor je pred kratkim omenil z ovarjanjem dovoljenja. Da stranka ostane složna 1 so predsednik. Najbolj sem se temu čudil, da je govornik se njegovi privrženci udali če se prikaže drugo leto vzlic majhnemu znanju imel tako dobro razvit taktični presodek. da je takoj našel slabe protivnikove strani. Kjer je njegov pravi kmetski dovtip zbodel, tam je bolelo. Jaz sem se malo pečal s politiko, ali ta čuden mož me je zanimal. T danska zastava v Kaledoniji, je to zahvaliti solnčni mrak 1854. leta. Nekaj dni pozneje je imel Wolstrup jeden najhujših celo samega Proti meni se je pa v bodoče vedel, kakor da me govorov proti znanosti in omiki. Prekosil sebe • • Mej sedanjim zasedanjem prišel-sem jaz v državni ^^ pozna Radoveden sem bil, kako se bode razmerje Prvi govornik, ki zbor, ker je umrl asesor Blichfeld, govoril, ko sem jaz prišel v zbornico, bil je Andrej Wol- dalj razvilo — ^—." Glasovanje, gospoda moja"! zaklical je jeden stran strup. Ko sem zaslišal ta kmetski jezik, precej sem kinih zganjačev ki . . -1 je hitro šel skozi gostilniško sobo .spoznal moža. Bil je tisti, pa vendar ne tisti. Prevzetnost in pa zaupanje v samega sebe, bili sta postali bolj duhoviti, če se smem tako izraziti. Na njem je bliščal bakreni lesk prave strasti. Ko je govoril o krivici, katero dela ministerstvo polnoletnemu, suverennemu narodu, spomnil s sovraštvom napolnjenih besed proti da dobi še one poslance, ki stoje po raznih hodnikih. „Dobro ste jo zadeli, gozdar!" reče odvetnik. Eavm tako dolgo je čvekal, da ste mogli slišati vso dogodbo Daljši razvoj je odpadel, kajti prišel je mrtvoud pa še izprazniva kozarca v Wolstrupov spomin." Sedaj ^em se nehote učenima", ki sta ga presenetila v trenotku njegov sla bosti. Bila je prav tedanja olja, ki mu je bliskala Poučni in zabavni drobiž. iz oči, ko je govoril. Kolikor sem jaz mogel sklepati, je ravno tako, kakor je tedaj kot najbogatejši mož v vasi Izumljenje kompasa. Iz starih kitaj.-kih kojig je vidno. da so v Kitaju v ze poznali mornarji magnetno raz-iglo SI hotel pridobiti veljavo s tem, da ni verjel koledru. 2100 let pred Kristusom, torej še pred Abrahamom. pozneje bil baš tedanji njegov poraz prva iskra, ki je zanetila sovraštvo proti omikancem. Pa sovraštvo ravno tako bistri zmožnosti kako ljubezen, morda še bolj. Andrej Sila nijagarskega slapa. Neki inženir je izračunal, da oda nic manj nego 16 mili j pada čez nijagarski slap ima sile konjskih močij. Koliko koristi bode imela od nj Wolstrup je bil vsekako pomenljiv mož, ki nikakor obrtnija, če se posreči ta ogromna sila kdaj električnim potom ni prenesti v tov da bode gnala kole sedel v zbornici le za to, da je bil jeden več. Očividno me je spoznal Dv^enoga mačka. Neki francoski učenjak poroča zani- dv se me najskrb- mive podrobnosti o mački, ki je imela zadnji dve nogi nejše izogibal Ali v tem slavnem odseku sem prišel njim vkup. Mej drugim smo se imeli posvetovati o tem, da se tudi Danska vdeleži ekspedicije, ki pojde drugo leto v Novo Kaledonijo opazovat Venerin prehod pred soincem. Od več strani se mu je skušalo priti do živega, mačka se hitro premikala, Ne glede na to pomanjkljivost je skakajoč kakor avstralijski kengur, opirajoč se tudi na rep ali on je ostal trdovraten, kakor vselej Sedaj Večkrat je imela po dva mladiča, ali vselej je bil jeden normalno razvit, drugi pa je imel le dve nogi. Žvižgajoči jezik. Prebivalci Kanarskih otokov ne daj z žvižganjem le raznih znamenj, temveč so SI z v «v sem jaz sestavili popolen. jezik. Kanarca se torej s samim v • v anjem an j em (dobil besedo. Spomnil sem se dogodbe na njivi, ko je lahko pogov o eh.pri njih adnih stvareh \ 138 Nosorožčeva jed. Znano je, da se jeden najstrašnejših Posl. Lil C km strupov strihnin dobiva iz tako imenovanih jagod sv. Ignacija, na dnev Že malo strihnina zadošča, da umori Človeka. Ameriška ptica odseka. ed Posl Pri predlaga, da se o tej točki preide-K hm zagovarja predlog finančnega glasovanji se Liickm predlog o.ikloni a nosorožec pa z veliko slastjo j^^ omenjene jagode, pa mu nič vzprejme predlog finančnega odseka. 4.) Posl. L nek m ne škodujejo. o 1891. leta dovršeni zgradbi dveh hiš za stanovanja paznikov prisilne delavnice, o arondiranji, pla 4'- ^ ........................................................................................................... ^ zavodu pripadaj sveta. Poročila ( nasadih in ograji leželnega odbor» Novice. glede zgradbe teh liiš vzame se na znanje, se odobri prekoi čenje v to svrho dovoljenega in dovoli se za ograjo vrto\ kredita za odnosno 1048 iy kr vsega zemljišča, za Deželni zbor kranjski. nap deh V trinajsti glavar sklep zadnje seji t a j n e dne seje, 7. aprila naznani deželni poročajo treh ^ kredit Pi odnjakov 2050 isl. Le in gld ehl T gnoj nične jame pr upravnega imenu prisilni odseka gosp po katerem se oficijalu Iv. deželnega poslanca 1 Kozjeku dovoljuje osobna doklada. Posl. Kersnik vpraša Toplice-Yahav in ä o samostalnem predlogu eja ob ' uvrščenji cestnih prog" Poro- plice-Podturn mej deželne ceste dež. glavarja. zakaj se ni predložil načrt zakona glede neke čevalec na obši nove moravške ceste. Dež glavar odgovori, da je temu vzrok kraj m pred lag opisuje 1.) Pri estne razmere v napominanent :litv cestne v • omrežja na preobilo delo, s katerim so bili inženirji preobloženi, pa da bo Dolenjskem gledati je na to, da se p stvar prišla v prihodnjem zasedanji na vrsto. V imenu finan- z dolenjskimi železnicami. • v 9 Deželnemu odbor v orsranicao zvezo- se naroča, enega odseka poročajo : 1.) Posl. Hribar o gledališkega zaklada za 1892. Skupni stroški proračunu ukreniti vse, kar je potrebno, da poizve glede cestnega omrežja za novo pole g dolenjskih železnic od dotičnih cestnih odborov in druzih gledališče so proracunjeni na 189.223 gld. ostane še 84.531 gld. Gledališče razun de- ze 273.754 gld.; nakazanega je udeležencev njih želje zaradi uredbe cest v zveze z dolenjsko železnico, in staviti prin ho odnej predlo •J koracij je skoraj dograjeno. Konečno poročevalec po daljši obrazlozbi v imenu finančnega odseka nasvetuje: 1.) Za napravo doprsnih kipov Shakespearja in Jurčiča, potem parketnega odra za spremembo avditorija v pritličji novega gledališča v plesno dvorano, dalje za napravo napisa „Deželno gledahšče" na pročelji in ostalih napisov v notranjih Predloženemu i Posl. K tu zakona se pritrjuje je proti predlogu in pr Notranjskem ravno tako slabe ceste nego torej moralo ozirati na vso deželo. da so na Dolenjskem, bi se- Posl Hrib predlaga, da naj se glede predlož načrta zakona preide z a d na dnev ed delih poslopja in foverju dovoljuje z a ki ad a. konečno za napravo spominske plošče v se dodatni kredit 2600 gld. iz deželnega Posl Posl Šuklje zagovarja predloge upt ods eka K Inčaj podpira Hribarj predlo cr Ol stav pa za če bi ta ne prodrl led njo resolucij J) Kakor hitra 2 ) Proračun gledališčnega zaklada za 1. 1892. z redno se esta dr č^ z Topi Valtov primerno popravi ter 111 izredno potrebščino 92.684 gld , ter z i-ednim pokritjem 6.044 gld., tedaj z nedostatkom 86.640 gld se odobri. Konečno nasvetuje finančai odsek sledečo resolucijo. Deželemu odboru se naroča, da za zavarovanje deželnega vvrsti mej deželne ceste, naj se pa del sedanje deželne ceste od Podturna do Soteske opusti kot deželna cesta ter postavi v kako nižjo kate^'orijo." Pi gledališča od 1. dne oktobra 1892. nadalje razpiše omejeni natečiij mej veojimi tuzemskimi, v Ljubljani zastopanimi zava-rovahiicami. uprav nt predlog glasovanji odseka, tretj prejmeta se m drugi predlo etil j postaviti kip Ju ! 1 pr poleg i, da se mu Shakespearjev d v d v iie-ter samosvoji občini ter predlaga nastopni načrt zakona Zakon d se ta izroči deželnemu odboru v rešite\ I Hrib se pri glasovanj si an cev. 2.) Isti tudi P =tvar zagovarja predlog finančnega odseka, vzprejme z glasovi vseh narodnih po z dne > veljaven za vojvodino Kranjsko, o nadaljevanj in dov gradbe deželno-branske vojašnice v Ljublj Do 26. marci j a 1. 891 pl a ča kupn Dovoljf d a j al a predlaga: 1.) 1 se je kredit 267.000 z a zgr ad bo 236.754 gld 15 kr v o r a z d r u ž i t v i ž u p a n i j e St. O ž b a 1 d v d v e s a m o- stalni ž u p a n i j i. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodirie Kranjske bo zadoščal. Voj ukazuj^^m tako : bo na leto okroglo 11 530 dd. dohodka. Poročeval S ] Iz davčnih občin V Brezje, Cemsenik. Blagovica, odbora o nadaljevanji in do- Hrastnik, St. Ožbald in Trojane obstoječa županija St. Ožbald enji zgradbe deželno-branske vojašnice v Ljublj vzame je razdružena v dve samostalni župani ji ter se ustanovi iz se na znanje 2.) S obj dfžilnega stavbenega urada v cegar davčnih občin Blagovica in St Ožbald samostalna županija je bilo v zvezi z kater poslovali v Ljublj nagrade kredita, — inženirju 1 adjunktu Antonu Klinarj adbo deželnobranske Blagovica, iz davčnih občin Brezje, Cemšenik, Hrastnik in dovoli se za izredni trud, kateri je pri tem im Trojane pa samostalna županija Trojane. je plačati iz dovolj stavbenega § •7 Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno 3 Od te nagrade izplačati je: Deželnemu nad- zvršiti ta zakon. Witschlu 400 gld deželne kem 50 gld 1 Posl. Kersnik podpira toplo ta načrt, istotako tudi stavbinskemu risalcu baron Apfaltrern. Pri glasovanji se načrt zakona potrdi. Jak Kralj iM) gld m pomočnemu uradniku Gustavu 7.) Posl. dr. Tavčar o. prošnji ribniškega cestnega odbora. Nebenliihrerjii 40 gld. Predlogi se vzprejmo 3 Posl d da bi se mu za vzdrževanje dovolilo pobirati 33 o/ t BI /o pri- nik Ant i w e i s o definitiv Koblarja v deželni imenovanji hišnega duhov klado na davke ter v imenu upravnega odseka nasvetuje prisilni finančnega odseka predlaga: Služba delarnici ter v imenu „1.) Okrajnemu cestnemu odboru ribniškemu se dovoljuje, da duhovnika \ pr dela se sistemi definitiv s pla doklado 120 gld. in s prav petletnic po 50 gld. sme v delno pokritje za 1. 1892 v proračunu izkazane cestne- 1892 v tamošnjem skladovnem okraji pobirati 800 gld., aktivitetno potrebščine do šest v pokoj nevštevnih 20^1^110 priklado na vse neposrednje davke z izvanredno do-klado vred. 2.) Deželnemu odboru se naroča, zaradi prepisa»^ 139 3ü pobiraüja dovoljene priklade potrebno ukreniti. 3 j Deželni osnovo pravilnika o petletnicah z dne 4. oktobra 1871 tako, odbor se pooblastuje, cestnemu odboru ribniškemu v po'