LETOVANJA IN ZIMOVANJA
Zaostriti merila pri izboru vzgojiteljev
Uspehi organiziranih leto-vanj in zimovanj niso odvisni le od števila udeleženih otrok, marveč tudi od tega, v kolikšni meri in kako je bil uresničen program vsebinskega dela. O tem je bil govor na posvetova-nju,4ti ga je sklical klub vzgo-jiteljev pri občinski Zvezi prija-teljev mladine. Posvetovanje - bilo je 10. novembra - je vodil predsednik komisije za letovanje pri ZPM Lojze Str-mole. Udeležilo se ga je zado-voljivo število vzgojiteljev in pedagoških vodij.
Da bi bila zimovanja in leto-vanja vsebinsko kar najbolj učinkovita, prireja klub vzgoji-teljev vsako leto seminarje za tiste vzgojitelje in pedagoške vodje, ki se prostovoljno prija-vijo za delo z otorki bodisi na snegu ali ob morju. Temu pri-merne so tudi teme seminar-jev. Za delo na letošnjih zim-skih počitnicah sta bila prire-jena dva seminarja s 40 udele-ženci. Seminarja za delo na le-vanju se je udeležilo 66 vzgoji-teljev, pedagoških vodij in športnih delavcev, poleg teh pa še 18 dijakov srednje peda-goške šole, ki so bili na leto-vanjih kot praktikanti. Na se-minarjih dobijo udeleženci tu-di navodila glede pedagoške dokumentacije, njene vsebine in vodenja.
Pedagoška    dokumentacija
je (če je objektivna seveda) ogledalo dela vzgojiteljske skupine ali posameznika na kraju samem - to je v počit-niški bazi. Kakšno je bilo to ogledalo letos?
Predsednipa kluba vzgojite-Ijev Majda Šubelj je v strnje-nem poročilu iz kronik in dnevnikov vzgojiteljev ter po-ročil pedagoških vodij povzela zgleden primer in brez zadrž-kov tudi take, ki so v nasprotju s tistim, kar je bilo rečeno na seminarjihin kar ni v čast po-sameznika. Poročila so, razen o konkretnem delu z otroki, navajala tudi odnose med vzgojitelji: »Vzgojitelji smo se med sabo dobro razumeli, med nami ni prišlo do neso-glasja ali sporov.« In še: »Vzgojiteljski kader resen, de-laven in družaben. S takimi Ijudmi je res užitek delati, pa tudi otroci so čudoviti.« Ena od praktikantk je v svojem za-pisu navedla: »To je bilo moje prvo resnično delo z otroki in tudi prvo bivanje v koloniji. Toda niti najmanj mi ni žal, da je moja praksa taka. Mislim, da se bom drugo leto spet od-ločila za vzgojiteljico, tokrat prostovoljno. Lahko samo rečem, da sem se imela resni-čno lepo, da sem uživala, da sem od svoje prakse veliko odnesla in da mi bodo moji prvi otroci ostali vedno v spo-
minu.« (Na zapisu so podpisi vseh njenih otrok).
Še več je bilo takih poročil, iz katerih je bil razviden trud in prizadevanja za pravo vse-binsko delo z otroki.
Žal pa vsa poročiula niso imela tako vzbodbudnega in lepega zvena. Govorila so o nesoglasjih med vzgojitelji in pedagoškimi vodji, o nespo-sobnosti in sporih med njimi, o odklonih posameznika do dela.
»Delo in ravnanje vzgojite-Ijev ter odnosi med njimi so odvisni od pedagoškega vo-dje« je bilo večkrat slišati na posvetovanju. »Če vsak vzgo-jitelj resno jemlje svoje delo, je nemogoče, da pride do ne-soglasij«, je dejala neka vzgo-jiteljica predšolskih otrok. In ko je bil govor o kadrih in nji-hovem izboru, kar je bilo osrednje vprašanje razprave, je ista vzgojiteljica predlagala: »Klub vzgojiteljev ima veliko članov, med katerimi so zelo dobri vzgojitelji in izmed teh je treba izbrati najboljše. Ti-ste, ki so se doslej izkazali kot neprimerni, pa je treba izločiti«.
Zaostriti   merila   pri   izboru
kadrov za delo z otroki na zi-
movanjih  in  letovanjih je bil
poglavitni sklep posvetovanja.
EDA    KOMAVLI