Celjski tednik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 21. OKTOBRA 1955 LETO VI. — ST. 42 — CENA 10 DIN Lirejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje, Titov trg 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-25, uprava 25-25 — Tek. rač. 620-T-250 pri iNB FLRJ v Celju - Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 dinarjev — Izhaja vsak petek — Poštnina- plačana t gotovini — Rokopisov ne vračamo Sovinja je prehitela svoje krotitelje Deževje v zadnjih dneh je povzro- čilo naraščanje Savinje. Dela na celj- skem ovinku so v tem času s pomočjo mehanizacije JLA hitro napredovala. Pas zemlje, ki je ločil Savinjo od no- vega korita je bil vedno ožji in nižji. Trije težki buldožerji JLA so znatno pripomogli k hitrejšemu razvoju ze- meljsk.h del. Narasla Savinja pa je v noči od torka na sredo nenadno vdrla v novo korito. Vodna sila je podrla preostanek nasipa, zalila novo koiuto in si na južni strani izsilila izhod iz nekdanje- ga »bazena« proti Polulam. Dela na regulaciji so zaradi tako visoke vode skoraj prenehala. Kolektiv »Betona« si je v sredo prizadeval zavarovati neob- zidan levi breg bodoče struge, ki ga je voda začela z vso močjo izpodjedati. Bolj ob desnem bregu so delavci ko- pali nov prehod, da bi središče toka ne udarjalo več v levi breg in ogro- žalo obstoječi zid in nov železn.ški na- sip. Danes (v sredo) še ni mogoče ugo- toviti, kakšno škodo je narasla Savinja napravila s svojim nenadnim vdorom mimo želje in načrta svojih krotiteljev. Verjetno je precej škode na tem, da je poglobljeno strugo zasula s tistim ma- terialom, ki ga je odplavila, ko si je iztrgala pot v novo strugo. Hkrati pa je ta dogodek opozorilo, da bo treba zelo hiteti, kajti v jeseni je Savinja zelo pogosto hudourno »razpoložena«. Pravzaprav smo imeli že doslej srečo, da se to ni zgodilo v času, ko bi bila škoda brez dvoma lahko še večja. K sreči je celjska občina uspela do- biti pomoč JLA, ki bo s svojimi težki- mi gradbenimi stroji pospešila potek gradnje. Na sliki vidimo težak buldo- žer JLA, ki ga spretni vojak-strojnik vodi pri poglabljanju nove struge. Vod- stvo gradnje je predvidevalo preme- stitev Savinje v novo korito šele v dobrih desetih dneh, zdaj pa je Sa- vinja ta načrt »ovrgla«. Ali za ^Kooperativo' ne veljajo nove smernice v gospodarstvu kooperativa se je poskušala poslužiti novih zvijač — hmeljarji tudi tokrat niso nasedli lepim besedam — ne- zdravo početje kooperative ruši zadružno organiza- cijo in jemlje ugled savinjskemu hmeljarstvu — za- družniki so ostro obsodili škodljivo početje zastopni- kov kooperative. V ponedeljek popoldne je bU. v pro- storih Hmeljarskega inštituta v Žalcu sestanek razširjenega Hmeljarskega od- bora, na katerem so prisostvovali tudi predsedniki, upravniki in knjigovodje kmetijskih zadrug, ki se bavijo s hme- ljarsko proizvodnjo. Sestanek je skli- cala Okrajna zadružna zveza zaradi ukrepov, ki bi se jih naj lotile zadruge napram tistim hmeljarjem, ki so, ali ki bi še utegnili prodati letošnji pride- lek hmelja Kooperativi iz Novega Sa- da. Sestanku so prisostvovali tudi pred- sednik OZZ v Celju tovariš FRANC LUBEJ, predsednik Občinskega odbora Žalec tovariš IVAN RANCIGAJ in predsednik Občinskega odbora SZDL v Žalcu tovariš IVAN KOVAČ. Zadruž- niki so najprej razpravljali o najno- vejšem položaju pri odkupu hmelja, nato pa so odločno in ostro obsodili škodljivo početje zastopnikov Koopera- tive v Savinjski dolini, ki poskušajo v zadnjem času odkupovati hmelj di- rektno od kmetovalcev z raznimi ma- hinacijami. V daljši razpravi,, v katero so poleg ostalih posegli tudi tovariš Lubej, to- variš Rančigaj in tovariš Kovač, so hmeljarji ugotovili, da podjetje Koope- rativa s svojim početjem ruši osnove našega zadružništva, vnaša nered na naše tržišče ter daje potuho bivšim trgovcem hmelja in raznim ljudem, ki jim naša družbena ureditev ni preveč po godu. Pri njih si je to podjetje na- jelo stara že izrabljena skladišča ter neuporabne sušUnice. Tako stanje ustvarja nezadovoljstvo pri naših na- prednih zadružnikih, ki jim ni vseeno, da so razni tipi po zaslugi Kooperative začeli dvigati glave. Kmetijske zadruge tako politiko ob- sojajo, saj je le 23 kratkovidnih hme- ljarjev nasedlo in prodalo hmelj Ko- operativi. Količine hmelja, ki jih je to podjetje odkupilo, so tako malen- kostne, da se o tem niti ne izplača go- voriti. Nastaja pa v zvezi s tem po- litični problem, o katerem je prav„ da izve nekaj več tudi široka javnost. V čem je torej stvar? Naš list je o tej nezdravi trgovini s hmeljem, ki ga že nekaj mesecev vodi Kooperativa v Savinjski dolini, že nekajkrat pisal. O tem so pisali tudi drugi časopisi. Zato se tega ne bi izplačalo več pogrevati, da se niso zadnje čase predstavniki Kooperative, ko so uvideli, da pri za- drugah s svojo kupčijo niso uspeli, po- služili drugačnih zvijač, katere so po- šteni in zavedni hmeljarji že takoj v začetku obsodUi. Morda bo kdo rekel, da v vsej dr- žavi veljajo enaka načela proste tr- govine ter zakaj ne bi Kooperativa nakupovala hmelj tudi v Savinjski do- lini? Nekdo bo morda tudi trdil, da so zadružne organizacije v tem oziru šo- vinistične in gledajo preveč ozko — lolkalpatriotsko, ali pa morda da Okr. odbor in OZZ vršita pritisk na zadruge z namenom, da bi na ta način očuvali Trgovskemu podjetju Hmezad v Žalcu monopolni položaj pri odkupu hmelja. Podobnih očitkov so se posluževali tudi zastop'niki Kooperative v Savinjski do- lini. Ti očitki bi končno tudi držali, če bi šlo za odkup navadnih poljskih pri- delkov. Vendar je v tem primeru stvar popolnoma drugačna. Hmelj je ko- njunkturni ai-tikel, zlasti savinjski je zelo cenjen in iskan na inozemskih tr- žiščih. S prodajo savinjskega hmelja se je vsa leta po osvoboditvi uikvarjal le Hmezad v Žalcu„ ki si je v tem času pridobil tudi precej bogat-h iz- kušenj in navezal na inozemskih tr- žiščih odlične poslovne zveze. Zlasti pa je uspelo temu podjetju na svetovnem tržišču zasiigurati dokaj visoke cene. Hkrati pa je Hmeljarski odbor pri OZZ s pomočjo raznih skladov, katere so ustanovili iz dela dobička od hmelja, fHDmagal hmeljarjem, da so v povoj- nih letih dvignili proizvodnjo in iz- boljšali kakovost. Vsega tega se hme- ljarji v Savinjski dolini zelo dobro za- vedajo. Razen tega so kmetijske za- druge vezane na sklepe Hmeljarskega odbora pri OZZ, ki je sklenil, da bodo zadruge ves svoj pridelek hmelja pro- dale Hmezadu. Zadružna zavest in di- sciplina sta torej onemogočili, da bi zadruge sklepale pogodbe s Koopera- tivo. Le Kmetijska zadruga Prebold se tega dogovora ni držala ter je pod- pisala s tem podjetjem pogodbo,, ne da bi se vsaj prej posvetovala pri Okrajni zadružni zvezi. Ker je Kooperativa nu- dila na videz nekaj višjo ceno, so se posamezniki v začetku sicer navdušili za prodajo hmelja temu podjetju, ven- dar so kmalu uvideli kratkovidnost take politike, ki ni v skladu z razvo- jem savinjskega hmeljarstva. Kajti kdo bi lahko jamčU savinjskim hmeljarjem, da jih ne bi drugo leto to podjetje pustUo na cedilu, da sploh ne govorimo o skladih, ki so v veliko korist sa- vinjskim hmeljarjem. Da bi Občinski ljudski odbor v Žalcu še posebej zaščitil razvoj hmeljarstva in zadružništva, ki so ga hoteli pred- stavniki Kooperative z nezdravo inter- vencijo na terenu spodkopati (približno tako se je tudi izrazil neki zastopnik Kooperative, ko je ob neki priliki de- jal dobesedno takole: »Mi več od 1945. godino razmišljamo, kako bi uništili slovenački monopolizam«), je izdal od- lok o dodatnem davku tistim hmeljar- jem, ki bi hoteli prodati hmelj dražje, (Nadaljevanje na 5. strani) (Razgovor s predsednikom žalske občine tovarišem Ivanom RANCIGAJEM) ŽalsRa obeinoslovanja smo sklicali sestanke z vsemi predsedniki svetov in predsedniki novo izvoljenega odbora ter se pogovorili z njimi o vseh problemih na našem področju. Sestale so se tudi vse komisije LO in takoj pri- čele reševati tekočo problematiko. Sveti so imeli že vsi svoje prve seje, toda o kakem večjem uspešnem delu pri iz- vajanju sklepov za enkrat še ni moč govoriti, to pa predvsem iz razloga, ker delovna mesta v aparatu še niso za- sedena. To velja izključno za gospo- darski resor. Kader nam je bil obljub- ljen, pa ga do danes še nismo dobili. Zato smo ga začeli sami iskati in smo pri tem zelo previdni, zavedajoč se, da ravno gospodarski resor zahteva naj- vestnejšega delavca — celega človeka. Glede ostale pičle zasedbe pa sem mne- nja, da ni nujno, da imamo v tem prvem razdobju preveč ljudi, ker po- trebe po novem kadru bo delo samo nakazalo. Precejšen problem je trenutno tudi ta, da nimamo potrebnih pokazateljev, niti točne evidence o delu gospodarskih organizacij in ustanov na našem pod- ročju. Dolžnost občine bo vsekakor, da si ustvari točen pregled nad dejanskim stanjem v vseh področjih, Ce zaključim odgovor na to vpra- šanje o našihi začetnih težavah in zmog- ljivostih, bi rad nekaterim tovarišem, ki radi govorijo o bogastvu naše obči- ne povedal, da najbrže ne poznajo do- dobra inštrumentov družbenega plana za letos, za v bodoče pa jim itak mora biti znano, v kakšne namene se bodo te predvidene minimalne investicije lahko trošile.« 2. Kakšne načrte ima vaša občina v pogledu kmetijstva? »Vse delo na tem področju mora biti jasno osredotočeno na razširitev hmelj- skih nasadov, na večji hektarski donos te kulture ter na podvzemanje vseh mogočih agrotehničnih ukrepov. Pri tem bo seveda ena od prioritetnih nalog regulacija Ložnice in kasneje tu- di drugih pritokov Savinje. Vsi ti ukre- pi bodo omogočili, da bomo površine drugih kultur skrčili. Pri vsem tem pa nikakor ne podcenjujem prizadevanja naših kmetov pri kolobarjenju ornih površin za večji hektarski donos dru- gih kultur. Jasno je, da kmet vodi ra- čun o tem, kaj mu je donosnejše. Za- to tudi ne verjamem govoricam peščici kmetov v dolini, da se mu pridelovanje hmelja »skoro ne izplača«. 3. Dotaknila bi se malce kočljivega vprašanja: kako gleda občina na hmelj- sko trgovino z ozirom na letošnji vpad tujih nakupovalcev? Ne bom govoril o tem, kakšno izko- riščanje so si privoščili trgovci s hme- ljem pred vojno, ker je to vsem Sa- vinjčanom več ali manj dobro znano. Poudaril pa bi, da smo pri nas viden razvoj v hmeljarstvu dosegli le na do- bro organizirani zadružnU osnovi. V prvih povojnih letih je bila hmeljarska zadruga središče te dejavnosti. S to zadrugo so bili hmeljarji direktno po- vezani. Zadruga je v času svojega ob- stoja za obnovo hmeljišč veliko napra- vila. Jasno pa je, da je s spremembo centralističnega načina upravljanja v našem gospodarstvu vloga bivše za- druge preživela, saj približno 3000 za- družnih članov ni moglo enakopravno odločati. Poleg tega pa je funkcija te zadruge zavirala delo osnovne celice zadružnega življenja — mislim kme- tijske zadruge. Z reorganizacijo hme- ljarske zadruge pa se je stvar bistveno spremenila, Hmezad je postal izvozno trgovsko podjetje, njegova naloga je baviti se izključno s trgovino — vsa druga vprašanja pa rešuje hmeljarski odbor OZZ, katerega tvorijo voljeni čla- ni hmeljarskih odborov področnih za- drug. Ogromna večina hmeljarjev ve, da so prav KZ odnosno njeni hmeljarski odbori organi, od katerih je odvisen uspeh dela — in lahko trdim, da so se prav zato zadruge afirmirale kot nujno potrebna organizacija kmečkega življa. Čeprav so se v vodstva kmetij- skih zadrug, zlasti v hmeljarske odbore vrinili ljudje s kapitalistično miselnost- jo — primer Prebolda, Trnave in St, Andraža — je vendar večina zadrug spre- jela sklepe hmeljarskega odbora OZZ, da se hmelj prodaja po dogovorjenih cenah. S takim sporazumom je bilo zadnja leta možno določiti odkupne ce- ne tako, da so bili hmeljarjem povrnje- ni proizvajalni stroški in plačilo za trud, ne da bi se s tem rušila politika blagovnih in denarnih fondov. Del od- kupne cene pa so predstavljali razni skladi, ki so omogočali usmerjati na- daljnji napredek hmeljarstva. Politika današnje hmeljske trgovine pa nekaterim — sicer maloštevilnim — kmetom ni šla v račun iz zgolj se- bičnih razlogov. Ta peščica nezaved- nih hmeljarjev gotovo ni pomislila, da se je renome našega hmelja v inozem- stvu uveljavil le preko naše trdne za- družne discipline. Njim seveda tudi ni mar, kako bomo prodajali v bodoče. Znana je letošnja »hmeljska odkupna afera« v Žalcu, ki je med zavednimi hmeljarji dvignila mnogo prahu. Za- radi slabega pridelka hmelja v Bački je tamkajšnje odkupno podjetje »Ko- operativa« poslalo svoje nakupovalce v naše področje. Ti so stavljali našim hmeljarjem razne pogoje, bili v raz- govorih zelo gostobesedni, nikjer pa (Nadaljevanje na 4, strani) Tov. Ivan Rančigaj Gospodarsko-hmeljarska razstava v Žalcu Preteklo nedeljo dopoldne so v ki- no dvorani v Žalcu odprli gospodarsko- hmeljarsko razstavo. Razstava, ki bo odprta zaključno do nedelje, je zelo poučna in zanimiva, predvsem za hme- ljarje. Na njej je prikazan zgodovinski razvoj hmeljarstva v Savinjski dolini, dalje so prikazani škodljivci, ki napa- dajo hmeljišča, zaščitna sredstva in vrsta agrotehničnih ukrepov, ki jih uporabljajo hmeljarji za dvig hmeljske proizvodnje. Tehnično zelo na višku je predvsem oni del razstave, ki prika- zuje delo Hmeljarskega inštituta, la- boratorijske pripomočke in kemikalije, ki jih uporablja inštitut pri svojem delu. Posebno veliko zanimanje kažejo obiskovalci za razstavljene vzorce hmelja posameznih zadružnikov in kmetijskih posestev. Za uspeh razstave gre predvsem priznanje prirediteljem, in sicer Hme- ljarskemu odboru. Hmeljarski komi- siji, zlasti pa še Hmeljarskemu inšti- tutu, ki je za okusno ureditev raz- stave vložil največ truda. Delo sindikalnih organizacij v SU Konjicah Delo sindikalnih podružnic v Sloven- skih Konjicah je zelo razgibano. Sin- dikalni aktiv Tovarne usnja je imel v kratkem času kar dva sestanka. Na obeh sejah so obravnavali zelo važna vprašanja, razpravljali so o premijskem pravilniku, organizacijskih vprašanjih, o pripravah za letno skupščino, o čla- narini itd. Premijski pravilnik se pre- cej razlikuje od prvotnega, vendar so dali odborniki še vrsto pripomb, o ka- terih ^bo razpravljal še dokončno de- lavski* svet pred potrditvijo pravilnika. Na sestankih so ugotovili, da je po- biranje članarine pomanjkljivo zaradi preslabe organizacije in sodelovanja z grupnimi poverjeniki. V proizvodnih oddelkih so poverjeniki zadovoljivo de- lali, slabše pa v zunanjih in pomožnih obratih. Odborniki so kritizirali tiste člane, ki imajo višje plače, pa plaču- jejo dosti nižje članarine kot jo določa lestvica. Na koncu so izvolili posebno komi- sijo, ki bo zbrala material o delu sin- dikalne organizacije v preteklih desetih letih, obenem pa pripravila proslavo desetletnice sindikalne podružnice in pete obletnice delavskega upravljanja v tovarni. Pretekli teden je bil na obratu LIP občni zbor sindikalne podružnice, na katerem so razpravljali o delu orga- nizacije v letošnjem letu. Razen sindi- kalnih odbornikov sta o delu v podjetju razpravljala tudi predsednik delavske- ga sveta in upravnega odbora. hmeljarska razstava v 2alcu podaljšana do nedelje, 23. oktobra 1955! VLJUDNO VABLJENI! Ster. 42 — straa 2 CELJSKI TEDNIK. 21. oktobra 195S Pogled po svetu Človeška nečimrnost in sla po sen- zaciji sta gotovo tolikšni, da zlepa ne ho prišlo do »bonazze««, do mirne gla- dine na zdaj tako razburkanih vodah mednarodnega sožitja. Indijski atom- ski strokovnjak Homi Bhabha celo pravi, da nas bo tudi široka uporaba atomske energije v miroljubne name- ne postavila pred polit čne in vojne probleme. Ne glede na izjavo tega in drugih še bolj priznanih in znanih znanstvenikov pa generali vseh velik.h armad še kar naprej sanjajo o atom- skem monopolu brez vsakih omejitev. Pred kratkim so »sezmografi« zabele- žili novo atomsko eksplozijo nekje v SZ, obljubljajo pa se take eksplozije tudi na Yucca Fletu v Nevadi in ni Marshalskih otokih. Švicarski vojaški strokovnjak Kari Brunner je skušal po- jasn ti taktično in strateško vrednost tega usodnega orožja z naslednjo for- mulacijo: »Včasih smo Tiajmočneje na- padali tam, kjer smo otipali najšib- kejše mesto sovražn ka. Atomsko orož- je pa obeta največji uspeh tam, kjer je nasprotnik številčno najmočnejši.« Pravijo, da je to isti vzrok, ki gene- rale vleče k vedno hujšemu oborože- vanju. Tako je atlantski vojvoda Gruenther nedavno v Parizu dejal, da je nevarnost komunizma morda večja kot kdaj prej, da je sovjetska vojska zdaj na boljšem kot pred 10 leti in da se Zahod torej mora še bolj oborožiti. Sestanek atlantskih obrambnih mi- nistrov je pokazal, da se kljub Ženevi in Bandungu generali ne morejo vži- veti v polit ko koeksistence. Atlantski pakt je bil narejen za vojno, ne za mir, zato se zdaj prav nič ne znajde in poje svojo pesem naprej, kakor jo je pel lord Ismay vsa leta po vojni. Težko je temu paktu iz več razlogov, ven- dar se zdi vojaškim voditeljem, da so Skupni interesi Zahoda v boju proti Vzhodu, proti komunizmu tako močni, da bodo spravili s sveta vrsto Zahodu neprijetnih zadev: V Severni Afr.ki, ob kateri se obvezuje Zahodu nasprotna koalicija afriško-azijskih držav v OZN, pogodba med Egiptom in CSR o na- kupu orožja, krepitev vpliva LR Ki- tajske v svetu; nemški problem, ki je zdaj bolj zapleten kot pred petimi leti, kajti Nemčija se ne bo združila, če ne bo vsaj nevtralna, kar pa Atlantski pakt ni nikoli dovoljevcd; in nazadnje še Ciper, ob katerem so Grki skoraj izstopil, iz pakta. Vsa vprašanja so od- prta in nič ne kaže, da bo šlo vse kakor po nmslu. Na Cipru, na pr.liko, Grki ne po- puste Hardingovim parlameritarcem; Turki so seveda za status quo, vse kaže, da so se Grki odločili za osvo- bodilno akcijo — ne prvič v boju s Turki \n to pot še z Angleži, ki na- meravajo uporabiti metode iz Kenije. Nikjer ni zap sano, da se ne bo pono- vila na kak način Thermopilska bitka, v kateri se bo pokazalo, da je zatiranje malega naroda samo odsev zatiralne, imperialist čne politike, ki bi jo večji narodi še vedno radi vodili. Nekoč je Kserks, perzijski krcdj, od 'jeze riad grško zmago dal prebičati morje. Tudi dandanašnjim Kserksom se utegne zgo- d ti, da si jeze ne bodo mogli po svoji želji ohladiti. V Maroku bo baje omah- nila francoska čvrsta roka, začela se bodo pogajanja, toda ne glede na to so Tunis, Alžir in Maroko tri nevarna žarišča v Francoski uniji. Alž rski vodja Messali Hadž je protestiral, da h. atlantski ministri sklepali o Aližru, na nedavnem atlantskem sestanku v Parizu, Šalah ben Jusef, vodja Neo- desturja v Tunisu pa stoji odločno na stališču, da naj se vse tri dežele z orož- jem bore za popolno osvoboditev Se- verne Afrke. Duha bandunške konfe- rence ne bodo zatrli vojaki tujske le- gije, tudi v zvezi s frankist.čno falango ne. Tudi razmere na Srednjem vzhodu nto razveseljive za ljubitelje miru. tran je pristopil k turško-iraško-angle- ško-pakistanskemu bloku in tako za- maiil vrzel v strateški črti Zahoda, ki se vleče od Bospora do Filipinov. Ven- dar arabski svet noče pod igro Zapada. Osem arabsk h držav se je nedavno izrazilo zoper Johnstonov načrt o upo- rabi jordan'ikih voda, ki naj bi obenem služ la Egiptu in 'Arabcem. Johnston se je dve leti trudil, da bi za načrt Arabce pridobil, zdaj pa razočaran od- haja, medtem ko SZ ponuja. Egiptu denar m material za objekte na Nilu in za orožje po vsem Srednjem vzho- du. Egipt je proti koraku Irana, med- tem ko je Javon-^ka z Iranom takoj obnovila prijateljsko pogodbo. Toda ženevski duh še ni zamrl. ,Dullesov pomočnik Jackson proučuje, kako naj bi se razvijali stiki med Vzhodom in Zahodom v brk Mac Car- ranovemu zakonu, k^ strogo omejuje bivanje v ZDA komunistom in njiho- vim prijateljem. Na delu so temne sle zoper koek'iistenčnn politiko, med nji- m'. ne nazadnje Vatikan. Zato ni čudno, da je v zadnjem času prišlo do čud- nih izjav v Avstriji, kjer je državni tajnk Graf ob obletnici koroškega, plebiscita obžaloval, da so Koroška pred 10 leti zasedle neregularne par- t zanske čete; v Avstriji se obnavljaj* mrganizacije. ki so vselej ogrožale .'lo- vensko manjšino na Koroškem, Slo- vencem se sppt očita protidržavnost Hd. Tiuii Italijani n« apoitujeJ9 16. člena mirovne pogodbe in prav nič ne kažejo volje, da bi šovinistom stop li na prste. Videmski proces zoper nadi- ške part zane je izraz neofašizma po- vojne Italije. T. O. Ameriški zunanji minister John F. Dulles Otroški vrtec — besede brez odmev^a To m prvič, da v našem listu pišemo o izredno perečem problemu, ki ga že dolgo vrsto let rešujemo toda doslej kopica besedi še ni uspela preiti v resnično akcijo. Industrijsko Celje zaposluje v svojih delavnicah, uradih in ustanovah veliko število žena. med njimi mnogo takih, ki imajo otroke. Veliko žena s strokov- no izobrazbo mora ostajati doma če- praV bi našemu gospodarstvu lahko mnogo koristile. Vzrok temu je po- manjkanje otroških zavetišč in vrtcev, kamor bi med službenim časom lahko poslale svoje otroke brez skrbi za nji- hovo zdravje, varnost in vzgojo. Ne- katere žene so si pomagale na ta na- čin, da so otroke čez dan prepustile sorodnikom ali sosedom. Nekatere so imele srečo, da so le-tam otroci v do- brem okolju, druge pa morajo napo- sled nerade pretrgati delovno razmer- je, ko opazijo, da otrok ne napreduje tako kot bi želele. Zaman govorimo o enakopravnosti žena, če ne odstranimo ovir, ki so pre- ostale iz tistih časov, ko so se za svojo enakopravnost borile. Zena je lahko samo takrat enakopravna, če se lahko enakovredno udejstvuje v gospodar- skem, družbenem in političnem življe- nju, ne pa da je njena udeležba na ka- teremkoli od navedenih področij samo še ena teža več na njenih plečih. V tem pogledu v Celju ravno ni dosti storje- nega. Obstoječi otroški vrtci ne zado- stujejo niti za tiste otroke, ki zaradi okohščin socialnega pomena morajo dobiti nov dom. Zelo malo najdemo v teh domovih takšnih otrok, ki bi razen zaposlitve matere ne imeli nobenega drugega priporočila. Kadar načenjamo to vprašanje, se največkrat ustavimo pri problemih. češ ni primernih stavb ali pa da ni razipoložljivih sredstev za vzdrževanje teh ustanov. Ti izgovori i>a večkrat nimajo dovolj trdne podlage, da bi jim ne bilo moč odrekati veljave. V Celju bi bilo treba ustanoviti več otroških vrtcev. Seveda vseh ne bi mogli zgraditi naenkrat, toda lahko bi v tej stiski poiskali odgovarjajoče možnosti. Ena takšnih možnosti, se ponuja rav- no v tistem predelu Celja, kjer bi bil otroški vrtec tudi krajevno najbolj po- treben. V Jurčičevi ulici je stavba, ki bi bila za takšno ustanovo najbolj pri- merna. To je bivši »Klub poslancev«, sedaj pa se v njej nahaja Trgovinska zbornica za okraj Celje. Po združitvi trgovinskih in gostinskih zbornic me- sta in okolice bi bilo mogoče obe zbor- nici tudi prostorno združiti v eno po- slopje. To bi navsezadnje olajšalo delo obeh zbornic, ki imata iste cilje in na- loge. V prostorih bivše Mestne trgovin- sko gostinske zbornice bi bilo gotovo dovolj prostora za obe zbrnici, stavbo v Jurčičevi ulici pa bi izpraznili za ureditev otroškega vrtca. Prednost te stavbe je v tem, da stoji tik poleg otroškega igrališča, da ima lasten vrt, pa tudi notranjost že v sedanjem stanju odgovarja potrebam takšne ustanove. Ima dva salona, ki bi ju lahko upo- rabili za igralnico in j'edilnico, ostale sobe pa za spalnice in druge pomožne prostore. Za preureditev te stavbe bi ne bUo nobenih posebnih izdatkov ra- zen za pohištvo, popravilo sanitarnih naprav, skupne kuhinje in še nekate- rih manjših adaptacij. Prepričani smo, da ta predlog ne bo naletel na gluha ušesa in da bo občina Celje končno odpomogla perečemu vprašanju, ki ga predstavlja pomanj- kanje otroških zavetišč v našem mestii. VsB zo Zdravje delovnega človeka Pod tem geslom je Rdeči križ v Ce- lju in okolici vložil mnogo truda, da je uspel z pomočjo Ljudske oblasti in množičnih organizacij uvesti redno krvodajalsko službo, ki daje že dobre rezultate v korist tistih bolnikov naše bolnišnice, ki jim je transfuzija krvi nujno potrebna, da si pridobijo izgub- ljeno zdravje, ter se ponovno usposobi- jo za vsakdanje opravilo, kar mnogo koristi tudi naši socialistični skupno- sti. Le zdrav človek ima veselje do dela. Zato je dolžnost vsakega zavednega državljana, ki živi v naši socialistični družbeni skupnosti, da se odzove pozi- vu naše humane organizacije Rdečega križa, da da nekaj svoje krvi, ki bo v potrebi in v nepredvidenih nesrečnih primerih na razpolago, ker nihče od nas ne ve, če ta kri ne bo potrebna nam samim in našim najdražjim. Mnogi najzavednejši so se temu va- bilu že odzvali in darovali svojo kri. Tako so se v času od 1. do 30. sep- tembra 1955 tej humani akciji odzvali naslednji tovariši in tovarišice: Anica Pihl, Marija Kotnik, Erna Ule, Kri- stina Ostršek, Marija Hrastnik, Marica Kučar, Miha Bcvc, Anica Colner, Berta Saršek, An- gela Znpušek, Vera Gnus, Marija ZeliC, Justina Vrečar, Anica Banilek, Angela Viuko, Joža Muzlovič, Pepca Herman, Amalija Vidičnik, Zora Saiabin, Zofija Skaberuc, Slavica Novak, Rozalija Crepinšek, Marija Gračnar, Auica Paser, Frančiška Karo in Hoza Vrečar. (Vsi iz Tovarne perila — Celje) Jože Malin, Andrej Lupič, Alojz Stiglič. Alojz Kržič, Ivari Vrabl, Ana Zoliar, Marica Tloger, Ivanka Jerina, Cilka Novak, Emilija Golob, Terezija Lah, Albin Lah, Ana Cajzek. ^iha Mulej, Terezija Mulej, Rudolf Podpe- čan, Minka Linovšek, Ana Feldin, Marija Mah, Franc Selič, Franc Pogišek. Rozalija Znidarič, Franc Repec. Rozalija Mikšič, Alojz Kresnik, Franc Breznik. Angela Peštaj. Marija RaTmk, Minka Avalec, Jožefa Cokon, Marija Pasero, Jože Zamodič, Jože Franšek, Franc Zilnik, Franc Florjanič, Franc Kralj, Marija Snajdar, Franc Jerenko, Lucija Kos, Anton Skok, Te- rezija Kržič, Franc Ropret, Marija Pctelinek, Vinko Ramih, Štefan Kočar, Adolf Ramih, Alojz Knez.Eduard Lipovšek, Franc Goršek, Karo- lina Znidarič, Ivan Pavlišič, Jože Pirš, Ma- rija Mrakovčič, Neža Colec, Ivanka Samec ia Jožefa Molj. Seja Sveta za turizem v Žalcu v prostorih občine Žalec je bila 11. oktobra 1955 I. seja Sveta za tu- rizem, ki ji je predsedoval tov. Ivan Zabkar iz Prebolda. Tajnik žalske ko- mune tov. Drago Markovič je podal smernice glede pristojnosti in nalogah Sveta za turizem, opozarjajoč na lepšo ureditev krajev :n gostinskih obratov v zvezi s Svetom za komunalne zadeve, ko gre tudi za razsvetljavo ek> vaseh in cestah ter bo v ta namen občina dala svoj prispevek. Predlagali so tudi, da bi na terenu komune uredili dre- vesnico, ki bi dala svoj doprinos za javne nasade. Nujna je tudi ureditev otroškega igrišča v Žalcu. Glede za- menjave zemljišča pri Žalskem kolo- dvoru je opozoril tov. Markovič, naj Turistično olepševalno društvo v Žalcu napiše primerno vlogo na občino Žalec, ki bo to zadevo uredila,, Žalcu je po- trebno tudi več nočiič kakor v go- stilni pri »Bizeljčanu«, i>a tudi za trž- nico je treba poiskati primeren prostor. Najbolj je prikladno zemljišče med župniščem in Zuževo hišo. V žalski ko- muni naj bi ustanovili nova turistična društva v Šempetru, na Polzeli in Braslovčah. Tudi »Turistični vestnik« mora dobiti več naročnikov. R. V. Kaj provile k lemu? Pred dnevi sem se v Dobrni z nekim uslužbencem prodajalne razgovarjal o problemih kmetijstva in škodi, ki jo povzročajo divje svinje v bližnji in daljni okolici Dobrne. Zadnje besede je ujela starejša kmetica, ki je pravkar vstopUa v trgovino. Ker je bila sama prizadeta, se je takoj vmešala v p^ogovor in pvovedala, kakšno škodo so njej po- vzročile divje svinje v letošnjem letu. Takoj po vsajenju krompirja so ji spo- mladi razrile vso njivo in požrle zadnji košček krompirja. Tako kot ona, je tudi precejšnje število drugih manjših kmetov v hribovitih predelih Dobrne ostalo letos brez kromprja. ker jim ga je bodisi spomladi, ali pa jeseni uničil divji prašič. Razume se, da taka škoda težko prizadene planinskega kmeta, ki je odvisen samo od svojega pridelka. Čudno je, da lovska družina v Dobrni tako hladnokrvno gleda početje tega pKDljskega škodljivca, ki se je razmno- žil že kar v krdelo in množično uničuje poljske pridelke! Morda se bo našel kdo in porekel, češ, premalo lovcev je v Dobrni. Toda to ne drži. Dobri dobrniški lovci bi lahko mnogo opravili, če bi pokazali dovolj dobre volje. Sicer pa bi se lahko v taki akciji dobrniška družina pove- zala z drugimi, okoliškimi lovskimi družinami in uspešno zatrla tega škod- ljivca. B. D. Ali nam prodajolcc lahko vsiliuie blogo? Nedavno sem v Laškem v posloval- nici »Izbira« naletel na tale primer; kot stalna stranka te poslovalnice sem ob mesecu nakupil več življenskih po- trebščin, med drugim tudi sladkor. To- da zraven sladkorja mi vrinejo še »Ci- korko«, ne da bi jo naročil. Sprva sem mislil, da sem jo dobil »po vrhu«. Ko pa sem v računu videl zanjo ceno 50 din, sem prodajalca opozoril, da ne ra- bim »Cikorke« in da naj jo črta iz računa. Odgovoril mi je, da nobenemu ne dajo sladkorja brez cikorke, ker le-ta sicer ne bi šla v prodajo. Ali smo mi potrošniki dolžni kupo- vat: to,, kar v »Izbiri« ne gre v pro- dajo? Ce bi vodstvo trgovine posvetilo več pozornosti okusu in potrebam Laščanov, bi gotovo ne nabavljalo bla- ga, ki bi jim obležalo v skladišču. Kolarič M. Trgovinska zbornica o perečih problemih v preskrbi Na tiskovni konferenci, ki jo je skli- calo te dni tajništvo Trgovinske zbor- nice, je tovariš Risto Gajšek govoril o važnih gospodarskih vprašanjih v zvezi s preskrbo in odkupom. Pri odkupu kot celoti je pogrešno predvsem to, da prav- zaprav ne obstoja nikakšen predpis, ki bi točno formuliral ali odkupna pod- jetja smejo odkupovati direktno pri proizvajalcu ali pa samo preko zadrug. V praksi se namreč dogaja, da gredo odkupna podjetja navadno kar direkt- no k proizvajalcu. Ta način odkupa ima brez dvoma za posledico različne cene. Trgovinska zbornica je zato mne- nja, da bi se oblike odkupa morale jas- no precizirati s predpisi za vso repub- liko. NEZDRAVA KONKURENCA Pri odkupu samem pa se tudi dogaja- jo marsikatere nepravilnosti. KZ bi smele odkupovati samo na svojem pod- ročju. Cesto pa se dogaja, da zadruga vpada v področje sosedne zadruge, ta pa gre »v revanžu« spet nazaj in druga drugi kljubujeta pri nakupovanju izven svojega določenega področja. Tako na primer zadruga Strmec rada poseže v področje Rožne doline, zadruga v Ime- nem pa tudi nagaja sosednim zadrugam z vsiljenim nakupovanjem. To vpada- nje v sosedna področja povzroča dosti- krat povišanje cen živilskim pridelkom. Trgovinska zbornica zato predlaga, da bi odkup p>o tekal absolutno samo po zadrugah, zadruge pa bi se naj pri na- kupovanju striktno držale samo svojega podroc j Si KAKO BO z OZIMNICO Našo javnost gotovo zanima, kakšno je stanje glede ozimnice — krompirja, sadja, kuriva; prav tako stopa v ospred- je spet vprašanje masti in sladkorja. S tem v zvezi nam je tov. Gajšek dal na- slednja (pojasnila: Ves odkup krom- pirja v Celju je prevzela OZZ, ki ji je preko svojih zadrug uspelo zadostiti ce- lotne potrebe mesta Celja po krompir- ju. Letošnja dobra letina krompirja nam daje jamstvo, da krompirja letos ne bo primanjkovalo, četudi ga neka- teri še niso nabavili v večjih količinah. Krompirja smo nabavili 100 vagonov — pri tem pa ne smemo pozabiti, da si je približno 40% prebivalcev krompir že samo nabavilo direktno pri proizva- jalcu. Dobršen del prebivalstva si mor- da zaradi pomanjkanja denarnih sred- stev ozimnice še ni preskrbelo. S tem je tudi računala Trgovinska zbornica in bo 2^to preko zime vskladiščila precej- šnje količine krompirja v grosistični kleti. Dogovorjeno je tudi bilo, da bo cena krompirju ostala do 14 din. V ko- likor pa odkupna cena ne odgovarja prodajni ceni, bo razliko krila OZZ iz izvoza. SADJE IMA PREVISOKE CENE V letošnjem letu se tudi celjski okraj lahko postavi z izredno sadno letino. Toda kljub temu, da je sadja na našem področju več kot dovolj, se cene jabol- kam dvigajo — to pa največ zaradi ne- organiziranega odkupa. S sadjem je pri- bližno enako kot s krompirjem: Ce bi odkupovale samo domače KZ na svo- jih področjih, in to po dogovorjenih enotnih cenah, bi kmeta ne begale raz- lične ponudbe, bi rad prodal domačim sadje. Toda spet so se med sadjarje vrinili vsiljivi nakupovalci, ki prepla- čujejo. Tako na primer v Savinjsko do- lino pritiska Trbovlje, pa tudi Ljub- ljana, ki nudita za jabolka 13 do 15 din za kilogram. Na vranskem področju pa ponujajo nakupovalci celo 15 do 16 din za kilogram. Cena industuijskih jabolk (10 do 12 din) je tudi previsoka, če UifKJŠtevamo dejstvo, da so to pravza- prav najslabša, drobna in obtolčena ja- bolka. NAMESTO V IZVOZ — V STISKALNICO V naši javnosti je slišati mnogo upra- vičene ostre kritike glede vprašanja ob- cestnih jabolk. Na tej »lastnini« drži roko Uprava za ceste, ki odprodaja ob- cestna jabolka največ svojim cestar- jem. To bi bilo še kar v redu in prav, saj nihče ne op>oreka, da bi ta jabolka ne pripadala vestnim in marljivim ce- starjem. Toda cestarji ta jabolka ne- usmiljeno tolčejo in jčh vse križem predelujejo v jabolčnik, kljub temu, da so navadno to najboljša jabolka, ki bi bila celo -primerna za izvoz. Glede tega vprašanja bo vsekakor ipotrebno v prihodnjem letu nekaj ukreniti, da se letošnje napake ne bodo ponavljale. V zvezi z živili bi omenili še važen problem: dobava pridelkov za celjski trg. Na postaji ležijo nabavljeni pri- delki včasih tudi do 4 dni, kar gotovo povzroči visok odstotek kala. Vsekakor moramo verjeti tehtnemu razlogu, da pri nas vagonov primanjkuje. Ne razu- memo pa, da nekateri lahko dobijo va- gone takoj, čim prispe pošiljka. KAKO JE Z MASTJO V zadnjih mesecih je precej proble- matična tudi nabava masti, kar po- trošniki tudi upravičeno kritizirajo. Masti pri nas primanjkuje iz objektiv- nih razlogov, ker pošiljke iz uvoza ne prihajajo redno. Glede domače masti pa je vsekakor po sredi špekulacija proizvajalcev, ki so v zadnjem času po- nujali v prodajo samo mršave prašiče za meso, ki je imelo višjo ceno. Za pi- tance pa je pri domačem proizvajalcu cena previsoka. Vojvodina konkretno ponuja špeharje ipo 460 do 480 din za kilogram in bi potrošnika dejansko sta- la ta mast 500 din in več, kar bi vo- dilo še k večjemu negodovanju. Z ustreznimi ukrepi bo Trgovinska zbor- nica posredovala pri domačih proizva- jalcih, da bodo dali na trg več pitan- cev in da vsaj v zimskih mesecih, ko je »sezona pitanih prašičev«, našim po- trošnikom ne bo primanjkovalo mastL 300 KILOGRAMOV SLADKORJA ENEMU KMETU? V Celju in okolici je v zadnjem času spet čutiti »sladkorno mrzlico«, ki jo povzročajo predvsem neutemeljene go- vorice, da se bo sladkor podražil, za kar pa ni nobenih razlogov. In spet se ponavlja stara praksa: Ljudje, ki ima- jo denar, si nabavljajo čezmerne zalo- ge. Največ grešijo ipri tem trgovine same, ki prevelikodušno delijo sladkor vsevprek po želji. V Savinjski dolini se na primer dogaja, da KZ prodajajo kmetom tudi po 300 kg sladkorja. Na ta način je neka zadruga v Savinjski dolini pretekli mesec prodala več slad- korja ko moke. Trenutno je sladkorja pri nas v za- dostni količini, toda kdo nam jamči, da takšno nevestno kopičenje živilskih artiklov, ki so delno še kritični, ne b« v bližnji bodočnosti spet privedlo do kritičnega stanja, kot smo to potrošniki najbolj čutili letošnje spomladne in po- letne mesece. Zbornica bo sicer tudi v tem pogledu posredovala, da se b» sladkor razdeljeval po dejanskih po- trebah gospodinjstev in he po željah nevestnih nakupičevalcev, vendar bi tu najkoristnejše odigrali svojo vlogo po- trošniški sveti, ki pa žal še niso zaži- veli. IN PREMOG? Glede kuriva — predvsem premoga — še za enkrat ni moč govoriti, v kolik« bodo zaloge zadostovale, se pravi, t koliko bo Velenje lahko krilo potrebe. Dejstvo je, da naša industrija potrebu- je dosti premoga in so zaradi tega ko- ličine za široko potrošnjo precej tesne. Politika velenjskega rudnika je naši javnosti več ali manj znana iz zadnjih polemičnih člankov v našem dnevnem časopisju, vendar se Celjani nočemo od- reči upanju, da nas Velenje ne bo pu- stilo na cedilu, kot nas ni v kritičnik zimskih mesecih zadnjih let. Rudnik Velenje sklepa pogodbe v glavnem za ves celjski okraj le preko »Kuriva«. Zaželeno in koristno pa bi bilo, da bi Velenje sklepalo pogodbe direktno tudi z manjšimi potrošniškimi središči, ka- kor na primer Žtore, Laško itd. CELJSKI TEDNIK. 21. oktobra 1955 Stev. 42 — stran S Problematika sodišea v 39. številki Celjskega tednika na- čenja pisec v članku »Ne samo kazen, tudi vzgoja je važna naloga ljudskega sodišča« problematiko sodišča. Pravilno ugotavlja psec, ki se skriva za šifro J. K., da sodišče kaznuje vsako družbi ne- varno dejanje in s tem vpliva na sto- rilca in ostale državljane, da ne po- čenjajo enakih in pod'^'bnih. d'-užbeni morali nasprotnih, dejanj. Popolnoma drži, da se morajo ljudje zavedati, da v človeški družbi (ne društvu) veljajo zakoni, da mora vladati red, kateremu se mora podrediti vsakdo. V nadalje- vanju pa v članku čitamo ugotovitev, da sodišča zaradi preobloženosti z de- lom ne morejo naloge v redu izvrševati. To važno nalogo bi pa lahko vršila, če bi pravilno presojala večjo ali manjšo važnost delikta. V podkrepitev te svoje trditve analizira primer nekega L. iz celjske okolice, ki je moralno pokvar- jen, ne skrbi za družino in je celo na- eilno splono izrabil svojo 12-letno hčer. Ugotavlja, da je zadeva pripadla sodi- šču 22. 4. 1954, a do dneva objave še sto- rilec ni odgovarjal zr svoje dejanje. Pi- sec pravi: »po dveh letih ni prišel pred sodni tribunal«. Posled'ca tega je bila, da je celo ponovno poskušal zlorabiti svojo drugo 10-letno hčer. Iz tega pri- mera zaključuje: »kaj bi bilo bolj važ- no obsoditi, L. za njegovo umazano po- četje, rešiti njegovo družino, njegove otroke in odstraniti slab vzgled javne morale, ali pa reševati vrsto manj važ- nih problemov, kot so žaljenja č'asti, ki včasih presenetljivo hiitro pridejo pred sodišče. Prav nič ne prizadene očitek, čeprav je hud, kakor pravi pisec. Pozdravlja- mo pojav, da se je družba začela zani- mati za delo sodišča. Dobrohotno vza- memo na znanje vsako spodbudo in po- moč, ki je namenjena za zboljšanje de- la naših sodišč. Tudi opozorila glede slabosti in nepravilnosti, vzamemo z dobro voljo in trdnim sklepom, da sla- bosti odpravimo. Vedno in povsod smo pripravljeni polagati račun o svojem delu in sprejeti kritiko, pa bila še tako ostra. Pribijemo pa, da so naša ljudska sodišča doslej imela bore malo pomoči, tako glede materialnih pogojev kot gle- de kadra. Nimam namena zanikati dejstva, da kazniva zadeva zoper prej omenjenega leži na sodišču že od 22. 4. 1955 in da še storilec ni bil obsojen, nadalje dej- stva, da se je storilec nahajal na pro- stosti in je imel priložnost, da dejanje ponovi. Resnici na ljubo pa moram po- vedati, da ne gre za posilstvo, vsaj javni tožilec ne toži za posilstvo in ne bi pokvarjeni L. niti v Ameriki kon- čal na električnem stolu. Kljub neiz- podbitim dejstvom vendar mislim, da so zaključki v članku nepravilni. Sodišča že vrše svojo vzgojno nalogo, ker sicer bi bili nešteti procesi o težkem gospo- darskem kriminalu ali razprave o šte- vilnih umorih in ubojih, težkih promet- nih nezgodah itd. navadna pustna pri- reditev. Dejstva, da so ti procesi imeli vpliv, ne more pisec, niti kdo drug za- nikati. Postavljamo pa vprašanje pi- scu in ostalim okoli našega tiska, ali so te številne procese in kazni zadosti izkoristili v vzgojne namene. Ali je naš tisk živo razpravljal o družbeni nevar- nosti dejanja, o moralni zavržnosti sto- rilca ali je ob vsakem konktrenem pri- meru povzdignil glas, da storilec, ki je družbo oškodoval za visoke zneske, ne spada več na delovno mesto, kjer je dana možnost, da dejanje ponovi. Ali je naš tisk pojasnil ljudem, v čem je zavržnost dejanja špekulacije, nedovo- ljenega trgovanja ali nevestnega dela v službi. Na kratko, ali je tisk v inte- resu družbe vpliv kazni v dovoljni me- ri prenesel na čim širši krog državlja- nov? Res je, da v primeru krvokrunstva L. še ni nastopil ne za storilca, ne za dru- ge državljane prevzgojni učinek sodbe. Očitek, da zadeva ni prišla na vrsto zaradi tega, ker so sodišča reševala manj pomembne zadeve, kot žaljenje časti a]i z drugimi besedami, da so- dišča nimajo kriterija, kaj je važnejše, je izraz popolnega nepoznavanja pro- blematike sc-dstva. Vedeti je treba, da okrajna sodišča sedijo zadevah, ki jih je zakon določil, okrožna pa zopet v drugih težjih z zakonom določenih za- devah. Vsak odstop od teh predpisov je nemo^ijoč, enako je tudi nemogoče pre- metavanje sodnikov z okrajnega sodi- šča na okrožno sodišče ali obratno. Za- deva, ki služi za podkrepitev izpodbi- janih trditev, spada v pristojnost okrož- nega sodišča. Ne domišljamo si, da je naš kriterij o pomembnosti zadev ab- solutno pravilen. Pri znanem dejstvu, da sodišču manjkajo trije sodniki in tri strojepiske, je nujno, da važnejše kaznive zadeve uživajo prednost. Va- bimo pisca in slehernega državljana, da pride in pomaga odločati o pomemb- nosti. Ko bo imel pred sabo nekaj de- setin spisov težkega gospodarskega kri- minala, nekaj desetin ubojev in umo- rov, težke prometne nezgode s smrtnim izidom, nadalje celo vrsto zadev, kjer so ljudje v preiskovalnem zaporu in imajo po samem zakonu prednost, se bo zelo težko odločil, kaj je pomembnejše. S tem nočem reči, da je prav, da pri- mer L. leži in čaka. Iz samega spisa okolnosti, ki jih navaja članek in ki da- jejo konkretni zadevi značaj važnejše zadeve, niso razvidne in bi pri nadalj- nji pojasnitvi okolnosti in skromnem opozorilu zadeva gotovo bila že v delu. 'Trditev, da sodišča rešujejo manj važne zadeve, kot na primer razžalje- nje časti, ni točen in konkretni primer ne leži zaradi tega, temveč zaradi dru- gih razlogov. Ce je z zakonom določena organizacija sodišča tako, da mora vsa- ko sodišče reševati svoje zadeve, nismo krivi mi. Priznamo, da se je pisec upra- vičeno obregnil pri tem konkretnem primeru ob sodišče. Prav tako se bo jutri upravičeno hudoval drugi in nato še cela vrsta za primere, ki čakajo, da bi prišli pred sodni senat. Poudarjam, da je čakalo na razpravo na okrožnem sodišču na dan 30. 9. 1955 256 kazen- skih primerov in 372 civilno-spornih primerov. Vsak od teh primerov je va- žen; Izhajati je iz edino pravilnega stališča, da ie vsaka zadeva, ki pripade v rešitev sodišču, važna. Ena je važna za širši krog državljanov, druga za ožji, tretja pa morda le za pravdne stranke. Sodišče bi pri pravilnem po- slovanju moralo vsak primer rešiti ta- koj, da državljani ne bi čakali in bi vzgojni vplivi sodbe ob pomoči našega tiska čimprej nastopili. Tudi stanje tu- kajšnjega okrajnega sodišča ni rožnato in tudi ono ne daje poudarka žaljen- skim zadevam. V informacijo povemo, da je v zaostanku 725 kazenskih prime- rov, 1.212 civilncspornih primerov, 1.962 zemljiškoknjižnih primerov, da drugih primerov sploh ne omenjamo. Ni treba posebej dokazovati, da čaka pri okrožnem in okrajnem sodišču zgo- raj navedeno število zadev. To vedo prizadete stranke in tudi drugi držav- ljani. Dejstvo je, da so sodišča v znat- nih zaostankih. Cim je temu tako, je sveta dolžnc<3t slehernega državljana, ki mu je na tem, da naša sodišča ekspe- ditivno in dobro delajo, da poiščejo razloge, zaradi katerih delo zaostaja. Kot osnovni in objektivna razlog je vsekakor pomanjkanje kadra. Okrožno sodišče bi moralo po sistemizaciji, ki je tesna, imeti 10 sodnikov in 24 ad- ministrativnega kadra. Dejansko pa ima le 7 sodnikov in 12 administrativnih uslužbencev. Okrajno sodišče v Celju bi moralo imeti 14 sodnikov in 34 ad- mir^istrativnih uslužbencev. Dejansko pa dela 12 sodnikov in 27 administra- tivcev. Okrajno sodišče v Šmarju bi moralo imeti 3 sodnike ih 10 ostalih uslužbencev. Dejansko pa dela le en sodnik in 7 administrativnih moči. Tudi pri drugih sodiščih tega okrožja ni nič boljše. Iz teh skromnh podatkov za- ključujemo dvoje: občutno pomanjka- goje sodiiikov la enako ipomanjkanje administrativnega kadra. Ob tem dej- stvu se mora zresniti vsakdo in vpra- šati, zakaj? Dotoka pravnikov na so- dišče ni in ga ni pričakovati. Prisluško- val sem razgovoru mladih juristov, ki so za..liučili: »Saj se ne splača na so- dišče, kci" :.obimd v gospodarskem pod- jetju prvi dan najmanj 15.000 din pla- če«. To je grenka resnica, ki nas bo v doglednem času bolela. Vprašam, kaj ima podjetje od mladega diplomanta brez vsake prakse; ali je njegovo delo vredno plače. Sploh pa ali je nujno, da imajo vsa podjetja svoje pravne refe- rente, ki delajo vse drugo kot pravne posle. V ostalem pa, kaj je napravljeno, da se naši maturanti vpišejo tudi na pravne fakultete. Najnovejši pojav je beg administra- tivnega kadra s sodišča. Kam beži ta kader? V gospodarska podjetja in na naše občine. Ne zamerimo kadru, če si išče boljše plače, ne razumemo pa, kako zamore gospodarsko podjetje hladno- krvno in brez pomislekov snubiti kader sodišča in ga plačati za nekaj tisočakov višje kot sodišče. Enako tudi ne razu- memo, kako zmore občina enako po- stopati in okrajni ljudski odbor mirno gleda, kako se njegovemu organu se- kajo veje. Mar ne zasledujemo vsi ena- kih ciljev? Danes je situacija na so- diščih v Celju taka, da zaradi pomanj- kanja strojepisk šibko število sodnikov ne more z delom naprej. Nadaljni razlog za neekspeditivnost so tudi neustrezni prostori. Niti Okrož- no sodišče, niti Okrajno sodišče v Celju nima prepotrebnih dvoran. Razprave so v sobicah z dvanajstimi kvadratnimi metri, večkrat celo v sobah, kjer dela- lajo referenti. V eni sobi morajo delati po trije sodniki, po dva pa je že pra- vilo. Imamo primer, ko so p>o tri stro- jepiske v eni sobici in lahko si pred- stavljate, kako izgleda, če vse istočasno pišejo. Marsikje drugod pa imajo refe- renti svoje sobe, dasi so teden za ted- nom na terenu in je soba prazna. Ce je že pisec načel problem ekspe- ditivnosti, bi moral nujno tudi poiskati vzroke. Ko bi našel razloge, bi bilo umestno, da povzdigne glas in zainte- resira za probleme družbo in izvoljene zastopnike ljudstva, da vsi s skupnimi napori rešimo te pereče probleme. Sok Franc Smrt preži nQ belih cestah (Nadaljevanje) Za kolesarje ni prednosti — Kolesarske steze nujno potrebne Ce bi primerjali število kolesarjev z številom tistih, ki se vozijo z motor- nimi vozili, prvi za nekajkrat prese- gajo druge. Nekateri menijo, da bi spri- čo tega morali imeti kolesarji pred- nost. V *neliaterih državah imajo baje promet tako urejen, da so kolesarji v prednosti. Pri nas to ni več mogoče. Motorni promet pri nas ni luksuz, tem- več stvar potrebe, ker je blago, ki ga prevažajo z motornimi vozili treba hi- tro prevažati, ljudje pa, ki se vozijo s pomočjo tega hitrejšega sredstva imajo gotovo odgovorne službe pri ka- terih je naglica potrebna. Kolesarji pri nas sicer prevladujejo v cestnem pro- metu toda njihova pomembnost, gle- dana z gospodarskega stališča je drugo- razredna. Ne preostaja torej nič drugega, kot da se kolesarji strogo držijo predpisov, na drugi strani pa je treba zanje ure- diti nekaj olajšav. So tudi take pro- metne ceste, kjer kljub pazljivosti ko- lesarjev lahko pride do nesreč, zlasti na cestah prvega reda, ki vodijo skozi naselja in mesta. Na teh odsekih bodo morale krajevne oblasti brezpogojno urediti kolesarske steze, tam pa, kjer to ni mogoče, vsaj obhodne poti. V Celju samem bo takšna kolesarska ste- za nujno potrebna na Mariborski ter na Ljubljanski cesti. O ureditvi takih kolesarskih stez v Celju je bilo že dosti govora, toda ved- no so odgovorni činitelji ugotavljali, češ, stroški za takšno gradnjo bi pre- segli 100 milijonov dinarjev. Ta prora- čunska postavka je precej pretirana. Ni treba, da bi te steze bile urejene po najmodernejših gradbenih principih. Stara cestišča je zares težko preureje- vati, vendar ne bodo nikoli tako ure- jena, da bi ne našli prigovora zanje, čeprav vložimo vanje še toliko sred- stev. Celje bo prej ko slej potrebovalo obhodno tranzitno cesto, ki bo del pro- meta izločila iz osrčja mesta. Istočasno bo promet naraščal tudi v mestu sa- mem in verjetno tudi pozneje ne bo nič manjši, čeprav bo tranzit preusmer- jen. Na vsak način je treba kolesar- ske steze urediti, pa če računamo na obhodno cesto ali ne. Na Mariborski cesti so deloma pogoji boljši, kajti tam že danes obstoji izredno širok pločnik od katerega bi več kot polovico lahko odstopili kolesarjem. K sreči sta obe cesti, tako Mariborska, kakor Ljubljan- ska dovolj široki, da lahko sprejmete primerno širok kolesarski pas brez ško- de za motorni promet in pešce. Tu ni treba nobenih gradbenih »ekstrava- ganc«, le toliko, da bodo kolesarji vsaj deloma obvarovani pred stalno nevar- nostjo, ki jim danes preti. Kolesarska poštevanka Vse kaže, da si bomo morali vsi, ki ne uporabljamo bencin ali česa dru- gega za premikanje po svetu, zapisati za uho nekaj zapovedi, ki nas bodo čuvale na belih cestah pred prežečo nevarnostjo: Kolesar na prometnih cestah ne sme prehitevati drugih kolesarjev, niti ka- kršnih koli vozil. Vožnja vštric je prepovedana na vseh cestah. Kolo je zgrajeno za eno osebo, zato kolesar ne sme voziti na njem nikogar več. Dovoljeno je voziti otroke do osmih let starosti, toda samo, če je na kolesu poseben sedež in držalo za noge, da otroku ne uide noga med osine. Kolesar mora limetii kolo fvedino, v uporabnem stanju, predvsem dobre za- vore, uporaben zvonec itd. Na Mariborski cesti je reporter ujel tale prizor. V nasprotju s prometnimi predpisi je v tem primeru bilo vrsto prometnih prekrškov. Ugotovite sami, kaj vse je v nasprotju s prometnimi predpisi, opišite napake in kako naj bi ti ljudje ponašali na tako prometni cesti. Tistega, ki bo vse napake pravilno ugotovil in znal povedati kako bi moralo biti, bo »Celjski tednik« nagradil z denarno nagrado. Ce bo takih več, dobi nagrado tisti, ki ga bo odločil žreb. Ponoči mora imeti dovolj močno luč, na zadnjem blatniku pa luč ali pa stek- lo, ki odbija svetlobne žarke drugih vozil. Kolo je prevozno sredstvo za eno osebo, nikakor pa vozilo za tovorni promet. Mnogi kolesarji naložijo na kolo vsemogoče zavoje, posodo in dru- ge nerodne predmete, ki jim jemljejo sposobnost vame vožnje. Tudi to je prepovedano. Vsekakor mora kolesar poznati pro- metne predpise in znake in se po njih tudi ravnati. Kolesar, ki se bo teh predpisov držal bo vedno brez skrbi za lastno varnost in če se mu kljub temu zgodi nesreča, je v nobenem primeru ne bo zakrivit sam. Organi, ki skrbijo za red bodo na osnovi teh predpisov v bodoče še bolj odločno pazili in vsakega kršilca ob- čutno kaznovali. Tako je tudi prav. Družba si ne more privoščiti izdatkov zaradi lahkomiselnosti posameznikov. Kdor se ne zna sam čuvati bo pač mo- ral privoliti, da ga bodo čuvali drugL Kdo je lahko v službi pijan? Zamislite si uradnika ali delavca, ki bi bil na svojem delovnem mestu pi- jan. To je nekaj nemogočnega, čeprav uradnik za delavno mizo ne bo niko- mur ogrožal življenja ali povzročil kakšne večje škode če bi bil v »roži- cali«. Ce za vsakega velja, da mora biti v delovnem razmerju trezen, spočit in za delo sposoben, zakaj bi bili potem iz- jema šoferji. Šofer je med vožnjo v službenem razmerju, povrhu še tak- šnem, ki lahko p>ovzroči škodo sodržav- Ijenom, če ga v redu ne izvršuje. Nihče nima nič proti potrebnemu okrepčlu toda dosedanje izkušnje so p>okazale, da je pretežno število nesreč povzročila pijanost. Zelo majhen odstotek nesreč ima svoje vzroke v tehničnih napakah vozil, čeprav je tudi to prometni pre- kršek, saj s takimi vozili šofer ne sme na cesto. Vnema za neurejenost razmer na cestah Prometni odsek v Celju ima nepre- nehoma polno obiskovalcev, ki hočejo na vsak način izsiliti »dovoljenje za prometni prekršek«. Nekateri hočejo na vsak način s traktorji voziti težke tovore v oddaljene kraje čeprav so le-ti namenjeni izključno za ozek lo- kalni promet. Nekatere zadruge zahte- vajo, da bi s traktorji vozili ljudi na delo, čeprav dobro vedo, da traktorji ne smejo prevažati ljudi. Ne oporekamo, da ekskurzije in izle- ti niso družbeno koristni, toda napačno bi bilo, da bi dovoljevali prevoz lju- di s kamijoni ter postavljali njihova življenja na kocko za ceno ekskurz'je. Prometni odsek bo moral biti v bodoče gluh za vsa takšna moledovanja. Ne- sreče na cestah bomo preprečili le. če se bomo vsi dobesedno držali promet- nih predpisov. Tu ne more biti izjem za nikogar. (Se nadaljuje) Le kam bi dali učitelja? v Preboldu je šola. Sicer je — šola — lep slovenski izraz, zato je slovar nepotreben. Ljudje vedo (nekateri?!), da se otroci v šoU učijo. Vedo tudi, da jih učijo ljudje, ki jim pravijo: učitelji! Toda učitelje poznajo med letom le v neki tretji osebi. In v tretji osebi mu po- klonijo grajo ali hvalo. Ob zaključku leta — denimo„ da »pade« miljenček uglednega tržana, je učitelj takoj pre- imenovan v drugo osebo — in to vča- sih z avanturistično oznako! Znano je jn od dejstev potrjeno, da se učitelji ne »štulijo« v ospredje. Radi so v vseh vrstah in kategorijah dela, »štulijo« pa se zelo neradi. Nekateri »ugledni jezični dohtarji« pa učitelj- stvu to »neštuljenje« zamerijo. Za vso kulturno nedejavnost je kriv učitelj. Učitelj je vendar edini, ki ima dan razdeljen na oseminštir.deset ur in nič no delal? Tolikšen čas potrati ti v brez- delju!? Ko bi vsi »oni« (podčrtal pisec), ki prejemajo dvakratne zneske uč.telj- ske plače, mignili vsaj z mezincem — pa bi videli kulturo! Kaj pravimo, kul- turo? Pa raztegnimo to stvar na vsa področja dejavnosti. .Ne„ za tako in po- dobno zadevo pa zares ni potreben »slovar tujk«. Za naslednji odstavek nastavimo be- sede, ki so nekaterim »mogočnežem« popolnoma tuje. In te so: Socialistični odnos do sodržavljana, čut tovarištva za medsebojno pomoč in razumevanje. In končno (saj smo že vendar tako daleč) postavimo še — bonton. Vse dotlej, dokler učitelj molči in vestno opravlja svoje delo in to na vseh popriščih kulturne dejavnosti — vedo »onU (v narekovajih postav.l pi- sec), da učitelj živi in kot tretja oseba nekaj dela. Vedo, da mora biti učitelj potrpežljiv in da mora imeti pač vse najboljše vrline poštenega državljana. In ker je učitelj taka pohlevna duša pač ni vredno, da bi kaj posebnega dejstvu pripisovali. Kadar pa potrpežljivost splahne, de- nimo,, da učitelj zahteva, kar je zanj uzakonjeno, se prične borba, dvigne se jezični vihar, jezično vojskovanje, ki je podobno onemu v Babilonu. In taka vojna izbruhne, kadar zahteva učitelj stanovanje, eno samo borno sobico. In tako so se nekateri tovariši, ko je prišel nov učitelj,, začeli spraše- vati: »Le kam bi dali tega kujona?« Sprašujejo se sedaj že dve leti, uči- telj, pohlevna ovčka, pa dve leti čepi v zatemnjeni luknjici. Saj se skrega s tem ali onim, pa leti na okraj in sedaj na Komunski odbor v Žalec; re- zultat pa je isti: čepi v zatemnjeni luknjici. Temu so krivi odgovorni funk- cionarji, ki so za svoje koristi precej širokogrudni in se upirajo vsemu, kar »diši« po šoli. Morda pričakujejo čas, ko bo učitelj ob prihodu dejal: »Vi, gospod ONI, v stanovanje, kara bi šel?« Oni pa bodo odgovorili: »I, kam? Pojdi tja, odkoder si prišel!« Kumer Drago Srčna kultura in pozdrai^lianie Smohor je priljubljena točka, da se na njo rad vračaš. Posebno nova pla- ninska postojanka privabi izletn.ke, ki se v tej koči udobno počutijo. Prijazno je postrežen z vsem, česar si skromni izletnik poželi in za kar je poskrbelo Planinsko društvo v Laškem, ki je ko- čo prav čedno opremilo in uredilo. Mar- kacija iz Laškega je odlična, pot je po- ložna in na mest.h, kakor da bi se sprehajal po parku. Ko sva z ženo zadnjo nedeljo v sep- tembru krenila iz Laškega na Smohor, sva na poti srečavala šolsko mladino, ki se je v presledkih vračala iz koče. Skupinice najmlajš.h so veselo pozdrav- ljale, medtem ko večji učenci niti na moj pozdrav niso odzdravljali. Pri pra- vih planincih je tovarištvo ukoreninje- no, zato se med seboj pozdravljajo. Srčna kultura ni vsakomur prirojena in kjer samo tli, jo morajo vzgojitelji v mladih srcih zanetiti, da bo zagorela. Povedani primer onemelosti je redek, ker naletiš skoraj povsod na mlade iz- letnike, ki si jih v resnici vesel, §mo- horskih pa nisem biL F. C. Mi vsi smo odgovorni za napake, hi se dogajalo v našem gospodarstvu S SESTANKA ZVEZE BORCEV I. ČETRTI Pretekli petek so se po dolgem letnem počitku spet sestali člani ZB I. četrti. Na svoj sestanek so povabili tudi zvez- nega poslanca tovarišico Heleno Borov- šak, ki je s predavanjem bogatega vse- binskega materiala s III. kongresa ZB ter trenutne ekonomske problematike dala podlago za pestro razpravo. V zve- zi s sklepi kongresnega materiala so tudi člani ZB I. četrti sprejeli ustrez- ne slepe za poživitev dela v svoji or- ganizaciji. Predvsem bodo nudili več pomoči kot doslej otrokom padlih bor- cev, predvsem v vzgojnem smislu. S tem v zvezi je tovarišica Helena stavila za zgled organizacijo ZB v Storah, ki je zelo človekoljubno rešila to nalogo in samoiniciativno zbrala vsakemu parti- zanskemu otroku svojega zaščitnika iz vrst članov ZB. Temu zgledu sledijo tudi že Slovenske Konjice. Ce se bodo vse osnovne organizacije tako zavzele za otroke padlih borcev, se gotovo ne bodo pri nas dogajali več primeri, kot recimo v Dramljah, kjer otrok padlega borca študira teologijo, v Krškem na primer pa je skrbnik otroku padlega borca duhovnik, ki svojega varovanca gotovo ne bo vzgojil v naprednega člo- veka. V zvezi z ekonomsko problematiko so člani ZB I. četrti obravnavali najaktu- alnejša tekoča vprašanja, tako v po- gledu preskrbe, nezadostne družbene kontrole, kot v pogledu širokega tro- šenja investicijskih sredstev, ki so vpli- vali na nivo življenjskega standarda naših delovnih ljudi. V razpravi, ki se je zavlekla pozno v noč so si člani ZB priznali, da smo mi vsi sokrivi pri ne- gativnih pojavih naše gospodarske po- litike, ker smo mnogokrat pred dejstvi in napakami zapirali oči, se bali za- mere in se strašili javne kritike. Zato so med druge sklepe s tega sestanka vnesli tudi sklep, da bodo odslej bud- neje spremljali vsakovrstne gospodar- ske probleme in v najširšem smislu po- ostrili kontrolo. Skoda le, da se tega plodnega sestan- ka ni udeležilo večje število članov ZB. odkup sadja Odkup sadja je v Sav. dolini prav živahen. Dnevno ga odvažajo po več to- vornih avtomobilov v razne kraje Slo- venije, kjer sadja letos ni. Mnogo so ga odpeljali tudi posamezni delovni kolek- tivi, kakor iz Crne na Koroškem, Dra- vograda, Ljubljane in drugod. Tem ko- lektivom se je posrečilo dobiti sadje še po zmerni ceni, kajti v prvih dneh tega tedna se je cena sadju že močno dvig- nila. Stev, 42 — stran 4 CELJSKI TEDNIK, 21. oktobra i«5g IZ ŽIVLJENJA NA NAŠI VASI Kmetijska zadruga na Polani pri Lesičnem pomaga svojim članom »Grem Se pogledat na Polano, morda dobim tam!« slišiš večkrat tega ali one- ga, kadar zmanjka v trgovinah galice, kvasa„ sladkorja itd. Polana je zaselek Drenske rebri. Tu je kmetijska zadruga nastanjena v ve- liki baraki. Cestišče pred njo je vedno obljudeno. Zadružniki se že dolgo pri- pravljajo, da bi zgradili na tem mestu večje poslopje, kajti lesena baraka bo kmalu začela hiratL V novo zgradbo bi spravili trgovino, upravne in stano- vanjske prostore, shrambo za stroje in tudi gostinski obrat bi ne bil odveč. Ko bo gotov še pičel kilometer do Virštanja in bo kraj povezan z vzhodnim delom celjskega okraja in s Hrvatskim Zagor- jem, se bo na Polani promet še povečal. Vsakoletna bilanca je vsula v gradbeni sklad precej tisočakov, vendar bi stro- škov nove gradnje zdaleka ne vzdržali. Letos bodo obtesali bregič;, ki veže ba- rako. Tu je že toliko odkopanega, da je nastala poleg ibarake kar velika ravna ploskev. V navpično steno hribčka bodo zgradili podzemeljsko fdet in skladišče za razne pjridelke. S traktorjem odvažajo zemljo in z njo napolnjujejo drugod kotanje. Delavci te še pogledajo ne, silno se jtm, mudi, delajo namreč na akord. Pred stranskim pročeljem bareike so nakopičeni prazni zaboji za sadje, da segajo do sviseL Ce pa pogledaš v skla- dišče, vidiš spot visoko naložene za- boje s sadjem, predvsem e jabolkami, ki čakajo na kamion. Poslovodja se trudi, da bi jabolkam našel čim ugodnejša tržišča. To se je videlo tudi pri nakupu češenj in pozne- je breskev, ki so bile takoj spravljene na trg, da se ne bi ix>kvarile. Neznaten razpon med nakupno in pjrodajno ceno ni pxrinesel dobička, ker je bUo zadrugi največ do tega, da so lahko sadjarjem pomagali do ugodne prodaje. Spretnost v iskanju tržišča se je px>kazala tudi pri nakupu gob, ki so letos množično rasle okoli Zusma. Zadruga je odkupila gobe po najvišji ceni in ni iskala dobička, da je le pomagala ljudem, ki so denarja najbolj potrebni. Tako je neka žena izpod Zusma nabrala in nasušila gob, da si je za 8000 din kupila kotel »Alfa« in še nekaj stotakov ji je ostalo. Neki ženi zopet so suhe gobe pomagale iz stisko,, da je dobila za nje vrečo moke. Takšni primeri utrjujejo zaupanje članstva v zadrugo in uglajajo pot k naprednemu kmetijstvu. Za dvig kmetijstva v Lesičnem Ko so nedavno v Lesičnem imeli občni zbor KZ Lesično in Drensko rebro, so po izvolitvi novih članov v upravni in nadzorni odbor Kmetijske zadruge razpravljali o mnogih važnih kmetijskih vprašanjih. Člani so pred- lagali obnovitev sadne sušilnice, ki je v teh sadonosnih krajih velikega po- mena. Sklenili so tudi„ da bo letos za področje bivše občine Lesično pričela nadaljevalna kmetijska šola, za katero je med domačo in sosedno mladino iz- redno zanimanje. Predstavniki ljudske oblasti in političnih organizacij so pri tej zamisli obljubili svojo pomoč. Nadalje so člani zadruge sklenili ob- noviti apnenico v Lesičnem, da bodo imeli dovolj apna za domače potrebe in za prodajo. Po končanem občnem zboru je bila takoj seja upravnega in nadzornega od- bora. Na tej seji so se zediniU v sklepu, da hočejo kmetijstvo na tem področju povzdigniti tako, da bo najboljše na Kozjanskem. l. j. DEMOKRACIJA NA ULICI . . . So ljudje, ki so rojeni opoziclonalci. Ko se je vino podražilo, so vpili, da je to nezaslišano, vino je vendar za zdrav- je, čim pa se je pocenilo, so zopet vpili, češ, podpiranje alkoholizma. Katra Brenta nosi med temi godr- njači v svoji ulici zastavo. Kadar je šla na trg, je vedno vpila, češ, oderu- ške cene, ko je prišla domov in poslu- šala radio, ki je poročal o novih ukre- pih na vasi, je javkala, »joj, čisto bodo uničili kmete«. Strašansko gibčna na- čela je imela Katra Brenta, tu ni kaj pripomniti. Nekega dne so v njeni ulici zaprli ves promet. Ozka ulica, komaj za peš- ce, je bila zdaj vama. Toda Katra Brenta; nič hujšega ji ne bi mogli sto- riti. Zapreti ulico ravno takrat, ko je dobila novo italijansko kolo: »Also, zum kotzen, tile fičfiriči, ki postavajo po Mlicah in niti novega kolesa ne pre- morejo, oni naj imajo prednost?!« Jezno je gledala z balkona na pro- metnega miličnika, ki je stal pred vra- ti. To je bil njen najnovejši sovražnik, ki.se je postavil na ulico, da ona, Ka- tra Brenta ne bi mogla s svojim itali- janskim »Wunderwerkom« na cesto za parado. Ta hip je po ulici privozil pijan mo- žak. Enkrat na eni strani, drugič na drugi strani, pol po pločniku, pol na cesti, trsk v izložbo, potem nazaj in junak se je nemilo podrsal prav pred nogami osuplega .mijičindka. M/iličnik dedca pobere, vzame iz žepa notes in ... — Strašno! Kaj ni dovolj, da se je Mvež skoraj ubil?! Katra ni več zdržala. Zvalila se je po stopnicah v pritličje in se vkopala pred miličnikom kot gora: — »Se kazen? Tega gospoda poznam. Revež se bi lahko ubil...« — »E, tovarišica. vaš revež je pi- jan ... « — »Se je za vaš denar napil, ha?!« — »Razbil je okno, kdo bo plačal?« — »Naj plača firma, zakaj pa nima- jo nezlomljivega stekla v izložbi. Saj bi si človek lahko še vrat prerezal pri tem domačem ,klump steklu'.« — »Menda ne boste zanikali, da je prekršil prometni predpis. Tu, po tej ulici ne sme voziti.« — »Saj to je tisto. Od teh vaših kapric, se je revežu najbrž tudi zmešalo, da je padel!« Tako in še drugače je Katra Brenta rohnela in razlagala svoja načela: »Saj je vendar svoboda, demokracija. Kaj vas pa briga?!« Okoli glavne trojke so se zbrali še drugi. Slikali, vpili, rohneli, predavali, ropotali in zgražali so se, češ, taka je ta demokracija. Ce bi bil pijan možak vsaj toliko pri sebi, da bi lahko ravno stal. bi se gotovo zravnal od ponosa, ko so ga poveličevali, njegovega nastotni- ka pa pestili. Toda miličniku je bilo že preneumno, pograbil je pijanca in ga peljal tja, kjer se je lahko z njim pomenu brez nenaročenih advokatov. Katra Brenta je kar puhala za njima. Opoldne je Katra Brenta spremenila svoje načelo. Zdrla se je nad svojo slabšo polovico, ki je drznila pred njeno obličje nekoliko okajena. Kosilo je šlo v pomije, ona p>a iz hiše z novim kole- som na obisk. Zvečer se je vračala. Kolo se je Si- bilo pod njeno težo, ko je ponosno pa- radirala po mestnih ulicah. Naenkrat pa se od nekod privali naravnost pred njo vesel vinski brat. Katra Brenta je preiskusila svojo gibčnost. Kolo je za- plesalo pod njo. Z vso svojo težo je po- čepnila trdno nanj, da je ta lepi itali- janski umotvor postal podoben Picaso- vi kubistični sliki. Spet je bil dopoldanski znanec pri njej. Vljudno ji je pomagal, ko se je pobirala in za rokav držal nesrečnega povzročitelja nesreče. »Puistite me! Ne dotikajte Be me! Sraamota! Taiko varujeie državljane. Kaj čakate. Tega deca v zapor. Zapreti, ne premlatiiti, ne obesiti ga je treba. Zakaj imate predpisie? Da takile pijanci norce brije jo iz njih?! Kaj vi sploh delate? Zakaj plačamo davke? Zato, da nas ču- vate ali zato, da nas pustite v nesrečo? Tu imate svojo demokracijo, ko lahko vsak dela kar hoče. Kdo mi bo plačal moje leiK> kolo, kdo za bolečine, za STumoto? Pritožila se bom, da nevestno opravljate svojo službo. Vi, vi, vi...« Katra Brenta je razlivala žolč an vsem naokoli predavala, kako neure- jeni so cestni predpisi. , Da, Katra Brenta je velik zagovornik reda in zakonitosti. pred dnevi so v celju odprli gospodarski klub Preteklo soboto so v prostorih Tr- govinske zbornice v Celju priredili majhno svečanost ob priliki otvoritve Gospodarskega kluba v Celju. Ob tej priložnosti je spregovoril podpredsed- nik Okrajne trgovinske zbornice tova- riš Mišo Bobovnik. Poudaril je, da je klub velika pridobitev za predstavnike gospodarskih, še posebej pa trgovskih podjetij, ki se bodo v njem sestajali. Klub bo prav dobro služil tudi za pri- rejanje raznih predavanj in debatnih večerov. V njem bodo uživale gosto- ljubje tudi razne gospodarske delega- cije, ki bodo obisikale Celje. Ker ima klub lepo urejene reprezen- tančne p>rostore, je pričakovati, da bo zares služil svojemu namenu ter da bodo njegovi prostori izkoriščeni v ko- ristne namene. Naša družina in mladina Za srečen zakon (Nadaljevanje) Zadnjič sem poudaril spolno vzgojo kot prvi in glavni činitelj za srečen zakon. Naj se rahlo dotaknem še misli, ka- ko posredovati nauk o spolni vzgoji mladini. Mogoče je ravno to najdeii- katnejši in hkrati najtežji nauk dora- ščajočemu otroku za življenje — toda ne pozabimo, najvažnejši! Ce se ncim je posrečilo otroka na- vezati nase; kar nam pokaže s svojo odkritostjo, potem ta korak ne bo tako težak. So starši, ki otrokom podtaknejo knji- ge, ki obravnavajo spomo vzgojo pred- vsem iz medicinskega staliisca in jim nato odgovarjajo na vprašanja, ki sa jih otrok ni mogel tolmač.ti. Drugi re- šujejo to vprašanje drugače, po svoje. Recepta za to ni. Upvoštevajmo p>edago- ško pravilo, ki pravi, da je vsak otrok tndividum zase! Lahko pa le izluščimo nekaj obče veljavn-h stavkov. Spolno vzgojo,, ozi- roma nauik, navezi, če je le mogoče na življenje v naravi. Zato je prikladen i rastimski (opraševanje cvetja) i ži- valski svet! Ne razlagaj prezgodaj, kajti dognano je, da preuranjeno spoznanje vpjLva na spolno zrelost. Tako smo otroka prehitro odtrgali prelestni otro- škosti Ne samo to! Iz prezgodnje po- učitve izvirajo lahko še druge, pred- vsem kvarne posledice. Prav delajo tisti starši, ki otroku na vprašanje, ki zadeva spolno življenje, odgovorijo: »Ko boš večji, ti povem! Takrat boš laže razumel!« Upoštevajmo otrokov razvoj! Prav zato smo ga p>risiljeni ne- prestano opozovati, da ga dobro po- znamo! iPrav tako zgrešeno pa je, če osmo- šolskega otroka, predvsem na v-šjd stopnji, še zmeraj pitamo z odgovori: »Caplja te je prinesla! Na vodi smo te ulovili!« itd. Najprimernejši čas, da otroku osvet- limo spolno vprašanje z vseh strani je, ko dekle začenja dobivati menstruacijo ali porilo, fant p)a polucije. Razlaga naj bo resna in hkrati prisrčna. Po- vejmo otroku ne samo, čemu dva spola, nego tudi namen! Podcrtajmo predvsem kvarne posled.ce razbrzdanega spolnega življenja (paraliza mozga v hrbtenici, ugled posameznika itd.). Po takem p>oduku smo otrokov tako napota duhovni svet močno sprostilL On sam bo pozneje na neštetih prime- rih lahko sklepal, da se mu nismo la- gali. Zato se nam bo z mnogimi vpra- šanji še bolj približal V nas bo gledal edine in dobre vod.telje, ki so mu po- magali čez najtežji most v življenju. Z nekega lista potnajstletnega fant« pobrano: »Komu na.] potožim, kar me tišči. Materi in očetu se ne up>am, ker me je preveč sram! Sam ne vem, kaj mi je! Ali sem bolan? Komu se naj obr- nem?« Potem še govori o spiremembah, ki jih je opazil na sebi. Nato o prvi ljubezni, ki je zanj največja skrivnost in še o strahu, če za vse zvedo starša. Po tako prepričevalnem in vendar pKrisrčnem razgovoru smo otroka od- tegnili neprestanemu razmišljanju. Se- veda ga še kljub temu nismo odtegnili docela. Vsaj tako dolgo ne, dokler spolno zorenje traja. Doraščajoči član naše družbe je po- stal kritičnejši do sebe in do drugih. Vse dogajanje, ki zadeva spolno živ- ljenje, bo znal pravilno oceniti. Ra- zumel bo nesrečo mladih nezakonskih mater. V bodoči ženi bo gledal visok nravstveni lik žene in matere. Toda dajmo mu še roko in ga varao peljimo dalje. Res je težko prepriče- vati mladino v »neumni« aLi zaljub- ljeni dobi. Takrat zmagujejo čustva nad razumom. Zmagujejo lepi obrazji in za- poljive oči nad poštenim in dobrini srcem. Se danes navadno starši z mladeni- čem hodijo na oglede k ljubljenki,, re- koč: »Kalkršni so starši, taka je ona!« Razumljivo, da tudi na drugi strani takrat pripravijo cukrene obraze in besede ter razkošno pogrnejo mizo. Gotovo se v vsem skriva delček res- nice ... Kar dvoje: sin ali hči sta vedno dednostno obremenjena in okolje je tisto, ki formira človekovo osebnost Oboje lahko najdemo v stanovanju pr- vega ali drugega. Enkratni ogled ne zadostuje. Mlade- nič in mladenka se nujno morata dobro spoznati. Zakaj? Ob izmenjavi misli bosta ugotovila, če so poteze njunih karakterjev take, da bo skupno življenje znosno. Karak- terja se ob dobri volji obeh pozneje itak ugladita in se le-to izraža tudi na zunaj. Ni redno, da srečavamo zakonce, ko so si tako podobni,, da mislimo: »To sta vendar brat in sestra!« Vprašam vas, kako se naj razumeta dva, od ka- terih je eden močen kolerik, močno razburljiv, trmast, prenagljen in mo- goče tudi surov; drug pa melanholik: nežen, čustven, sanjav,, blag? Pomislite in odgovorite! iE^rav zato oči in njih vabljivi sij še ne smejo preslepiti! Silno važna za oba je njuna raz- gledanost: Dovolite, da strnem kar v eno: naravno inteligenco lin višino iz- obrazbe! O tem drugič več! Vinko Smajs OBJAVA Vsak dan (razen nedelje) od 17. do 22. ure je odprt GOSPODARSKI KLUB v Miklošičevi ulici 3 (novi beto- nov blok). Vstop v klubske pro- store imajo vsi delavci in name- ščenci trgovinskih, industrijskih in drugih podjetij, ustanov,, druž- benih organizacij in društev. Na razpolago so strokovne in po- pularne revije, časopisi, sredstva za igro in razvedrilo. — S toplimi in hladnimi jedili postreže kva- liteten bife po najnižjih cenah. Up>rava kluba Žalska občina bo posvečala največjo skrb hmeljarstvu (Nadaljevanje s 1. strani) niso povedali resnice, da jih je zgolj trgovinska politika pripoljala tako da- leč, da imajo danes v Bački samo 10 % tistih površin hmelja, ki so jih imeli pred vojno. Zamolčali so tudi, zakaj niso znali hmelja obvarovati pred raz- nimi škodljivci. Pameten kmet jim je dal dovolj jasen odgovor — špekulant pa je prisluhnil samo obljubljenim vi- sokim cenam. Teh 23 kmetov, ki so do danes oddali hmelj Kooperativi je že napravilo obračun in jim je jasno, da za hmelj ne bodo dobili prav nič več, kakor če bi ga oddali zadrugi po dose- danjem načinu. Plačali bodo pač raz- liko med dogovorjeno in prodajno ceno v obliki prometnega davka. Kasneje pa bodo lahko tudi občutili, ali jim je bila kmetijska zadruga, katere člani so bili. koristna ali ne, saj so se zaradi nediscipliniranosti sami izključili, ker so kršili zadružna pravila.« 4. Kako so se ljudje privadili na novo teritorialno ureditev in ali so jim že dovolj jasne kompetenoe krajevnih pi- sarn, občIinsMh Ijudskfih odborov in okraja, V koliko vam pri tem delu po- maga občinski odbor SZDL? »Tu ni nobenih posebnih problemov, zlasti ne od časa, odkar smo prenesli v poslovanje krajevnih uradov (ki so povsod na sedežih bivših občin) ne- katere posle, ki prvotno niso bili pred- videni, da se urejujejo na krajevnih uradih, V bližnji bodočnosti pa nam bodo v mnogih zadevah veliko poma- gali krajevni odbori. Priprave za iz- volitev krajevnih odborov — katerih bomo imeli 17 — so v glavnem konča- ne, zbort volivcev I>a bodo predvidoma ■klicani že ta mesec. V kolikor so na- Um volivcem že snane koinpetenc« po- sameznih odborov, svetov in komisij, je v veliki meri pripomogla SZDL, ki je na svojih sestankih v glavnem raz- pravljala o teh vprašanjih. Bo pa se- veda potrebno še precej političnega dela, da bo prebivalstvo v celoti se- znanjeno o načinu novega upravljanja In da bo kot celota pritegnjeno k re- ševanju vsakovrstnih vprašanj.« 5, Ali je občutiti morebitne toikaii- stlčne tendence v vašii občini? »Ne bi povedal prav, če bi rekel, da teh ni. Zlasti ob prenosu dela iz biv- ših občin na nove občine je bilo za- slediti tendenco prekoračiti proračun- ske postavke, tako, kot da bi ta oblast prenehala in kot da je treba to pri- ložnost do maksimuma izkoristiti. Na zadnjih sejah so bivši občinski odbori razpravljali o pretiranih »prepotreb- nih« investicijah za v bodoče. Spre- jeli so razne obveznosti, misleč, saj to bo poravnala nova občina. No, naj na- vedem samo tale primer: KZ v Grižah je prenehala z gradnjo zadružnega do- ma, kljub temu, da je bil ta že v zadnji fazi gradnje. Obveznosti do zadruge je prevzela hivša občina Griže. Ko too dom dograjen, ga bomo dali griški Svo- bodi, čeprav je ta le malo ali nič pri- spevala k gradnji s prostovoljnim de- lom, ter je svoje sile raje angažirala pri modernem kegljišču v Zabukovci. Vendar ji z ozirom na vlogo prosvet- Ijevanja, ki jo bo morala vršiti to »darilo« pripada. Naj za zaključek podkrepim še dej- stvo, da izredna prizadevnost vseh čla- nov v našem aparatu ter sam sestav svetov — v političnem in socialnem pogledu — daje popolno jamstvo ea uspešno delo naše občine.« Kotiček za naše žene ZAJCJO kozo LAHKO SAMA STROJIS Zadnja leta, ko je pri nas meso pre- cej drago, «e zlasti na podeželju ljudje bftvijo v vse večji meri z zajčjerejo. Ce zna gospodinja pravilno pripraviti mladega zajca (ne nad pol leta starega), ga ocvrtega skoro ne morete ločiti od perutnine. Da. meso še znajo gospodi- nje praktično uporabiti, toda zajčjo ko- žo pa navadno ne. Ne vedo kaj bi z njo počele. Zgodi se celo, da jo odvržejo na gnojišče. Toda zajčjo kožo prav lahko strojimo same. Napnemo jo na desko, jo očistimo mesa in maščobe, nato p>a pnistimo na senčnem suhem prostoru, da se posuši( vendar ne prehudo). Na- to jo namažemo z nasičeno galunovo raztopino in jo pustimo da se posuši — a spet ne popolnoma. To ponavljamo toliko časa, da bo koža dodobra ustro- jena, to se pravi, da ne bo več prejela raztopine. Zatem jo natremo z mešanico enakih delov vode In glicerina in ko se posuši, jo odpnemo z deske. Galunova raztopina je nasičena, kadar voda ga- luna ne raztaplja več. Ce se okna ali vrata ne zapirajo tesno Ko se bližamo mesecu novembru, navadno pravimo »zuna je pred vrati«. Kdor se še ni založil s kurjavo, bo mo- ral kar pohiteti, da ga zima ne bo našla nepreskrbljenega. In ko bomo že kurili peči. bomo gotovo natanko pregledali vse svoje stanovanje, če so vrata, okna in poči v redu. V starih stanovanjih je znana stvar, da pri oknih kaj rado »piha«. Gospx>dar vam tega gotovo ne bo dal popravljati. Uprava stanovanj- skih hiš pa te okvare tudi smatra za malenkostne in jim ne posveča brige. Zanesimo se torej kar sami nase in po- akrbimo, da nam toplota ne bo pri ok- nih ali vratih odhajala. Vrata in okna ki se ne aapirajo tesno, prip>raTii sa zimski čas tako, da prilepiš klobuče- vinaste ali gumijaste pasove zlasti tam, kjer prepuščajo zrak. Škripajoča vra- ta nateremo na tečajih z grafitom (z debelim svinčnikom), ki je dobro ma- zivo. Tudi vazelin pomaga ali pa osta- nek sveče. Povešena vrata dvigneš z 6dpiračem za zaboje in snameš tečaje, nakar vstaviš en ali dva primerna obročka, ki jih zopet namestiš v tečaje. Med dvojna okna položi pozimi bla- zine ali odeje. Zopot nekaj praktičnega. KrUo spredaj zap>eto na gumbe, ovratnik poljubne barve ali temnejši, bluze različne, naj- lepže so B visoko zap>etlini ovratniki. EnostBTno. okuino, moderno! C?HLJSKI TEDNIK. 21. Oktobra 1»5S Stev. 42 — stran i IZ CEEJA... DRUŽABNI SESTANEK BIVSiH IZGNANCEV T Srbdjo dn na Hrvaško na dan 15. •ktobra t. 1. v Celju, je privabil do 21. ure v vrtno dvorano hotela »Evropa« preko 100 tovarišev in tovarišic iz Celja in njegove bližnje okolice. Sklicatelj sestanka se je po pozdravnih besedah ■pommjal v času od zadnjega sestanka y maju 1951 pa do sedaj preminulih, nato obujal na kratko spomine na čase izgnanstva v Srbiji, na Hrvaškem in v bivši Ljubljansiki pokraj,ini, se dotaknil vprašanja tujcev — Nemcev, ki priha- jajo na naš Jadran in se tam obnašajo, kakor da se še vedno okupatorji, njim pa ee klanja v pretirani uslužnosti naše postrežno osebje v nekaterih gostinskih obratih, pozabljajoč na ogromno trplje- nje naših narodov v pretekli svetovni vojnL Sklicatelj je izrekel potrebo in primesmost, da bivši izgnanci ustano- vimo svojo organizacijo in navedel v kratkih obrisih namen in naloge take organizacije. Razvila se je po tem govoru prosta zabava, kmalu po polnoči pa smo se razšili z željo, da se večkrat, pa vsaj vsako leto enkral; zopet zberemo. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 15 (15); fižol, zrno — (60); fižol, stročji — (60); čebula 30—40 (50—60); česen 80 (100—200); buče — (20); korenček 40 (20—60); pesa 30 (30); koleraba 20 (30); solata 34—50 (50—60); cvetača 60 (80); motovUec — (100); špinača 50—60 (100); peteršiljček — (50—60); ohrovt 16—20 (20—30); por — (60); zelje, glave 12—16 (20—30): zelje, ribano 30—35 (—); repa, sveža — (15—25); repa, ribana — (40); redkev 25 (20—30); paradižnik 30^0 (30—60); paprika 10—30 (50—80); kumare — (40); gobe — (200—300); kostanj 28 (20—35); feferoni — (100—200); jabolka 16—18 (20); hruške 32 (30-40); breskve — (25--40); kutine 20 (30); vino — (130); skuta — (120); smetana — (200); mleiko — (31); jajca — (20—23); piščanci — (180—300); grozdje 64 (50); pšenica — (60); koniza — (50); Orehi, ceU 140 (140—160); orehova jedrca — (450); oves — (50). Iz sodne dvorane Herman Viktor je bil računovodja v lovarni »Etol« v Celju dn v tovarni za predelavo sadja »SAD« v Celju. V tovarni »Etol« ni v času od oktobra 1952 do marca 1954 niti enkrat javil podružnici Državnega zavarovalnega zavoda v Celju spremembe glede vred- nosti zaloge blaga te tovarne, kar bi bil moral storiti vsak mesec. V to- varni »SAD« pa ni siklenid v času od januarja 1953 do marca 1954 nove za- varovalne pogodbe za pomožni mate- rial, dasiravno bi to moral storiti, ker se je vrednost tega blaga vedno ma- nj avala. Svojo službo je nemarno opravljal. Obsojen je bil na 12.000 din denarne kazni, plačati pa mora tudi stroške kazenskega postopka v znesku 11.185 din. BREZOBZIRNOST IN SUROVOST GA JE PRIVEDLA V ZAPOR Pri posestniku Ferdinandu Deželaku t Grahovšah, občina Breze, stanuje upokojenec Jernej Kolar. Da bi se Ko- lar ja iznebil, je odstranil ostrešje hi- še, poškodoval strop in podrl del zidu. Dne 20. 7. 1955 je udaril Kolarja s koncem letve po zapestju desne roke in ga lahko telesno poškodoval. Za oba dejanja je prejel 3 mesece in 10 dni zapora. Kot obtežilno je sodišče pri od- meri kazni upoštevalo kazenčevo suro- vost in brezobzirnost do Kolarja dn nje- gove družine, in pa tudi to, ker je bil Deželak že leta 1946 obsojen zaradi go- spodarske sabotaže. PREKUPČEVANJE Z ŽIVINO JE KAZNIVO Posestnik Franc Bezgovšek iz Brod- ncc pri Laškem je trgoval in prekup- čeval z živino. V nekaj primerih je ku- pil živino in jo z dobičkom dalje pro- dal. Zaradi kaznivega dejanja nedovo- ljenega trgovanja bo plačal 12.000 din. Pri odmeri kazni je sodišče kot obte- žilno upoštevalo, da je v sorazmerno kratkem času preprodal in zamenjal veliko število živine in pri tem zasle- doval graje vredno koristoljubje. TUDI VOZNIKI VPRE2NIH VOZIL MORAJO BITI NA CESTI DISCIPLINIRANI Neprevidno je vozU. vprežni voz na križišču cest Planina—Šentjur 55-letni J. I. dz Nove vasi pri Šentjurju. Vozil je ,ix> levi strani in povzročil trčenje z nekim avtomobilom. Zaradi trčenja je na avtomobilu nastala škoda okoli 300 tisoč din, hudo je bil poškodovan tudi konj. J. I. se je zaradi ogrožanja pro- meta na javnih cestah zagovarjal pri sodišču in bil obsojen na 10 mesecev za- pora. Kazen so mu odložili za dobo dveh let. Kot obtežilno pri odmeri kaz- ni je sodišče upoštevalo dejstvo, da so na omenjenih cestah vozniki vprežnih vozil zelo nedisoiplinirani. BIL JE KAZNOVAN, KER JE UBIL MLADEGA MEDVEDA 3«-letni Rudolf Stante iz Slovenskih Konjic je 16. oktobra 1954 s kolom ubil na travniku pri Slovenskih Konj.icah mladega medveda, last Uprave gojitve- nih lovišč Oplotnica. Obsojen je bil na 3000 din denarne kazni. Kot obtežilno je iodišče upoštevalo, da je Stante o9ko_ dovAl splošno ljudska premoženje in da j* Ml £e iprej kMnovaa. KAM V NEDELJO IZ CELJA? Zjutraj imamo več avtobusov, ki nas peljejo v Frankolovo in od tu pešačimo malo časa po glavni cesti do bazena, v katerem izvira topla voda in tu za- vijemo navzgor po dobro vzdrževanj vozni cesti mimo vinogradov, v katerih so ravno sedaj začeli trgatev. Po polurni hoji prideš v idilično va- sico Crešnjice, ki leži pod Konjiško goro in imaš iz vasice lep razgled v celjsko kotlino in daleč tja v Savinjsko dolino. Iz Crešnjic nadaljuješ pot večinoma skozi gozdove v Bezovico in od tu mi- mo znanega kmeta Kramaršeka imaš na izbiro tri poti za povratek Prva vodi na desno navzgor skozi gozdove dn prideš na glavno cesto pri gostilni Zerovnik v Ivenici. Druga pot pelje v dolini naprej v smeri proti Pristavi in pri kamnolomu zavije navzgor ter te pripelje v Vojnik, kjer imaš na razpo- lago več avtobtisov za povratek. Tretja pot pa pelje skozi Pristavo in Ljubečno v Celje. Iz Crešnjic pa lahko tudi napraviš, če dmaš čas in če si podjeten, turo preko Konjiške gore v Slov. Konjice in od tu z večernim avtobusom v Celje. dr. M. Gitanje prebivalstva v Gei|u v čas« od 8. do 19. II. 1955 je bil« rojeaili 23 dečkov i« 20 deklic. Poročili bo se: Janko DamjanoTič, nameščenec iz Kranja in Marija Gošnik, naraeščenka iz Celja; Stanislav Grm, mizarski pomočnik iz Celja in Danijela Vitanc, delavka iz Gorice; Ivan Cujež, strojni ključavničar iz Bevč in Ana Merhar, knjigovod- kinja iz Šentvida; Ladislav-Ivan Mladič, milič- nik iz Celja in Veronika-Marija Ilovar, nata- karica iz Smarjete; Rudolf-Janez Cokl, krojaški pomočnik in Viktorija Arzenšek, trgovska po- močnica, oba iz Celja; Bogdan-Anton Cvahte, nameščenec iz Celja in Marija-Ana Kereša, štndent psihologije iz Letuša; Vincencij Kle- men, geometer in Albina Božič, otroška nego- valka, oba iz Celja; Ivan Rak, avtomekanik in Marija Popović, knjigovodkinja, oba iz Celja; Janez Drač, skladiščni delavec in Terezija Do- beršek, delavka, oba iz Celja; Franc Borlak, ključavničar in Ivana 2ekar, poljedelka, oba iz Celja; Janez Slnga, poljedelec in Neža Majcen, poljedelka, oba iz Celja; Peter-Friderik Oder, knjigovodja in Silva Pavlic, trgovska pomočni- ca, oba iz Celja; Edvard Planinšek, strojnik iz Cmereške gorce in Ladislava Mošnik, bolniška strežnica iz Celja; Avguštin Skoberne, klju- čavničar in Frančiška Knez, nameščenka, oba iz Celja. Umrli so: Marija Jošt, roj. Cebnlj, upokojenka iz Ce- lja, stara 85 let; Katarina Pavčnik, roj. Ra- bnza, gospodinja iz Celja, stara 68 let; Amali- ja Lešek, roj. Hrovat, vd. Zupane, gospodinja iz Velikega Širja, stara 67 let; Terezija Volčič, roj. Hriberšek, upokojenka iz Tepanja, stara 77 let; Ana Železnik, vd. Sedovnik, roj. Obel- šer, gospodinja iz Celja, stara 72 let; Franc Krnšič, kmečki sin iz Tlak, star 9 mesecev; Angela Prodnik, roj. Breznik, gospodinja iz Krnice, star« $i let. KOLESARJI, NA TAK NACIN BOSTE VEDNO ZRTVE NA CESTI Zadnje čase je bilo zopet nekaj pro- metnih nesreč, ki so jih kolesarji sami zakrivili. Vzrok nesreče je bO. vedno prekršek prometnih predpisov. Nava- jamo vam nekaj primerov: Vin cene Brložnik iz Završ je nedavno v vinjenem stanju vozil kolo po levi strani ceste, se zaletel v reševalni av- tomobil in pri tem dobU težke po- škodbe na glavL Rudolf Zagode z Ostrožnega je ne- previdno Eavil na cesti v levo stran, zadel v osebni avtomobU in je težko ranjen. Pavel Jelen iz Ločice, je bil zelo okajen, ko se je vozil s kolesom po cesti. Ni mogel obvladati krmila, ve- rižil je sem in tja, zadel v atomobU in obležal teže poškodovan. Podobno, kot prvi kolesar je tudi Stan- ko Les jak z Vranskega pijan kole- saril in se sialetel v rešilni avtomobil. Poleg težje poškodbe je povzročil tudi škodo na avtomobilu. Kolesarka Gabrijela Bravar z Vran- skega je neprevidno zavila v levo stran Na poti v šolo je i>adla Radanec Ma- rija iz Kozjega in si zlomila nogo. Z drevesa je padla Kavzer Marija iz Prebolda in m poškodovala hrbtenico. Pri padcu a& je idomdl nogo Kreder Ivan iz Celja. ceste. Avtomobil, ki je vozil za njo, jo je močno udaril in ji prizadel težke poškodbe. Tudi avtomobil je bil po- škodovan. Vsi ti kolesarji so zaradi vinjenosti ali neprevidnosti povzroČ(ili nesrečo sami. Zdravijo se v bolnišnici in so s tem povzročili ne le sebi bolečine, tem- več tudi občutno škodo skupnosti. Pri padcu si je zlomil nogo Bruser Anton dz Cvetlina. * Koštomaj Angela iz Brezove pri Smartnem je padla pod voz. Dobila je poškodbe na rokah in nogah. « Sadna stiskalnica je zmečkala prste na roki Ograjenšek Bernardu iz Pre- laske pri Velenju. * Pri padcu s kolesom je Glušdč iz Creta dobil težke poškodbe na glavi. Pri padcu si je zlomil nogo Komplet Ignac iz Dobja. * Hvala Ivan iz Celja je padel z voza in sd poškodoval nogo. * Berglez Rudi iz Serževice pri Ponikvi •i je pri padcu poškodoval glavo. * Pri podiranju dreves je udarilo dre- vo po nogi Stante Ivana dz Vojnika. P » O D A J A SABLJENBGA POHIŠTVA »Sarinja« Lesna industrija Celje proda večje število rabljenega sobnega pohiStva: ^•■telje, mize, nočne omarice in slično. — Interesenti naj «e Mvijo otebno ali pismeno na upravi podjetja Jurčičeva ul. 1. Prijave upoštevamo do Zl. X. 1955. ...IN ZALEDJA iz SLOVENSKIH KONJIC Pretekli teden je bila pri nas ekipa za odvzem krvi. Čeprav je bil njen prihod nekoliko pozno najavljen, je bil odziv prostovoljnih krvodajalcev še do- kaj dober. Posebno so se izkazali člani kolektivov Tovarne usnja. Lesnega obrata. Usnjarskega remonta itd. Kri je oddalo 168 prostovoljcev. * S prometnimi zvezami so konjičani še kar zadovoljni, vendar bi radi imeli še avtobusno zvezo s Celjem, in sicer tako, da bi mogli iz Celja odpotovati ob dvajseti uri. Ta avtobus že itak vozi do Zreč. Nekaj potnikov pa je vedno za Konjice, ki morajo vselej od zadnje postaje pri Planincu še 4 km peš. Tako bi bilo ustreženo tistim, ki ostajajo v Celju na konferencah. Ta avtobus naj bi peljal najprej do Konjic, potem pa nazaj do Zreč in v Konjicah pobral tudi tiste potnike, ki bi se dalj časa zadržali v Konjicah, * Nedavna kritika odbornikov konjiške Svobode, češ da dramatska skupina sla- bo dela, je imela pozitivne uspehe. V režiji Francka Seliha so konjiški ama- terji pred kratkim ponovili igro »Zlo- čin pri Bartelvoih«. Pripravljajo se na uprizoritev novega odrskega dela pod vodstvom tovarišice Senjakove. Upa- mo, da bomo konjiške igralce lahko večkrat nagradili z aplavzom za nji- hovo prizadevnost. z GOMILSKEGA Ce stopiš po Gomilskem„ kar začuden obstaneš spričo sprememb, ki obliku- jejo novo podobo tej i>odeželski nasel- bini. Gasilci so s podporo domačinov ob domu postavili nov stolp, na domu pa so montirali električno sireno. * Upravni odbor Kmetijske zadruge ima te dni polne roke dela. V teku so priprave za graditev nove hmeljske su- šilnico in skladišča, ki so za večji raz- mah dela zadrugi nujno EK)trebna. S-cer pa je dovolj, da omenimo, da je za ne- katere kmete postala KZ skoraj ne- pogrešljiva, saj si preko nje izboljšu- jejo hektarski donos, modernizirajo kmetije in uvajajo strojno obdelavo zemlje; skratka osvajajo si nove iz- kušnje in prav ta pridobitev izboljšuje življenje na vasi. Ob pregledu dela in vpliva, ki ga imajo posamezna društva in organiza- zacije na kmečko prebivalstvo, ne mo- remo mimo dela Rdečega križa, ki ga marljivo vodi delavna tov. Vovkova. Z dobrimi in tehničnimi nasveti ter ma- terialno pomočjo je ta dobrodelna orga- nizacija pospešila spremembo zunanje- ga lica mnogih kmečkih objektov. Po- vsod gradijo in obnavljajo zaprte vod- njake; stranišča in gnojišča postavljajo tja, kjer odgovarjajo vsem higienskim predpisom. Seveda so še ljudje, ki se temu »novatorstvu« upirajo. Treba bo še mnogo dela in truda, da bo sleher- no kmečko gospodarstvo kar najbolje urejeno, in prav tega se zavedajo vsi funkcionarji RK na GomUskem. * Kulturno delo! Resnici na ljubo je treba priznati,, da na GomUskem ni KUD ali temu podobnega društva. To- da nikar ne mislite, da med mladino ni kultumoprosvetnega dela. Tisti, ki imajo veselje za dramatiko, so se zbrali okrog tov. Košenine v dramatski sekciji, iz Smartnega ob paki ODKUP SADJA Na območju KZ Šmartno ob Paki in Gorenje je letošnji pridelek sadja prav dober. Odkup je prav živahen. Že do sedaj, ko kmetje zimskih sort v celoti še niso postavili na trg, se je iz tega območja prodalo nad 20 vagonov sadja. Sadjarji si bodo s prodajo pridelka go- spodarsko lahko precej opomogli, po- sebno še„ ker zadnja tri leta sadje ni obrodilo. Nemoten odkup ovirajo nekateri, ki se ne menijo mnogo za prebiranje in sortiranje sadja, kar povzroča precej nepotrebnih zamud pri odpremi jabolk. K sreči teh ni veliko. LEPO DARILO Učenci tukajšnje šole so nabrali v Tednu otroka nad 900 kg jabolk, ka- tere so namenili otrokom ravenskih fu- žinarjev, ki sadja nimajo. Zadnjo ne- deljo so prišli odborniki DPM po ja- bolka. Ob tej priliki so izročili vodji šole kot kolektivni dar za naše šolarje zbirko orodja, katerega so izdelali učenci industrijske šole v Ravnah na Koroškem. Zbirka obsega 13 koma- dov različnega orodja v vrednosti nad 5000 dinarjev. Naši otroci so bili tega daru prav veseli. ki deluje ▼ okviru »Partizana«. Tov. Sajovic pa je zbral okrog sebe ljubi- telje lepe slovenske pesmi v pevsko sekcijo, ki dela v okviru gasilskega društva. Obe sekciji sta zelo delavni, posebno še v jesensko-zimskem času, s svojimi številnimi nastopi doma dn v sosednjih krajih. Misliti bo treba na ustanovitev samostojnega KUD, « Svoj čas je delovala Mladinska knjiž- nica, ki jo je vestno upravljal Vaš Jože. V skrajno nemogočih okoliščinah je le-ta tudi usahnila. Razumljivo je, da knjižnica na podeželju ne more biti rentabilna. Morda bo k oživitvi le-te pripomogel zakon o ljudskih knjižnicah, * Tudi osnovna šola je pred letom do- bila novo zunanjo fasado. Res, prijetno je hoditi v to obnovljeno, svetlo šolo, toda kaj, ko pa so vsi otroci z upra- vitelj ico Friškovičevo upravičeno za- skrbljeni,, kaj bo, ko bo prišla zima in z njo mraz, šola pa nima kiurjave. Bibanje prebivalstva v celjski okolici v časn od 8. do 15. 10, 1955 je bilo rojenili 14 dečkov in 12 deklic. Poročili so se; Alojz Mohorko, poljedelec iz Krtine, občina Šmarje pri Jelšah in Kozalijn Potočnik, polje- delka, stanujoča istotam; Albert Dreflak, po^ Ijedelcc iz Cače vasi, obč. Rog. Slatina in Te- rezija Grobin, poljedelka iz Sp. Kostrivnice, obč. Rog. Slatina; Ivan Varovič, steklopihalec iz Rog. Slatine in Julijana Cerovšek, trg. po- močnica, stanujoča istotam; Vinko Rebevšek, kmečki sin iz Vojnika in Matilda Jurčak, gosp. pomoč., stanujoča istotam; Emil Vrečer, na- takar iz Trbovelj in Marija Sibanc, gospodinj- ska pomočnica iz Dobrne; Frančišek Bele, stroj- ni ključavničar iz Sv. Jurija, obč. Rog. Slatiiia in Matilda Jntriša, administratorka iz Unma, okraj Pregrada, Umrli so: Franjo Vnzem, gozdni delavec iz ĆermožiS pri Ptuju, star 42 let; Neža Arlič, prevžitkari- ca iz Prislove pri Dobrni, stara 96 let; Fran- čiška Oprčkal, prevžitkarica iz Brdc nad Do- brno, stara 68 let; V domu onemoglih je nmrl oskrbovanec Lovrenc Plahuta iz Kalobja, obč. Šentjur pri Celju, star 82 let; Rozalija Ferlež, poljedelka iz Stoperc, obč, Lešje, stara 59 letj Marija Zaberl, posestnica iz Podplata pri Ko- strivnici, obč. Rog. Slatina, stara 88 let; Jurij Halužan, kmet iz Pijovc, obč. Šmarje, star 84 let; Julijana Sale, prevžitkarica iz Brecljevega, stara 79 let; Anton Pilko, kmet iz Korpul, obč. Šmarje, star 51 let. Ali za fKooperativo^ ne veltajo nove smernice v gospodarstvu (Nadaljevanje s 1. strani) kot je dogovorjena prodajna cena. Ta ukrep je edino pravilen in koristen saj gre za to, da se prepreči navijanje cen, hkrati pa onemogoči, da pridejo nekateri do neupravičenih dobičkov v primerjavi z ostalimi zadružn-ki, ki sprejmejo del dobička preko raznih skladov za posi>eševanje hmeljarstva. Tudi v Kmetijski zadrugi na Vranskem bi kmalu na prepričanje zastopnikov Kooperative nasedli kratkovidni poli- tiki,, posebno še zato, ker se je ob- činski odbor zavzel za tako kupčijo predvsem zaradi dodatnega davka,,' ki bi v tem primeru občini prinesel lepe denarce. Toda kar je i>ri vsem tem najbolj nemoralno je to, da zastopniki Koope- rative, kljub smernicam, ki so jih pred kratkim nakazali naši najvišji vodite- lji s tovarišem Titom na čelu, še vedno »šarijo« po Savinjski dolini. Prav go- tovo tudi za njih, kakor za vse ostale velja načelo, da smo prav vsi mi od- govorni za stabiliz:acijo tržišča. Zaradi tega in pa zaradi neuspeha pri kmetij- skih zadrugah nimajo pravzaprav za- stopniki tega podjetja v Savinjski do- lini nič več za iskati. Saj so vse kme- tijske zadruge odklonile sklepanje po- godb s tem ix)djetjem„ razen Kmetijske zadruge v Preboldu (okoli 15 hmeljar- jev), z zasebnimi kmetovalci pa po no- vih smernicah pvodjetja ne smejo skle- pati pogodb in je pred kratkim tudi direktor Kooperative tovariš Jakovi j e- vič v Borbi tudi izjavil, da z zasebniki ne bodo sklepali pogodb. Toda kaj se je zgodilo. Namesto da bi zastopniki Kooperative zapustili Sa- vinjsko dolino, so se poslhižUi nove zvijače. Ker so pri zadrugah pogoreli, iščejo stike s hmeljarji ter jim dele lističe, s katerimi naj bi se zadruge zavezale, da bodo izvršile obračun za odkupljeni hmelj med Kooperativo in kmeti. V ta namen so si izmislili ta- kele obrazce: KMETIJSKI ZADRUGI Pa tudi na te limance se hmeljarji niso ujeli. Ulovilo se je le nekaj hme- ljarjev iz Kmetijske zadruge Griže, Trnava in Sentandraž. Teh poslov pa kmetijske zadruge ne smejo vršiti, saj so vezane na sklep Hmeljarskega od- bora, da ne smejo vršiti posredniške vloge med proizvajalci in drugimi pod- jetji mimo Hmezada. Na sestanku so hmeljarji celo povedali, da za te pri- mere v omenjenih zadrugah nič ne vedo ter da so to storili nekateri člani odbora ali pa upravniki zadrug na »vo- jo roko. Tako početje so na sestanku ostro in odločno obsodili ter sklenili V duhu zadružnih pravil, da bodo ne- disciplinirane člane zadruge in člane upravnega odbora izključili iz zadruga Tiste pa, ki so taka potrdila podpisali, pa nisio pooblaščeni za podpisovanja zadružnih dokumentov,, bodo predla- gali v kaznovanje. V zadrugi Prebold namesto, da bi kaznovali krivce, ki so odgovorni, da je zadruga s Kooperativo sklenila po- godbo, je raje ves upravni odbor za- druge odstopil. Ta zadruga je sedaj trenutno brez upravnega vodstva,, zato ji je Zadružna hranilnica blokirala kre- dite. Ker pa je razen tega zadruga škodovala ugledu zadružništva in se ni pokoravala sklepom višjega zadruž- nega foruma, jo bo Okrajna zadružna zveza izključila iz članstva, Jcar pome- ni, da bo morala biti zadruga likvidi- rana. To so posledice samovoljne in kratkovidne trgovine. . Mimogrede še to. Hmeljarjem mora biti jasno, da Kooperativa lahko od- kupi le 10% njihovega pridelka. Kaj bi bilo v tem primeru z ostalimi hme- ljarji, če ne bi imeli svoje organiza- cije? Hmeljarji pa morajo imeti pred očmi, da je skoraj ves letošnji pridelek hmelja (1700 ton) v inozemstvu že pro- dan. Hmezad je že dobil za to količino kredit za izplačilo proizvajalcem in že zaradi tega morajo zadruge to količino hmelja Hmezadu tudi dobaviti. Vsi ti nezdravi pojavi pa nam ka- žejo,, da je potrebno v nekaterih za- drugah več discipline in odgovornostL Interesi posameznikov ponekod še močno prevladujejo nad interesi za- družništva in skupnih koristi. Skratka, zadružna zavest je tudi v Savinjski dolini še vedno prešibka. Zadružnici Dani Kukec iz Žalca je na primer vse- eno, kakšna bo drugo leto proizvodnja hmelja. Njeno zadružno zavest lahko presodite po pismu, ki ga je napisala Kmetijski zadrugi v Žalcu in v kate- rem prosi zadrugo naj proda njen in sestrin hmelj Kooperativi. V pismu zahteva izplačilo celo v dolarjih in noče priznati nobenega drugega odtegljaja za razne sklade, razen prispevlta za- drugi. Njeno pismo se glasi takole: P. b. Kmetijska zadrnga 2alec Prosim Vas, da prodate moj hmelj, kakor tudi moje sestre Sonje Mirkovič v približni težini 5000 kg, »Kooperativi« Novi Sad po Vam znanih in ponuđenih pogojih, t. j. 1,42 dol. za lig- Ves obračun se naj izvrši preko KZ na ta način, da si »Kooperativa« zaračuna samo pro- dajno provizijo in stroške, vse ostale pa iz- plača. Pri končnem obračunu ne priznam nobenih drugih odtegljajev, kakor samo prispevek KZ. Smrt fašizmu — svoboda narodu 1 Kukec Dana, I. r. Se bolj žalostno pa je to, da je vod- stvo žalske zadruge prošnjo prvotno odobrilo, šele pozneje so svojo odlo- čitev preklicali Vsi zadružniki so bUi na sestanku edini v tem, da je že skrajni čas, da podjetje Kooperativa preneha s svojim nezdravim početjem, saj gre za težke politične posledice, za ugled in obstoj zadružništva in bodočnost savinjskega hmeljarstva. Stev, 42 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 21. oktobra 1955 IZ ALBUMOV NAŠIH UMETNIKOV Od 30. oktobra dalje, bosta dva znana celjska slikarja Darinka Pavle- tič-Lorenčakova in Mi- lan Lorenčak razstavlja- la svoja dela v prostorih celjskega muzeja. Raz- stavljala bosta svoja najnovejša dela pod na- slovom »Primorski mo- tivi«. Tokrat objavljamo dvoje reprodukcij olj: Levo: Darinka Pavle- tič-Lorenčak: Motiv z Lošinja. Spodaj: Milan Loren- čak: Razburkano morje. Med novimi knjigami Zapiski Janeza Trdine Okrajni odbor ljudskoprosvetnih dru- štev v Novem mestu je podvzel zelo koristno iniciativo, ko je ustanovil knjižno zbirko »Knjižnico Janeza Trdi- ne«. Te dni je izšla v tej novi založbi prva publikacija, ki posreduje javnosti zvezek doslej še neobjavljenih Trdino- vih povesti. Knjiga nosi naslov »Rože in trnje«, ki predstavlja prvi del pub- likacije, drugi del pa zavzamejo Trdi- novi zapiski »Popotnja in na 2abjeku«. Trdina je znan zapisovalec življenja Dolenjcev, posebno pa ga Slovenci po- znamo po njegovih pravljicah in po- vestih »Izpod Gorjancev«, Knjiga, ki je pravkar izšla, pravzaprav nima neke Izrazite beletristične kvalitete, je pa po drugi strani bogat vir folklornih moti- vov iz okolice Novega mesta. Trdina tu nastopa kot opazovalec življenja na vaseh, neusmiljeno biča tercialstvo, vražarstvo in zaostalost med tedanjimi Dolenjci. Ko boste čitali njepova za- pažanja o mentaliteti in običajih na Dolenjskem, boste nedvomno opazili, da Trdina ostro razlikuje ljudske na- vade, ki imajo svoje korenine v dav- nini, in med navadami, ki jih je po- barvala cerkvena hierarhija s svojimi, dostikrat hinavskimi nauki. Trdina vča- sih z neverjetno pikrostjo reže s pere- som v te navade, včasih pa toplo in od srca sodoživlja zdrava in pristna svoj- stva Dolenjcev. V drugem delu Trdina zapisuje, še v pravem času, pripovedke, ki so takrat še krožile med 'pastirji, pozneje pa vse bolj in bolj izginjale. Tako nam je ohranil bogato zakladni- co ljudskega bajeslovja. Slovenci bi lahko bili srečni, če bi vse slovenske pokrajine imele tako vestne zapisoval- ce in etnologe, kot ga ima Dolenjska. Marsikje je spričo naglega prihoda ci- vilizacije vse bogastvo narodnega živ- ljenja v svojih primitivnih oblikah pa- dlo v pozabo. Te običaje pa je Trdina za Dolenjsko ob pravem času rešil, če- prav se je s svojim odkritosrčnim pi- sanjem zameril tedanjim oblastnikom, predvsem pa cerkvi. Cerkev je z ukazi dn represalijami branila mladini stik z Janezom Trdinom, ki je bil vedno ve- lik prijatelj in vzpodbudnik mladega rodu. Knjiga je izšla ob petdesetletnici Trdinove smrti in 125-letnici njegovega rojstva. Priporočamo jo našim bralcem, ki jo lahko dobijo v prodajalnah Mla- dinske i^njige. Na koncu še o založbi, ki nam obeta 6e vrsto leposlovnih in strokovnih knj'g, predvsem pa takšnih, ki nam bo- do Dolenjsko veliko bolj približale. KNJIŽNICA LJUDSKIH IGER: »CELJSKI GROFJE« OD BRATKA KREFTA Izšel je deveti zvezek Knjižnice ljud- skih iger, ki bo obogatila zbirko odr- skih del pri naših poklicnih in ama- terskih odrih. Tokrat je Knjižnica ljud- skih iger izdala »Celjske grofe« v dra- matizaciji Bratka Krefta. Poleg po- pravljenega odrskega teksta ima knji- ga v predgovoru zelo izčrpno razpravo v vlogi celjskih grofov v naši zgo- dovini, ki bo brez dvoma zanimala vsa- kega bralca, saj so celjski grofje za naše ljudi zelo iskana in zanimiva te- ma. O celjskih grofih imamo zelo ma- lo domačih izvirnih del. Pravzaprav poleg Orožnove zgodovine in nekaterih dram, ki slikajo nekatere osebnosti te znamenite rodbine, nimamo ničesar (morda še neke razprave v občasnih tiskih). Zaradi tega bo ta knjiga go- tovo našla bralce tudi izven odrov in gledaliških amaterskih skupin, saj za- služi, da bi si utrla pot tudi v zasebne knjižne omare in police. Prvi abonma koncert letošnje sezone Za prvi koncert je bil angažiran dan- ski pianist Viktor Schioler, ki pa je v zadnjem trenutku turnejo po Jugoslavi- ji odpovedal. Iz zadrege je rešil Kon- certno direkcijo srečen slučaj, uspelo ji je pridobiti izvrstnega pianista Nicola- sa Astrinidisa iz Pariza, ki se slučajno mudi v naši državi. Nikolas Astrinidis je po očetu Grk, po materi Romun, rodil se je v Romu- niji leta 1921. Vojna leta je preživel v Egiptu, kjer je študiral na konserva- toriju v Kairu, po vojni pa se je stalno naselil v Parizu. V Franciji, v Južni in Severni Ameriki se močno uveljavlja kot skladatelj z bogato folklorno moti- viko. Kot tak je napisal mnogo velikih skladb za simfonični orkester, za kla- vir in za violino, kot pianist je žel že najlepša priznanja v zahodni Evropi in Ameriki. Kritika iz Buenos Airesa kon- čuje tako: »Občinstvo je znalo ceniti briljantno tehniko pianista in sklada- telja Astrinidisa ter ga nagradilo z brez- končnim ploskanjem.« Pianist, ki bo koncertiral v Celju na prvem abonma koncertu 26. oktobra, ima na progra- mu Vivaldi-Bachov koncert, Beethov- novo sonato v d-molu in dve Chopinov! skladbi. V drugem delu bomo slišali Debu3syja, Ravela, de Falla in tri nje- gove skladbe: Ciprska rapsod.ja. Grški ples in Tocato. Za otvoritev koncertne sezone se to- rej obeta krasen večer. Zadovolil'^bo v polni meri abonente, ki so se prija- vili v izredno lepem številu. Pričakuje- mo, da bo dvorana Narodnega doma razprodana. Praizvedba nove hrvatske igre „\m kulis druge svetovne vojne*' DRUGA PREMIERA V CELJSKEM GLEDALIŠČU Drevi, v soboto, 22. oktobra — bo drugič v tem igralnem obdobju gleda- liška slovesnost, premiera. Slovesnost je še stopnjevana, ker gre za pravo občo praizvedbo: Operacija Altmark mladega hrvatskega pisatelja Aleksan- dra Marodića se na odru Celjskega gle- dališča vobče prvič uprizarja, v slo- venščini celo prej kot v izvirniku. Sicer je bila izvedena pred leti (v ljubljan- skem radiu) slušna igra istega avtor- ja in z istim naslovom, vendar je pisa- telj tisto besedilo bistveno predelal, ga razširil in preuredil za oder, tako da imamo opraviti z novo domačg dramo. Po snovi, vsebini in obdelavi, celo po naslovu in po popisu oseb bi človek sodil in pričakoval, da gre za običaj- no »špijonsko-ljubavno igro« — in res je tudi, da je sama vsebinska domisli- ca povzeta neposredno iz reportažnih, na pol dokumentarnih poročil o ne- znanih skritih aferah druge svetovne vojne. Res je, da se igra (oziroma toč- neje: njeno prvo dejanje) godi v sa- mem glavnem stanu »Abwehr-a«, ve- like Hitlerjeve špijonažne in kontra- špijonažne službe, ki jo je do svoje lUtvidacije vodil admiral Canaris. Res je, da se — natanko po shemi običajne zgodbe tega žanra — špijon oziroma vojaški obveščevalec zaplete v ljube- zensko zvezo — toda več gledalcem pri taki igri že ne kaže vnaprej pripove- dovati. Saj je dobršen del mikavnosti takšnih iger ravno v napetosti in pre- senetljivosti dogodkov. Toda kljub vsemu temu v tej igri ne gre samo za napetost in sentimental- nost (čeravno obeh ne manjka, dasi ne v slabem smislu). Znana zadeva nem- škega maskiranega tankerja »Altmark«, ki ga je februarja 1940 napvadel angle- ški rušilec »Cassack« v samih nor- veških teritorialnih vodah (še preden so Nemci Norveško okupirali), ta zade- va, ki je tiste dni polnila stolpce Hit- lerjevega časopisja in po drugi strani tudi razgibavala radijske oddaje BBC za okupirano Evropo — ta zadeva z no- tranjimi zapleti in obračunavanji med samimi vrstami »Abwehr-a« tja gor do Canarisa je samo snovno ozadje igre, ki more zainteresiranemu gledalcu s preprostimi in dopovedljivimi sredstvi ganljivo-napete dramatike prikazati marsikatero globoko in pomenljivo res- nico o zatrti človečnosti pod škornjem nacističnega totalitarizma. S skromnimi, toda prepričljivimi podobami, brez očitnega vzklicevanja grozot, le s pra- vim upodabljanjem razpoloženj in ne- izbežnih situacij prikazuje Marodič ti- sto, kar je v tota2J:arizmu najstrašnej- še: razčlovečenost obeh sovražnih ta- borov — mučilcev, ki postajajo pe- klenske zveri, in mučenih, ki postaja- jo uboga, nemočna in izgubljena živo- tarna bitja. Aleksandar Marođić je napisal že nekaj dramskih besedil. Zgodovinsko ljudsko igro iz dogodkov okoli prega- njanja čarovnic v starem Zagrebu »Na dnu kelihov« so doslej igrale nekatere hrvatske ljubiteljske družine in gle- dališče v Tuzli; v slovenski adaptaciji jo ravnokar pripravlja Gledališče za slovensko Primorje v Kopru. Politično grotesko o karadjordjevičevskih in fa- rukovskih kraljevskih emigrantih »Li- liputanci« mu je uprizorilo zagrebško gledališče Komedija. Na izvedbo čaka še druga politična groteska s fantastič- no snovjo »Upor diktatorjev«. Cela vrsta radijskih dram je bila že izve- dena, v zagrebškem in v ljubljanskem radiu. Nekatere so nemara še v spo- minu slovenskim poslušalcem: »Zade- va M^jetić«, »Misija Aide Knox«, »Bunker nad vasjo« itd. — Ukvarja se tudi s pisanjem filmskih scenarijev in v tej stroki ravno zdaj pripravlja prvo večje delo pri podjetju »Jadranfilm« v Zagrebu. — »Operacija Altmark« je njegovo prvo v Slo veni.] i uprizorjeno delo — in po praktičnih gledaliških vrednotah tega dela lahko pričakuje- mo, da ne bo zadnje, ki bi prešlo meje hrvatske republike. Z »Operacijo Altmark« začenja Celj- sko gledališče načrtno in širokopotezno akcijo za zbliževanje dramskih litera- tur jugoslovanskih narodov v dnev- ni gledališki praksi, akcijo, ki bo predvidoma doživela še v tej sezoni dva vrhcTva: uprizoritev Markoviče- ve »Glorije«, najpomembnejšega povoj- nega dramskega dela jugoslovanskih literatur, in »Jugoslovanski omnibus«, kot naziva tisto zamisel v notranjih razgovorih gledališko osebje, namreč večer štirih enodejank iz literatur šti- rih jugoslovanskih narodov. — Ta ši- ro kopotezni načrt naj dejavno dokazu- je in uresničuje federalistično načelo jugoslovanske mnogonarodne skupno- sti tudi v umetnostnih prizadevanjih. H, G. Pomembna obletnica slovenskega šolstva v Celiu Letos mineva 80 let, kar so Slovenci v Cei j u dosegli eno izmed osnovnih narodnostn-h pravic — ustanovila se je prva slovenska osnovna soia v mestu, kjer so bili IMemci najmanj pripravlje- ni popusUti, saj so v Celju videle vse nemc,K:e sov.nistične organ-zacije naj- bolj eksponirano nem^sKo predstražo, obrambo strnjenega nem&kega ozemlja na Dravi, Boj za slovenske narodne pravice je bil zato ravno v Celju iz- redno oster in je to pokazal kasneje tudi boj za slovenske paraielke na stari celjski gimnaziji, Nemci so hoteli ob- držati šole z najbolj nedemokratičnimi izgovori^ češ da se s slovenščino itak nJcamor ne pride, da je za službo po- trebna le nemščina, da slovenšč.no go- vore le hlapci in dekle, ki jim končno niti ni treba pisati in brat:. Vendar v drugi polovici 19. stoletja tudi v stari Avstriji niso več mogi: obveljati -taki nazori. Duhovni in materialni napredek, uveljavljanje liberalnih meščanskih na- zorov, vedno večja polit-zacija ljudstva in druge potrebe časa so terjale v Av- striji boj proti nepismenosti in 1. 1869 je stopil v veljavo zakon o obveznem šolanju. Pet let nato je deželni šolski svet v duhu tega zakona popustil zahte- vam slovenskih zastopnikov, da naj se v Celju ustanovi poleg nemške osnovne šole (danes II. osnovna šola) tudi šola s slovenskim učnim jezikom (danes I, osn. šola). Sola se je res ustanovila, toda trajalo je več kot petdeset let, da je dobila primerne prostore tam, kjer jih ima še dandanes (I. osnovna šola). Upravitelji slovenske šole so se sicer trudili, da bi rešili to osnovno materialno vprašanje, pri tem pa so morali osebenkovati s šolo slovenskega prebivalstva v Razla- govi ulici št. 5, v premajhni, šolskim potrebam slabo odgovarjajoči stavbL Prišla je prva svetovna vojna in pre- trgala akc-jo za zidavo .dostojne slo- venske šole v Celju. Nemcem se je po- srečilo s propagando, s politično in go- spodarsko močjo preprečiti, da bi delo slovenskih upraviteljev Lopana, Gra- dišnika in Kranjca obrodilo svoj sad. Pač pa je v tistem času zraslo gimna- zijsko poslopje na posestvu celjskega nemškega mogotca Rakuša, ki je par- celo podaril pod pogojem, da se v tem poslopju nikoli ne bo učUo slovensko. Toda obrnilo se je drugače: v tem po- slopju (danes I, g.mnazija) se ni nikoli učilo v nemškem jeziku, ker se je leta 1919 odprla popolna slovenska gimna- zija. Prva slovenska osnovna šola pa je dobila svoje poslopje šele 1. 1927, za kar je največ pripomogel energični šolski upravitelj Franjo Voglar. Častitljivo obletnico slovenskega šol- stva v Celju bo mesto proslavilo. Po- kroviteljstvo nad proslavo je prevzel predsednik mestne občine tov. Andrej Svetek in se osebno zavzel, da bi pro- slava dostojno poudarila pomen te šole za Celje, za njeno bližnjo pa tudi daljno okolico. Upraviteljstvo šole bo za to priložnost izdalo publikacijo, s katero bo prikazalo zgodovino te šole in delo nekaterih celjskih pedagogov, pridejalo pa bo seznam nekdanjih učencev, po- zneje pomembnih mož, dalje seznam sedanjih učencev in več krajših član- kov. Sola pripravlja za širšo javnost v prvih dneh novembra akademijo, V Celju se pripravljajo na veliko prosla- vo 80-letnice prve slovenske šole v dneh 4. in 5. novembra 1955 bodo v Celju svečano proslavili 80-letnico ustanovitve prve slovenske šole v Ce- lju. Ta proslava bo tem večjega pome- na, ker bo združena s proslavo 10-let- nice narodne osvoboditve. Pod pokroviteljstvom predsednika ljudskega odbora celjske občine tov, Andreja Svetka bodo v petek, dne 4. novembra na I. osnovni šoli kot nasled- nici prve slovenske šole v Celju iz leta 1875 odkrili spominsko" ploščo. Pri od- kritju bodo sodelovali mladinski pev- ski zbor, okteta II. gimnazije in godba na pihala. V soboto dopoldne bodo pogostili vse učence prve osnovne šole. Istega dne zvečer bo slavnostna akademija s pe- strim sporedom. V eni izmed program- skih točk bodo v dramatizaciji pesnika Frana Roša prikazali razvoj našega šol- stva pod naslovom Skozi borbo k soncu. Pri slavnostnih dogodkih bodo prisost- vovale delegacije mladine in učitelj- stva vseh celjskih šol. V tisku je slavnostni zbornik, ki je posvečen temu jubileju. V zvezi s to proslavo bo prirejena tudi razstava. Z njo bo prikazana zgodovina našega šol- stva ' Uspeh ,.Svobode" V SLOVENSKIH KONJICAH Odbor društva »Svobode« v Sloven- skih Konjicah poleg ostalega dela do- kaj dobro skrbi tudi za splošno izobra- ževanje delavcev. Ljudska univerza, ki je v preteklih letih imela vedno dobra predavanja s primerno udeležbo, je tudi za letošnjo zimsko sezono skupaj z izobraževalnim odsekom »Svobode« že pričela z . delom. Kot prvo je bilo na vrsti predavanje tov. Simoniča »O vti- sih iz SZ«, drugo pa je bilo v okviru .»Tedna otroka«. Za zimsko sezono je predvideno, da bodo predavanja vsak torek. V obliki seminarja, ali bolje re- čeno razgovora, bodo vsak drugi torek predavanja iz tekočega političnega in gospodarskega življenja, na katerem bodo med drugim širše predelali tudi nekatere osnutke novih zakonov, ob- činski statut, važnejše spremembe v gospodarstvu, tarifni politiki itd. Ta del je predvsem usmerjen v dajanje različ- nih pojasnil in razčlenitev tistih prak- tičnih vprašanj, s katerimi se nepo- sredni proizvajalci, zlasti še člani DS, UO in sindikalnih vodstev neposredno srečujejo pri reševanju vsakodnevnih nalog in problemov. Sekcija za izobra- ževanje pri konjiški »Svobodi« je nam- reč mnenja, da prav zaradi nepozna- vanja teh osnovnih stvari ti organi dostikrat ne morejo dovolj aktivno so- delovati in razpravljati na svojih sejah. Poleg tega pa bodo vsak drugi torek predavanja še iz različnih panog zna- nosti in ved, ki naj bi obiskovalcem dala neko splošno podlago, ki jo mora imeti vsak naš delavec. Tu so na pro- gramu različna predavanja iz zgodo- vine, zemljepisja, prirodoslovja, vzgoje itd. Praktično vzeto bodo torej preda- vanja vsak torek. Sindikalni svet v Konjicah je pred kratkim sklical pred- sednike sindikalnih odborov, DS in UO iiz konjiških podjetij, ki so se s takim načinom splošnega izobraževanja tudi strinjali. Od njih pa seveda dosti za- visi, kako bodo znali priteign/lti vse člane teh organov. Tadi predavateJiski zbori strokovnih šol razpravljajo o šolski reiormi v začetku preteklega tedna je skli- cala Trgovinska zbornica za LRS v Ljubljani dvodnevni sestanek preda- vateljev iz osmih trgovskih šol naše republike. Tega sestanka in seminar- jev so se tudi udeležili zastopniki celj- ske trgovske šole. Skupni posvet je vo- dil predsednik Odbora za vzgojo ka- drov pri republiški zbornici tov. Kari Kušar, prisostvoval pa je tudi zastop- nik Sveta za presveto in kulturo LRS, inšpektor tov. Jalen. V razpravi je bilo predvsem poudarjeno, da je sistem po- uka na strokovnih šolah bistveno dru- gačen kot na splošno-izobraževalnih, kar se tudi odraža v predmetniku in posameznih učnih načrtih. Predlog za- stopnikov republiške trgovinske zbor- nice, da se naj združita predmeta slo- venski jezik in poslovna koresponden- ca, je bil ovržen, ker je za poslovno korespondenco sorodni predmet kveč- jemu organizacija in poslovanje trgo- vine. Glede predmeta moralna vzgoja so bili vsi udeleženci mnenja, da je potrebno o morali in posebno o po- slovni morali razpravljati stalno in pri vseh učnih urah. Glede na to, da ima- jo učenci trgovskih šol ob vstopu vsi dovršeno nižjo gimnazijo, kjer so že imeli ta predmet in da je v*višjih raz- redih gimnazije odpravljen, je prevla- dalo mnenje, da v sedanji obliki ne odgovarja. Predlog glede telovadbe je bil, da se naj zaradi znižanja števila ucn:h ur izloči iz rednega načrta, pač pa se naj učenci obvezno vključijo v telovadno društvo »Partizan«. Tu so bila mnen.ja deljena in vsekakor brez soglasja Sveta za presveto in kulturo LRS ne bo mogoče spreminjati sedaj veljavnega predmetnika. Mnogi disku- tanti so izjavili, da je po ena učna ura telovadbe tedensko premalo in je nuj- no rešiti pereče vprašanje telovadnic v vseh naših mestih. Delo so nadaljevali po predmetnih komisijah za predmet: organizacija in poslovanje trgovine, aranžerstvo, bla- goznanstvo. nemška 'komercialna kon- verzacija, knjigovodstvo, gospodarski zemljepis in gospodarski sistem. Glede obsega in učnega programa predmeta gospodarski sistem, so bili še na pred- metni komisiji deljenega mnenja. Pred- metnik, ki je bil potrjen šele junija lanskega leta bo ostal še vnaprej ve- ljaven, saj je preteklo premalo časa za večje spremembe, eksperimentiranje na tem področju je pa zelo nevarno in ima lahko težke posledice. Zato so posa- mezne predmetne komisije sprejele le nekatere interne spremembe in dopol- nila pri posameznih učnih načrtih, gle- de na dejansko stanje in zahteve naše trgovine. Naslednji dan so si predavatelji ogle- dali različne tovarne, kot: Pivovarno »Union«, Tovarno »Hranil«, dočim je ogled največje tovarne »Litostroj«, žal, zaradi nesporazuma pri določanju časa ogleda, odpadel. Skoraj vsi pa so obi- skali Radio Ljubljano, kjer so si ogle- dali posamezne studije in naprave ter prisostvovali pripravljanju različnih oddaj. Zaključke dela posameznih predmet- nih komisij bodo obravnavali ravnate- lji trgovskih šol na. svojem sestanka meseca novembra v Kranju, pozneje pa bo o njih razpravljal še Odbor za vzgo- jo kadrov pri republiški trgovinski zbornici. Ir CELJSKI TEDINIK, 21. Oktobra 195i Stev. 42 — stran T »Nak, v oštarijo pa ne!« se mi je zo- perstavil tovartiš Pope. »Drobiža ni- mam, načela imam in se jim pravi tudi principi,« je mlel v eni sapi. »Zastran vina imam že dalj časa predsodke. Od kar pja je bil v Ljubljani tisti kongres vinarjev, ali kaj je že bilo — mislim, da je bila tudi razstava — in so svetu odkrili, da rizling pravzaprav ni riz- ling in rebula ne rebula, pa cviček ne cviček, kakor ga je trtica rodila in da je celo začepi j eni dingač pastorek ta- korekoč — jok! Kratko in malo: ne pijem!« Omaluvažujoče je mahnil z roko, ka- kor bi v nič deval ves ta šegavi svet in se naprej brez oddiha sproščal: »Iz principa ne pijem, ker vino ni več vino, cena pa je pristna s čvrsto tendenco na- vzgor. Zame je umetno umetno pa naj bo poper, vino, ali tele in nič ni žlaht- ne j šega od naravnega in ga ni umetnika čez mater naravo!« Sprva se nisem upal ponoviti vabila. Ker pa je bil predolg, sem zavil po ovinku: »2e, že in imaš dvakrat prav, saj si človek kmalu ne bo več v svesti za svoj lasten rod, ali je po naravi ali umetno pridobljen. Moj želodec še ni ponarejen in kar se da naravno škripa in, mislim, tvoj tudi in bi ju kazalo malce namazati.« »Skušnjava!« se je zadri Pepe in se Kakrohotal, da so se ljudje z ulice ozrli po nama. »Kako krepostno bi lahko bilo življenje človeškega bitja, ko bi ne bilo skušnjav. Pa jih je svet poln in človeka nenehno dražijo in nad- legujejo. Poglavitna je in — želodec. Pa še nepremagljiv je ta spak, da, hudiča še ukaneš, vampa pa ne. In vendar bi bilo zelo koristno v F>ogledu plač in ravnotežja nasprotujočih si sil, če bi za vse sorte nadomestke in preparate preparirali še želodec« »Odlično!« sem zdajci vzkliknil še jaz. »Vendarle sem mnenja, da bi o takih važnih življenjskih problemih la- že filozofirala s polnim želodcem. Za- torej z menoj, tukaj-le, saj vidiš: Nizke ©ene! Solidna postrežba!« Potegnil sem človeka s principi s se^boj in ne bi mogel reči, da se je kaj prida upiral. Moško sva sedla za mizo, učeno premotrila jedilnik in se koj spo- razumela. Po gostiteljsko sem dejal: »Enkrat pur ji paprikaš, enkrat pijuc- ka!« (To zadnjo besedo sem izrekel ne- koliko skromneje.) Za tako vrednost sem se odločil olajšati žep. »Kaj za pit'? Vino, pivo... Crno v steklenicah.« »Crno pivo!« odloči Pepe. Potem sva se zatopila v prevažno opravilo. Saj jaz. Srebal sem ohlajeno čorbo, da je odmevalo po izbi, dasi vem, da ni po bontonu, vmes pa zaslišim Pe- pela: »Dekle, tale kost naj velja sto din? To glej, sam gol vrat, suh ko skelet.« me je sunil s komolcem. »Tovariš, pura je špecialiteta.« »Kost se ni bila nikoli špecialiteta, pa naj bo purja ali slonova, to si za- pomnite in spravite to spred mene!« Joj, mi je bilo nerodno. Ne zaradi tovariša, ampak zastran birta in gostov. Da le more biti tako nevljuden, da, drzen naravnost. Zatorej sem interve- niral: »Upravičeno si gorak, Pepe, am- pak, glej ... Nikar! Raje poplakniva ogorčenost. Dobro pivo nama bo povr- nilo dobro voljo. Na zdravje!« »Figa pa ne zdravje, ta kislina!« je zopet bruhnilo iz Pepeta in je tako na- kremžil lice, da sem se bal hudega. Bi si s pokvarjenim pivom res še utegnila zdelati želodca, zatorej sem vrgel dva in ipol stotaka po mizi in ucvrl skozi vrata ko krivec. Moj drug Pep>e je še nekaj godel za mano o pra- vilnosti svojih principov in nadležnosti skušnjev, ki da se jih bo v bodoče držal, principov namreč in izogibal skušnjav, pa bil žejen in lačen. Potem je rekel »zdravo« in šel. Občutek sem imel da je užaljen. ' Seveda me je dušila jeza. Potem se je oglasil glad z nepotvorjenim občutkom. Potlej me je pa že obšel strah pred za- konsko polovico zastran zakasnelosti in dinarjev. Tedajci pa zagledam zraven sebe v izložbi prave pravcate gavrilo- vičevke. »Našel sem!« sem si čestital. Žena bi pojedla smrt na njih, kakor rada reče. Bodi! Pa ne pet dek, kakor jih kupi ona. Ceol. Tisto-le ki visi pri- jazno ko miška in bi jo lahko zavil v tisočak. Kako se bova najedla! Potešen bo glad in potešena jeza, njena in moja. »Zena, tebi pol, meni pol,« sem prešel v napad koj na pragu, kajti je napad najboljša obramba, nas poučuje takti- ka. To so ji zažarele oči. Pa se ji je že tudi namrdnil nos. »To poglej!« me je nadrla in mi porinila svojo polovico gavrilovičke pod nos. Moram reči, da je imela strašansko prijeten vonj, pa lepo sivozelena je bila in votla ko ku- marca, pripravljena za polnjenje. »Brž nazaj z njo, dokler ne zaprejo!« se je glasil ukaz. »In da se mi ne vrneš brez dinarjev!« Tekel sem kar so me nesle boleče kosti. Pa ne daleč. Sramežljiv, kakor sem, si nisem upal pred prejšnjega last- nika dragocene gavrilovičke, ampak sem zavil k Pepetu. Ta mi je posodil ustrezajoče dinarje, grešne meso pa sem zagnal v jarek, morda ga .oes povoha. SEBICNEZ Služkinja hiti nasproti gospodarju, ki se vrača iz urada: »Hitro, hitro, ravnokar je v hišo prišla štorklja.« Gospodar: »Pojdite k vragu! Ljubše bi mi bilo, da bi prišla goska.« VISOKI PIANIST Ne pojdem v provinco, ne pojdem v Celje, da svojo umetnost tam profaniram! Le v velemestih jaz t pke ubiram občinstvu v izredno čast in veselje. Jaz nisem umetnik povprečne vrste! V New Yorku me publ ka je slavila in s cvetjem me v Londonu je > pokrila. A Celje? Da zanj bi razmigal si prste? Na mojem pač zemljevidu ni Celja, ker mož svetovnega sem formata. Čeprav ste, Celjani, odprli mi vrata, izkazal ne bom vam časti ne veselja. O Viktor Schioler, preveč se košatiš, razkrečen na vzvišenem piedestalu. Svoj lovor na glavi si sam glej v zrcalu! Ostani kar tam, da si čevljev ne oblatiš! ISCEM POROKA Kdo mi hoče biti za poroka? Vztrajno iščem ga že štiri dni. Cigar rame se dotakne roka, kot pred kugo mi na mah zbeži. Neki znanec moj izgovori se, da že sam od posojil živi, drug pa svoje je oddal podpise že drugje, tako mi zatrdL Jaz pa dalje iščem in srdim se na zlokobni, zadolženi svet, a nazadnje v krčmo zakadim se k vincu si srce ozeblo gret. Smola! Tam prijatelj me zasači: »Jaz bi ti podp sal srčno rad, vidim pa, da spet si vdan pijači, ti nesrečni človek, vinski brat!« Zla usoda, ko brez posojila pojdem v zimo! Ali nič zato! Tudi če ostanem brez kuriva,^ vsaj v gost.lni mi bo še toplo. Bil pa to račun je brez krčmarja. Moji ženi — čast in slava ji! — vzšla ideja je — reš Ina zarja, ki pred njo se razprše skrbL Staro stensko uro sva prodala, saj brez nje bo tudi tekel čas! Naju topla peč bo varovala, ko bo zunaj škripal zimski mraz. KRITIKA OTHELLA Kakor ne obeta vedno dobre setve dež v pomladni noči, tudi, da je avtor dober kritik, govor.V ni moči. 13 MINUT - 400 IGEL - PAR NOGAVIC Na sl:ki vidimo stroj,, ki si ga stranke ogledujejo v neki trgovini v Bristolu, Storilnost tega stroja je tako velika, da izdela vsakih 13 minut po en pai nogavic. Stroj s 400 iglami porabi po več milj nylon preje in napravi skoraj milijon vbodov za en par nogavic. Ker je stroj avtomatičen, lahko ena oseba nadzoruje 17 in še več strojev ZANIMIVOSTI OPICE KOT DELOVNA SILA George Thomson — angleški učenjak In dobitnik Nobelove nagrade, je v eni izmed svojih knjig napisal tudi raz- pravo o možnosti uporabe večjih opic za nekatera težja dela v bodočnosti. Thomson pravi, da je človek v svojem razvoju uspel udomačiti in uporabiti za delo celo vrsto nekdaj popolnoma div- jih živali. On trdi, da bi bilo mogoče tudi opice, ki so med živalmi najinte- ligentnejše, uporabiti za marsikateri po- sel, ki ga dandanes še opravljajo ljudje. Ugotavlja, da v Indiji in na Kitajskem že danes uporabljajo opice v bankah, kjer s presenetljivo točnost- jo, s poskušanjem med zobmi, ugotav- ljajo pristnost kovancev. V bodoče bi ob primerni dresuri lahko opice opravljale mnoga težja dela v industriji in poljedelstvu, zlasti tista, ki so za ljudi neprimerno uma- zana in nezdrava. Seveda bi se ta spo- sobnost pri opicah šele postopoma raz- vijala in bi prava sposobnost nastopUa v poznejših generacijah. ZARADI LAKOTE SO POSTALI PRITLIKAVCI Antropološka ekspedicija je na meji med Venezuelo in Columbijo našla pri- tlikavsko pleme Yupa. Največji moški v tem plemenu dosežejo komaj 140 cm višine. Strokovnjaki so ugotovili, da to niso rasni Pigmejci, temveč Indijan- ci, ki so skozi stoletja živeli v izredno težkih prilikah in zaradi slabe hrane postali pritlikavci. 1. kako se Amerikanci ženijo? 2. koliko različnih bacilov nosi — recmo — bankovec za 1000 dinarjev? 3. koliko znašja sovjetska na- klada knjig? 1. Amerika je svet, kjer se vsak tretji zakon konča z ločitvi- jo, kjer se vsak tretji moški ženi več ko enkrat in kjer se ena pe- tna prebivalcev poroči vsaj tri- krat. 2. Francoski znanstveniki so na podlagi kemičnih anal z ugotovili, da so bankovci eno največjih na- hajališč razi čnih bacilov. Njihov bankovec po 1000 frankov jih no- si n č manj ko 400 milijonov. Po- temtakem jih tudi naš bankovec ne nosi dosti manj. 3. Sovjetske tiskarne naVsnejo dnevno po dva milijona, novih knjig. Po načrtu sovjetskih za- ložb pa nameravajo že v bi žnji bodočnosti natisniti letno vsaj 2 milijardi novih knjig. »CIPA« NA SPREHODU »Fuj, Fifi! Glej stran, da se ne po^ hujšaš!« Celjski grofje Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 147 Toda Ulrik Celjski se ni držal dogovora. Nesmudoma se ie napotil na Dunaj, ki je mla- dega kralja nad vse slovesno sprejel. La- dislav Posmrtnik je bil takoj proglašen za vladarja in listine državnega pomena so iz- dajali z njegovim imenom. Toda Ladislav je dal samo ime. Pravi vladar je bil Ulrik Celj- ski, ki je znal spretno krmariti skozi do- godke. Dotedanjemu gubernatorju Ogrske Hunjadiju je dal naslov vrhovnega kapitana, gubernatorju Podebradskem pa podaljšal ta naziv. Toda sreča za Ulrika ni bila popolna. Tist» leto mu je nenadoma umrl še sin Herman. Ostala je še hči Elizabeta, ki se je imela po- ročiti X Matjažem Hunjadijem namesto z La- dislavom, ki je bil kot naslednik odstavljen. 148 T»da tak vzpon Ulrika ni bil všeč Ogrom. Nahujskali so njegovega pajdaša Eizingerja, da je mlademu kralju Ladislavu Posmrtniku rlil iskro nezaupanja. Kralju so iz Prage sporočili, da bodo češke dežele izvolile novega vladarja, če ne pride v Prago. Ko je kralj v spremstvu Ulrika prispel v Prago, so Ce- ljana na premeten način odstranili, da je ostal kralj sam. Na mladega vladarja so pri- tisnili z obtožbami, češ Ulrik ne zna ravnati z denarjem in da se hoče polastiti kraljevske krone. Ladislav je verjel in zaupal klevet- nikom. Ulrik seveda vsega tega ni vedel. Sprem- ljal jo kralja nazaj na Dunaj. Mladi kralj pa jo bil že toliko zvit, da mu ni zaupal, kaj s« mm prišepetarali. 149 Na Dunaju pa je čakalo Ulrika presene- čenje. Ko je naslednji dan hotel obiskati kralja, so bila vrata zaprta. Razbijal je po vratih in ko so mu odprli, je videl ob kralju same nasprotnike. Odpovedali so Ulriku vse pravico na dvoru in ga odslovili. Dunajčani so Ulrika obmetavali s kamenjem, ko se je vračal na jug. * Ko je stari Friderik v Celju zvedel, kaj se je sinu zgodilo, je vzkipel in napadal posestva nasprotnikov. Ulrik pa se je raje obrnil proti jugu in še tisto leto postal ban Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Ulrik doma ni več zdržal. Bolela ga je iz- guba dveh sinov. Ljubezen do žene se je za- čela krhati. Na Dunaju si je našel drugo , žensko med meščankami. 150 Stari grof Friderik je bil zadržan. Le vča- sih ga je kak dogodek predramil, da je tudi sam posegal vmes. Drugače se je bolj držal Celja in skrbel za gospodarstvo. Močno ga jo prizadela smrt obeh vnukov. Slutil je, da bo rod ostal brez naslednikov. Skušal je po- miriti Katarino in Ulrika. Očital je sinu pri- ležnico na Dunaju, toda Ulrik mu je vročično očital njegov lastni greh z Veroniko do ma- tere. Friderik se je umaknil na Sovnek, kjer je leta 1454 umrl. Bil je star osemdeset let. Nje- govo truplo so prepeljali v Celje v zelo vi- harnem vremenu, pa so ljudje govorili, da je to znak za grozno nesrečo. Naj je bilo to res ali ne, Ulriku je bilo •tsojan«, da j« bil zadnji t rodovinL Stev. 42 — fltran • CELJSKI TEDNIK, 21. oktobra 1955 ŠPORT Ali ste ze prlpraivljeiil za s muc; «^ njej? 2e nekolikokrat so se pokazali vrhovi v ne- posredni bližini Celja odeti v sneg. Ta pogled opozarju vnete smučarje, da bo kmalu prišel čas. ko bodo zopet pripeli smuči in krmarili po belih poljanah . . . Ali je dovolj le pogled na zasnežene vrhove naših Alp? Ali lalik'o raču- namo na uspeh v zimski sezoni brez predhod- nih temeljitih priprav na »suhem«? Vsak dober športnik ve, da brez smotrne vadbe skozi vse leto ne more računati na zadovoljive rezul- tate v odgovarjajoči športni panogi in igri. To velja tudi za naše smučarje. Zato se v Celju že ves čas marljivo in vestno pripravljajo na prvi sneg, ki jih ne bo presenetil. Vse leto se celjski smučarji udejstvujejo v partizanskih in športnih društvih, kjer so vneti telovadci in športniki. Sedaj v jesenskem časn pa so že prešli na specialno smučarsko vadbo. Tekači se urijo po jesenski prirodi, kjer si v tekih in hoji nabirajo potrebno kondicijo, alpski smu- čarji pa se vsako sredo zberejo t telovadnici II. osnovne šole, kjer si utrjujejo celoten or- ganizem, predvsem pa razvijajo sknčno silo, občutek za ravnotežje itd. Tako delajo smu- čarji tekmovalci! Kaj pa funkcionarji? Polne roke dela imajo! Na tedenskih sejah razprav- ljajo o koledarjih letošnjih prireditev, o novih terenih, o urejanju starih, o tečajih za začet- nike, o tečajih za nove vaditelje smučanja in sodnike, o srauški opremi in podobno. Misliti je treba predvsem na pritegnitev novih stotin mladih smučarjev. Kako jih opremiti in kako jih spraviti na sneg? To so težki problemi, ki jih agilno smučarsko društvo ne bo moglo pre- mostiti brez materialne pomoči ostalih družbe- nih organizacij. Smučanje po svoji zdravstveni vrednosti spada brez dvoma med najbolj ko- ristne telesne vaje in že zaradi tega zaslužijo smučarski delavci v skrbi za množičnost kar največjo pozornost in podporo. Povsem jasno je, da si tudi smučarski delavci ne obetajo pretiranih pomoči. Biti bi pa morala v skladu z zdravstveno in vzgojno vrednostjo tega šport- nega udejstvoavnja in s trenutno finančno zmogljivostjo naših občin. DROBNE SMUČARSKE VESTI v nedeljo sta se oba celjska smučarska olim- pijska kandidata udeležila pregldenega smu- čarskega tekmovanja v Ljubljani. V mnogoboja je Belajeva zmagala med ženskami, saj je do- segla kar v štirih disciplinh, le pri plezanju se je zadovoljila z 2. mestom, Cetina Janko pa se je med alpskimi smučarji uvrstil nekje na zlato sredino. Celjski smučarski delavci so »odkrili« nove smučarske terene, ki jih že leta uporabljajo vneti smučarji partizanskih društev iz Gomi4- skega in Tabora. To so severna pobočja Parti- zanskega vrha nad Taborom (Smiklavž nad Taborom). Na teh terenih bo verjetno v le- tošnjem letu oziroma v smučarski sezoni prven- stvo celjske smučarske podzveze v vseh di- sciplinah. Tu sta na razpolago dve smučarski skakalnici, primerni tereni za izvedbo smučar- skih tekov, izpod Partizanskega vrha pa so lepa smučišča za smuk, veleslalom in slalom. _^Nogomet_ KLADIVAR v SREDINI TABELE Polovica tekmovanja f področni ligi je za nami. Bolje napisano — aobra polovica! Sest kol je že mimo, še pet pa jih je preostalo za to jesen. Celjski Kladivar je po zmagah in porazih ter zadnjem neodločenem rezultatu ostal na zlati sredini te lige. Kar poglejmo si razvrstitev sodehijoCih ekip: 1. Tckstilac (Var.) 6 6 0 0 37:4 12 2. Sloboda 6 5 0 1 14:5 10 3. Rudar 6 3 2 1 11:9 8 4. Sobota 6 2 3 1 22:15 7 5. Zagorac 6 3 12 12:16 7 6. Kladivar 6 2 2 2 10:16 6 7. Mladost 6 3 0 2 11:20 6 8. Testilac (Or.) 6 2 13 12:7 5 9. Maribor 6 2 13 15:12 5 10. Nafta 6 1 0 5 8:15 2 11. Bratstvo 6 1 0 5 12:30 2 12. Jedinstvo 6 1 0 5 4:13 2 V šestem kolu je Kladivar na domačih tleh proti Soboti doživel neuspeh, pa čeprav je osvojil eno točko. Neodločen rezultat 1:1 vse- kakor ni pokazal razmerja sil na terenu. Ne- šteto je bilo možnosti za domače igralce, da bi potisnili žogo v meržo! Po situacijah sodeč, Di Kladivar moral slaviti zmago vsaj s 5:1. In kje je vzrok? V smoli, ki se drži te cnajstorice, v ncprisebnosti napadalnih igralcev, v pomanj- kanju najosnovnejšega znanja v zaključnih ak- cijah, v premajhni duhovitosti posameznih igralcev ali . . .? Najbrže bodo po malem drža- le vse naštete ugotovitve! Naj bo tako ali dru- gače — Sobota je na celjskih tleh doživela uspeh, na katerega ni računala. Vsa čast neumor- nemu staremu Zclku, ki je v prvem polčasu lepo gradil igro, v drugem pa rajzbijal silovito ofenzivo Kladivar ja, še večja slava pa gre vra- tarju Zaku, ki je po mnenju gledalcev imel veliko »srečoc. Ali ne moremo te njihove srečec imenovati tudi zanje, prisebonst v od- ločilnih trenutkih, neverjeten refleks in podob- no! Naj bo tako ali drugače. Kladivarju kljub solidni igri ni uspelo po nezmožnosti napadalnih igralcev doseči zaslužene zmage. V vodstvo so prišli gostje po Matjašicu, izenačil pa je Piki iz prostega strela s sijajnim strelom. Kdo bi Bi mislil, da pozneje v drugem polčasu isti igralec ne bo ukanil vratarja pri streljanju kazenskega strela! Pa pustimo to sijajno pri- ložnost . . . Kdo bi si mislil, da naši napadalci ne znajo zadeti mreže, če se sami nahajajo f)red vratarjem, oddaljeni od vrat le neko- iko metrov! Tudi takšnih priložnosti je bilo firecej ... Za gledalce, ki so Kladivarju že- eli le dobro, je bila ta tekma močna živčna • preizkušnja. Marsikaterega je po tekmi >bolelac glava! Sijajna priložnost je zamujena in nič ne pomaga tarnati ... v predtekmi je B moštvo Kladivarja prema- galo Svobodo s 5:3 (2:2). To je bila kar lepa Igra mladega moštva Kladivarja, v kateri sta se zlasti odlikovala Založnik in Zaje. Za Kladi- varja so bili uspešni: Založnik 2, Zaje, Jager in Radič, za Svobodo pa Gorišek. Pionirji Kladivarja in Svobode so se t pri- jateljski tekmi razšli brez gola — 0:0. KOVINAR NABIRA TOČKE v vzhodni slovenski ligi presenečajo s svoji- mi uspehi nogometaši štorovskega Kovinarja, ki so tudi to nedeljo pobrali ves izkupiček. Na domačih tleh so premagali Partizana iz Lju- tomera s 4:0 (2:0). Dosegli pa bi laliko še lepšo zmago! Uspešni strelci so bili: Kline 2, Ozek in Kožuh. S to zmago so se Storjani utrdili na 1. mestu v tabeli. Mani sreče imajo v tem tekmovanju nogome- taši ŽSD Celja. V nedeljo so doživeli težak poraz v Zagorju proti Prolctarcu, in to 1:7. Trenutno vodijo v tej skupini nogometaši Rudarja iz Velenja, ki niso izgubili še nobene- ga srečanja. Tudi zadnjo nedeljo so pobrali ves izkupiček proti Aluminiju v Kidričevem. NOGOMETAŠI IZ ROGATCA SKRBIJO ZA PRESENEČENJA Enajstorice iz celjske kotline tekmujejo v nogometnem prvenstvu CNP. V tej skupini so- deluje 6 moštev, od katerih je bilo doslej naj- uspešnejše moštvo iz Rogatca. V štirih kolih so dosegli 3 zmage, le v Konjicah so se morali zadovoljiti z neodločenim rezultatom. V ne- deljo so doma premagali Usnjarja s 3:1, Konji- čani pa so na domačih tleh slavili zmago nad Betonom s 4:0. PESTROST V MLADINSKI LIGI CELJSKIH SOL Tudi to tekmovanje, v katerem sodeluje 6 mladinslTih moštev, se približuje svojemu za- ključku. V zadnji številki smo predvidevali za rajresnejša tekmeca moštvi Vajenske šole I in IKŠ, danes pa moramo to svojo prognozo po- praviti, ker so zadnji dogodki povsem spre- menili razmerje sil. Nihče ni računal na dva- kratne zmagovalce te lige — dijake iz I. gimna- zije, ki so Sli v letošnje tekmovanje povsem e novo mlado garnituro. V prvem kolu še niso bili vigrani v naslednjih pa so že igrali na »prvo violino<. Doslej so ti nogometaši izgubili le eno točko, v vseh drugih tekmah pa so izšli kot zmagovalci. Vajenska šola iu II. gimnazija (lanski zmagovalec), ki igrata dober nogomet, sta doživeli že kar dva poraza in s tem vse upanje na boljši uspehi Srečanje med IKS in 1. i;iiiinazijo, ki je še na programu, bo odlo- čilo jesenskega prvaka te lige. Zadnja srečanja so dala naslednje izide — I. gimn. : Vajenska šola - 2:1, IKS : ESS - 1:0, II. gimn. : učiteljišče — 4:1, I. gimn. : učite- ljišče — 4:1, I. gimn. : II. gimn. — 3:2, učite- Ijišče*: vajenska šola — 3:0 (regularna igra se je končala z 22, tekma pa je bila razve- ljavljena zaradi kršenja propozicij vajenske šole). Atletiki VISOK PORAZ SLOVENSKE REPREZENTANCE Atletska reprezentanca Slovenije, ki je v zadnjih dneh nastopila proti izbranim atletom iz Hrvatske v Sisku, je doživela visok poraz. V odsotnosti Lorgerja, Zupančiča, Puca, bralov Milerjev itd., ni bilo pričakovati vidnejšega uspeha. Celjski atleti v tem srečanju niso dali svojih običajnih rezultatov. Vse kaže, da je po velikih tekmovanjih forma atletov že t opadanju in da to srečanje ni bilo izbrano v pravem času. Se nekaj drobnih vesti — Izredni občni zbor AD Kladivar bo dne 10. novembra v Domu atletskega društva na Dolgem polju. Te dni tekmuje na atletskem stadionu na stotine mladih atletov in atletinj iz celjskih šol. Svoj oktobrski športni dan porabljajo šole za atletska tekmgvanja. Neugodno vreme one- mogoča kvalitetnejše rezultate . . . V soboto, 5. novembra bo AD Kladivar pri- redil ob 15. uri jesenski kros vseh šol celj- skega okraja v spomin na padlega predvojnega odličnega atleta in telovadca mladinca Toneta Kosa. Tekmovalne proge bodo za mlajše mla- dince (1939—40) 1200 m, za mladince (1938 in starejše) 1500 m in za mladinke (1940 in sta- rejše) 700 m. Zmagovalne ekipe bodo prejele prehodne pokale, zmagovalci pa knjižne na- grade. PROJEKTIVNI ATELJE CELJE Mariborska št. 71 — tel. št. 24-85 Izvršuje načrte za visoke, nizke in industrijske gradnje — Interijer — Individualne stanovanjske hiše — Gospodarske objekte OPOMIN VSEM DAVČNIM DOLŽNIKOM — OBRTNIKOM, KMETOM, PROSTIM POKLICEM IN HISARJEM NA PODROČJU OBČINSKEGA LO CELJE Na podlagi čl. 8 in 9 Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drug:h proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ 33/53) ter v zvezi s členom 112, 2. odstavek, ter členom 105. 2. odstavek Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ 56/53) opominjamo vse davčne dolžnike, da je 4. akontacija dohodnino in prometnega davka ter 2. akontacija občinske doklade za- padla s 1. oktobrom v plačilo ter da je treba vse dolžne zneske poravnati najkasneje do 15. novembra. Po zgoraj navedenem roku bodo v smislu citiranih členov vsi zapadli davki prisilno izterjani in zaračunane predpisane 9% zamudne obresti. UPRAVA ZA DOHODKE Občinski ljudski odbor Celje I' LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJ CELJE Občinski ljudski odbor Celje prosvetni odsek Stev.: m - Celje, 11. oktobra 1955 Predmet: po^u mladiHcev letnika 1939. RAZGLAS Na podlagi Uredbe o pred vojaški vzgoji št. 45/48. čL 3. poziva Občinski ljud- ski odbor Celje vse mladince rojene v letu 1959, ki so v delovnem odnosu na teritoriju Občinskega ljudskega odbora Celje, ali pa niso nikjer v delovnem od- nosu in v tem kraju stanujejo, da se javijo v navedenih dnevih ob 8 uri zjutraj v prostorih I. nastavnega centra x>Obrtna zbornica« — v kletnih prostorih Občinskega ljudskega odbora. Gregorčičeva ulica. H Mladinci naj se javijo v ustreznih dnevih po abecednem redu: U a, b, C, č, d, e, f, g, h se javijo v ponedeljek 24. X. 1955 | i, j, k. I, m, n, o se javijo v torek 25. X. 1955 i p, r, s, š, t, n, v, z, ž se javijo v sredo 26. X. 1955 0 Navedeno vpisovanje ui obvezno za mladince, ki so zaposleni v enem od nare- U denih gospodarskih podjeij: || II. Cinkarna Celje 9. Avtoobnova Celje 9 2. Tovarna organskih barvil 10. Rudnik Pečovnik | 3. Zlatarna Celje 11. Apnenik Pečovnik I 4. Tovarna emajlirane posode 12. SGP Graditelj Celje 5. Celeia Sad 13. Uprava za ceste in kanal. 6. SGP Beton Celje 14. Kovinsko podjetje 7. Tovarna »Metka« Celje 15. Železarna Štore •. Tovarna tehtnic 16. Savinja, lesno industrija Celje Kdor se {emu razglasu ne bo odzval v predpisanem roku, bo kaznovan ^ da- »ftraa kaznijo do 10.090 din. Smrt fašizma — svoboda narodni Predsednik: Svetek Andrej, 1. r. OBVESTILO Na podlagi 96. in 97. tar. postavke Uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ 55/54) ter v zvez: z navodilom o plačilu in kontroli davka na promet špirita in alkoholnih pijač, obveščamo vse proizvajalce prirodnega vina in žganja na področju Obč-nskega ljudskega odbora Celje: ' i i K llMli a) da morajo prijaviti pismeno ali ustmeno vse proizvedene količine prirodnega vina lastnega pridelka ali pa iz nabavljenih surovin, naj- kasneje do 10. novembra t. 1. pri Občinskem ljudskem odboru Celje, soba št. 81; b) da morajo najmanj 24 ur pred začetkom kuhanja prirodnega žganja prijaviti kuho pri Občinskem ljudsikem odboru, soba št 81, in si preskrbeti za kuho potrebno pismeno dovoljenje. Občinski ljudski odbor UPRAVA ZA DOHODKE Celje I OBJAVE IN OGLASIT OBVESTILO ODJEMALCEM ELEKTRIČNEGA TOKA V MESTU CELJU Zaradi predelave napetosti bo v ponedeljek, 24. oktobra prekinjen električni tok od 13. do 14. in od 16. do 17. ure v Aškerčevi ulici, Can- karjevi nlici, Gubčevi ulici. Vodnikovi ulici, Jetniški ulici in na Trgu mučenkov. V zgrad- bah Cankarjeve ulice št. 1, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, Ha in Ub; v Aškerčevi ulici št. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16 in 18 bo izvršena predelava napetosti od 210/110 V na 380/220 V od 13. do 14. ure. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da so vse električne naprave pod napetostjo. Elektro-Celje, Tehniška izpostava Celje-mesta OBJAVA Naprošamo stranke in sorodnike nmrlili, da od 25. 10. 1955 do 1. 11. 1955 očistijo in nredijo grobove svojcev na pokopališčih v Cretu in na Golovcu. Po 1. 11. 1955 bo posebna komsija pregledala pokopališča ter bodo neurejeni grobovi zapadli v last komunskemu podjetju »Pogreb« brea kakaršnegakoli nadaljnjega obvestila. Istočasno obveščamo stranke, da imano na zalogi vse vrste nagrobnih lučk in parafinskih sveč, katere lahko dobijo na vseh pokopali- ščih ali pa na upravi podjetja >Pogreb<. Uprava RAZPIS Mestno gledališče Celje razpisuje STALNO MESTO SEPETALCA (ŠEPETALKE). Pogoji: srednješolska izobrazba (najmanj mala matura), primerna praksa šepetalca pri ama- terskem gledališču in stanovanje v Celju. Na- stop po opravljeni avdiciji. Plača po uredbi. Uprava VRTNAR DOBI SLU2BO Ekonomija Doma starih in onemoglih »Jelšin- {rad« Šmarje pri Jelšah isšč« spretnega vrt- narja-ko s prakso — samskega. Plača po uredbi, dopolnilna plača po dogovo- ru. Stanovanje in hrana v Domu. NAGRADO 10.000 din dobi, kdor mi preskrbi sobo in kuhinjo v Žalcu, Petrovčah, Celju aH v bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. ZAHVALA Zahvaljujem se dr. Rojcu za skrb in uspelo operacijo moje žene. Zahvaljujem se tudi dr. Sušteršiču za pozornost in dokončno zdrav- ljenje. Bevc Miha, Celje UČENCA za slikarsko in pleskarsko »brt sprejmem takoj. Dobrave Branko, Celje Razlagova ul. 3-a. POSTRhZNlCO za dopoldne, sprejmem. Po- nudbe na upravo pod »Zanesljiva«. PRODAM štiridelno novo okno. Vprašali v trgo- vini čevljev »Proletar«, Celje Stanetova ul. 6. PRODAM motorno kolo »Horeks« 350. Naslov v upravi lista. PRODAM mizarsko orodje, Vidovič Ernn; Celje Dobrova 25. PRODAM ugodno dva ohranjena vinska soda (306 in 564 litrov) Hočevar Marija, Celje Tru- barjeva 11. PRODAM motorno kolo 98 ccm. L a z n i k , Liboje 9. PRODAM bel emajliran štedilnik. Smarjeta 43. (popoldne po 3 uri.) PRODA.M veliko otroško posteljo z dvema pre- daloma, z mrežo in madraco, plinski kuhal- nik, pisalno mizo, stol in omaro. Naslov t upravi lista. PRODAM vinogradno posestvo ca. 1,5 ha v bli- žini Podsrede. Ponuobe na upravo lista pod šifro »1,000.000«. PRODAM gozd v izmeri 2—4 ha, v okolici Šent- jurja. PRODAM dva meseca staro psičko (nemško ovčarko). »Leda«, Celje, Zidanškova 25/11. MAJHNO POSESTVO pol ure izven Celja od- dam z novim letom v najem M. Pečovnik, Miklošičeva 9. KUPIM klavir ali planino, dobro ohranjen. Na- slov v upravi lista. KUPIM četrtinsko ali polovično violino. Naslov v upravi lista. LEPO SONČNO SOBO (center) nameščeno, od- dam solidnemu tovarišu. Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA penkala (Parker), ii- gubljenega pretekli torek, naj ga vrne proti nagradi na upravo lista. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLU2BA Dne 23. 10, dr. Bitenc Maksim, Celje, Can- karjeva ul. 11. Nedeljska zdravniška dežurna služba traia od sobote od 18. ure dalje do pondeljka i» 8. ure zjutraj. LJUDSKA UNIVERZA V CELJU V Celju bomo proslavili 10-letnico obstoja in delovanja Organizacije Združenih narodov s predavanjem predsednika gospodarskega sodi- šča v Celju tov. Severa. Predaval bo o temi: »10 let Organizacije Združenih narodov«, in to v torek, 25. oktobra ob 19,30 v predavalnici nn ■čiteljišču. Primerno je, da damo z obilno udeležbo predavanju proslavi tisti pomen in značaj, kot ga človekoljubno in vztrajno 10-letno delo OZN zasluži. Vsi vljudno vabljenil GLEDALIŠČE MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 21. okt. 1955 ob 15 Shakespeare: OTIIELLO — IIL arednjeSolskl abonma Sobota, 22. okt. 1955 ob 20 Aleksandar Marodit: OPERACIJA ALTMARK — Premiera — premierski abonma in izven Nedelja, 25. okt. 1955 ob 15.50 Aleksandar Marodić: OPERACIJA ALTMARK — Nedeljski abonma in izven Torek, 25. okt. 1955 ob 20 Aleksandar Marodić: OPERACIJA ALTMARK — Torkov abonma in izven Četrtek, 27. okt. 1955 ob 20 Aleksandar .Marodić: OPERACIJA ALTMARK — Četrtkov abonma in izven Petek, 28. okt. 1935 ob 15 Aleksandar Marodić: OPERACIJA ALTMARK — I. srednješolski abonma iu izven H I 9! 41» KINO UNION, CELJE Od 19. do 24. 10. 1955, »RDEČA REKA«, ame- riški film. Od 25. do 28. 10. 1935, »O. K. NERON«. itali- janski film. Predstave dnevno ob 18. in 20. uri. Ob nedeljah ob 16, 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 20. do 24. 10. 1955, »SLIKA DORIANA GRAYA<, ameriški film. Od 25. do 29. 10. 1955, »MITO« ameriški film. Predstave dnevno ob 18,15 in 20,13. Ob nedeljah ob 16,15, 18,15 in 20.15. TEČAJ ESPERANTA DUDEKKVINA LECIONO Bonan tagon gekamaradoj! Cu vi eble remmemoras ankorau, ke pasintfoje ni estis en la muzeo? Jes, mi ankorau rememoras. Rememori — spomniti se. Beseda pasintfoje je sestavljena Iz glagola pasi — minuti, deležikovega obrazila za pretekli čas -INT, dalje iz korena foj, fojo — krat in iz končnice prislova -E, torej pas -int -foj -e, pa- sintfoje — zadnjič. Hodiau estas sabato, sunluma okto- bra mateno, Sunluma — sončen, suno — sonce, luma — osvetljen. Antau la vojagoficejo de la aviaden- trepreno kolektigas jam multaj hojnoj. Vojagoficejo — potovalni urad, aviadentrepreno — letasko podjetje, kolektigi — zbrati se. Mi petas, klarigu, el kiuj elementoj konsistas la vorto aviadentrepreno. La vorto aviadentrepreno konsistas el: aviado — letanje, entrepreno — pod- jetje. Malgrau la frua tempo ćeestis mul- taj homoj atendantaj la autobuson. (Kljub zgodnjemu času je bilo prisot- nih mnogo ljudi, ki so čakali autobus). Malgrau — kljub, čeesti — prisostvovati (dva e, ker sta dve besedi). Baldau venis autobuso, kiu veturigis nin al la flugplaco. La vetero ne estis kontrau pasageroj. Neniu el ni timis, krom la juna knabino, kiu eksploris. Flugi — leteti, flugplaco — letališče, pasagero — potnik, kontrau — proti, neniu — nihče, timi — bati se, krom — razen. La aeroplano jam flugis alte super la flugplaco. Cu placas al vi rigardi la ur- bon el birdperspektivo? Jes, al mi pla- čaš rigardi la urbon el birdperspektivo. Meze fluas rivero, sur la dekstra flanko estas montetoj kaj domoj. Ankau sur maldekstra flanko oni povas vidi ver- kolorajn i>artojn. La aeroplano flugis poste super la kamparo, grandaj arba- roj kaj montoj. La pasageroj baldau ekvidis belegan bluan maron. Ho, jes! Kiel belega estas la rigardo al la vasta maro. Kaj sur la maro vidigas blankaj makuloj. Jes, mi vidas ilin. Cu ili estas velo j? Jes, ili estas veloj. Birdo — ptič, birdperspektivo — ptič- ja perspektiva, makulo — madež, lisa, velo — jadro, vasta — prostran, plači — ugajati. La flugveturo dauris nur duononda horo. La vojago estis iom nekutima. Cu vi, lacigis dum la vojago? Malgrau la nekutima vojago, mi ne lacigis. Post 15 minuta ripozo ni eniris en autobu- son, kiu veturigis nin en urbon. Sur la kaj o en la ha veno ni eliris el la auto- buso. Flugveturo — polet, kajo — pomol, haveno — pristanišče, kutima, nekutima — navaden, nena- vaden, iom — nekoliko. Post la mallongdaura matenmango en la proksima restoracio, ni estis baldau sur la šipo. Proksime de la šipo estis multaj boatoj. Baldau ekbruas la mo- toroj en la šipo. La šipo ekmovigis. Me- voj cirkauflugas la šipon kaj kaptas en la maron jetintajn erojn de la pasa- geroj. (Galebi obletavajo ladjo in love drobtine, ki jih mečejo potniki v mor- je.) Sipo — ladja, boato — čoln, ekmovigi — premakniti se, ero — delček, drobec, drobtina. Ero odnosno -ER je pravzaprav pri- pona, ki pomeni: delček, drobec. V na- šem primeru smo jo uporabili kot sa- mostojno besedo. Sedaj pa nekaj pri- merov s pripono -ER: Ceno — veriga, čenero — člen verige, mono — denar, monero — novec, dro- biž, nego — sneg, negero — snežinka, fajro — ogenj, fajrero — iskra. La šipo nagas trankvile sur la maro. Car ni havas longan vojon antau ni, ni povos iom ripozi. Lepo število rešitev iz 20. lekcije do- kazuje, da je tečaj Esperanta uspel. Vsem, ki so nam poslali izpolnjene na- loge, smo jih popravili in vrnili, naj- boljše pa nagradili. Nagrade so prejeli naslednji tovariši: Vranjek Janko, Ce- lje, Trubarjeva 3; Kresnik Anton, Ce- lje, Medlog 54; Vajs Miha, KZ Dobrna. Ostalim pa želimo na koncu tečaja, ko bomo ponovno razpisali rešitve, obilo sreče! Gis la revi do, karaj gekameradoj! RADIO CELJE Nedelja, 23. okt. 10.00 Slovenske narodne 10.15 Oddaja za žene 10,20 Koncert opernih melodij 10,50 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo lavrtelil 11,30 Mladinska oddaja 11,45 Igra trio Edvarda Goršiča 12,00 Zaključek Ponedeljek, 24. okt. 18,00 Poročila 18,10 Športni tednik 18,45 Prenos iz Ljubljane Torek, 25. okt. 18,00 Poročila, pregled »Večerat 18,10 Od melodije do melodije 18,45 Prenos iz Ljubljane Sreda, 2i, okt. 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to smo zavrtclil 18,30 Poje Milan Lorcnčak 18,45 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 27. okt. 18,00 Poročila, pregled »Večera« 18,10 Predstavljamo vam nekaj melodij za vaše želje 18,45 Prenos iz Ljubljane Petek, 28. okt. 18.00 Poročila, pregled Celjskega ted- nika 18,10 Igrajo veliki zabavni orkestri: Frunz Lehar: Vesela vdova; Fred Ruymond: Mnska v plavem 18,45 Prenos iz Ljubljane Sobota, 29. okt. 18,00 Poročila 18,10 Kar ste želeli — to smo zavrtelil 18,30 Nekaj zabavnih zvokov 18,45 Prenos iz Ljubljane