235. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. oktobra 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse lečo 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden meaec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez poSiljania na dom za vr.e leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za pošiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpo&iljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se bla govoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrar'vne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa 8 Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna1' telefon št. 85. Krščansko socialstvo. ii. Krščansko socialstvo ni druzega, kakor karikatura vsakega socializma. Kako naj tudi duhovniki, ki sami žive od dela druzih, ki uživajo sadove, ki so jih drugi pridelali, vodijo gibanje, ki res meri na temeljito socialno reformo? Inda cerkev, največji kapitalist, ki vedno in vedno zbira nove milijone, ne bo ničesar storila proti kapitalizmu, leži pač na dlani. Saj bi z nastopom proti kapitalu vrgla sama sebi štrik okrog vratu. Celo smešna karikatura vsakega socializma pa je krščanski socializem na Slovenskem. »V začetku je bilo dejanje . . .« Kaj pa so že storili ti slovenski krščanski socialisti za delavske stanove? Kmetu producentu obetajo po-draženje njegovih pridelkov, delavcu konsumentu pa obetajo, da bodo delali, da postanejo kmetijski pridelki cenejši, kmete tolažijo, da jim preskrbe poslov, ki bodo zadovoljni s sedanjimi razmerami, kmetskim poslom pa obetajo osernurni delavnik, penzijo i. t. d. — Vse sama »f a rb a r i j a« ! Krščanski socialci niso doslej nič druzega storili, kakor da so ustanovili polno društev, pri katerih nekaj posamič-nikov precej zasluži. Delavska društva vlačijo svoje člane po božjih potih in zbirajo za maše, v klerikalnih posojilnicah in konsumih se masti nekaj duhovnikov in posvetnih špekulantov — to je vse socialno delo klerikalcev. Druzega namena tudi nimajo, kakor sebi zagotoviti dohodkov, ljudstvo pa duševno izolirati, je odtegniti duševnemu vplivu drugih elementov in je tako ohraniti pod svojo komando. In ker bi ljudje lahko nezaupni postali, poiščejo vedno kakega človeka, ki jim zganja občinstvo. Gostinčar je bil navaden delavec v predilnici. Ker se je izkazal kot dober priganjač klerikalcev, je postal nekak uradnik, »delavski tajnika in živi prav izborno na stroške nafarbanih delavcev. Jakopič je bil delavec pri Tschinkelnu — sedaj je lepo uniformiran agent slavne Vencajzove zavarovalnice z dobro plačo. Moškrc je bil navaden postopač, sedaj ne dela več, je pa eleganten gospod, samo oči ima slabe ali pa je tako gizdav, da nosi črn sčipalnik. Tem priganjačem klerikalizma se seveda krščansko socialstvo izplača, saj jim ni treba delati in vendar žive bolje, kakor kak uradnik — ali kaj imajo delavci od tega? Nismo ravno posebni prijatelji socialnih demokratov, a vendar povemo odkrito, da nam je socialno demokratstvo stokrat ljubše, kakor ta hinavski krščanski socializem, ki ima samo namen, ljudstvo zasužnjiti. Klerikalci dobro vedo, da to njih sleparjenie ljudstva ne more dolgo trajati, ako ne narede konec narodno napredni straj \i. Zato skušajo z najbesnejšim terorizmom vse uničiti, kar jim je na poti. Uničiti! Prazna fraza! Uničiti za-morejo kako posamezno osebo, ki se s posebnim navdušenjem zoperstavi njih naklepom, ali nad glavami teh mučeni-štvo plava mogočnik, ki ga ne uniči nobena sila na svetu, in ta mogočnik je duh časa. Ta ne trpi meja, ki nasprotujejo naravnemu razvoju razmere in kakor je duh časa pred sto leti razbil že-lezje fevdalizma, tako razbije tudi železje krščanskega socializma, »kateri skuša kle-rikalizem vkovati narode. Naj boj traja še tako dolgo, končno pride vendar dan zmage, kajti misliti je naravna funkcija in dokler klerikalizem ne zatre zmožnosti misliti, se bo tudi govorilo in pisalo in s tem delalo pot do zmage nad klerikalizmom tudi v njegovi novi kršč. socialni obliki. Milijonska defravdacija v Pragi. V 20. stoletju so se zgodile že tri sleparije tako velikanskega obsega, da so vzbudile senzacijo po vsem svetu. Prva je bila afera Humbert v Parizu, druga defravdacija pri Landerbanki na Du naju, tretja pa je milijonska defravdacija pri katoliški posojilnici sv. V ca lava v Pragi. Ta zavod je bil za klerikalce na Češkem to, kar je »Ljudska posojilnica« v Ljubljani za klerikalce na Kranjskem. Vodstvo posojilnice sv. Vaclava je bilo povse v duhovniških rokah. V upravnem odboru, ki je vodil posojilnico, so bili trije duhovniki — prelat Drozd, kanonik Kyselka in župnik dr. Vond ruška — poleg teh pa samo jeden posvetnjak, pasar Fr. Zbiral. Iz tega izhaja, da se je v zavodu zgodilo samo to, kar so hoteli duhovniki, da so bili duhovniki neomejeni gospodarji. Tatvine in goljufije so se že več kakor dvajset let kar sistematično vršile. Prelat Drozd je bil prej urednik »Čecha« — kateri list je med češkimi časopisi to, kar je »Slovenec« med kranjskimi — potem katehet (!!), a ker je hrepenel po mastnih dohodkih, je z različnimi prav grdimi spletkami izpodrinil prejšnjega predsednika — nekega kanonika — in sam sedel na njegovo mesto. Kot pred sednik je imel 6000 kron plače, poleg tega je pa še od vsega začetka kradel, kar se je dalo. Kjer krade predsednik, tam se seveda lahko zgodi, da začno tudi uradniki krasti. In pri svetovaclavski posojilnici so kmalu vsi kradli, največ seveda elat in steber cerkve Drozd. Tatvine so ti ljudje prikrivali s tem, da so izdajali falsificirane bilance in da so p o s o j i 1 ni č n e kn j ige falsificirali. O kaki resni reviziji seveda še govora ni bilo. Kako tudi! Duhovnikom se vendar bolj zaupa ko drugim ljudem in posebno pri klerikalcih se mora zaupati duhovniku. Kaj naj kak mal kramar ali obrtnik pokaže, da prelatu ne zaupa? Le vsled tega je bilo mogoče, da so se defravdacije godile celm dvajset let. In godile so se toliko laglje, ker so si šli odborniki in uradniki drug drugemu na roko. Ta prelat Drozd je pravi tip novodobnega klerikalca. Liberalca zaničuje in sovraži tako kakor dr. Šusteršič ali dr. Lampe, vedno se je kar cedii same po-božnosti; prirejeval je romanja v Rim in na božja pota, — pri tem pa živel kakor največji razuzdanec in sleparil na vse strani. Nad svojo pisalno mizo v posojilnici je imel veliko podobo Matere božje, v m izniči pa so dobili vse polno svinjar-skih fotografij. Govoril je vedno in pisal o krščanskem življenju, sam pa je živel kakor prasec. S svojo kuharico ima troje otrok, »ljubil« je pa tudi sestro te kuharice in še vse polno druzih žensk. In ta človek je bil prelat, papežev komornik, nadškofijski notar; imel je od papeža visok red in bil jeden voditeljev katoliške stranke, tiste stranke, ki pravi, da bo ljudi pripeljala nazaj h Kristusu kralju. Sleparstva v tej duhovniški stranki in zastavljalnici so se godila na različne načine. Najnavadnejši način je bil, da se vloge niso vpisale, nego da so tatovi kar denar v žep spravili. Dalje so se sprejemale ničvredne menice. Posojilnica je denar izplačala in dotičnik, ki ga je prejel, je potem denar delil z goljufom prelatom. Pri zastavljalnici se je zopet tako delalo, da je kak prijatelj prinesel malo vredno reč in da se mu je na isto posodilo jako veliko. Tako je nekoč prinesel klerikalen krojač prstan, ki je vreden 7 gld., a dobil je nanj — 250 gld. Seveda je moral ta plen deliti z »gospođice, ki so imeli zavod v rokah. V soboto opoldne se je izračunalo, da je bilo ukradeno pri vlogah....... 1,303.761 K pri menicah ...... 2,600.000 » v zastavljalnici..... 670000 » skupaj ~~ 4,573.761 K A preiskava še dolgo ni končana in se je iz vložnih knjižic, kar jih je bilo doslej predloženih, izkazalo, da je pone-verjena svota veliko večja. V soboto so prelata Drozda in njegove sokrivce iz preiskovalnega zapora prepeljali k deželni sodniji. Pri odhodu je prelat s tistim licemerstvom, ki označuje pristnega klerikalca, rekel ječarju: »Dobri Bog Vam bo plačal, da ste me dali v tako snažno celico.« Pri deželnem sodišču je prelat zaprt s petimi drugimi možmi in se čuti prav zadovoljnega. Klerikalci se silno trudijo, da bi preprečili k o n k u r z tega zavoda. Ali se Naša umetniška razstava. Druga umetniška razstava slovenska se nam nudi v mnogo lepšem okvirju, kot prva. Sternen, Jakopič, Grohar in Žmitek potrudili so se, da je razstava dobila okusno jednotno lice. Med lesenimi stebri moderne oblike in okraskov je napeto rjavkastosivo platno, ki se kot ozadje dobro prilega k večini po njem razobešenih slik. Tudi si je umetniško društvo iz zgolj umetniških pomislekov izbralo dvorano v »Narodnem domu«, dasi bi bila dvorana v »Mestnem domu« brezplačno na razpolago. V »Narodnem domu« je namreč osvetljava neprimerno boljša in milejša kot v »Mestnem domu«. Razstavo je vsled naklonjenosti mestne občine, oziroma g. župana Hribarja, s cvetjem in zelenjem okusno ozalšal mestni vrtnar g. H e j n i c. Kar se tiče razstavljenih del, prevladuje pri slikah pokrajina, pri kipih portret. Matevž S t e r n 6 n je brezdvomno med razstavljalci - slikarji jeden najboljših. Sternen je izboren tehnik, virtuoz v sli- kanju. To se najbolj kaže na portretni študiji starega gospoda (št. 95), ki je slikana skoro brutalno, a s prepričevalno silo. Vsaka poteza čopiča je zadela, rezko in temeljito, kakor udarci sabljaškega mojstra. Temu delu se vredno prijednačuje ženski portret pod št. 96. Zanimivo razsvetljen in dobro delan je veliki ženski polakt (št. 1). Najboljši pa je Sternen bil še vselej v svojih malih umotvorih. Tako je tudi to pot razstavil pod naslovom »Beroča deklica« (št. 13) majhno delce, ki je i v barvi, i v gibanju pravo gourmand-sko delo. V prvi razstavi je bila razstavljena enako majhna in dobra podoba, deklica, ki si med potom zavezuje čevelj (sedaj privatna last). Omeniti je še slike »pri delu«, ženske akt-študije od zadaj, nekaterih pokrajin, damskega portreta v rudeči bluzi, in par risb. Nikakor pa Ster-nona ni vredna zlizana častna diploma, ki je čudovito slabo risana in dolgočasno komponirana. Rikard Jakopič je zastopan s celo kopico del. Jakopič je pri nas najbolj sovražen umetnik; iz vestni krogi, kateri se sicer za umetnost še toliko ne zmenijo, kot za lanski sneg, občutijo dejstvo, da je Jakopič sploh na svetu, kot osebna žali- tev, in ob vsaki priliki se na njega in na tiste, ki ga ne zasmehujejo, izlivajo celi sodovi smrdljive zakotne modrosti. Zato je potreba, da se ravno o Jakopiču spregovori malo več in z največjo objektivnostjo. Jakopič je že ob prvi razstavi presenetil s svojo koloristiko. V tem oziru je od tedaj celo napredoval. Glede barve so njegove stvari tako mogočne, da so vplivale celo na Jakopičeve kolege, ki so mu v tehniki naprej, n. pr. na Sternona in na Jamo. Tudi za Groharja ni ostal Jakopič brez posledic. Vsled tega je pa tudi sedanja razstava nekako enolična. Toda Jakopič dosedaj ni imel v sebi tiste svete nezadovoljnosti nad samim seboj, ki je pogoj za razvoj, za napredovanje vsake umetniške individualnosti. Jakopič je navduševalen, velik slikarski talent, in to se mu je v ocenah tudi vedno priznavalo — toda z mentalno reservacijo, koje pa menda on ni občutil: da je njegova današnja umetnost v prvi vrsti obljuba tega, k a r z a m o r e p o s t a t i ob marljivem, resnem učenju! Smešni so sicer tisti, ki menijo, da so Jakopičeve slike slabe. Toda ravno tako je res, da se jih nikakor ne more smatrati samostojno upravičenimi, kot dejanje in nehanje bodisi še tako modernega im-presijonistovskega naziranja slikarskega. To popolno zanemarjanje oblike, ta sentimentalnost plapolajočih, krasnih barv brez vsakega ogrodja ima le vrednost, kakršno ima, recimo, esej ali monografija v razmerju k doktrini. • Kratko malo, Jakopič naj gleda, da pride, čim preje, tem bolje, venkaj, recimo v Monakovo, in tam naj se posveti v prvi vrsti oblikovanju, risanju s črtalom in risanju z barvo. Tudi impresijonistovski umotvori se morajo pokoriti risarski logiki, čeprav niso predmeti na njih s čr-tami obrobljeni, kakor na freskah. Jakopičeve izborne barvene študije pa, če se jih ne smatra le kot zbiranje stavbnih kamenjev do veličastne zgradbe, ampak kot principijalno umetnost, ki hoče kot taka živeti, smeli bi imenovati slikani anarhizem. S temi pridržki torej bodi poročano, da je velika večina Jakopičevih stvari, ki so na razstavi, zelo dobrih. Kar se tiče harmonije — »občutja« v tonu, je posebno pohvalno omeniti slike »zima« (št. 48), ki je osupljivo dobra. Nadalje »v ju- jim to posreči, še ni gotovo. Nekateri mislijo, da zloži duhovščina potrebni denar. Čuje se, da so dobili vsi češki škofje poziv, naj pomorejo preprečiti kon-kurz, in da bodo v vseh dekanijah shodi duhovnikov, na katerih se bo duhovnikom prigovarjalo, naj dajo svoj denar, da se posojilnica reši, češ, da je sicer klerikalna stranka uničena. Vendar ni dosti upanja, da bi ta akcija imela kaj vspeha. Saj je neki član novega načelstva te posojilnice sam izjavil: kjer potrkamo, nam obljubljajo moralno podporo, denarja pa nihče nič ne da. Ako pride do konkurza, bo to za posojilnične člane strašna nesreča. Posojilnica ima sicer na papirju 511000 K rezervnega fonda, a to je pri nedostatku petih milijonov malenkost. Posojilnica je osnovana z neomejeno zavezo in jamčijo člani z vsem svojim premoženjem za vse izgube. Vseh članov je 3317 — med temi največ kmetov in malih obrtnikov — ti bodo morali plačati vse, kar je bilo ukradeno. Koliko izmed teh pride na beraško palico, si je lahko misliti. V ubijani, 13. oktobra. Čehi pred državnim zborom. Bodoči parlamentarni položaj je takorekoč v rokah Čehov. To uvideva posebno vlada, ki se na vseh progah s Čehi poganja. Mla-dočeški državnozborski klub je določil za svoje zastopnike pri predstoječih pogajanjih s Korberjem: dr. Pacaka, dr. Brzorada, dr. Stranskega, dr. Kramara, dr. Herolda in dr. Žačka. O kaki popustljivosti pa vsled tega ni govora v mladočeškem klubu. Zastopniki so prejeli le pooblastilo, vzeti Korberjeve predloge na znanje. Odločil in odgovoril pa bo Korberju plenum kluba, potem ko bodo stranke predloge presodile. Trezni češki politiki zatrjujejo, da jim je sicer neljubo, delati vladi ovire v sedanjih resnih časih, toda ker so čehi za Nemci najmnogobrojnejši narod v državi in ker hočejo kot narod živeti, si morajo prizadevati ravno v tako kritičnem momentu državne politike, da dospejo končno do svojih pravic. V notranjih praških političnih krogih se zopet mnogo govori o zbli-žanju Mlado- in Staročehov za vspešno skupno akcijo zoper vladno politiko. Vladne predloge bo Korber najprej predložil Cehom, potem šele Nemcem. Španija in Vatikan. 20. t. m. se zbero španski kortesi, ki tvorijo španski parlament. Liberalno ministrstvo Sagaste se bo moralo opravičiti radi pogajanj z Vatikanom. Iz Francije izgnani redovi so se vgnezdili v Španiji ter izzvali velike izgrede v kraljestvu. Narod je napadal samostane in procesije. Konservativno ministrstvo je moralo odstopiti in stari Sagasta je prišel zopet na krmilo ter obljubil, da pomete vse tuje redove iz dežele. Obljube pa ni izpolnil. Pač je izdal minister Gonzalez ukaz, da se morajo vsi samostani javiti in izpolniti postavne pogoje, sicer jih vlada takoj razpusti, a španski klerikalci so dvignili cel tranji rosi« (št. 77), tri drevesa, koja srečamo pod štev. 112. v večernem solncu. Omenjeno bodi, da tista drevesa niso j a g n j e t a , kakor veleva seznam umotvorov, ampak j a g n j e d i; generis femi-nini. Dobro je tudi ilovnato »obrežje«, št. 86. — Najekstremneje, a v barvi najbolje je pa brezdvomno »pr; ograji« (št. 91). Plavolasa deklica se naslanja na po-rumenelo živo mejo, v ozadju je hiša. Vse se leskeče v polnem solncu. Kdor ne zna ceniti poezije barve in ne opazuje v naravi, ne bo zapazil, kako resnična da je ta rumena slika. — Nasprotno pa nam kaže slika »pri šivanju« (št. 81) pot, po kteri naj koraka Jakopič naprej. Šivajoča deklica je slikana čisto drugače, nego druge Jakopičeve stvari. Umetnik se je potrudil, da je s čopičem risal, namreč ne črte vlekel, ampak ob slikanju tudi primerno oblikoval. Gibanje osebe je študirano dobro in tudi barve niso napačne. Samo leva roka je prveč zanemarjena. Dobra in lepa slika v istej smeri je »močvirje« (84). Omenjen bodi še »svetnik«, »noč«, »poslednji žarki« itd. — Slika »v korsetu« (25) je marljivo šolsko delo, a ne ravno dobro risano. Simplicissimus. vihar proti vladi in Gonzalez je moral odstopiti. Sagasta se je začel pogajati z Vatikanom ter zahteval: izdatki za duhov-ništvo se zmanjšajo, opusti se cela vrsta škofov in število samostanov se omeji tako, kakor je določeno v konkordatu 1. 1851. Odgovor Vatikana je bil predrzen in ošaben. Papež, oziroma kardinal Rampolla ne le da ni hotel izpolniti zahteve vlade, nego je zahteval celo novih privilegijev. Zahteval je, naj se izdatki za verske in cerkvene svrhe pomnože, da se število škofov poveča, da se število samostanov pomnoži s tem, da se priznajo tudi doslej še neavtorizirani samostani, ki po konkor-datskih določilih sploh ne bi smeli obstajati. Nekaj pa je Vatikan vendarle milostno dovolil. Ako se zdi španski vladi proračun za duhovništvo res previsok, ako Španija res ne more več plačevati za svojih 40 tisoč duhovnikov 40 milijonov mark, naj se izvoli komisija, ki bo preiskovala, kako bi se dali ti izdatki primerno znižati. V komisijo pa naj bi se izvolili 3 zastopniki vlade in 3 zastopniki Vatikana, predsednik pa naj bi bil seveda kardinal Sancha, nadškof v Toledu! Taka je vatikanska milost. Rampolla se hoče v Španiji odškodovati za nezgode v Franciji. In Sagasta je bil pokoren sluga Vatikana! Uboga Španija z 18 milijoni prebivalcev mora dati 40 milijonov frankov za svoje duhovnike. Le 25 odstotkov Špancev zna čitati in pisati, 5 odstotkov le čitati, 70 odstotkov pa je analfabetovi Zato ima Španija 40.0CO posvetnih duhovnikov in 25.000 menihov in menihinj. Mesto da bi se porabili državni dohodki za izobrazbo naroda, se rede leni redovniki in politi-kujoči fanatiki v sutanah. A v sedanjih ugodnih razmerah se bodo samostani še bolj razširili. Tako je liberalstvo Sagaste. Parlament bo izpregovoril pač trdo besedo s tako vlado! Angleško pravosodstvo. Irski poslanec Mac Hugh je bil nedavno obsojen v trimesečno ječo, ker se je baje nedostojno vedel pred sodniki. Za tak prestopek je navadna kazen 40 šilingov, a ker je bil obtoženi Irec, narekovala se mu je tako kruta kazen. Vedeti pa je treba, kakšni so bili ti razžaljeni sodniki. Takozvano magistratno sodišče obstoji navadno iz prav sumljivih ljudi. Taka sta bila tudi dva sodnika, ki ju je baje raz-žalil Mac Hugh. Eden sodnikov, neki Ha-nnel je bil 15 let policist brez vsake juri-dične prakse. Drugi sodnik Segrave je bil pred šestimi meseci izgnan iz nekega regimenta zaradi goljufije in poneverjenja. In taki ljudje sodijo poslance angleške! Najnovejše politične vesti. Španski komori sta sklicani na 2 0. t. m. Davili se bodetanajveč s cerkvenimi vprašanji. — Cesarska himna na Mažarskem. V Kološvaru so odkrili včeraj spomenik kralju Matjažu. Cesarja je zastopal pri slavnosti nadvojvoda Jožef Avguštin. Ker se je vsled tega pri sprejemu morala zaigrati cesarska pesem, so vsa vrata na peron kolodvora zaprli, da se ni Mažarom neljuba pesem slišala v mesto, člani sprejemnega komiteja so se za ta čas zaprli v čakalnico. — Nemiri v Macedoniji. Odkar so odšli ruski generali s Šipke, so ustaši zmernejši. Nemški cesar je baje svaril sultana, naj se ne šali s potrpežljivostjo velesil. — Zakon o o b-dačenju voznih 1 is^ov stopi v veljavo s 1. januvarjem 1903. Tozadevne naredbe so že izšle v dunajskem uradnem listu. — Lord Milner postane podkralj v Indiji.— Grofu VVelsershe imbu k 50-letnici je pisal cesar lastnoročno zelo laskavo priznalno pismo. — Zakon zoper pijančevanje bo predložila vlada državnemu zboru takoj o začetku zasedanja. — Grški kralj Jurij pride na potovanju iz Pariza za nekaj časa tudi na Dunaj. — Maloruskivs.eučiliščniki v Lvovu štrajka jo, ker ni hotel rektor pri svoji inavguraciji spregovoriti tudi par maloruskih besed. Ker se je bati demonstracij, je vseučilišče obkoljeno s policaji. — Angleške pridobitve v Si-a m u. Vsled ravnokar sklenjene pogodbe med Anglijo in Siamom dobi Anglija provincije Maluprei, Bassak in pokrajino ob Velikem jezeru. — Preganjani Irci. Irski poslanec Farrel je bil obsojen na dva meseca ječe, ker se je baje pregrešil zoper prisilni zakon. Skrivnost življenja. IV. Dostikrat ae čuje mnenje, da so ljudje v prejšnjih časih dosti dlje živeli, kakor dandanes. A — v kolikor se da posneti iz statističnih dat, kar jih imamo na razpolaganje — je brez dvoma, da temu ni tako, in je brez dvoma, da ljudje dandanes dlje žive, kakor v prejšnjih časih. Francozi imajo za čas od 1. 1789, do sedaj jako zanesljive statistične podatke in iz teh izhaja naslednje: Začetkom minolega stoletja je bila povprečna dolgost življenja 351 a leta, v letih od 1871—1881 pa je bila za moške 40'/,, za ženske pa 42 let. E. Levasseur je statistične podatke preiskal v drugem oziru, v tem namreč, koliko od tisoč ljudij jih je v vsakem desetletju umrlo in dognal je, da jih je umrlo: v času od 1801—1810 — 28 2 » » » 1811—1820 — 25 9 » » 1821—1830 — 25 0 » » » 1831—1840 — 250 » » » 1841—1850 — 23 3 » » » 1851—1861 — 23 0 » » » 1890—1891 — 19. Pri tem je uvaževati, da Francozi glede vitalitete nikakor ne spadajo med privilegirane narode. Pri Grkih n. pr. umrje od 1000 oseb le 10 8, na Švedskem le 163, med tem ko umrje na Ruskem 357, na Hrvatskem in v Slavoniji pa okrog 38, Še v 18. stoletju je bilo dosti slabše. Tako je dognal prof. Bozzolo, da je v Florenci in v Milanu tedaj umrlo 40 oseb od 1000, v Turinu celo 44, med tem ko sedaj v Turinu od 1000 oseb umrje le 11. V času od 1. 1872 do 19C3 se je prebivalstvo Italije pomnožilo za pet milijonov duš, mortaliteta pa je padla in to znatno. Slavni »Institut de France« se bavi jako temeljito s statistiko in na podlagi njegovega gradiva je prof. Potiqir i izračunal, da dosežejo na Francoskem* povprek lirični pesniki 69 let slikarji in kiparji 66 » muziki 62 » romanopisci 57 » višji častniki 71 » filozofi 65 » zgodovinarji 73 » iznajditelji 72 » politiki 69 » žurnalisti 65 » državniki 71 » Kar se tiče spola, je dognano, da žive ženske dlje kakor moški. Pri ljudskem štetju v Združenih državah 1.1890 je bilo 3981 sto let starih oseb, med temi je bilo 2583 žensk in 1398 moških. V Londonu je bilo 1895 1. 21 sto let starih oseb, in sicer 16 žensk in 5 moških, v istem letu jih je bilo na Škotskem 23, in sicer 17 žensk in 6 moških, »Annals of Hygien« so mnenja, da ima ženska petkrat toliko upanja na visoko starost kakor moški. Uzroki temu leže na dlani. Ženska skoro nikdar ne riskira svojega življenja in ne opravlja takih težkih del, ki hitro uničijo Človeško telo, zlasti pa je le izjemoma udana pijančevanju, in pijančevanje pomori več ljudij, kakor vse kuge. Poglavje o življenski inferiornosti moških napram ženskem bi se dalo še prav izdatno podprti s statistiškimi podatki, a dovolj bo, ako povemo, kaj iz teh podatkov sklepajo merodajne kapacitete. Jean Finot pravi v svoji knjigi »La philosophie de la longevite«: Kolikor bolj se razmišlja o razliki med dolgostjo življenja moških in žensk, toliko bolje se spozna, kako je neumestno, da se ženske imenujejo »nežni spol«. Nasprotno! Oziraje se na to, kar uči embriologija, se mora reči, da ima ženska dosti več življenskih elementov v sebi, kakor moški. Med živalimi zadostuje, da se žensko žival dobro hrani, da se pomnoži število ženskih porodov. Ako se pusti gosenice ponočnega in podnevnoga metulja stradati, nastanejo metulji moškega spola. Nasprotno pa, je Girons preskusil, da store ovce ženske mladiče, če se jih dobro hrani. Kolikor revnejša je kaka dežela in čim slabše ljudje žive, toliko več se rodi moških. Na Angleškem pa, kjer ljudje bolje žive, kakor kjerkoli drugod, se rodi vedno veliko več žensk kakor moških, dasi so Angleži fizično jako trdni in zdravi. Pa ne samo pri ljudeh in pri živalih je to opazovati, nego tudi v rastlinstvu. Ako je dolgo življenje posebna dobrota Stvarnikova, potem je ženstvo s tem bogato odškodovano za gotove stvari, zaradi katerih je z naravo navadno jako nezadovoljno. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. oktobra. — Osebne vesti. Konceptni praktikant v Tolminu, g. dr. Fr. Skabrne, je imenovan namestniškim koncipistom. — Absolvirana tehnika, gg. Bogoljub Navratil in Josip II rs tka, sta imenovana za evidenčna eleva na Kranjskem. — Sijajen shod na Črnem vrhu pri Idriji. Pri najslabšem vremenu vršil se je včeraj shod, ki je bil najsijajnejši in najuspešnejši, kar jih je narodna napredna stranka letos priredila. V občini, kjer pred malo leti skoraj glasu nismo imeli, spravila sta župnik in kaplan komaj dvajset glav skupaj, katere sta na shod prignala. Bilo je pri okrajnem glavarstvu prijavljenih sicer več govornikov, prišel pa je samo — dr. Tavčar. Drugi zbali so se prejkone vremena! Tem pri-srčnejše bil je sprejet dr. Tavčar, ki je potem pri shodu, trajajočem skoraj dve uri bil glavni govornik. Njegova izvajanja vzbujala so nepopisno navdušenje; klerikalci s svojim mladim kaplanom na čelu pa so bili poraženi, da se jim je kar videlo, kako se sramujejo. Naših udeležm-kov je bilo okrog 400, samih vrlih, naprednih mož s Črnega vrha, Zadloga in Pod-griža. Tudi nekaj čvrstih naših iz Cola nas je počastilo. Z jedno besedo: bil je lep dan narodne napredne stranke. Obširneje poročilo jutri! — ,,Slovenec" — poštenjak. Pa naj še kdo reče, da ni »Slovenec« pošten list. V Pragi se je zgodilo velikansko poneverjenje, vsi evropski listi poročajo o tem, sobotni »Slovenec« pa je to senzacionalno dogodbo popolnoma zamolčal dasi je isti dan dopoldne že v »Laibacher Zaitung« čital kratek telegram in je torej dokazan«, da je zanjo vedel. Pa seveda — njegovi bralci ne smejo izvedeti, da je v Pragi papežev prelat in prvak katoliško narodne stranka več, kakor dvajset let kradel kakor sraka, ne smejo izvedeti, kako delajo klerikalci v katoliških posojilnicah, naj bi sicer morda spregledali. »Slovenec« iztakne najneznatnejši pezdirček v liberalnem očes* — petmilijonsko defravda-cijo v klerikalni posojilnici, o kateri govori ves svet — pa je — zamolčal. — Reportoire slovenskega gledališča. Tekom 11 dni je igrala slovenska drama že 3 novitete, ki so vse zastevale mnogo izkušenj in truda, saj je nastopala v vseh treh mnogoštevilna kom-pazerija: »Gospod Jakob,« »Madame Sans Gene« in »Pepelka.« Ker študira sedaj drama zopet veliko in težko igro Bjorn-stjerna Bjornsona »Bankerot«, se uprizorita ta teden dve igri izmed najpriljubljenejših in najbolje uprizorjenih: »Vzgojitelj Lano-vec« in »Divji lovec« Jutri se igra »Vzgo-jitelj Lano vec,« moderna drama iz učiteljskih krogov, igra, ki ni le instruktivna, nego tudi zabavna. Glavno naslovno ulogo igra g. L i e r, Kremenjaka prvič g. H a S-ler, nadzornika Sršena g. rež. Dobro-volny, slugo g. Verovšek. V petek se igra nekolika predelana narodna drama s petjem »Divji lovec« — Slovensko gledališče. Precejšnje število novodobnih pesnikov prireja ljudske basni tako, da jih umeva vsak bralec po svoje. Mladina najde v njih vsebini izraz čistega idealizma, dočim se dozdeva odraslemu svetu, da se pesnik norčuje iz vzvišenih nazorov človeštva, iz kreposti vodečih isto, ljubezni, poštenja, prijateljstva in druzih. Tako se dajo tolmačiti skoraj vse Andersenove basni in pripovedke s tega dvojnega stališča. Tudi Gornerjeva »Pepelka« uvrstiti se da med takšne umotvore. Pesniku je sicer čisti idealizem kaj resna stvar, toda fino ga zafrkava v nepraktičnem lovu prinčevom za najlepšim dekletcem, kakor v najivnem hrepenenju Pepelke osigurati si kakor hitro mogoče navidezne popolnosti posvetnega bleska in blagostanja. Dobro namigava pesnik v drugih osebah in prizorih zgolj tipičnega, da, celo simboličnega pomena, da je to življenje polno truda in zataje vanja. Brzdati treba slehernemu svoje strasti, udušiti treba izrodke človeških nagonov, šele takrat, kadar dosežemo v tem oziru kako ravnotežje, kadar postaneta strast in razum z enako silo merodajna posamezniku, šele tedaj je slednji vreden uživati sad svojega stremljenja. Dramatik Gorner znal pa je podati svoji igri tudi trdno hrbtišče z vedno resnično duše slovno zagonetko o hudi mačehi in zatirani pastorki. Slabotnega, toda rahločutnega svojo hčerko Pepelko iskreno ljubečega starca je igral, ne da bi pretiral, povsem izvrstno g. Boleška, kateremu se je vspešno pridružila gospa Danilova v ulogi hudobne mačehe.1,v njenih brezvspešnih poskusih, jedno ali drugo hčerko vtihotapiti na kraljev dvorec kot prinčevo zaročenko. Slednji dve manj važni ulogi igrali sta gospodični Dragutinovičeva in Bergantova prav zadovoljivo. Največ hvale pa je žela gospodična Kreisova s svojo fino, vseskozi naravno in neprisiljeno igro. Lahko pa je izvela svojo ulogo, ker je razpolagala mojstrsko s slovensko izreko. Skoraj neumevno se je priučila slovenskemu jeziku črez jedva dva meseca v toliko, da konkurira v tem smislu z vsako izobraženo Slovenko. Tako je navedena nadarjena igralka vdahnila v Pepelko nenavadno vonjavo, če napreduje v tej smeri, postala nam bo imenitna najivka. Nekoliko pusto prinčevo ulogo je zmogla gospodična Riiokova z vso njej lastno unemo in spretnostjo. G. Verovšek kot kralj Kakadu zavil je svojo ulogo v povsem komično obliko, provzro-čivši s tem obilo pritrjevalnega smeha. Gospa Dobrovolna kretala se je kot Pe-pelkina botra čarovnica kaj spretno v svoji čarovni hiši. Razveseljevala sta gospoda Dragutinovič in g. Danilo z raznimi do-\tipi zlasti mladino ter tako prav dobro naslikala dva domišljava dvornika puhle glave, namreč maršala Žolno in ministra Purana. Isto velja o nadkonjarju Kobilci, katerega je srečno izpeljal g. Lier. Radi bi pristavili opazko, da smo bili zadovoljni tudi z obiskom, česar pa ne moremo zbog tega, ker je kazal parter preveliko praznih prostorov. — Vstopnice za nedeljski Ondfičkov koncept se dobivajo od jutri naprej v trgovini g. J. L o zarja na Mestnem trgu. Cene prostorom so iste, kakor pri Matičinih koncertih običajne. — P. t. slovenskim odvetniškim in notarskim uradnikom v Ljubljani. Odbor v Ljubljani ustanovljene II. skupine slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov je sklenil z ozi-rom na to, da tesnopiscev zelo primanjkuje, osnovati v Ljubljani tesnopisni (ste-nografski) tečaj, katerega bo vodil izkušen učitelj, ki bo smel izdati po končanem tečaju učencem spričevala. Vsi ljubljanski p. t. slovenski odvetniški in notarski uradniki, naj si bodo isti člani vašega društva ali ne, kateri se nameravajo tega tečaja udeležiti, blagovolijo naj to najpozneje do 15. t. m. začasnemu društvenemu blagajniku, Josipu Christofu, notarskemu solicitatorju, Miklošičeva cesta štev. 36 javiti. — Slika iz življenja. O krama-rici Mariji Suhadobnik smo že dvakrat pisali. Danes naj priobčimo pismo, v katerem je Marija Suhadobnik sama popisala svojo zadevo. Kakor znano, je bila Marija Suhadobnik pri okrajnem sodišču v Rudolfovem zaradi prestopka časti obsojena na teden zapora in sicer je bila kontumacirana. Pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu je bila prva razsodba potrjena. Sedaj, nam piše ta žena; »Ko mi je bilo nastopiti kazen, obrnila sem se na g. dr. Egerja, ki mi je napravil prošnjo na cesarja za pomiloščenje oziroma milostivo spremembo zapora v denarno kazen, koja prošnja je ostala brezuspešna, akoravno je bila od prečastitega gospoda knezoškofa dr. Bonaventura Jegliča priporočena in podpisana. Potem sem dobila zopet ukaz nastopiti kazen in g. dr. Eger napravil mi je zopet prošnjo za milost — na cesarja in poslal me je na Dunaj —. Ta druga prošnja na cesarja zastala je dalj časa in g. dr. Eger mi je dajal vedno upanje, da bodem prosta. Da bi mi do rešitve te druge prošnje ne bilo treba iti v zapor, skrivala sem se pod drugim imenom. Prisvojila sem si ime Skerl, da se pošti ne izve, kje da bivam, bivala pa sem v Saifnitzu, potem v Hal-stadtu in v Išlu. Med tem časom pa se je pisar dr. Egerja z imenom Karol Schreier v gostilni pri Barboriču posmehoval in pravil, da se bodem toliko časa po svetu skrivala, dokler imam še kaj denarja, ko ga pa ne bodem več imela, bodem pa že prišla v zapor. Vsled tega obrnila sem se do dr. Brejca, kojemu sem vse razložila, da nisem kriva in dr. Brejc mi je napravil vlogo na nadsodišče v Gradcu in gospod dr. Brejc izročil mi je tudi svojo vizitnico in poslal me je h gospodu grofu Gleispachu. Ta mi je rekel, naj se vrnem v Ljubjano k svojemu odvetniku, koji naj mi napravi ulogo, na kar pridejo vsi akti na grofa Gleispacha. A dokler ne bodo vsi akti od njega pregledani se ne smem nikdar šiloma privesti v zapor. Ko sem se vrnila v Ljubljano, prijel me je stražnik ter odvedel šiloma v zapor in morala kazen prestati, čeprav sem nedolžna. Končno omenim še, da sem jaz vsled tega ob več ko 2000 gld. prišla« Žena je gotovo usmiljenja vredna. Čudno pa je, da taka ženioa ne more doseči, da se ji zapor spremeni v globo, mej tem ko se je dr. Lampetu takoj posrečilo to milost doseči. — Ljubljenec marenberskih Vsenemcev, okrajni sodnik V i s c o n t i, je čuden patron. Komaj je zlezel iz ene disciplinarne preiskave, o kateri pa se bo še govorilo v državnem zboru, že sili z vso močjo v drugo. Ker so njega v zad njem času slovenski listi, osobito »Sudstei-rische Presse«, po zasluženju napadali, zavzel se je zanj marnberški občinski za-stop in mu izrekel zaupanje in spoštovanje. To pa nekaterim prijateljem Viscon-tija in morda tudi njemu ni zadostovalo. Hoteli so imeti takove zaupnice tudi od ostalih občin sodnega okraja. Čujte, kako so jo pogodili! V soboto je bil v Marnbergu kontrolni shod, h kateremu so imeli priti tudi občinski predstojniki. Po kontrolnem shodu so bili ti občinski predstojniki pozvani na sodnijo, češ, da se jim bodo tu razložile postavne določbe o sodelovanju občinskih uradov pri sodnijskih poslih, n. pr. glede dostavljanja sodnih spisov itd. In res. Občinski predstojniki so se zbrali v sobi okrajnega sodnika in prejeli od njega pouk. Potem pa sta prijela za besedo župan marnberški in župan na Muti, ter v navzočnosti sodnika Viscontija zbranim kmetskim občinskim predstojnikom razlagala, kako nujno je potrebno, da dobi od njih sodnik Visconti zaupnico. Zdaj je Visconti zapustil sobo, imenovana dva vsenemška župana pa sta začela sodnemu pisarju diktirati zaupnico. Ko sta to delo skončala, je Visconti zopet prišel v sobo in zaupnico prebral. A vsebina iste mu ni bila všeč. Zato je sam novo zaupnico diktiral svojemu pisarju in to so predstojniki, razun enega, podpisali. Kaj porečete k temu? Visconti sam sebi kuje z a u p n i ce! Tako se zlorablja sodna soba v politične namene, tako se predrzne nemški sodnik zlorabljati svoje dostojanstvo! — Iz Novega mesta se nam piše: Ker se je v mojem poslanem glede agitatorja I. K. vrinila pomota, prosim, da blagovoljno objavite še naslednji popravek mojega poslanega. Gospa W. je agitatorju L. K, ko jo je na vogalu dr. Slanceve hiše ogovoril, rekla, da bode že jerob (Perko) napravil, kakor bode prav. Agitator I. K. ni bil zraven. — Fran Perko. — Nesreča v tovarni na Jesenicah. Pomožni delavec Jakob Šorli, doma iz Podmelca na Primorskem, je dne 2. t. m. pomagal pri prevažanju železne omare, težke okoli 1500 kg. iz vlivarne. Voziček, na katerem je ležalo težko breme, je izkočil iz tira in se nagnil, omara pa je padla na nesrečnega delavca. Ta se je hotel z naglim skokom rešiti, a je s čevljem obvisel na nekem klinu. Ponesrečenca so prepeljali v tovarniško bolnico, kjer pa je čez tri ure vsled hudih poškodeb umrl. — Maščeval se je dne 5. t. m. delavec Jakob Kumer v gostilni Marije Mlekuž na Polju v radovljiškem okraju nad delavcem Antonom Jeršičem s tem, da mu je vrgel kozarec v glavo, a ga je le neznatno poškodoval. Potem je vzel iz žepa svoj nož in sunil ž njim Jeršiča v desne prsi smrtnonevarno tako, da se je Jeršič zgrudil na tla. Kumra so zaprli. , Izgovarja se, da se je nad Jeršičem ma- » ščeval vsled tega, ker ga je slednji pred dvema mesecema napadel. — I. narodna vinska trgatev katero je priredilo sinoči v »Narodnem \ domu« pevsko društvo »Ljubljana«, se more imenovati res zelo posrečena. Značaj take prireditve je pač čisto kaj druzega, kakor razni eksotični korzi. Po krasno odičeni sokolovi dvorani je vel pristni narodni duh, že razni napisi, kakor »Žpa-nov nograt«, »Gmajska keha,« »krčma pri Lsjaku« itd. so zbujali veselost. Velika vrsta mično opravljenih viničarjev in vi-ničark na čelu godbe in raznih gmajskih velikašev, kakor župana, pisarja, jetničarja nočoega čuvaja, policajev itd. je prineslo v dvorano živahno, pisano vrvenje in dr-venje. Po odpetju par pristnih vinskih popevk je prebral pisar »pelegrafe« ki so določevali globe za grozdne tatvina. Posebno huda kazen je bila, kdor bi nočnemu čuvaju ugasnil luč. Vkljub tem strogim »pelegrafom« in županovemu pouku, se je začelo takoj na vseh koncih in krajih krasti grozdje z bogato obloženih brajd. Vsi »gmajski« organi so imeli polne roke to razposajeno tatinsko družbo prijemati in tirati v »Gmajsko pisarno,« kjer so polagali globe, ali jih je dobil strogi jetni-čar pod ključ. Ko so bile brajde gole, razvil se je pod njimi živahen ples, ki je trajal do ranega jutra. Meščanska godba je lepo in neutrudno igrala. Občinstvo je bilo prav hvaležno izbornim prirediteljem, a tudi prireditelji so morali biti hvaležni tako mnogobrojnomu posetu. Veselico je posetilo tudi mnogo g g. častnikov naše garnizije. Pevsko društvo »Ljubljana« je prineslo zopet sijajen dokaz, da vrlo napreduje ter dokazalo, da je glavni pogoj obstanka društva disciplina, in da društvo tudi vitraja — Občinstvo pa naj bi se skazalo hvaležno do društva s tem, da ga tudi vedno podpira v gmotnem stanju. — Črevljarsko bolniško podporno društvo je imelo včeraj popo-ludne v Zabukovčevi gostilni svoj četrtletni shod. Na dnevnem redu so bile navadne društvene zadeve. V društvo je bilo sprejetih 5 novih članov. Sklenilo se je tudi na sveti večer prirediti tombolo. — Vojaški izgredi. Danes ponoči je prišel v Pogačnikovo gostilno v Krojaških ulicah vojaški sluga Anton Ber-tosa ter je začel v gostilni razgrajati in nadlegovati tako, da so morali poklicati policijskega stražnika, da ga je odstranil. Vojak se je stražniku uprl in ga tudi zgrabil za prsi. Začela sta se s stražnikom rovati in sta padla oba na tla. Prizor je privabil vse polno občinstva na ulico. Šele ko sta prišla še dva stražnika prvemu na pomoč, se je mogel Bertosa odstraniti. Odpeljali so ga na policijsko stražnico in poslali po vojaško patruljo, da ga je odpeljala v vojašnico. — Na Karlovski in Gruberjevi cesti je danes ponoči prepeval in vriskal neki desetnik 27. brambovskega pešpolka. Stražnik ga je opominjal, a to je bilo še slabše. Vojak je še huje upil. — Samomor. Včeraj zjutraj ob 8/«6. se je na Sv. Petra nasipu nasproti gostilne »pri fajmoštru« na stopnicah ob bregu Ljubljanice ustrelil krojač Franc Pečnik, rojen v Starem apnu pri Škocijanu. Kam se je zadel, se ne ve. Ljudje, ki so to videli, pravijo, da se je Pečnik po strelu za par trenotkov še vsedel na tla in se potem zagnal v vodo in izginil valovih. Samomorilec je zapustil pismo, iz katerega je razvidno, da se je usmrtil zaradi nesrečne ljubezni. — Zaradi fanta. Delavki Ani Ogrinčevi, stanujoči na Viču, je premotila fanta služkinja Jožefa Herosimovičeva na Sv. Martina cesti in ji ga odvzela. Včeraj popoludne sta se ti ženski srečali na Cesarja Franoa Jožefa cesti in je Ogrinčeva slednjo z dežnikom pretepla in jo opso-vala. Ženski sta tako upili, da se je naen-. krat nabralo na cesti vse polno ljudi. — Pri kegljanju ponesrečil je 28. m. m. v Radovljici mizarski pomočnik Franc Kepic iz Zaloga, občina Brezovica v kamniškem okraju. Ko je zagnal kroglo, mu je spodrsnilo in je padel ter se udaril tako hudo na glavo, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Z voza padel je posestnik Jakob Vesel iz Dolenje vasi pri Ribnici in si zlomil levo nogo nad kolenom. Pripeljali so ga v deželno bolnico. — Bajonet našel je na Marije Terezije cesti poleg Kozlerjeve pivovarne delavec Blaž Sircelj. Bajonet ima portepej — S stolom po glavi je pretepel v soboto ponoči delavec I. P. svojo ženo in jo precej hudo poškodoval. — Priloga. Današnjemu listu priložili smo naročilne karte Karola Kociana, trgovca z lodnom v Humpolcu na češkem. * Najnovejše novice. Novi nemški pravopis se je upeljal v vojaške šole že z začetkom tekočega šolskega leta. V splošno rabo pri armadi pa pride šele s 1. januvarjem 1904. — Za odpravo smrtne kazni bo vložil predlog v državnem zboru neki odličen državni poslanec. — Zaradi spolnega občevanja s svojim pastorkom so zaprli v Beroiinu ženo nekega tajnega svetnika. — Acetelin se je razpoČil čil v Oršovi ter poruši kazino. Štiri osebe so izvlekli mrtve izpod razvalin.— Za 50.000 mark ponarejenih nemških znamk je razpečal neki Hofmann v Chemnici. Ponarejalca so zaprli. — Za 2 milijona menic ponaredil je v Wiltzu pri Aachenu vgledni tovarnar Brunnow ter zbežal. — Ustrelil se je v Draždanih major pl. Plani t z, nečak bivšega pruskega vojaškega ministra. — Zdravilo zoper oslovski kašelj je iznašel bruseljski zdravnik Lariaux. — Prisilna prodaja vile Borgheze v Rimu se bo vršila 7. no-Aembra letos. Izklicna cena je tri milijone lir. — Dva korporala tržaškega polka 97. so prijeli na italijanski meji. ' Moška beseda katoliškega Skota. Strahovita nesreča, ki je zadela Sicilijo, je obuuiJa SOČutje po vsem svetu in po vsi Italiji so hiteli nabirati milodarov. Vsak daruje kar more. Dal je kralj, dali so ministri, dale so občine, dali so bogataši in dali so siromaki, samo v Milanu se je na jeden dan zbralo 100000 lir. Le največji bogataš na svetu, papež ni dal ne vinarja. To je bilo vzrok, da je kakor poroča »Volkszeitung« papež dne 4. t. m. dobil navadno brzojavko, ki je bila oddana v Chiassu: »Leonu XIII v Rimu. — Vzlic milijonskih dohodkov ki Vam jih donaša trajna epidemija Vaših jubilejev, je Vaša mrzlosrč-nost napram nesreči, kije zadela ubogo Sicilijo, obžalovanja vredna. — Škof Pavel Miraglio!« Društva. — Ljubljanska skupina društva avstrijskih železničnih uradnikov sklicala je včeraj popoludan shod južno-železničnih uradnikov v hotel »Južni kolodvor«. Posvetovalo se je o dnevnem redu shoda vseh južno-železničnih uradnikov, koji se vrši dne 19. t. m. v Brucku in o raznih internih zadevah. Voljenima pdposlancema za omenjeni shod naročili so se predlogi in interpelacije, koje imata staviti in sklenilo se je, da odbor skrbi za mnogobrojno udeležbo za, uradništvu južne železnice velevažnemu shodu. Odposlancema bila sta izvoljena gg. Kejžar iz Ljubljane in Poženel iz Postojne. — Slovensko bralno društvo v Tržiču bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, 19. oktobra t. 1., ob 9. uri predpoldnem v društvenih prostorih. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 13. oktobra. Usodepolne „spravne" konference se začno jutri. Položaj je tak, da Cehi ne morejo nazaj, tudi če bi hoteli, in daje torej Korberjeva naloga, pridobiti Nemce za odnehanje. Vse doslej se je mislilo, da predloži vlada pri jutrišnjih konferencah načrt, ki bo obsegal vse točke češko-nemškega problema. A temu ni tako, K 6 r b e r je svoj prvotni načrt restringiral in obsega isti sedaj samo načela, pri katerih se naj uredi jezijkovno vprašanje samo pri državnih oblastvih. Dunaj 13. oktobra. Krščanki so-cialci so imeli včeraj svoj manife-stacijski shod v S t. Poltenu. Zborovanje pa je trajalo samo jedno uro. Poleg kakih 500 krščanskih socialistov se je zbralo v Št. Poltenu tudi več tisoč nemških nacionalcev in socialnih demokratov. Ko so se pripeljali „kršćanski", so bili sprejeti z žvižganjem in s psovkami. Ko so odhajali, je okrajni glavar v njih varstvo moral poklicati pet kompanij vojaštva. Ti so spremili krščanske socialista. Ko so „kršćanski" odšli, so imeli socialni demokratje in nacionalci svoje posebne shode. Dunaj 13. oktobra. Iz Tarnova se poroča, da so tam nemški reservisti uprizorili demonstracijo, kakih 50 re-servistov je razvilo vsenemško zastavo in ž njo prepevaje pangermanske pesmi demonstriralo po mestu. Vojaška oblast jih je dala vse zapreti. Praga 13. oktobra. Tudi danes je na stotine ljudi zbranih pred posojilnico sv. Vaclava. Ljudje zahtevajo svoj denar, a ne dobe ničesar. Obupanje teh ljudi je strašno Prizadevanje raznih duhovnikov, dobiti od škofov in kanonikov denar, da se škoda pokrije, ni imelo vspeha. Škofje in kanoniki nečejo ničesar dati. Budimpešta 13. oktobra. Včeraj je bilo v Kološvaru razkritje spomenika kralja Matjaža. Ko je prišel nadvojvoda Josip, in je godba zasvirala cesarsko pesem, je občinstvo začelo sik a ti in žvižgati ter je zapelo madjarsko narodno himno. Nadvojvoda je ukazal, naj godba preneha igrati. Pozneje so se primerile nove protidinastične demonstracije. Policija je občinstvo razgnala s sabljami. Demonstracije je vodil poslanec Naszy, ki je tudi dobil nekaj udarcev. Naszvja je policija are-tovala, a ga zopet izpustila, ko so je legitimiral. Zvečer so demonstrantje priredili ministrskemu predsedniku Szellu mačjo godbo. Tudi tu je morala policija posredovati z orožjem. Zavarr**"-' II. Z1V- ... * aro vanje ljenja na Dunaji I., TVipx>lin«j©r-»stra»*30 »št. 30. T III. Četrtletju 1902 je bilo vloženih 2104 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 4,129.000—, izmej katerih je bilo izdanih 1842 polic za zavarovalno svoto K 3,377.000"—. Od začetka leta bilo je 5722 zavarovalnih ponudb z glavnico K 12,649.000- v pretres vzeto. Polic bilo je od 1. januvarja t. 1. o K 10,251.000 — oddanih, V III. četrtletju zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so znagale okroglo K 1,170.000 —, prijavljena izplačila K 536.000-—. Od 1. januvarja t.l. bilo je na premijah,pristoj-binskih in obrestnih dohodkih K 3,507.000—, na zapadlih izplačilih K 1,883.000 — zabeleženo. Od obstoja zavoda se je splačalo K 60,602.000'—. Daljša pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema (2503) filijaika za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Janushof. Borzna poročila. Dunajska borza dne 13. oktobra 1902 Skupni državni dolg v notah .... 10080 Skupni državni dolg v srebru .... 1C063 Avstrijska zlata renta....... 120 65 Avstrijska kronska renta 4% .... 100 30 Ogrska zlata renta 4°/0....... 120 15 Ogrska kronska renta 4°/0..... 90*30 Avstro-ogrske bančne delnice . . . . 1E87*— Kiaditne delnice......... 683*50 London vista.......... 259 45 NemSki državni bankovci za 100 mark 116 97'/, 20 mark . . -......... 2340 20 frankov........... 19*06 Italijanski bankovci........ 96 05 C. kr. cekini........... 11*31 Žitne cene v Budimpešti dne" 13. oktobra 1902. Termin. PSeivca za oktober . . . . za 50 kg K 7 31 „ april 1903 .. . „ 50 „ „ 7 35 Ež „ oktober....., 50 „ »6 45 Koruza ,. maj 1903. . . . „ 50 „ „ 573 Oves ,, oktober . . . . „ 60 „ „ 596 Efektiv. 5 vinarjev višji Dež. gledališče v Ljubljani. Štev. 9. Dr. pr. 1207. V torek, 14. oktobra 1902. Vzgojitelj Lanovec. (Flachsmann als Erzieher.) Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Oton Ernst. Režiser Anton Verovšek. B »gajnka M odpre ob i. ori. — Z&četek o« */a5. ari. — Konec po 10. ari. Prihodnja predstava bode v petek, 17. oktobra. „Divji lovec". Mdtecrologično poročilo. V«ina nad morjem E06-5J m. Srednji araćn« tlak 786-0 ram. Cas opazovanja Stanja barometra v mm. «3 o Vetrovi Neb > \a i 11. 12. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 723 5 726 9 • 29 7 154 13 8 16 0 bLsz?hod dež si. vzhod ! dež si. jzahoai . 13 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735 0 i 13*4 741*9 742*8 12 3 185 si. jug si. vzhod si. svzhod oblačno megla jasno Srednja temperatura sobote in nedelje 15 4' in 141°, normale: 112" in 111°. — Po noči od sobote in nedelje bliskanje in gjmenje. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja povodom bolezni in prerane smrti našega preljubega bratrarca in sorodnika Frana Gsrdadolnik za nenavadno obilno spremstvo na njegovi zadnji poti izrekamo vsem, ki bo mu na tako sijajen način izkazali zadnjo čast, posebno gg. uradnikom, slavnemu občinskemu predatojniBtvu, ognjegas-nemu društvu, Šolskemu vodstvu Dol. logaškemu in vsem drugim zasebnim udeležencem naSo najiskrenejSo zahvalo. (2604) ■ I Žalujoči sorodniki. redivo, suhe gobe, vsakovrstno žito in sadje ter vse deželne pridelke š#mr kupuje -^pg finlon 3(otenc (231510) trgovec v Celju. Klauer-jev naravni iker, izvrstnega . želodec (ii&-i98 - -a no le iz glavne zaloge fidmund Kavćić-a Kdor potuje v Gr o r-I o o priporoča se mu nova kavarna Central na Travniku tik sv. Ignacija. Lastnik Filip Pečenko, prejšnji hotelir v Pulju. Na razpolago je nad 100 časnikov ; kava in likerji najboljši, postrežba jako točna, čistoba vzgledna, opremba po najnovejših zahtevah, cene kot v drugih kavarnah. (2475-4) Uradnik išče meblovano sobo s separatnim vhodom takoj ali s 1. novembrom t. I. (24H0—5) Ponudbe na upravništvo »Slov. Nar.«. za nemščino Učiteljica se išče, — Ponudbe naj se pošiljajo na uprav nižtvo »Slov. Naroda.« (2492—2) psir Hiša "i^a z več obrti, kakor: gostilna z žganjetočem in špecerijska trgovina ter trgovina s platnom, se radi bolehavosti lastnika z zalogo in opremo takoj da v najem, oziroma se proda. (2479-3) Vpraša se v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Naznanilo. --S5<52>?3--- P. n. Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost. V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—23) Belježim z odličnim spoštovanjem -E^zsiz^oo ZEZlešcić posestnik vinogradov Jaška na Hrvatskem. V najem se da restavracija zdravilišče Bled (Gorenjsko) s prekrasnim parkom. Vpraša se pri blejskem zdraviliškem društvu ali pri g. Otonu Uolflingu na Bledu, Kranjsko. (2505,' Dražba lesa pri graščini Schneeberg na Kranjskem. Letno sekanje šilovja, z večine jelk, v revirjih Schneeberg, Jur-jev dol in Mašun za leto 1903 se dražbenim potom otlda največ ponujajočemu. Natančneje na pismena ali ustmena vprašanja odgovori Ces. kr. avstrijske (2502—1) oskrbništvo Schdnburg - VValdenburg v Schneebergu, pošta Stari trg pri Rakeku. Velik hrup je najboljši dokaz, da se v ..Angleškem skladišču oblek" Ljubljana, vogal Sv. Petra in Resljeve ceste št. 3 dobe narejene obleke za gospode, dame in otroke docela po želji pri največji izberi v najmodernejši in najboljši izpeljavi za čuda nizke tovarniške cene. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju točno in skrbno. -Blago na izbero na vse kraje brez poštnega povzetja. = (2488—3) F. M. Netschek. poslovodja. državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od dns oktobra 1902. leta. Odhod is Ljcr.ijan* juž. kol. Proga oes Trti*. Ob 12. uri 24 m po noč? osobrd vlak v Trbiž, Beljak:, CaJcvec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno > cez Selztlisl v Aossee Solaogr&d, cez Ki.ln-Reifling v Steyr; v Line na Dunaj via Auistetten. — Ob V. uri 5 .Az-thal v Soinoprsd. Lend-Ga&tein, Zc>* "»b joasru, Inomost, Bregenc, Corih, Genuvo, Pariz, cez Kic-u-Reifliiig « Stey_, Ijinc, Budejevicc, Plzea, Marij:Je vare, Heb, Franove vare, Karlove vare Prago Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo. iTrat-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga t Novo msato iu v Sočevje. Onobni vlaki: Ob 7. uri 1? na zjutraj v Novomesto, Str.ža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, oi* 7 m 8 ■ zvečer v Novomesto, Kočevje. PfihM V Ljutoljatc- juž. kol. Prcg* li TTuliik. Ob S. ari SM m zjutraj osobni v'"k z Dunaja čez Amstetien. Monakovo, Inomost, Franzensfesle, Soluograd, Line, Steyr. Išl, Aussee, Lju-bt.o Celovec, Beijak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. i a II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob il. uri 16 m dopoladne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prsgo, Francove vare, Karlove vaie. Heb. Mariju.e vare fJzen, Bude-jevice, Solnograd, Line, &teyr Pariz, Genevo, Cnnb, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein Ljubno, Celovec, Št. Mobor, Pontabel. — Ob 4. nri 44 m po-poludn« osobni vlak z Dniaja, Ljubca, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak % Duatiia, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosti, Solnograda. — Prcge >z Novega mejta in Eo6evj». Osobni vUki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri M m pepoludiie iz Stra*.e Toplic, Novega mesta, Kočevja >u ob 8. uri 35 m zvečer isto tako. — Cdnod is LJubljane drž. kol. v Eairnik. Medani vlaki: Ob 7. uri Vti rr zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob £. uri 50 m zvečer in ob 10 uri 25 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljahljaco drž. kol. Is Eazriik* Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludue, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Dr.ieiliOrai Wolfove ulice št. 12, II. n&dstr. ne (2507) od 14. do 22, oktobra. Radi šol de do nedelje, dne 19. oktobra 1902. V Latterm&nnovem drevoredu. Razstava velikanskega morskega kita največje dojilke na svetu 21 metrov dolgega, 3-F5 stotov težkega, vlovljenega na norveSkem obrežju med Špicbcrgi in Medvedjim otokom dne 1. avgusta 1900. — 1'i-^imrlrtt.a je tako, da nima iiobrneKU tfulia. , Posebna razstava obsega 25 raznih morskih rib :z morske globočme. Pojasnila o lovu morskega volka s harpunami in topovi se dajejo vedno. Vstopnina 40 vin., vojaki in otroci 20 vin. Otvorjeno > nuU dan od desetlli zjutraj do devetili zveeer. (25C3-1) Z velespoštovanjem ravnateljstvo ************* •£ ^ Sloveči profesorji * medicine in zdravniki pri-poročajo I tinkturo za i # želodec I lekarnarja PiCCOli-ja i v Cjubljani dvornega zalagatelja Nj.svet. papeža kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljange in odprtje telesa, posebno zdravilna za one, ki trpe na zasta-ranem zaprtju. Tinkturo za želodec razpošilja lekarnar Plccoli v Ljubljani v Skatljicah z 12 steklenicami za K 2.52, s 24 steklenicami za K 4 80, s 36 steklenicami za K 7 —, s 70