teto LXIX Štev. 7 a V Ljubljani, v petek, 10. januarja 1941 PoiMno puiana » gotovM Cena 2 din Od 1. no t. dalj« .^tfhbh^^. —jm Cek. rač.s LJubljana v^P m ..m m . / r£;"ik Uredništvo: MHHBBI^^ Ol^amg^m^^ Celje, Ptuj, Jesenice, Kopitarjeva ul.6/lIL Kranj, Novo mesto, Tel. 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po prazniku. Trbovlje. Naloge maršala Petama Ni državnika v vsej Evropi, ki bi mu bila ljudska volja čisto nagonsko zaupala tako težko nalogo, kakor jo je maršalu Pctainu. Pri tem zaenkrat ne mislimo na področje zunanje politike, kjer se nahaja Francija v izreonem položaju premagane države, ki ne ve, kaj se bo na koncu z njo zgodilo, mora pa izpolnjevati težke pogoje premirja ter je primorana nihati med svojimi starimi simpatijami pa od same stvarnosti narekovanim sodelovanjem z zmagovalcem. Ta položaj je ustvaril v Franciji dva tabora, ki vlečeta zunanjo politiko Francije vsak v nasprotno smer in tako otežujeta tudi tlelo tako imenovanega preporoda dežele. Ta preporod pa je tem težji, ker je nežela po več ko polstoletnem režimu najnebrzdanejšega liberalizma ha tak preporod skoraj popolnoma nepripravljena, dočim sta si bila Hitler in Mussolini po minuli svetovni vojni ustvarila obsežno in močno, strumno organizirano armado somišljenikov, ki se je skoraj 20 let šolala v nezlomljivi disciplini in miselnosti. Maršal Petain je zbral takoimenovano legijo iz bivših bojevnikov v minuli in sedanji svetovni vojski. Razume se, da more biti njen član samo tisti, ki se je dejansko boril na fronti. Pri mornarici in ietalcih ni težko ugotoviti, kdo se je res meril s sovražnikom, v kopni armadi pa je to težje Najbolj zanesljivi znak, da je kdo re= bil v ognju aktivno udeležen, so odlikovanja. Tona pokazalo se je, da tudi v tem oziru v Franciji ni vladalo poštenje, ampak korupcija in da nosijo vojni križ marsikateri, ki si ga niso pošteno zaslužili Tudi po minuli svetovni vojski je bilo tako. Zato sedaj natančno pregledujejo liste odlikovancev in preiskujejo, kako so ljudje prišli do odlikovanj. Legionarji prisežejo maršalu ali njegovemu zastopniku, da bodo v miru služili domovini, družini in delu, prav tako brezpogojno kakor so na fronti, obljubijo torej slepo pokorščino. Brez tlvoma je legija najbolj važni organ za politično obnovo države. Legionarji vsepovsod nastopajo za maršala in zagovarjajo njegove smernice. Različne bojevniške organizacije pa, ki so se bile ustanovile po minuli svetovni vojski in so se med seboj ljuto prepirale, so razpuščene. Do tal poražena Francija si ne more dovoliti razkošja politične razcepljenosti. Vlada maršala Petaina je vseskozi vojaška in zgrajena na avtoriteti, k>i se mora splošno priznati in kateri se ne sme nihče upirati. Petain je častnik, ki nikoli ni bil navdušen za parlamentarizem, kakor so ga ustvarile stranke, da bi jim bil slepo orožje njihovih sebičnih ciljev. V tem oziru Petain nima opraviti s prevelikem odporom, ker je parlamentarni sistem neštetih klik, ki so imele pred očmi samo svoje najožje interese, ne pa blagra celote, vsakega pametnega človeka v Franciji odbijal in se je imel za svoj obstoj zahvaliti samo lenobi enih in brezbrižnosti drugih. Večje so težave, da bi se avtoritarno načelo uveljavilo v gospodarskem življenju, v katerem je liberalizem dajal pravico vsakemu, da je delal, kar se mu je zljubilo v lastni prid. Toda spričo splošne težnje sveta, da bi se gospodarsko upravljal po drugih vioikih kakor so vele-kapitalistični, bo tudi Petainu olajšana naloga, da zamenja individualistično gospodarstvo z gospooarstvom, ki ga v prvi vrsti vodi korist skupnosti. _ Značilno je, da je maršal Petain organizacijo industrije zaupal bivšemu tajniku strokovnih organizacij Belinu, saj je francosko delavstvo brez razlike strank bilo proti liberalnemu parlamentarizmu in je bilo avtoritarno usmerjeno, čeprav na levo. Še bolj važna pa je organizacija kmetijstva, oziroma zdrava agrarna politika. Le pomislimo: francoska zemljo je ena najbolj plo-dovitih v Evropi in bi lahko dala ogromen donos, če bi se vodila prav. Zlasti francoski jug je pravi paradiž. V mnogih krajih morejo kmetje brez posebnega truda žeti trikrat na leto. Nek veleposestnik je pred obiranjem breskev moral svoje delavce poslati na delo, da so prej pokosili travo in plevel ki je bil tako visok, o'a dreves sploh ni bilo videti. Ko sta bila pokošena trava in plevel, so lahko obrali tako krasne sadove, kakor jih poznajo samo tropični kraji. Toda kmet je to svojo bogato zemljo zanemarjal in zapuščal; cele vasi in celi okraji, oziroma departementi so prazni, posestva opustela, hiše pa razpadajo, ker so si ljudje poiskali lažjega zaslužka in lagodnejšega življenja v Parizu in drugih velemestih. Zemlja kriči po delovnih rokah, ki iih ni in ki so čedalje redkejše, ker tudi kmečke matere nočejo več otrok. Kakšno ogromno delo čaka maršala Petaina v tem oziru, si spričo tega ni težko predstavljati. Pisali smo že na tem mestu, kako si zamišlja vodja Francije duhovno in nravstveno obnovo naroda. Brezverska šola je odpravljena in ljudskošolska mladina bo zopet deležna bla-godati verske in nravstvene vzgoje, čije sadovi seveda ne bodo dozoreli čez noč. Maršal pa je tudi začel organizirati vzgojo mladine, ki je za- fmstila šolske klopi. Mladi ljudje od 15,—20. eta se boao sedaj telesno vadili in vzgajali v »Compagnon de France«. Ti »compagnonsi« imajo uniformo in se odpravljajo na vasi, da pomagajo pri kmečkem delu, pa tudi pri grad-bi cest in melioracijah. Vodstvo je v rokah generalnega tajnika mladine, ki je podrejen ministrskemu predsedniku. Zraven te organizacije ostajajo dalje tako imenovani »jocisti« (francoska delavska mladina) in skavti. Ker je pol milijona mladih ljudi brez posla, skrbi generalno tajništvo tuni za stalno zaposlitev mladine, Po italijanskem vzorcu je maršal uvedel •tudi predvojaško vzgojo, v kateri traja vojaška in nravstvena izobrazba celih sedem mesecev. Najtežja naloga pa, katere se je moral lotiti maršal, je finančna reforma. V tem oziru je Francija naravnost bankerotna in si mora pomagati s čeki, s katerimi plačuje uradnike. Gospodarstvo skušajo dvigniti z velikimi krediti, ker pa industriji manjkajo surovine, postave in postavni načrti ne pomagajo veliko. Kljub temu maršal in njegovi sodelavci ne obupujejo. Prav na tem polju je neobhodno sode- Strategicni položaj po padcu Bardije Angleži poročajo, da so Tobruk že obkolili - Obsežno delovanje letalstva nad vso Libijo - Prvi upori v Abesiniji Kairo, 9. januarja. Reuter. Padec Bardije občutno spreminja strateški položaj na libijski fronti. Dejansko niso prišli Angleži v posest le sicer malo pomembnega mesla Bardije, ampak v prvi vrsti njegovega dokaj dobro urejenega pristanišča, ki bo Angležem zelo koristno v nadaljnjih operacijah. S padcem Bardije pa bodo Angleži sedaj . tudi lahko uporabljali svoje pristanišče Soli um, ki so ga do sedaj, dokler so Italijani držali Bar-dijo, mogli uporabljati le zelo omejeno. General Wavell je že v ponedeljek pričel z operacijami v odseku Tobruk a. Oklopne divizije so dosegle letališče E1 Adem, ki leži 30 km vzhodno od Tobruka. Letališče je bilo brez bojev zasedeno. Istočasno pa so sunile angleške divizije tudi globoko v puščavo proti jugozapadu in zasedle E1 Gubbi in Maddalena, dvoje močno utrjenih italijanskih postojank v puščavi. Na skrajnem levem krilu, kjer operirajo indske in južnoafriške čete, pa so se pričeli boji za znano oazo Džarabuh (Giarabub), ki jo Italijani srdito branijo, ki pa se po zadnjih vesteh ne bo mogla dolgo držati. General Mackajr, ki je s svojimi avstralskimi četami pravi zmagovalec pri Bardiji, se je že s svojimi četami zapletel v boje za Tobruk. V daljni okolici tega italijanskega oporišča so avstralske čete in letalski oddelki, ki jin spremljajo, našle več dobro ohranjenih letališč, ki jih Angleži sedaj uporabljajo za svoje namene. Treba je poudariti, da je angleško letalstvo že v polnem razmahu in sredi borbe za Tobruk. Že v nedeljo popoldne, torej takoj po padcu Bardije, so močni oddelki angleškega letalstva bombardirali Tobruk in je bilo mogočne požare opazovati še v ponedeljek. Letalci, ki so se udeležili poletov, pravijo, da so razstrelili velike zaloge streliva. Samo v nedeljo je bilo sestreljenih 11 letalskih letal. Sedaj je tudi mogoče povedali, tako pravi angleško poročilo, da število avstralskih čet, ki so naskakovale Bardijo, ni bilo niti tako veliko, kakor je število italijanskih ujetnikov v trdnjavi. »Italijanska poročila, ki govore o sto-tisočih angleške vojske pred Bardijo, so močno pretirana,« tako zaključuje angleško poročilo. Pred Tobrukom Italijanska posadka v Tobruku šteje 30.000 mož Italijanska poročila Nekje v Italiji, 9. januarja. Uradno poročilo glavnega stana italijanske vojske št. 216 se glasi: Kirenajka (Libija): S kopnega bojišča ni poročati ničesar novega. Ena naših lovskih in napadalnih letalskih skupin je izvedla napad na sovražna mehanizirana sredstva ter bombardirala več oklopnih avtomobilov. Pri poletu sovražnikovih letal nad Bengbazijem in Tripolisem je bilo nekaj malega tvarne škode ter trije mrtvi v Tripolisu. Vzhodna Afrika: Ni kaj poročati, kar bi bilo omembe vredno. Sovražnik je izvedel polete nad nekaterimi naši oporišči v Eritreji in Somaliji, pri tem pa ni prizadejal škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno. Nocoj so sovražna letala v več valovih izvedla napad na Napoli in Palermo. V Napoliju so vrgla številne bombe, ki so povečini padle v morje. V pristanišču je bila zadeta ena bolničarska ladja, v mestu pa je bilo zadetih 15 hiš in ena cerkev. Računajo, da je bilo pri tem napadu pet mrtvih in okoli 30 ranjenih. V Palermu ni bilo nit' človeških žrtev, niti pomembnejše tvarne škode. Neka naša torpedovka pod poveljstvom poročnika bojne ladje Nicolinia je potopila sovražno podmornico. Neka naša podmornica pod poveljstvom kapitana Franka Tozonia je potopila na Atlantskem oceanu sovražnikovo 3000 tonsko ladjo in eno pomožno križarko. »Tisoči mrtvih in ranjenih leže okrog Bardije« (Gayda) Rim, 9. jan. b. »Giornale d'Italia« prinaša članek Gayde o obleganju Bardije, v katerem pravi, da je v Bardiji bilo mnogo italijanskih in angleških ljudskih žrtev. Okrog mesta leže tisoči mrtvih in ranjenih. Drugače se pa v časopisih posveča danes veliko pozornost poklicanju pod orožje milijon mla-deničev starih 19 let. Pravijo, da je mladina prepričana, da se začeta borba mora nadaljevati za vsako ceno in da se mora rešiti imperij za bodoče rodove. Kdo je general Bergonzoli Angleško vojno poročilo pravi, da 6e je iz zajete Bardije posrečilo izmuzniti vrhovnemu poveljniku trdnjave generalu Bergonzoliju, ki je verjetno dan pred padcem trdnjave predal vrhovno poveljstvo, sam pa ubežal na motornem čolnu proti vzhodu. Italijanski listi objavljajo ob tej priliki življenjepis Hanibala Bergonzolija, ki je bil italijanski častnik, pa 6e je pridružil črnim srajcam in je na- 50 li 25°- L0erna „ -o-- - ~----. 3ool-(-,6l-riS\i s ~~SW0marJ Giarabub^,!.) felarfaui",''" k Siwa"yj 25» bi zadnje zavzemal položaj armadnega poveljnika v fašistični milici. Bergonzoli se je kot stotnik boril že na Piavi in se odlikoval po svoji hrabrosti. Potem se je udeležil italijanske ekspedicije v Abesi-nijo in se vojskoval na reki Negeli. Udeležil se je tudi italijanskega pomožnega zbora, ki ga je Italija poslala na pomoč generalu Francu v španski državljanski vojski. Tu so mu italijanski legionarji nadeli ime »električna brada« (general nosi brado). V sedanji vojski pa je bil poslan z italijanskimi fašističnimi oddelki v Libijo. Angleška poročila Kairo, 9. jan. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča: Naše čete operirajo sedaj že zahodno od Tobrnka, medtem ko se glavna armada pripravlja na naskok in zavzetje te trdnjave, ki je skoraj že okrog in okrog obkoljena. Na sudanski fronti je sovražnik izpraznil utrjeno postojanko severovzhodno od Kasale. Zasedle so jo angleške čete. Iz kenijske fronte ni nič novega. Kairo, 9. jan. t. Reuterjev dopisnik poroča iz Libije, osledicah angleških letalskih bombardiranj. Eden od ujetih častnikov je dejal, da jo bil učinek tako hud, da si ni mogoče predstavljati sile, ki bi se mogla zoperstavljati. Oba generala sta izrazila priznanje spretnosti angleških Nadaljevanje oa 2. strani Vremenska napoved. Oblačno in megleno. Ponekod bo pomalem snežilo. Temperatura se ne bo dosti spremenila. Rojstni dan kraljice Marije Belgrad, Q. januarja. AA. Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije je bila danes ob 11.15 v dvorni kapeli na Dediniu zahvalna služba božja, ki so se je udeležili Nj. Vel. kralj Peter TI., Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kneževiča Aleksander in Nikola ter princezinja Elizabeta, dvorne dame ter člani civilne in vojaške hiše Nj. Vel. kralja. Belgrad. 9. januarja. AA. Dobrodelni predstavi v narodnem gledališču so danes dopoldne prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, kneževiča Aleksander in Nikola ter princezinja Elizabeta, dvorna dama ga. Lozaničeva, guverner Nj. Vel. kralja armadni general Kosič, pomočnik dvornega maršala, dežurna pribočnika polkovnik Ljubomir Poleksič in polkovnik Ciril Dan-da ter upravnik mesta Belgrada. Zagreb, 9. jan. b. Ob priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice-matere Marije je bila ob 10.15 slovesna služba božja v pravoslavni cerkvi v prisotnosti banovega odposlanca šefa oddelka Bogdana Bojkiča. Vojsko je zastopal armadni general Ne-deljkovič in drugi. Dr. Korošec o ženevskem paktu Spomin hrvatskega pisatelja dr. Andriča na dr. Korošca, ki je leta 1921 božičeval med hrvatskimi kmeti v Srentu »Obzoru« v odgovor Moramo reči, da se je s smrtjo rajnega dr. Dež-mama tudi pri Obzoru marsikaj spremendo. V tem sicer tako resnem listu le prevečkrat pogrešamo tiste nekdanje objektivnosti in širokega pogleda pri presoji važnih političnih vprašan). Zlasti ozkosrčno stališče je začel ta list zavzemati po smrti slovenskega voditelja dr. Korošca. V zadnji številki prinaša spet članeik, kjer re6 docela neresno in neobjektivno po svoje zavija Senkov nedeljski članek v »Slovencu« z naslovom: »Dr. Korošec in šestojanuareka kriza.« Obzorov pisec, ki se zdi, da jc šele pred kratkim zašel v Obzorove vrste, ta članek taio razlaga, kakor da bi bil dr. Korošec prav za prav kriv šestoja-nuarskega režima. Iz Senkovega članka pa je narobe docela jasno razvidno, da je dr. Korošec edini bil tisti, ki se je do zadnjega z vso silo potegoval za parlamentarno rešitev tiste krize ter jc hotel odstop vlade zavlačevati le zato, da bi 6e medtem našla kaka parlamentarna rešitev. Dr. Korošec je namreč sprva le slutil, potem pa jasno videl, kaj se pripravlja. Zato je do zadnjega ostal na braniku demokratične rešitve. Ko pa je demokratsko-kmečka koalicija v Zagrebu, brez dvoma pod vplivom rajnega S. Pribičeviča, nazadnje zavzela stališče, da ne sprejme nobene parlamentarne rešitve, je dr. Korošec moral dati ostavko, nakar je sledil šesti januar, ki bi ga bil ravno dr. Korošec tako rad preprečil. Za 6. januar torej naj Obzor ne išče krivde pri rajnemu dr. Korošcu, marveč pri tistih, ki so mu takrat onemogočili parlamentarno rešitev. Da je dr. Korošec sicer vedel, kaj se pripravlja, da pa pri tem ni sodeloval, ker take rešitve ni odobraval, to je razvidno iz Šcrikovega članka. Ko pa je nazadnje vendarle vstopil v zadnjem hipu v šestojamuarsko vlado, je to storil le po dolgem obotavljanju in v veliki skrbi ea državo ter slovenski narod. Upal je namreč, da bo mogel preprečiti marsikako gorje ne le Slovencem, temveč tudi Hrvatom. Kakor hitro pa se je pokazalo, da je vse zatajevanje zaman, je zapustil vlado, nakar je zaradi ljubezni do slovenskega naroda moral v internacijo. To je resnica, ki se da razbrati iz Senkovega članka, če ga kdo hoče brati objektivno in v ljubezni do resnice, česar pa je Obzorovemu člankarju menda manjkalo, ko je pisal svoj članek, v kalerem ponareja resnico. Politika v Belgradu Dr. Andjelinovičev list »Narodni list« prinaša iz Selgrada tale dopis o političnem položaju: »Pričakujejo, da bo po pravoslavnih praznikih prišla rekonstrukcija vlade. Prazni sta notranje in prosvetno ministrstvo. Prvo začasno upravlja predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, drugo pa minister brez portfe-lja dr. Krek. Gotovo bo moral v vlado podpredsednik JRZ gosp. dr. Kulovec. Vprašanje je le, aH bo prevzel ministrstvo prosvete ali ministrstvo brez port-felja, da bi tako imel svobodne roke v svojem političnem delovanju. Toda javno mišljenje se za ta vprašanja le maio briga, kar pa ne opravičuje indo-lence starih opozicijskih 6trank, demokratske in radikalne. S skomiganjem ramen se ne rešujejo vprašanja, pač pa se izzivlje akcija ekstremnih elementov, ker manjka akcija mirnih in urejenih elementov. Javno mišljenje v Belgradu se prej ko slej še vedno peča le z vprašanji zunanje politike. Ti Srbijanci 60 kaj čudni ljudje 1 Ne žele si vojnel Prav s tako hrabrostjo in hladnokrvnostjo bi umirali za vsako hrvatsko ali slovensko va6, kakor bi umirali za 6Voj Belgrad. Seveda imajo 6totine svojih napak! Toda vojičaki polne krvi so, kakor naši Imotčani. Imajo pa mnogo, mnogo več narodne zavednosti in narodne širine. Kajpada velja to mnogo bolj za srbijansko podeželje kakor za glavno mesto Belgrad. Pa ven dar! Sicer pa tukaj vse etoji, ker v Orijentu, kadar so prazniki, vse praznuje.« Priznani hrvatski pisatelj ter urednik »Društva sv. Jeronima« dr. Josip Andrič, ki je rajnega našega dr. Korošca visoko cenil in spoštoval, je v hrvatskem katoliškem družinskem časopisu »Obitelj« napisal nekaj svojih spominov na dr. Korošca pod naslovom »Božič z voditeljem slovenskega naroda«. Dr. Andrič takole piše: »V soboto, dne 14. grudna, je minilo 20 let od smrti dr. Antona Mahniča, velikega sina slovenskega naroda, ki je bil hrvatski škof in oče katoliškega gibanja med nami Hrvati. Istega dne ob 20. obletnici tega leta je nenadno umrl voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec, ki je mnogo pomenil tudi zunaj meja Slovenije in ki je tudi z mnogimi Hrvati imel prijateljske vezi. O njem bi bilo mogoče napisati mnogo lepih spominov, ki bi tega velikega slovenskega politika v marsičem pokazali tudi nam Hrvatom v simpatičnem pomenu. Tu je tak božični spomin na tega umrlega voditelja bratov Slovencev: Bilo je za Božič leta 1921. Prišel sem iz Zagreba božičevat k svojim staršem v Morovič v Sremu. Obljubil je priti tudi sedanji vseuč. prof. dr. Janko Šimrak, ki je v ozkih prijateljskih vezeh tudi z mojim očetom in z menoj. Prišel naj bi iz Belgrada, kjer je takrat prebival kot hrvatski narodni poslanec. Kako pa smo bili presenečeni, moji starši in jaz, ko je z našim očetom Jankom stopil v našo hišo tudi dr. Anton Korošec! »Glejte še mene, ki sem prišel vam voščit vesele božične praznike!« je dejal, ko je stopil v našo hišo. »Hočem enkrat preživeti Božič na Hrvatskem, pa sem zato prišel k Vam!« Vsa zmedla se je moja mama, ki ni vedela, kako bi lepše postregla gospodu ministru, kateri je takrat bil v opoziciji proti Pašičevi vladi zaradi centralistične vidovdanske ustave. Zmedel se je tudi moj oče, ki je vedel, kaj je dr. Korošec nekdaj pomenil v dunajskem državnem zboru, kako zgodovinsko vlogo je imel za Slovence in Hrvate ob prevratu in kako odločen je bil v prvih letih Jugoslavije. Zdaj pa prihaja v našo skromno hišo v vas v goste. Vse neprilike mojega očeta in matere je bilo kaj kmalu konec, ko sta v njem spoznala preprostega, skromnega, ljubeznivega duhovnika, ki je bil družinsko zgovoren, veder in se je znal takoj prilagoditi družinski družbi, kakor da bi bil že naš davni znanec. Zlasti se je Korošec močno zanimal za dveletnega sinčka moje sestre v tistih dveh dneh: zabaval se je i njim, se šalil, vodil ga k božičnemu drevescu ter skrbno pazil na vse, kaj bo otrok dejal in govoril o tem, kar vidi. Ko se je Korošec pogovarjal z mojimi starši, se je iz vsake njegove besede videlo, kako silno razume miselnost preprostih ljudi in kako se jim bliža z vsem srcem in dušo. Vendar pa pri vsem tem nikakor ni mogel prikriti tistega posebnega dostojanstva, ki ga je človek občutil v njegovi bližini. Drugi dan Božiča je moral župnik naše vasi iti maševat v podružnico v Vašico. Zato tega dne v morovički župni cerkvi ni maše. Kako veselo pa je bilo vse iznenadeno, ko je župnik po božični pridigi oznanil, da bo letos na Štefanov dan v župni cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval dr. Anton Korošec, pridigal pa bo dr. Janko Šimrak, ki je bil takrat močno priljubljen kot sremski narodni poslanec in kot branitelj sremskih Hrvatov pred krivicami velikosrbskih oblastnikov ter velikih in malih nasilnežev. Pri tej sv. maši nas je več šlo k sv. obhajilu. Bilo mi je edinikrat v življenju, da me je obhajal dr. Korošec. Na božični dan pod večer sem spremljal dr. Korošca, ko je, kakor je želel, obiskoval nekaj bolj uglednih kmečkih hiš. Obiskal je kakih deset hiš v »šokačkem kraju«, in sicer Iko Luciča, Martina Posavčiča, Žiko Okrugiča, Gradoti-na Zavorskega, Iko Bertiča, Pero Zavorskega, Joso Kavedžiča, Pajo Kavedžiča in druge. V vsaki hiši so ga veselo sprejeli, pozdravili in pogostili. V vsaki hiši se je z domačimi prisrčno pogovarjal ter se zanimal tudi za misli in sodbe naših kmetov. Kajpada so povsod načeli tudi kako politično vprašanje. Tako je v eni izmed hiš razlagal, kako smo prišli do centralizma. »Ko se je meseca oktobra leta 1918 bližal konec svetovne vojn«,« fe delaj, »so složni Hrvati in Slovenci mene počastili ter me izvolili za predsednika Narodnega Veča v Zagrebu. Kot tak sem odšel v Švico in Francijo, da bi tamkaj z zmagovalci uredil položaj Slovenije in Hrvatske. V švicarskem mestu Ženevi sem se sešel s Pašičem in dr. Trumbičem ter smo 6. novembra sklenili sporazum, ki se imenuje ženevski sporazum. Po tem sporazumu je bilo dogovorjeno, da bodo vse hrvatske in slovenske dežele posebna država pod vlado v Zagrebu, ta naša država pa bo v zvezi s samostojno Srbijo. Sele po volitvah naj bi potem bil sklenjen dogovor, kako naj se uredi državna skupnost med Hrvatsko in Slovenijo na eni ter Srbijo na drugi strani. To smo kot pošteni ljudje podpisali. Toda na moje veliko zaprepaščenje je Paiič že drugi dan svojo besedo snedel: dal je ostavko svoje vlade ter tako izigral svoj podpis. In po- prej, preden sem se mogel vrniti v Ljubljano in Zagreb, da bi Narodnemu Veču poročal, kaj je ln kako je bilo ter da bi se dogovorili, kako naj naprej delamo, je Pribičevič zoper voljo Stjepana Radiča in nekaterih dragih hrvatskih zastopnikov prenesel vso oblast iz Zagreba v Belgrad. Ko sera se vrnil, je bilo že vse končano. Pa so vendarle med Hrvati taki, ki mene dolže centralizma. To mi je zelo žal. Jaz nikoli nisem bil in nikoli ne bom centralist. To tem pokazal s svojim bojem zoper vidovdansko ustavo v konstituanti. Glavno prizadevanje moje politike bo tole dvoje: najprej to, da delam za boljše stanje svojega slovenskega naroda, drago pa, da bi dosegli preureditev države, v kateri bi jaz rad videl, da bi hrvatski in slovenski narod bila svobodna in zadovoljna...« Tista desetorica kmetov je v hiši Paje Kavedžiča poslušala te Koroščeve besede z veliko pozornostjo in zadovoljnostjo. Ko smo se že ponoči skozi vas vračali domov, sem vprašal dr. Korošca: »Kako pa je na vas, gospod predsednik, delovalo tisto, ko je Pašič izigral ženevski sporazum?« »Zame je bilo tisto velikansko razočaranje,« je odgovoril dr. KoroSec, gazeč moroviško blato. Malo je pomoičal, potem pa j« dejal: »Zato se, tako mislim, Palič in jaz nikoli več ne bova srečala pri kakem skupnem važnem političnem deln. Kdor ne drži svoje dane besede, z njim ne maram in ne morem sodelovati kot katoliiki politik, ker po mojih mislih politika ni kako zvijačenje in »nadmudrivanje« ter medsebojno izigravanje, marveč delo, ki mora sloneti na moralnih načelih...« In zares, dr. Korošec kasneje nikoli ni bil s Pašičem skupaj v vladi. Pašič je bil najizrazitejši velikosrbski politik, ki je s pomočjo vidovdanske ustave izvedel srbsko nadoblast nad Hrvati ln Slovenci, zaradi česar je v dr. Korošcu imel nepomir-ljivega nasprotnika. Po teh obiskih v moroviških kmečkih hišah je dr, Korošec ves večer bil nenavadno dobre volje. Pripovedoval nam je mnogo svojih doživljajev, pa je tudi sam rad poslušal, kar smo mu mi pripovedovali. Drugi božični praznik sta dr. Korošec in dr. Šimrak končala svoje božičevanje v naši hiši, se lepo poslovila ter se vrnila v Belgrad. Branili smo jima, naj nikar še ne hodita ter rajši ostaneta še pri naš, toda tretji božični praznik je parlament nadaljeval svoje delo. Ker je šlo za nekaj važnih zakonov, se je bilo treba za razpravo pripraviti. Zdaj, ko je dr. Korošec pred tem božičem odšel v večnost, se spominjam tega svojega božičeva-nja z njim v svojem hrvatskem Sremu ter sem zapisal ta spomin v znamenje spoštovanja, ki sem ga brez ozira na razne politične peripetije vedno gojil do osebe velikega voditelja slovenskega naroda.« Po Roosevelto vih besedah postane Amerika ffforožarna za vse napadene narode" Ogromne ameriške priprave za narodno obrambo Za bralce prve »Slovenčeve« izdaje ponavljamo nekatere podatke iz Rooseveltove poslanice, ki jo je poslal ameriškema kongresu obenem s svojim predlogom vojnega proračuna. Roosevelt je v svoji poslanici v glavnem ponovil vse misli, ki jih je razvijal v svojih dosedanjih govorih, češ da se za angleškimi strelskimi jarki iu za angleškim vojnim brodovjem bori za svojo svobodo tudi ameriška demokracija. Zato bo Amerika z vsemi razpoložljivimi močmi pomagala vsem narodom, ki so napadeni v svojem svobodnem življenju. V svojem proračunu je zatorej ameriška vlada določila 62% vseh državnih izdatkov izključno za narodno obrambo, ki ji proračun namenja skupno 28 milijard 450 milijonov dolarjev (če računamo sedanjo dejansko vrednost dolarja po 80 din, dobimo ogromno vsoto 2 bilijona 270 milijard, če pa računamo dolar po tržni vrednosti 50 din, dobimo tudi ogromno vsoto 1 bilijon 500 milijard din). Roosevelt potem razčlenjuje izdatke za vojno obrambo. Za suhozemsko vojsko je določenih 13 milijard 700 milijonov dolarjev, za vojno mornarico 11 milijard 587 milijonov dolarjev. V te številke so vključene tudi vsote za letalstvo, suhozemsko in pomorsko. Da bi Amerika zmogla takšen proračun, bo znižala vse izdatke za nevojaške potrebe. Ameriško ljudstvo bo rado pristalo na žrtve, je dejal Eoosevelt, samo da si ohrani svobodo. Kajti če se ta vojna zaključi z ustanovitvijo miru in lepega življenja med sosedi, potem nastopi tudi doba, ko ne bo treba več orožja. Zgodovinska usoda je tako hotela, da se Američanom sicer telesno ni treba na vojnih frontah boriti za svojo svobodo, toda vse druge žrtve morajo prinesti in jih tudi bodo prinesli, kajti vsi se zavedajo, da bi na razvalinah angleškega imperija razpadla tudi svoboda Amerike. Washington, 9. jan. t. Associated Press. Mornariški minister Knox je danes izjavil časnikarjem, da mora po nalogu Roosevelta spremeniti vso organizacijo vojnega brodovja. Odslej bo Amerika razpolagala s tremi enako močnimi vojnimi brodovja: atlantskim, tihomorskitn in azijskim brodovjem. Število mornarjev bo od 192.000 zvišano na 232.000. V kratkem bo njegovo ministrstvo oddalo naročilo za zgradbo 200 nadaljnih vojnih ladij. O odstopu nadaljnih rušilcev Angliji je Knox izjavil, da o tem ne odloča on, ampak vlada. Vojni minister Stimson pa je dejal, da bo ameriška vlada utrdila vse postojanke ob vhodu v Panamski prekop in vsem Karibijskem jezeru, tako da bo zahodna obala Amerike zadostno zavarovana. Poveljstvo nad Panamskim prekopom in oporiščem na Trinidadu pride pod enotno poveljstva admirala Van Woorhiaeja. Na vprašanje časnikarjev, koliko čet namerava Amerika postaviti na območje Nove Fundlandije in k njej pripadajočega obrambnega okrožja, ter koliko na področje Paname in Karibijakega okrožja, je vojni minister Stimson dejal, da »tega Nemčiji ne mara povedati, čeprav ve, da ima Nemčija sredstva, da bo sama prišla na to, le on sam ji te usluge noče izkazati«. Posvet pri Rooseveltu Washington, 9. jan. Associated Press. Roosevelt je za danes popoldne pri sebi sklical vse demokratične voditelje parlamenta in senata, da od Osebne novice Belgrad, 9. januarja, m. Na predlog zastopnika prosvetnega ministra, g. dr. Mihe Kreka, so kr. namestniki podpisali ukaz, 9 katerim so izvršene naslednje, postavitve na ljubljanskem vseučilišču: za honorarnega predavatelja na medicinski fakulteti je imenovan dr. Boris Zarnik, za asistente pa so postavljeni dr. Božena Merljak, dr. Martin Benedik, dr. Robert Kukovec, dr. jus. e< med. tanez Milčinski, dr. Branko Volavšek, dr. Franc »erganc, dr. Milan Ztimer, dr. Drago Sterle in Marijan Dorrer; napredovali pa so: inž. Franc Premrl v 8. pol. skup., Josipina Omota v 7. pol. skup., dr. Oskar Reja v 4. pol. skup. 2. stop. in dr. Nikolaj Preobraženski istotako v 4. pol. skup. 2. stop.; prav tako so postavljeni na ljubljanskem vseučilišču: Franjo Tominec za tajnika teološke fakultete in dr. Franc Petre za uradniškega pripravnika na filozofski fakulteti; za služitelje pa so postavljeni: Jože Kaplar, Valentin Žigon in Gabrijel Subic. Belgrad. 9. januarja, m. Z odlokom prometnega ministra je upokojen Jožef Rodič, strojevodja 8. skup. pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani. Belgrad, 9. jan. m. Za podporočnika 9trojne stroke je napredoval Anton kranjič; za niž. voj. uradnika letalske stroke Kosi Ferdinand; upokojena sta topniški poročnik Mirko Keleman in topniški kapefan I. razr. Martin Prelog; v rezervno službo so prevedeni: kapetar, I razr. dr. Milan Ormek, dr. Branko Arko, kapetana II. rajtfeda Gregorij Sašcl in dr. llinko Rapotec. Volna v Afriki (Nadaljevanje s 1. strani) letalcev, ki so bombardirali samo vojaške cilje in mesto samo pustili pri miru. Mesto Bardija kot takšno je od bomb takorekoč neprizadeto. Kairo, 9 jan. Reuter, Drugo poročilo letalskega poveljstva pravi: Angleško letalstvo je tudi danes in včeraj nadaljevalo s silnim bombardiranjem sovražnih letališč v vzhodnem delu Libije. Bombardirana so bila tudi letališča E1 U a z a 1 a , Martuba, T 111 i n i in B e n i n a. Druge skupine so sipale bombe na Tobrnk in Benghazi. V Mar-tubi 60 naši bombniki leteli zelo nizko in 60 zažgali na tleh 11 sovražnih letal vrste »Savoia«, druga pa so bila hudo poškodovana. Dve »Savoia« _ letali sta bili sestreljeni. Na letališču v B e n i n i je bilo okrog 100 sovražnih letal na tleh. Letala so niso dvignila. Mnogo jih je bilo uničenih. Na letališču v T m i n i je bilo uničenih na tleh 11 letal »Savoia«. Letalski napad na B e g h a z i je U9pel. Zažgane so bile 4 sovražne ladje, požari povzročeni tudi v številnih skladiščih. Pri napadu na trd-njavsko naprave Tobruka so bili razdejani važni sovražni cilji. Nadaljnje skupino bombnikov so napadle premikanja italijanskih čet severozahodno od Džarabuba (Giarabub) in povzročila' veliko škodo. Pretekli torek so skupine bombnikov napadle tudi Massavo v Eritreji, kjer so bile zadete električna centrala in pristanišče za podmornice, kjer so nastali ogromni požari kot posledice zadetkov velikih eksplozivnih in zažlgalnih bomb. Vsa letala so se vrnila. Kairo, 9. jan Associated Press: Letalsko poveljstvo poroča o boju, ki ga je izvojeval en sam angleški lovec proti 5 sovražnim letalom, ki so hotela napasti neko angleško vojno ladjo. Angleški lovec je sestrelil 4 sovražna letala, petega je moral pustiti, ker mu je zmanjkalo streliva. Dosedanje izgube Angleški letalski krogi sodijo, da je Italija dosedaj, odkar traja angleška ofenziva, izgubila polovico svojih letal prve vrste. Italijansko letalstvo v Afriki ima velike težave z oskrbo z bencinom. Dosedaj je bilo po angleškem štetju uničenih okrog 200 sovražnih letal, toda število se bo povečalo, kakor hitro pridejo nadaljnja poročila o plenu po raznih puščavskih letališčih, ki so jih Angleži zadnje dn zavzeli in kjer so našli ostanke številnih razbitih letal. Francoske svobodne čete prve do obale zahodno od Tobruka Bern, 9. jan. AFI. Po poročilih, ki jih je dobil general de Gaulle, sta bila dva bataljona francoskih svobodnih čet prva, ki sta za Tobru-kom prišla do obale in tako presekala zvezo med trdnjavo in zahodnim zaledjem. Francoske Čete so zavrnile Italijane, ki so se hoteli umakniti proti zahodu, ter so prijele veliko število vojnih ujetnikov in zaplenile mnogo vojnega materiala. Med francoskimi četami je bilo nekaj oddelkov spahijev na konjih, ki so na bojišču napravili odličen vtis. Prišli so iz francoske Sirije, njih dobi neomejeno pooblastilo, da posoja vojni material Angliji in drugim narodom, ki so bili napadeni. Posvet je v zvezi s tozadevnim zakonskim predlogom, ki bo te dni predložen kongresu. 5 VVashington, 9. jan. b. Rooseveltov zakon, o katerem je včeraj govoril, bo jutri gotov in v roku 48 ur predložen parlamentu. Uradni krogi poudarjajo, da v zakonu ni govora o končnih številkah potrebnega kredita, temveč da se številke po potrebi lalko zvišajo. Številke, ki jih je Roosevelt navedel, predstavljajo najnižjo potrebno vsoto. Ford bo Izdeloval bombnike za Anglijo San Diego, 9. jan. AA. Reuter. Po novicah, ki so prišle iz dobro poučenih industrijskih krogov, sta dve veliki ameriški tovarni, in sicer Ford in Motor Company, sklenili skupno sodelovati pri izdelovanju velikih bombnikov. Izvedelo se je, da sta prvo novico o tem skupnem sodelovanju teh dveh velikih tovarn objavila Ford in major Fleet, ki sta voditelja obeh velikih industrijskih podjetij. V glavnem bodo izdelovali bombnike, ki imajo štiri motorje. Rooseveltov odposlanec v Londonu London, 9. januarja. Associated Press. Rooseveltov posebni odposlanec Hopkins je danes prispel v London. Časnikarjem o svojem poslanstvu ni hotel dati nobenih pojasnil. Halifax odhaja v Ameriko London, 9. jan. t. Na poslovilnem večeru, ki so ga priredili bivšemu zunanjemu ministru lordu IIalifaxu, ki odhaja za poslanika v Združene države Severne Amerike, je lord IIalifax v svojem govoru dejal, da bo njegovo delo v Ameriki mogočno podprto od ameriškega javnega mnenja samega, ki v Velikih valovih prihaja do spoznanja svoje lastne življenjske povezanosti na usodo angleškega imperija. Lord Halifax je nato govoril o zadnjih strategičnih uspehih. Dejal je, da ni treba pretiravati pomena teh uspehov, toda dosegli so nekaj: uničili so legendo o nepremagljivosti orožja velesil osišča. V bodočnost gledamo s treznim zaupanjem. Ne delamo pa si nobenih utvar glede na moč našega nasprotnika in tudi glede velike verjetnosti, da bo Nemčija, kakor je napovedal Hitler sam, v tem letu, v želji, da konča vojno, podvzela nase velike rizike. Sovražna bombardiranja angleških odprtih mest, „.'...,'. ~ 4 , . .... v Angliji so spet pokazala, kako malo psihološkega razumevanja ima nasprotnik. Na eni strani ni mogel streti duha Angležev, na drugi strani pa si je s tem po vsem omikanem svetu nakopal nova neprijateljstva, ki ne morejo spraviti v sklad nujnosti vojne z uničevanjem odprtih mest, ki se ne morejo braniti. Lord Halifax je zaključil svoj govor z izrazom prepričanja, da bo angleško govoreči svet v stanju, da odbije za vselej sedanji napad na svobodo m da ustanovi na svetu red, ki bo za dolgo dobo naprej varen pred vsakimi potresi. Churchillove besede na pot Ministrski predsednik Churchill je pri tej priliki tudi spregovoril nekaj besed in najprej poudaril, da lord Halifax tudi kot poslanik obdrži mesto, naslov in položaj angleškega državnega ministra. S tem je podčrtana posebna važnost, ki jo ima njegovo poslaništvo pri bratskem ameriškem narodu. Lord Halifax ostane tudi član ožjega vojnega kabineta. Churchill je podčrtal, da se Anglija zaveda obsežnosti ameriške pomoči. Sodelovanje obeh angleško govorečih demokracij bo dovolj močno, da odbije sedanji napad na svobodo. Ni pretirano, če rečeni, je dejal Churchill, da bodočnost vsega sveta in nade za ustvaritev širše civilizacije, zasnovane na krščanski etiki, zavise od odnosajev angleškega cesarstva, oziroma britanske skupnosti narodov z Združenimi ameriškimi državami. Istovetnost ciljev in trajna odločenost povsod v svetu, kjer ljudje govore angleški jezik, bo določila bolj kot kakšno drugo dejstvo način življenja, ki bo omogočen naraščaju, a morda celim stoletjem, ki pridejo za nami. če bi kdaj sodelovanje Združenih ameriških držav in britanskega cesarstva pri izkoreninjevanju duha in režima splošne nestrpnosti kjer koli, če bi to sodelovanje pretrpelo neuspeh, tudi potem bi angleško cesarstvo kljub temu moglo sebi utreti pol in ohraniti svoje življenje in svoje sile za neizbežno ponovitev spopada pod manj ugodnimi izgledi no premirju, polnem trepeta. Toda upanje, da se človeštvo zanesljivo usmeri na velike poti napredka, bi moglo bili izgubljeno za vselej. Nam se nudi sijajna prilika, doprinesti najvišje žrtve, ki jih zahteva naša stvar, in ne bi bilo pretirano, če jih imenujem vzvišene. Smatram za največjo srečo okoliščino, da stoji na čelu ameriške republike slavni državnik, ki v njegovem srcu gori ogenj upora proti nasiljem in čigar simpatije in osebnost predstavljajo iskrenega pristaša pravice in svobode, iskrenega borca za zaščito žrlev zla. Na angleško-nemških bojiščih trenutno ni večjih bojev Nemška poročila Berlin, 9. januarja. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Naše letalstvo je včeraj kljub neugodnim vremenskim razmeram izvedlo vrsto pogumnih ločenih napadov. Kljub ogorčenemu nastopu protiletalske obrambe je neko naše bojno letalo z višine 100 m dvakrat zadelo tovarno motorjev, ki so jo branili zaporni baloni v bližini Coventryja. Eno težko bojno letalo pod poveljstvom poročnika Monsa je izvedlo napad na neko oboroženo, približno 10.000 tonsko trgovsko ladjo 480 km severozahodno od zaliva Donegal .Ladja je bila dvakrat težko zadeta, nakar je ladja ostala na mestu v plamenih. Na jugovzhodni obali Anglije je bilo z uspehom bombardirano vojaško taborišče. V noči od 8. na 9. januar so sovražni letalci v severozahodni nemški obalni pokrajini metali zažigalne in eksplozivne bombe, ki so v glavnem zadele stanovanje okraje. Samo na enem kraju je bila prizadejana neznatna škoda na neki industrijski napravi. Izgube na civilnem prebivalstvu znašajo 11 mrtvih in 14 ranjenih. Pri napadu na tovarno motorjev pri Coven-tryju se je zlasti odlikovala posadka bojnega letala, zlasti pa njen poveljnik, poročnik Hefllinger. Prisilne izselitve otrok iz ogroženih krajev ne bo Berlin, 9. januarja. DNB. Na pristojnem mestu v Berlinu je bilo danes sporočeno, da nasprotno z govoricami, ki krožijo, ne obstoji nobena namera, da se izvede prisilna izselitev otrok s področij, ki so v nevarnosti pred letalskimi napadi. Angleška poročila London, 9. januarja. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Nemška letala že tretjo noč niso izvedla nobenega letalskega napada na Anglijo. Neugodne vremenske razmere ovirajo razmah sovražnih operacij. Včeraj so nekatera nemška letala skušala podnevi prodreti nad Anglijo. Opazili so jih nekaj nad Liverpoolom. Letala so bila med oblaki, ki so zelo nizko ležali. Admiraliteta poroča, da se podmornica .»Regulus« že predolgo časa ni vrnila nazaj v svoje oporišče in da je treba vzeti na znanje, da je izgubljena. Vdor na Irsko? Berlin, 9. januarja. Associated Press: Švedski Sst »Dagens Nyheter«, ki ga nemški listi radi po-natiskujejo, objavlja članek, v katerem pravi, da je mogoče, da bi Anglija poskusila vdreti na Irsko in jo zasesti. V ta namen da zbirajo v severnem delu irskega otoka močno armado, ki naj bi vdrla proti jugu in irsko državo zasedla. Nemški listi pripominjajo k temu, da je res mogoče, da bi se Angleži bavili s takšnimi načrti. Pri njih da je vse mogoče. Toda naj le poskusijo. Nemčija bo to znala na isti način preprečiti, kakor je preprečila angleško zasedbo Norveške, Nizozemske in Belgije. Stockholm, 9. januarja. DNB. Z dnem 1. februarja bodo v vsej Irski izginili znaki na cestah in križiščih, kakor to poroča agencija Reuter iz Dublina. Vlada je namreč objavila proglas, s katerim prepoveduje postavljanje kakršnih koli znakov ki bi lahko določali smer ceste ali pa oddaljenost od kakega mesta. Bclfast, 9. januarja. Reuter. Ob izvolitvi za predsednika unionistične stranke v Ulsterju, je imel predsednik vlade severne Irske govor, v katerem je dejal: Po pravkaršnih stikih z angleškimi ministri sem se prepričal, da se položaj Ulsterja ceni bolj kot kdaj prej. Naš položaj v okviru zedinjene kraljevine je določen in potrjen z zakonom, britanski državniki pa so nam dali večkrat poroštvo, da se ta položaj ne bo spremenil, razen če tega ne bo hotel narod Ulsterja. Andriew je prebral brzojavko angleškega notranjega ministra Morri-sona, v kateri je izražena želja, naj se ne odlaša z izdajanjem ukrepov, ki bodo omogočili severni Irski večje sodelovanje pri izdelavi vojnega materiala. »Prva polovica 194 i - odločilna«) pravi ameriški časnikar Newyork, 9. jan. b. Major Fielding Elliot, ameriški vojni dopisnik, je s svojim člankom vzbudil pravo senzacijo. V članku poudarja, da so prvi šesti meseci letošnjega leta odločilna doba v sedanji vojni. Ameriška pomoč bo pa v nasledpjih šestih mesecih imela odločilen jiomen. Ce se bo angleški otok vzdržal toliko časa, da bodo prišli Američani na pomoč in se bodo bili z Angleži ramo ob rami,_ potem bo ta borba odločilna za bodoče oblikovanje sveta. Nemčija se ne bo mogla upirati ameriški premoči, pravi omenjeni dopisnik. Anglija bo izvežbala 700.000 mladeničev za letalstvo London, 9. jan. Reuter. Letalski minister Sinclair je danes časnikarjem izjavil, da bo vlada objavila potrebno zakonodajo, da bodo poklicani v letalske šole fantje med 16. in 18. letom. On misli, da bo na ta način prišlo v 9 mesecev trajajočo letalsko šolo dobrih 700.000 mladeničev. Ce bi bila potreba, bodo dobile krajevne oblasti možnost, da po svoji uvidevnosti pokličejo v letalske šole tudi fante, ki so dopolnili 15. leto. Izjava angleškega letalskega maršala o razvoju letalske vojne med Nemčijo in Anglijo Newyork, 9. januarja, t. Associated Press: Zastopnik angleškega letalskega ministrstva, letalski maršal Dowding, ki je bil v posebni nalogi poslan v Združene države Severne Amerike, je izjavil ameriškim časnikarjem, da so neresnične vse govorice, da bi bili Nemci v lanskem letu poskusili kakšen vdor v Anglijo. Angleški bombni napadi na zahodne evropske luke, kjer so Nemci pripravljali vdor, so bili tako silni, da do poskusa niti prišlo ni. Verjetno so bile neke vrste »generalne vaje« za vdor, ki pa so sovražniku pokazale brezuspeš-nost vsakega poskusa. Položaj je tudi danes še isti. Dowding je na vprašanje časnikarjev, če Anglija misij, da bo s pomočjo ameriške industrije dosegla premoč nad nemškim letalstvom, odgovoril, da upa, da bo to prišlo že leta 1941. Nemška letalska industrija dela s polno paro, toda tudi angleška in ameriška silno hitro napredujeta. Maršal Dovvding je na koncu pripomnil, da se angleško vojno vodstvo zaveda nevarnosti, da bo Nemčija v prihodnje skušala z vsemi sredstvi uničiti angleško trgovsko in vojno brodovje, toda Anglija upravičeno upa, da bo tudi tej nevarnosti kos. Ko so časnikarji maršala Dowdinga vprašali, če bi bila Anglija voljna skleniti z Nemčijo kompromisni mir, je odgovoril z veliko odločnostjo, da ne, ampak da hoče Anglija sedaj iti do konca, ker hoče imeti mir za dolgo bodočnost naprej. Dokler bo Churchill predsednik vlade, Anglija miru ne bo sklepala drugače, kakor s popolnoma poraženim nasprotnikom. Ameriška strokovna revija >Avialion« je ob priliki prihoda angleškega letalskega maršala Dowdinga objavila strokovno razpravo o angleški in nemški letalski moči. Pisatelj prihaja do zaključka da bo Anglija v začetku leta 1942 razpolagala s 50.000 letali, torej že več, kakor bo z njimi razpolagala Nemčija. Ker bo tudi Amerika do konca leta 1941 zgradila 50.000 letal, kakor to določa letošnji gradbeni načrt, bo skupno zračno brodovje Anglije in Amerike v letu 1942 znašalo 100.0r in je bila s hudimi izgubami za sovražnika odbita. Ker je fronta vsa zasnežena, so začeli na obeh straneh nastopati tudi smučarski oddelki in je bilo zadnje dni opaziti, da se italijanski smučarski oddelki z izrednim pogumom skušajo preriti skozi grške bojne črte v zaledje, da bi motili prometne zveze meo fronto in preskrbovališči. Grške čete so jih pa polovile. Dopisnik ameriške »Associated Pressc je sprejel z bojišča posebno poročilo, da so grške čete pri Klisuri v gorskih predelih zasedle nove postojanke. Tudi nad Tlimaro so Grki nekoliko napredovali in grške predstraže motijo promet na cesti meti Valono in Tepelenijem. Italijanski bombni napad na Korčo in Solun — Angleški napadi na Napoli, Palermo in Elbasan Atene, 9 januarja, t. Associated Press. Italijanski bombniki so napadli Korčo in jo zelo hudo bombardirali. Porušenih je okrog 40 hiš in število človeških žrtev sega čez 100, Prav tako so italijanski bombniki bombardirali Solun, kjer je nastala precejšnja gmotna škoda, toaa človeških žrtev ni bilo. Atene, 9. januarja. Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča: Skupine angleških bombnikov so izvedle silovit napad na Nnpoli in Palermo v Italiji. Napad je trajal dalje časa in so angleški bom-niki prihajali v zaporednih valovih. Zadete so bile pristaniške naprave, laojevie v pristaniščih, petrolejska skladišča v obeh mestih in pe-trolejske rafinerije ter prometna križišča v Napoliju Vsa letala so se vrnila. Škoda, ki je bila napravljena sovražniku, je velika. (Italijansko poročilo: Glej zgoraj v uradnem vojnem sporočilu.) Atene, 9 januarja t. Atenska agencija. Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva poroča, "da so skupine angleških bombnikov napadle Elbasan, kjer so bila zadeta vojaška skladišča, in povzročila več požarov. Vsa letala so se vr- Turčija na straži Predsednik turške republike pri armadi na bolgarski meji Carigrad. 9. jan. b. Turški predsednik Iimet Tneni se žc tretii dan nitidi na inšpekcijskem potovanju po Trakiji. Na tem potovanju je pregledal in prepotoval »Cakmakovo obrambno črtne, kjer je osredotočen največji del turške vojske, ki je bila poklicana pod zastavo. Temu notnvanju posvečajo v Carigradn največjo pozornost. Dobro obveščeni krogi poudarjajo, da je to potovanje predsednika turške vlade v zvezi z odlokom, da se bo turška vlada dobro pripravila proti kakrš-ncmukoli napadu. nila. Slabo vreme je oviralo obseg letalskih operacij. Z naše meje Belgrad, 9. januarja, m. O bojih na grško-italijanskem bojišču poročajo da se nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Zlasti so se nadaljevale toprfi.ške akcije v dolini reke škum-be in Devoli. Okrog Klisure in Tepelenija pa je prišlo do bojev na nož. Ameriška poročila Newynrk, 9. jan. b. Dopisniki ameriških agencij poročajo danes dopoldne o borbah v Albaniji. Z zboljšanjem »rremena na severnem delu albanskega bojišča je opaziti veliko delavnost na obeh straneh. Grški ogledniški piloti trdijo, da so Italijani okrepili svoje položaje na Mokri z novimi daljnostrelnimi topovi, ki so deloma že j>o-stavljeni na novih položajih. Ti novi italijanski topovi so obstreljevali nekatere grške položaje na daljavo 30 km. Opažena je tudi velika delavnost italijansk, letalstva na vsej albanski fronti. Italijanski strmoglavci so včeraj hudo bombardirali grške položaje v srednjem in obalnem delu bojišča. Bombardiran je bil tudi Solun, kjer je razrušenih precej hiš, dočim je človeških žrtev k sreči malo. Položaj grške vojske v južnem delu in to posebno okrog Hi m a r e se stalno zbolj-Šuje. Na cesti, ki vodi v bližini hriba Hora, se je posrečilo g.škim četam v naskoku vreči italijanske čete iz nekaterih važnih položajev. Napad grških čet je bil tako močan, da italijanske čete niso imele časa zavarovati hrbet bežečih italijanskih čet in tako omogočiti pravilno umikanje ostale vojska Iz Francije Londonski kardinal o nalogi generala de Gaullea Iiondon, 9. jan. AFI. Na čast poveljniku francoskih svobodnih čet so danes v Londonu priredili kosilo, ki c,e ga je udeležil tudi katoliški nadškof westminsterski, kardinal IlinBley, ki jo generala de Gaullea opisal kot neustrašenega moža, junaškega vojaka in velikega krščanskega voditelja, ki išče pobude za svoje zgodovinsko delo iz krščanskih zakladnic velike francoske preteklosti. Kardinal Hinsley jo dodal, da jo »do Gaulle dvignil častno lorensko zastavo 6v. Ivano Arške, ki bo neomadeževana bleščala v solncu 6vol>ode, ko bo že vse druge zastave pokrival prah pozabljenjat. General de Gaulle je ginjen odgovoril, da »naša Francija še ni premagana, ker ji je ostal še njen imperij in s tem vse mogočne ■ postojanko na vseh štirih delih sveta, predvsem pa v Sredozemlju in ob Atlantiku, nadalje, ker ji je ostalo še njeno vojno brodovje, njeno 2 milijona ton močno trgovinsko brodovjo in ker še svobodno razpolaga s svojim zlatim zakladom, ki znaša 50 milijard zlatih frankov, končno pa tudi zaradi tega ne, ker njen duh ni premagan«. De Gaulleova podmornica potopljena London, 9. jan. AFI. Glavni stan generala do Gaullea poroča, da je na žalost izvedel, da jo bila podmornica svobodne Francije »Narvak v boju s sovražnikom potopljena. Podmornica »Nar-val< je spadala med najlepše vojne edinice francoskega brodvja. Imela je 1.400 ton, 10 torpednih cevi 550 mm. en top 100 mm in posadko 51 mož. Podmornica je lahko izginila pori vodo v 30 sekundah. »NarvaU je bila med prvimi francoskimi edinicami, ki so se priključile armadi generala de Gaullea. Usoda francoskih kolonij Angleški odgovor admiralu Platonu London, 9. januarja. AFI. V londonskih poučenih krogih krogih zelo obžalujejo izjave francoskega ministra za kolonije, admirala Platona, ki je dejal, da se hoče Anglija polastiti nekaterih francoskih kolonij, da bi mogla z njimi razpolagati, če bi ji bil ponujen kakšen kompromisni mir z Nemčijo. V Londonu izjavljajo, da ie admiral izrazil svoje osebno mnenje, ki je pa podobno nemški propagandi, ki jo širijo po zasedeni in nezasedeni Franciji. Angleški ministrski predsednik je v svojem nagovoru na francoski narod jasno izpovedal angleške načrte glede Francije. Zaradi tega tudi ni treba na izjave admirala Platona kaj odgovarjati. Pomanjkanje... Vichy, 9. januarja, b. Petainova vlada je snoči podvzela korake, da pomaga trem in pol milijona Parižanom, katerih prehrana in oskrba s kurivom, kakor poroča »Associated Press«, je ogrožena. Velikemu delu ljudi preti lakota in hud mraz zaradi prekinjenih železniških zvez z deželo. Te zveze so poškodovane po hudem viharju in vremenskih neprilikah, ki so besnele v srednji in vzhodni Franciji. Ze nekoliko dni je prekinjeno dovažanje premoga, življenjskih jx»trebščin in f>osebno svežega mesa. Vlada je snoči odločila j>odvzeti vse potrebne mere, da se pospeši dovoz živežnih potrebščin in kuriva iz rudnikov. Govori se, da se bodo znižali nekateri davki in nekatere zapreke odstranile, ki so onemogočale promet z živili in s premogom. Siam in Indokina v vojni Obojno letalstvo bombardira drug drugega ozemlje Singapoor, 9. januarja, t. Associated Press: Kakor je bilo že povedano, so včeraj med Siamom in francosko Indokino izbruhnile redne vojne sovražnosti. Včeraj in ponoči je bilo na siamsko-indokitajski meji veliko obmejnih prask. Siatnska letala so bombardirala tri mesta v Indokini, druga skupina bombnikov pa je razgnala francoske čete pri mestu Dhonhuri. Siamske čete so prekoračile mejo v bližini tega mesta in prodrle že 40 km globoko na indokitajsko ozemlje. Siamska letala so bombardirala tudi mesto Paihn, ki leži v smeri siamskega prodiranja, ter tamkaj uničila poštno poslopje in vojaške stavbe. V vseh 24 indokitajskih pokrajinah je bilo proglašeno vojno stanje. Vichy, 9. januarja, t. Havas: Francoska vlada je iz Indokine dobila sjroročila, da so indokitajske čete pobile skupino siamskih čet pri Ampilu. Francoska letala pa so bombardirala dve siamski mesti kot odgovor na jiohode siamskih letal nad indo^ kitajsko ozemlje. Švicarski list o odnosajih med Nemčijo in Sovjef. Rusijo Ziirich, 9. jan. b. Po domnevi »Neue Ziirich«v Zeitung« se nekakšno ohlajevanje nemško-sovjot-skih odnošajev ne more z ničemer opravičiti. Z nemškega vidika ni vzroka, da bi se nemško-so-vjetski odnošaji tako presojali. Po obisku Moloto-va v Berlina se nič ni zgodilo, kar naj bi pomeni- lo ohladitev v nemško-sovjetskih odnošajih. Na v.sak način se dosodaj ni zgodilo ničesar, kar bi poslabšalo te odnošaje. Sploh pa v dobro obveščenih berlinskih krogih pričakujejo skorajšnjo za-ključitev in podpis nove sovjetsko-nemške pogodbe. Položaj v Romuniji Bukarešta, 9 januarja AA. DNB: Z angleške 6trani se razširjajo govorice, da so nastali med železno gardo nemiri in da so se pojavila nesoglasja. Te govorice so brez vsake podlage. V Romuniji se ni zgodilo ničesar, kar bi moglo dati povod za takšne trditve Zato so vse te govorice izmišljene. Bukarešta, 9. januaria DNB' Z odlokom romunske vlade je bila izvedena nacionalizacija romunske telefonske družbe. Večina kapitala te družbe, ki je znašal 1.65 milijard lejev, je bila v posesti newyorške družbe »International Telephon and Telegraph Corporation«, ki je leta 1930 sklenila sporazum z ministrstvom prometa in javnih del v Romuniji. Na podlagi tega sporazuma, je dobila ta newyorška družba koncesijo za ves telefonski promet na področju romunske države. Romunska vlada je izročila tej ameriški družbi izključno pravico postavljati in vzdrževali vse telefonske naprave razen državnih, privatnih industrijskih in železniških telefonskih naprav. Madžarske grožnje Ziirich, 9 jan. b. Časopisje poroča iz Budimpešte, da so madžarski vladni krogi z zadovoljstvom sprejeli na znanje nemške in italijanske izjave proti ekstremnim krogom v Romuniji, k« poskušajo javno mišljenje nahujsKati proti sklepom dunajskega razsodišča. Vkljub temu opominu pa ee položaj ni zbolj-šal in razmere za madžarsko manjšino v Romuniji postajajo vse težje in težje V nekaterih delih države člani železne garde 6ploh ne priznavajo vladnih naredb. Madžarom je zato nemogoče, da ee drže ravnodušno v takem položaju in zato je Madžarska odločila, da bo v danem trenutku razvita vgn moč In uporabila vsa sredstva, da obvaruje Madžare, Id žive v Romuniji. Vsi mirovni pogovori 60 brez ha-i ska dokler ne bo v Romuniji vlada, ki bi bila v sta* nju, da prevzame odgovornost za izvrševanje prevzetih obveznosti. Drobne novice Ženeva, 9. januarja. DNB: Po poročilih iz Vichyja bo v kratkem objavljena sestava posvetovalne skupščine prehodnega parlamenta do uvedbe novi ustave. Skupščina bo imela 150 članov, in sicer 50 bivših senatorjev in narodnih poslancev, 50 zastopnikov iz vrst vojske, znanstvenega in intelektualnega življenja. 50 pa bo zastopnikov s področja kmetijstva, trgovine, industrije in obrtništva. Sofija. 9. januar ja. A A. DNB. V severni Bolgariji sla trčila mešan potniški in tovorni vlak. Težko ranjenih je 12 ljudi, ki so potovali s potniškim vlakom, 2 osebi pa sta dobili lažje poškodbe. En težki ranjenec je umrl. Dvomijo, da bi še štirji drugi težki ranjenci mogli ostati pri življenju. Bukarešta, 9. jan. TCP. Danes je bila objavljena uredba, ki predvideva obvezno šolanje vseh dečkov nad 12 let. Ista uredba predvideva, da so vse deklice nad 16 let vpišejo v Rdeči križ. Carigrad. 9. jan. TCP. Trgovinsko ministrstvo je izdalo odlok, da bo v najkrajšem času določilo cene vsem življenskim potrebščinam v vsej državi. Cene bodo prilagodene krajevnim prilikam v posameznih okrajih. Ankara. 9. jan. TCP. Po poročilih turških listov je turška vlada izdala odlok o uhlažitvi omejitve avtomobilskega prometa. Kmalu bo izdelan odlok o povečani količini bencina za taksije in privatno avtomobile. G&Sp&daMtvo Pospeševanje kmetijstva v okraju Laško Celje, 9. januarja. Laški okraj meri 32.073 ha. Od tega jo njiv 5.177 ha, vrtov 125 ha, travnikov in pašnikov 7.809 ha, vinogradov 61.50 ha, sadovnjakov 520 ha, gozdov 17.200 ha, nerodovitne zemlje 1.180 ha. Okraj je zelo gorat, pokrit z gozdovi. Ravnine je zelo malo. Iz tega sledi, da je okraj zaradi pomanjkanja primerne plodno zemlje pasiven. Glavna gospodarska panoga v okraju je živinoreja, travništvo, sadjarstvo in gozdarstvo. Ostale panoge se zaradi neugodnega položaja sreza ne morejo primerno razviti. V okraju prevladuje pretežno srednje težka zemlja, posebno v severnem delu. medtem ko prevladuje v južnem delu glinasta zemlja. V krajih ob Savinji in Savi prevladuje lažja zemlja. Tako je v okraju od vrst rodovitne zemlje 35% ilovnate, 25% gline, 15% peščene, 12% apnenca, 6 odstotkov lapomate, 3% črne humozne, 1% barske in 3 odstotke prodnate zemlje. Med kameni prevladujeta apnenec in peščenjak. Klimatske razmere so še precej ugodne. Naj-povoljnejše razmere vladajo v krajih ob Savinji, ki so precej sončni. Večina krajev je obdanih od hribov, ki ščitijo proti hudim vetrovom. Povprečna letna temperatura znaša 9.80 stopinj C. Zaradi visokih hribov in bujne vegetacije (gozdovi), je podnebje precej vlažno in po ozkih dolinicah megleno. Padavin ni zelo mnogo (okoli 1300 mm). S kmetijskega vidika je gospodarsko stanje okraja nepovoljno. V okraju je skoraj 60% prebivalcev, ki se morajo preživljati na račun industrije. Ker dobre plodne zemlje primanjkuje, je le malo število posestnikov, ki bi imeli zadostno površino zemlje t. j. da lahko preživijo svojo družino in posle. Še manj pa je posestnikov, ki bi imeli na prodaj svoje posebno njivske pridelke. Drugače pa prevladuje sloj malih posestnikov in kočarjev. Ker jo v okraju več večjih industrijskih obratov (Trbovlje, Hrastnik, Hudajama, Rimske Toplice (in letovišč) Laško. Rimske Toplice, se pridelki v kolikor jih je na razpolago lahko in tudi ugodno prodajo. Posebno pride vpoštev prodaja mleka. Te ugodnosti pa se lahko poslužujejo občine, ki so blizu teh obratov, kar posebno velja za občino Trbovlje, Hrastnik-Dol, Sv. Krištol in Laško. Tudi so vidi, da je v teh občinah gospodarsko stanje mnogo boljše, kot pa v občinah, ki so od omenjenih centrov bolj oddaljene kot občine Sv. Lenart, Jurklošter in Loka pri Zid. mostu, ker posebno v nekaterih krajih vlada pravo siromaštvo, še posebno velja to za občini Sv. Lenart in Jurklošter. kjer je zaradi opustitve industrije mnogo nezaposlenih kočarjev. Torej je zaradi tega organizacija prodaje poljskih pridelkov manj aktualna in to 1. ker istih skoraj ni na razpolago, a 2., ker se isti zaradi večje industrije lahko prodajajo. Težji problem je s prodajo živine, ker glavni dobiček poberejo nikjer manjkajoči inešetarji in prekupčevalci. Potrebno bo organizirati prodajo na zadružni podlagi. Prilike tuk. okraja zahtevajo, da se kmetijske panoge, ki so v tem poročilu razvrščene po oziravrednosti pospešujejo na sledeči način: Govedoreja V kraju je živinoreja razmeroma dobro razvita. Prevladuje pomurska pasma (80%), ki je za tuk. okraj najprimernejša. Medtem, ko odgajajo občine Trbovljo in Hrastnik-Dol bolj na mleko, odgajajo ostale občine živino na volorejo. Delujejo 4 selekcijske organizacije. Njihovo delovanje pa je zaradi težkega terena zelo otež-kočeno. Stanje plemenskih bikov je zelo zadovoljivo. Znatno napreduje tudi naprava novih in renoviranje starih hlevov. Vpoštevalo se bo tole: Nabava dobrih bikov plemenjakov; podpiranje selekcijskih organizacij; premovanje rodovniške živine; delitev nagrad med dobre bikorejce. Sadjarstvo Tudi sadjarstvo se je v tuk. okraju, ki ima pogoje za to, zadnja leta dobro razvilo. Nasajenih je bilo mnogo po sortimentu določenih sadnih dreves. Zgradilo se je tudi nekaj modernih sadnih sušilnic. Vedno bolj se uveljavlja škropljenje sadnega drevja. Vpoštevalo se bo: Naprava sadnih sušilnic; nabava primernih sadnih drevesc; nabava sadnih škropilnic in škropiva. Svinjereja Ta panoga v okraju ni še na primerni višini. Vzrok temu je tudi pomanjkanje primerne krme (žita itd.) in pa slabi plemenjaki. Se pa tudi ta vedno izboljšuje in se v ta namen razdeli vsako leto primerno število dobrih plemenskih mrjašč-kov. Napreduje tudi naprava novih in popravljanje starih hlevov. Pospeševalo se bo: nakup dobrih plemenjakov. Gozdarstvo Na programu je pomoč gozdni drevesnici v Lahkem. Pcfutninarstvo V okraju je že znatno razširjena in omiljena kokoš štajerske pasme. Vsako leto se razdeli med kmetovalce okoli 1000 kom. valilnih jajc in tudi nekaj plemenskih živali. Je pa ta panoga v tuk. okraju važna zaradi lahke prodaje jajc. Pospeševalo se bo: prispevek k nakupu valilnih jajc; prispevek k nakupu plemenskih živali. Poljedelstvo Ta panoga ni dovoljno razvita, posebno, kar se kvantitete tiče, to pa ko4 je bilo že omenjeno zaradi težkega terena tuk. okraja. Zadovoljivo uspevajo le razna žita. detelja, katere se mnogo seje in razne krmilno rastline. Ostale kulture ne dajo povoljnih rezultatov. Pospeševalo se ho: nabava razkužil za semensko žito (snet). Zadružništvo V okraju deluje več zadrug. Manjka pa še zadrug, ki bi delovale na kmečkem cospodarstvu. So kraji, kjer ljudje sploh niso dovzetni za zadružništvo. Največji vzrok večkratni propad nekaterih zadrug. Pospeševalo so bo: prirejanje zadružnih tečajev. Travništvo Ta sicer zelo važna panoga, od katere zavisi mnogi napredek živinoreje, zaradi pomanjkanja sredstev od odbora ne bo mogla bili jx>speževana. Potrebna je nabava umetnih gnojil in naprava umetnih travnikov. Zaradi toga je zopet potrebno, da se nredi nabava cementa po znižani ceni, da se napravi na ta način čimveč potrebnih gnojišč. Reflektan-tov je za to dovolj. Vinarski in sadjarski tečaj V času od 1. marca do 30. novembra 1941 bo pri banov, trsnici in drevesnici v Kapeli, p. Slatina Radenci devetmesečni tečaj za vinarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu imajo sinovi vini-čarjev in sinovi malih kmečkih posestnikov. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci imajo na zavodu brezplačno stanovanje in hrano. Pridni in ubožni učenci dobijo za nakup učil podpore. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti opremljene z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati najkasneje do 1. februarja 1941 upravi gornjega zavoda. Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. nravstveno spričevalo, 5. izjavo staršev ali varuha, da dovoljuje prosilcu obisk tečaja in da bodo krili vse zaradi poškodbe nastale škode kakor tudi stroške prehrane, ako bi prosilec zapustil tečaj brez tehtnega vzroka. Priloga pod 5. se mora kol kovati s kolkom za 4 din. Vinska razstava in sejem v Ormožu 15. januarja Prijave vzorcev za razstavo je poslati najkasneje do 10. januarja Kletarskemu društvu v Ormožu. Na razpolago so posebne prijavnice, ki se na željo takoj vsakomur dopošljejo, ozir. se lahko dobe v pisarni društva. Vzorce same je dostaviti najkasneje dne 14. januarja do opoldne. Kasneje dostavljeni vzorci ne bodo prišli v po-štev za oceno po komisiji strokovnjakov. Za razstavo vlada veliko zanimanje ter je opravičena nada na dober uspeh, zlasti ker bodo — kot izgleda tovrstne prireditve letos bolj redke. Lanska vina so se razvila nad pričakovanje dobro ter bodo ljubitelji dobrih štajerskih vin priSli na razstavi in sejmu spet na svoj račun, zlasti še, ker bodo razstavljene tudi še precejšnje količine izbranih vin prejšnjih letnikov. Prehrana Nemčije 1914 In sedaj švicarski dnevnik »Journal de Genevec objavlja v izvlečku poročilo, ki ga jo dne 30. novembra objavil nemški zavod za konjunkturo. Nemško poročilo pravi, da je sedanje poslovanje v nemški organizaciji prehrane eden izmed glavnih vzrokov nemške zmage. Ti uspehi nemške prehrane so tembolj pomembni, ker je bila površina poljedelske zemlje v letu 1918 z mirovnimi pogodbami zelo zmanjšana. Ta položaj se je sicer nekoliko popravil s priključitvijo Avstrije in Sudetov, vendar pa 6e je medtem tudi prebivalstvo v Nemčiji zvišalo za 12.7 milijonov. Poleg tega se je v letih od 1913 do 1939 zmanjšal odstotek otrok na korist odraslih, kar je poslabšalo položaj prehrane. Ista poj vršina ozemlja mora namreč sedaj rediti 31% odraslih potrošnikov več kakor poprej. Živine je v Nemčiji bilo ob sedanji vojski 10% več kot leta 1918. Nemške oblasti so poleg tega morale računati s tem, da so se spremenile življenjske razmere pri nemškem prebivalstvu. Zato so čisto točno izračunale količino kalorij, ki jih rabi vsak človek in to v zvezi s tem, kar je bilo pridelanega na enem hektarju nemškega ozemlja. Ko je izbruhnila vojna, so nemške oblasti izdelale načrt za prehrano in sicer za vojno, ki bi lahko trajala 5 let. Statistike iz zadnje vojne so se v primerjavi izkazale nezadostne. Sedaj določajo porabo glavnih življenjskih potrebščin za mesece naprej. Prav tako pa so nabrali ogromne rezerve živil, prav tako pa točno poslujejo vsa skladišča tistih potreščin. ki se hitro pokvarijo. Veliko vlogo pri preskrbi s prehrano pa igra spremenjeni diplomatski položaj Nemčije na vzhodu Evrope. Dovoz iz Rusije je reden, dočim v zadnji svetovni vojni iz tega dela Evrope v Nemčijo ni prihajalo skoraj nič. Vso prehrano v Nemčiji ureja Prehranjevalni urad za Nemčijo, ki je bil ustanovljen v letu 1933. Ta urad ureja že več let po določenem načrtu prehrano nemškega prebivalstva in je svoje izkušnje poglobil in razširil še na vojno dobo. * Dospelost davkov. Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1941 v plačilo: a) 1. januarja 1941 prvi četrletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnlne, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslov- Ostale panoge, kot vinogradništvo, konjereja, ovčjereja in čebelarstvo se zaradi podrejene važnosti za okraj In f>omanjkanja denarnih sredstev ne bo od strani tuk. odbora pospeševalo. Propaganda Odbor smatra, da je kmetijska propaganda zelo važnega jx>mena. Dokazano je, da je največ neuspehov v kmečkem gospodarstvu zaradi nepo-učenosti ali nepravilnega ravnanja dela, ki ga je potrebno napraviti. Zato niso stroški, namenjeni za kmetijsko propagando, nikoli pretirani. Potrebuje pa naše kmečko ljudstvo še mnoco strokovnega pouka, katerega preveč ne bo nikoli in tudi poučnih izletov v kraje, ki so gospodarsko bolj napredni od tuk. okraja. Pospeševalo se bo: Priredilo se bo en gospodarski-potovalni tečaj in par kmetijskih tečajev. Določilo se bo kraje, kjer so pouka najbolj potrebni. Dan se naknadno določi. Mnogo so važna potovanja po okraju kmetijskega referenta. Uspehi se dajo doseči le z živo besedo, demonstracijo itd. na licu mesta. Ker je teren za potovanje zaradi pomanjkanja prometnih voz otežkočen, določeni polni pavšal komaj odgovarja. Podprlo se bo šolanje enega učenca in ene učenke na kmet. oz. kmet. gospodinjski šoli. Prirejenih bo par poučnih izletov na razne kmetijske zavode, vršila se bodo potrebna predavanja in nabavilo potrebne strokovne liste in knjige. Klirinške in devizne države Na vprašanje nekih interesentov, katere države je smatrati za klirinške, katere pa za devizne države, pri katerih je treba uvoz predložiti kontroli deviznega ravnateljstva Narodne banke, je dobila zagrebška Industrijska zbornica naslednji odgovor: Naši pogodbeni trgovinski partnerji se z ozirom na kontrolo uvoza dele v naslednje štiri skupine: 1. klirinške države, iz katerih ie uvoz možen brez predhodnega dovoljenja deviznega ravnateljstva, so: Nemčija, protektorat. Italija, Madžarska, Slovaška. Grčija. Turčija, Bolgarija in poljski ffouvernemenl. Plačila s poljskim Rouvernemenlom sredo po nemški obračunski blagajni, ker pa je bila prej Poljska klirinška država, se uvoz iz Poljske sedui ne kontrolira. 2. Klirinške države, s katerimi gredo plačila po nemški obračunski blagajni, so: Holandija, Belgija in Norveška. Iz teh držav je treba pri uvozu znprositi za dovoljenje deviznega ravnateljstva Narodne banke. 3. Klirinški državi, iz katerih ie možen uvoz samo proti predhodnemu dovoljenju devizn. ravnateljstva Narodne bnnke, sta Finska in Danskn. 4. Vse ostale države je smatrati za devizne države, za uvoz iz katerih je potrebno dovolienje deviznega ravnateljstva Narodne banke. To se ne nanaša na kontrolo uvoza za neke predmete, ki io izvršuje ravnateljstvo za zunanjo trgovino na osnovi uredbe o kontroli zunanje trgovine ni promet in vojnica; b) dne 15. avgusta 1941 prvi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in Mestnem poglavarstvu v Ljubljani. Izvoz lignita in rjavega premoga v Švico. Ker obstoji v Švici velik interes za uvoz našega rjavega premoga in lignita, ie svet za zunanjo trgovino odobril, da se more od 1. januarja dalje izvoziti v Švico za sedaj 150.000 ton lignita in 100.000 ton rjavega premoga. Podrobne pogoje, po katerih se bo lahko ta premog izvažal v Švico, bo v kratkem objavilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Še nekaj »S lo v e n č e v e g a koledarja«* poslovnim delom imamo. — Odvetniki, notarji, trgovci, obrtniki itd., kupite ga, — Velja le 34 din. Za naročnike naših listov pa le 25 din. — K vsakemu mesecu v koledarju sta vložena dva lista, očrtana po dnevih. (Za vsak dan je 6 vrstic čez vso širino koledarja.) Papir teh dveh listov fe boljši) Koledar dobite po vseh knjigarnah in trafikah, ali pa v naši upravi in podružnicah. — »Slovenčev koledar«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Juta iz celuloze. Kot znano, že dali časa izdeluje Nemčija z uspehom volno iz celuloze (Zelhvolle). Sedaj pa so začeli izdelovati iz celuloze, ki se je izkazala za izredno porabno surovino, tudi umetno juto. Dosedaj je bila Nemčija odvisna od uvoza jute iz Indije, ker pa tega uvoza ni več, si pomagajo s sintetično juto. Pri tem gre pozornost nemških tehnikov tudi za tem, da bi se kakovost umetne jute tudi izboljšala, da bi prekašala naravno juto. Umetna juta (Zetijute) iz celuloze se že izdeluje v velikih količinah in se tudi že dobiya za vreče. Veliki mlini v Nemčiji že porabljajo vreče iz celulozne jute in pravijo, da propuščajo vreče iz te snovi manj moke kot vreče iz naravne jute. Kemija o službi kmetijstva na pomladnem dunajskem velesejmu. Letošnji pomladni dunajski velesejem, ki bo od 9. do 16. marca 1.1., bo ves v znaku kmetijstva ter posebno zanimiv za jugovzhodne kmetijske države. Posebno bo v veliki meri prikazana najnovejša tehnika kmetijske proizvodnje, zlasti stroji. Zastopane bodo največje in najbolj znane tvrdke. Razstavljeni bodo vsi proizvodi, ki lahko koristijo pri povečanju kmetijske proizvodnje. Zaradi tega bo tudi pomladni dunajski velesejem privlačen za obiskovalce iz jugovzhodnih držav. Ob priliki veleseima bo tudi več drugih važnih prireditev. Darujte za Jegličev akademski dom! Pošiljajte na Hranilnico dravske banovine — čekovni račun 10.680. Vsevedež. Prejeli smo drobno knjižico i>od naslovom »Sveznadar«, ki vsebuje na 224 straneh malega žepnega koledarskega formata nebroj statističnih podatkov o najrazličnejših stvareh. Vsevedež je najbolj priročna mala enciklopedija, ki vsebuje toliko gradiva, ki ga potrebujemo v vsakdanjem življenju. Že naslovi poglavij nam kažejo obilico gradiva: zemljepisni podatki, narodopisni podatki, vere na svetu in v Jugoslaviji, prebivalstvo naših in tujih mest, posameznih držav in površine, kmetijstvo, rudarstvo in industrija, promet, trgovina, državne finance, bankarslvo, oboroževanje, pregled svetovnih političnih in vojnih dogodkov, šah, šport, mere in merila, razne zanimivosti itd. Podatki segajo do najnovejšega časa in je n. pr. politična vojna kronika zaključena s sredo novembra. Vsevedeža je izdal časnikar in publicist g. Josip Lakatoš, ki je vanj vložil veliko truda, da mu je uspelo napraviti tako priročno, pa tehtno encikloj>ediio znanja. Vsevedež za 1941 stane 20 din, dobi se v vseh večjih knjigarnah, sicer pa tudi pri upravi Vsevedeža v Zagrebu, Berislavičeva ulica 10. Naša prva zadruga. V Zadružnem vestniku 1940 je izhajala zgodovinska študija g. Dolfa Schauerja o naši prvi zadrugi, t. j. Družba v denarno r>omoč obrtnikom in rokodelcem v Ljubljani. Zadruga je bila ustanovljena kot društvo leta 1852 in je bilo to drugo društvo takega tipa v Avstriji. Ob uveljavljenju zadružnega zakona se je društvo izpremenilo v zadrugo, ki je likvidirala leta 1920 in je nje posle prevzela Obrtna banka v Ljubljani. Študija je dober prispevek k naši zadružni zgodovini. Borze Dne 9. januarja 1941. Denar Ameriški dolar 55.— Nem ž k a marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 3,492.583 din, na belgrajski 2.3 milij. din, od tega 42.865 in 65.000 mark 1190.000 drahem. 14.632 din v Sofiji, 36.424 šv. frankov in 847 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 410.000 dinarjev. Ljubljana — uradni tečaji: London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.61—1038.64 Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem ...... 40.— den. Ljubljana — svobodno tržiSče: London 1 funt.......215.00- 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5460.00- 5520.00 Ženeva 100 frankov . ... . 1271.10—1281.10 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 39,65—40.35 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem....... 39.65—40.35 Sofija 1C0 din....... . 54.92—56.52 Ziirich. Belgrad 10, Pariz 8.725, London 16.125, Newyork 431, Bruselj 69 (nem.), Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 (nem.), Berlin 172.50 (reg. marke 53.25, trg. marke 37.50), Stockholm 102.75, Oslo 98.50 (nom.), Sofija 425, Kopenhagen 83.50 (nom.), Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8.75, Buenos Aires 101.625, reg. marko 53.25, trgovske marko 37.50. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 463—465 v Zagrebu 464—465 v Belgradu 466 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—100, agrarji 55—57, vojna koda promptna 463 —465, begluške obveznice 81—83, dalm. agrarji 76-77, 8% Blerovo posojilo 104-106, 7% Ble-rovo posojilo 96—98, 7% posojilo Drž. hip. banke 103—105, 7% stab. posojilo 94—96. — Delnice: Narodna banka 7.000—7.200, Trboveljska 355—365, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 99 do 100, vojna Škoda promptna 464—465 (464), begluške obveznice 83 blago. dalm. agrarji 79 blago, 6% šumske obveznice 79 bi., 4% severni agrarji 55 den., 8% Bler. pos 106 den., 7% Bler. pos. 97 den., 7% pos. DHB 103 den., 7% stab. pos. 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7.000 den., Priv. agrarna banka 197 den., Trboveljska 360 do 365 (365). Belgrad. Državni papirji: 7% inv. pos. 101 do 102, vojna škod apromptna 466 den., begluške obveznice 83.50—84 (83.50), dalm. agrarji 77.75 do 79 (77.75), 6% šumske obveznice 76 den. (76), (7.100, 7.050), Priv. agram 666,n.. bfskpz rdgov 7% Bler. pos. 99 den. — Delnice: Narodna banka (7.100, 7.050), Privatna agrarna banka 201 denar (drobni komadi). 2itnl trg Novi Sad. Vse nespremenjeno. Moka pšenična 85% enotna, v smislu uredbe od 12. dec. 1940, št. 2280, določena 2. januarja 1941, se dobi pri tajništvu borze proti plačilu takse s poštnino 16, s povzetjem 20 din. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dol. Logatec dne 7. januarja t. I. Voli 1. vrste ain 9 do 10, voli II. vrste din 8, voli III. vrste din ?. telice I. vrste din 9 do 10, telice II. vrste din 8, telice III. vrste din 7 do 8, krave I. vrste din 8, krave II. vrste din 7, krave III. vrste din 6, teleta I. vrste din 13, teleta II. vrste din 11 do 12, prašiči špeharji din 17 do 18, prašiči pršutarji din 16 do 17 za 1 kg žive teže. Goveje meso l. vrste din 17, goveje meso II. vrste din 14 do 15, svinjina din 18 do 20, slanina din 24 do 28, svinjska mast din 24 do 31, goveje surove kože din 10 do 12, telečje surove kože din 16, svinjske surove kože din 17 za 1 kilogram. — Oves din 3.75, koruza din 3.50, fižol din 6, krompir din 1.75, seno ain 1, slama din 0.50. pšenična moka din do 9, koruzna moka din 3.75, ajdova moka din 9 za kilogram. — Trda drva din 120 do 140 za 1 kvadr. meter, jajca din 2, za 1 komad, mleko din 2 za liter, surovo maslo oin 36 do 40 za 1 kg, Živinski sejmi Živinski sejem v šmartnem pri Litiji dne 7. januarja 1941, Cene: voli I. vrste 10 din, voli II. vrste 9 din in III. vrste 8 din, teleta 10 do 11 din, krave za pleme 7 do 8 din, telice za pleme 7 do 8 din, telice za zakol 8 do 9 din in krave za mesarje 5 do 8 din za 1 kg žive teže. Ovce po 150 oin do 200 din, koze ter jagnjeta po 140 din do 200 din za glavo. Živinski sejem v Zagorju ob Savi dne 31. decembra 1940. Voli 8.75 do 9 din, teleta 10 do 12 din, telice II din in krave za mesarje 6.50 do 7.50 din za Ikg žive teže. Krave za pleme 3500 do 4000 din za glavo. Gene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskih pridelkov v Trbovljah dne 2. januarja t. 1, Bela pšenična moka 9 din, črna 5 din, govedina 16 din. teletina 18 do 26 din, svinjina domačih prašičev 20 do 24 din. svinjina hrvatskih prašičev 18 do 22 din, ovčje meso 14 din, svinjska mast 28 din, sveža slanina 24 do 25 oin, prekajena slanina 30 do 34 din in krompir 2 din za 1 kg. Sladko mleko 3 din in jajca po 2 din za komad. frocu flCNGHASI JHcOiiV 4AMMAM X GyPTEft Zemljevid k italijansko-angleškim bojem v Afriki. Rojstni dan kraljice Marije Ljubljana, 9. januarja 1941. Danes obhaja naša kraljica Marija svoj '41. rojstni dan. V težkih dneh Jugoslovani z njo vred obhajajo ta praznik naše kraljevske hiše, ki je praznik vse države in vseh državljanov. Vsi namreč brez razlike v kraljici Mariji vidimo tisto plemenito ženo, katera je kakor mati spremljala in z nami delila vesele in žalostne dni. Letošnji njen rojstni dan je še toliko bolj važen in pomemben, ker bo letos njen naj- starejši sin kralj Peter II. postal polnoleten ter bo nastopil prestol svojega velikega oteta. Kot plemenita žena in mati je svojemu sinu, poklicanemu na to veliko in težavno mesto, bila najboljša vzgojiteljica in skrbna vodnica. Ljubezen, ki jo vsa Jugoslavija in z njo vsa Slovenija, goji do kraljice Marije, je zdaj tudi delež njenega kraljevskega sina. In prav zato, ker so Časi tako resni in trdi, se vsa domovina še tesneje zgrinja okoli visoke kraljevske rodovine Karadjordjeviiev, kateri so nam simbol svobode ter tesne medsebojne povezanosti v dobrih in hudih iasih. Tako povezani in vzajemni smo drug drugemu najboljše in najzanesljivejše jamstvo svobodne domovine! Naj Bog živi kraljico Marijo, kralja Petra, kneza namestnika Pavla ter ves kraljevski dom ter vso našo domovino! Čestitka bana dr. Natlačena Ob rojstnem dnevu Nj. kr. Vis. kraljice Marije je ban dr. Marko Natlačen poslal maršalatu dvora v Belgradu naslednjo brzojavko: »Ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kraljice Marije prosim, da izrazite Nj. Veličanstvu vsega prebivalstva dravske banovine in moje iskrene čestitke ter tolmačite na najvišjem mestu čustva neomajne vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju, visokemu kraljevskemu domu in domovini.« Slovesna služba božja na Dunaju Dunaj, 9. januarja AA. O priliki rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije, je bila dane6 v cerkvi sv. Save na Dunaju svečana zahvalna služba božja, ki jo je daroval berlinski škof Seralin ob asistenci prote dr. Milivoja Araničkega ter duhovščine romunske in bolgarske cerkve Zahvalne službe božje so se razen drugih udeležili tudi generalni konzul Zivotič z osebjem konzulata, trgovinski ataše s svojim osebjem ter osebje rečne plovbe, kakor tudi mnogo članov jugoslovanske kolonije na Dunaju. Najvažnejša naloga za novo leto: Boj proti jetiki! V teh časih se pomanjkanje zlasti med najrevnejšimi in najbolj nepreskrbljenimi sloji najbolj uveljavlja. Draginja raste, razne omejitve in odredbe o varčevanju z živilskimi potrebščinami pač ne bodo imele česa omejevati med tistimi našimi delavskimi družinami po mestih in v delavskih središčih, ali pa v viničarskih okrajih; tam je namreč bilo pomanjkanje doma že tedaj, ko po evropskih bojnih poljanah še ni bobnelo grmenje topov. Zato se bo največja zaveznica vseh premalo sitih fn premalo oblečenih — jetika, v teh letih širila še bolj povsod tam, kjer je bila že do sedaj najbolj doma. Zato zlasti v teh čudnih razmerah ne smemo pozabiti, da moramo skrbeti za zdravje po teh naših bornih domovih, ki so ponekod še tako žilavi in odporni, da je po teh domovih največ otrok doma. Protituberkulozna zveza je lani dobro delala. Glavno delo v fcoju proti jetiki opravlja med nami organizacija, ki nosi ime Protituberkulozna zveza. Najvažnejši njen letošnji sklep je bil ta, da je bil ustanovljen »Sklad za zdravljenje siromašnih jetičnih bolnikov«. Za pomoč temu skladu se je zveza obračala na vse slovenske občine. V začetku je bil odziv le zelo slab. Le malo občin je poslalo svoj prispevek. V teh časih bodo občine od blizu lahko opazovale, kako hude so posledice pomanjkanja in ovire za zdravljenje posameznih bolnikov. Prav gotovo bodo vsaj letos nakazale večje zneske temu skladu, kajti s skupno pomočjo se lahko nadzira in deli podpora številnejšim bolnikom, dočim pri ločenem delu ostaja preveč posameznih bolnikov prepuščenih samim sebi. Protituberkulozna zveza je prepričana, da mora opravljati to nalogo in voditi ta sklad (ako dolgo, dokler kdo drugi, to je kakšna močnejša ustanova ali pa javna oblast s posebnim skladom ne prevzame tega dela. Organizacija socialne pomoči za jeiične bolnike. Toda to ne more biti vse, kajti s takim skladom še ni mogoče podpreti vseh potrebnih, ki so raztreseni po vseh koncih naše dežele. Mnogim bi bilo pomagano že na ta način, da bi jim bila ]x>-deljena kakšna primerna socialna podpora. Tako pomoč pa naj bi po zamisli zveze delile krajevne zveze. Krajevni odseki naj bi imeli na razpolago nekaj sredstev, iz katerih bi jx>dpirali posamezne bolnike v svojih okoliših. Zveza sama je na predlog svojega predsednika določila v ta namen znesek 50.000 din. Zveza sama je imela nekaj gotovine, ki bi jo bilo treba nekam varno naložiti. Odbor zveze je menil, da lahko v tem oziru mnogo doseže, če se odloči za nakup rentgenskih aparatov. Take rentgenske aparate bodo tako v kratkem dobili dispanzerji v Ljutomeru, Šmarju pri Jelšah in Dolnji Lendavi. Zveza se je tudi odločila, da bo rezervirala za svoja sredstva nakup prenosnega aparata za sistematične preglede posameznih vasi. Tak prenosni aparat bi bil tudi na razpolago tistemu dispanzerju, ki bi se mu njegov rentgenski aparat pokvaril. Prav tako je zveza iz svojih sredstev nakazala znesek 37.000 din za vzdrževanje dispanzerjev, in sicer ligi v Brežicah, Celju, Črni, Kranju, Litiji, Murski Soboti, Ptuju, Slovenjem Gradcu, Škofji Loki, Trbovljah ter sanatoriju na Vurbergu. V Slovenjem Gradcu in v Metliki so se tamošnjim rentgenskim aparatom pokvarile žarnice in je zveza morala kupiti nove za skoraj 20.000 din. Tečaji za zdravnike in učitelje. Za letošnjo zimo je zveza pripravila celo vrsto tečajev za zdravnike in učitelje. Za te tečaje je bil izdelan poseben načrt pod vodstvom dr. Bohinjca. Zveza je tudi podpirala šolske kuhinje in je zanje tudi letos do sedaj namenila 10.000 din. Prav tako opravlja zveza posebno nagradno nadzorstvo nad raznimi stanovanji. Za najboljša in najbolj čista stanovanja v najbolj izpostavljenih delih je zveza tudi letos sklenila razdeliti številna darila. ..... Prav., tako skuša zveza po svojih močeh podpirati bolnike na Golniku. Za revne bolnike je zveza nakazala dr. Neubauerju, primariju sanato-rija, znesek 12.000 din in ga obvestila, da lahko za svoje bolnike računa še na večjo možno podporo. V enem izmed naših največjih industrijskih središč — na Jesenicah — je liga sklenila zgraditi počitniško iiolonijo na Uskovnici nad Bohinjem. 1'oda liga na Jesenicah nima dovolj sredstev; kolonija bi veljala S0.000 din. Sedaj prosi liga zvezo za posojilo. Podprimo vsi zvezo v novem letu. V novem letu bo zveza hotela storiti še več. iz kratkega pregleda o delu v preteklem letu se vidi, kakšno veliko delo je opravila zveza v tem svojem območju. Obenem je to med nami edina zasebna ustanova, ki skuša z vsemi svojimi močmi in z vsem svojim idealizmom podpreti delo za boj proti jetiki. l oda zveza f>otrebuje v ta namen podporo vse naše javnosti. Zveza je naša najpomembnejša in najkoristnejša socialna organizacija, ki ima za cilj, da skrbi za zdravje našega rodu. Tistim pa, ki so zboleli, skuša nuditi sredstva, da se začno zdraviti, dokler je še čas. Zveza je do sedaj opravila ogromno delo in ji moramo za uspehe samo čestitati, za novo leto pa ji želimo, da bi jo vsa naša javnost pri njenem delu še bolj podprla. Nove francoske znamke v korist vojnih žrtev. Dolenjska vabi na smuk Smučanje je prav za prav naš narodni šporl. Ze v Valvuzorjevi dobi so smučali na Blokah, gorenjske smuči imajo svojo zgodovino, •— in ni več daleč čas, ko bo pri nas pozimi slaro in mlado na smučeh. Ta zdravi in poleg turistike tudi najbolj estetski šport, si je v zadnjih letih pridobil ogromno navdušenih pristašev med vsemi sloji, še posebno pa med izobra-ženslvom po mestih, ki jih življenjske razmere naravnost silijo, da odbite od časa do časa v naravo nabirat telesnih moči in zdravja. Ob sobotah, ob nedeljah so vlaki prenapolnjeni s s smučmi in smučarji, ki odhajajo proti Notranjski, kjer je domovina našega smučarstva, in proti Gorenjski, ki se odlikuje po mnogih lepih terenih, skakalnicah, številnih kočah in gostiščih, in ki ima že kar mednarodni smučarski sloves. Ob vsem tem navalu smučarjev na Notranjsko in Gorenjsko pa sc le redko kdo odloči, da bi krenil proti Dolenjski in Beli Krajini, kamor Ljubljančani poleti iz znanih razlogov prav radi zahajajo. Do Višnje gore in Polževega, ki je danes med najlepšimi smučarskimi postojankami v Sloveniji, so v zadnjih letih komaj prodrli. Naprej pa. se jim zdi, da je vsa Dolenjska neznana zemlja, snežena puščava brez sence kake zanimivosti. Napačno bi bilo tako pustiti nepoznane zimske lepote dolenjske pokrajine, napačno bi bilo v medkrajevnem lujskopromelnem oziru na ta način zapostavi jati košček slovenske zemlje, ki ga je Bog obdaril z lepoto in romantiko in ki mu je Gorjancem. Od Sv. Roka se lahko obrneš tudi proti Skrjančem, proti gradu Ruperčvrhu in si spotoma privežeš dušo v prijazni gostilni na samotnem Mrvarjcvem hribu. V Birčni vasi se potem lahko naložiš na vlak in se odpelješ proti domu. Na vseh omenjenih terenih bo našel smučar vse polno užitkov. Prav tako lepi. če ne še lepši, pa so tereni na poli od Uršnih sel (14 km od Novega mesla) do Rožnega dola. Zlasti še pol preko valovitih senožeti nad Ašelicami (624 m nadin. višine), vasjo na visokem pobočju nnd Crmošnjicami, predstavlja enega naših najkrasnejših smučarskih terenov. Posebno lep je kos poli od Ašelic v Črmošnjice, na katerem pa seveda morejo uživati le spretnejši smučarji. V divnem smuku (15 minut), v katerem moreš občutiti vse veselje te vrste zimskega športa, se pripelješ v vas Črmošnjice. ki ima prav vse pogoje za lepo, pa še nepoznano smučarsko postojanko. Tu si morejo poiskati zlasti še neizvežbani mnogo prikladnih terenov, pa tudi vso postrežbo v vaških gostilnah, ki razpolagajo z udobnimi prenočišči, elektriko, mrzlo in toplo vodo. Lepi smučarski prslori so še na bližnjem Toplem vrhu in nad Komorno vasjo. Nad vse primerni tereni za smučarske tečaje, kjer sc že dolgo let vrše. pa so 950 m visoke Gače, ki leže dobro uro linda južno od Črmošnjic. Prnv lep je izlet še dalje na Mirno goro (1048 m), kjer stoji v višini 1000 metrov stalno oskrbovana planinska koča (SPD). Nekoliko nižje leži Planina, ki ima tudi lepe smučarske terene. Novo mesto pozimu boli kot drugim zgodovina v stoletjih" vtisnila neizbrisni pečat kulturne zanimivosti. V sami najbližji okolici Novega mesta je več krajev, kjer so naravnost odlični smučarski tereni. Na Marofu, na katerega se vedno bolj naslanja mesto, pa preko njega po lahno valoviti pokrajini vse do Ilmeljnika in Trške gore, bi si vsak smučar našel dovolj užitkov. Nič mani prikladne tudi niso dolinice precej čez Krko, na Becljcvem hribu in za Bagovim logom, vse do samotne cerkvice sv. Ane. Najlepši tereni v bližnji okolici Novega mesta pa so nad bližnjim Šmihelom, lepi, dolgi, položni beli trakovi, ki se nalahno spuščajo od cerkvice sv. Roka v gozdu. Po nekaj minutah smuka skozi gozd si zopet na planem pri nekdanji Paradajzerjcvi Poganski graščini in kar samo le zanese proti Njeno življenje Povest o veliki ljubezni po istoimenskem filmu Pavle Wessely »Ali res mislite, da sem skopa?« se je Agnes začudila. »V bufetu ste velikodušni, toda v srcu ste skopi,« ji je ponavljala. »No, moj nečak je spet tu.« Za neko mizo v kavarni je sedel moški že nekoliko v letih. Bil je sam Ta resni, samotarski človek je prihajal samo zato, da je videl Agnes. Imel je z njo resne namene. »Jaz mu ne morem pomagati 1« je dejala Agnes. Toda ženska je ni poslušala. »Poštenjak je! In dobro zasluži! Dober očka bi bil vašemu otroku.« Agnes je spet odklonila. »Ali je za vas mogoče premalo lep?« se je prijateljica razburjala. »Ne gre za to.« »Mogoče čakate na princa iz ,Tisoč m ene noči'« Obljubila sem mu, da vam bom rekla za sestanek.« »Ne bi imelo nobenega smisla.« »Ošabni ste.« »Nisem ošabna, toda čutim, da me je Bog namenil drugemu, in zato čakam.« Agnes je to rekla tako ostro, da se je njena znanka obrnila in odšla. Ničesar ji ni več rekla. Agnes pa je živela takole: vedno je bila med samimi moškimi, torebivalstva, da dobita ti dve občini tudi avtobusno zvezo z Ljutomerom. Občinska uprava v Razkrižju bo akcijo Mariborskih mestnih podjetij z veseljem podprla, vprašanje je le. kaj bo storila občinska uprava v štrigovi. Kakor znano, so zanesli nekateri hrvatski priseljenci med manjšino v štrigovskem občinskem odboru navdušenost za hrvatsko banovino. Vendar nikakor ni umestno, rla bi iz zgolj političnih razlogov trpele kulturne in gospodarske koristi prebivalstva, ki v večini odklanja politično vsiljivost prego-rečih priseljencev. — Naročniki »Slovenčevega koledarja« iz posameznih krajev izven Slovenije pošljite 5 din v znamkah za stroške pošiljatve. — Postajno poslopje v Grobljah je končno-veljavno prevzela v last direkcija drž. železnic v Ljubljani, ko je te dni ]M>slnla v Groblje komisijo. Čakalnica, ki je bilo nad dve leti zaprta, bo zdaj v kratkem odprta občinstvu. V postaiališčnem poslopju lx> stanoval železniški uslužbenec. — Kamniška meščanska korporacija, ki je lastnica gozdov v bistriški dolini, je zadnja leta sanirala svoje gospodarstvo in je upravičencem spet v pomoč ob sedanjem težkem položaju. Poleg običajnih treh sežnjev orv in 500 din, dobijo za novoletno darilo upravičenci še po en seženj drv, 5(X) din in kot del zakupnine dvornega lovišča še po 50 kg pšenice. Marsikdo bi bil zdaj rad kamniški »purger«! — Slike vseh znanih letal, 8 katerimi se razne države bojujejo, dobite v »Slovenčevem koledarju«. Kupite ga! Velja le 28 din. — Iz Borovnice nam poročajo: V ponedeljek, dne 6. t. m so ljudje, ki so šli k prvi maši v Borovnico, našli na poti, ki pelje iz Borovnice v Pristavo zmrznjenega moža. V njem so kmalu spoznali Koširja Franca, posestnika iz Laz pri Borovnici, Vsekakor je pokojni moral iti ponoči prejšnjega dne proti Pristavi, in ker je bil mož že star, pot pa je na nekaterih mestih strma, mu je bržkone spodrsnilo, oa je padel. Zaradi onemoglosti se ni mogel več pobrati in dohitela ga je smrt. Prepeljali so ga v mrtvašnico in v torek pokopali na borovniškem |)okopališeu, — Ljubljanski frančiškani so izdali pesem na čast 6V. Družini. Pesem je prirejena za ljudsko petje. Besedilo je staro Slomškovo, napev je tudi star in ga je odobril dr. Kimovec. Pesem je v napevu in besedilu tako preprosta, da bodo ljudje v cerkvi takoj poprijeli. Ce pesem začno enkrat peti, ni mogoče drugače, kot da jo vsak pomaga peti. Naj bi to povsod v nedeljo na praznik sv. Družine poskusili. Pesem je taka, da jo bodo verniki tudi doma radi prepevali pred podobo 6v. Družine. Ta pesem bi naj res bila pesem vsake krščanske družinel — Di>-dejana je tudi posvetilna molitev na čast sv. Družini in listek, ki ima 4 strani, ima na naslovni 6trani lepo sliko sv. Družine. Za nameček je še natisnjena pesem z notami na čast Kraljici miru za litanije. Posamezni izvod stane 50 par. Kdor jih vzame 100, dobi tri za en dinar. Dobite jih na samostanski porti ali po pošti jih ne pošiljamo manj kot 50 skupaj.-I 61 letni posestnik Jože Perhaj iz Velikih Lašč je padel s kozolca ter el pri tem zlomil rebro in poškodoval desnico. — S kozolca je padla tudi 60 letna Marija Znidaršič iz Podgorice pri Dobrepoljah in si poškodovala desno nogo. — 9 letna Milena Ogrin, hčerka posestnice iz Bohinjske Bistrice si je pri smučanju zlomila desnico. — 18 letni Mariji Rogelj iz Jezera pri Tomišlju je pri delu v gozdu padel težak hlod na nogo. — Vse te ponesrečence je med drugimi sprejela včeraj ljubljanska bolnišnica. Kje dobite »Slovencev koledar«? S loven fev koledar dobite v naslednjih poitnih okoliših: Sv. Lenart pri Volikl Nedelji v župnom uradu v Sv. Lenartu. Sv. l.enart v St. gor. pri g. Vodob Ivan, kaplan v Sv. Lenartu v SI. gor. Letui liri Colju v župnem uradu Braslovče. Libeliščo. Koroško v župnem uradu Libellšče. LimbuS pri Mariboru pri g. Braftifi Andrej. žuP-uik Llmbuš. Luče pri Ljubnem v župnem uradu v Lučah. Majftperg pri g. Murko Frana, kaplan Majšperg. Marouberg v dekanijskem uradu Marenterg. Marija Snežen v župnom uradu Marija Snežna. Sv. Marjeta ob Pesnici v župnem uradu v Sv. Marjeti ob Posulel. Meža ob Dravi pri g. Pivoc Vinko, ž'Hmik St. Jnnž p. Meža. Sv. Miklavž pri Ormožu v iupnom uradu v Sv. Miklavžu. fiornjl Mozolj pri Kočevju pri g. Pasterks Sn-basttjan, Mozetj IS. Muljava na Dol. v župnem uradu na Muljavi. Nemška Loka pri Kočevju v župnom uradu Nemška T/oka. Nova cerkev pri Colju v župnem uradu v Novi cerkvi. Osilnlca pri g. OJnra Viktor, trgovec, p. Osil. niča. Nova vas pri Rakoku v Konzumnem društvu v Novi vasi pri Rakeku. Sv. Peter pod sv. gorami v župnem uradu pri Sv. Petru pod sv. gorami. PilStanj v župnem uradu v Ptlštanju. Planina pri Sevnici v župnem uradu v Planini pri Sevnici Podčetrtek v župnem nradu v Podčetrtku. Ponikve pri Trebnjem pri g. Zupančič Rozka, trg. pomočnica firm 14 p. Ponikve. Rogaška Slatina prt g. Juvauo Jože, šef postajo na postuii v Rogaški Slatini. ltožnl dol pri Semiču prt g. Marolt Vladimir, šef slanice na postaji v Rožnem dolu. Stnbovica v župnem urndu Stranjo p. Stahovica. Stari log pri Kočevju pri g. Zavbi Frano, žand. narednik p. Stari log pri Kočevju. Stražiščo pri Kranju pri g. Sošek, kaplan Stranišče. Snhor pri Metliki v žnpnmn uradu Suhor. šmarjota na Dol. v župnem uradu v Šmarjeiti na Dolenjskem. Store pri Celju v podružnici »Slovenca« v Colju. Zrečo v župnem uradu Zrečo. Zagreb pri g. Stok Edvard, uslužbenen drž. žel.. Kolodvorska knjigarna pa postaji Zagreb Sava. Belgrad v .Jugoslovanski knjigarni — filiala Belgrad, Krunskn ul. 2!>. Belgrad r te} knjigarni se dobijo SI. koledarji tudi v prodaji. * Najvišje odlikovanje učiteljice. Neki F. C. piše v zagrebških »Novostih«: Zadnje božične praznike sem bil na obisku pri neki družini v vasi blizu Zagreba. Nekega večera sem slišal, kako je mala deklica — učenka 2. razreda ljudske šole — v svoji sobi na postelji glasno molila svojo večerno molitev. Po molitvi je dostuvila še naslednjo molitev: »Ljubi Bog in Mati božja, prosimo Vaju, oa bi se naša dobra učiteljica vrnila k nuin v našo šolo, Čei pa. ne bi bila k nam premeščena, daj ji, ljubi Bog, zdravje in srečo tam, kjer ona sedaj učj otroke.« Presenetila me je ta molitev male deklice. Ko sem jo drugi dan vprašal, kdo jo je naučil to molitev, mi je odgovorila: »Ko je bila v začetku letošnjega šolskega leta premeščena od nas naša dobra učiteljica, smo se vse učenke dogovorile, da bomo za njo vsak večer molile to molitev. Prepričane smo, da bo Bog uslišal našo molitev.« Mislim, da je to najvišje odlikovanje v težkem, pa idealnem učiteljskem poklicu. * Jadrnica, naložena s kožami, se potopila. Iz šibenika poročajo: V kanalu Ljubac se je iBALAfcAJKA ob 16., 19. in 21. uri Kino Union tei.22-21 Samo še danes zanimiv detektivski film tajinstvenih dogodkov in napetih rokoborbskih scen MR. MOTO - RUMENA MASKA. Kot dodatek kulturni film: .Jilet t HolandsUo". deželo tulipanov in starinskih narodnih običajev KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19. in 21. uri JUTRI: Shirle* Temple v filmu ..Nasmeh sreie". mm iiattca telefon 22-41 Ob 16., 19. in 21.15 uri Soglasna sodba vseh, ki so videli: Ženo s troinim življenjem je najlepši film sezone! prsi. Din iš- — V Martinišču v Soboti je bilo za pravnike obdarovanih s perilom in pecivom 86 šolarjev iz Turopolja in iz bližnjega kroga. Tovarnar g. Josip Benko je tudi letos kakor do-zd'aj še vedno vsako leto naklonil obema dijaškima zavonoma v Soboti, Martinišču in Evangeličanskemu dijaškemu zavodu, znatno količino proizvodov svoje tovarne. Velikodušnemu podporniku naše srednješolske mladine gre vse priznanje! — Mati zabodla otroka. Posestnikovi ženi Ani II. iz Dobrovnika v Prekmurju je bolezen omajala njeno duševno stunje, da se vedno ne zaveda svojih dejanj. Ko je pred dnevi v kuhinji rezala slanino, je bil pri njej tudi 8-letni sin Jožek, ki je materi nagajal. Nenaono ie nesrečna žena planila na otroka in ga zabodla z nožem najprej v nogo, potem pa še v Otroka so morali prepeljati v soboško bo nico, kjer so ga položili v posteljo poleg njegovega bratrauca, ki si je malo prej zlomil nogo. — Ilud pretepač je Martin Horvat iz Sv. Jurija ob Ščavnici. Pred soboškim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati zaradi različnih pretepov. Enkrat je s kolom težje poškodoval nekega fanta v Očeslavcih, drugič pa je na veselici zavihtel nož. Obsojen je bil na 4 mesece in 15 dni zapora. — Pričo so žalili. Pred soboškim okrožnim sodiščem so bili obsojeni Franc in Anton Ma-temik in Cecilija Hul vsak na t mesec zapora in 240 din denarne kazni, ker so na razpravi žalili pričo, ki je pričala proti njim. — Nesreča. 28 letnemu kovaču Janezu Rainzin-gerju iz Palovfi pri Brezjah je pri kovanju odletel drobec železa v levo oko. — Posestnikov sin 16 j letni Prepeluh Matija iz Sostrega ie padel na že- I lezen drog, ki ee mu je zadri gioboko v trebuh. — ' B* lila jadrnica »Nevid.jane«, ki je vozila iz Ibrovca v Zader 29.000 kg surovih kož. Lastnik jadrnice Kuzma Knpovič in dva mornarja so se rešili. Jadrnico je zalotil hud veter in ker je bila preveč natovorjena, je zadela ob skalo in se potopila. * Ime pri Baru potopljenega parnika še ni ugotovljeno. Na Silvestrovo, 51. decembra, je blizu Bara neznana podmornica s streli iz topov potopila neki trgovski parnik, ki je plul v Albunijo s tovorom železnih sodov, napolnjenih s pogonskim materialom. Podmornica je napadla parnik zjutraj ob 7.30 in se je po oe-setih minutah parnik potopil. Na krovu je najprej nastala eksplozija, z obrežja pa so videli mornarje, kako so skakali v morje. Ko so malo pozneje noše ladje prihitele na pomoč, niso našle nobenega mornarja več, niti živega niti mrtvega. Čeprav je od te nesreče preteklo že deset dni, še niso mogli ugotoviti imena tega parnika. * Stara mati z dvema vnučkoma zgorela. V vasi Slokovcu, okraj Ludberg, se je v družini Funtek zgodila strašna nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. V Funtkovi hiši se je na peči sušila konoplja, ki se je naenkrat vnela. V tem času sta bila v bližini samo 8-mesečni G.juro in dveletni Ivica, ki sta bila v hipu v plamenih. Na vpitje otrok je prihitela iz kuhinje 45-letna stara mali Magda Funtek, ki se je sumo za trenutek oddaljila od otrok, ki ju je varovala Ko je preplašena starka videla vnučka v plamenih, ju je hotela rešiti, pa so plameni zajeli tuoi njo. Ko so prihiteli na )>onioč še drugi domači, je bilo že prepozno, ker so vsi trije od hudih opeklin že izdihnili. * Najdeni reševalni čolni. Nedaleč od Cav-tala so našli 12 velikih reševalnih čolnov, Po- JLjubl^^ Gledališče Drama: Petek, 10. januarja: Zaprto. — Sobota, II januarja: »Krog s kredo«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 12. januarja ob 15: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navz&ol. — Ob 20: »Romeo in Julija«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Petek, 10. januarja: »Akademija v korist Zimske pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske filharmonije. Izven. — Sobota, 11. januarja: »Vesele žene vvindsorske«. Izven. — Nedelja, 12. januarja ob 15: »Angel z avtom«, Mladinska opereta. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ob 20: »Ma-dame Butterflv«. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove Radio Ljubljana Petek, 10. januarja: 7 Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12 Iz naših logov in krajev (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski koncert Rad. ork. 14 Poročila. 14.10 Tujskoprometna poročila: Naši smučki izleti. 17.30 Salonski kvartet. 18.10 Ženska1 ura Zimska pomoč (ga. Vera Adlešič). 18.30 Plošče. 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). 19 Napovedi, poročila. 19.25 Nac. ura. 19.50 Za planince: Planinec ljubi živali (Pavel Kunaver). 20 Rezervirano za prenos. 22 Na- povedi, poročila. Konec ob 22,20. Drugi programi Petek, 10. jan. Belgrad: 20.25 Baletna gl. — Zagreb: 21 Nar. pesmi — Beromilnster: 20.45 Kom. gl. — Budimpešta: 19.35 Filh. konc. — Praga: 18.10 Godala — Rim: 19.40 Operetna gl. — Sofija: 20.50 Rossinijeva opera »Seveljski brivec« — Sottons: 19 Vaički, 20 Vojaška godba — Stockhol: 19.30 Popevke. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (4j).18 m): 19 40 Poročila v slovenščini — YUS (19.69 m): 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Opozarjamo na prihodnji klavirski koncert odlične domače umetnice pianistke Branke Musulin, ki bo v ponedeljek 13. t. m. v mali Filharmonični dvorani. Sestanki Fantovski odsek Ljubljana Sv. Jakob javlja svojim članom, da imamo drevi ob pol 9 strogo obvezen sestanek za vse člane. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška 47. «9i leg tega so našli tudi več reševalnih pasov in raznih drugih predmetov. * Tik pred poroko pobegnila. Posestnik Josip \Veiss iz Stranišča pri Somborju je naznanil oblastem, da je brez sledu izginila njegova hčerka Terezija, ki bi se morala pred štirimi dnevi poročiti. Oče je potrošil veliko denarja, da bi ohranil tradicijo bogatih bačkih svato-vapj, Oblasti so ugotovile, da je Terezija pobegnila z 19-letnim Adamom Huflisom, da se tako odtegne poroki z Adamom Romaničem, ki ga ne mara in katerega je Huflis pred dnevi pretepel na cesti, ko se je vračal od svoje zaročenke Oblasti še niso odkrile, kjer se skrivata zaljubljena begunca. Gotovo pa bo ta oo-godek Terezijinim staršem omehčal srce in bodo dovolili, da se bo poročila s Huflisom, ki ga ljubi, ne pa z Romaničem, ki ga ne mara. * Upokojeni učitelj — vlomilec. V Osjeku je policija aretirala 44-Ietnega upokojenega učitelja Tugomila Knoppa, ki je v zadnjih šestih mesecih zagrešil celo vrsto vlomnih tatvin v trgovine, pisarne, skladišča in urade ter na-kradel raznega blaga v vrednosti nad 40.000 dinarjev. Ko so Knoppa privedli na policijo, je izjavil, da ne bo delal nobenih težav, ampak da bo takoj vse priznal, kar je tuoi storil. * Dimnikar — roparski napadalec. Trgovec s kurivom Vlafislav tlaler v banatskem mestu Turiji je zvečer s svojo ženo in hčerko legel v posteljo, ko je okrog 10 zaslišal, da se odpirajo vrata sosedne sobe. Skočil je iz postelje, tedaj se je pa že pojavil v spalnici zakrinkani ropar s svetiljko v roki in zagrozil, da bo vso družino pobil, če izpregovore samo eno besedo. Zahteval je, da mu izroče samokres, ko mu je pa Ilaler povedal, da samokresa nima, je ropar zahteval denar. V hiši je imel trgovec samo 260 dinarjev, ker je ravno ta dan naložil denar v banki. Ropar je vzel denar in zagrozil trgovcu, da ga bo ubil, če ga naznani, nakar je zapustil spalnico. V sosedni sobi pa je trgovec slišal pogovor, iz česar je sklepal, da sta dva roparja. Naslednje jutro je žena naznanila rop oblastim in povedala, da je imel neznani napadalec na malem prstu leve roke izredno dolg noht in da je pred meseccm dni oimnikar, ko je ometal pri njih, obhodil celo stanovanje, čeprav v posameznih prostorih nt imel nič opravka. Orožniki so takoj začeli s preiskavo in so aretirali dimnikarja Vla-tlislava Bahmana, ki je po dolgem času priznal, da je izvršil ta napad skupaj s posestnikom Savom Nikoličem Ta aretacija je izzvala veliko senzacijo, ker je bilo Balimanovo ime znano že pred tremi leti vsemu prebivalstvu zaradi korupcijske afere zaradi katere sta se morala zagovarjati občinski tajnik Milovan Knež.evič in okrajni načelnik Rade Iladovič. šlo je namreč tokrat za izpraznjeno dimnikarsko mesto, katero je dobil Bahmau proti nagradi 20.000 dinarjev. Knež.evič je bil takrat obsojen, okrajni glavar Radovič pa oproščen. * Koruzo prodal za kavo, Josip Puškarič je pri nekem trgovcu v Ogulinu kupil 24 kg koruze po 2 dinarja in tričetrt kg kave za 58 oi-nnrjev. Istočasno je kupil tudi dve vreči za 16 dinarjev. Nato je koruzo namočil in jo stresel v manjšo vrečo, katero je vtaknil v večjo vrečo. Na vrh prve vreče je nasul nekoliko kuve, pa tudi med obe vreči je natresel kavo. Obe vreči je zavezal in ju izročil svojemu svaku Ivanu Stošiču. Ta je po naročilu Puškariča nesel polni vreči Anki Župan, trgovki iz Bosilje-va, s katero se je Puškarič dogovoril, da ji lx> dobavil 25 kg kave po izredno nizki ceni 45 dinarjev za kilogram Županova je takoj, ko ji je Stošič povedal, da to pošilja Puškarič, izplačala 1325 dinarjev. Ko je pozneje njen sin odvezal vreči, je ugotovil, da je v njih koruza, nakar je Županova takoj prijavila zaoevo oblasti. Te dni je bil Puškarič obsojen na ppt mesecev strogega zapora, Stošič pa na mesec dni, L1UBD4NA Starka umorjena in oropana V sredo zvečer so odkrili v mestnem Šolskem vrtu pri mestni vrtnariji ob Zeleni poti v Trnovem roparski umor, ki je po pravici razburil bližnjo okolico mirnega Trnovega. V majhni baraki je na Šolskem vrtu stanovala 61 letna delavka Marija Podpečan, rojena v Galiciji pri Celju in pristojna v Ljubljano. Uslužbena je bila kot delavka v mestni vrtnariji v Trnovem in 60 se bližnji sosedje pri kasnejšem zasliševanju spomnili, da so na praznik sv. Treh kraljev videli starko šo hoditi okrog hiše. Starka sama je bila nekoliko čudaška in se ni mnogo menila za svojo okolico ter je najrajša samotarila v baraki, v kateri je imela eno samo sobico s štedilnikom. Ob tej baraki je priklenjen tudi hud pes volčjak, ki je z laježem 6prejel vsakega tujega človeka, kar je njeno smrt napravilo Se bolj zagonetno. Največ opravka je imela Marija Podpečan še vsak dan z lastnico mlekarne v Kolezijski ulici Volk Milko, ki ji je vsak dan prinašala mleko. Lastnica mlekarne je prinesla mleko tudi v torek 1. januarja, pa je našla vrata zaklenjena, edino zamreženo okno sobice, v kateri je stanovala starka, pa je bilo zastrto. Misleč, da je starka kam odšla, se je lastnica mlekarne vrnila, čeprav se ji je zdelo čudno, ker na sveže zapadlem snegu, ki je padel v noči od praznika sv. Treh kraljev na torek nI videla nobenih sledov. Mleko je prinesla zopet naslednji dan v sredo. Zopet je našla barako zaprto in okno zastrto. Ker se na njeno trkanje ni nihče oglasil, je mislila, da mora obvestiti o tem še koga drugega ter je poklicala v bližini zaposlenega mestnega delavca Josipa Barbo, ki je pošteno poropotal po vratih in klical starka Ker vse to ni nič zaieglo, je bil obveščen ravnatelj mestne vrtnarije g. Anton Lap in policijska stražnica. S stražnice je takoj prišel nadstražnik, ki je videl, da vse nič ne pomaga ter se je odločil tik pred mrakom, da bodo s krampom vdrli skozi vrata. V resnici so odprli zunanja vrata barake. Notranja vrata na srečo niso bila zaklenjena in stražnik jih je lahko odprl vendarle komaj za 30 cm. Bolj na široko vrat ni mogel odpreti, ker je ob njih na tleh v sobi ležala starka, po vsem videzu mrtva. Takoj po tem odkritju je bila obveščena uprava ljubljanske policije ter sta v Trnovo odhitela policijski dežurni uradnik Merhar in policijski zdravnik svetnik dr. Lužar. S težavo se je posrečilo komisiji, da je prišla skozi napol odprla vrata v star-kino stanovanje. Komisija je ugotovila, da je bila starka na surov način umorjena. Ležala je pri vratih kleče z glavo na podu. Iz dveh velikih ran na glavi, ki so ji bile zadane z nožem, se je razlilo veliko krvi po tleh. V stanovanju samem je bilo vse razmetano in jo bilo videti, da je ropar, potem ko je umoril starko, prebrskal vse, da bi našel njene prihranke. Znano je bilo namreč, da je starka varčno živela in da si je prihranila tudi nekaj stotakov. Sosedje 6o tudi vedeli povedati, da je navadno ves denar nosila pri sebi. Komisija je odredila, da se truplo rajnice pripelje na Žale, kjer je bila v četrtek popoldne obdukcija. Dosedanja preiskava, ki jo opravlja ljubljanska policija z vso resnostjo, je prinesla že pozitivne podatke o dejanskem stanju in o storilcu tega ogabnega zločina. Vendar dosedaj v interesu preiskave še ne dajejo podrobnih podatkov. Ni pa dvoma, da bo ta zločin v kratkem popolnoma pojasnjen. K nocojšnji akademiji za zimsko pomoč Drevi ob 8. II Vsem ljubljanskim hišnim posestnikom. Kr. banska uprava je izdala posebna »Navodila za dela , in ponašanje prebivalstva pred zračnimi napadi«, bosta priredila Združenje gleda- ! ki morajo biti nabita na vidnem mestu v vsaki hiš- liških igralcev in Ljubljanska filharmonija akade- j ni veži. Zaščitni urad mestnega poglavarstva rnijo v korist zimske pomoči. Zimska pomoč stoji pod visokim pokroviteljstvom kneginje Olge. Zato nas tem bolj preseneča, da se je v spored vrinila točka, ki se nikakor ne sklada s plemenitimi cilji zimske pomoči. Je to M. Klopčiča pesem »Drejčnik Andrej govoric, ki je s svojo tendenco že nekajkrat dala povod razrednobojnim demonstracijam presitih ljubljanskih gospodičev. Upamo, da bodo prireditelji odstranili to neskladnost s programa. * 1 O zimski pomoči bo predavala v ljubljanskem radiu drevi ob 6.10 v ženski uri gospa županja Vera dr. Adlešičeva. Na to res zani- mivo predavanje vse opozarjamo. 1 Akademijo v korist zimske akcije priredita drevi ob 20. v operi Združenje gledaliških igralcev, opernih solistov ter baletnih plesalcev. Izbrani ter pestri 6pored obeta, da bo ta prireditev na višku umetnosti, zato vabimo javnost, da 6e v čim večjem številu udeleži, tem bolj, ker je namenjena v korist mestnih revežev. 1 Vanja Leventova, znamenita bolgarska umetnica in priljubljeni gost naše opere, bo iz prijaznosti sodelovala na akademiji za zimsko pomoč, ki bo drevi ob 20 v operi. Zapela bo arijo iz Delibesove opere Lakmč. 1 V korist zimske akcije priredi SK »Ilirija« nocoj ob 18.30 na svojem drsališču pod Cekinovim gradom zanimivo drsalno in hokejsko prireditev ob sodelovanju svojih najboljših drsalcev in igralcev. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen v korist iffmske akcije, nanjo tem bolj opozarjamo vse ljubitelje zimskega športa. 1 Za »Sklad prof. dr. P. Grošlja« so razen že imenovanih darovali: F. Heinrihar, d. d. din 50, dr. Jos. A. Tomšič, odvetnik ain 100 din, Josip Javornik, Žalna din 100, dr. Ciril Cirman, rentgenolog, din 100, Jos. Pogačnik, gen. tajnik TPD, din 100, dr. Munda Avgust din 100, profesorski zbor in učenke Mestne ženske realne gimnazije din 1000, dr. Jedlišek Viktor, Ptuj din 25, dr. Tone Cvetko, advokat v Lendavi oin 50, prof. inž. Hrovat Alojz din 100, dr. Hubert Pehani din 100, inž. Roglič Stanislav, svetnik drž. železnic di:n 10, dr. M. Slavič din 100, inž, Ivan Ferluga, Maribor din 50, mestno poglavarstvo v Ljubljani din 2.500, zbornica za TOI din 500, dr. Furlan Tone, Novo mesto, din 50, A. K. v Ljubljani din 100, Drago Zupan, operni pevec din 50, Teodor Pire, din 200, Jakob Vilnar urar din 100, Saturnus 6'. d. din 100, dr. Metod Dolenc, univ. prof. din 50, dr. J. Leopold Poljanec, Petrovo selo — Maribor, din 100, Fran Lipah, režiser Nar, gledališča din 50. 1 Vse delodajalce, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, vabimo, da v smislu ooločil razpisa ministrstva financ z dne 10. 9. 1929 št. 83.590 predlože tekom januarja 1941 pristojni davčni upravi Ljubljana mesto v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1940. Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139 oziroma v primeru davčne utajbe po čl. 142 zakona o neposrednih davkih. Tudi veSno mesto Rim je pokrito i snegom. Na •liki vidimo trd »Plazza Venezia« in delavce, ki iiatijo ulice. Ljubljani je oskrbel" večjo naklado teh navodil ter ih proti odškodnini 1 din dostavljal po svojih uslužbencih hišnim posestnikom, tako, da je bilo doslej dostavljenih že okoli 1600 teh navodil hišnim posestnikom v središču mesta. Tisti hišni posestniki, 1 Stanovanjske odpovedi. Že med letom smo poročali o statistiki stanovanjskih oopovedi, ki so bile podane pri okrajnem sodišču. Lani je bilo r>odnnih celotno 1748 stanovanjskih odpovedi, 182 več, kakor v letu 1939. Sodišče je mnoge odpovedi zuvrnilo kot neutemeljene, posebno zaunji čas, ko hišni lastniki niso navajali razloga za odpoved. Nova, v oktobru lani izduna uredba namreč nutunčno določa pogoie, na podlagi kuterih sodišče lahko oovoli in odobri odpoved. Te so v smislu uredbe nekoliko omejene in so točno našteti primeri, v katerih je hišni lastnik upravičen stanovanje odpovedati najemniku. Poprej jc bila praksa, da hišnemu lastniku ni bilo treba v odpovedi navajati razloga za to. Sedaj to sodišče izrecno zahteva. Pri sodišču je bilo luni na podlagi pravo-inočnih sodnih odpoveoi predlaganih 248 delo-žacij, ki so se izvedle v največjih primerih mirnim potom, da sodnim izvršilnim organom ni bilo potreba intervenirati in stanovanju izprazniti. V torek je bila nekje v mestu žalostna deložacija stranke, ki se bori za svoj obstanek. Mati s 4 hčerkami je morala zapustiti stanovanje. Njeno pohištvo so spravili v ctikrarno, tudi njej in otrokom so preskrbeli začasno zasilno zavetje. 1 Sneg se je začel ponujati čisto zares. V četrtek zjutraj je potem, ko se je zdanilo, začel naletavati sneg, ki ni ponehal vse dopoldne. Včasih je kar pošteno medlo in smučarji, ki so gledali, kako je neslo sneg okrog vogalov, so se potihem veselili, saj je naletnval pravi in najbolj iaealni pršič, brez katerega si prave smuke niti misliti ne moremo, še bolj veseli pa so bili snega kmetje, ki so komaj čakali, da bi njive ter polja pokrila snežena odeja. Saj je znan stari pregovor, da je »sneg siromakov gnojc. V letošnjem letu pa bi pomanjkanje snega čez zimo zlasti ozimini na- firavilo veliko škodo, ki bi bila še tembolj bo-eča, ker živimo prav v časih, ko je od dobrega in čim večjega pridelka odvisno mnogo več, kakor pa moroa skromno izobilje v mirnih časih. V popoldanskih urah je sneg pomalera ponehaval, vendar je prav verjetno, da ga bomo dobili še kaj več v prihodnjih dneh. Tako pravijo vremenske napovedi in tako si želijo tudi mnogi, da ne govorimo o vseh tistih, ki imajo še posebej radi sneg na ljubljanskih ulicah, saj z njim zaslužijo, ko ga pospravljajo s cest. Še prav posebno veseli pa bodo vsi, če se mraz ne bo povečal, saj je pri sedanjih cenah za drva in kurivo sibirski mraz iz decembra meseca še vsem živo v spominu, posebno pa gospodinjam, ki niso nikdar mogle dovolj naložiti v peči in štedilnike. Parffumerija Venus posluje sedaj v palači Bata ki navodil še niso prejeli, jih morajo do 15. t. m. dvigniti proti odškodnini 1 din v odpravtiištvu mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 27-111. Vabimo vse hišne posestnike, da si čimprej oskrbe navodila in jih v lastnem interesu pritrdijo na vidnem mestu v vežah 6vojih hiš, da se morejo z njihovo vsebino »eznaniti vsi hišni stanovalci. Ta navodila vsebujejo v glavnem vse podatke, ki jih mora poznati in se po njih ravnati sleherni občan. Poznavanje in upoštevanje teh navodil bo koristilo tako posamezniku, kakor tudi vsemu prebivalstvu ter onemogočalo n'e-red in druge neprilike. Pripominjamo, še da bo mestno poglavarstvo po nalogu kr. banske uprave pregledalo, v koliko so se hišni posestniki gornjemu pozivu odzvali. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Tatvina dveh avtomobilskih pnevmatik. Avtoprevozniku in avtomehuniku Josipu Kra-Ijiču na Gosposvetski cesti 1, je neznan tat v zadnji noči odnesel iz nezaklenjene garaže dve avtomobilski gumi znamke Michelin, vrenni 12.000 din. Tat je v garaži odmontiral gumi z osi in jih s platišči vred odnesel. 1 Čigav je ročni voziček? Na policijski stražnici ob železniškem prelazu na Dunajski cesti imajo že dalj časa spravljen obrabljen ročni voziček, ki je bil najden brez lastnika v Dvoržakovi ulici. Kdor ga pogreša, naj pride ponj. EB □3 m MARIBOR Obmejni promet skozi „vrata Jugoslavije" Maribor, 9. januarja. V Mariboru so »vrata Jugoslavije« za naš tujski promet. Največ inozemcev prihaja preko Maribora v našo državo, največ jih po tej poti tudi odhaja. Prav tako pa je tudi z našimi državljani, ki v ogromni večini zapuščajo državo preko Maribora ter se preko njega spet vračajo v svojo domovino. Zaradi tega je statistika obmejnega prometa zanimiva ne samo iz narodnega, temveč predvsem iz tujskonrometnega vidika. Zanimiva pa je še posebno za lansko leto, ker nam prav nazorno kaže velik vpliv vojnih razmer na naš tujski promet z inozemstvom. Celokupen obmejni promet v letu 1940 je znašal 128.227 ljudi. Od tega odpade na naše državljane 29.768, na Amerikance 31, Bolgarov je bilo 8244, Švicarjev 207, Angleži 4, Italijanov 663, Madžarov 140, Nemcev 87.922, Poljakov 153, Romunov 234, Rusov 10, Turkov 48, Francozov 5, prebivalcev Češkega protektorata 431, Slovakov 100, iz ostalih držav pa 267. Te številke so izredno zanimive in kažejo, da je bil predvsem promet z Nemčijo ogromen. Število potnikov — nemških državljanov pa ni v nobenem razmerju z izletniki, ker je bilo teh lansko leto bolj pičlo število. V prvih mesecih lanskega leta je bilo posebno veliko število »turistov«, ki so pa pozneje nazadovali zaradi strogih potovalnih formalnosti. Izr6dno veliko pa je sedaj število poslovnih ljudi, ki prihajajo iz Nemčije v našo državo. Poleg tega je v teb številkah obseženo tudi spremno osebje, ki je prihajalo v našo državo po besarabske Nemce ter se z njimi vračalo v Nemčijo. , . , . Poljaki, Francozi in Angleži pa niso turisti, temveč begunci, ki so prispeli skrivaj čez mejo. Zanimiva je primerjava z obmejnim prometom v prvem letu vojne — v letu 1939. Vsega skupaj je tedaj potovalo preko Maribora sem in tja čez mejo 271.175 ljudi. Med temi je bilo 90.320 naših državljanov — torej mnogo več, kakor leta 1940. Ainerikancev je bilo 469, Bolgarov 3931, Švicarjev 782, Angležev 279, Italijanov 1747, Madžarov 541, Nemcev 150.469, Poljakov 458, Romunov 352, Rusov 11, Turkov 42, Francozov 164, Cehov 10.156, Slovakov 752, iz drugih držav 683. Cehi so prihajali v našo državo v velikem Števili; pred zasedbo lastne države po Nemčiji, potem pa je pritok iz Češke povsem zastal. Iz leta 1938, ko smo imeli v Evropi še mir, pa so številke obmejnega prometa naslednje: skupno je potovalo čez Maribor v obeh smereh preko meje 233.428 ljudi. Med njimi je bilo naših državljanov 89.985, Ameri-kancev 414, Albancev 128, Avstrijcev 77.890, Bolgarov 759. Grkov 116, Angležev 508, Italijanov 1962, Madžarov 481, Nemcev iz rajha 34.341, Poljakov 1906, Romunov 261, Rusov 10, Turkov 57, Frantmov 289, Čehoslovakov 21.087, Švicarjev 693, iz drugih držav pa 1591 ljudi. * m Gostovanje tenorista Francla. Jutri, v soboto, bo v gledališču uprizoritev opere »Ples v maskah«. Poleg Vere Majdičeve, ki gostuje v tej operi, bo nastopil tudi priljubljeni prvi tenor ljubljanske Opere g. Žan Franci, m Kongregacija za gospode je preložila današnji sestanek na 24. januar. m Čebelarska podružnica v Maribora priredi dne 19. januarja ob pol 10 v Grajskem kinu predvajanje prirodoslovnega filma »Čebela Maja« in drugih prirodoslovnih filmov, ki prikazujejo življenje čebel. Vstopnina je 3 din neglede na sedež. Film je namenjen predvsem čebelarjem. m Eksplozija poškodovala dečka. 13 letni delavčev sin Albert Založnik od Sv. Lovrenca na Pohorju je našel nekje razstrelilno kapico za dina-mitno patrono. Ko se je z najdbo igral, mu je kapica eksplodirala ter mu raznesla roko in mu poškodovala obraz. Fanta so prepeljali v bolnišnico. m Delavec pod železnUkim strojem. Včeraj ob pol 11 dopoldne se je pripetila na mariborskem kolodvoru huda nesreča. Delavec progovne sekcije, 30 letni Konrad Vrečko, je čistil tire na južnem koncu postaje pri železniškem mostu, Pri tem poslu je preslišal prihod železniškega stroja, ki ga je podrl na tračnice ter zapeljal čez njega. Nesrečnežu je odrezalo levo roko ter mu prizadejalo poškodbe na glavi in po vsem telesu. Reševalci so ga zapeljali v bolnišnico. Ponesrečenec je oženjen in oče dveh otrok. m Ljudski oder ima danes, v petek, zvečer ob 8 v dvorani Delavske zbornice v Sodni ulici svoj redni sestanek. Udeležba obvezna. m Sledovi za cerkvenim roparjem pri Sv. Kun-goti. Poročali smo svoječasno o drznem cerkvenem ropu v župno cerkev pri Sp. Sv. Kungoti, v katero je vdrl nepoznani rokovnjač v noči 30. novembra ter odnesel iz tabemaklja monštranco, ciborij in kelihe. O vlomu je zmanjkala vsaka sled ter so mislili, da ga je izvršil neki delavec iz Hrvaškega, ki je bil zaposlen tam v bližini pri javnih delih. Sedaj pa so se našli .sledovi, ki kažejo, da se nahaja vlomilec v bližini in da skriva svoj plen, da bi ga pozneje, ko se bo stvar pozabila, skušal vnovčiti. Na Novega leta jutro je namreč našla Marija Pamze, ko je šla k sv. maši, v Pužovem gozdu poleg poti raztresene hostije. Obvestila je o tem kungoškega gospoda župnika, ki se je podal v gozd, hostije pobral ter jih zažgal, kakor je to predpisano. Pokazalo se je, da so bile hostije popolnoma sveže ter jih je moral nekdo iztresti iz ukradenega ciborija šele nedavno, kajti če bi bile ležale v gozdu od 30. novembra, gotovo bi ne bile tako ohranjene. Nekaj dni pozneje pa je našel lovec Martin Frangeš v istem gozdu plašček od ciborija, kateremu se tudi ni poznalo, da bi ležal delj časa v gozdu. Na podlagi teh sledov se vrši sedaj preiskava. m Mladinski smučarski tečaj priredi mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov v Mariboru za otroke rezervnih in aktivnih častnikov. Tečaj je brezplačen ter se prične v ponedeljek, 13. januarja. Tečaj vodi smučarski učitelj SZSZ. Zbirališče tečajnikov ob 14 pri godbenem paviljonu v mestnem parku. m Živahen izvoz živine. V dveh dneh je šlo preko Maribora v Nemčijo 50 vagonov rogate živine. Posledice tega živahnega izvoza se že poznajo, ker je začelo pri nas primanjkovati živine za zakol, še bolj pa se bo poznalo to, ko bodo začele primanjkovati kože za usnje Zaradi tega se vse bolj pojavlja zahteva naših gospodarskih krogov, naj bi se izvoz živine v zimskem času sploh prepovedal ter bi se rajši izvažaio samo meso. Na Najbolj aktualna knjiga je Slovencev koledar Kupujte ga! Obsega 256 str. z nad 100 slikami. Stane le 28 dinarjev! „ ta način bi se zaposlile naše klavnice, doma pa bi ostale živinske kože in živinsko drobovje, ki bi se porabilo za prehrano. — Začel se je tudi izvoz konj, ki prihajajo iz Slavonije ter so namenjeni za Holandijo. Ti konji so namenjeni za zakol. m Zrcalo gospodarskih razmer je statistika mariborskega okrožnega civilnega sodišča. Lansko leto so bili vloženi trije konkurzi, šest konkurzov iz prejšnjih let pa je bilo odpravljenih. Prisilnih poravnav je bilo vloženih 6 (predlani 5) ter so bile vse rešene. Uradnih potrdil je izdalo trgovsko kot konkurzno sodišče za sprejem v državno ali vojaško službo 416. Proti odločbam odborov za podpiranje družin vojaških vpoklicancev je bilo vloženih 597 pritožb. Preklicnih postopanj je bilo lani 86 (predlani 64) zaradi zapravljivosti, umobolnosti, duševnih bolezni itd. Civilnih pravd je bilo lani 509 (predlani 577). Največja pravda je šla za vrednost 12 in pol milijona dinarjev (tožba tovarnarja Loebla proti industrijalcu Rosnerju). Trgovskih in meničnih pravd je bilo 35 (predlani 59), od tega odpade 12 na trgovske, 23 na menične tožbe. Pri-zivnih razprav proti sodbam okrajnih sodišč je bilo 842, od česar odpade na Maribor 508, ostalih 344 pa na zunanja okrajna sodišča. m Jubilejni občni zbor so imeli gasilci v Studencih ter so z njim proslavili 20 let obstoja svoje edinice. Zbor je vodil dolgoletni predsednik gasilske čete župan Alojz Kaloh, poleg njega so poročali tajnik Schreiber, poveljnik Pregl, blagajnik Lešnik, član nadzornega odbora Omulec, Kumper-ščak, Lapuh, Ulrih, Operčkal in Novak. Četa je lansko leto zelo požrtvovalno delovala ter je dosegla vsestranski napredek. Dohodkov je imela 207.221 din, izdatkov pa 206.884 din. Dolgove je znižala od 92.286 na 65.610 din. 20 letnico svojega obstoja pa bo proslavila četa z veliko prireditvijo, združeno z župnim izletom gasilcev v Studence. m Poročili so se v Mariboru zadnje dni: Brlič Franc, šofer, in Kralj Marjeta; Berce Leopold, akademik, in Petovar Milena: Bohak Karel, vlakovodja, in Zurej-Gorjup Marija; Drevenšek Franc, čevljar, in Rožič Ivana; Dogan Milan, gradski kapelan, in Kravanja Gabriela; Bakič Sitne, narednik, in Vahšek Helena; Novak Karel, uradnik Borze dela, in Jurše Marija; Papa Josip, tekstilni uradnik, in Trikler Angela; Lačen Konrad, narednik-vojaški godbenik, in Mi-lenkovič Bosiljka; Peršič Bogomir, profesor, in Klemenec Horislava; Šprah Franc, pek. pomočnik, in Ferk Alojzija, šivilja; Fras Jožef, pleskarski pomočnik, in Zorle Alojzija; Dobnikar Karel, zavirač, in Padežnik Rozalija; Romih Franc, čevlj. pomočnik, in Ferlin Frančiška; Bračko Franc, trg. pomočnik, in Božič Marija; Rautar Franc, delavec, in Zinkovič Ljudmila; Kukovec Franc, čevlj. pomočnik, in Haher Frančiška; Berlot Anton, zidar, in Čoha Mar.; Dfiuč-man Rupert, tov. delavec, in Kapun Viktorija. Bog daj srečo in blagoslova! Gledališče Petek, 10. jan.: Zaprto. Sobota, U. jan., ob 20: »Ples v maskah«. Red C. — Gostovanje gdč. Vere Majdičeve in Žana Francla, prvega tenorja ljubljanske Opere. CELJE Poziv Mestnega prehranjevalnega urada Mestni prehranjevalni urad je v preteklem tednu razdeli! med prebivalstvo celjske mestne občine vprašalne pole. V mnogih primerih raznašaki niso našli doma hišnega lastnika, niti stanovalcev. Pri zbiranju izpolnjenih pol se je cesto dogajalo isto. Zato poziva Mestni prehranjevalni urad vse one, ki so vprašalne pole že dobili, da jih takoj oddajo v sobi prehranjevalnega urada na mestnem poglavarstvu v sobi št. 6. Kdor vprašalne pole še ni prejel, naj si jo takoj nabavi v uradu. Tudi oni, ki so prejeli litogralirane pole brez navodil na hrbtni strani in jih ne znajo izpolniti, naj si nabavijo takoj druge vprašalne pole z navodili! Mestni prehranjevalni urad opozarja prebivalstvo, da je zadnji dan oddajanja, oz. sprejemanja vpra-šalnih pol v soboto, 11. jan. 1941. Roka se je treba brezpogojno držati. Vsakogar, ki vprašalne pole ne bo oddal, bodo smatrali, da ne reflektira na izkaznico za živila, oziroma oskrbovanje po prehranjevalnem uradu. * ' - ' c Na praznik sv. Družine, 12. januarja, upri-zore celjski Križarji v telovadnici okoliške šole skrivnostno igro »Mašna strežnika«, ki bi morala biti 15. decembra. Veljajo stare vstopnice. Vabljeni! c Tečaj za tajnice Dekliških krožkov celjske podzveze bo v nedeljo, 12. januarja, v Prosvetnem domu ob 8. zjutraj. Udeležba obvezna. c Šolsko upraviteljstvo v Petrovčah se zahvaljuje vsem darovalcem prispevkov za šolsko božič-nico, posebno naslednjim: Upravi občine Petrovče, Keramični industriji, krajevnemu šolskemu odboru in P. J. S. — vsak po 500 din; bivšemu katehetu g."- Vošnjaku za 225 din, domačim trgovcem Po-fancu Jos., Vodeniku Ant. in Lepšim Josipu za darove v gotovini in v blagu ter vsem ostalim dobrotnikom. c Opozarjamo cenjcno občinstvo, da se dobe vstopnice za torkovo predstavo v gledališču v predprodaji v Slomškovi knjigarni. Ljubljančani bodo uprizorili ob 7 zvečer tragedijo »Romeo in Julija.« c t Kogoj Alojzija. Tik pred prazniki so v Petrovčah pokopali Kogoj Alojzijo, soprogo notarskega upokojenca g. Kogoja Franca, ki kot kronski upokojenec kljub svoji visoki starosti 81 let še vedno z vso vnemo in pridnostjo hodi dan za dnem v pisarno uprave umobolnice v Novo Celje. Po 53 letnem, srečnem skupnem življenju ga je sedaj na večer življenja zapustila zvesta življenjska družica, predzadnji član nekdanje 7 članske družine. Dvoje otrok mu je smrt pobrala v detinski dobi, dva sinova sta bila žrtvi svetovne vojne, pred tremi leti pa je umrla na možganskem vnetju še edina hčerka Anica, učiteljica v Grižah. Tako je ostal naš dolgoletni naročnik »Slovenca« na starost popolnoma sam. Blagi pokojnici naj bo Vsemogočni dobrotljiv plačnik. G. Kogoju izrekamo uu bridki izgubi naše iskreno šožaije! KULTURNI OBZORNIK Slowackega flnhelli v slovenskem prevodu Malokdo vo, da je v letu 1039 izšel prevod euega najbolj značilnih pesniških del velikega in trpečega poljskega naroda, Slowackega najbolj slavljeno delo: Anhelli. Ni ta svetopisemska pesnitev v prozi v 8. kratkih poglavjih, ki se bero kot svetopisemske prilike v slogu evangelijev, iz-išla v knjižni obliki, temveč je vse leto izhajala, v prevodu p. Simona Ašiča v liturgičnem čas-o pisu »Kraljestvo božje« (1. 14.) Ta cistercijanska liturgična revijica se je uveljavila v slovenskem liturgičnem gibanju po svojih globokih liturgič-nih sestavkih ter s posebno ljubeznijo do slovanskega verskega združenja. Plod te slovanske ljubezni, ki se izkazuje v reviji, ki posebno propagira češčenje sv. Cirila in Metoda, je izhajala tudi ta Slowaekegat prozna pesnitev Anhelli, ki spada med najbolj zanimiva dela poljskega mesi-janizma in ovekovečenja poljskega strašnega trpljenja. Tako za pesnišnim prevodom Slowackega pesmi »V Švici« (dr. Voj. Mole) ter pesmi »Oče okuženih« (T. Debeljak) dobivamo Slovenci tudi njegova v biblijskem 6logu pisana poglavja An-hellija v prevodu p. Simona. Tako počasi spoznavamo tudi poljsko pesništvo, ki je med največjimi na svetu, pa nam žal, še tako malo poznano. Slowarki je te biblijske prizore napisal tedaj, ko je v armenskem samostanu na gori Libanon premišljeval o vtisih, ki jih je napravila nanj noč, prebdena na Kristusovem grobu, in Sveta dežela sploh. Mesec dni je prebil v samostanu in tedaj začel pisati novo pesnitev, ki ji je dal naslov Anhelli (končal pa jo je šele v Firenci leta 1S38). Trpljenje Poljakov, razmetanih po vsem svetu! najbolj pa trpečih v sibirijskih ječah, je hotel prikazati na način svetega pisma in Dantejevega Pekla. Zato si je izbral namesto Vergila sibirijskega kralja Šamana, ki vodi Anhellija po Sibiriji, k4er vidi trpljenje poljskega naroda, še bolj pa poljske duše. Ce je Mickievvicz pisal, da so Poljaki izbrani narod, je Slowacki to mnenje obrnil lako, da so le najl>o'j nesrečni izgnanci, ki pa so tudi sami krivi. Zato jih pokaže kot take, ki ne bodo nikdar več videli svoje rodne dežele ter bodo umrli na izgnanstvu. Lahko pa pomagajo bodočemu rodu in narodu s tem, da se žrtvujejo zanj in da ohranijo čisto narodno dušo. V Anhel-liju je tako izraženo Slovvackega narodno politično pojmovanje poljskega problema v tem: Naloga emigracije je. da ohrani narodni poljski duh v njegovi plemenitosti in čistosti, ohraniti narodne vrednote, na katere se bo uprla bodočnost. In v imenu teh idej trpi Anhelli in se žrtvuje. To svetopisemsko pesnitev imamo sedaj v slovenskem prevodu. V njem se kaže vea čistost Slowackega poezije in romantike, pa tudi glo-bokost njegovega preroškega in religioznega duha. S to pesnitvijo je Slowacki postal voditelj poljskih duš v emigraciji pred stoletjem ter se postavil ob stran Mirkievviczevim Dziadoin in njegovi Knjigi romanja poljskega naroda. Krasin-ski pa je sploh predlagal, naj bi ee Slowackemu na grob dal samo kratek napis: Pesnik Anhellija. Priporočamo, da bi te prizore prebirali tudi v naših gimnazijah, da bi ob njih dobili pojem o narodno religiozni mistiki ter o veliki poeziji, ki so jo Poljaki v času svojega največjega trpljenja dali človeštvu, td. Kardinal Hermenegild Pellegrinetti pozdravlja in blagoslavlja delo za liturgično obnovo med Slovenci Z novim cerkvenim letom so »Božji vrelci«, glasilo za liturgično obnovo in apostolat Katoliške akcije, stopili že v šesto leto, kar orjejo težko ledino liturgične obnove med Slovenci. Kakor se pri nas naporno delo duhovne obnove po Katoliški akciji le počasi razvija, tako zdrava liturgična misel med slovensko izobraženstvo in narod le polagoma pronica. Zelo nas veseli, da naši cistercijani niso obupali, ampak tiho in vztrajno delajo. Še posebej smo hvaležni, da naš nekdanji apostolski nuncij v Belgradu, kardinal H. Pellegrinetti, tako budno spremlja vse naše liturgično stremljenje ter daje vedno nove pobude. V prvi številki VI. letnika imenuje kardinal delo za liturgično obnovo med Slovenci prekorislno. Potem pa navdušuje: »Poučujte, razlagajte in pojasnjujte sv. liturgijo z zgodovinskega, dogmatičnega in ascetičnega vidika, da se bodo duše ob nje pravem spoznanju in lepem vršenju po tej cerkveni ustanovi obogatile in posvetile. Zakladnica krščanskega nauka, zakladnica milosti je sveta lilurgija in silno je obžalovati, da jo katoličani prečeslo tako malo poznajo, tako malo cenijo, tako redko posečajo, tako raztreseno in površno opravljajo— Da tudi za nas ne bi veljali li očitki, za to se »Božji vrelci« vnelo trudijo. Vsaka letošnja številka bo prinašala za duhovno berilo in premišljevanje ob posameznih dobah ali celo dneh liturgičnega leta krasne misli znanega liturgičnega pisatelja, benediktinskega opata dom Kolumba Marmiona. P Rafael Ašič razlaga pomembnost Gospodovega dne, ki ga pri nas tako zelo skrunijo, pa bi se morali vsi verniki prav na Gospodove dni najbolj liturgično udej-stvovati. Da liturgično delo počasi prodira že med preproste vernike, nam kažejo navodila v posameznih številkah, kako naj se naša katoliška društva seznanijo z liturgijo posameznih dob cerkvenega leta. Navdušeni spiriiual v bogoslovju v Mariboru Anton Karo razlaga po obredniku kristja-nove poslednje reči. Nekaj posebnega je letos, da prinašajo »Božji vrelci« sodobno liturgično povest. Zaglavje: »Iz liturgične setve in žetve« nas seznanja zlasti z liturgičnim prizadevanjem drugod po svetu. Lahko mirno ttdimo, da je delo za liturgično obnovo, ki ga vodijo v glavnem pri nas cistercijani. dobro in zdravo. »Božji vrelci« nas za to delo najbolj navdušujejo. Potrebno je, da se zanima zanje duhovnik, izobraženec in preprost vernik; zlasti še, ker pričakujemo letos popolno izdajo rimskega misala v slovenskem jeziku in še pričakujemo, da še bo letošnje poletje vršil prvi slovenski liturgični teden. — Z vsem tem pa nas bodo seznanili »Božji vrelci«. Zato vzemi in beril — »Božje vrelce« izdaja Liturgični apostolat, c.ister-cijanski samostan Stična. Celoletna naročnina je samo 14 din. — Filip Žakelj. Hrvatski katoliški koledarji Katoliške založbe skrbe za svoje vernike tudi s primernimi koledarji. Stara tradicija ljudskega koledarja, namenjenega predvsem kmečki zabavi in še bolj prosveti, je koledar »Danice«. Največja njegova vrednost je v poučnih člankih. Ojio-zarjamo na članek msgra. dr Ferde Rožiča: »Vjerska naohrazha«, ki na sijajen in lahki način tolmači najtežja verska vprašanja in probleme iz področja filozofske poetike. Univ prof. dr. Milan Ivšič je napisal obsežni članek »Agrarno pitanje«. Sledijo komemorativni Članki v spomin raznim velikim pokojnikom ter jiotični kot dr. M. Lehpar-nera: »O doživotnom uzdržavanju«; inž. Oskar Piskorič »Šumarstvo u Ilrvatskoj« in drugo. Lepa je poučna povest slavonskega župnika Pavla Ma-tijeviča: »Takvu sam ženu tražio« z jasno borbo proti nevarnostim bele kuge Nikola Jagatič je napisal jx>vest: »Kupio kuču za jednog prasca« ter nastopa v njej proti goljufiji v vaških gosjio-darskih razmerah. Književnik Mija Sluparič pa v črtici prikazuje razgovor med kmelom in delavcem o socialnih razmerah. Literarno lepa je povest Franje Biničkog: »Malič«, ki prikazuje liško življenje. Med pesmimi je vidna zlasti pesnica Gabriela Cvitana in pok. Aleksa Koki«. Karakteristično za »Danico« je, da je najcenejši in najbolj razširjeni koledar. Tipični koledar za duhovno prosveto s prvovrstnimi članki je »Koledar Gospine Kru-nice«, ki vneto širi marijanske pobožnosti. Sam hrvatski metropolit prevzv. dr. Alojz Stepi-nac je napisal krasen uvod, v katerem opeva pojem materinstva v podobi Nebeške kraljice. Letos je viden pri tem koledarju vsestranski napredek v vsebini, obsegu in opremi. Zanimiv je poleg lepih verskih sestavkov prikaz dr. Andelka Ra-badana: »Dominikanska gimnazija i konvikt na Bolu«, kj^r prikazuje 13le(no brezuspešno borbo za izpopolnitev gimnazije, ki je bila takoj dosežena s hrvatsko prosvetno avtonomijo. Navajamo še dr. Viadisiav Vlašiča: »Duševna kultura bačko -baranjskih Hrvata« z mnogimi zanimivimi po- datki; Tomislav Macan piše o 13001etnici hrvatskega naroda s Petrovim namestnikom v Rimu. Zanimivo je prikazovanje dominikanca-aviatičarja O. Bernarda Goeffroya, ki je padel, leteč v lanskem letu z avionom nad nemško fronto. V literarnem oziru je zastopana mlada katoliška lirika Aleksa Kokiča, Kornera, Ante Jakšiča, Branka Klarica in Rajmunda Kupareja. Od starejših lirikov nastopajo Ivan Šarič in Velimir Deželič. Mnogo je še zanimivih prispevkov v tem koledarju, a zaradi ozkega prostora ne moremo o njih poročati. Kot zbornik katoliške književnostvi z mnogo literarnimi ambicijami je vsekakor »Koledar sve-tog Ante«, ki je po tradiciji fino opremljen, obsežen in poln izbranih prispevkov. Na uvodu je pesem ob 1300 letnici zveze Hrvatov z Vatikanom »Kristusova Hrvatska* izjx>d peresa pok. Kokiča. Viktor Zivič je napisal razpravo o starohrvatski umetnosti in pomenu starohrvatskih spiomenikov. Najboljši hrvatski zgodovinar Djura Szabo je napisal »Oovor slika crkvene umjelnosti«. Z obilnim ilustrativnim materialom daje ta članek ugodno obiležje celotnemu koledarju. Dr. B. Perovič je napisal »Moderno Propagando«, Pavle Butorac »Opče oznake hrvatske kulture«, dr. Milan Ivčič »Naša kulturna autarhija« slede še članki A. R. Buerova, dr. K. Kržaniča, Petra Grg-ca, Vida Mikičiča, dr. S. Podolška, dr. A. Matije-viča, dr. E. Orozoviča itd. V literarnem delu je zastopan najmočnejši sodobni hrvatski pripovednik Mile Budak z novelo »VuČja smrt« iz osebnega življenja, polno karakterističnega pripovedovalnega daru in tehnike. Štefa Jurkič objavlja fragment »Popuhnul je tihi vetar«... o bi. Nikoli Taveliču. Novele objavljajo še A. Matasovič »Motorac«, N. Subotič »Marijine zaruke«, H. Štrauh-Grmovič »Badnjak Drage Sestiča«, Tina Tinovič »Rijeka«. Liriko podajajo Sida Košutič, Aleksander Ko-kič, Jeronim Korner, Gabrijel Cvitan, Zdenka Ju-šič, Ante Jaksič td. Koledar sv. Ante prehaja tako v pravi hrvatski katoliški almanah, ki ga je treba kot takega zelo ceniti, zlasti če upoštevamo izjave nekaterih, da so periodične katoliške hrvatske revije v nekem kritičnem zastoju. Prvovrstne kulturne prispevke ima elitni »Kalendar Srca Isusova i Marijina«. Ves lanski koledar je bil piosvečen jubileju osnutka jezuit 6kega reda. Večina letošnjega letnika pa govori o 1300 letnici hrvatskih verskih odnosov z Rimom, in sicer pišejo o tem O. Koželj, Stj. Krizina, La-kač in Franjo Majer. I. Nikolič »Isusova fotografija« je članek s kritičnimi pogledi na odtiske na svetem platnu, ki se čuva v turinski katedrali. T. Jagrič piše poučen članek, ki je obenem tudi učinkovit, »Kako je v peklu?« Slede zelo jiosre-čene in obilno ilustrirane reportaže. Metode jezuitov kot religioznih pedagogov so prikazovane v vrsti nasvetov za ureditev krščanskega doma. Med leposlovjem je uspeli prevod »Responzo-rij sv. Petra« od Milana Paveliča. Sledijo še lirski prispevki Jtronima Kornerja, Ante Jakšiča in M Delnikova. še mnogo bi se dalo navesti o neumorni jezuitski aktivnosti v tem letopisu, a, žal, je prostor premajhen za vsa ta navajanja. Iz podanega pa vidimo, da so Hrvati zelo dobro preskrbljeni s katoliškimi koledarji, kar jim je nele v čast, ampak tudi v korist. Koledar je namreč knjiga, ki jo pogledaš večkrat, mogoče vsak dan |x)gledaš in nehote pobrskaš tudi po člivu v njem. S tem pa se budi zanimanje za dobrobit časnega pa tudi večnega življenja. J. Š. »Naša knjiga« v novem letu Jugoslovanska knjigarna je izdala okusen prospekt, v katerem naznanja svoje knjige za I. 194-1., Naša knjiga. Te naj bi bile: provod poljskega zgodovinskega romana Zofje Kossakove o Križarski vojski, ki bo obsegal nad 800 strani in bo izšel v dveh knjigah, dalje Lee Fa-turjeve Izbrane povesti (za njeno 75-letnico) ter lejx> kmečko povest Waggerla Leto Gospodovo, ki si je osvojila v kratkem času občinstvo ne samo noma, v Avstriji, temveč tudi drugod (prevedena je tudi že na češko). Kakor je založba lani končala svoje prvo poslovno leto z zgodovinskim romanom o celjskih grofih (Wambrechtsamerjeve), ki vse bratce izredno zadovoljuje ter da nazoren pogled v tedanjo kulturno politične zgodovinske dogodke, ki so se odigravali na naši zemlji in tudi v našo usodo, bo senaj s še mogočnejšim zgodovinskim romanom začela novo leto. Fofja Kossak je napisala pred petimi leti v poljščini ogromen roman Križarji (Križarska vojska), ki je v izvirniku izšel v štirih knjigah (skupno 1300 strani), kar bo pa v izdaji Naše knjige, ki je precej večja in gostejša od izvirnika, dalo kakih 800 strani v dveh zvezkih. Roman hoče nazorno opisati tedanje razmere na prelomu 10. in 11. stoletja ter nam riše srednjeveški duhovni svet viteškega zapada, [x>kvarjenost in lokavost Bizanca ter kulturo in duha vzhof.nrga muslimanstva, ki je tedaj dosegel svoje prvq uspehe z osvojitvijo svetega groba, Palestine m Male Azije. V romanu se opisuje, kako je sklical papež Urban cerkveni shoo' v Clermont, kako je na besede Petra Eremita oznanil križarsko vojsko. In potein vidimo vse pripravljanje in romanje ogromnih množic križarjev (400.000) v raznih smereh, njihove strašne usode, lakote in bolezni, razvrat v Bizancu in umiranje v pustinjah Male Azije, borbe s Turki, zmage in jjoraze ter stiske, ki vodijo v najhujšo fantazijo o človeških mukah. Pravi pekel človeških nesreč, pa zopet vera kot jo je imel samo srednji vek Tako smo priče vseh grozot tedanje dobe, pa zopet napetij duha in verskih ekstaz, skratka: v tem romanu je podala največja sodobna poljska zgodovinska pisateljica, dedinja Sienkievviczevega talenta, zgodijo vsega človeštva v zrcalil prve križarske vojske. Zato bo njen roman gotovo pritegnil mnogo bralcev. Lee Fatuijeve povesti spadajo med' slovensko ljudsko slovstvo, kjer zavzemajo eno prvih mest. Saj so njene zgodovinske povesti zelo iskane zgodovinske jiovesti iz slov. starih časov in jih bo sedaj nudila knjigarna preprostim bralcem ter s tem počastila tudi visoki življenjski jubilej priljubljene pisateljice, izrazitega naravnega pri|xivednega talenta In to predvsem sedaj, ko Slovenci tako pogrešamo zgodovinskih povesti iz svoje lepe in zanimive preteklosti, kar bi v nas budilo tudi domovinskega duha, pa tur,'i vero v dobroto človeških src. Waggerlova povest Leto Gospodovo, ni ni-kakšna liturgična knjiga o cerkvenem letu, kakor bi kdo pričakoval, temveč lepa kmečka povest, v kateri pridejo do izraza v usodi teh ljudi cerkveni prazniki na kmetih. Polna poezije, prisrčnosti in globoke psihologije je ta [Kivest, iz katere je pisatelj sam bral pred letom na svojem obisku v Ljubljani odlomek in z njim žel velik uspeh. S to svojo knjigo se je Waggerl postavil med prve pisatelje sodobne Nemčije, ki predstavljajo umetniško načelo »krvi in zemlje«. Tn tako iz povesti žehti kri, pa tudi zemlja, sočna zemlja štajerskega kmeta, ki živi svoje življenje v okviru cerkvenega leta. Tako je zemlja tudi povezana z Bogom. Kakor vidimo iz prospektov, ki jih je Jugoslovanska knjigarna razposlala kot vabilo na naročilo (letno veljajo vse knjige vezane 500 din, kar se lahko plačuje mesečno), bo letošnji knjižni program lep iti branja vreden ter na-ročbo na Našo knjigo vsem priporočamo. Jožel Lavtižar: »Lipniški grad«, zgodovinska povest iz 14. in 15. stoletja, Radovljica 1939. — V tej povesti obravnava pisatelj na podlagi ohranjenih zgodovinskih zapiskov, listin in kronik zgodovino, t. j. politične, socialne in kulturne razmere kasnega srednjega veka na ozemlju nekdaj mogočnega gospodstva Ortenburžanov. Pisatelj, ki se že desetletja bavi s študijem zgodovine blej-sko-radovljiške kotline, zelo nazorno opisuje plemiško življenje in gradove tistega časa. Predstavi nam v svoji zgodovinski povesti Lipniški grad pri Radovljici, ki je danes že v razvalinah in se ime-duje Pusti grad; prav zanimivo opisuje cerkvene razmere tiste dobe. Omenja tudi razne nesreče, kakor: kugo, kobilice, potrese, ki so zadele našo lepo Gorenjsko. — Knjigo je založilo radovljiško Prosvetno društvo in se dobi v vseh knjigarnah. Cena 20 din Knjigo prav toplo priporočamo. S. L. Hrvati o Madachovi Tragediji človeka. Znani hrvatski literarni kritik in publicist dr. Ivan Esih je v »Novostih« 9 t. m. skoraj celo stran posvetil Madachovi Tragediji človeka ob priliki slovenskega in srbskega prevoda. Najprej prevod iz novoletne številke »Slovenca« iz članka univ. prof. dr. Steleta, ki je tam objavil svojo interesantno rejiortažo »Zimski vtisi iz Budimpešte ves odstavek, ki se tiče odlikovanja Penkluba slovenskih in srbskih prevajalcev te madžarske tragedije. Nato pa je posvetil drugo polovico strani specialno Madachovi Tragediji, ki jo imenuje »oa je brez dvoma eno največjih del filozofske poezije v svetovni književnosti. Vsebuje usodo vsega človeštva v njegovih glavnih reprezentativnih tipih in prav tako razdeljenih likih in usodah j>o vseh stoletjih« Tu tudi piše, da so Tragedijo človeka prevajali v svetu največji^ pesniki, tako na češko — Vrehlicky, na slovaško — flviezdoslav, na romunsko — pokojni politik ministrski predsednik in pesnik Oktavijan Go-ga, v nemščino — pa Lajos Docsi in za njim Jeno Mochacsi, dva znana madžarska pesnika, v srbščino pa najprej Zmaj Jovanovič, nato Jankulov in sedaj o'r. S. Stefanovič. Zavzema se, da bi jo preveli tudi na hrvatsko, ali vsaj predvajali v gledališču, kjer so jo igrali pred vojno za časa dr. Miletičeve ere (kakor vemo, sta takrat igrala v tej tragediji tudi Borštnik in Nuoič). S I® O M T Drevi na drsalno prireditev za »Zimsko pomoč« Drevi ob 18.30 bo na drsališču »Ilirije« pod Cekinovim gradom zanimiva drsalna prireditev v korist zimske pomoči, ki je morala biti snoči zaradi neugodnega vremena preložena na nocojšnji večer. V umetnem drsanju nastopijo naši najboljši drsalci in državni prvaki v tem lepem zimskem športu kakor Silva Palmetova, Emanuel Thuma, Biber in Janez Betetto. Seveda ne bodo manjkali naši hokejisti, ki se pravkar pripravljajo za svojo turnejo v inozemstvo. Vsi torej drevi na drsališče »Ilirije«! Kdor je športnik, bo prišel v polni meri na svoj račun, kogar pa šport ne zanima, pa naj pride zaradi naših revežev. K. A. C. : Ilirija Dolgo že ni bilo na ilirijanskem igrišču tega iz-bornega kluba in prav zato smo tem bolj željni videti igralce K.A.C. Iz zadnjih rezultatov njihovih gostovanj v tujini lahko sklepamo, da so se kvalitetno že toliko izboljšali, da jih v Nemčiji štejejo v prvo hokejsko vrsto. Igralci Ilirije so pa zadnja leta tudi toliko napredovali, da bodo Celovčanom trd oreh s svojim znanjem. Zato bo ta tekma vredna obiska, saj bo to višek letošnje hokejske sezone v Ljubljani. Prireditev zahteva ogromnih stroškov, vstopnina bo pa kljub temu propagandno nizka in zato naj nihče v nedeljo ne ostane doma Vstopnina 12 dinarjev, člani in dijaki 8 din. Tekmovalci ostalih sekcij kot običajno. BSK : Jugoslavija 1:0 (0:0) Pred 4000 gledalci sta nastopila gornja nasprotnika na drugi pravoslavni božični praznik v Belgradu v nogometni tekmi, v kateri je podlegla »Jugoslavija«. Po premoči, ki jo je imel BSK, bi morala biti zmaga še večja, za kar se ima »Jugoslavija« zahvaliti BSK-ovim napadalcem, ki so preveč oklevali. Smučarske tekme v Kamniku Na praznik sv. Treh kraljev je SK Kamnik izvedel klubske prvenstvene tekme v treh kategorijah. Seniorji so tekmovali na 16 km dolgi progi in so bili doseženi naslednji uspehi: 1. Jože Janežič 1:34.55; 2. Adolf Ravnik 1:38.14; 3 Albin Potokar, 4. Milan Janežič. — Juniorji so prevozili progo 8 km v naslednjem redu: 1. Milan Terpinc 0:44.50; 2. Božo Janežič 0:45.59; 3. Jaroslav Križ, 4. Franc Primožič. — Mladina je tekmovala na 3 km dolgi progi: 1. Franc Balon 0:15.32; 2. Jože Rems, 3. Adolf Jeglič, 4. Zvonko Gjurin. — Tekme je spremljala velika množica občinstva. HEINZ LAZEK, nemški boksar težke kategorije, je po predpisani poti pozval evropskega prvaka Maksa Schmelinga, da brani svoj naslov. Lazek ima precej izgledov da si osvoji naslov evropskega prvaka. Mladinske tekme v Šiški Smučarski klub »Ljubljana« razpisuje za nedeljo, dne 12. t. m., propagandne mladinske tekme v smuškem teku, in sicer za mladino do 14 let na 2 km, od 14 do 16 let na 3 km in od 16 do 18 let na 5 km. Štart in cilj ob cesti v Kosezah ob 10 dopoldne. Prijave do 9 dopoldne v gostilni Martine v Zgornji Šiški. Tam bo po tekmi tudi razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad. Prijavnine ni, Tekmuje 6e po pravilniku SZSZ. Razpis Slovenski športni klub Maraton v Mariboru razpisuje klubsko prvvenstvo v smuku in teku na 6 odnosno 12 km za člane in juniorje, ki bo dne 12, januarja t. 1. I. Smuk na progi Klopni vrh—Sv. Lovrenc na Pohorju. — Štart točno ob 13 pri koči na Klopnem vrhu. Prijave sprejema načelnik do sobote, 11. t. m. do 12, oziroma na štartu pri koči. II. Smuški tek za člane na progi pribl. 12 km, za juniorje na progi pribl. 2 km. Start za člane-seniorje ob 15 v trgu Sv. Lovrenc, nato pa takoj štart za juniorje. Prijave sprejema načelnik, odnosno zapisnikar na štartu. V ostalem bo tekmovanje po pravilih JZSZ. Športni drobiž Nogometni dvoboj med Španijo in Portugalsko bo 12. t. m. v Lizboni. Nogometna reprezentanca Zagreba bo igrala proti reprezentanci Nurnberga (Nemčija) 26. t. m., na katero srečanje jo je povabil Nttrnberg. Nov svetovni rekord v hrbtnem plavanja je postavil pred kratkim na 100 m ameriški plavač Adolf Kiefer, ki je preplaval omenjeno progo v času 1:04.7 min. Vesti Športnih zvez, klubov In društev SK Planina — lahkoatlctska sekcija. Vabimo vso atlete, da se udeleže cross-country treninga, ki bo v soboto 11. t. m. ob 15 na Stadionu — Načelnik. Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom, da bo letošnji redni občni zbor v potok 17. t. m. ob 20 v lovski sobi restavracijo Slamič z običajnim dnevnim rodom. Odbor. tSK Hermcs. Drevi ob pol 20 bo redna seja centralnega odbora v palači Grafike z običajnim dnevnim redom. Načelniki sekcij naj brezpogojno prineso popi« sokcijskoga članstva zaradi pobiranja članarino. Predsedstvo Ljubljanska ztmsknšportna pod^veza bo imela svojo sejo danes (v petek) ob 20 v pisarni JZŠZ. ZFO Klubski dan F0 Kropa V nedeljo in ponedeljek eo se vršile v Kropi smuške tekme Fantovskega odseka. Šest članov in štirinajst mladcev je tekmovalo v alpski kombinaciji, šestnajst naraščajnikov pa v teku na 800 m. Proga za smuk je bila dobro izpeljana, precej težka in dolga 1500 m z višinsko razliko 300 m. Mladci so tekmovali na krajši progi. Rezultati eo bili naslednji: SMUK: Člani: Kordež Ivan 1,35, Šmitek Janez 1,44, Kavčič Filip 1,45. Mladcii Gašperšič Jože, 0,44, Gašperšič Marijan 0,45 Resman Cvetko 0,45. SLALOM:; Člani: Šmitek Janez 1.29,4; Kavčič Filip 1.39,5; Potočnik Stojan L40,1. Mladci: Gašperšič Marijan 1.03,8; Kordež Gašper 1.25; Gašperšič Jože 1 38,8 KOMBINACIJA: Člani: Šmitek Janez, Kordež Ivan, Kavčič Filip. Mladci: Gašperšič Marijan, Kordež Gašper, Ga- ^ Naraščaj: Smrekar Jože 5,43, Kržišnik Ivo, 5,52, Kordež Albin 5,57, Kavčič Lenart 6,47, Lazar Jane* 7'02 > , , , , Vodstvo tekmovanja ie bilo v rokah predsednika Ažmana In Rudita Finžgarja, ki se zaradi poškodbe ni mogel tekmovanja aktivno udeležiti. Smučarske tekme stiškega okrožja Stiško okrožje bo priredilo dne 12. t m. okrožno smučarsko prvenstvo v Žalni s sledečim sporedom: ob 10 sv. maša v Žalni; po maši otvoritev tekem, nakar sledi tek mladcev na 3 km, nato članov na 10 km; kosilo; po kosilu članska štafeta 4 krat 2 km in skoki, če bo skakalnica uporabna. Po tekmah razglasitev rezultatov in razdelitev diplom v Prosvetnem domu v Žalni. — Vabljeni tudi člani sosednjih okrožij — Bog ihrU Hotel du Pare - sedež Irancoshe vlade Francozi so se morali po vojaškem porazu na marsikatero bridko navaditi. Tako iinajo tudi svojo vlado kar v hotelu. Nekam čudno se to sicer sliši, pa je vendarle resnično. Vhod v kolonialno ministrstvo je med neko papirnico in tovarno za klobuke. Nad glavami vojaških straž pred vojnim ministrstvom se blesti napis: >H6tel Thermal«. — Državni poglavar maršal Petain je v »Hdtel Pare«. Pa če bi tudi hotel prenesti svoj sedež kam drugam v Vichyju, bi se pač moral preseliti v kak drugi hotel. Vichy je znano francosko zdravilišče. Zdraviliški dom so predelali začasno v »vladno četrt«. Namesto ulic in trgov imaš kar dolgo hodnike, število nadstropij ter sobne številke. Če prehitro odpreš vrata št. 228, boš naletel na primer na samega finančnega ministra. Pred sobo notranjega ministra so kovčegi, tako da je notranji minister z eno nogo vedno pripravljen za pot. Če je kaj nujnega in prideš ponoči v »Hfltel du Pare«, boš videl šefe kabinetov, ki tekajo kar v pižamah po hodnikih. Državnega poglav. maršala Petaina boš srečal v dvigalu. Vse to živi in dela v istem poslopju, vrata pri vratih, tako rekoč »doma«. Službeni odloki in naredbe nimajo dolgih poti — čeprav se to često dogaja — saj je v hiši prav vse, tudi uradi za domač in tuj tisk ter službeni poročevalski urad. To je za časnikarje naravnost idealno, saj stanujejo prav pri viru, iz katerega izhajajo novice. Ugibanja in glasovi se širijo in vise v zraku v tej hiši nekako tako, kakor prihaja iz kleti duh dobrega, starega rdečega vina. Časnikarji bi lahko vse kar sproti zapisovali in pošiljali v svet, če bi ne bilo v isti hiši tudi — cenzure. Ta »HOtel du Pare« v Vichyju je najzanimivejša vladna palača, ki si jo moremo zamisliti. Natakarji v belih suknjičih so pomešani med visokimi častniki, na stopniščih straži jo istočasno vojaki, policija in hotelski vratarji. Na vhodu v po- Bardfa po padcu Italijanska utrdba Bardija je po opisovanju nevtralnih poročevalcev le še kup razvalin. Vojaške barake so povečini pogorele, iz skladišč za orožje in življenjske potrei)?či'ie se je dolgo valil gost dim, ki je pokrival celo mesto. Na obali in v pristanišču se sedaj jasno vidijo učinki bombardiranja z morja. Velike kamne in velikanske kupe peska so granate iztrgale iz močnih utrdb in omajale obrežno topništvo, ki je bilo vzidano v utrdbah. Nadaljnji odpor posadke v Bardiji bi bil nesmiseln, ker ostala Grazianijeva armada Bardiji ni prišla na pomoč. V glavnem stanu generala Wavella so se 6praševali, zakaj od nasprotne strani ni bilo nobeneg:. poskusa napasti majhno angleško motorizirano di/riijo, Ifi je bila na zahodni strani od Bardije in je zasedla zvezo med Bardijo in Tobrukom. Bardija je močan temeljni kamen v libijski obrambni zgradbi. Čeprav je bombardiranje s suhega, morja in zraka to važno trdnjavo zelo poškodovalo, je vojni plen vendar še zelo veliko. Skoraj nedotaknjene pa so ostale važne in močne utrdbe f>od zemljo in v skalah. Sedaj bo tudi zelo težko napasti Egipt z zahodne strani, saj so Italijani polagali največjo važnost na utrditev Bardije, Tobruka, Derne, Solluma in nazadnje Sidi el Baranija. Pod sedanjimi okolnostmi bo ta oporišča težko zopet zavzeti, še manj možno pa bi bilo zgraditi druga oporišča. Za generala Wa-vella je Bardija važna tudi zato, ker ima najugodnejše pristanišče za preskrbovanje njegove armade. i i slopje je kakor pred mravljiščem. Tu vrvi ljudi, ki iščejo ministra, ali slugo ali pisarja. V drugem hotelu jo središče diplomatskega zbora. Tam so zbira tako imenovani mednarodni svet in pa »sence«, tako imenujejo nekdanje ministre in politike. To je dalo hotelu tudi vzdevek »Chftteau des phantomes«. Zvečer lahko slišiš pri cocktailu— nekoč je bilo to pri kavi —vse jezike in vidiš vse barve. Vrhovni diplomatski predstavniki so videti nekam zmučeni, diplomatsko osebje se do smrti dolgočasi. Vse dolge dni prebije pri bridgeu, samem bridgeu. Pri ženi tega ali onega dij)lomati pijejo cocktail, v sosednji sobi pa slišiš ropot pisalnega stroja, kjer pišejo zelo važno in zaupno politično poročilo. Ne, tu ni nič zaupno, nič ne more ostati tajno. Kako naj se pogovarjaš po telefonu, da te nihče1 ne bi slišal, ko pa te loči od sosednje sobe ozek zid, skozi katerega lahko slišiš vsak vzdih poslanika, ki ga je vrgla hripa v posteljo. 11 : V:'- <■ Angleška motorna torpedovka pri hitri vožnji. Križi in težave Petainove Francije Kdo bi mogel pozabiti tiste težke prizore, ki so se odigravali v drugi polovici preteklega leta po francoskih cestah, polnih mož, žena in otrok, bežečih od svojih domov pred bombami in v bojazni, da bodo videli svojo vas v bitki z nadmoč-nim sovražnikom. Odšli so, kot na povelje, ne da bi vzeli kaj s seboj, samo da bi ušli strašni mori, na katero so se še spominjali iz leta 1914. šele premirje je ustavilo velikanski val tega največjega človeškega preseljevanja zadnjih stoletij. Več kot 3,80(;.000 beguncev, med katerimi je bilo m> sto-tisoče Belgijcev, Nizozemcev in Luksemburžanov, je v nekaj tednih napolnilo vso prednjo in južno Francijo. Francoska vlada se je v teh mučnih in groznih časih za čuda hitro znašla. Bil je lep letni čas, kar ji je prišlo zelo prav, ko je porazdelila begunce po mestih in deželi, jih spravila po privatnih stanovanjih, jim dajala hrano ter jim bila z vsem najnujnejšim stalno pri rokah. Ko je bila prva pomoč gotova, se je bilo treba lotiti trojne naloge: vrniti 4 milijone domačih in tujih beguncev na njihove domove, jim oskrbeti stanovanja, ki so bila med njihovo odsotnostjo porušena, in hrano vsaj za toliko časa, dokler si spet ne bi mogli sami pomagati. Slednjič je bilo tudi treba urediti gospodarsko, socialno in moralno stran onih beguncev, ki se niso mogli vrniti na svoje domove. Razmere, ki so spremljale to delo, so bile zelo neugodne: cestno omrežje je v vojni močno trpelo, mostovi in železnice so bili pognani v zrak, gradbeni material pa je bil sila redek. Navzlic temu se je z dobro voljo in v vzornem redu vse lepo uredilo. Francoska vlada je lahko v kratkem času poslala 3 milijone ljudi na njihove slare domove. Nekaj številk kaže hiter postopek teh prevozov: V juliju 200.000, v avgustu 1,700.000, od teh milijon z vlaki, več kot milijon po cesti, za kar so porabili 200.000 avtomobilov in 14.600 ton bencina. Komaj je bila premagana ta težava, že se je pojavila nova: z 11. novembrom se je pričelo preseljevanje Francozov iz Lorene in to po 6000 na dan. Od prvega due izseljevanja pa do 21. novembra, ko so nemške oblasti dovolile, da se izgon od-godi, je prestopilo demarkacijsko črto v Chalonu okoli 80.000 Lorencev. Francoska vlada jim je za-gotovila bivališča tako, da so niso raztrgali družin. Vsak begunec dobi dnevno do 15 frankov ter do-klade za ženo in otroke. Med nje so razdelili tudi 50.000 oblek ter 100.000 parov čevljev, kar je bilo Protiletalski top na bojnem avtomobilu v severni Afriki. vsekakor najnujnejše, saj so bežali od doma v letnih oblekah in to na pragu zime in so dobesedno prezebali. »Narodna pomoč«, karitativna organizacija, ki jo upravlja država, se na vso moč trudi, da bi zmanjšala bridko usodo teh izgnancev. Ob pogledu na to veliko delo, ki ga s pravcato zagrizenostjo opravlja vlada sivolasega maršala Petaina, je znova treba priznati, da se francoski genij znajde tudi ob najtežjih prilikah. Devet mrtvih pri letalski nesreči Blizu mesta San Rigo v Kaliforniji je strmoglavilo vojaško prevozno letalo. Vzrok nesreče še ni znan. izpod ruševin so potegnili mrtva trupla enajstih potnikov in sicer štirih mornariških oficirjev in sedmih mož posadke mornariškega letalskega osebja. Kolonifalna šola v Antverpnu ostane Ko so Nemci zasedli Belgijo, je nastalo vprašanje, kaj bo z belgijsko kolonialno šolo o An-twerpnu. To vprašanje dolgo ni bilo rešeno. Sedaj je na pobudo docentov in najvišjih belgijskih mest odredil nemški vojaški vrhovni poveljnik Belgije in severne Francije, naj antwerpenska kolonialna gola še naprej posluje. V zvezi s tem bo le nekaj manjših sprememb v učnem jeziku in vodstvu šole. Ža poverjenika visoke kolonialne šole v Antvverpnu je imenovan profesor javnega ter kolonialnega prava na hanzeatskem vseučilišču v Hamburgu dr Hans Ipsen. Rekordna žetev madžarske paprike Na Madžarskem pričakujejo, da bo vrgla letošnja žetev paprike 60.000 dz zmlete paprike. Ta pridelek je rekorden. Lani so izvozili Madžari 23.000 dz paprike in to 3900 dz v Nemčijo, 16.000 dz pa v USA. Letos se na Madžarskem nadejajo večjega odkupa paprike z nemške in italijanske strani. Na Angleškem zbirajo aluminij V vojni industriji vlada veliko povpraševanje po aluminiju. Na Angleškem so organizirale gospodinje zbiranje starih aluminijastih predmetov, kot staro posodo, lonce in sploh vse, kar je iz aluminija. Ta kovina je namreč potrebna posebno v letalski industriji, ker je lahka. Pravijo, da so londonske gospe nabrale že 500 ton starega aluminija. 2e v prvem vojnem letu so zbirali Angleži tudi staro železo in druge kovine. Nabrali so vsega 750.000 ton. Riževi nasadi na Madžarskem Na Madžarskem so tudi začeli gojiti riž. Leta 1940 je bilo 400 juter posejanih z rižem. Po dolo čilih posebnega državnega urada za določitev, ka; naj se seje in sadi, mora biti za letošnje leto ta površina povečana na 10.000 juter. Ker so vladale leta 1940 slabe vremenske razmere, so pridelali le 20 metrskih stotov riža. Homec t Delovanje naših društev je bilo to leto zelo živahno. Člani FO in DK so večkrat javno nastopali v društvenem domu na Homcu in drugod, kakor sproti poroča krajevni list »Pod Grintovci«. Društveni dom je bil ves prenovljen, veliki balkoni in drugi leseni deli lepo prebarvani, sobe, kjer prebivajo stranke, preslikane; eno stanovanje s krasnim balkonom, z znamenito »Krekovo 6obo«, je še na razpolago in se odda v najem. Primerno za kakega upokojenca. Skoro vsako nedeljo prihajajo na lepi Homec izletniki. V letu 1940 60 med drugimi romali na Homec zavedni kat. delavci, člani ZZD, dalje dijaki KA iz kamniškega okraja itd. Večkrat je bil gost na Homcu tudi bivši minister, senator, dr. Korošcev naslednik, g. dr. Fr. Kulovec. Gregorinov „Kralj z neba" v Kamniku Ta odlična božična igra, ki ie iz ljubljanskega dramskega gledališča šla pred štirimi leti skoraj preko vseh večjih podeželskih odrov, ie našla za konec minulih božičnih praznikov 4., 5. in 6. januarja gostoljubno streho tudi v »Kamniškem domu«. In bila ie deležna nepričakovano lepega sprejema. Trikrat mi kamniški meščani, še bolj pa iz okolice, napolnili dvorano, za mnoge pa niti ni bilo več prostora. Zato se bo igra ponovila že v tretje (4. predstava) na nedeljo sv. Družine 12. januarja ob pol 4 popoldne. S tem je postal »Kralj z neba« za Kamnik dogodek, o katerem se mnogo govori. Pisatelju igre ie šlo predvsem za to, da vpelje gledalce v zamisel o kraljevali ju božjem na svetu. In zopet ne kaže toliko na luč, kot na senco in temo; v zastopniku zgolj zemeljskega, Bogu sovražnega kral jevali j — Idu-inejcu Herodu — riše pretresljivo sliko razmer, ki so vladale v Palestini ob času, ko je prišel Odrešenik na svel. Je pa to tudi slika naših dni. Na račun ljudske pobožnosli gre skupina ob jaslicah, ki je res iskrena in domača. Zato ni čudno, da zajame igra kljub svoji shakespeare-jevski zgoščenosti — kar jo dela za povprečnega gledalca večkrat težko razumljivo — tako izobraženca kot povprečnega gledalca. Tako zamišljena verska drama je seveda za diletantske igralce precej trd oreh. Priznati pa moramo, da so kamniški igralci, člani Prosvetnega društva, ki že kar slove po svojih rutini-ranih nastopih, znali to trdo orehovo lupino streti in dobili ven sladko užitno jedro. Igranje je bilo v resnici skoraj na višku diletantskih možnosti. Levji del je odnesel g. Nardin z glavno vlogo Heroda. Ob njegovem močnem, gotovem in doživelem igranju je gledalcem večkrat zastajal dih. Grobost barbarja na kraljevskem' prestolu je znal združiti z zvitostjo omnipotent-nega tirana, kar je nemajhna zahteva. Posebno dober ie bil v končni sceni, ko nasilnik Herod spozna svojo zgrešeno pot, a ne more več nazaj. Tudi igralec Agripa v svojem popolnem igranju skoraj nima kritike. Devica Marija in sv. Jožef sla povsem odgovarjala idealni zamisli vernega gledalca, kar pri tako delikatnih vlogah mnogo pomeni. Razen preveč jokajočega glasu Starega pastirja in prehitrega izgovarjanja Danielovega, pri teh dveh vlogah ni kai grajati. Dobro je odgovarjal svoji vlogi Kvirinij, kakor tudi Si-rab; le malo močnejšega glasu bi si želeli pri prvem, Siraliova izgovarjava pa je bila pretrda, vendar z lepimi poudarki. Slepi gluhec bi mogel še 1m>1 j izrazito podati svoj obup. Ncri je bil posrečen, le pri oponašanju »kraljevskega viso-čanstva« in njegovih navad je bil premalo »dostojanstven« zaradi nejasnega zlogovanja. Pastirjev in Modrih pa marsikdo v dvorani ni razumel, ker so preveč sebi govorili. Tamara je v razmeroma kratki sceni izpolnila važno vlogo popolnoma. Veliki duhovnik Ana se ie prikazal res kot veliki. Močan, pretresljiv je bil nastop betlehemskih mater; tudi plesalke so dobro rešile svoje dopolnilne vloge. Angela Gabriela bi si želeli videti bolj nebeškega kneza. Grupacija je bila najlepša ob jaslicah, drugod bi potrebovala še nekaj več preciznosti. Režija je bila v rokah g. Huberta Bergan-la, ki si lahko zadovoljno poinane roke, da je bilo njegovo nemajhno delo in velika skrb kronana s tolikim uspehom. Scenerijo je izdelal g. Franjo Pire, ki je iz tako nemogočega odra, kot je kamniški, ustvaril povsem igri odgovor-jajoč okvir. Med odmori je gosp. kaplan Ivan Gaserman — inspiralor predstave — v nekaj besedah vselej podal kratko vsebino naslednjega dejanja in prebral k dejanju predpisani svetopisemski teksl. G. Viktor Mihelčič je spremljal med odmori na klavirju petje božičnih pesmic, kar je dalo dvorani izraz neke domačnosti in pobožnega razpoloženja. Isti je vodil tudi druge glasbene točke v igri. Na i bo na tem mestu izrečena zahvala g. inšpektorju Sadnikarju, ki je s strokovnjaškimi nasveti in odstopilvijo mnogih rekvizitov iz bogate zaloge svojega, po vsej državi znanega muzeja, pripomogel, da ie predstava čimbolj točno podala sliko rimskega oz. judovskega življenja one dobe. — Zahvala gre tudi akad. slikarju g. Cudermanu, ki je kot masker s pomočniki ustvaril vlogam presenetljivo točne maske. Iz povedanega je razvidno, da je predstava tako lepo uspela zato, ker so sodelovale v lepi vzajemnosti in požrtvovalnosti najboljše moči. _____ L C- Za dobro voljo Nezaželeni nspeh. Pijanec je motovilil po vagonu cestne železnice in je stopil nekemu gospodu na prste. »Gospod sprevodnik,« je gospod jezno zavpil. »Ali morete trpeti pijance v vagonu?« »Če no boste godrnjali in če nihče ne bo opazil, da ste pijani, se zaradi mene lahko peljete z nami.« Vloga kemije v sodobni vojski (Konec.) V naslednjem objavljamo zadnji dol predavanja g. prof. Marija Rebeka: Po tem^ vsekakor jako pomanjkljivem pregledu se hočemo še ozreti po tako zvani surovinski bazi za te tvarine, ki jih potrebuje in uporablja vojujoča 6e država. Prav nič nam ne j>o-magajo vse te lepe sinteze, niti če so tehnično izdelane, torej take, da moremo proizvajati velike množine v razmeroma kratkem času. Preostajajo še bojni plini. Iznajdba je jako stara in kitajskim džuukam že stoletja znana: tako zvani smrdeči lonci. No, kemija nudi vojaku celo vrsto raznoličnih in različno učinkovitih snovi, deloma pline kakor take, deloma tekočine, ki se razprše, deloma trdna telesa, ki učinkujejo kakor fin prah. Prvi bojni plini so bili solza vci; dražili so skupine dihalnih organov in oči, bili eo silno neprijetni, ne baš prenevarni. Navadna maska je ščitila proti njim. Nato so nastopili dušeči plini, med njimi klor, phosgen in diphosgcn. Ti so bili že skrajno nevarni, posebno oba po-slednja, pač zaradi tega, ker sta se dala ob določenih koncentracijah še mirno vdihavati, dasi sta napadala pljučne skupine ter čez nekaj ur povzročila težka obolenja in tudi smrt. Navadna maska je ščitila proti njim. Drugačna je bila stvar 8 tako imenovanimi kihavci, ki niso plini, nego trdna telesa. Teh kihavcev ne absorbirajo absorbčne plasti v maski, oni zaidejo v grlo in povzročajo strašen dražljaj, tako da mora prizadeta oseba masko sneti. Dobro se spominjam na njihov prvi nastop v pretekli svetovni vojni. Kmalu so našli Angleži sredstvo zoper nje: montirali so na masko cev, ki je bila napolnjena z bombažem. Skozi ta »filter«, ki je zadrževal fini prah kihavca, so dihali. Pozneje so konstruirali posebne maske z vdelanim filtrom. Seveda otežkoča tak filter v znatni meri dihanje, ter je naloga kemije, da najde filter take strukture, da ne pro-pušča kihavca, pač pa kolikor mogoče mnogo zraka v enoti časa. Vse te snovi delujejo na skupine, predvsem na dihalne organe, epidermida ostane nedotaknjena. Tudi kožo pa napadajo bojni plini, ki jih imenujemo mehurjcvce: to so tekočine, ki pro-nirajo v kožo in povzročajo tam huda, težka ozdravljiva vnetja. Jasno je, da je njihov učinek v pljučih in na očeh strahovit. Tak bojni plin je tako zvani Lost ali Iporit, pa tudi ameriški Lc-wisit. Ameriške tvomice so v letu 1918 izdelovale dnevno 40 ton iperita. V obrambi zoper ta nova bojna sredstva je opravila kemija v obeh taborih važno delo Našle so se metode za spoznavanje malih množin bojnih plinov v atmosferi ter sredstva za pokončavanje »tekočih« bojnih plinov v zastrupljenem svetu. Ustvarile so se zanesljive maske in plašči, kajti proti mehurjcvcem moramo zavarovati kožo po vsem telesu. Po tem vsekakor jako pomanjkljivem pregledu se hočemo še ozreti po tako imenovani surovinski bazi za tvarine, ki jih potrebujejo in uporabljajo v ogromnih množinah vojujoče se države. Prav nič nam ne pomagajo še tako lepe sinteze, niti, ako so tehnično izdelane, t. j. da se dajo izpeljati v velikih množinah, v razmero- ma kratkem času, po zmerni ceni, če nimamo iz- t hodnih tvarin. Pač je odvisno od geopolitičnega | položaja vojujoče se skupine, katere tvarine so ji dostopne, katere ne. Zdi se, da Anglija zaenkrat še ni primorana sintetizirati svoj kavčuk ali svoja pogonska olja, pač pa mora to delati Nemčija. Naslaja torej vprašanje, da-li so te sinteze zagotovljene s surovinske strani. Razstrelilna in gonilna sredstva zahtevajo predvsem dvoje: glicerin in solitrno kislino. Prvega dobimo iz maščob, drugo iz čilskega so-litra, torej iz prekomorske surovine. Problem so-litrne kisline je bil rešen že v vojni 1914. Potrebno solitrno kislino delamo iz zračnega dušika po raznih postopkih. Najmodernejši je Heber-Bosch-Claude. Tehnično izdelana je tudi pot preko karbida. Problem glicerina pa je delal v prvi svetovni vojni precej preglavic, kajti mast je obenem tudi hranlo. Pomagali so si s sladkorjem, ki so ga na poseben način tako pokipeli, da je nastal glicerin namesto alkohola. Zdi se, da imajo danes Nemci poseben postopek za sintezo glicerina, mogoče iz acetilena. Na vsak način so Angleži izjavili, da ne morajo puščati hranil v osiščne države, bocauso thcy can bo ©alisy tur-ned into armament. Čilski soliter je tudi velevažen kot izhodni material za umetna gnojila. Dušik iz zraka po postopku Frank-Caro odn. Haber-Bosch je osvo-l>odil blokirane države tudi teh spon. Avtomatska razstrelila iz solitrno kisline in aromatskih ogljikovodikov odn. njihovih izvedenk. T 6 s. Tekstilna industrija, ki uporablja normalno bombaž in volno odnosno naravno svilo, predeluje v času vojne v blokiranih deželah stanično \olno in umetno svilo odnosno razna druga umet-n i vlakna. Surovina za to je nredvsem les pa tudi caseln ln ribja beljakovina. Tega je torej dovolj. Za umetne kavčuke potrebujemo acetilen, ki ga delamo iz apna in koksa ter električne energije. Pogonska olja delamo iz rjavega pre~ mogii ali iz koksa. Industrija brezdimnega smodnika, bojnih plinov, umetnih vlaken, kavčuka in drugih za bojevanje velevažnih produktov potrebuje tudi mnogo pomožnih snovi, od katerih imenujemo samo dve, namreč ocetno kislino in aceton. Poraba ocetne kisline je jako velika. V letu 1934 je znašala 200.000 ton letno. 2e v svetovni vojni je nastala potreba r>o novi sintezi za ocetno kislino, ki se je doslej delala zgolj iz alkoholnih tekočin in iz lesa. Takrat so rešili problem preko acctilena. L. 1934 so na svetu pridelali približno tretjino ocetne kisline iz acetilena. Na ocetni kislini visi aceton. Kemiki so posvetili acetilenu svojo paž-njo in so konstruirali alilatsko veleindustrijo na osnovi acetilena, ki je pravi sekundant aromatski veleindustriji, sloneči na premogovnem katranu. Ker pridobivamo acetilen iz karbida, karbid pa iz apna in koksa, koks pa iz črnega premoga, visi slednjič vse na premogu in energiji, ki pa se dela slednjič tudi Često iz rjavega premoga. Človeštvo preživlja sedaj težke čase. Ogromne sile so na pohodu, tudi ako abstrahiramo od samih armad in b rodovi j. Geopolitični položaj jo prisilil nekatere države, da so napele vse um-stvene sile za izboljšanje svoje situacije. Iz tega postulata bo brez dvoma nastalo tudi mnogo dobrega. Človek bo slednjič le imel korist od tega, kajti nadvladal bo naravo v večji meri »Vojna je mati vsega,« je rek Heraklita. Ta filozofsko pojmovanj rek naj nas navda z nekim upanjem v teh časih, ki zajioslujejo najboljše človeške sile za samo rušenje. Po slovenski domovini Kran] Božlinica Invalidov. Združenje vojnih invalidov je obdarovalo 120 otrok svojih članov. Božič-nica se je vršila v pisarni sreskega odbora UVI v Kranju. Za božičnico so darovale kranjske tovarne, mestna občina in drugi. Vsem darovalcem 6e obdarovani otroci zahvaljujejo za darove. Poroka. Poročil se je g. Jože Novak, tiskar v Tiskovnem društvu v Kranju z gdč. Valerijo Klebel iz Ljubljane. Čestitamol Kamnik Že četrta predstava Gregorinovega »Kralja z neba« bo na nedeljo sv. Družine 12, januarja t. I. ob pol 4. popoldne. — Vstopnina: 10, 8, 6 in 4 din. Predprodaja vstopnic v trgovini K. Albreht na Glavnem trgu. Bo to zadnja predstava, ki jo bodo ekušali prireditelji še izpopolniti, čeprav so že dosedanje doživele izreden uspeh. Domžale Zanimive številke smo zvedeli v cerkvi, namreč poročilo o gibanju prebivalstva v letu 1940. Obrnili smo se za podatke na domači župni in matični urad in vam jih tukaj prinašamo. V naši fari jo bilo doma rojenih 50, v ljubljanski bolnišnici 10 in drugje še 1, torej skupaj 61 otrok, in sicer 28 dečkov in 33 deklic. To je 10 otrok več kot pa leta 1939. Umrlo je 9 otrok in 33 odraslih oseb. skupaj 42 oseb, to je 7 več, kakor pa leta 1939. Na dan 1. januarja je tako počivalo na našem pokopališču vsega skupaj 1455 mrličev. — Okliranih je bilo v naši cerkvi preteklo leto 42 parov, to je 5 parov več kot pa leta 1939. Od teh jo bilo poročenih v naši cerkvi 24 parov ali 4 pari več kot pa leta 1939. Koliko prebivalcev štejejo danes Domžale? Skoraj gotovo že blizu 3000, če -ne že več. Zadnje ljudsko štetje, ki je bilo leta 1931 po stanju noči med 31. marcem in 1. aprilom, jih je naštelo natančno 2615 oseb; Od takrat pa se je število povečalo, saj je v Domžalah od ti-slega časa že več novih tovarn in drugih obratov, Komenda Za boži? je bilo obdarovanih 7. obleko in obutvijo 40 najrevnejših šolskih otrok. K lepemu uspehu so pripomogli: v blagu kraljevska banska uprava, v denarju pa Fantovski odsek in Dekliški krožek, ki sta za najpotrebnejše priredila akademijo, uprava občine, krajevni šolski odbor, tovarna Remec & Co iz Duplice in domača hranilnica. Vsem v imenu obdarovanih otrok najiskrenejša hvala I Litija Žalna proslava. V nedeljo, dne 12. januarja ob 3 popoldne bo v dvorani Ljudskega doma v Litiji žalna komemoracija za pokojnim voditeljem Slovencev dr. Antonom Korošcem, ki jo priredi litijsko Prosvetno društvo, izvedeta pa FO in DK Litija. Vse prijatelje in častilce našega največjega prosvetnega delavca vljudno vabimo, da se v čim večjem številu udeleže te žalne proslave! Občni zbor društva »Rejec malih živali« bo dne 12. januarja t. 1. ob 3 popoldne v prostorih l udske šole v Litiji. Pred občnim zborom bo predaval g. eni. Greif, kmet. ref. pri banski upravi v Ljubljani, o reji kuncev in o perutnini. V6i prijatelji malih živali vljudno vabljeni. Mokronog Božifnica delavcem. Izredno lepo in s socialnega stališča posnemanja vredno presenečenje je svojim delavcem pripravila za letošnji božič Mo-kronoški tovarni usnja izredno razveselila prednik je gospod tovarnar Savel Kalin. Zavedajoč so težkega gmotnega položaja, v katerem se v teh izrednih časih nahaja delavstvo in nameščenstvo, je tovarna usnja priskočila svojim delavcem na pomoč, in jim za božič poklonila božičnico v denarju. Delavci, ki so v tovarni zaposleni že deset ali nad deset let, so dobili po 1000 din, ostali delavci, ki so v službi tovarne manj kot deset let, pa so prejeli po 100 din. Poleg tega je dobil še vsak delavec plačo za teden dni in še po 100 din za ženo in za vsakega otroka. — Tovarna zaposluje izmenoma 180 do 200 delavcev, izmed katerih je 116 delavcev poročenih. Naš mokronoški okoliš je na splošno reven. Kmetije so po večini majhne, zemlja ni prvovrstna, družine so številne in prilik za zaslužek je malo. Po mnogih domovih gospodarita revščina in pomanjkanje, ki vodita veliko število delavcev vsak dan po več ur daleč v mokronoško tovarno za zaslužkom. Zato je uni-ljivo. da je ta božična obdaritev delavcev v mo-kronoškni tovarni usnja izredno razveselila predvsem 116 družin in njim kakor tudi ostalim omogočila lepše in toplejše praznike miru in ljubezni. Razen tega pa je la ukrep mokronoške tovarne napravil najboljši vtis tudi na vso javnost, ki s Otroikt Mat/ček priznanjem želi podjetju š0 večjega razmaha ln napredka. ,, «'.,'. Za božičnico je bilo obdarovanih v šoli 74 otrok. Dobili so blago za obleko ali za perilo. Pobudo za prireditev božičnice je dala kraljevska banska uprava, ki je tudi poslala precej blaga. Izmed krajevnih činiteljev je prispeval veČino g. Kalin, tovarnar usnja v Mokronogu. V imenu otrok izreka vsem darovalcem iskreno zahvalo krajevni šolski odbor. Zagorje Za gorski želodec v številkah. Na podlagi uradnih prijav je bilo v občini Zagorje v letu 1940 po mesarjih zaklana naslednja živina: 218 komadov odrasle goveje živine, od tega 114 krav. Juncev in telic je bilo zaklanih 142 glav, telet 275, a prašičev 377 komadov. Minule božične praznike in sicer 28. decembra je minilo 40 let,, ko je pel novo mašo v zagorski cerkvi tukajšnji rojak g. P. Benigen Snoj. Kot duhovnik je misijonaril v Egiptu, tako v Kairu in Aleksandriji. V letu 1915 pa je bil poklican v Ameriko, kjer je še sedaj in sicer v Lemontu. Gospodu zlatomašniku želimo, da bi učakal še biserno mašo, ki pa naj bi jo pel v Zagorju, kar mu je bilo za zlato mašo preprečeno po vojnih razmerah v svetu. Ptuj Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mureko Soboto in Lendavo v četrtek, dne 16 januarja, v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Slovenska Bistrica Slomškov dom v Slovenski Bistrici bo v nedeljo 12. t: m. ob pol 4 priredil socialno prireditev z nagovorom g. župana dr. Schaubacha in Finžgarjevo igro »Nova zapoved«. Dohodki prireditve so namenjeni za »Zimsko pomoč«, katere odborniki so že prav pridno na delu. Potrebe pa so velike. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Vsakdo naj pokaže dovolj socialnega čuta in se prireditve tudi udeleži. Slovenj Gradec Božične nagrade delavcem. Tudi za letošnje božične praznike je obdarovala tuk. tovarna kos J. Kollner 6voje delavstvo. Dočim so druga leta dobili samski po 50 din, poročeni pa po 100 din, so to leto dobili samski 100 din, poročeni pa po 200 din božične nagrade. Tovarna usnja Fr. Ks, Potočnik je obdarovala svoje delavstvo po 50 din za osebo ter plačala popolno mezdo za praznovanje na biljo pred božičem popoldne in za božični dan. Delavstvo teh podjetij je svojim šefom za njihov socialni čut zelo hvaležno. Božične nagrade so bili deležni tudi delavci v jeklarni grofa J. Thur-na v Guštanju. Samski delavci so prejeli po 100 din, poročeni pa po 200 din božične nagrade. Tudi temu podjetju je delavstvo za njegovo široko-grudnost zelo hvaležno. Kaj pa tovarna meril g. Ivana Mikoliča? Na mesto venca na grob bla^opokojnega narodnega voditelja g. dr. Antona Korošca je daroval ban. svetnik in trgovec g. Ivan Smolčnik v Slovenjem Gradcu znesek 200 din, za občinske reveže. Bog plačaj! ' Središče ob Dravi Krajevna Kmečka zveza bo imela jutri svoj letni občni zbor. Na sporedu so tudi volitve odbora. Ker je dosedanji odbor v svoje delo že lepo vpeljan, zalo je naša želja, da tudi v bodoče še isti odborniki prevzamejo vodilna mesta. Polcdica. Močan južni veter je sneg, ki je tako zelo oviral ljudi na božične praznike, da niso mogli v cerkev — cerkev je bila prazna tako kot najstarejši ljudje ne pomnijo — skoro docela razlajal. Ostalo je le še malo tu pa tam na cesti ne ravno nevarnega ledu. Od srede na četrtek se je pojavila megla, toplina nekoliko padla in posledica je, da imamo zelo nevarno poledico. Nihče si ne upa iz hiše in glavna cesta zgleda kakor izumrla. Gornji grad Naše katoliško prosvetno društvo sedaj v zimskem času živahno deluje. Konec novembra smo uprizorili zelo poučno igro iz današnjega življenja »Naši otroci«. — Do božičnih praznikov smo nabavili za našo knjižnico precej novih, zelo lepih knjig. Segajte pridno po njih. Sedaj pa se pripravljamo na prelepo zgodovinsko igro »Koroška roža ali Traberški menih«, ki jo uprizorimo v soboto 11. januarja ob 8 zvečer. Igra se ponovi v nedeljo 12. januarja ob 3 popoldne v dvorani red kaplanijo. Meščani in okolica vljudno vab-jenil Mlhieve Čudovite dogodivščine (227) Most se še kar naprej ■manjša, tako da je že bolj podoben igrači, kot poštenemu mostu. »Zelo čudno je tukaj, zelo čudno,« godrnja Mihec. (228) Zato j'e tudi vedno bolj radoveden, kaj neki se mu bo odkrilo na koncu mostu. Nenadoma opazi tudi, da je hoja z vsakim korakom napornejša. Tako se mu zdi, kot bi bili čevlji prilepljeni k tlom in jih mora z vsakim korakom odlepiti. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokofonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Službe 18-letni fant priden in pošten — išče stalne zaposlitve. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 98 Natakarica trgov. Izobražena, Išče službo v boljši hiši s 15. Jan. ali pozneje. Ponudbe pod: »Pridna ln poštena 12« upravi »Slovenca« v Mariboru. jSlužbodobe Bivši obrtnik pošten, v najlepši moški dobi — oče 4 nepreskrbljenih otrok — sposoben vsakega dela. Išče zaposlitve. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pošten«. Gatterist z dobro prakso, vajen venecijanke, ctrkularke, — tudi brusač, nastopi kadarkoli. — Ponudbo na upr. »Slov«, pod »Na Gorenjsko« 73. Trgovska pomočnica mešane stroke želi menjati svoje dosedanje mesto. Pavla Rotnik pri tvrdkl Gruber, Šoštanj. Pj Absolventka ablturlentskega tečaja ! dosedaj brez prakse znanjem slovenščine, srbohrvaščine In nemščine, išče namestitve v pisarni. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiva« 180 Vrtnar dobi stalno službo. Prav tam se sprejme tudi perica. Domobranska št. 7. Trgovskega pomočnika z znanjem vodstva glavne zaloge tobaka, sprejmem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Nastop takoj« 353. Samostojno gospodinjo za vsa hišna dela, z vrtom, sprejmem. Predstaviti se je pri Skrbinok, Kralja Petra trg 1, Mal-ribor. b Mlinski delavec in mlinar dobi takoj službo. - Ponudbe na: Dominik Be-zenšek, Ljubljana - Go-sposvetska cesta 6. b IE3EHII Vajenca pridnega ln poštenega — takoj sprejmem. Prednost Imajo sinovi železničarjev. Jos. Počlvalšek, trg. z mešanim blagom, Krško Vajenca v večjo trgovino na deželo , s primerno šolsko Izobrazbo, sprejmem. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Veselje do trgovine 35 r (v mm Posojila dajemo našim članom tn varčevalcem. Dgodnl pogoji. Vloge obrestujemo po 6'/t. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. • Zadruea »Moj dom« Ljubljana. Dvoržakova št. 8. Iščemo poverjenike I Najbolj aktualna knjiga je Slovencev koledar Kupujte ga! Obsega 256 str. z nad 100 slikami. Stane le 28 dinarjev! ! Ku piifi VSBKOVPSTNO "f ZLATO! SREBRO,- PLATINO i' BRIUflHTE SMRRRCOE SRFIRJC RUBINI BISERE f.T. D.'STR RIMSKE } NRKire TER UMETNINE -PO NRDVIšjlH CEHRH .»THRR TVRDKA | -'v* Jos EBERLE LJUBLJANO.TYR$EVA 2 '* * > Tračno žago (Bandsftge) — kompletno, obrabljeno — kupim. Ponudbe : Antonič, Hajdina Prodamo Vino žganje, domač Izvrsten pridelek, kupite najugo-nejše pri P. 2abot, LJubljana, Tyrševa cesta 69 a, III., Mlkeo. 1 ^PFfilj^ koks, drva nudi I. PogaCnlk LJubljana, Bohoričeva S telefon 20-69 Postralba brezhibna I »RE ALI TET A« zavod ea nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, 1. nadstr. Telefon 44-20. Edgar Wallace: 1 Zagonetna grofica (Roman Iz londonskega življenja.) Nenadoma ji pade v glavo neka misel; brž vstane, vzame klobuk in plašč in odide v časnikarsko četrt mesta. Ze prej je hodila za Mr. Shaddlesa v redakcijo lista >Daily Megaphone«. Toda dvorane, v katere ima občinstvo vedno do-\oljen vstop, so bile zaprte. lx>isa napiše Kratko pisemce Imeli ste srečo, 6koraj vas je povozil,« reče Mihael Dorn. »Kaj je bilo to? Najbrž je kdo izgubil oblast nad vozilom?« >Da, gotovo je tako!« odvrn eon mirno. »Ali ste mogoči, videli številko avta?« Odkimala je. V takem stanju, v kakršnem je bila, io j« njegovo vprašanje vznemirilo. »Ne, nisem je mogla razbrati... Ali mordi kaj hočete od mene, Mr. Dorn?« »Hotel sem le videti, kako se počutite po onem razburljivem doživljaju.« Loisa ga pogleda. »Kakšen razburljiv doživljaj mislite?« »No, tisto malo nezgodo, katero sem deloma tudi jaz zakrivil,« reče on mirno. »Jaz vsaj mislim, da je bilo najino trčenje na glavni cesti razburljiva stvar.« »Ne, vi niste mislili na to, ko ste omenili razburljiv doživljaj. Vaše besede se nanašajo na moj doživljaj v jetnišnici.« Dorn se nagne k njej. »Kaj pa ste doživeli v jetnišnici?« vpraša tiho. »Če ne veste, vam tudi ne morem pripovedovati,« odvrne ona, se naglo obrne, stopi v hišo in mu zaklene vrata pred nosom. A še preden je stopila v svojo sobo, se je r>o-kesala, da je bila tako ostra. Toda bilo je prepozno. da bi se mogla vrniti in se opravičiti. Ltzy jo je čakala vsa vznemirjena. »Ali veš, da je ura že skoraj polnoči? Mislila sem da si nocoj bolj zgodaj legla.« »Šla sem v uredništvo »Megaphone« in prečitala še neko sodno poročilo za Mr. Shaddlesa ... A poglej moj plašči Neki avto mi ga je raztrgal.« Lizy ni verjela. »No, če si v resnici delala za onega starega skopuha čez uro, potem v tvoji glavi ni vse čisto v redu; treba bi bilo poklicati zdravnika, da te pregleda. Pa jaz sem trdno prepričana, da ne govoriš resnice. Veš, zelo sem jezna nate.« »Zakaj pa?« je vprašala Loisa, vzela klobuk z glave, ga vrgla na posteljo in začela pazljivo ogledovati svoj poškodovani plašč »Jaz vem, da si ušla samo zato, da bi se srečala z nekom; z druge strani pa zopet ne 'ažurnem, zakaj ti je poslal ta zavoj, če si bila z njim.« Na mizi je ležala lepa okrogla šatulja, ki jo je bila že Lizy razvila iz papirja. Na pokrovu je bilo naslikano cvetje. »Priznavam, da ni bilo lepo od mene, ker sem škatljo razvila, a povem ti, da nisem pojedla niti koščka čokolade.« »Čokolade?« Loisa odkrije šatuljo. Bila je krasna bonbontera, polna najfinejših slaščic. Na vrhu je ležal bel listek z besedami: Od nekega častilca. Loisa naguba čelo. »Od nekega častilca I« pokima Lizy značilno z glavo. »Brez imena? Rada bi vedsla, kdo bi to mogel biti...« Njen smehljaj je bil takšen, da Loisa ni mogla niti za hip podvomiti, kdo je darilo prinesel. »Ali je to on sam prinesel?« »On? Ti misliš Mikea? Jasno, da je najbrž on to prinesel, vsaj jaz tako mislim. Zavoj je že ležal tukaj, ko sem prišla domov. Pa — koliko pa imaš častilcev?« Loisa jezno zapre škatljo. »Sovražim tega človeka«, reče ognjevito. »In če me bo še naprej nadlegoval, ga bom prijavila policiji. Ali ni dosti že to, da sedi na hišnem pragu, ko se človek vrača domov?« »Kaj, ali je sedel?« vpraša Lizy brez diha. »Seveda I In ti si vedela, da je tukaj,« jo obdolži Loisa po krivem. »Lizy, ti si mu do zdaj vedno pomagala in šla na roko. Želim, da že enkrat nehaš s tem.« »Jaz»« vpraša Llzy užaljeno, jaz da mu grem na roko? No, tega bi še bilo treba I Ti ga vzameš v svoj avto in ga voziš naokoli celo popoldne, zdaj pa grem jaz njemu na roko I Ze več ko mesec dni ga nisem videla in ne govorila besede z njim.« »Kje stanuje?« vpraša Loisa. »Odkod, za vraga, pa naj jaz to vem?« vzklpi Lizy. a se na mah tudi umiri. »Da, že vem. Stanuje v Hills Mansions.« »Potem boš že jutri poslala ta zavoj v Hiles Mansions,« reče Loisa odločno. »Jaz pa mu bom napisala poleg tega še vljudno pismo, v katerem ga bom prosila, naj neha s svojimi zasledovanji, ki so že preveč vsiljiva.« Lizy skomizgne z ramami. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariš izdajatelj: !nž. Jože Suuia ilrednik: Viktor Cenili