Leto LXXTJ.. št. 118 Ljubljana, četrtek 25. ma]a 1939 Cena Din 1.- lzho|a vsak dan popoldne tzvzemši nedelje in praznike, It Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei. // „Slovenski Narod" V Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi velja se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski tra št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CEDE, celjsko uredništvo: Strossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Po včerajšnji seji angleške vlade: Vojaški pakt Anglij a-Busija se ta teden Angleški odgovor na zadnje ruske predloge in zahteve bo še danes izročen v Moskvi, nakar bodo pogajanja pospešeno zaključena in pričaku jejo, da bo še ta teden sklenjen definitivni sporazum 1 London. 25. maja. br. Včerajšnja seja vlade je bila posvečena izključno pogajanjem z Rusijo. Zunanji minister lord Halifax se je z letalom pripeljal iz Pariza in se je takoj z letališča podal na Downing Street, kjer je že zasedal ministrski svet. Kakor se doznava, je lord Halifax zbranim ministrom obširno poročal o svojih razgovorih z Daladierom in Bonnetom v Parizu in z Majskim ter drugimi državniki v Ženevi. Halifax je poudarjal, da so bile s temi pogajanji odstranjene vse težave, ki so ovirale angleško vojaško zvezo z Rusijo. Njegovo stališče in poročilo je vlada soglasno odobrila. Na seji so potem razpravljali o odgovoru Moskvi. Lord Halifax je bil pooblaščen, da po angleškem veleposlaniku v Moskvi dostavi odgovor sovjetski vladi. Angleška nota bo izročena v Moskvi še danes. Na pristojnem me>tu so izjavili novinarjem, da so se Klalifax, Bonnet in Majski sporazumeli v tem smislu, da se an-gleško-ruski sporazum sklene po vzorcu obstoječe franeosko-ruske vojaške zveze, ki bi se s tem spremenila v trojno zvezo. Razširjenje francosko-ruske vojaške zveze na angleško-rusko zvezo pa zahteva nekatere spremembe glede glavnih določb takega pakta. Predvsem se mora v paktu predvideti, da v primeru napada na eno izmed članic te zveze, druge takoj nastopijo v njeno obrambo z vsemi sredstvi in z vso svojo oboroženo silo. Zatrjujejo pa, da hoče angleška vlada to zvezo omejiti samo za primer napada na kako državo podpisnico v Evropi, torej tudi na Sovjetsko Rusijo samo v Evropi. S tem bi se Anglija rada izognila vsaki zaostritvi odnošajev z Japonsko, da bi ji tako ne dala povoda za pristop k nem-ško-italijanski vojaški zvezi. Na drugi strani pa je doseženo popolno soglasje glede jamstev Rusije za Poljsko in Romunijo. Rusija bo avtomatsko stavila svojo pomoč- tem državam, ko stopita Anglija in Francija v vojno zaradi garancij tem državam. To pomeni, da bo nudila Rusija dejansko podporo Poljski in Ru-nrmniji, če bosta ti dve državi to izrecno zahtevali Sklenitev pakta še ta teden Pariz, 25. maja. e. Po tukajšnjih informacijah je v pogajanjih med Anglijo in Rusijo dosežen sporazum v bistvenih vprašanjih. Angleška vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela osnove franeosko-ruske ga pakta, ki predvideva takojšnjo in neposredno pomoč za primer napada. Strokovnjaki zunanjega urada bodo izdelali formulo, na podlagi katere bo dobil ta sporazum konkretno obliko. Formula bo že danes predložena francoski in ruski vladi. Ker so konzultiranja raznih vlad, zainteresiranih pri teh pogajanjih, že po- dala zadovoljive rezultate, smatrajo v francoskih diplomatskih krogih, da bo sporazum dobil dokončno obliko še ta teden. Sporazum bo priključen celi vrsti paktov, s katerimi se vzpostavlja koordinacijski sistem enakih in vzajemnih obvez, katerih namen je odpor proti vsakemu napadu ali poizkusu nasilne nadvlade v Evropi. Chamberlainova izjava o stanju pogajanj London, 25. maja. e. Pričakovali so, da bo predsednik vlade Chamberlain snoči v parlamentu objavi! sklepe ministrskega sveta glede pogajanj z Rusijo. Chamberlain pa je samo izjavil, da so sporna vprašanja razčiščena in da ima vse razloge, da verjame, da bo na podlagi novih predlogov Anglije mogoče v kratkem zaključiti sporazum. Na vprašanje vodje opozicije majorja Attleeja, ali bo mogoče Chamberlain prišel z definitivno izjavo pred parlament že pred binkoštnimi prazniki, je Chamberlain odgovoril, da je treba razčistiti še nekaj vprašanj, toda misli, da ne bodo delala posebnih težav in zato upa, da bo lahko najkasneje po binkoštnih par-lamentnih počitnicah že objavil doseženi sporazum. Parlamentarne počitnice bodo trajale do 6. junija. Optimizem v Parizu Pariz, 25. maja. e. Chamberlainova izjava v angleškem parlamentu je bila v pariških političnih krogih sprejeta z zadovoljstvom in iz njegovih besed, da je položaj razčiščen in da upa, da bo sporazum v najkrajšem času dosežen, sodijo in upajo v Parizu, da bo sporazum objavljen v najkrajšem času. V tem pogledu izražajo vsi pariški listi odkrito zadovoljstvo in prevladuje zelo optimistično razpoloženje. Vsi listi poudarjajo, da je sporazum dejansko dosežen in da gre samo še za nekatere podrobnosti. Zadovoljstvo v Varšavi Varšava, 25. maja. e. Nasproti vestem nekaterih tujih agencij glede stališča Poljske napram angleško-rusko-francoskim pogajanjem naglašajo tu, da v stališču Poljske ni nastala nobena sprememba. Poljska pozdravlja sporazum med Anglijo in Rusijo ter nima nobenih razlogov, da bi podala kak ugovor ali pridržek. To bi storila edino v primeru, če bi bile oškodovane njene koristi. Moskva tudi za sodelovanje na Dalj. vzhodu London, 25. maja. e. Iz Moskve javljajo, da sovjetski tisk objavlja članke, ki so očividno inspirirani z merodajnega mesta. Listi tolmačijo sodelovanje Rusije, Anglije in Francije na Daljnem vzhodu. Članki navajajo, da se koristi vseh treh evropskih velesil nahajajo v nasprotju z interesi Japonske na Daljnem vzhodu. Zato bi po sodbi Moskve bilo potrebno čim tesnejše sodelovanje tudi na daljnem vzhodu. Pred preosnovo angleške vlade Chamberlain išče močnejšo oporo za svojo politiko — Takoj po binkoštih važne osebne spremembe v kabinetu London, 25. maja. br. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih vladnih krogih, se j« ministrski predsednik Chamberlain po dosegi načelnega sporazuma z Rusijo odločil za temeljito preosnovo svoje vlade tako, da bo nova vlada predstavljala še trdnejšo zaslombo nove angleške politike. V vlado bodo pritegnjeni v glavnem oni vodilni politiki, ki so že od vsega začetka zagovarjali tako politiko, kakor jo je šele v zadnjem času pod silo razmer začel voditi Chamberlain. Mišljeni so pri tem predvsem bivši zunanji minister Eden. bivS vojni minister Duff Cooper in znani konservativni politik Churchill, ki so glavni zagovorniki združitve vseh demokratskih držav v enotno obrambno fronto. Iz vlade bodo izpadli: čuvar državnega pečata Runciman, ki je postal zaradi svoje politike na Češkoslovaškem skrajno nepopularen, mornariški minister lord Stanhope, minister za Indijo lord Setland, minister za kmetijstvo Monisson, minister za narodno zdravje Elliot, minister za Škotsko Conville. minister za dominione Inskip in minister za trgovino Oliver Stanlev. Preosnova vlade bo izvedena, kakor napovedujejo, takoj po binkoštnih praznikih. Kako si v Rimu in Berlinu zamišljajo nadaljnji razvoj položaja v Evropi Italija in Nemčija ne bosta dali pobude za uporabo sile pri reševanju mednarodnih vprašanj ter bosta spoštovali neodvisnost drugih držav Rim. 25. maja. br. »Giornale d' Italia« razpravlja v daljšem članku o položaju, ki je nastal po sklenitvi italijansko-nemške-ga pakta in razmotriva o tem. kako si Rim in Berlin zamišljata nadaljni razvoj v Ev-ropi- Podčrtavajoč miroljubnost in konstruktivnost berlinskega pakta zatrjuje, da sta Italija in Nemčija sedaj spravili v sklad svoje interese in svoj vpliv na onr področja, ki so za nju življenjske važnosti. Zaradi tega tudi ne more biti več nobene- ga dvoma glede solidarnosti osišča Rim-Berlin. Pri določevanju svojih življenjskih prostorov pa sta Italija in Nemčija daleč od tega, da bi, kakor to trde listi demokratskih držav, zasledovali pri tem kake hegemonistične cilje ter da bi drage države spravili pod svojo gospodarsko in politično kontrolo. Baš nasprotno, trdi »Giornale d' Italia«, Italija in Nemčija nameravata razviti in poglobiti prijateljske odno-šaje in sodelovanje z drugimi državami, spoštujoč pri tem njihovo neodvisnost in njihovo pravico, da samostojno razvijejo in zagotove svoj nacionalni napredek. Za primer lahko služi prijateljstvo Italije z Jugoslavijo in Madžarsko. To prijateljstvo je koristilo svobodnemu razvoju notranje politike in okrepitvi njunega mednarodnega položaja. Nemčija in Italija pri reševanju vprašanj, od katerih je odvisno ravnotežje med osjo Kim-Berlin in zapadnimi demokracijami, ne bosta dali pobude za uporabo sile. marveč bosta nadaljevali svojo politiko, ki ima za cilj ureditev splošnega položaja v Evropi in ustvaritev novega ravnotežja, ki naj nadomesti propadli versajski sistem. Rešitev teh vprašanj, v kolikor so v notranjosti življenjskega prostora Italije in Nemčije, ne more preprečiti nikak odpor Francije ali Anglije, ki zaman branita prostore, ki so za njih odveč. To je tudi razlog, da se ta vprašanja morajo rešiti v skladu z interesi življenjskih potreb Italije in Nemčije. Diplomatska protiofenziva osi Za prihodnje tedne napovedujejo skupno diplomatsko akcijo Italije in Nemčije v Sred. Evropi in na Balkanu Rim. 25. maja. br. Sklenitev načelnega sporazuma med Anglijo in Rusijo je izzvala v rimskih in berlinskih diplomatskih krogih veliko pozornost, ker so vse do zadnjega bili prepričani, da Anglija ne bo pristala na dalekosežne ruske zahteve in predloge. V informiranih krogih napovedujejo, da bosta sedaj Italija in Nemčija takoj prešli v diplomatsko protiofenzivo. Za prihodnje tedne pričakujejo skupno akcijo italijan- ske in nemške diplomacije v Budimpešti, Beogradu, Sofiji in Burgosu. ob enem pa se bo nadaljevala akcija v Toki.iu. V narodno socialističnih krogih v Berlinu je zopet povečano upanje, da jim bo uspelo nagovoriti generala Franca, da še v poletju ali najkasneje v jeseni obišče Rim in Berlin. Pri tej priliki naj bi prišlo do sklenitve formalne trojne zveze med Nemčijo, Italijo in Francovo Španijo. Zunanja politika Jugoslavije sloni na načelu nevtralnosti, odklanja pa tuje ideološke vplive Bukarešta, 25. maja. e. ^Universul« objavlja članek svojega direktorja Jona Lu-gosiana, bivšega rumunskega poslanika v Rimu, ki v glavnem razpravlja o sestanku med Gafencom in dr. Cincar-Markovi-čem. Članek, ki je očividno inspiriran iz zunanjega ministrstva, pravi med drugim, da Jugoslavija v zadnjem času predstavlja važen element ravnotežja na Balkanu, Jadranu in v Srednji Evropi. V odnošajih Jugoslavije napram inozemstvu je politika Jugoslavije zasnovana na načelu nevtralnosti. To je politika zmernosti in miroljubnosti. To se je pokazalo tudi v zadnjem nemirnem času. Z državami osi Rim-Beiiin vodi Jugosalvijo želja po dobrih odnošajih v političnih in gospodarskih pogledih. V političnem položaju napram svojim Angleški kralj v Winnipegu Winnipeg, 25. maja. AA. Havas: V Win-nipegu je angleški kr. par sprejela ogromna množica ljudstva ter ga navdušeno pozdravljala. Angleški kr. par se je najprej podal v občinsko palačo, nato pa v zvezni parlament. Prebivalstvo mesta se je po-trojilo, ker je iz okolice prispelo v mesto ogromno število ljudi. Navzlic dežju sta se angleški kralj in kraljica vozila v odprtem avtomobilu. Kraljica je imela dežnik, medtem ko je kralj imel čez admiralsko uniformo dežni plašč. Opaziti je bilo, da ima kralj dva prsta na desni roki zavita. Dobil je namreč manjšo poškedbo, ko je zapiral vrata svojega vagona. Ob 8. zvečer je imel kralj preko radia govor, ki so ga prenašale radiopostaje angleškega imperija. Malta nezavzetna Malta, 25. maja. AA. Reuter: Guverner Malte je izjavil, da bo Malta v najkrajšem času tako oborožena, da jo bo nemogoče napasti. Popolnoma prepričan je v varnost Malte, ker je bila njena obrambna sila od septembra minulega leta podvojena in predstavlja Malta sedaj neza-vzetno postojanko. dobavlja letala Angliji Xew York, 25. maja. AA. Reuter: Tovarna letal »Lockheadv< je prejela naročilo 250 bombnikov za potrebe angleške vojske. Tovarna bo izdelala 6 letal tedensko. Rusi grade veliko delnico na črnem morju Odesa, 25. maja. g. Ruska viada je začela pospešeno graditi v Kamižu ob Črnem morju veliko ladjedelnico za vojne in trgovske ladje. Ob enem poglabljajo morje, da bo obala dostopna tudi za največje ladje. Nova ladjedelnica bo zvezana z zaledjem s posebno železnico. V bližini bo zgrajeno tudi močno pomorsko oporišče. Nemški letalski minister v Rimu Rim, 25. maja. g. Nemški minister za letalstvo general Milen je snoči z letalom prispel v Rim, kjer je imel takoj po prihodu poldrugourni razgovor z italijanskim državnim podtajnikom za letalstvo generalom Vallom. Razgovori, ki se bodo danes ves dan nadaljevali, se nanašajo na sodelovanje nemškega in italijanskega vojnega letalstva v primeru vojne. močnim sosedom pa Jugoslavija ni sprejela nobenih tujih ideoloških vplivov, ker kategorično vztraja na čuvanju svojih nacionalnih interesov. Toda ta politika dobrega sosedstva ne prihaja v nasprotje s prijateljskimi državami v Podunavju in na Balkanu, s katerimi Jugoslavija še naprej vzdržuje prisrčno sodelovanje. Politična neodvisnost Balkanske zveze in solidarnost držav, ki tvorijo to politično organizacijo, so tudi danes bitni pogoji za red in mir na Balkanu. Na koncu izraža članek prepričanje, da sta jugoslovenski in rumunski zunanji minister na sestanku na Dunavu prišla do vseh zaključkov v istem prijateljskem duhu. ki že celo vrsto let odlikuje odnošaje obeh sosednih držav. Tragedija na dnu morja New York, 25. maja. i. Iz Portsmutha javljajo, da so iz potopljene ameriške podmornice »Squalus« rešili včeraj 35 mornarjev. V podmornici je živih še 8 mož. dočim sodijo, da je 26 članov posadke izgubljenih. Portsmouth. 25. maja. AA. S potapljaškim zvonom so pri četrtem spuščanju rešili zadnjih osem živih mornarjev podmornice >Squalus«. S potapljaškim zvonom je bilo rešenih na ta način skupno 33 mornarjev. Število človeških žrtev znaša verjetno 26. Pri zadnjem spuščanju se je potapljaški zvon v globini 45 m zataknil, ter so rabili 4 ure dela, da so zvon lahko dvignili na površino. V toku teh štirih ur so bili ljudje stisnjeni v zvonu kot sardine. K sreči so imeli dovoli rezerve kisika. Vrhovno poveljništvo mornarice je odredilo, da se takoj nadaljujejo poskusi reševanja podmornice in da se izvlečejo tudi mrtvi mornarji. Nemci si hočejo zagotoviti bolivijski petrolej La Paz, 25. maja. AA. Štefani: Izve se, da tečejo med Bolivijo in Nemčijo pogajanja za graditev petrolejskega voda od bolivijskih petrolejskih polj do braziljske-ga pristanišča Santos. Nemčija bi vod zgradila na svoje stroške ter bi investirala v ta namen 150 milijonov dolarjev. Zato zahteva Nemčija bolivijski petrolej za dobo 10 do 15 let. Ostavka bolivijskega zunanjega ministra La Paz, 25. maja. g. Bolivijski zunanji minister Edoard Diez de Medina je podal ostavko, ker se ne strinja z novo zunanjo politiko Bolivije, ki se nagiba k totalitarnim državam. Za njegovega naslednika je imenovan zaupnik predsednika republike Busha, ki je nedavno izvršil državni udar, Fojanini. v Romuniji Bukarešta, 25. maja. g. Vrhovni gospodarski svet je izdelal predloge za uvedbo načrtnega gospodarstva v Rumuniji-Predlog predvideva gospodarsko petletko. Sedaj ta načrt proučujejo v posameznih resorih, nakar bo predložen v končno odobritev ministrskemu svetu. peCitični oGjernM Krizman hoče druge organizacijske metode »Slovenski delavec«, organ župniku Andreja Kri/mana v Tunjicah. razprm'1 ja o slovenskem delavskem stanu. Pra\-i. da c\\ Zanemarjala SO tti rt, narodno ce/ofo so bri-skirala. če ji niso že nasproto\\ti.t. I a gibanju zato niso prodrla V ljudske množice, stata so jim nasproti celo V sovražnih odnosih. Saše ljudstvo zato tanje ni imelo razumevanja iti ogromna številka ic ostala samo suha številka brc/ ž i\l jc-i i., . . . Le tako je razumi ji\-o. da 'c delavski •stan v celoti doslej stal izven sklopa organiziranih sil in jih odklanjal. Le t itko ie mogoča tolika brezbrižnost za z tule ve lastnega stanu, s katerimi so združene tudi osebne koristi. Kaj pomeni tu napram pol mili jonski množici nekaj stotin obratnih zaupnikov, ki so votjeni često iz vseh drugih vidikov samo iz dela\-sko stano\'skih ne. Kaj bo nckit) tisočin organiziranega od stanovske in narodne celote odtrganega dela\'stva! \ič ni to9 ali pa še slabše kot nič! Ogromna je številka 130.000 delovnih ljudi in pofmili- jonska masa dela\skega stanu v našem malem narodu. Kliče zato močno po drugih organizacijskih metodah. Čaka na ljudi, ki bodo prišli k njemu z veliko ljubeznijo, ki je pripravljena tudi na velike žr/ve.. .«r „Kdo je kaj bil, je in bo »Socijalni vjesnik«, glasilo bivšega narodnega po>slanca dr. Ivana Ribar ja, ki je bil svoječasno pristaš Davidoviceve demokratske stranke, lani pa je zapustit Davidovi-ča. ker se z njegovo politiko ni strinjal, razpravlja o odnošajih med srbijansko združeno opozicijo in dr. Mačkom, oziroma hrvatsko seljačko stranko in pravi: ».Vam je samo žal. da je dr. Maček in da so Hn'ati siti vseh nas tukaj. Siti m piesifi, pa radi enih niso verjeli drugim, radi drugih niso dolgo verjeli tretjim, a sedaj, ko so videti, da je tudi tretje izdanje srbskih političnih zaveznikov omahnilo, ne verjamejo nikomur več. In prav imajo. Mi nimamo več poguma zahtevati, da bi nam verjeli. Vktjub vsemu pa bomo nudili stvari s\-ojo pomoč, ker je pravična in državi potrebna. A čas bo pokazal tako nam, kakor dr. Mačku, kdo je kaj bil, kdo kaj je in kdo kaj bo! L>r. Maček bo to videl in spoznal.« Umik italijanskih in nemških čet iz Španije Rim. 25. maja. e. Službeno objavljajo, da se bodo italijanske čete popolnoma umaknile iz Španije še ta mesec. Legionari i bodo koncentrirani v Cadizu, od koder bodo z italijanskimi ladjami prepeljani v Neapelj, kjer jim bodo priredili svečan sprejem. Rimska vlada na ta način izpolnjuje obveze, ki jih je prevzela na podlagi angle-ško-italijanskega sporazuma, podpisanega lani. V rimskih krofih poudarjajo, da bo z umikom italijanskih čet iz Španije definitivno rešeno špansko vprašanje in da bo povratek legionar jev vsekakor napravil povoljen vtis na sedanji mednarodni položaj. Madrid, 25. maja. AA. Nemški prostovoljci so prispeli v treh posebnih vlakih lz Leona v Vigo. Sli so v paradi skozi mesto, ter se nato vkrcali na parnike. s katerimi odpotujejo jutri v Hamburg. Vojni material nemških prostovoljcev je prevzela španska vojska. Material obsega najmodernejše protiletalske baterije kalibra 88, baterije kalibra 77, težke strojnice kalibra 20, tanke pe 200 ton, tovorne avtomobile in mnogo drugih vojnih potrebščin. Poljske zahteve Berlin, 25. maja. i. Današnji nemški listi ostro reagirajo na pisanje poljskega tiska, naglašujoč. da so se poljskim opozicijskim listom, ki zahtevajo prildjučitev nekaterih nemških pokrajin Poljski, da bodo na ta način združene z domovino, pridružili sedaj tudi vladni listi. Tako piše list »Dziennik Poznanjsky« med drugim: V Varšavi obstoje tri teme, to so: Gdansk, Mazuri in Opol je. V Varšavi izjavljajo, da mora to postati poljsko. V Radomsku pa je bilo zborovanje rezervnih oficirjev, na katerem so zahtevali, da se vsi ti kraji priključe Poljski- Sorzna poročila. Curih, 25. maja. Beograd 10, Pariz 11.7625, London 20.7875, New York 444, Bruselj 75.575, Milan 23.375, Amsterdam 238.45, Berlin 178.12, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25, Praga 15.25. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Stran 2 »SLOVENSKI NAR O Dt, Četrtek, 25. maja 1939. Stav. 118 Skrivnostna hiša lici Mcs' Hiša št. 23 je najeta samo zato, da ostane trgu Ljubljana, 25. maja Ljubljana je sicer preprosto mesto, brez vsakih razburljivih posebnosti, da ga lahko droro spoznaš že v nekaj dneh. Kljub temu pa se v Ljubljani skriva marsikatera skrivnost v dobrem pomenu besede. Ljubljana ima skrivnosti, ki jih ljubosumno varujemo, da bi ostale, kar so ter da b* jim kdorkoli ne vzel čara. Med temi ljubljanskimi skrivnostmi je najimenitnejša nedvomno skrivnostna hiša na Mestnem trgu št. 23. Ne da bi naše mesto skušali oropati te imenitne skrivnosti, temveč, da opozorimo na njo, je bilo treba napisati te vrste, če že imamo v Ljubljani skrivnostne hiše, zakaj bi se ne ponašali z njimi?! Predmet naše pozornosti je v pravem pomenu besede skrivnosten že na zunaj. Ljudje imenujejo skrivnostno hišo na Me- staiem trgu črna steklena hifia. Hiša je v resnici Crna žc po svojem pročelju, marmornatih oblogah in črno pleskani konstrukciji, še bolj je pa črna njena skrivnost. Kar se pa tiče njenih velikih oken, ki izpopolnjujejo večino površine na pročelju, niso sicer črna; po njih ima hiša vzdevek steklena. Dolgo pa menda ne bo ne črna in ne steklena, ker na pročelju čedalje bolj prevladuje prah. šipe so pa tudi že tu in tam razpokane. Težki izlož- J beni zastori, ki so tudi že dobili cestno barvo, so spuščeni že več let. Sploh pa ni v hiši nobenega znaka življenja. Na prvi pogled je to ti-govska hiša od tal dovrha. Ker stoji sredi trgovske četrti, se marsikdo čudi, zakaj je nihče ne najame, če bi bila Iriša zaprta in prazna le nekaj mesecev, bi pač mislili, da se Še ni oglasil primeren najemnik, stalno zaprte in prazne hiše so pa v Ljubljani vendar posebnost, ki začne prej ali slej buditi pozornost. Zakaj je hiša zaprta in prazna, je res Bkrivnost. ki budi legende; ljudje se vprašujejo, ali morda v »stekleni? hiši straši. Odkar je hiša prazna in zaprta, bi se v nji res že lahko zaredili celo strahovi, ne le podgane. Toda vse kaže, da je skrivnostna hiša zaprta tudi strahovom. Naj stikamo za njeno skrivnostjo tako ali tako. vselej pridemo do spoznanja, da je poseben namen hiše ter njena potreba, samo v tem, da stoji sredi našega mesta — zaprta in opuščena. Pri tej skrivnosti je pa najzanimivejše, da hiša ni prazna in zaprta morda zaradi tega, ker je nihče ne najame; prokletstvo opusčenosti leti na nji prav zato, ker je najeta, in sicer najeta zato, da bi je ne najel nihče drugI. Najeta je, da ostane prazna. To je skrivnost hiše na Mestnem trgu, ki je sicer Ljubljančanom znana, je prav za prav javna skrivnost, ki ne sme nikogar vznemirjati in ne zanimati ter mora ostati, kar je. Kljub temu nekateri od časa do časa predlagajo, naj bi prazno hišo uporabili bolj koristno, naj bi jo odprli ter izročili kakšnemu drugemu namenu, da bi ne bila le predmet skrivnostnih legend. Ljubljana menda ni kljub vsemu tako bogata, da bi najemali hiše samo zato, da bi ostale prazne. Toliko uradov se pri nas stiska v tesnih in nezdravih prostorih, celo vrsto šol imamo, ki nmajo primernih prostorov in nekatere niti ne svojih učilnic, da morajo gostovati v drugih šolskih poslopjih. Ob neki priliki je bil tudi sprožen predlog, naj bi to hišo porabili za stalne razstavne dvorane, saj je v nji več lepih dvoran, v Ljubljani pa nimamo niti poštene dvorane za slikarsko razstavo. Razen tega je pri nas vedno mnogo razstav, strokovnih, ne le umetnostnih, za kar tudi nimamo primernih prostorov. Dovolj je tudi znano, da je v Ljubljani Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt, ki ima Šolo za ženske domače obrti in stalno razstavo s trgovskim oddelkom v mračni hiši na Novem trgu. Za njegove prostore mora skrbeti mestna občina. Za izdelke naših domačih obrti je mnogo zanimanja in za nje se rudi zanimajo tujci, ki radi kupujejo folklorno blago, a zavod je tako skrit in nima niti izložbe, da zanj ne vedo niti mnogi domačini. Ali se vam ne zdi, da bi bili zanj vprav idealni prostori v skrivnostni hiš na Mestnem trgu ? V pritličnem trgovskem lokalu bi bil njegov trgovski oddelek s stalno razstavo izdelkov domaČih ženskih obrti, v zgornjih etažah bi pa bilo Še dovolj prostora za učilnice in upravne prostore. Vendar ni mnogo upanja, da b* kaj kmalu odprli zdaj skoraj hermetično zaprto hišo, kajti skrivnost je postala že tradicija in tradicije pri nas varujemo z ne-omahljivo vztrajnostjo. Ljubljani bo obvarovana posebnost, luksus. kakršnega si ne morajo privoščiti mnoga večja mesta. V Sori je našel smrt Suha, 24. maja Velika množica prijateljev in znancev od vse hstrani je spremila ob koncu preteklega tedna na zadnji poti tragično preminulega posestnika iz Suhe g. Andreja H. Pokojni je bil videti zadnje čase zelo deprimiran. Bilo je jasno, da z njegovimi živci nekaj ne more biti v redu. Se dan pred smrtjo je bil pri njem škofjeloški zdravnik in svetoval je domačim, naj na gospodarja pazijo. Andrej sam je svojcem pravil ponovno, da pojde v vodo . . . Ko je usodnega dne 61-letni mož zjutraj ob štirih odšel od doma, so domači takoj zaslutili, da utegne priti do nesreče. Iskali so očeta ves dan, a zaman. Ko mu niso mogli priti na sled niti do večera, so obvestili orožnike. Sora je bila te dni zelo kalna in zaradi deževja narasla. Tako je bilo vse iskanje brezuspešno. Naslednjega dne pa se je voda vendarle toliko izčistila, da so našli utopljenčevo truplo. Ko je hodil ob vodi posestnik France Oman. je v prvih dopoldanskih urah naletel na truplo blizu suškega mostu. Zdi se, da je moral skočiti Andrej malo više v vodo, ki ga je potem odnesla proti mostu. Mogoče bi bilo odneslo truplo še dalje, da se ni zapletlo v korenine in obviselo. Andrej je bil dober in skrben gospodar in oče družini. Zapušča poleg žene 13 otrok. Naj mu bo lahka zemlja! Požar v Poljanski dolini Trata, 24. maja Te dni je doživela Poljanska dolina velik požar, ki je do tal upepelil žago posestnika Matije Jenka iz Todraža. 2aga je bila pičlih 10 metrov dolga, vsa iz lesa, pa je imel zato ogenj lahko delo. Preden so prišli reševalci je bila žaga velika žareča bakla in ni bilo mogoče rešiti ničesar. Zgorelo je dokaj lesa. drv, desk in ima lastnik veliko Škodo. Ta je tem večja, ker ni bil zavarovan. Ogenj je po vsej priliki nastal v zasilni sobici kraj žage. Jenko je naložil prejšnjega dne zjutraj v pečico nekaj kuriva. Ko je proti večeru odšel domov, ni opazil nič sumljivega. Verjetno pa je, da je začelo tleti žaganje poleg speljanih cevi in tako je izbruhnil ob dveh zjutraj ogenj. Rdeči petelin je privabil mnogo ljudi, ki so požar omejili, ne da bi se bilo dalo kaj resiti. Bogat vlomilcev plen Ljubljana. 25. maja Kako pomanjkljiva je javna varnost na deželi, priča skrajno drzen vlom v Brodu pri Logatcu, kjer je prišel vlomilec do izredno velikega plena v kmečki hiši. Posestnik France Mihelčič z Broda pri Logatcu je odšel oni dan zjutraj k maši v farno cerkev in jc ostala doma samo 12Ietna hči Kristina. Ta je delala zunaj in je kanalu opazila, kako hiti od domače hiše neznan moštki, na katerega je opozorila tudi sosedo Ivano Meze. Pri tem seveda ni slutila, kaj jO neznanec iskal pri hiši in šele kasneje se je izkazalo, da je bil vlomilec. Mihelčtč se je vrnil domov kmalu po maši, okrog 11. dopoldne pa je nekaj isfcal v omari, kj'er je hranil ključe in pa 100 din. Čim pa je Mihelčič odprl omaro, jc takoj pogrešil stodinarski bankovec, obenem pa tudi ključe od druge omare, v kateri je branil večjo vsoto gotovine, razne dragocenosti in hranilne knjižice. Drugo omaro je našel odprto, po njej vse razmetano in oplenjcno. Vlomilec se jc polastil 4100 din ▼ bankovcih po 1000 din in po 100 din, ▼zel je 5 hranilnih knjižic, prvo Konziumnega društva v Logatcu z vlogo 3000 din, drugo Ljudske posojilnice v Ljubljani z vlogo 67.000 din. tretjo istega denarnega zavoda z vlogo 64.000 din, glasečo se na ime Franc Barbič, hranilno knjižico Ljudske hranilnice v Gor. Logatcu z vlogo 14.000 din in knjižico Kmetskih hranilnic v Ljubljani z vlogo 1400 din. Vlomilec je ukradel tudi 4 zlate prstane, dva poročna in dva z vdelanimi dragimi kamni, dva srebrna prstana, dva zlata uhana in nekaj drugih dragocenosti, dve obveznici vojne odškodnine, vredni 10.000 din. več zavarovalnih polic in nekaj drugih dokumentov ter listin. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša blizu 180.000 din. vendar so bile hranilne knjižice k sreči vinkulirane in se vlomilec z njimi ne bo mogel okon«titi. Vlom je oškodovani posestnik seveda takoj javil orožnikom v Logatcu, ki so nemudoma uvedli zasledovanje za sumljivim moškim, ki je bežal od hiše in ki sta ga videli domača hči in soseda. Kakor se je moglo ugotoviti, je bil moški star okrog 30 do 40 let in jc imel prednje zobe plombirane z zlatom. Zdi se, da je bil na delu neki brusač, ki ga pa še niso mogli izslediti. Planinci, kam za binkoštne praznike? m Ljubljana. 25. maja Po vremenskih prognozah za prihodnje dni je konec deževnega vremena in bo predvidoma za binkoštne praznike najlepše sončno vreme. Spomlad se je prerinila že v višje planinske predele. Odločiti fe je treba, kam pojdemo v soboto pred bird^oštnimi prazniki, železniška uprava je odobrila vveekend vozovnice do razdalje 250 km vožnje v eno smer in 50°/0 popust cd normalne veznine v daljave preko 250 km vožnje, tako da uživajo pia-rinci znižano v ozn ino tudi. ako potuje p°-edinec. Oglejmo si možnosti v Sloveniji. železniška postaja škofja Loka: izlet v kočo na Ljubniku ali z avtobusom v Selško dolino do Cešnj^ce ali Železnikov, odtod poset Krekove koče na Ratitovcu. Železniška postaja 2'rovnica: eno in pol ure hoda po prijetni poti do Valvazcrjeve koče, ki je izhod;6če za izlete na Stol. kjer je oskrbovana Prešernova koča. prehod po grebenih čez Medji dol na Golico, železniška postaja Jesenice: Odtod vodijo pota na Golico ,kjer so iedaj v najbujaejšem cvetju narcise. Stalno oskrbovani st? Spod nja koča na Golici in Ka^dilnikova koča. železniška postaja Mojstrana: tri ure hoda mimo slapa Perionik v d/rlino Vrat k Aljaževemu domu. ki je že oskrbovan, železniška postaja Kranjska gora: tri ure hoda po složm cesti na Vršič v Erjavčevo kočo pod stenami Mojstrovke, železniška postaja Rateče-Planic3: prijeten izlet v Tamar, železnška pestaja B'atrica-Bohinj sko jezero: pe*izlet na črno prst. tri ure do Orcžnove koče. ki je oskrbovana zi binkoštne praznike, sicer pa z avtobU3o:n do »Zlatoroga«, ki nudi prijeten oddih ob mirnem Brhinjskem jezeru ikrat 1 Svetna Marija Pirho-va z lesnim trgovcem Josipom Meškom v Vitanju. V zakenu se jima je rodil sinček. Po petih letih zakona sta se pa zakonca pred poldrugim letom ločila. Meško se je preselil v Oplotnico. žena s «in6kom pa v Vitanje, kjer je vodila h.šo in trgovino ter oddajala v sezoni sobe za letovisčarje. V eni sobi je stanoval že 14 dni tudi 35-letni Pero Gjorgjević, šef ekspoziture OUZD v Leskovcu v vardarski banovini. Gjorgjević je bil prav tako ločen. Snoči po večerji je Meškova v družbi Gjorgjeviča in s svojo materjo go. Pir novo odšla v Kuzmanovo gostilno v Vitanje. V goitilni so posedeli in malo pokramljali. Usoda je hotela, da se je pripeljal Joško Meško z motornim kolesom po opravkih v Vitanje. Okrog 21. ure je stopil v Kuzmanovo gostilno, da bi tam prenočil. Na verandi je opazil svojo ločeno ženo v družbi matere in Gjorgjeviča. Stopil je k Me-škovi in ji dejal, naj gre raje domov in naj spravi ctroka spat, kakor da sedi tu. Meškova mu ni odgovorila, nakar je ponovil svojo zahtevo. Ker je še vedno molčala, ji je zagrozil, da jo bo ustrelil. Ves razburjen je potegnil samokres in pomeril na Meškovo. Ta je hitro skočila po- konci in se skrila za stol. na katerem je sedel Gjorgjević. Ta je razprostrl plašč pred njo. Meško pa je ustrelil na Gjorgjeviča in ga zadel v levo zapestje. Nato je Gjorgjević planil na Meška. oba sta padla ter se začela ruvati. Na tleh je Meško še enkrat sprožil in Gjorgjeviča zadel v sence, druga krogla pa je oplazila go. Pirhovo na podbradku. Gjorgjević je na moitu izdihnil. Poškodba ge. Pirhove pa k sreči ni nevarna. Med borbo je Meškova pobegnila v prvo nadstropje Kuzmanove hiše, Meško pa je skočil v kuhinjo, ki je bila slučajno odprta in si pri vratih pognal kroglo v sence. Zgrudil se je mrtev. Zaradi strašne tragedije je dobila Meškova hud živčni napad. - Prišli so domači orožniki, ki so ugotovili dejanski stan. Ob treh zjutraj £0 prepeljali trupli Meska in Gjorgjeviča v mrtvašnico na vitanjskem pokopališču. Gjorgjević je imel pri sebi hranilno knjižico z vlogo 22.000 din. Iz Vitanja so danes brzojavno obvestili ekspozituro v Lieskovcu o tragičnem dogodku in vprašali za navodila glede Gjorgjevićevega pokopa. Danes je v Vitanju eejem. Vse prebivalstvo je pod vtisom grozne tragedije, ki je zahtevala dve življenji. Vse kaže, da je storil Meško svoje dej^-pie iz ljubosumnosti. Drevesca in ljubezen Trata, 24. maja Sadovnjak posestnika Franca Dolinarja iz Brebovnice je imel včeraj ponoči kaj čudnega obiskovalca. Ko je namreč lastnik stopil davi na svoj vrt, je presenečen ugotovil, da mu je nekdo poškodoval jablane in orehe. Zlobnež je dve drevesi enostavno preklal na dvoje, nad ostalmi drevesci pa je znesel svojo jezo z nožem. Porezal je lub na dolge pasove in povzročil drevesom toliko škodo, da se bodo najbrže vsa posušila. Lastnik ceni škodo na 1000 din. Orožniki so pričeli takoj s poizvedbami, toda pravega še nimajo v rokah. Osumili so nekega mladeniča, ki naj bi bil maščeval nad Dolinarjem zaradi govoric, ki jih je širil Dolinar o njem. Dolinar je namreč baje dejal, da je osumljeni mladenič jokal pod oknom dekleta, ki jo ima fant rad, a mu ljubezni ne vrača. Nesrečno zaljubljeni fant je za te govorice zvedel, in enemu svojih znancev je dejal: »mu bom že katero zagodel . . . « V oni noči. ko so bila Dolinarju drevesca porezrma, se je nesrečni zaljubljenec zopet metal okrog okna svoje drage, ki pa se mu Hiti oglasila ni. Fant naj bi bil iz jeze naredil toliko škode v sadovnjaku. Fant sam krivdo odločno zanika. Prizna, da je klical dekleta, toda potem je šel spat. Zaljubljenca ni na Dolinarjevem vrtu videl nihče. Iz Celja —c Strokovna nadaljevalna, Sol* v Celju je imela ob zaključku šolskega leta i 938-39 v 13 razredih in 3 strokovnih oddelkih 316 vajencev in vajenk (med temi 88 vajenk) nasproti 349 v začetku šolske-ga, leta. Završni izpit, ki je bil od 10. do ; 16. t. m. v tretjih razredih, je dovršilo IZr j med 89 učencev in učenk 83, Ulje imajo popravni izpit, trije pa so nered j- aru. V ostalih razredih je sposobnih za prestop | v vis i razred 205 učencev in učenk, po- ! pravni izpit pa ima 19 učencev in troje . učmk. število učencev in učenk po stro- j kan je bilo naslednje: stavbna obrt 57, mehanično tehnična 40, umetna 40. oblačilna 132, živilna 29, ostale obrti 35. Na zavodu je poučevalo 35 strokovnih učnih moči, med temi 12 akademikov in 5 mojstrov, ostale učne moči so bila ia vrst osnovnošolskega in meačanakodolakega učiteljrfva. Mojstri so poučevan strokovne predmete In afrer če^Jjsjafcvo, kncfefftafc šiviljstvo, mizarstvo in frizerstvo. Da so bili doseženi tako lepi vzgojni in učni uspehi, je predvsem zasluga vestnega in požrtvovalnega učiteljskega zbora. uvidevnosti mojstrov-delodajalcev ter tudi mestne občine, banske uprave in Zbornice za TOI, ki so s podporami omogočile neovirano delovanje šole in njene uspehe. —c Uprava združenja kovinarjev in kolar jev v Celju je ob zaključku letošnjega šolskega leta na strokovni nadaljevalni šoli v Celju nagradila 5 vajencev svoje stroke z zneski po 100 din. Zastopnik uprave g. Rudolf Perdan je razložil zbranim kovinarjem pomen in namen nagrad. Upravitelj šole g. Bogomir ZdolSek se je v imenu odlikovancev in učiteljskega zbora zahvalil zastopniku uprave za nagrade in izrazil željo, da bi bilo mogoče v bodoče nagraditi in odlikovati vse vajence, ki so odlični v vedenju in uspehih, —c Dve nesreči. Pri postavljanju ogrodja za stavbo je padel 421etni delavec Fran Zgonik iz Pečovnika pri Celju v torek z ogrodja osem metrov globoko in si zlomil desno nogo v členku. Istega dne je padla 641etna vdova po vojnem invalidu Neža Peklarjeva od Sv. Krištofa pri Laškem doma s klopi in si zlomila desno roko nad komolcem. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Umrla je v sredo v bolnici 121etna posetnikova hčerka Marija Grobelnikova s št. Jungerti pri Veliki Pirešici. —c Odg on z luksuznim avtomobilom. Pred dnevi so po odgonu privedli z vlakom iz Zagreba v Celje mlado žensko, ki bi jo morali od p remi ti nato dalje v Maribor. Gospodična pa se je bila najbrž naveličala vožnje z vlakom, zato je najela v Celju avto in se odpeljala z njim v spremstvu uradnega organa v Maribor, kjer jo je prevzela policija. Taki odgoni so v policijskih analih gotovo prav redki. —c Proti tuberkulozni teden bo v Celju od 4. do 10. junija. Krajevna protituber-kulozna liga je prosila pevska društva, športne klube in celjsko železnicarsko godbo za sodelovanje, dame in aamariJanke pa bodo v tem tednu nabirale po mestu prostovoljne prispevke za borbo proti tu« berkulozL —c V počitniške kolonije na Pohorju in ob morju bo poslala krajevna protituber-kulozna liga v Celju letos 15 slabotnih otrok. —c Nesreča ne počiva. Na cesti ▼ Sto-rah je padla 18letna posestnikova hčerka Terezija Ožkova iz Pečovja pri Teharju leno. V ponedeljek opoldne je padel pri nakladanju hlodov težek hlod na 24 letnega dninarja Karla Lipovska iz Loke pri 2u-smu in mu zlomil desno nogo nad kolenom. Istega dne ob 15. se je ponesrečil oletni posestnik Franc Brlogar iz Padeža pri Sv. Juriju pod Kumom. Ko se je pe-.jal z enovprežnim vozom proti Sv. Juriju, £e je konj splašil in prevrnil voz. Brlogar je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo pod kolenom in se tudi močno poškodoval po glavi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e$ntea KOLEDAR Danes: Četrtek, 25. maja katoličani: Urban, Gregorij VTI. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Plavolasa prikazen Kino Union: O oblasti upornikov Kino Sloga: Tajni agent X — 9 1. del Moderni gusarji Kino Moste: Beli jorgovan in Crna maska Javna produkcija gojencev- glasbene Sole »Sloga« ob IS. v Slogini glasbeni dvorani, Ljubljanski dvor DE2CRNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek, Resljeva cesta l. Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta. &%pod &Ha Vadnica drž. učiteljišča v Ljubljani in nabiranje prispevkom* za odkup Prešernove rojstne hiše. V »Slovenskem Narodu« Št. 116 z dne 23. maja t. 1. pravi člankar v odstavku »Izpod sita«, da je zašla po čudnih potih med one redke šole. ki niso zbrale nič prispevkov za odkup Prešernove rojstne hiše, tudi dekliška vadnica učiteljske šole v Ljubljani. Na koncu članka stoji: »Zato smo tem bolj radovedni, kako je mogla biti uvrščena deška in dekliška vadnica našega učiteljišča med šole. ki niso darovale za Prešernovo rojstno hišo niti pare.« Ravnateljst\v> drž. učiteljske šole v Ljubljani daje glede tega sledeče pojasnilo in ugotovitev: Po § 22 zak. o učit. šolah je vadnica sestanmi del učiteljišča. Ravnateljstvo je zato vse prispevke, ki so jih zbrali učenci(ke) učiteljišča in obeh vadnic za odkup Prešernove rojstne hiše. odposlalo na pristojno mesto pod imenom drž. učiteljišča. V seznamu darovalcev vidimo, da je isto storilo tudi rmmateljstvo drž. učitetji-šča v Mariboru. Pri pregledu vsot. ki so jih učenci pos:^ meznih šol darovali za odkup Prešernom c rojstne hiše, ravnateljstvo ugotavlja, da *o učenci(ke) obeh vadnic ljubljanskega učiteljišča največ darovali izmed vseh šol. kar dokazujejo sledeče tuuradnc šte\ilke. Skupno je učiteljišče odposlalo 1598.50 din in sicer a) deška vadnica 134 učencev 695 din, b) dekliška vadnica 124 učenk 441.50 din; obe vadnici skupaj 258 učencev in učenk 1136.50 din. Ostalih 462 din so prispe\*aJi učenci(ke) učiteljišča in učiteljski zbor, pri čemer je treba upoštevati, da je imelo učiteljišče v lanskem letu samo 3 letnike, v katerih je bilo 84 učencev in učenk. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šote v Ljubljani. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek. 25. maja: 2ivi mrtvec. Red Četrtek Petek, 26. maja: zaprto Sobota, 27. maja: Žene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Nedelja, 28. maja: Velika skušnjava. laven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek, 29. maja: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Torek, 30. maja: zaprto OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek, 25. maja: Falstaff. Red A Petek, 26. maja: zaprto Sobota, 27. maja štirje grobijani. Red B Nedelja. 28. maja: ob 15. uri: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: EJvgenij On je gin. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek, 29. maja: Vse za Saro. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Torek, 30. maja: zaprto Iz Kamnika — Nepojasnjeni vlomi. V zadmjem čs*« se v mestu vedno bolj množe vlomi v gostilniške obrate. V kratkem času dveh alt treh tednov smo imeli kar tri take vlome. Najprej v gostilni Podbrežnik na Šutni, kjer je vlomilec odnesel razne jefeitvine kn cigarete, potem v gostilni Riedl pri postajici Kamnik mesto, kjer je vlomilce rudi odnesel samo nekaj salame, peciva, cigaret in 300 dinarjev gotovine in končno v restavraciji »Stara pošta«, kjer pa vlomilec ni imel sreče, ker so zvečer vse lepo pospravili m ni bilo na mestu vloma m česar, kar bi se dalo odnesti. Kamniška žandarmerija in policija mrzlično zasledujeta drznega vlomilca a rmi ne moreta priti do živega. Po načinu vlomov je videti, da gre v vseh treh primerih za eno in isto osebo, ki pa se zna na zelo prebrisan način skrivati pred oblastjo. Ker pa naši vrli orožniki ne odnehajo prej, dokler se tiček ne najde v njihovi pesti, lahko upamo, da ga bodo kmalu tudi imeli za zapahi. ŠAH Stuttgart, 25. maja. AA. DNB. V včerajšnjem predzadnjem kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Bogoljubov premagal Staldija. Kieninger Hessa, RihterFol-tysa. Grob O' Kellvja in Eliskases Szilvja. Partija dr. Vidmar — Engels je končala remis, istotako prekinjena partija Kienin-ger—Grob iz 9. kola. Stanje pred 11. in zadnjim kolom je: Bogoljubov 7, Rihter 6 in pol, Eliskases, Engels, Kieninger, dr. Vidmar 6, Foltvs 5, O* Kelly 4 in pol, Staldi 4, Grob, Hess 3, Szily 2. Iz Višnje gore — Deževje zadnjih dni je povzročilo precej škode tudi v vasi Luče pri Višnji gori. Voda privre pod zemljo iz Račne in adi je vso dolino, tako da seno na sicer lepih -travnikai ni rab na Vsako večje deževje povzroči v tej dolini poplave. Tudi ta je Stav. 118 »SLOVENSKI NAROD«,četrtek 25. maja 193». Stran 3 DNEVNE VESTI — Nova najdišča, rudnega bogastva. Kaša država je zelo bogata na rudnem bogastvu, ki pa še nj vse odkrito Vendar pa nimamo, kljub raznovn -tnosti odkritih rud, rudnikov nekaterih posebno važnih rud, kakršne so n pr. nikl. kalij in bizmut. Zadnja odkritja v Srbiji pa kažejo, da so tudi te rude pri nas. Tako so našli v planinskem masivu med valjevim in čačkom ležišče svinčene rude. ki vsebuje 0.5° o nikla, v okolici Knjaževca so pa odkrili bizmutno rudo. ki vsebuje 3 do 7% bizmuta. Večje količine pa bodo začeli pridobivati iz trepčant'ke rude, ko bo začela obratovati nova topilnica svinca v Zvečevu. Na leto bodo prkiobili okrog 10 do 12 tisoč kg bizmuta. Tudi kalij so odkrili pri Knjaževcu. toda ruda ga vsebuje le 0.25",;. kar pa vendar budi upanje, da je v bližin- te rude več. — Skoraj povsem neraziskani so tereni med Novim Pazarom, Belim poljem. Plevi jem ba Prijepo. ljem, kjer baje čaka geologe Še marsikatero presenečenje. Nedavno so kmetje odkrili v okolici Prijepolja pri kopanju vodnjaka sledove nafte. Kaže, da v okolici Prijepolja upoštevanja vredna ležišča. — Naša zunanja trgovina je bila prejšnji mesec aKtivna. Po uradnih statističnih podatkih je vrednost našega izvoza v aprilu dosegla 433.2 milijona din. medtem ko je lani znašala le 395.7 mili j. din. Izvoz je bil torej letos aprila za 9.48% večji kakor lani. Uvozili smo pa prejšnji mesec za 418.8 mili j. din. blaga (ali za 432.3 milij. din) ali za 3.13°/o manj kakor lani. Po teži je pa bil letos aprila naš izvoz manjši kakor lani, 333.214 ton proti 580613 ton. v lanskem letu istega meseca. Vrednost našega izvoza v prvih letošnjih mesecih znaša 1.514 8'milijona din (lani 1569.5 milijona dinarjev), uvoza pa 1.675.4 milijona din (1743.8 milijona din). Naša trgovinska bilanca je bila aprila za-kljaičeina z aktivo 14.4 milijona din, medtem ko je bila lani aprila za 36-6 milijona cbn pasivna. Vendar je bila naša zunanja trgovina v prvih 4 mesecih letošnjega leta pasivna, in sicer za 160.6 milijona d*n, kar ni posebno razveseljivo, čeprav je bila pasiva lani za isto dobo še večja, namreč 1T4.3 milijona din. — Planinci, pozor* Sirijo <="e raeine neresnične vesti o nedostopnosti naših planin na nemško-jugoslovenski meji. Slovensko planinsko društvo je dobilo na merodajnih mestih zanesljive informacije glede gibanja planincev v obmejnem ozemlju. Vsak turist, k} hodi po planinah v obmejnem ozemlju, pe ra°ra izkazati z izkaznico, najbolje Člansko legitimacijo Slovenskega planinskega društva, m mora biti za letošnje leto potrjena *>d pristojnega društva. Le za prekoračenje jugoslo-vem.sko-nermške meje v plaminah mora biti članska izkaznica SPD overovljena od pristojne politične oblasti, to je uprave policije ali sreskega načel -tva. Dijaikam pod vodstvom učitelja je dovoljeno gibanje v obmejnem ozemlju, ako ima vodja šolskega Izleta predpisano izkaznico ter jamči za dijake, Jd jih vodi na izlet. Kdor nima predpisaine izkaznice, se ne more gibati v obmejnem ozemlju ter ga grani-čarji zavrnejo. Graničarji vršijo težko in odgovorno službo v naših obmejnih planinah, zato je dolžnost vsakega planinca, da jim pokaže svojo čtrnsko izkaznico SPD še p redno ga graničar pozove. S teort Moj oče je delal sode, jaz pa ode«, poje slovenski pesnik. Sodarstvo se je pri nas tako dobro razvilo, ker pridelujemo mnogo vina. Slovensko vinogradništvo pa obstoja odkar so se Slovenci naselili v teh pokrajinah in so vinogradništvo prevzeli že od tu prej naseljenih Rimljanov. V Slovenijo prihajajo kupovat sode iz vse države, posebno na velesejem in naši sodarji znajo to dobro ceniti. Svoje izdelke razstavljajo vsako leto in tudi na letošnjem velesejmu od 3. do 12. junija jih bomo videli raznih velikosti, gladke in okrašene z živo narodno ornamentiko. — Prešernova koča na Stolu bo od 27. t. m. odprta in stalno obskrbovana, enako tudi novozgrajeni Valvazorjev dom na Stolu. — Kopališko zdravljenje vojnih Invalidov se bo tudi letos vršilo v Dolenjskih Toplicah. Zdravljenje se bo pričelo v začetku julija. Prošnje je treba vložiti Čim prej. Navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih na-čelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kr. banske uprave. —■ Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in spremenljivo vreme. Toplota zraka se bo zvišala. Včeraj je deževalo v Zagrebu, Splitu in na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 21.6 v Zagrebu in Dubrovniku 20, v Splitu in Kumboru 19, v Mariboru 18.9, v Beogradu 17, v Sarajevu in Rabu 14, na Visu 13. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1, temperatura je znašala 8.2. — Dve veliki tatvini v Sarajevu, Ljubljanska policijska uprava je bila obveščena potom radiograma, da je bilo te dni vlomljeno v zlatarsko delavnico »Dijamant« v Sarajevu. Vlomilci so odnesli 8 parov zlatih uhanov, par briljantnih uhanov, 12 dragih prstanov, več zlatih obeskov z briljanti, več zlatih zapestnic, dalje več filigranskih zlatih izdelkov, v skup ni vrednosti nad 100.000 din. V Sarajevu je bilo vlomljeno tudi v delavnico Musta-fije Danila in ukradenih za okrog 14.000 dinarjev kun jih kož ter 7000 din v gotovini. Vlomilci so najbrž pobegnili proti severu in bodo skušali ukradene predmete spraviti v denar kje v Sloveniji ali na Hrvatskem. — Smrtna nesreča v tovarni. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico 301etnega brusača Viktorja Osolnika iz Meikinj, zaposlenega v Hočevarjevi tovarni v Kamniku. Osolnik je zjutraj natikal na transmi-eijsko napeljavo jermen, a je eden njegovih sodelavcev prehitro pognal stroj. Transmisija je pograbila Osolnika in ga trikrat zasukala okrog osi. Osolniku so tovariši prepozno prihiteli na pomoč. Ko so ustavili stroj, je bil nesrečnež že dodobra razmesarjen in so komaj živega prepeljali v Ljubljano, kjer pa je poškodbam podlegel. — Ponesrečenci. Davi so prepeljali v bolnico 21 etno Bredo Petrovčičevo, hčerkico nameščenca iz PoSumaliske uflice v Vodmatu. Otrok je doma izlil nase lonec vrelega mleka in se orparil po prsih. — Ravno talko nesrečo je doživel 2letni Stanko Oh tanek iz Stare Loke. Oparil se je z juho po obrazu in životu. — Na delavca Ivana Lavtižarja iz Kranjske gore je padla meterska truga in ga poškodovala na glavi in na rami. — Posestnikovega sina Alojza Zrneca iz Grosupljega pa je na vogalu Fugnerjeve in Sv. Petra ceste podrl neznan avtomobilist ter ga težje poškodoval, m — Tatvina v Laškem. V stanovanje dr. Roša v Laškem se je oni dan splazila neznana hrvatsko govoreča ženska, ki je ukradla zlato Žepno moško uro znamke >Schaffhausen« in zlato verižico, v skupni vrednosti nad 8000 din. Oškodovani dr. Roš je razpisal za izsleditev tatice in ure 2000 din nagrade. Tatica je stara okrog 40 let in je imela na sebi športno obleko. — Konja So mu ukradli. V hlev posestnika Jožeta Žabkarja v vasi Zamesko na Dolenjskem, so oni dan ponoči vdrli in mu odpeljali konja s kompletno opremo vred. Konj je temno kostanjeve barve z belo liso na glavi. Star je 12 let in vreden nad 2000 din. Odvedli so ga najbrž cigani Ni-količd, ki so se nekaj dni potepali po vaseh okrog Rake. — Velik požar v Kragujevcu. V znani tvornici konzerv bratov Štefanovič v Kra-gujevcu je izbruhnil včeraj zjutraj požar, ki je povzročil veliko škodo. Do tal so pogorela 4 tovarniška poslopja. Ogenj je nastal najbrž slučajno. — Otrok utonil v Kolpi. V vasi Novi FarkaSič je utonil v Kolpi 7-letni Ivo Ova-nin. Igral se je z otroci, pa je padel v naraslo Kolpo, ki ga je odnesla s seboj. Njegovega trupel ca se niso našTi. — Zaradi brazde zemlje trije mrtvi Zaradi brazde zemlje je vladalo že dolgo sovraštvo med rodbinama Mate Obraza in Ivana Oštrica v Kumuševcu blizu Bjelovara. Rodbini sta se večkrat sprli in tudi ateplL Zaradi koftčka zemlje so pade fte DANES PREMIERA Kitajska — zemlja stalnih nemirov, je pozorišče napetega filma Kino Union — Tel. 33-31 V OBLASTI UPORNIKOV Smeli zrakoplovni poleti, borba za golo življenje in Daljni vzhod se bolj utrdijo ljubezensko zvezo, ki jo hočejo drugi nasilno zrušiti. Predstave ob 16., 19. in 21. uri. tri glave. Noben moški teh dveh rodbin ne zapusti hiše brez samokresa. 9. aprila sta se rodbini zopet spoprijeli in zopet je en Član obležal mrtev. Zaradi tega spopada se je moral zagovarjati Josip Obraza pred sodiščem in obsojen je bil na 8 let robije. Iz Ljubljane —lj Seznam najdenih predmetov, prijavljenih upravi policije v Ljubljani v aprilu: 1 erom damska zapestna ura, crom moška zapestna ura, naočniki v etuiju, mala denarnica, v njej 50 din 25 par, stativ, par moških rokavic svetlo-rjave barve, par damskih usnjatih rokavic, temno sive barve, 2 m 25 cm georget svile, rjava uanjata šoferska kapa, 1 m in 70 cm im-pregn. platna, kanarček »Harzer« samec, na nogi ima obroček z znakom DKLA 380. V železniških vozovih so bih najdeni ti predmeti: 25 dežnikov, 2 palici, 31 klobukov, 3 čepice, 2 bare tki, 4 slamniki, damski dežnik in zavitek perila, 11 parov rokavic, rokavice in klobuk, rokavice in plašč, 3 suknje, otroški plašček. deški plašč, 3 plašči, suknjič, usnjat suknjič, moški površnik, pelerina, damski plašč in 2 blazini, 2 para čevljev, boa, jopica, par nogavic, 20 aktovk, turistovska torbica, prazna torbica, etui, tare vir, f o to-aparat, 4 kovčegi, 3 nahrbtniki, zavitek špecerije, zavitek moškega perila, zavitek sveč, zavitek jestvin, zavitek deškega perila, zavitek v njem 2 delovna plašča, zvez suhe robe, mreža z moškimi čevlji, poniklana cev, moška ura, ura iz niklja, ročna žaga, latinsko-slovenski slovar, prt in 2 prtiča, vrč za mleko, pehar ček, šal, 2 ruti, denarnica, denarnica s 13 din in torbica s 36 din. —lj Prijave za izlet v Postojnsko jamo na binkoštno nedeljo, ki bo združen s koncertom Glasbene Matice v Postojnski jami se sprejemajo samo še danes do 6. ure pri Putniku. Ker so izdatki minimalni, voznina in vstopnina, potni list in vse drugo stane le 75 din, vabimo vse, da se tega izleta udeleže v obilnem številu. —lj Ustanovni občni zbor Društva za zaščito in podporo revne dece v Sp. diski bo v Četrtek 25. maja ob 20. uri v lovski sobi gostilne Stepič, Pripravljalni odbor. 268-n —lj Aretiran tat. Včeraj je stražnik prijel v Vodmatu 421etnega brezposelnega delavca Jožeta Stražišarja, ki je odnesel iz hiše usnjarskega podjetnika Ivana Pollaka v Slomškovi ulici železno cev. Kmalu se je Stražišar pojavil na Vodmatskem trgu, kjer. je ukradel iz razloženega tovornega avtomobila, last Ivana Skrinjarja, hladilnik in ga skril v listju v bližnjem skednju. —lj Tatvine kole«. Iz veže učiteljišča na Rosljevi cesti je bilo ukradeno 800 din vredno kolo znamke »Senatore dijakinji Pavli Smrekarjevi. — Na Napoleonovem trgu je nekdo ukradel izpred trgovine >Prometc trgovcu Ivanu Vidoviču 500 din vredno kolo znamke »Rekord«. — Na Fi-govčevem dvorišču je bilo odpeljano 1500 din vredno, črno pleskano kolo, s pokro- • ■ 11 ■ —— 11 ■ i ■ «ii it r :c ta>" ob IG i o 2 i * Duhovita komedija • PLAVOLASA PRIKAZEN (nemški dialog). Film za razvedrilo in smeh. TAJNI AGENT X-o* KINO SLOGA — Tel. 27-30. del: MODERNI GUSARJI Senzacijonalni kriminalni film v dveh velikih delih po istoimenskem strip romanu. Režija: Ford Beebe in Cliford Smith. Predstave ob 16., 19. in 21. manimi deli trgovcu Viktorju Jeločniku. Kolo je znamke >Waffenrad< in še skoraj novo. Mesarskemu mojstru Ivanu Dimniku iz D. M. v Polju je nekdo ukradel 1300 din vredno kolo s hodnika neke odvetniške pisarne na Miklošičevi cesti. — Zidarskemu polirju Vinku Erjavcu je bilo ukradeno 1000 din vredno kolo znamke »AGE« na Nabrežju 20. septembra. Daije je bilo ukradeno kolo znamke >Impex« Francetu Jakošu in sicer izpred neke hiše na Poljanski cesti. —lj Samarijanski odred poziva vse bolničarke in bolničarje Rdečega križa na strogo obvezni sestanek v petek dne 26. maja ob 19.15 uri na Liceju, Bleiweisova cesta. Načelnik. -—lj Javni produkciji gojencev glasbene šole »Sloge« bosta danes in jutri v glasbeni dvorani Sloge v Pražakovi ulici {Ljubljanski dvor). Nastopijo gojenci solo-petja, klavirja, godal, pihal in trobil ter šolski zbor in orkester. Pričetek bo vsakokrat ob 18. uri. —lj MladinSki zbor Glasbene Matice bo izvajal na jutrišnji produkciji naslednja dela: Adamič: Ah, zvonijo, Premrl: Starček roma na goro in Luč z neba, sonc: Veverica, Tajčević: Dodolska pjesma št. 3, Sattner: Putka, tutka in Adamič: Cigani. Zbor vadi prof. Viktor Sonc. Pripomniti moramo, da so v zboru gojenci, ki sicer obiskujejo glasbeno teorijo na šoli Glasbene Matice. To je pravi šolski zbor. K sklepu bo nastopil šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Karla Jeraja, ki bo zaigral I. st. Ipavčeve Serenade. Jerajevo Lepo Vido, Lajovčevo Idilo iz Gozdne samote, XV. stavek Adamičevih Akvarelov, Kogojev Allegretto in I. del škerjančevega Jadranskega morja. Vmes bodo nastopili gojenci klavirskega, violinskega oddelka in oddelka za čelo. Produkcija bo jutri zvečer ob Četrt na sedem v veliki Filhar-monični dvorani. Podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. —lj Izlet železničarjev v Benetke za bi n kost i. Obveščamo izletnike, da bo vozil v Benetke v nedeljo 28. t. m. izredni vlak ob 4. uri zjutraj. Zato pozivamo izletnike, da pridejo v lastnem interesu vsi na postajo vsaj eno uro pred odhodom vlaka. Vstop na peron bo pri pomožnem vhodu ob restavracijskem vrtu, kjer bosta poslovali dve blagajni. Tu kupijo izletniki vozna karto do meje in sicer: železničarji in njihovi svojci režijsko povratno karto, vsi ostali pa nedeljsko povratno karto. Ostali izletniki, ki uživajo polovično vozno ceno, kupijo isto tam vozno povratno karto po polovični ceni. Da se onemogoči naval v nedeljo zjutraj, bo poslovala v soboto, dne 27. t. m. ves dan posebna blagajna na glav. nem kolodvoru, kjer se bodo dobile vse karte. V interesu ljubljanskih izletnikov je. da si nabavijo vozne kart« že v soboto. Izletnike s proge se opozarja, da bo imel vlak postanek v Borovnici, na Verdu, v Logatcu, Planini in Rakeku. Izletniki, ki so sporočili želje zaradi skupnih sedežev, naj se javijo pri rediteljih, ki bodo imeli za nje rezervirane vozove. Vsakdo naj vzame s seboj v prijavi navedeno legitimacijo in dokaz o plačanih izletniških stroških! Izletniki bodo dobili v vlaku od rediteljev izletni znak in nakaznice za prehrano in prenočišče ter prospekte iz-letne poti. Izletni odbor podružnice UJNžB Ljubljana n. Iz Kranfa — Za binkošti posetite prijazno kjcico na Poljani pod Storžičem. Za binkoštne praznike je v koči vedno prav veselo. Tudi za jedačo in pijačo bo preskrbljeno v polni meri. Ljubitelji Storžiča posetite za praznike vabljivo Poljano, kjer boste lahko prenočili in se dodobra naužili krasot. — I. fotografska razstava v Kranju. Vse amaterje iz Kranja in okolice opozarjamo, da se priprave za razstavo bližajo koncu in prosimo, da odpošljete slike namenjene za razstavo najkasneje do konca meseca na naslov: Pripravljani odbor foto-kluba, Kranj, Savski breg 7. Prijavnine za razstavo ni, slike pa morajo imeti velikost najmanj 18X24 cm. Ker je za razstavo s strani amaterjev veliko zanimanje pohitite z odpošiljatvijo in s tem olajšajte delo odboru. — V nedeljo 11. juniju v Logarsko dolino. Moška družba priredi 11. junija izlet v Logarsko dolino z avtobusom. Nekaj mest v avtobusu je še prostih in kdor se želi izleta udeležiti, naj se javi pri upravniku poŠte g. Slavcu. Cena vožnje in kosila znaša 75 din. javiti pa se je treba takoj. — Reklamno okno je razbil. V Tavčarjevi ulici je kino v šmartinskem domu namestil reklamno izložbo za filme. V ponedeljek pa je nek fantalin zalučal v okno kamen in napravil lastniku škodo. Policija je kmalu storilca aretirala in sedaj bodo ugotovili kaj je napeljalo fanta k dejanju, na vsak način pa bo moral povrniti škodo. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—* davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din FRIZURE ZA BIRMANKE trajna, barvanje las — salon KOSEC, Miklošičeva 18. 1710 TURISTI l Planinski cvetlični med iz Me-dame, Ljubljana, Židovska ul, 6, vas osveži in okrepča. Pridite ponj! 30 T. Male oglase »Slov. Narod« sprejema oprava do 9. ure dopoldne. Okasa tablete Pri spolni slabosti poskusite OKASA tablete za m o S k e 100 tablet Din 220.— proti povzetju. Dobijo se v vseh lekarnah. Zastopnik: Lekarna Mr. Rozman Miroslav, Beograd — Terazije 5 OgL reg. S. Br. 5846/3» vijccir. AGENTURA V ZAGREBU dobro uvedena, išče zastopstva. Cenjene ponudbe na Zagreb L pretinac 80. 1705 BOTRICAM in BOTROM se priporoča foto-atelje MANCINI — Ljubi jana-Vič 1712 SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej, Najmanjši znesek 8 Din DOBRO ŠIVILJO za obleke sprejmem na dom takoj. Ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod »Dobra šivilja«. 1680 PERFEKTNO SOBARICO z lepim nastopom in z dobrimi referencami, iščem, ne starejšo od 35 let, in mlajšo sobarico za pomoč prvi sobarici in za ostala lišna opravila. Ponudbe: I. Ma-tjan, Kotor. 1704 PRODAM LEPA OREHOVA JEDRCA in cvetlični med Vam najceneje dobavi Medarna, Ljubljana, židovska tli. 6. 29. T. VINO viško belo in črno 10.—, dingač 12.—, cviček 10.— din, pri odjemu 5 litrov 10% popusta. Na željo dostavi na dom vinska klet Mencinger, Sv. Petra c. 43 na dvorišču. Tel. 22-33. 1682 DIN 105 in 115 stane 500 kg hrastovih, in bukovih odpadkov popolnoma suhih pri tvrdki »Kurivo«, dr. z o. z., Tvrševa c. 31, tel. 34-34. 1686 POZOR LOVCI! Prodam mlado psico brak jaz-bečarko, staro 5 mesecev, z rodovnikom, od prvovrstnih na lovu in razstavah nagrajenih staršev. — Vprašati na: Ernest Bernetič, Zagreb, Domagojeva ul. 2. 1703 DRUŽINSKO HI&O 4 sob in kuhinje z velikim zasajenim vrtom v Ljubljani. — Redka prilika! — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 1709 1709 KONTROLNE BLAGAJNE po din 1.750.— in KAVNE MLINČKE električne »MahlkSnig« aH >Jrus« Vam dobavi že za din 2.500.— Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13. 1711 0 0 ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o o ■ o o ■ o ■ o o ■ o o ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL, 5 Pravkar je izšla peta knjiga založbe »CESTE«: MARIJE MAJERJEVE „Rudarska balada44 ki na pretresljiv način opisuje življenje rudarjev * globoko pod češko zemljo in njihovo ljubezen do doma in domovine „Rudarska balada" je knjiga, ki jo bo vsakdo prebral z največjim zanimanjem in zmerom iznova spet rad posegel po njej. Broširana knjiga 10.— đm, ■ poštnino 11.— din. V celo platno vezana 15.—, s poštnino 16.50 din. Knjiga se naroča prit ZALOŽBI »CESTA« LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 kjer dobite po Isti ceni tudi le prej izšle knjige D. Ravljena >Zgodbe brez groze«, Klabunda »Pjotr — Rasputin«, D. Ravljena >črna vojna« in Thompsona »Sivko«. 0 o ■ o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o o ■ o ■ o ■ o ■ o o o ■ o o Makulaturu! papir proda ^ uprava »Slovenskega Narod«" Ljubljana, Knafljeva ulloo ilov, f »SLOVENSKI NAROD«, eetrtsk, 25. maja 1989. Stav« \ ^6 če potuje vladar svetovnega imperija Frllaod angleškega kralja in kraljice v Kanado se je zakasnil za so ur zaradi goste megle in ledenik gor — Zato so pa nastale velike ZakameK prihod angleškega kralja in krahpoe «v Kanado kot posledica goste megle na Atlantskem oceana je povzročil veliko zmedo, v zadnjem trenutku je bilo namreč treba spremeniti program svečanosti in vtsega. kar je bilo z njim v zvezi. Po vseh mestni, kjer sta se ustavila visoka gosta, je bil seveda dan njunega prihoda proglašen za prazn;k in že več tednov prej so ukrenili vse potrebno za trgovine, šole. poštne urade itd. Ko je prišla vest o prvi odgoditvi. so pomaknili ves program svečanosti za en dan naprej. Ko pa je pr^žla vest o novi odgoditvi, je nastala splošna zmeda in vse je bilo narobe. Nazadnje je bil problem rešen tako. da je imela vsa vzhodna Kanada ves teden neuradni praznik. Zmeda v hotelih Največjo zmedo je prvzročila zakasnitev v hctelih. V Montrealu so hoteli računali s tem. da se bo del uradnikov., povabljen h nn svečanosti, odpeljal že v sredo zjutraj. Zato so rezervirali gobe za turiste. In zato co naenkrat imeli na vratu uradnike in turiste. Breskve, melone in postrvi V granu Frontenac so pripravili vse potrebno za najsjjajnejši banket, kar jih je bAo kdaj v njem. Ko se je raznesla vest. da ima kralj Jurij VI. zelo rad breskve, so jih brž naročili iz Kalifornije. Angleški kralj zelo rad je tudi melone. Melon so naročili iz Kalifornije teliko. da bi se jih lahko najedlo 1.000 ljuči. Za kraljevsko mizo so seveda preskrbeli obilo grozdja. Hude preglavice je povzročila prirediteljem banketa vest. da angleški kralj izredno rad je postrvi iz gorsk.h potokov. Ker je pa po zakonih Quebecka prepovedano kupovati in prodajati ribe. ujete na trnek in ker hotet iko osebje samo ni moglo z rokami na krviti dovolj postrvi, so jJi ekspresno naročili iz Xew Yorka. Ta čas se je pa vest o navdušenju angleškega kralja za postrvi razšiiila in lojalni meščani so odhiteli h gorskim potokom, kjer so naloviii toliko prstrvi. da bi zado to-va-le za deset banketov. Snežni ptički Francozi v Quebecku so hoteli počastiti angleškega kralja tudi s svojo priljubljeno delikateso. To so ptički manjši od vrabca, zvani snežni ptički, žive na Orleanskem otoku m za obloženi kruhek jih je treba o*em. Zato je bilo treba več dni loviti te drobne krilatice, da bi jih bilo dovolj za kraljevski obed. Ta poslastica še nikoli ni prišla v Kanadi na mizo. To pot se je pa odpeljalo mnogo loveov na Orleanski otok, kjer so nalovili v mrežo okrog 3.000 snežnih ptičk, da jih je bilo za kraljevsko mizo še preveč. Vse za kraljevske goste pripravljene posia- Lice so morali spraviti v velike ledenice, da so ostale sveže. Dobre kupčije filatelistov Tudi filatelistični svet kaže veliko zanimanje pa kraljevski obfrk v Kanadi. V Ottavvo so poslali filatelisti okrog 500.000 pisem, da bi dobili posebne znamke s pečatom kraljevskega vlaka. S temi znamkami bodo delali filatelisti dobre kupčije. Enim je prineslo potevanje angleškega kralja in kraljice v Kanado in Združene države skrbi in sitno ti, drugim pa korist. SO ur zamude Prihod kraljevskih gostov se je zakasnil za 50 ur. v Ouebecku je stopil angleški kralj prvič v zgodovini na ameriška tla. Prvotno so hoteli črtati nekatere obi- ske, toda mesta, ki so bila potrošila za priprave mnogo denarja, so protestirala in zato je bil skrčen samo program v glavnem mestu Ottawi in Kingstonr* v državi Ontario. Tam so bile vse svečanosti in formami obiski, ki bi morali trajati štiri dni. skrčeni na dva dni. Zakasnitev je povzročila kot rečeno go-.5ta megla, na drugi strani pa tudi ledeniki, ki so bili zadnje dni obkolili pa mik >Empress of Australia< tako. da se je mogel le počasi pomikati naprej. Polne tri dni je bil parni k z dvema križarkama zavit v gosto meglo. V teh treh dneh je prevozil komaj 1000 km. Ves ta čas so se prebijale tadje med ledeniki in kapitan, cdgovoren za varnost, je le redko zatpu-»til mostiček. Prvi dan so se potniki zabavali ob pogledu na ledene gore. Angleški kralj je stal s fotografskim aparatom pri ograjzi kraj straže in pridno fotografiral led<=rie gore. v kolikor ga ni ovirala gosta megla. Drugi m tretji d-an pa položaj ni bil več tako zabaven. Temperatura je bila padla pod ničlo in kraljica, zavita v kožuh, je bila ostala v salonu. Ko se je prika-zafca ogromna ledena gora. večja od Buckinghams^e palače, kraljice niso mogli pripraviti do tega. da bi jo šla pogledat. Križarki sta rezali ponoči meglo z močnimi žarometi, da bi bil omogočen razgled vsaj v najbližji okolici kraljevske ladje. Skrbi v Ameriki Zdaj imajo pa v Združenih državah skrbi z organizacijo kraljevskega obiska. Angleško veleposlaništvo v Washingtonu mora poslušati srdite napade ameriškega tiska, čigar poročevalci trdijo, da se na njihovo službo pri organizaciji kraljevskega, obiska niso dovolj ozirali. V Angliji pa zopet kritizirajo to, da je meteorološka veda že dovolj napredovala, da bi mogli vremernoslovci napovedati meglo in ledene gore v Atlantskem oceanu. V tem pogledu je organizacija odpovedala. Angleški kralj in kraljica sta se ustavila tudi v Torontu. Glavna atrakcija njunega bivanja v tem mestu je bilo srečanje z melimi kanadskimi petorekami. ponos rodibine Dionne. Petorčke so poprej naučili globokega dvornega poklona in francoskega pozdrava kraljevskih gostov. Tragedija orožnika Milana Bajagica Zakrivila jo je nesrečna ljubezen — V razburjenosti ustrelil tovariša — Obsojen je bil na 7 let robije Celje, 25. maja Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je pričela včeraj zjutraj razprava proti 32-letnemu bivšemu orožniku Bajagiću iz Tepanja v Konjicah, doma iz Žukve v šavniškem srezu v zetski banovini, ki je obtožen umora, dvakratnega poskusn umora, zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine ter prestopka zoper imovino s prevaro Senatu predseduje s. o. s. dr. Dolničar. javno obtožbo zastopa državni tožilec dr. Rus, Bajagića zagovarja odvetnik dr. Milko Hrašovec. Iz obtožnice, ki prikazuje nesrečnega Bajagica kot žrtev njegove ljubice Ane 2uč-kove. posnemamo: BAJAGIĆEV A LJUBEZEN Milan Bajagič je prišel po odsluženju vojaškega roka 31. marca 1933 kot orožnik v Oplotnico. Dobri dve leti pozneje se je v Tepanju seznanil z Ano Žučkovo. ženo trgovca Rudolfa 2učka in materjo dveh oti'ok. Bajagićev takratni starešina narednik Anton Ćampa piše. da je bil Bajagič vse dotlej, dokler ga ni Žučkova zajela v svoje mreže, dober tovariš, v službi zelo vesten, ponosen, zanesljiv in discipliniran, v ostalem pa zelo varčen in je s svojimi prihranki rad pomagal drugim iz trenutne denarne zadrege. Ko je postalo Bajagičevo mtimno razmerje do 2učkove znano, je stavil narednik Campa služben predlog za Bajagičevo premestitev v Ptuj v nadi. da bo Bajagič tam pozabil na svojo zmotno ljubezen in prekinil nadaljnje stike z orno-ženo žensko. Dne 26. avgusta 1937 so Bajagica zares premestili v Ptuj. Po 14 mesecih zglednega in priznanega službovanja v Ptuju pa je lani 30. oktobra podal ostavko in se 1. novembra za stalno preselil na dom svoje izvoljenke Ane žučkove v Tepanju, ki je bila med tem že 31. decembra 1937 vložila na okrožnem sodišču v Celju proti svojemu možu Rudolfu žučku tožbo za ločitev zakona. Hotela se je poročiti z Bajagičem in je v ta namen tudi prestopila v pravoslavje. Njen mož je privolil v ločitev brez pravdanja in tudi ni nastopil sodno proti Bajagiću. Bil je prepričan, da je vseh razprtij kriva samo njegova žena. ki je celo svojo takratno služkinjo Marijo Založnikovo pripravila do tega, da je ta pisala svojemu bratu k Sv. Tomažu pismo s prošnjo, da bi ji preskrbel za njeno »mlado gospo*; nekaj strupa. To pismo pa je po naključju prestregel trgovec Fr. Lamut in ga izročil orožnikom. Rudolf žučko, ki je izvedel za vsebino tega pisma, je bil prepričan, da je njegova žena zasnovala satanski naklep, da ga zastrupi in tako spravi s sveta. KO JE SPOZNAL, DA JE OGOLJUFAN, JE SEGEL PO OROŽJU, DA OPERE SVOJO ČAST Bajagič zatrjuje, da je samo žučkova s svojim zvitim zapeljevanjem in obeta-njem. da ga bo po poroki vzela na so-posest, povzročila, da je zapustil orožniško službo, ker bi se kot orožnik z njo sicer ne mogel poročiti. Ko se je o vseh svetih lani preselil na njen dom. so bili Žučkova ter njeni starši, gostilničar Franc Guček in njegova žena Ana prva dva meseca z njim izredno prijazni in je vladal med njimi v hiši najlepši sporazum. Ker pa je prišel Bajagič z izgubo orožniške službe ob svojo eksistenco in ni ničesar zaslužil, so se zaradi pomanjkanja denarja začele rahljati med njimi vezi. Mnogo so k temu pripomogle tudi govorice med ljudstvom, da ju bo dala oblast zaradi konkubinata razgnati. Harmonijo je začela kvariti tudi Žučkova. ki je proti Bajagičevi volji večkrat plesala v očetovi gostilni, pila vino in se zabavala z drugimi gosti, čeprav je bila njegova zaročenka in z njim že tri mesece noseča. Napetost v hiši je dosegla tako stopnjo, da je Bajagič v sporazumu z žučkovo sklenil oditi v Maribor in si poiskati zasebno službo. Pod pretvezo, da mu je služba že zagotovljena in da mora položiti samo še kavcijo, je izvabil bivši orožniški kuharici Ivani Založnikov! dne 21. februarja na Zg. Pristavi pri Konjicah v sporazumu z žučkovo 1.800 din posojila in se 23. februarja odpeljal z avtobusom v Maribor. Bajagič pripoveduje, da je imel pred svojim odhodom v Maribor z žučkovo na njenem domu oster nastop, ker je Žučkova plesala s fanti. On ji je to branil, ker je bila noseča in mu je bilo znano, da je že dvakrat prej z njim zanosila in obakrat splavila, ker se ni dovolj čuvala. Ker je žučkova v tem sporu hlinila omedlevico, jo je zanesel v gornjo sobo. ona pa je izkoristila priliko in mu vzela samokres. Ko je Bajagič kmalu ugotovil, da mu je vzela samokres, mu je dejala, da je storila to, ker se je bala, da si bo s samokresom končal življenje. Bajagič ji je dal častno besedo, da tega ne bo storil. V četrtek 23. februarja opoldne ji je poslal iz Maribora z avtom pismo in jo prosil, naj pride v nedeljo za njim v Maribor. Že zvečer pa je prejel od nje odgovor, ki je vplival nanj porazno, žučkova mu je namreč sporočila, da ne bo prišla za njim v Maribor, in mu je tudi prepovedala vrnitev na njen dom. češ da njen oče kaj takega ne dopusti več. Bajagič si je ves razburjen takoj najel avto in se odpeljal v Tepanje, kamor je prispel že okrog 22. Noč je prebil v senu. Nihče ni vedel, da je Bajagič v Tepanju. Ves drugi dan je čakal Bajagič na ugodno priliko, da bi se sestal z žučkovo, a zaman. V petek 24. februarja zvečer se je hotel na tihem splaziti v podstrešno sobo. Domači pa so ga čuli ter začeli v družbi gostov v gostilni govoriti slabo o njem in ga zmerjati z besedami >^črn hudič, črn slepar, bedake itd. šele sedaj so se mu začele odpirati oči. Spoznal« je, da je prevaran in izdan. To spoznanje je rodilo v njem nagel sklep, da ustreli najprej njo in nato še samega sebe. V njegovih domačih krajih se često uveljavi črnogorski običaj, da mož ustreli svojo nezvesto ženo ter tako sam sodi njo in sebe, samo da reši na ta način svojo čast. Bajagič je hotel ustreliti žučkovo, a mu je bila na poti njena mala hčerka. Zato je ustrelil skozi okno trikrat v senco Ane žučkove. Ko so nato domači in gostje še vedno grdo govorili o njem ter začeli celo trgati njegove fotografije in jih nositi na stranišče, je v njem zopet vzkipelo in začel je streljati, predvsem v smer, od koder je prihajal glas Ane Žučkove. nato pa je pobegnil. TRAGIČNA SMRT OROŽNIKA JOKOVIČA V OPLOTNICI Bajagič se je od 24. februarja do 6. marca potikal po kozolcih in svislih v okolici Oplotnice. Začel se je zavedati svojega nepremišljenega dejanja in je sklenil javiti se oblastvu. V ta namen je pisal svojemu rojaku, orožniku Jovanu Jokoviču v Oplot-nici ter ga prosil za pomoč in sestanek v Oplotnici. Preden pa se je z njim sestal, je čul, da je bila Žučkova medtem v Zagrebu in si dala odpraviti plod. To ga je zelo zabolelo. Spremenil je svoj sklep, da se preda oblastvu. in je hotel zbežati. V ponedeljek 6. marca zvečer se je sestal v Oplotnici z orožnikom Jovom Jokovičem. Ker ga je pa hotel Jokovič aretirati in na vsak način privesti na orožniško postajo, je Bajagič v razburjenosti izvlekel samokres m dvakrat ustrelil proti Jokoviču, da bi se ga otresel. Nesreča pa je hotela, da ga je zadel v glavo in vrat in da je Jokovič obležal mrtev. Bajagič. ki ni vedel, da je Jokoviča usmrtil, je po dejanju zbežal v Tepanje. Planil je v Gučkovo gostilno in tam začel divje streljati, da bi pogodil Žučkovo in nato usmrtil še samega sebe. ker je spoznal, da je njegovo življenje po krivdi Ane žučkove uničeno. Njegov naklep pa se ni posrečil. Bajagič je pobegnil iz Gučkove hiše. Ko je prišel do hiše posestnika Simona Napotnika. ga je Napotnik nahrulil in mu opsoval črnogorsko mater. Bajagič je bil zaradi tega seveda zelo užaljen in je ustrelil skozi Na-potnikovo okno. Krogla ni nikogar zadela in je obtičala v sobi v zidu. Bajagič se je nato napotil peš proti Celju, odtod pa v Laško in Zidani most. Z Zidanega mosta se je odpeljal v Rimske toplice in ostal pet dni v gostilni pri -Novi pošti«, v nedeljo 12. marca zjutraj pa se je pripeljal z vlakom v Celje. Stopil je v Celjski dom. kjer si je hotel najeti sobo in si končati življenje. Napisal je pet poslovilnih pisem, celjski policijski agenti pa so ga pravočasno izsledili in aretirali. Bajagič je pri zasliševanju takoj vse odkrito priznal. Svoja dejanja je izvršil zato. ker mu je bila ob vseh tegobah zagrenjenega življenja čast najvišja dobrina na svetu še potem, ko je spoznal svoje usodne zmote ter rafiniranost in brezvestnoat A. žučkove ki ga je najprej ujela v svoje zanke, potem pa zavrgla in izdala, kakor prej svoje-gam moža in očeta svojih dveh otrok. Bajagič je v preiskovalnem zaporu izvedel od nekega moškega, da se je žučkova že na pustno nedeljo izrazila o njem. čemu ji naj bo ta hudič, ki nima nobenega denaria. in da ga bo zastrupila. Prosila je omenjenega moškega, naj ji preskrbi od nekod v ta namen strup. OBRAVNAVA PROTI BAJAGICU Razprava proti Bajagiću. ki ji je prisostvovalo zelo mnogo poslušalcev, je trajala v sredo od 8.15 do 14.30. Milan Bajagič, ki je zelo čeden in simpatičen mlad mož, je pri zasliševanju izjavil, da se čuti krivega. Opisal je ves razvoj ljubezenskega razmerja in izjavil, da ne ve, kdaj je padel Zučkovi v mreže. Žučkova in njeni starši so bili z njim dobri in prijazni tudi še. ko je pustil orožniško službo in se preselil k njim z namenom, da se poroči z Žučkovo. Na vsem lepem pa so ga začeli mrziti, ne da bi vedel, zakaj. Ko je končno spoznal, da se ga hoče Žučkova. ki jo je tako iskreno ljubil, znebiti in da se norčuje iz njega, ga je to silno pretreslo in je sklenil usmrtiti njo in nato še samega sebe. Dne 6. marca je pismeno pozval svojega črnogorskega tovariša, ki je služboval kot orožnik v Oplotnici, na sestanek in se skliceval po starem črnogorskem običaju na Boga in božjo vero. Jokovič se je odzval, a je prelomil »vero« in ni nudil obupanemu Bajagiću pomoči, marveč ga je hotel na trgu v Oplotnici aretirati in odvesti na orožniško postajo. Zgrabil je Bajagića za obe roki, Bajagič pa se mu je postavil v bran. Med ruvanjem je izvlekel Bajagič samokres iz svojega žepa in oddal dva strela. Krogli sta zadeli Jokoviča v glavo in vrat ter ga na mestu usmrtili. Bajagič je šele pozneje izvedel, da je Jokoviča usmrtil. Po tem dejanju je tekel Bajagič kakor brez uma v Tepanje ter tam streljal na Žučkovo in nato v sobo posestnika Simona Napotnika, ki mu je bil opsoval črnogorsko mater. Ana Žučkova je kot priča obremenjevala Bajagića in prikazovala zadevo tako, kakor da bi jo bil Bajagič nadlegoval in zapeljeval, dočim trdi Bajagič ravno nasprotno. Zanikala je vse, kar bi bilo Bajagiću v prilog, in je zvračala krivdo nanj. Zanikala je tudi, da bi bila iskala s pomočjo Gučkove služkinje strup, s katerim bi bila zastrupila svojega moža. Priča Oton Sušeč, vajenec pri trgovcu Jer- manu v Oplotnici, je izpovedal, da je videl 6. marca zvečer Bajagica in Jokoviča, ko sta se ruvala, in Čul kmalu nato dva strela, ki sta usmrtila Jokoviča. Priča Vida Hasenbihlova iz Oplotnice je povedala, da je prišel Bajagič 6. marca k njej. Dejal ji je, da so ženske krive, da je streljal na Žučkovo. Naprosil je Hasenbihlovo, da je nesla Jokoviču pismo, v katerem ga je prosil za sestanek in pomoč. Ko je odšla, je prišel k Jokoviču neki moški in mu povedal, da je bila 2učkova nekaj dni prej v Zagrebu in si dala tam odpraviti telesni plod. To je Bajagića silno potrlo in bil je ves izpremenjen. ko se je Hasenbihlova vrnila. Hasenbihlova je omenila, da v Oplotnici vsi spoštujejo in pomi-lujejo Bajagića. O Zučkovi govorijo, da je začela Bajagića mrziti, ker je izvedela, da je dobil njen mož neko dediščino. Priča Anton Campa. orožniški narednik in komandir orožniške postaje v Podleh-niku, ki je bil prej v Oplotnici Bajagićev starešina, je izpovedal, da je bil Bajagič vedno vesten, točen, marljiv, štedljiv, trezen in moralen človek. Ko je Bajagič zagledal Campo pred seboj v sodni dvorani, se je razjokal. Campa je dalje izpovedal, da je bil Zučko napram svoji ženi in otrokom vedno dober in da je lepo skrbel zanje. Pred kratkim je Campa čul, da se hoče 2učkova spet pobotati s svojim možem. Glede Bajagića je izrazil mnenje, da je izvršil svoja dejanja v obupu in da bi jih. kolikor pozna Bajagića, ne izvršil, če bi bil priseben. Priča Ivana Založnikova je izpovedala, da je posodila Bajagiću 1800 din, ker ji je Bajagič dejal, da potrebuje ta denar za novo službo. 2učkova ji je takrat prostovoljno izjavila glede tega posojila, da je tudi ona plačnica. Državni tožilec dr. Rus je v lepih izvajanjih, ki so ganila občinstvo do solz. prikazal vso Bajagičevo tragiko. Poudaril je, da je izvršil Bajagič vsa dejanja v obupu in da je po njegovem prepričanju krivda Žučkove mnogo večja od Bajagičeve. Občinstvo je prekinilo te besede z burnim odobravanjem, nakar je predsednik zagrozil, da bo dal izprazniti sodno dvorano. Državni tožilec je omenil, da ga je Ba-jagičeva tragedija globoko pretresla. V splošnem je govoril olajševalno za Bajagića. Bajagićev zagovornik odvetnik dr. Milko Hrašovec je v temeljitem in tehtnem zagovoru orisal duševno razstrojenost, v kateri je ravnal Bajagič. ki je poslal po njegovem prepričanju žrtev brezvestne Ane Žučkove. Naglasil je, da je izvršil Bajagič svoja dejanja v takem duševnem razpoloženju, da ne more za to odgovarjati, in je predlagal oprostilno sodbo. Senat se je posvetoval 40 minut, nakar je predsednik senata dr. Dolničar razglasil sodbo. Sodišče je spoznalo Bajagica za krivega, da je dvakrat streljal na Ano Žučkovo in enkrat v sobo Simona Napotnika. in krivega uboja, čigar žrtev je postal orožnik Jokovič. oprostilo ga je pa obtožbe glede goljufije v škodo Ivane Za-ložnikove. Sodišče je tudi razsodilo, da j® bilo Bajagičevo pojmovanje narave njegovega dejanja bistveno zmanjšano, ko 3e drugič streljal na Žučkovo in ko je nato streljal še v Napotnikovo sobo. Milan Bajagič je bil obsojen na 7 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Zagovornik je takoj prijavil revizijo in priziv. Kadilec povzročil strašno katastrofo Japonske oblasti so zaključile preiskavo katastrofalne r>spiozije, ki ;"e zahteva.a 9. t. m. v tovarni za celuloid 60 človeških žrtev, nad 100 delavcev je oilo pa ranjenih. Fksp:cz?*ia je povzročila neor^enljivo škodo. Kot krvca so prijeli delavca Matozava, ki je po aretaciji krivdo tudi pmnal. Matozava je izpovedal, ia se je peljal 3 tovornim pviomobilom iz tovarniškega poslopja. Na avtomobilu je bilo natovor-ieno celuloidno blago. Čeprav je najstrožje prepovedano v vsem tovarniškem objektu kaditi, si je Matozava prižgal cigareto. Vr-°-el jo je pa nedokajeno proč, preden je tovorni avto zapustil tovarniška vrata, ker bi bil vratar gotovo opazil, da delavec kadi. Veter je pa potegnil cigareto nazaj na tovorni avto. kjer se je vnelo naloženo blago. Celuloid je seveda takoj eksplodi-ral* Nastal je 10 m visok ognjeni stolp. Plameni so preskočili na bližnje skladišče in čez nekaj trenutkov je bila v ognju vsa tovarna. Pogorela ni samo tovarna, temveč tudi več sto hiš v okolici._ VSI~SO_ENAKI V stanovanje stare device vlomi tat. — Ne bojte se, jo tolaži, nič se vam n« bo zgodilo. Dajte mi samo svoj nakit. — Poberite se! Zdaj vidim, da ste val moški enaki. NEPRIČAKOVAN UČINEK Dve prijateljici se pogovarjata: — Ko je bil moj mož na potovanja, sem se naučila kuhati, da bi ga po povratka presenetila. — In kaj je dejal, ko se je vrnil T — Nič, takoj je zopet odpotoval. Rorence RiddeMova: 31 flevatna 1)u&q%qh Ni bila strahopetna, vendar jo je pa spreletel mraz po vsem telesu. Bila je že trdno prepričana, da se je zgodilo ali pa se bo zgodilo nekaj čudnega, neznanega in nepričakovanega. Kar so se vrata pred njo na stežaj odprla in Fenella je gledala v veliko razkošno sobo. kjer je spoznala spalnico Vande ben Gamma. Poznala je to sobo, nekoč je že bila v nji, toda danes jo je prvič videla v takem stanju. Pri oknu, zaprtem s težkimi oknicami, je ležal na tleh strgan svilen zastor, podoben velikemu safiru. Iz steklenice vina se je bila razlila po debeli perzijski preprogi rdeča luža. Na toaletni mizici je bilo mnogo razbitega stekla in velika postelja je bila vsa razmetana. * Toda vse to je ošinila Fenella z enim samim kratkim pogledom. V naslednjem trenutku je oka-menela od groze, kajti zagledala je nekaj, kar jo je pretreslo v dno duše. Na tleh je ležal mož, zvezanih rok in nog z robcem v ustih in iz nemih modrih oči tega moža sta zrla na njo strah in groza. — Derry! je kriknila — in hotela planiti k njemu. Komaj se je pa zganila, ji je položil nekdo na rame dve težki črni roki in že ni mogla storiti niti koraka. Vsa jezna se je obrnila k visokemu zamorcu, ki jo je držal. Vrata so se zopet zaprla, videla je še kako stoji za njimi drugi... a tam v kotu sobe je ležala na tleh bolestno stokajoča Vanda ben Gamma. Nad njo je stal Arabec v belem plašču, vzravnan in nepremičen. Bil je to mož, o katerem so vsi mislili, da je nekje daleč na jugu od Tizigouna, nekje sredi puščave, mož. ki se je bil pred dobro uro nepričakovano vrnil. Njegov obraz je bil hladen, otopel, toda v njegovih zoženih očeh je žarel grozeč plamen, ob katerem je obšla Fenello Gray-evo groza. Zatrla je v sebi strah in kriknila ogorčeno na Arudija: — To ste storili vi? Kaj naj to pomeni? Takoj izpustite gospoda Ellisona. Arudi ben Gamma je skomignil z rameni. — Vaš prijatelj je prišel po las1 ni volji v spalnico moje žene. miss Grayeva. Ne razumem torej, kako bi se mogel pritoževati, da ga hočem jaz, ki sem ga našel tu, še nekaj časa zadržati. Fenella je prebledela ko zid. Srdite besede so ji silile na jezik, toda spregovoriti ni mogla. Zmožna ni bila ničesar drugega, nego nemo zreti na tega moža, ki je ležal na tleh, na zvezanega moža z robcem v ustih, v čigar očeh sta bila zdaj neizrečeni sram in stud. Tihi, grozeči glas je pa nadaljeval: — Miss Graveva, pred seboj vidite ta večni zakonski trikotnik, nezvesto ženo, njenega ljubčka in moža, ki sta ga oba izdala. Fenella je čutila, da ji zastaja kri v žilah. Hotela se je premakniti pa ni mogla. To je bil grozen oglušujoč udarec, ki jo je pribil k tlom. Mogla je samo izbuljiti oči na moža, ki je nadaljeval z mirnim, malone enoličnim glasom: — Ta gost je prišel ponoči brez mojega povabila v moj dom. Ni stopil na vrt skozi železna vrata. Najbrž je že vedel, da je tam nočni čuvaj. Gospod Ellison je preplezal zid na kraju vrta in prišel v ta dom. ko je moja žena poslala vse služabnike spat. Bila je zares velika nesreča za oba, da sem se vrnil tako naglo. Gospod Ellison je močan in znal se je braniti, kar lahko spoznate po tem neredu. Toda kakšno upanje je mogel imeti proti mojim krepkim zamorcem. Upam miss Graveva. da zdaj sami priznate, da sem imel zelo tehten razlog prisiliti ga, da se je uklonil mojim ukrepom, o katerih priznam, da niso bili zanj dovolj dostojni. Srce se ji je krčilo ob pogledu na oba ujetnika. Derek, o katerem je mislila, da je daleč nekje v puščavi, da utrujen po dolgem pohodu trdno spi tam pod zvezdami... Ta Derek se je bil vtihotapil kot zločinec ponoči v ta dom, da bi tu ukradel ženo drugemu možu ... A zdaj leži tu na tleh skuštran, raztrgan, zvezanih rok in nog in zre na njo s temi prestrašenimi očmi, v katerih vidi Fenella stud in sram, a Vanda . . . stoka na robu popolne duševne skrušenosti in iz njene raztrgane svilene pižame mole gola ramena ... O bože, kako strašno je vse to___ In vendar tega ni mogla niti hotela verjeti... Počakati hoče, da ji Derek in Vanda sama to pojasnita. Naglo je razmišljala ... Tako ali drugače mora priti iz tega doma nekam daleč, nekam daleč od tega groznega moža, ki «e za njegovo hladno ledeno prijaznostjo jkriva plamen krvne osvete, osvete, ki noče in ne zna odpuščati. To je bil izmed vseh najnevarnejši sovražnik, kajti pod umetnim plaščem njegove zapadne kulture se je skrivalo čisto arabsko nenasitno hrepenenje po osveti. Hoče ju kaznovati in kaznoval ju bo v ugodnem trenutku, kaznoval počasi, na svoj poseben način. Mučil ju bo, najprej duševno, potem pa še telesno. Fenella je zadrhtela videč ta grozni, lažni sadizem, režeč se ji iz teh ozkih trdih ust. — Kdo mi je pisal to pismo? je vprašala naenkrat. — Moja žena, miss Graveva. V čast vašega prijatelja Ellisona moram priznati, da se je tema krčevito upiral. Vanda pa ni imela pomislekov. Ni mi bilo treba siliti jo. V teh okolnostih, ki jih tudi ona ni vajena, je bila pripravljena storiti vse, kar bi jaz želel. — To pismo je bilo torej poslano na vaš ukaz? — Seveda. — Zakaj pa? — Ker je bila vaša navzočnost tu zaželena. — A kdo jo je želel? — Jaz. — Kaj se bo zgodilo, če ne bom hotela ostati tu? Vedela je pa, <*■ je tu ujeta, prav tako, kakor ta dva, toda prvi hip si tega ni hotela priznati. — Bojim se, da ne bom imel druge izbire misa Graveva. Kogar pokličem sem, ne odide od tod preden mu ne dovolim. Vrtna vrata straži j o mo$i stražniki, prav tako kakor ta vrata. Upam in celo prepričan sem, da ste preveč pametni miss Graveva in da ne boste hoteli kričati, tako da ne bo treba, da bi vam zamašil usta na ta neprikladeu način, kakor sem štora to z vašim prijateljem. Sicer pa veste, da stoji moj dom na samem in da bi vse vaše kričanje ne moglo priklicati nikogar na pomoč. 41 Urejuje Josip Zupančič U Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inmatni del lista Oton Cbrisfof U Vsi v ljuMja*i