St. 43. V. Trstu, v sredo 28. maja 1884. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. .EDINOST, izhaja 2 krat na teden vsako aretf« in aahata o.poludne. Cena za vse leto je «5 gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. ftO kr. - Posamezne Številke se dobivajo pn onravništvu in v trafikah v Trat« po S kr.( v fiarlol in v Ajdovščini po « kr. — l\arof.ntne. reklamacije in inserate prejema OpravnlStv«, vla Torreate, »Nov« tiakarna*. Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu *vla Tarre.ite* »Nnova Tipograflu;« vsak mora biti frankiran. Rokopisi o*ez posebne vrednosti se ne vračajo, — Innertitt (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav neno; pri kratkih oglasih z drobnimi Črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Temeljni pojmovi prave državne politike. IX. Zmožnost naroda za reformacijske in kulturno naloge se tudi kaže v njegovej fizičnej moči, v njegovem hitrem množenji, v njegovem naravnem živenju. Mnogi narodi, ki stojć zdaj na visokej stopnji kulture, nimajo več poklica, ne moči v sebi, da bi v bodočnosti izvrševali kak poseben kulturni posel. Nekateri menijo, da bo zemlja Sčasoma preobljudena, drugi zopet trde, da v prav tistej meri, kakor raste prebivalstvo na zemlje, rastejo tudi potrebščine za živež. Oboje menenje je neopravičeno, in resnično je le to, da obstoji toliko glede živalstva, kakor tudi rastlinstva popolna harmonija, tako sicer, da ni nobena panoga drugej na potu; ali glede človeStva je le to dokazano, da se Število prebivalstva v katerem kraju množi, v drugem pa pojemlje in tako je razumeti, zakaj ne bo zemlja nikoli preobljudena. — Množenje, ali pa pojmovanje prebivalstva v enej ali drugej državi je najboljSe spričevalo za krepkost ali pa za slabost enega ali druzega naroda, za njega napredek ali pa propad iz katerega koli si bodi uzroka. V tem obziru smemo primerjati živenje narodov se živenjem posameznega človeka. V mladeniSkih letih človek vsak dan pridobiva na moči, kadar pa se človek postara, začnejo pa polagoma pojemati te moči. Ako pa kak mladenič zgubiva na telesnih močeh, spoznamo in porečemo precej, da je bolan, da umre pred časom. Prav to velja gledć rastenja ali manj-Sanja Števila prebivalstva. Ako kak Se mlad narod na Številu hitro raste, PODLISTEK. S 1 o v6. i. Od srde« dlulit a« j« srdsu teže, Neg' »inu. o t Cev kad ostavlja dom. A.Šenoa: Šekiplr R. i J. Dan se nagihlje, Solnce se pomika proti zahodu in Hadna senca pokriva bolj globoke doline. Dan je bil lep, topel, prav inajnikov dan; radi tega se pa tudi vse veseli hladnega večera, ko bode mogoče oddahnoti se v prijetnem hladu. Solnce js zašlo za daljne gore. Ptice utihajo iu se spravljajo k počitku. Hladen mrak je legel na malo pod nizkim holmcem ležečo vasico. Posamezne korčene strehe se vidijo izmej zelenega in cvetočega drevja. Sredi vasi se vzdiguje nekoliko veče poslopje se zvonikom — to je vaSka cerkev. Kmalu na vshodnej strani vasice je gozd, ne velik bukov gojzd, le sem ter tja črni se Še kaka jelka ali beli vitki breza. Od vasice proti gozdu ob stezi je nizko grmovičje, koje obrasta osamele skale. Zdaj se je prikazal lune srebrni obraz izza gozda In ogleduje najskrlvnejše kotičke v nekem v skalo vsekanem prostoru. Ves prostor je tak, kakor pred vežje kakega grada. Pred vhodom raste trnje ter skoraj brani vhod, a notranje skale moremo iz tega sklepati, da ima ta narod veliko živenjsko moč v sebi, da je žilav in da ima tudi poklic, da spolni veliko kulturno misijo na svetu, s kratka, porečemo, da tak narod ima veliko prihodnjost. Ako pa pojemlje Število enega ali druzega naroda, potem moramo iz tega sklepati, da je dotični propad ali le začasen, prouzročen po boleznih, vojnah, uboštvu, ali da je kroničen in vodi v gotov propad. Prvi slučaj, da se je namreč kakega naroda Število zmanjSalo vsled vojn in bolezni, ne da Se sklepati na to, da narod propada, to je le začasna bolezen, katera se da ozdraviti, kakor hitro se odstranijo nje uzroki. Vse drugo je pri kroničnem propadanju, To propadanje je mogoče pri starih narodih, ki so uže dovrSili svojo kulturno nalogo in po mnogem delovanju počasi hirajo kakor starec, ki je v mladosti in kakor mož mnogo delal in koristil. — Ali tako propadanje je tudi mogoče pri Se mladih narodih, ki niso na svetu izvrSevali Se nobene prave kulturne naloge in katerih delovanje se je bolj kazalo v razdelo— vanju, razkopavanju, nego pa v stvar-janju. Taki narodi so podobni lepemu močnemu, a razbrzdanemu mladeniču, ki je zlorabil svoje moči in vsled tega dobil suSico. Kakor tak mladenič, prav tako tudi tak mladi narod hitro pojemlje in umr5, za njega ni več zdravila. Na tej podlagi moremo mi tudi evropske narode razvrSčevati v take, kateri propadajo, ker so uže iz-vrSili svojo kulturno nalogo, v take kateri propadajo, ker nemajo nobeno take naloge, in v take, kateri imajo bodočnost, in kateri so nositelji novih idej in načel. Mi vidimo denes na priliko nem-Ski narod, ki zdaj stoji v moSkej sta- preprega in obrasta zeleni bršijan. Rekel bi : narava sama je tak kraj tako uresila, kakor da bi bil čemu druzemu namenjen. Narod reka tu »pod Skalo«, ker res velika skala brani, da deževne kaplje ne namakajo tal, ampak se ocejnjo polagoma po brftljanu navzdol. Slavček je uže začel drobiti glRRno svojo melodijo v bližnem grmu. iz daljine se uže čuje našemu narodu tako neprijetno in nemilo proroka-joče sovikanje ponoćne ujede — uhate sove. V omenjeni podmol »pod Skalo« stopi mladenič vitke pa visoke rasti, ponosna mu je hoja, kodrasti lasje se muvijo okoli čpla in senc. Obleka mu je na polu gosposka. Nekako plašno se ozira, kakor bi koga pričakoval. Sede na bližnji kamen ter se ozira proti vasici. Večkrat se čnje iz njegovih prs globok vzdih: »Ne bo je«. Ko je še vedno proti vasici gledal, zadrhti kar naglo, vstane in reče veselim glasom sam pri sebi: »Ona gre«. In res, zdaj za-šumi mej grmovjem proti podmolu ženska obleka. Kakor lehka meglica pride k podmolu deklica, mlada nežna dekliea, vzor ženske lepote. Lahna rudečica jej pokriva mili obrazek. Gotovo se je česa bala, če prav je pot od vasice sem prav kratka, le par minut. A sedaj se ne boji nič več, spdaj je v varstvu dražega svojega Živka, koji je je tnkaj čakal. Deklica je hči bogatega vaščana. nekaj bolj izobražena od druzih vaščunskih deklet. Zato jo pa tudi spoštujejo in jej rekajo: Starefeinova go-spodičina. rosti, ki je krepak in napreduje na vso moč, on je močan na zunaj, produktiven na znotraj; on in njemu soroden anglo-saski narod se močno množita. Ta dva sorodna naroda, mora se reči, da sta zdaj v svojej moSkej starosti, da sta krepka in da v Evropi stojita denes pred vsemi drugimi. Pri takozvanih romanskih ali onih narodih, ki so nastali iz križanja starih Romanov z drugimi mlajšimi narodi in se tako pomladili, pa opazujemo, da so uže bolj podvrženi lastnostim stariko-vega, manj krepkega moža, kateri je uže prekoračil najlepSa leta. — Imamo v Evropi pa tudi take narode, ki so o svojem času, pred stoletji, divjali po Evropi in z mladeniSko močjo pokon-čevali vse, kar se jim je ustavljalo; vsa Evropa se je tresla pred njimi; pri vsem tem pa so hitro propadali, ali pa Se propadajo, ker niso imeli nobene kulturne naloge ali misije v Evropi. Taki so bili mogočni Avari, Huni, taki so v novejSem času Turki ali Osmanli in njim se morejo po nekoliko na stran staviti tudi znani potomci Hunov, ki si sicer prištevajo neko kulturno nalogo, a popolnem po krivem. Ta mali narod in njemu tudi sorodni turSki narod, se niti več ne množita; njihovo Število propada, kolikor bolj ja obdaja evropska kultura; ona nista sploh imela nobene kulturne misije v Evropi; ona ste se le v razdiranju, v vojni pokazala močna, nikoli pa v stvarjenju, na polju mirnega dela in človeSkega napredka — v čemur se razodeva človeški genij. — Propad Osraanlijev se vrSi pred naSimi očmi, oni umirajo kakor lep, krepak mladenič, ki je svoje neizmerne moči zlorabil . . . oni umirajo za suSico. Drugi narod, ki je posvečen enakej osodi, obkoljen je od vseh ŽIvko, županov sin, odpravi se jutri na pot do glavnega mesta in potem kot vojak v Rosno, kojo ima posesti avstrijska vojska. Nocoj je prišel, da se poslovi od svoje ljubimke Milke, kojo prisrčno ljubi. Prišedši izpregovori ona: — Ali si me težko čakal. ŽIvko? — Težko, težko, ali sreča, da ni bilo dolgo. — Prej nisem mogla priti, nisem se mogla prej ločiti, da ne bi me pogrešali. Saj se ne jeziš radi tega, kaj ne? ... — — Živko, kaj bo z najino ljubeznijo? Ti pojdeŠ sedaj ti vojakom, jaz sama ostanem. Ako tebe zadene smrtna krogla, jaz ostanem na svetu z hritkostjo v srci. — Milkrt moja — reče on, pritisnovši jo na prsa, ne boj se! Ako padem v boji, tolažil te bo spomin, da je pal tvoj dragi v turškej Bosni za domovino in za cesarja; če se pa vrnem, prizadeval se bom, da se najine želje k malu uresničijo. Prosil bom očeta, ko doj lem iz vojske, da mi dovoli poročiti se, kar mi gotovo ne odreče, če se dobro obnesem v boji. Ali si zadovoljna, draga moja? — Zadovoljna sem, povsem zadovoljna, ali če ti kdo vse te tvoje načrte prekriža, kaj potem? — Ne straši se — r^če on — ljubezen je iznajdljiva, požrtovalna in podjetljiva. Moj;i ljubezen do tebe, mila moja, tako je vroča, da bi šel za-te do konca sveta. Ne bojim se ni zaprek ni I sovražnika, ni nobenega, leda mi ostaneš strani od Slovanov, katere hoče podjarmiti; ali to so le obupni Čini mladega bolnika. Ta narod se ne množi več, ker je premajhen, on so mora prej ali slej potopiti v slovanskem morju. V tem naj nas ne motijo začasni uspehi, začasni lišp. Avari, Groti in drugi narodi so straSili ves svet, a nazadnje so zginoli kot narodi in potopili se mej druge narode. Prašanje nastane zdaj, katerega naroda v Evropi pa je prav za prav bodočnost? Kateri narod je stopil zdaj v rnlade-niSka svoja leta in uže zdaj kaže, da ima spolniti največo kulturno misijo v Evropi? Mi menimo pred svem Slovanstvo v obče, ali ruski narod, kakor največje deblo slovanske družine Se posebe. Slovani so mej vsemi evropskimi narodi najrodovitnejši in glede kulturnega dela najvstrajnejSi, kar vse, je dokazano po zgodovini in Statistiki. Pogledajmo si samo Rusko, kako se ona množi? Recimo, da se pomnoži na leto za 1 °/0 nje prebivalstvo, tako bode v kratkem imela ta država le v evropskem svojem delu do 100 milijonov prebivalcev, ali odstotek množenja prebivalstva na Ruskem je Se veliko veči. Enako se tudi drugi Slovani prav hitro množć. K hitremu množenju Slovanov in posebno Rusov pomaga tudi mnogo lega in pa velikanski obsežek dežel, v katerih prebivajo, in pa dobrota tal onih dežel. Pogledajmo si neizmerno Rusko, ki obsega 8/ Evrope, poglejmo si potem Balkanske dežele, ki so skoraj ižključljivo Slovanske; koliko je Se prostora za pridelovanje, za Širjenje kulture, za pomnožitev blagostanja v vseh teh neizmernih deželah! Da pa je v napredek in pomno-ženje roda v prvej vrsti potreba dosti zvesta. — Ona se ga še tesneje oklene ter pravi: — Živko moj, zakaj dvomiš o mojej zvestobi? Res sem slabotna ženska, ali ljubila te bom vedno, ljubila do groba. — RekŠi, seže v nedra, poda Živku medaljon se svojo podobo in nadaljuje: — Kedar se ozreš na to podobico, spomni se, da te tvoja Milka ljubi, d^ ona le za-te živi, da je tvoja za večno.— Živko se je čudil, kako more dekle tako naudu-šeno govoriti. Iznenađen tolike navdušenosti, pritisne jo nase in goreče poljubi. Ona se mu izmakne rekoč: — Moram iti, doma me bodo pogrešali I Tiho in lahno sta stopala po mehkej, rosnej travi mej grmovičjem proti vasici. Tu ohstaneta. Nobenemu neče beseda iz ust Milka plače ter naslanja glavico tia Živkove prsi, Slednjič se še poljubita in ona reče: — Hodi srečno, Bog te varuj, a ne zabi, da je v tej ubožnej vasici tvoj dom, tvoje vse. Z Bogom I Še enkrat jo Zivko objame, stisne jej mehko ročico in reče, naj bode brezi skrbi raoi njega. In ločita se. Drugi dan, uže na vse zgodaj, čulo se je po vasici fantovsko petje. Razlegala se je dobro znana pesen, katero je nepoznat pesnik kakor navlašč nekoliko spremenil za ta slučaj: EDINOST. dobrega prostora, tega ne more nikdo zanikati. Tudi se Slovani po svojih starodavnih običajih in posebno ruski narod po svojih posebnih socijalnih napravah mnogo razločujejo od drugih starejših evropskih narodov; oni so bolj sposobni za vsprejemanje socijalnih predrugačeb, katere bode terjal duh časa 20. stoletja; oni so sploh sprejemljivi in sposobni za človečanski napredek mirnem potem, saj so bili od nekdaj mirni, Se premimi in so se prvi bavili s poljedeljstvom in drugimi vejami občnega mirnega napredka. Ne more se torej tajiti, da Slovanov je prihodnjost, m ako tudi danes tu in tam opazujemo, da na priliko, kakor v Istri, Trstu z neko čudno pomočjo in z denarnimi, torej nemoralnimi sredstvi Italijanstvo zatira Slovanstvo; konečno mora pasti to nenaravno stanje, kakor gotovo mora morala zmagati nad nemoralo in TržaSki in drugi židovski kapital pač propada ne zabrani, pač pa ga bo podvizal. — Prav zato pa smo mi uže večkrat poudarjali, da tudi po postavah ljudoslovja, (po-pulacijonistike) Slovanstva nikdo več ne odrine od jadranskih bregov, in ako se še tako napirjajo nekateri državniki, pospeSevatelji Fambrijevih in Bonghijevih idej. Nam Slovanom v namen našega ohranjenja v teh deželah ni treba za zdaj druzega, nego zbujanje narodnega duha mej našim prostim narodom, da ohranimo v njem čvrsto narodno čuvstvo; da to ohranimo, in to bomo, ako Bog dade, potem je odprava neopravičenega gospodarstva italijanskega elementa v teh deželah le prašanje časa, kajti ako nas niso dosedaj popolnoma poitalijanili tukaj na Primorskem, zamujena je stvar za vselej, ker ekspanzivnost italijanskega življa v Primorskih deželah bode toliko bolj in hitreje ponehovala, kolikor bolj in hitreje se bode sploh Slovanstvo razvijalo in širilo iz dobrih, stalnih središč svojo posebno kolturo. Minoli so, menimo, časi, ko se je Slovan topil v tujej kulturi; on seje bode pač posluževal tudi odslej v pomno-žitev svoje, ali živeti bode hotel po svoje v svojej zemlji. Padli so Grki in Rimljani, ki so bili za kulturo in svet še vse kaj druzega, nego Italijani, po nekem njihovi potomci. Ži-venje obeh teh simpatičnih narodov kaže nam v mladosti krepkega mladeniča, kesneje srečnega možu. ki je še dolgo užival srečno starost, a naposled moral iti pot vsega posvetnega, kajti kolikor vcče je kulturno in sploh duševno delovanje kacega naroda, to- Tam na turškem griči, Fantje kakor ptiči. Tam se ie vojskujejo, T;iko so peli, če tudi ne veseli slovenski iantje, kajti ni spodobno, da hi vojak solzen v boj odhajal. Ali če bi mogli videti v srca togujočih mater, milih sester in ljubimk hrabrih mladeničev. videli bi tam grenko žalost. Hrabri mladenič se ne straši, če tudi gre, tako rekoč, pod smrtno koso, on želi pokazati svojo hrabrost; a rnati se boji, da zgubi svojega sina, more' biti tudi edinca, sestra svojepa brata, ljubica svojega dražega. Pred veliko in Roditi po vnanjosti premožno hišo stoji voz, tovariši čakajo, a Zivko se le ne more ločiti od svojega očeta. Žal je starcu, da gre sin v boj tja v daljno Bosno, a pomagati si ne more. Slednjič pride tudi Živko nekako potrt, a na videz vendar vesel tovariši ga pozdravijo velikim hrupom. Zivkov oče, stari Ivan, stoji na pragu ter daje sinu še zadnje nauke, voznik požene in voz zdrdrA po vasi. Mej potom po va sici pade Zivku v voz mičen šopek z okn ene največih hiš v vasi. On se ozre Ji. ugleda na oknu objokaoo Milko. Milo se mu stori. Z belo rutico mu mahlja v slovo ter briše solze raz lice. Voz drdra dalje, Zivko jo še enkrat pozdravi, pa jej izgine izpred oči. Le petje se je še razlegalo po dolinicah ter odmevalo tudi v vasico. (Konec prih.) liko poprej se mora obrabiti njega organizem, in oslabljenega organizma se tudi ložeje poloti bolehnost, kar je glede živenja narodov demoralizacija, ki se tudi zdaj kaže najbolj pri romanskih narodih. Iz vsega tega moremo torej sklepati, da ne zdaj, ne kesneje ne bode nikoli svet preobljuden, ker se to ustavlja postavam narave, ali to je gotovo, da nekateri narodi na Številu rastejo in se množć, drugi pojemajo, in sicer se to godi tako, da jeden narod v tej meri Številno nazaduje, kolikor se drugi zraven njega živeči Številno vzdiguje in to po zakonu harmonije vseh moči, katere si vzajemno vzdržujejo enakctežje. Mi vidimo na priliko, da se francoski narod ne množi, še manj pa se množi madjarslci, toliko bolj pa se množi na eno stran anglo - saski, na drugo slovanski, posebno ruski narod. Konečno vidimo tudi iz tega, da se množeči in napredujoči mladi, krepki narodi, kakor ruski, lehko prisvoje tudi oblast nad slabše starejše narode, da sploh krepkejši narodi oblast silno raztegnejo, kar tudi glede moči narodnostne ideje utegne imeti posebne nastopke za nekatere države, mej njimi tudi za Avstrijo; toda o tem, kako bi mogla naša ljuba Avstrija to nevarnost od sebe odvrnoti še o pravem času, v prihodnjih člankih. Politični pregled. Notranje dežele. Cesar je ministru notranjih zadev ukazal, naj se izreče njegova zahvala vsem onim, ki so izrekli sožaljenje zarad smrti cesarice Marije Ane. Cesar je podaril Sest krasnih žrebcev iz Lipice turškemu sultanu. V poslanskej zbornici je 23. t. m. na-svetoval poslanec Matuš, naj odsek osem-najsterih na podlogi dobljenih skušenj pretrese hišni opravilni red in poda dotične predloge. Potem se je nadaljevala podrobna razprava o obrtniškem zakonu in so se sprejete vse točke po predlogih dotičnega odseka. — Finančni minister je predložil načrt zakona zastran prodaje nepremikljive državne vlastnine. —V ve-černej seji so se izvršile volitve v delegacije; za Trst je bil izvoljen Vucetič, za Gorico grof Coronini, za Istro Milevoj; za Češko so bili izvoljeni sami Čehi; moravski Čehi pa so se vzdržali glasovanja. V seji 24. t. m. je predlagal poslanec Wiesenburg, naj vlada vsako leto, Štiri tedne po začetem zborovanji, predloži ukrepe o rešenih prošnjah. Načrta zakonov zastran prevzetja Albrehtove in Pelzensko-Prizenske se sprejmeta. Železniška pogodba z Sasonsko se potrdi. Obrtniški red se v tretjem čitanji sprejme in računski sklep za leto 1879 potrdi. Sprejmeta se tudi načrta zastran predrugačbe državno-zborskega volilnega reda za Češko in Galicijo. Sprejme se še načrt zastran zastavnih obrestev in zastran vknjiženja nove zastavne pravice po redu uže vknji-ženih. Zbornica je potem rešila še vse prošnje, ki so bile na dnevnem redu po predlogih dotičnih odsekov; pri prošnji avstrijskih in solnograških kmetskih društev, naj bodo edini sinovi brezpogojno vojaščine oproščeni, prestopila je zbornica na dnevni red, — Potem je načelnik k slepu seje in zasedanja voščil poslancem prijeten odpo-čitek. Nikdo ni pričakoval, da se zasedanje tako naglo sklene. Zdaj bo sodila držav-nega zbora delovanje vsaka stranka z svojega stališča, kdor pa je nepristransk, mora pritrditi, da se je marsikaj dobrega sklenolo. V dobi od 25. aprila do 24. maja se je posvetovalo o 16 vladnih in mnogo iz zbornice podanih predlogah. Rešile so se te le vladine predloge : Zastran doneskov iz državnega zaklade za uredbe reke Drava na Koroškem, zastran zatrtja bolezni Škrljevo na Dalmatinskem; dogovor z Štajerskim deželnim zastopom zastran tirjatev iz francoske invazije leta 1809; zakon o davku na žganje, predloga zastran zgradbe železnice iz Mostara v Metković, potein zastran deli mladih delavcev in žensk, kakor o dobi vsakdanjega dela in posvečevanji nedelj pri rudarstvu, zakon o melijoraciji; predrugačha zakona o področji vojaških sodnij, predloge glede odvračanja gorskiu hudournikov, državna pogodba zastran sodnje uprave v knjiže-vini lichtensteinskej, predloge glede podaljšanja izjemnega sodstva v kotorakem okrožji; načrt zastran zidanja novih poštnih in brzojavnih poslopij v Gradcu, OIu-inucu in Opavi, dovolitev davkovskih do-klad za kranjski zemljiškoodvez ni zalog v letu 1884, šesto poglavje obrtniškega reda, predloga zastran vdržavljenja Albrech-tove železnice in zgorej v popisu zadnje seje omenjene predloge. Pri dopolnitnih velitvah v državni zbor na Dunaji v prvem mestnem okraji je bil 26. t. m. izvoljen dr. Kopp z 2144 od 2420 oddanih glasov, v šestem mestnem okraji (Mariahilf) pa trgovinske zbornice svetovalec Neuber z večino 224 glasov. Glasovnic se je oddalo 2180. Obrtniški nadzorniki bodo 31. t. m. imeli na Dunaji prvo skupno sejo pod prvosedstvom osrednjega obrtniškega nadzornika, dvornega svetovalca Migerke ter bodo poročali o svojem dosedanjem delovanji in opazovanji, pri katerej priliki do-bodo tudi poduk za prihodnje postopanj«. Njih poročila se tiskana razglase. Vojno naie brodotje bo letos imelo vaje, kakoršnih dozdaj še ni bilo. Koncentrirane bodo štiri kazematnice (Tegetthoff, Lissa, Kiiaer, Prinz Eugen), dve fregati oklopnici (Ferdinand Mix in Habsburg), šest torpednih ladij s parnikom na kolesa Kaiaerin Elisabeth za torpedno matico, v dve pomorski diviziji. Velike vaje se prično prve dni meseca junija ter bodo trajale do srede julija; pri vajah se bodo poskušale rešiti težavneje taktične in tehnične probleme novodobne pomorske vojne, in skušalo se bo tudi, kako se da najvaž-neje orožje za napad navspešneje rabiti. VrSile se bodo vaje po jadranskem, jonskem, ti renske m in srednjem morji, potem pa bodo križale po omenjenih morjih ladije in re vrnole še le proti koncu avgusta. Iz Zagreba se poroča v »Presse«, da se hrvatski ban v prihodnjem zasedanji postavi narod ne j stranki na čelo, katera stranka ima zopet več upanja, da se volitve njej povoljno izvrše ter da bo mogoče v saboru v8peŠno delovanje. — Hrvatski listi pa poročajo, da vsled različnega mnenja z svojimi somišljeniki odloži svoj mandat narodni poslanec Folnegovič, najrazumniši i najvplivniši ud stranke prava. Ogerski minister Tista je izdal dva važna ukaza. V prvem zahteva pri volitvah mirno vedenje, prepoveduje do doslej skoraj povsod navadno pretepanje, in občinskim načelnikom nalaga, naj strogo na to pazijo, da se ne bodo Žalile narodnosti in veroizpovedanja. V drugem ukazu pa svari pred izseljevanjem v Ameriko, ker je prejel od tam resnična i natančna poročila, da mnogo Madjarov živi tam v največjem siromaštvu. Zastran premelČenja trnovilkega vseučilišča se poroča, da so nekateri profesorji filozofiške fakultete predlagali prošnjo na državni zbor, naj se premesti v Brno, a fakulteta tega predloga ni sprejela. Aka-demični senat je postopanje teh profesorjev naravnost obsodil. Sicer pa je bil deželni načelnik pooblaščen, ovreči tak sklep. Koloivarskega vseučilišča senat je ukazal, naj se rumunslcih študentov društvo »Julia« zapre. Policija je prepovedala od tega društva sklenene majnikove veselice in glavni zbor. Študentje pa so vložili pri višjem županstvu pritožbo. Vnanje dežele. Srbska skupščina je 25. t. m. izročila kralju adreso, ki se naslanja na prestolni govor, izraža veselje zastran sprejema srbskega kralja v Horaburgu in obiska cesa-rjeviča Rudolfa ter ostro obsoja upor. — Kralj se je zahvalil za domoljubna čutila. Po bojih za samostojnost se je pričela doba vsestranskega kulturnega dela. Kralja veseli domoljubni duh in edinost v skup- ščini in prišteva ta dan mej najlepše njegovega živenja, namreč dneva, ko mu je bil rojen sin in ko je bila Srbija prokli-cana za kraljestvo. Za patrijarha vsek Armencev j^ bil zvoljen carijinijski patrijarh Narses. Krasieveki. kateremu se je določila trdnjava Devin ali Glansko, prosil je, naji kazen prebije v trdnjavi Konigstein, ker mu zrak tam bolj ugaja; njegova pravda mu je pobrala vse premoženje. Mej nemi ko in angUlko vlado utegne Še nastati razpor zarad nemških naseljencev na zapadnej obali Afrike, kder so si zbrali zemljišče Angra Pequena i se vedno bolj tja selijo, tako sicer, da so se angleški naseljenci vznemirili in poslali zarad tega posebno deputacijo v London, katerej je lord Derby rekel, da kolonizacija nikoli ni bila v programu Nemčije, Glad8tone pa je v parlamentu izjavil, da so otoci in Angra Pequena angleška vlastnina in da bo Angleška v vsakem slučaji branila svoja posestva. Bismark pa je nemškemu konzulu v Kaptown brzojavil, da so nemški naseljenci pod varstvom nemškega cesarstva, i naj se to naseljencem razglasi. V Parizu je zadnjo nedeljo na tisoče ljudstva obiskalo komunistov grobe; na grobih so se čuli klici: »Živela komunal Živela socijalna republika!« Ker se policija ni mefiala v to demonstracijo, raz&lo se je počasi zopet ljudstvo ter se ni pripetil noben nered. Holandija in Belgija ste sklenoli pogodbo, po katerej so nemški princi izključeni od prestolnega nastopstva v Holandiji. V Belgiji so bile 25. t. m. po vsej deželi prvikrat volitve po novem volilnem redu. Liberalci so mnogo sedežev zgubili. OrUi kralj 2. junija z dvema svojima sinoma odpotuje na Dunaj« od kodar ide v Peterburg, kder se vdeleži pri ženito-vanji velicega kneza Sergija; oba sinova pa se z Dunaja napotita v Wiesbaden. O egiptovskem pralanji se iz Londona poroča, da je angleška vlada sklenola,. udati se francoskemu zahtevanjl, da se angleški vojaki v dveh letih pokličejo iz Egipta, kakor tudi zabtevanju glede mej-narodne kontrole, katera sama ima oblast o egiptovskih finančnih zadevah delati sklepe. 1\ Sudana se poroči, da je krivi pro-rok sklenol, Gorduna živega v roke dobiti. Uporniki okoli Kartuma ne puščajo nič več živeža v to mesto. Poroča se tudi,-kar pa ni dosti verjetno, da seje Gordon izjavil, da se pomuhamedani, ako mu ne pride k malu na pomoč angleška vojska. Kakire se poroča 26. t. m., da je mnogo selov bilo poslanih v Kartuni. Governerju v Dongoli, o katerega zvestobi zdaj ni več dvombe, poslali so 1000 pušk. Tri egiptovske vojne ladije se imajo poslati po Nilu proti Sudanu. Za vojno na jesen pa se ne delajo nikake priprave. Angleški generali so se posvetovali in prišli do tega mnenja, da je pot z vojsko v K. rtu m skoz Suakin in Barbar najmanj težavna. DOPISI. iz To maj a, dne 18. maja. — Razvoj umnega kmetijstva se dan na dan tudi pri nas širi, za kar se tudi vlaaa neki zel6 briga. 1» kaj bi ne? Saj dobro vč in spoznava, da uprav kmetijstvo —-iz tega blagostanje — je steber vsakej državi. V dosego tega nam je pa dala tudi sredstev in to so potovalni učitelji kmetijstva, koji više šole izvršujoč našemu zemljaku priporočajo in govore, predavajo. Tako predavanje smo imeli tu v nedeljo, 18. maja. G. učitelj Kramar si je privabil vsled prizadevanja mnogo zvestih sluŠalcev. Vse je bilo radovedno poznati novega učitelja, posebno zato, ker je Slovenec in javno naj povem, da nič druzega, nego gole stene bi bili opazili v šolsk. poslopji, ako r.ismo dobili slov. potovalnega učitelja; kajti delovanje, tako i »blaženi pohrusten« g. pl. Baldiuija, je na nas v takej meri vplival, da se nam je komaj danes rana nekoliko zacelila, poslušajoč govor v naščmi. Govorica je bila o napakah živinorejskih na Krasu in jaz menim, da moramo biti g. učitelju baš za tako predavanje prav hvaležni, ker živinoreja nam donaŠa* velike dobičke, kar je pa le tedaj mogoče, če jo znamo umno rediti. — Vse slabo,, pravi govornik, naj se odstrani, odpravi EDINOST. ter pristavlja, kako naj se ravna ▼ botji vspeb. In kako so bile vse napake resnične. Nekdo je hotel uže reči, da je gospod učitelj KraŠevec, ker tako dobro pozna naše razmere, a drugi mu segne v besedo: to se vć da, Če ni, pa bo — saj on je naš zdaj. Iz tega vidiš, dragi bralec, s kako ljubeznijo smo slušali predavanje ter zopet uekoliko dobrih zrnic odnesli z seboj, k čemur nun je pripomogel strokovnjak z iepitn načinom in zanimivostjo svojega govora. Tudi mi je omeniti, da se g. učitelj jako uljudno vede mej kmeti; in prav s tem si pridobiva spoštovanje in ljubezen, in njegovega delovanja sad se bo vsled tega kmalu videl. Govorilo seje tudi o vinarskem društvu, ki se zdaj na Krasu snuje. To vam je, preorani, neobhodno potrebno! V tem uo-pisu ne morom razpravljati konsti; le pridno se vpisnjte v društvo in preverjen sem, du vam bo vsakdo radostno gledal v obraz, ako se zanimate za svoje dobro. Mej odličnjaki smo zagledali tudijed-nega slušat. Ija izmej prvih magnatov kraških in ko vprašam, kedoje oni gospod, odgovorilo se mi je. da je velik prijatelj kmetijstva. Ko take merodajne osebe, zdatuu moči v gmotnem in duševnem oziru jamejo delovati, tedaj so ubožnemu ljudstvu pravi voditelji, prava podpora, za-slomba. Našemu domačinu je mari za boljše stanje svoji ti bližnjih, veselje mu je kmetijstva naloga, skrb in trud pa, kako spraviti kmeta na boljše noge. fcatoraj: dobro nam doŠel, veselo pozdravljen vselej! »Človek naj stori, kolikor more — in storil je vse; kar je dobro iu koristno, to nikoli ni zgubljeno,« K slepu še prav toplo priporočam To-majcem in okoličanom, da se zvesto okle-nejo moža, ki jim bo vedel zmirom dobro in rad svetovati v napredek kmetijstva, v njih blagost. Slušajte svete skušenih, poštenih, pametnih tu umnih in — bolje se vam bo godilo! č.u. Iz VatovelJ v Brklnab, dne 20. maja 1884. Z veseljem |e bilo gledati pomladanski cvet, vsi hribci in doli so bili v belo cvetoče j obleki, lep up dajaje nagemu uborutmu kmetovalcu, ali Jali Bog, vse so končale gosenice in sicer v vaseh: Vareje, Podgrad, Misleče in Valovlje ; žalostno je gledati urevesa, katera so taka, kakor bi bila pogorela. Siromašen je Br-kiu, če mu toča ne vzame, pa mu gosenice uničijo. Na tisoče in tisoče je škode, ljudje so premalo na zalego pazili. Poprejšnji učitelj P. ni uo«Li skrbel, da bi bil pouu-čevui ljudi m vziasti mladino o zalirauju iu pokončavanju tega drevju zelo škodljivega rnrče&a, brigal se je le 2a petje. Ubogemu kmetu res petje blaži srce, ali to ui uo8ti, kmeta treba učiti tudi kmetijstva. Sedanji g. učitelj Del Got je precej, ko je zapahi gosenice, mladini v šoil raztolma-čil, Kako se imajo uničevati in povedal sredstva za to.Gosp. učitelj Del Dot tudi odrasle v cerkev grede ob nedeljah podu-ćuje iu jim tudi kaj iz kmetijstva pove. On je naudušil ljudi za šolski vrt, kateri je našej mladini ueobboduo potreben. Slišimo, da se g. P. odpravlja v Gorico, radi tuu uauio slovo iz uuših Brkinov, sedanjemu g. učitelju Fra u jo Del Gotu pa kličemo : dobro došel. Iz Dutovljauske občine, 19. maja. Po jedemaieui predavanji popoto-vainega učitelja v To maj i dne 18. t. m. se je v vinarsko društvo vpisalo mnogo osob, ko je g. Kramar temeljito razložil namen tega društva mnogobrojuej množici, ki ga je pazljivo poslušala. Upamo da se vpiše v to društvo še mnogo posestnikov. Glavni sedež temu aruštvu bi bil najprimernejši v Dutovljan, ker je središče Krasa. Posebna hvala gre g. A. Stoku v Dutovljan, ki tako neutrudljivo budi ljudstvo k spoznanju za u|egovo blagost. Kakor V&tii je poslednji dopisnik poročal, uže mnogo je žrtvovala naša občina za pogoj-zdovanje Krasa, a pri vsem tem se je letos zaprlo blizo 20 oralov pašnika, in sicer tak pašnik, ki je uže popolnoma po-gozden, in to pri vasi odelka Kreplje, OBtali pašnik, ki je potreben da se pogozdi, ker je čist grušč, pa se je prepustil, da živina na njem strada; je li to napredek? Za časa iupanovanja g. A Stoka se je mnogo pogozdilo, pa je občina le malo občutila. Z otožnim srcem obžalujemo njega odstop, ker po tem je nastal velik nered, ne ve se zakaj, morda zarad nezmožnosti sedanjega županstva? Računi utegnejo biti zlo zmedeni, ker se delajo uže nenavadno dolgo. Upamo vendar, ua se povrne zopet toliko zaželjeni mir k nam, ker ga potrebuje vsa občina. Opazovalec. Iž Cola nad Vipavo 20. maja. — Tukaj smo imeli 18. t. m. volitev občinskega župana; izvoljen je bil z sedmemi glasi (šest je bilo nasprotnih) g. Maks Z.gur, gostilničar; za svetovalca sta bila izvoliena g. Andrej Rovan in g. Mihael Puc, toda omenjena nista hotela volitve sprejeti in to iz posebnih vzrokov, na^nju mesto sta prišla Fran Puc in Fran Čuk. Naj tudi omenim, da se pri volitvi ni pravilno postopalo, sicer bi bil prišel na županov sedež drug, ki je za to mesto sposoben in unet za blagost občine. Volitev bi se bila drugače izvršila, pa bil je na križpotu agent, ki je volilce k sebi vabil in napajal, da so inu v veselej družbi glasove piodajali za dva uli tri litre vina in tako so pri volitvi zmagali in napravili prepir in škodo Kakor se sliši, vloŽe nekateri posestniki pritožbo zoper nepravilno volitev. Eden, ki mu je to inari. Domače in razne vesti. Politično društvo Edinost. Predsedništvo omenjenega društva vabi vse odbornike in namestnike k seji, ti bode v soboto, dne 31. t. m. ob ||. uri dopoludne pri uredništvu nušega lista, ulica Torrente, poleg nove tiskarne. Na dnevnem redu bode posvetovanje zarad dopolnitnih volitev za dež. zbor Istrski.— Nadejati se je, da se te važne seje vde-leže vsi odborniki in namestniki. Volilcem voloskcga okraja! Kakor Vam je znano iz zadnje št. »Edinosti«, odpovedal se je častiti kanonik, izvrstni poprejšnji Vafi poslanec, v. č.gosp. Strk, zarad bolehnosti volitvi v deželni zbor. Politično druStvo »Edinost«, ki je pozvedalo menjenje čestitih volilcev, je zvedelo, da bi mnogi rodoljubje in volilci naj-rajše videli, da kandidira g. Slavo j Jenko, trgovec in posestnik v Pod-gradu, kateri je obče znan kakor pošten, rodoljuben in razumen mož. — Odbor Edinosti bode imel v soboto svojo sejo in v sobotnem nafiem listu, bomo prinesli oklic društva ,,Edinost" na volilce Koperskega in Voloskega okraja. Volitve deželnih poslancev v Koperskem in voloskem okraju leta 1884. O volitvi volilnih mož v Buzet-u nam pišejo.* »Sopet v soboto, dari na katerega se naše nujunačnejše občine najtežavnejše vdeležć. Potem pa se je glasovalo po starih volilnih listinah, a ne po novih popravljenih; v starih listinah pa so spuščeni skoro vsi naši veljavni možje buzetskega sodnijskega okraja. — Kadar so zvedeli naši volilci, da se bode volilo po starih listinab, so protestovali, f>a se oddalili in se niso niti vdeležili vo-itve; volili so potem sami italijanaši, pa naše kukovice. Pa vse to ne pomaga nič, ker pri volitvah poslancev bode tako i tako, tudi brez Buzetčanov zmaga naša; volitve v koperskem pol. okraju so se namreč tako izvršile, da bode sigurnih 48 volilcev za naše narodne poslance, kukovice pa imajo k večem le 32 glasov. Da so stare listine buzetske za volitev prvotnih volilcev V8« pokvarjene, to se vidi najbolj iz tega, da so pri letošnjih občinskih volitvah v Buzet-u samem, kder je vendar gnjezdo kukovic. sijajno zmagal: v U. in III. razradu naši, čisto narodni ljudje, in da bo odslej buzetski občinski zaBtop in buzetsko županstvo odločno narodno. — Bogme, tega se ni bilo nadejati še tako kmalo, in vendar je prišlo, kakor more priti še marsikaj v Istri, da so le naši rodoljubje pošteni in delalui. Da soprvotne volitve v Pomjanu, Piranu, Miljah, v Dekani tako dobro izpale, za to se je pred vsem trudila čestita duhovščina, a tudi ti le zasebniki posestniki: gg.: Turko Jožef Ferkotn, Turko Jožef Cermalj iu Sv. Antona, Mihec iz Kubeda, Ivan Vidali iz Kubeda, I. Grižon, nadžu-pan v Dekani, I. Gregorič, posestnik v De kani, Pauliž. veleposestnik v Črnemkalu, Cepak iz Rzara, Josip Franca iz Gračičča, Bordon Ivan iz Sv. Antona, MahničJožtf in Lovro Cikada iz Dekani, a naposled gg. Kavalič in Kotrle Andrej iz Sv. Antona, katera zadnja sta ta pot prvikrat volila z nami za narodne volilne može. — Vsem tem gospodom bodi v imenu svete naše stvari izrečena presrčna hvala. Imenovanje. Deželni namestnik za Primorsko je imenoval začasnega stavbenega pristava Konrada Fiers za stalnega stavbenega pristava v tebničnrj državnej službi na Primorskem. Povldanje. Prečast. gosp. konzist. svetovalec, tajnik in dvorni kaplan dr. Janez Zuža je postal nadžupnik in dekan na Laškem (Markt Tiiffer) v lavantskej škofiji. Prof. dr. Glaser je sprejel od naučnega ministerstva ponudbo, nuj dovrši etimologični sanskrtski slovar, kateri je pričel delati češki učenjak Vaniček, ki je pa meseca februvarja v Pragi umrl ter puBtil delo nedovršeno. Vsled tega je Gla-ser odložil popotovanje v Pariz ter šel v Prago. To odlikovanje našega rojaka dela čast vsem Slovencem. Da so toliko izobraženi in učeni Cehi morali o znanstvenih zadevah seči po Slovencu, to je važna stvar. Za tržaško malo semenišče se je od 16. aprila do 16. m;ija nabralo; doneskov od duhovnikov 48 uld. 50 kr., doneskov od vernikov 94 gld. 97 kr., družba svete obitelji je darovala 5 gol., cerkve so dale za leto 1884 149 gol. raznih dohodkov je bilo 726 gol. 10 kr., in sicer so zložili semenišča gojenci 91 gol., iz zaloge Dobrilinih štipendij je došlo 500 gol., iz Guličeve štipendije 80 gol., majnikovi kuponi so dali 55 gol. 10 kr., vsi dohodki znašajo toraj 1023 gol. 57 kr. Novice lz tržačke škofje. Raz pisana sta kanonikat »Manzini« v Kopru no 31. maja in kaplanija »Revoltella« v Farnetu do 20. junija. — Umrl je 6 i. m. č. g. Ant. Bole, kaplan v pokoju v Pomjanu. Dubovue vaje za svečenike tržaške škofije se bodo letos na prvo vi šile v Trstu od 21. do 25. julija. i Pekovska zadruga v Trstu. Začasni odbor pekovske zadruge naznanja s tem, da bode 40. junija 1.1. občni zbor gospodarjev, 12. junija t. 1. pa občni zbor delalcev, oba zbora v restavrac'ji «A1 Giar-dinetto». Začetek zborovanja se naznani kesneje. Llplčansk! konji na prodaj. Redka priložnost si prelepih lipičanskih konj, čiste in mešane arabske krvi, kupiti bo 3. junija, kateri dan bo v Lipici očitna dražba (katere uŽć 18 let ni bilo). Na tej se proda 16 konj (brez napak od 2—4 let) in sicer 5 žrebičev in 11 kobilic. Dražba se prične ob pol 11. uri. Slovenci, kateri ste prijatelji konjiču, tej najlepšej Živali, ne zamudite priložnosti, najpotite se ta dan v Lipico. Ko bi se vam tudi ne posrečilo, arabskega konjiča domu pripeljati, ne bode vam žal, da ste Lipico, najlepši kraj v tržaškej okolici, in uže nad 300 let slovečo dvorno kobilarno videli. Lipica je pol ure od sežanske postaje oddaljena. Zapriseženih mešetarjev je v Trstu 116. kakor se vidi iz dotičnega, od borse izdanega imenika. Mej temi je 61 mešetarjev za blago, 38 za menjfce in denar in 14 za vožnje in zavarovanja. Tržaške novosti: Tržalki magistrat je razpisal tri službe Šolskih slug, eno za ljudsko šolo na Bel-vedeiu z letno plačo 400 gold., eno na ljudskej šoli na Ferijeri z letno plačo 350 gold. in eno na ljudskej šoli v starem mestu z letno plačo 3U0 gld. Prošnje se morajo položiti pri magistratu do 15 junija. Tržaških lotcev društvo bode oba bin-koštua praznika praznovalo svoj uže eno letni obstoj s tem, da bo v Bazovici dobro jelo in pilo, mej tem pa streljalo v nekem obzidanem prostoru (dvorišču) na steklene kroglje. Tuni fletno! A mi Slovenci najdeno uže boljših kratKOČasnosU. Menažerija. — Kedor bode hotel videti vse polno različnih eksotičnih živalij, imel bo za to priliko v kratkem; na dvorišču, na katerem je javna tehtnica nasproti javnega vrtu, namreč razstavi te dni tuk. g. Singer vse polno živali, levov, tigrov, slonov, opic, mejnjimjorang-utang-ov in drugih. Nesreče. V soboto so peljali konji tuk. špediterja Xidias blago na molo Giusep-pino, a tam so vsled nepaznosti voznika Eadli konji z vozom ved v morje; ker je ilu precej pri rokah pomoč, so konje kmalo potegnoli iz morja. Vreme. Iz Kranjskega in tu.ii iz nekaterih krajev Primorskega poroča se nam o nevihtah in toči, ki je napravila veliko škode. — V Trstu pa smo imeli 3 dni tako hudo burjo, da je drevje lomila, trte po okolici močno poškodovala in skoraj vse sadje uničila. Po hudej vročini je zopet par dni bilo prav mrzlo. Čudno vreme I Pri prihodnjih porotnih obravnavah v Trstu pridejb na vrsto ta le kažnjiva dejanja: 3. in 4. junija, založeni Karol dr. Ciatto, Karol Bechtinger In Viktor Cavesso, razžaljenje česti; 5. junija, Angelo Ziliotto, goljufija; 6. junija, Julij Kirchhofer, razžaljenje česti; 7. junija. Martin Maver, uboj; U. junija, Jožef in Marija Zottig; ponareja denarja; 10. junija, Helena Perčič, detomor; U. junija, Julij Netter in Jožtf Milanič, razžaljenje česti. — Nu, časnikarstvo je najbolj zastopano. Ujetnik pobesnel s parnlka. V Aleksandriji so prijeli dva Tržaška tatova, ondotni naš konzulat ju je poslal po Lloydovem parniku v Trst, da ju bode sodila tuk. sodnija; —spremljal ju je navadni konzulatski kavaš. — A eden obeh se je v trenutku, ko ga knvaS ni opaževal vrgel čez krov v morje blizo otoka Cefa-lonija ter je potem plaval skoraj 1 milijo daleč, dokler je dosegel suho zemljo in tako u bežal. Ta tiček z ribjimi lastnostmi je nek Jožef G., Čevljar tržaški. Proroklnjo. ki svoje lastne bodočnosti ni poznala, spravil je v senco pod ključ te dni varstvene straže nadzornik, g. Nučič. Najprej je metala karte In iz njih prorokavala. Ker je pa to pro-rokovanje uže prenavadno ter se jih premnogo ž njm peča in zato nema več zlatega dna, izmislila si je nekaj boljšega, nenavadnega, bolj gotovega. Prorokovati je začela iz Ione, skled, oglja, svinca, kropa in iz iebljev, vzetih iz rakev na pokopališči sv. Ane; vsaj tako je ona trdila in dostavljajo, da nuje zanje 1, 2 in več goldinarjev. S temi ča*odejnimi stvarmi in tajnimi zaklet nami je vabila iz žepov lahkovernih gospej po 5—10 tudi po 50 in 100 gol.; imela je tedaj dober posel, ki je kaj nesel. A vsake stvari je enkrat konec, in tako se je končalo tudi n|eno prorokovanje, o katerem ima zdaj čas premišljevati. Kaj pa Pepi Strigon? Vest o petardi v ulici Malcanton, katero srno prinesli v Št. 40 našega lista, b ije ni resnična; prinesla jo je prva «L'Ali-bardai, list, ki dela le v senzacijah. Poli* cija nič o tej bombi ne zna, in ne more znati, ker jo je menda videl jn slišal le reporter «Alabarde», alias «Solobarde». Sicer pa jo treba priznati, da so policijski organi zadnji Čas prišli na sled mnogim petardistom ter jih mnogo tudi imajo pod ključem. Pol^jdsko. Neznani tatovi so v soboto po lestvicah splazili se v prvo nadstropje hiše št 513 v Rocolju, tam vdrli Šipo okna sobe neke Marije T., ki je tako t'duo spala, da ni slišala, kako so tatje preiskovali nje omaro in iz nje vzeli zlate uhane, 8 svilnatih rut in 2 zlata prstana. — Necega delnica na ladijah (kalafu) je policija zaprla, ker je svojo priležnico na javnej ulici pretepal in tako nevarno rani), da so jo morali precej odpeljati v bolnico. —Policija je vteknola v nedeljo zvečer pod ključ tri izvo?čike, ker so četrtega izvošČika necega Ukmat-ja pretepali in do dobrega namabali. — To so junaki: trije proti enemul — V nedeljo zvečer je policija našla fakina Franca G., ko je na ulici slačil nekega pijanca pa ne z namenom da ga pelje spati, ampak da ga pusti nazega na ulici. — Ker se pa to ne sme, bo le se zdaj v luknji pokoril. — Nekemu izvoščeku v Kadinu št. 324 so v ponedelek v noči neznani tatje iz zaprte skrinje ukradli listnik, v katerem je bilo 200 gld. Iz materij« nam išejo: V Materiji se gode na polti Še vedno nerednosti; vse opominjevanje ne pomaga nič. N. pr. »Slov. Naroda« 446. št. in »Novic* SO. it. ni dobiia bližnja Čitalnica v Brezovici; prav tako je ležala neka poštna nakaznica na pošti polnih IS dni, ne da bi se bil oddal vročilni list, če tudi je skoraj vsak dan prilika, liste oddajati. Škoda, ki bi lahko iz te^a izvirala, bi bi a prevelika, da bi se moglo to trpeti. Kako pa je z dru-zirni pismi, ako se s Časopisi in priporočenimi listi tako dela?! Slovenska dllalnlca v Gorici priredi nesedo denes zvečer ob 8. uri na čast biskupu Strossmajerju, ki se je te dni povrnol iz Rima v Gorico, kder ostane Kakih 8 dni. — Dobro bi bilo, da bi se mu šla poklonit v bližnjo Gorico tudi deputacija trž. Slovanov. Program veselice je jake zanimiv. Pri prihodnjih porotnih obravnavah v Gorici se bodo sodila ta le kar.njiva dejanja: 4. in 5. junija, zato-ženi Ivan Rea, goljufija; 6. junija, Ivan Levpuščik. teško telesno poškodovanje; 7. junija, Eliza Kraus, tatvina; 9. junija, Ivan Be^itfnassi in Domenik Paviotti, rop; 10. in 11. i • uija, Anton in Jožefa vdova Besednjak. za žig; 17. juni ja, Jožef Lazar, Jožef Balon, J žef Hrast, Anton Perinčič, Anton Bergim, Tomaž Rakovščik, Ivan Piesnur, Martin Felz, Franc Primožič, Ivan Cendov in Anion G.iberŠČik, ponarejanje javnih kredituih papirjev. Iz Postojlne se 25. maja piše • Ljublj. Listu«: Priprave za električno razsvetljavo postojinske jame delajo se velikanske. V: Še se uže poskušnje; prva idla je v soboto, druga včeraj v neoeljo popoludne po službi božji v prisotnosti blizol60 vojaških gojencev z Reke. Druga izvršila se je izredno povoljno; vse je občudovalo naravno moč in krasoto elek-, triČ ie luči, zlasti čarobno razsvetljeno biio je plesišče in kalvarja; to bode privabilo izvestno premnogo ptujcev v prijazno Postojino o Binkoštih. In čegava zasluga je vse to? komu neki gre v prvi vrsti zaslužena hvala? sigurno našemu a blagost in napredek Postojine in vsga okraja neumorno delujočemu, za napredek in za vse lepo in koristno prevnetemu gospodu glavarju Globočniku. Rokodelsko bralno družtvo v lominu napravi, pri vgodnem vremenu, na binkoštni pondeliek dne 2. junija t. 1. popoludne v prater pri strelišču «Izl*t», pri kterem bo sodelovala detnača gonba. K obilni v delež hi vabi uljudno: O Ibor. Slavnost blagoslov I JeuJa zastave savinjskega «Sokola» bode torej gotovo oba binkoštna praznika v pri-južnem tryu Mozirje. Kedor le more naj ob\Ue to slavnost naših štajerskih bratov; grevtlo ga ne bode, ker savinska dolina je uže sama na sebi vredna, da jo človek obišče. Iz Trsta pojile tija močna deputacija. 12 do 14 Sokolov in pa mala deputacija del. podp. društva. t Mirofiav Smetana, največji umetnik Češke narodne godbe, umrl je 12. t. m. On je Čehom ustvaril narodno glasbeao-lite- EDINOST. raturo i navodno opero, z mnozimi svojimi izvrstnimi umotvori, kakor so: »Brani-bofi v (!>hah». »P oiana nevesta«, «Da-Iibor», «Dve v1ovy», «Hubička», »T.ijeni-8tvo», in «Libuše», pri iobii si je nesmrtno slavo. Iznajdba. Imeniten francoski kemik. Pastem-, iznašel je nekla preservativnl l^k nroti steklini psov. Ti lek je javil t-? dni v akademiji znanosti v P.irizu. Pri iste.) seji te akademije pa je naznanil tudi nek Vili ilongue zavesljiv pomoček proti trtnpj uši. Obe iznajdbi, če resnični, ste največe važnosti. Kuga. Zdravstveni' urad iz Tripoli-tanskeg* javlja, da je v B*dra-Burkude. ▼ Mezopotamiji na poti od Mendeli in An-quine v Bagdad vstala kuga. Kraj so zaprli vojaki. Zahvala. Podpisana rodbina se preserčno zahvaljuje vsim onim, ki so jej dali toliko dokazov sočutja o priliki srnerti nepozahljive matere Franje ter nje posvetne ostanke tako mnogobrojno spremili k zadnjemu počitku. Zahvaljuje se nadalje dariteljem krasnih vencev in osobito čeetitim gospem drulabnicam društva rudečega krifa. koje !=o se vdeležile polnoštevilno pogreba preljube rajne. Slednjič zahvaljuje se vslm onim, koji so jej pismenim potem izrazili svoje sočutje ter tako olajšali kolikor mogoč- žalost, ki jej je prizadela bridka izguba. V Sežani 22. majnika 1884. Žalujoča rodbina Gregorin-ova. Sv. M. M. spodnjej gl.i506'i0, 6. junija, 7. julija. il. avgusta; — premoženie Ivana Bello v Trstu I7 junija; — hiša I. Uigutti v Ver-deln 17. julija; — PremoŽenje M Ipavca v Carboli zgornjej gl. 19,008 — 26 junija, 18 julija, 0. avgusta. — V Kanalu. PremoŽenje Ivana Cargo iz Ročlnj-a gl. 57^0-83 — 3i. maja, 28. junija in 26. julija. - V Komnu. Premoženje Ivana Tercona iz Mavhinje gl. 875 — 3 junija. 3. julija, 4 avgusta. — V Sežani. Premoženje Ant. Lazerja iz Repnega gl. 1077 45 — 3, junija. 1. julija. 4 avgusta. — V Pod-grada. Premoženje TomaŽa Sluge Iz Račiće gl. 217O. — 4. junija, 4. julija, 4. avgusta. Premoženja Mihaela Miklauc iz GradiŠa gl. 6O0 19. julija — V Kominu PremoŽenje in M Musiča gl. n0'2 96,7. junija, 5. julija, 2. avgusta. - V Borici. Premoženje Ane Vuga, gl. i70 -7. junija, 11. julija, li avgusta. — V Sežani. Premoženje Ivana Požar gl. 630 —, 23. junija, 23. julija ; premoŽenje Josipa Bak iz Barke a3. junija, 23. julija; premoženje Iv. Pirun iz Mer<5 gl. 721. — 23. junija, 23. julija; — premoženje Mihaela Rožanc iz Varej gl 625. aO. junija, 21. julija —; premoženje M. Lipolt gl. 830, 20. junija, 21. julija; premoŽenje Ivana Fabjana gl. 490.-, 20. junija, al. julija. — V Komnu. Premoženie Jos. Pegana iz Koprive gl. a9o. - 28 junija, 28. julija. — V Goriol. PremoŽenje Antona SaUsida iz PrvaSina gl. 149*76 3. junija, 4. julija, 4. avgusta ; — premoženje Frančiške Calć ro|. Godina v šem-pasu gl. i63*38, 25. junija in 25. julija. Javna zahvala, „Podpiralni zalogi slovanskih vseuSUiSčni-kov v Gradci" so nadalje *) darovati blagovolili: Slavna Stirska hranilnica v Gradci 50 gold., gospa Nina Frfihlich pl Feldan v Gradci in gospod dr, Pavel Turner v Budimpeštu po 40 golti., gospodje državni poslanci na Dunaji: A. Alun, A. Obreza, V. Pfeifer, dr. J. Poklukar, Božidar RaiS, in dr. Jal. Vošnjah po 5 gold., gospodje dr. Benjamin Ipivic. zdravnik v Gradci. Franjo Sal. Pire, vodja gimn. konvikta v St. Pavlu na Koroškem in dr, Dragutin Prus v Konjicah tudi po 5 gold.. gospod Vr-oolc\ (Gobčev), uradnik v Gradci, 4 gold., gospodje dr. Zeno Dolschein v Gradci, Franjo Hauptman, c. kr. profesor v Gradci, Rafael AfrkitS davkarski pristav v Laškem trgu, dr. .T "rt MurSec, umirovljeni profesor in konsis-torijalni svetovalec v Gtadci. in baron J. Schne• gel, državni poslanec na Dunaji, po 3 gold., gospod Kolumban Urnik, kaplan v št. Pavlu na Koroškem 2 gld., in gospod] Ivan Zupan, kr. profesor v Zagrebu, / gl. 95 novi. Za vse te preblage darove izrekajo podpisani v imenu ,,opravilnega odbora podpl-ralne zaloge slov. vseuSiliŠcSnikov v Gradci" in v imenu onih, kteri dobrote imenovanega zavoda uživajo, najiskrenejšo zahvalo. Bog povrni! V Gradci, dne al. maja i884. Prof. dr. Gregor AVek, s. r., t. predsednik. Namestni gimn. uSitelj Jotip Lendovšek, s. r. t. č. tajnik. *) Glej I. letošnjo zahvalo v Štev. 20. tega lista dne a5. marcija t. 1. Tržno porodilo. Kupčija v obe« jako mlahova. Gene kave in sladkorja nespremenjene in trdne. Olje dobro obrajtano. prav tako petrolje ki stane denes p). 9do gl. 10. — Sadje popolnoma zanemarjeno, prav tako domači •pridtlki In žito. — Les Še precej obrajtan, a seno neina primerne nene, v — »> Kreditne delnice .... 312 • 80 • ) on ion 10 lir sterlin . . 122 . 25 » Napoleon....... 9 » 69 « C. kr. cekini...... 5 • 74 » 100 državnih mark ... 59 » 70 . •lavne dražbe. V Trstu. Premoženje bratov Miklavec iz Barkovelj gl. 4187-41 dne, 23. junija 21 julija t. I.; - premoženje Ivana Komavli iz Rocolja, gl. 16,03247 26. junija in 1. avgusta; — premoženje Jos. AntončiS-a v Skednju gl. 924"29 31. maja, 30. junija in 4. avgusta t. I . premoženje bratov Nardin v Sv. Mariji Magd Da bise preskrbelo TržaSkemu mestu povoljne pitne in druge potrebne vporab-Ijive vode, je prosil njegov magistrat z vlogo dnć 27. avgusta 1. 1883, da hi se mu dovolilo zajemati vode iz Bitrlškega potoka 12.000 kub. metrov ter iz reke »Reka« 28.000 kub. metrov vsak dan. Bistriška voda bi ae odtekala odlzvirka v Bistrici do Skocijana v Primorji tlkoma državne, oziroma Reške okrajne ceste po v dva metra v zemljo zakopanih cevih skoz občin® Bistrica, Trnovo, Topole, Mereč je, Rateževobrdo, Kilovče, Najdenoselo) Staraiica, Koiana. Votče, Gorenji Vrem, Britof. Famlje, S ko/l je in Naklo; Reka pa bi se zajela pri Vremu v deloma odprt, deloma pokrit pol*« stare struge do Skocijana speljani vodolok. Pri Škocijanu združila b ise oba uže imenovana vodotoka, ter voda bi se od tu napeljevala v Trst v podzemeljskem l*/4 milj dolsem kanalu , za koje posledne podvzptja je Tržalko mesto potrebno dovoljenja že pred leti zadobilo. Vsled te uloge se v porazumu z c. kr. okrajnim glavarstvom v HeŽani postavna navolna obravnava izpifte na 5. dan in sledeče dneve meseca junija t. 1. ob 10. uri dopolndne v Bistrici, pri kateri se bo pozv* 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov Premijna reserva vsih oddelkov Rcscrva za škode V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih .... Skupni znesek v: h škod plačanih odi. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnateljstva 24—'22 Via ValcLir»ivo, št. 2 (v lastnej hiši) 161.500,-6,638.505.-284 591.- 13,206.(596.47 Lekarnica Serravallo v Trstu. Plrule Brerinc oslobodujejo po malem emorojdnih zaprek, zapora, trdin ne-tečnosti. trebušnih bolezni, hudega riganja, histerionrga in hipohondričneea tolčenja srca, katero pride od lenosti sokov, glavnih bolezni in olajšavajo ženskam krvno čiščenje, dajajo trebuhu več snage ter poboljšavajo soke, zaradi česar so one koristne vsakemu brez izjemka. Siguren je pak lek proti hemoroidam. Opomba. Da bode lažje gospodi lekarnlča-rjem in mirodilničarjem austro-ogerskega cesarstva dobivati prave pirole Brerine in vse leke, kateri se delajo v mojem laboratoriju, utemeljil sem v Trstu pri svojemu pooblaščencu gospodu J Seravallo občno skladišče ?a svoje izdelke • zato naj se odslej vsi obračajo za naročbe in cene na omenjenega gosp. Serravallo, kateri je pooblaščen utemeljiti tudi druge pomočne zaloge za to trgovino Carlo Castoldi, lastnik Brerine lekarne v Milanu. Cerotl ise ĐreilJ« stan in skušano sredstvo proti vsakovrstnim reumatiČnim boleznim itd. Annterlnska voda od F. Cor-tissia osobitost jako iskana, koja uzdržava usta zdrava in zobe bele. Ne da, da se napravi sreš, odjemlje slab duh, daja ustam sve-Žost in osnažuje zobno meso. (8—5) MIRODILNICA (drogerija) G. B, ANGELI-JA Bf v Trstu na lesnem trgu, 1 Ocenjena izdelovalnica čopičev; zaloga oljnatih barv lastne priprave, firneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro mineralnih voda, naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga laka flrne|a za kočije iz ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Parizu. Žvepla I. vrste. io-3 LA FILIALE IN TRIESTB deli* i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commerolo ed Industria versamentTin CON I ANTI Banconote: 314°/0 annuo Interesa« verao preavviso di 4 gloral 3'/»•» » * " »8» 3>/4 • » n » »»30» Fer le lettere di versainento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo preavviso Napoleoni: 3 °/0 annuo interease verao preavviso dl 30 giorni 3'/4» » » » » » 3 meai 3'/j »o n » » » 6 » Ganco Giro: Banconote 2'/»*/© sopra qualunque somma Napoleoni senza intereKsi Assegni sopra Vienna, Praga. Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Innt.-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di "Valori, divise e incasso coupons '/»°/„ Antecipazioni sopra Wnrraata in contanti, interosse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra )4J0 provvipione per 3 mesi. » effettl 6% interesse annuo sino Timporto di 1000 per importi superiorl da con-Trieate, 1. Ottobre 1883 (61)- Glasoviti želodčni Iik6r M A TC0VICH. Eliksir nedosežen in o i v^eh enake vrste navspešneji v mnogovrstnin slučajih, napravljen je 17. zeličč olnarskih Alp po gosp. ii. A. Malcoi'lfhu v Kninu (Dalmacija) Zalov« v TRSTU v l^kfrnah Jeroniti in Serravallo. v ZADRU pri Antonu Zariću, u ŠIBENIKU pri Ivanu Dlediću. v SPLITU pri Rafaelu Campos, v KNINU pri Simeonu Vojvodiču, kder se prodaja in odpošilja i)o 70 kr. sklcnica Zavilek in ročnika. porto na račun na-7—24 Lastnik, drufttvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni tiredniic: AVGUST BREM1G. Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu