223. številka
Ljubljana, v četrtek 1. oktobra.
XVIII. leto, 1885.
I
I-haja VBKk dan i?e«er, iziiuni nedeljo in praznik«, ,er velja po pošti prejeman za a v a tri j s k o-uger h ko dežele za v ho leto 15 jrld., za pol leta 8 trhl.. za četrt lota 4 .-Id., za jeden mesi <• 1 tfld- 40 k,. — Za Ljubljanu brez pnniljanja na doin za vse leto 13 gld. m Setrt leta 3 gld. 30 k'., za joden men-"- ! tjld. 10 kr. Za pošiljanje na [dom računa so po
10 kr. ta iJiMsec, po   0 kr. za Četrt leta. — Za t u j t deJelo toliko vec, kolikor «......-/.rniAv
Za oznanila pladnje be od četiristopne potit-vrste po 6 kr., će se ozuau.lo jedenkrat t.aka, po 6 kr„ <v ne dvakrat, in po 4 *r., tw «>-• trikrat ali večkrat tiska Dopisi na, se izvolć trankovat..     Rokopisi s»> ne vračajo.   Uredništvo in upra v m i * t  •• |« v Rudolfa KirbiAa htitt, pGledaliika stolna". Upravni«? vu naj ae blagovolijo pošiljati Dmročntne, r«hl;ini..t;ije, osttattfla   l  i. vse aftuiitjUtfativmi sf»ar:.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
ii pol leta........ 6   „   50 „
„ četrt leta........ 3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
m P«! leta........8   „   — „
n četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
Upravništro ,,Slo<\ Naroda".
Iz državnega zbora.
(Izvirno poročilo.)
Na Dunaji, 29. septembra.
Volitev predsedstva bo še le v prihodnji seji, v petek. Ni dvomiti, da bo zopet izvoljen predsednikom S m o 1 k a, dasi bi zbog njegove starosti večina izimši seveda poljske poslance, rajši videla dru-zega moža na predsedniškem mestu. Ker pa o tem Poljaki neso hteli ničesar slišati, ostane Smolka. Prvi namestnik bo zopet Ki bani Clam-Martinic, drugo mesto pa se poiuja levici, katera bo najbrž ponudbo vsprejela. Izvoljen bo potem ali dr. Wee-ber, poslanec moravski, ki pa profesor Beer, oba člana avstro-nemškega kluba. Gosp. baron Gbdel, ki je skozi 6 let bil podpredsednik, odpovedal se je novi izvolitvi.
V Hohemvartovem klubu je poslanec Voš-njak sprožil zadevo o olajšavi davka pri vinogradih, po trtni uši okuženih. Po postavi bi morali še 9 let že sedaj uničeni vinogradi plačevati visok davek, ker se zemljiški davek postavno še le vsakih 15 let sme spremeniti.
Vošnjak dokaže krivico takšne naredbe in na-svetuje, klub naj sklene:
„V tej zadevi naj se interpeluje vlada ali pa naj se poseben načrt postave v zbornico spravi."
Debata v klubu postala je prav živahna: govorili so: Vitežič, Tonkli, Zota itd. Po debati predlaga Vošnjak, da se voli poseben pododbor, obsegajoč tri člane, v ta namen, da se informira pri vladi, kaj ona misli storiti, in da pododbor stavi nasvete, kako bi se stvar najbolje v kratkem na dobro izvršila. V ta pododbor so se potem jednoglasno izvolili gosp.: Vošnjak, Vitezić, in Poki u k a r.
„Nujnostni predlog", naj se prestolnemu govoru odgovori, bo predlagal Hohemvart v seji 2. oktobru; dotični odsek so bode volil 3. oktobra, tako da bode adresna debata šele drugi teden oktobra pričela.
„Hohenwartov klub" je nominiral za peticijski odsek poslanee: Raič, BorČiČ, Reissteiner, za le-gitimacijski odsek: Poklukar, Klaič, Lupul.
Zjedinenje severne in južne Bolgarije.
le Plovdiva, 20. septembra.
[lzv. dop.]
Nedavno se je zgodilo važno dejanje, po kojem so že dolgo hrepeneli Bolgari na tej in na onej strani Balkana; zgodilo se je brez velikega hruma in trušča, kajti bilo je dobro uprizorjeno.
V petek zjutraj dne 18. t. m. okolu četrte ure čulo se je po mestu, posebno pred komikom, kjer je stanovanje glavnega guvernerja, glasno in neprestano klicanje: urra! urra! Puške so grme e (v zrak) in po vseh cerkvah so začeli zvonovi zvoniti.
Več kakor 2000 ljudi j, največ oboroženih kmetov (Beljakov) in rezervistov (opolčencev) zbralo se je pred konakom in na silo prodrlo v dvor. Straža se je na videz v početku malo vstavljala, a potem se je predala ustašem. Prišla je tudi stalna milicija, a ta, ko je videla, da ne gre za život glavnega guvernerja, nego jo vprašanje za zjedinenje Rumelije z Bolgarijo in je namen otresti se turškega vrhovnega gospodarstva, ni upotrebila orožja.
Tako je bil guverner prepuščen sam sebi.
Voditelji ustašev šli šo v njegovo stanovanje
ter mu rekli, da se mora predati. Vzeli so mu sablo ter jo predali nekej devojki (učenki 7 razreda ženske gimnazije v Plovdivu), jo posadili poleg guber-nerja na voz, in ga vozili s celim spremstvom ustaškim po glavnih ulicah Plovdivskih ; poleg sivolasega starca guvernerja Krstoviea sedela je devojka z golo sablo na njegovej levej strani; imela na glavi narodno šapko (čamer), kakor jo je nosil guverner v svojej uniformi.
To je bil prizor malo predrastičen in čul sem celo mnenja umernejših Bolgarov, ki so to tragikomedijo obsojali.
Tako so šli v velikanskem sprevodu mimo vseh konzulatov. Ti so bili povzdignili zastave svojih držav, čakajoč presenečeni stvarij, ki se še bodo godile.
Starec Krstović se je kar tresel na vozu, a ljudstvo okolu njega je kričalo v jednomer: Živila Bolgarija! Dolu Iztočna Rumelija!
Peljali so ga potem ven iz mesta, ter ga odposlali v spremstvu iste amazonke in nekoliko ustaških konjikov v 3 ure oddaljeno vas Golemo Konare. Tam se straži še sedaj.
V istem času sestavila se je narodna začasna vlada pod predsedništvom med. dr. Stranskega in 12 članov obeh strank. Izdala so je proklamacija, s katero je objavila odcepljenje od Turške in zjedinenje s kneževino Bolgarijo pod knezom Aleksandrom I. Telegratiralo se je njemu v Varno, kjer je bil ravno pri vojaških manevrih. Ta je odgovoril takoj, tla vsprejme ponujeno oblast in da pride za par dnij v Plovdiv; a do tačas da vzdrže mir mej prebivalci. Povprašal je tudi, da-li o vsem tem kaj vedo Turki v Carigradu in Odrinu (Adrijanopolji.) Kaj se mu je odgovorilo, ne vemo. A drug telegram od njega je razjasnil, da se je podal precej na pot v Trnovo, kjer je izdal po prihodu manifest za zjedinenje severne in južne Bolgarije, ter jih poklical na obrambo obče domovine.
Istega dne popoludne proglasila je začasna narodna vlada v Plovdivu obsedno stanje. Mir se dozdaj še nikjer ni Kalil; izvzemši jeden slučaj, ko je ubil policijskega prefekta Plovdivskega Rajčova tukajšnji ravnatelj pošte Todorov. Prvi mu je zapo-vedal, da preda novi vladi vse poštne denarje in pošiljatve. Ker mu je to zapoved sporočil v kavarni
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Čech.) IX.
(Dalje.)
Tam usede se Vojteh za mizo z blagim čutom človeka, ki po šumeči poti v svetu prvič zopet počiva pod lastno streho. V sobi kraljeval je že globoki mrak. Naglo jame se širiti tudi zvune. Okoli je tiho kakor v grobu. Na jedenkrat oglase se od nekod z visočine, kakor iz nadzemeljske oblasti, lahni zvoki piščali. Po strani in visočini, od koder so ti zvoki prišli, sodil je Vojteh, da je njih vir podstrešje ali bolje sama streha črnega romant-skega prizidka, ki ga je stara ta hiša zavzemala za se na prvi pogled. Pred časom povedal mu je domači gospod, da se je tam naselil zjutraj novi prirastek svojega osobja, mladega knjigovodje. Teško je Vojteh verjel, da bi prozajični knjigovodja izvabljal take čutlive, sentimentalne tone. Pod prsti neznanega godca premikali so se zvoki prosto, ka-
kor bi pripluli naravnost iz globočine prenapolne-nih prsi. Podzemeljski slušatelj ni mogel razumeti čudesa svojega moža, ki je pri tako suhoparni službi hranil v duši tak zaklad čutov.
Konečno umolkne piščal. Z nova je tiho kakor v grobu. Zraven prime VoJteha mrtvaški mraz. V brezuovih večerih zakuril bi si pri nas morda sam Kato in nedostatek peči v podzemeljski izbi pojasnuje, da ni privabil novega gosta plapoleč ogenj.
Pesnik zažge svečo in se uleže na posteljo. Vzame v roko prvi sešitek romana, ki ga je Brzo-bohatv tako hvalil, in se čudi ognjeno barvenim platnicam. V tolpi groznih, a na srečo nejasnih predmetov videla se je tu krvavo rdeča postava rablja, s katerega orjaške sekire je kapljala kri kakor debele rdeče solze. Vojteh obrne list in začno nevoljno čitati prvo poglavje. Toda hitro napoti ga roman s to mero, da preleta v hitrici stran za stranjo, po-žiraje ščedivost njih stave, in da brzo tanki sešitek odloži in seže po drugem, še tanjšem. Groza kopiči se nad grozo, presenetenje preganja presene-tenje, magnetizerji, mesečni, zločinci, mački, jezu-viti, prosti, večni Žid, mož z železno masko, zazi-
dane nune, grobokopi in podobna sod ruga spletala so je tu v pošasten klobčič kakor gomazen fantastičnih strupenih mrčesov. Z zimskim mrazom sega Vojteh po novih in novih, žalibože vedno tanjših se-šitkili, toda na jedenkrat, čuti se v sredi najvoče napetosti v prav globoci temi.
Kratka sveča dogori. Zažge si še nekoliko uži-galic in si posveti z njimi do konca odstavka. Potem potegne si pernico čez glavo in hoče zaspati. Toda ta volja ostane pobožno delo. Gruča pošastnih postav, ki si jo je v dušo nasrkal, stopa počasi pred njegovo duševno oko in počne okoli njega di-votno rajati. Zaman se trudi, da bi prepodil to strašno družbo s predstavo svoje Katarine; ne more si krasne njene poteze v spominu oživiti. Javljajo se mu samo megleni obrisi njene postave, migajoča senca, kakor bi ležali ne dnevi, ampak leta mej sedanjim in poslednjim srečanjem z njo. Laže se mu posreči privabiti k sebi obraz vabljive vdove; da, predstavi se mu v vsej živosti, da vzbudi v njegovem duhu, vznemirjenem po čitanji romana, valovito strast. Ne more razumeti, kako je mogel prepustiti tak biser v leči, kakor je bila zvečer s pivom, zobotrebci in ostalimi stvarmi.   Na srečo od-
in jo ta ni hotel precej izpolniti, rekel je prefekt, da ga bode aretoval. Na to tnu je poštar odgovoril, da se mu ne bode udal, nego ga prej ustrelil. In ko je namignil prefekt žandarmom, da ga zgrabijo, upalil je poštar 3 krat z revolverjem na njega; na kar je ta pal (a umrl je še le sledeči dan v soboto). Na poštarja pak začeli so vojaki streljati od vseh strani j. da je pal za šestimi ranami. Potem ga je še ljudstvo mrtvega po zemlji okolu vlačilo in teptalo. Isti Todorov je bil v obče človek surov in morda sta imela s prefektom tudi kako staro mržnjo mej seboj, ki se je ob tej priliki baš o nepravem trenutku izravnala.
V bližnjem selu Čepelare je tudi dvoje ljudij ubitfh.
Drugače je po mestu in na deželi vse tiho. Turkom in (i»kom se Se ni las zakrivil.
Dobrovoljci dohajajo od vseli s t rani j iz Rumelije, Bolgarije in Makedonije. Odhajajo čez Plovdiv na turško mejo zajedno s stalno vojsko.
Uradi in šole so zaprte, tudi Otomanska banka in vere trgovske hiše ne posilijo. Železnico so Bol- I gari pretrgali pri Harmanli, isto tako telegrafno j zvezo s Turško. Vlakove, ki so prišli od Tatar-Ba- ! zardžika in od Odrina so ustavili v Plovdivu in na- ! čelnika postaje zaprli. Sedaj se rabijo vlaki tukaj : za vojne svrhe.
Nad tem „fait accompli" bilo je vse prese-nečeno tukaj in v Bolgariji.
Bilo se je sicer nadejati,  da  dolgo to stanje i ne more več trajati, a evropska diplomacija gotovo še sanjala ni o čem takem.
Do danes Se ni bilo nobenih bojev s Turki. Ti se zbirajo ob mejah, a trebajo dosta časa, ker njim je došla cela stvar še najbolj iznenada.
Pred jednim tednom se je vrnil namreč gu-verner iz Carigrada, obdarjen z  redovi za sebe in vladajoče može, moral si je torej sultan misliti, da je vse v najlepšem  redu,  izrazivši svojo zadovolj- 1 nost in pohvalo na tak način tukajšnjej vladi.
A tudi sam guverner ni mogel sanjati, da bo do tega prišlo — kar tako hipoma. Kajti prejšnjo nedeljo, ko je prišel iz Carigrada, pozdravljalo ga je ljudstvo na kolodvoru in po mestu z „živio", a pet dnij pozneje klicali so mu „dolu I" po istih ulicah z istimi bolgarskimi glasovi.
Tako se menjajo razmere na tem svetu!
Želeti je samo. da se ta nenadna preineiuba katere) je dozdaj sreča ugodna bila, ne bi obrnila I neugodno za Bolgare. Oni pokazujd sicer dosta hrabrosti in vse moško od 17—40 leta prijema za orožje, vendar se ne sme pozabiti narodna prislov ica: Bog je visoko, a Car daleko!
Dohod bolgarskega kneza opredeljen je za jutri 21. sept, a vojaci iz Bolgarije so na marši in pridejo sem do pojutranjem.
Za \sprejem kneza delajo se velike priprave; njemu je šla nasproti deputacija do Trnova, obstoječa iz bivšega predsednika Oblastnega Sobranja dra. Jankolova in bivšega tajnika Sobranja Kalčeva.
0 tem in o daljšem razvitku tega zjedinje-vanja poročam s prihodnjo pošto.
grne se pred tem razburjajočim obrazom na jedenkrat zeleni zastor in tu dvigne se sedaj druga nežna ročica, odgrinjajo sveže veselo obličje pod filigranskim klobučkom, ovešenim z belimi zvončki vzpomladan-skega cvetja. In temu milemu pojavu posreči se za časek odgnati pošasti nedočitauega romana. Voj-tehu bilo je voljno in prijetno. Zdelo se mu je, da leži na tleh kristalne reke in da se k njemu kakor s prozornim zavojem kloni rusalka iz kavarne.
Toda iz lepega tega sanka vzbudi ga čez nekaj časa glas, slab sicer, toda v mrtvaški tišini nočni sumljivo zveneč. Bil je to zvok močen, tolčeč krepko in razmerno na jednem mestu podlage. V razdraženem poslušatelji vzbudi ta zvok za hip predstavo krvi, kapajoče na zemljo kakor težka ruda. Ta predstava obtežu,e ga tako, da užge poslednjo užigalico in posvetu na mesto zvoka: kapala je tam nedaleč od okna z vlažnega stropa voda na gnjila tla.
Umirjen se vrne na posteljo. Toda hitro ga iztrga iz naročja dreinote precejšen ropot na tleh, tiho praskanje in pihanje, bližajoče se od vseh kotov. Nedvomno beseda miši. S tiho resignacijo posluša to premikanje kakor Goethejev grof svatovski ples palčkov.
(Dalje prih.)
Politični raafigl ed.
V . t iMHjc dežele.
V Ljubljani 1. oktobra.
Razne stranke državnega -/.bora pogajajo se sedaj, kako bi se razdelili mandati v posamičnih odsekih. Večina je neki zato. da se v odseke voli poleg zastopnikov obeh opozicijskih strank tudi nekaj divjakov. V budgetni odsek, ki šteje 3G članov, bodo volili 22 desničarjev, 12 članov nemškega in nemško-avstrijskega kluba in 2 divjaka. — Predsednikom državnega zbora bode voljen zopet, dr. Smolka, kajti zanj sta se že izjavila poljski in češki klub. Prvim podpredsednikom bodo volili grofa Ribarila Clama Martinica, mesto druzega predsednika hoče desnica ponuditi opoziciji. Ko bi pa slednja ne vsprejela te ponudbe, bodo pa volili drugim podpredsednikom kakega nemškega konservativca.
znanje države.
Vsi ruski listi   obračajo veliko  pozornost  na i vzhodujo    riiiiielijsUe    dogodbe,    Aksakova j „Russj" priporoča, da naj Rusija hitro posede stra- j tegično važne točke   na  balkanskem  poluotoku   in j ob Bosporu. ,.Ruskij Kurjer misli, da 80 u/.rok tem j dogodkom   pomanjkljivosti   Berolinskega   dogovora, i ki so prav nič  ne  ozira na  probu jeuje  narodnega \ življenja.   Izmej vsega,  kar je  ustvaril Bcrolinski d govor je največji nestvor Vzhodnja Rumelija. Ta đeŽeta bila je umetno odločena od Bolgarije, s ka- j tero sestavlja jedno etnogiafieno celoto,  in je  bila | ž njo ob jedneill odtrgana ruskimi vojskami od Tur- i čije. Pozneje jo je diplomacija zopet vrnila sultanu i kot avtonomno provincijo.    Ko so  razsekali Bolga- ■ rijo, kakeršno je bil ustvaril  Sanštefanski dogovor In kakeršna je v resnici, neso pomislili, da so raz- ; sekali živo telo.   Njih nameni so bili drugi.   Jedni | so se bali ustanoviti veliko kneževino, katera bi Iz hvaležnosti bila prijazna Rusi i, drugi so hoteli kaj odtrgati za Turčijo,  da bi je ne bilo treba izgnati iz Evrope, česar ne marajo, tretji so pa Rusiji nasprotovali iz  narodnostnih antipatij.   Samo kratkovidni ljudje mogli ho misliti,  da  bode  ta umetna razdelitev Bolgarov trajna; mnogi 80 takoj izjavljali misel, da je sjedinjenje Bolgarije in Rumelije vprašanje bližnje bodočnosti. Naso se motili.   To se je že zgodilo, čaka samo še sankcije Evrope, Dogovori morajo biti sveti, pravi  nadalje ta list,  ter Jih ne sme rušiti ustaja. Toda v tem slučaji se mora gledati, da se odpravijo ob pravem času njih pomanjkljivosti.   V tem slučaji se to ni storilo, zategadelj pa tu ne velja ta doktrina.   Koncem ta list priporoča konferenco, da ne bode treba prelivati krvi za zmote diplomatov.    „Novosti" pravijo,  naj toče kri ali ne, jedno je brez dvojbe, to namreč, da Bolgarija več ne razpade na dva dela. Član 18. Berolinskega dogovora, ki ustanovi ja Vzhodu jo Rumelijo, je za smiraj izbrisan in premenjen, od sedaj bode samo jedna „Zjedinjena Bolgarija."   Ta časopis misli, da Evropa ne  bode  ovirala daljšega osvobojenja. K večjemu,  ko bi  ministerstvo  Salisburv-jevo nahuj-skalo Turčijo k vojni.    V tem slučaji bi pa Turki bili prisiljeni ostaviti Evropo.  Turčija mora vedeti ko  bi  zopet začela kaka zverstva, da bode imela opraviti z ruskim narodom in slavno  rusko vojsko. „Heroldu pravi, da se je leta 1878. mogla Bolgarija raztrgati na dva dela, nko ni hotela Rusija začeti vojne z Anglijo. Sedaj je pa čas sam privel k temu, da se je Bolgarska  sjedinila in orijentalno vprašanje je zopet na dnevnem redu. Rusija ni prouzročila ustaje v Vzbodojej Rumeliji,  pa Rusija je ustvarila Bolgarijo in če bode ta na njo v tej zadevi kakor na višjo instanco apelovala, bode gotovo uslišana.   Ta list misli, da je Rusija zavezana potegniti se za Bolgarijo,  ker sicer bi Turki iz maščevanja za 1877—78 leto začeli nova zverstva. Rusija mora že zato pomagati Bolgarom,  ker nobena druga država za nje nema srca.   „Russkija Vjedo-mosti" mislijo,  da Rusija  ne  more ostati ravnodušna že zaradi tega ne, ker je sedanja jedina Bolgarska prav ona Bolgarijo,  katero je bil ustanovil Sanštefanski dogovor, pa so je raztrgali in pokve-čili kratkovidni diplomati v Berolinu. — Na konferenci v Carigradu se bodo poslaniki samo posvetovali, kako bi se razrešile sedanje  zamotane razmere na Balkanu, sklepali pa ne bodo,  ampak se bodo o tej stvari  pozneje  z dopisovanjem končno sporazumele vlasti. — Vsa vzhodnjerumelijska vojna moč šteje 65.000 mož. Z mohamedanci se je vlada sporazumela, da bodo ostali neutralni, ko bi se začel boj s Turčijo. V Plovdivu se nadejajo, da bode deputacija ki se je poslala k carju,  izprosila pomoč Rusije, ko bi jo bilo treba.  Ta deputacija sestoji iz sledečih gospodov: monsignor Klement, metropolit Trnovski;  Gešov,  guverner narodne banke v Sredci; Guerdjikov, svetnik najvišjega sodišča v Plovdivu; Demeter Penčev,  odvetnik v Plovdivu in Demeter Papazov, trgovec v Kazanliku.   Kakor se Sploh misli, bode prisoten Giers pri avdijenci te deputacije. — Kakor se iz Sredca poroča, bil je pri Mustafu paši boj mej Turki in Vzhodnjerumelijci. Več Turkov je bilo ranjenih,  mej njimi jeden polkovnik.   Ta boj pa ne bode imel nobenih posledic, kakor se misli, ker so Turki bili le iz nevednosti prestopili mejo in so se hitro umaknili,  ko so se jim uprli Rumelijci. Boja se je udeležilo 1000 Turkov iu 1800 Rumelijcev.
Srbija se resno pripravlja za vojno. Finančni minister odšel je na Dunaj, da se dogovarja z „Comptoir d' Escompte" in „Landerbanko1', da bi Srbija dobila posojilo za mobilizacijo.
Novo turško ministerstvo neki ne bode nič ugovarjalo, zjedinjenju Vzhodnje Rumelije z Bolgarijo, ako Turčiji vlasti le zagotove, da se bodo le tribut, in carinski pavšali Vzhodnje Rumelije medili po želji Turčije. Ker turška vlada kaže tako spravljivost, je res mnogo upanja, da se to vzhod-njerumeljsko vprašanje mirno reši. Morda že T tU ki spoznavajo, da bi bilo vsako nasprotovanje zaman, a bi samo prouzročilo nove zmešnjave, katere bi le škodovale Turčiji. Vlada je že preklicala ukaz, ki se je bil dal železnicam, da morajo imeti pripravljene vozove za prevažanje vojakov.
Hudo so potrli poslednji dogodki v Vzhodnji Rumeliji drrke. Začeli so sprevidati, da se njih velikobelenske ideje ne bode dale izvesti. Narod je nevoljen na vlado, da se tako malo briga za veii-kohelensko Vprašanje. Po vsej deželi se sklicujejo taborji, na katerih zahteva narod, da vlada začne vojno.
Ustaja se širi v Albaniji. Spuntali so se tudi Miriditi. Minulo soboto so Turkom vzeli 200 konj, ki so bili obloženi s strelivom in živežem za turške čete na meji. — Nekemu Dunajskemu listu se iz Belegagrada brzojavi ja: Iz Prapolaca na meji St~re Srbije se poroča: Že dva dni se čuje grmenje topov sem od Prištine in Djakovice. Govori se, da so hudi boji mej četami Veissel paše in Arnauti v Goleških gorah na jugozapadu od Prištine. Veissel paša skuša zopet ustanoviti zvezo mej Prištino in Sjenico na jednej strani, Prištino in Prizreu na dru-gej strani.
Dopisi.
Vr. Rudolf'o vega 27. sept | Izv. dop.] Gospod urednik! Ker Vaš „najeti" dopisnik že toliko Časa molči, — morda so ga Šukljejevci vendar jedenkrat s svojimi d en u n c i j a c i j a mi v „kozji rog" ugnali, — hočem jaz Vam par novic iz naših modernih Vohonovc napisati, zlasti za to, ker mi je neki prijatelj iz Ljubljane povedal, da ste bili v Ljubljani vsi narodnjaki osupnjeni nad brzojavom, kateri je prinesel „Ljubljanski List" 12. t. in. iz Rudolfovega o volilnem shodu v mestni hiši dne 11. t. m. ob 7. uri zvečer „urbi et orbi" nazna-njujoč, da je prišlo k temu veleslavnemu shodu nič manj kot 58 volilcev, katere so naš skrbni oče župan že zjutraj tistega važnega dneva z bobnom opozarjali na velevažni dogodjaj, ki se ima vršiti na večer ob 7. uri na „rotovži", kjer bo „On" govoril.
Resnično Vam povem, da se za to v Rudol-■ fovem še nihče zmenil ni, le Šukljejevci so bili tisti i dan bolj na nogah ter tekali iu švigali po blatnih ulicah (bilo je namreč deževno vreme) od hiše do hiše, da bi na večer kaj iinpozantnega učinili: in i res, sešlo se jih je volilcev in nevolilcev — vseh skupaj — IS l
Stranke, ki si prizadeva z 1 a ž n j i v i m i poročili in brzojavi svoje nesloveče ime pred nepopa-čenim ljudstvom popraviti, tako rekoč v lep svit spraviti, take stranke ni resne zmatrati; to smo že v Vašem cenjenem listu brali. V Rudolfovem pa, to se je Šukljejevcem zopet in prav pogostem ponavljalo, neso tla za „eksotični šukljejanizemJ.
Tedaj 18 mesto 58! Ko smo Novomeški narodnjaki oni telegram v „Ljubljanskem Listu" od „58 zbranih volilcev" trobeutajoči, brali, smo se vsi smijali, pa menili tudi, da se hote tudi Vi v Ljubljani nad tem smijali, ker „Schwindelu ostane „Schwindel", Če ga tudi nekolekovani slovenski list na dan spravlja.
Gotovo ste radovedni zvedeti, kateri in kakšni možaki so se udeležili tega volilnega shoda. Od onih 84 volilcev, ki so dali 5. junija t. 1. g. grofu Margheriju svoj glas, prišel je le jeden, pa ta ni več volilec, nego njegov sin bode čez leto dni; od onih 45 volilcev pa, ki so g. Šukljeju dali pri ožji volitvi svoj glas, jih je manjkalo nič manj kot 30! Kajti mej zbranimi 18 „volilci" videl si tudi škribače in pisače in obrtuijske pomagače brez vsakeršne volilne pravice, z volilno pravico pa znane Šukljejeve agitatorje in sorodnike, nečake in svake in Dolfita Gustina, o katerem je tu gotovo na pravem mestu grškega pesnika imenitem izrek: et; žp.ol jaotioi.
Gosp. Šuklje govoril je — mojstersko —o bedi in revščini Dolenjske ter obljubil, ko prejšnji slovenski poslanci ueso nič storili za zapuščeno Dolenjsko, da bode „Ouw storil in vse dosegel, česar nam je treba: železnico, nove ceste, sadjarsko šolo, vojake in dr., — vse nam je dal, — na jeziku.
Po tem govoru so „Muu votirali po nasvetu Gustina — zaupnico ter vpili vsi — najeti in ne-najeti, mej katerimi so se posebno v tem odlikovali Gusti n in Niefergal, Mader in Delbunia, tako glasno „živio Šuklje!" — da se je po celem trgu razlegalo !
In g. dr. Slanec, ki je teden prej povodom apelacijske obravnave, katera pa se je na prošnjo aH zahtevanje Slančevo zopet preložila, dvema gospodoma nasproti na živo in mrtvo se rotil „dass er sich nie mehr an einer VVahlagitation beteiligen werde" ter da bo vsacemu, ki bi prišel k njemu z volilnim listom, list na tisoč koščekov strgal, ta dr. Slanec je pri volilnem shodu, na vse pozabivši zopet le „hozijana" pel „Šuklje in excelsisJ !
O gosp. Šukljeju imamo še to zabeležiti, — morda se ga bodo vendar gg. duhovniki usmilili — da se je za časa svojega bivanja v Rudolfovein posameznim gg. duhovnikom bližal, ter jim na srce govoril, da ni tako „črna kakor ga nekateri duhovniki slikajo, ter da jo „zdaj" popolnem prepričan, „dass die Massen nur mit der Religion zu lenken seien".
O gg. Novomeških dveh doktorjih pa se mora konstatovati, da s svojo politiko, s svojim mišljenjem in željami ne stojita več na narodnem stališči, popolnem sta na krivo pot zašla, morda sama ne vesta več, kaj da hočeta. Tukajšnji narodnjaki pa ja tudi ne pomilujejo več, povprašujejo se le s strahom: kam jadramo Slovenci, ki. imamo v mladem naraščaji take — značaje !
Mimogrede Vam, gospod urednik, na uho za-šepečem, da so vse po Šukljejeveih — non libe-raliter — sprožene tožbe in disciplinarne preiskave
— proti „Margherijancem" brez posledkov končane ali „ad graecas Kalcndas" ustavljene.
Konečno Vam, g. urednik, še nekaj zaupam, ker ne bo odveč, tudi to zabeležiti in opet nagla-šati, s kakšnimi elementi se namreč Šnkljejeva stranka brati in kakšnim možem je g. Šuklje tukaj roke stiskal. Vedite, da Gustin in njegova soproga sta plačujoča uda nemškega Šulferajna v Rudolf ovem.
Zdaj pa bo zopet krik in vik po zakotnih in nekolekovanib slovenskih listih, ki „morajo dolenjsko meščanstvo braniti pred brezvestnimi napadi" „Slov. Naroda." !
Ravno, ko hočem ta dopis na pošto poslati, mi pride od nekega prijatelja vest, da je v „Slovenci" pretekle dni neki gospod državni poslanec svoje „kranjske" poslance zagovarjal, ker je gosp. Šuklje „per majora" v Ilohenvvartov klub vsprejet. Resnično Vam povem, gosp. urednik, da toliko nevolje (da najpohlevnejši izraz rabim), nad kranjskimi poslanci in „kranjsko politiko" še nesem tukaj opazoval in čutil, kot sedaj. In res — koliko in kako bahato se je po naših listih pisarilo, da namreč g. Šuklje ne bo nikoli in pod nobenimi pogoji v Hohen\vartov klub vsprejet, da bo „On" le kot „divjak" samotaril par tednov v državnem zboru, dokler ga ne bodo izbacnili itd. itd. ! In zdaj ?   To se vendar pravi volilce za nos voditi!
— Bog obvari nas pred našimi — „prijatelji1'! O značaji, o jekleni značaji, kje ste?
Povem Vam, gospod urednik, še to: v Rudolfovein se že vsi odlični narodnjaki posmehujejo vsakemu, kdor še upa in pričakuje od slovenskih poslancev, da bo Šuklj jeva volitev ovržena.
Pa narod, pravijo, ima takšne poslance, ka-koršne zasluži!
Tiskovna pravda »Slovenskega Naroda".
(Izpred porotnega sodišča.)
V Ljubljani, 22. Beptembra. Tretji dan. (Dalje.)
Začetkom obravnave tretji dan naznani predsednik, da je došel telegrafično zahtevani akt o pravdi Šulinovi in da je sodišče sklenilo, da se zasliši tudi privatni tožitelj, Jonko sam. Zatoženčev zagovornik predlaga, da se zasliši tudi gosp. Josip Muzn i k iz Bolca. Sodišče sklene, da se Muznik kot priča zasliši.
Priča Josip Muznik je čevljar in prodajalec čevljarskega blaga. Biva že 6 let v Bolci. Prosil je bil dovoljenja, da sme prodajati čevljarsko blago, čemur se je pa Jonko ustavljal, ker sam tako blago prodaja. Naposled je vender dovolil. Pozneje je priča hotel olepšati svojo hišo in napraviti nova vrata. Bilo je to po volitvi, pri kateri priča ni volil Jonka. Naznanil je svoj namen županstvu, predložil načrt in prišli so na ogled Jonko in še dva njegova vazala, ki sta mu dolžna.   Pri  ogledu ni
bilo nobenega ugovora in komisija je izrekla da ni nobene ovire. Pol ure pozneje pa je dobil priča prepoved, da ne sme zidati po predloženem načrtu. Jonko storil je to samovoljno, brez vednosti starešinstva, kakor je priča vse obširno popisal v svojem obširnem „Poslanem" v Slov. Narodu. Jonko je priči za servitutno pravico naložil 100 gld. plačila, dasi je pred njim 27 občanov, mej njimi Jonko sam. dobilo to pravico, ne da bi bili kaj plačali, dasi je bilo za njim (za pričo) par občanov brez takega plačila vsprejetih. Priča je o tem uložil pritožbo, katero bode rešil šele prihodnji deželni zbor. Tudi mu je Jonko naložil globo 8 gold., ne da hi se hilo o tem sklepalo v občinskem odbora.
Potem prišel je na vrsto Jonko sam. Ni bila srečna misel, postaviti ga pred sodišče in porotnike, kajti obnašal se je toli oblastno,  da si je vsakdo mislil: Ubogi Ljudje, katere ima ta mož v pesteh. Z rokama čez prsi prekrižanima stal je pred pred« S"dnikom, kakor bi bil v svoji krčmi v Bolci; stal je pred sodiščem, pljuval v svoj robec ali si pa bri-i sal pot s čela.   Gosp. predsednik  stavil je mnogo ! vprašanj.   Nekatera je Jonko po svoje zvijal, kjer si pa ni vedel  drugače  pomagati,  dejal je; „Nič j res*' ali pa: „Vse laž in obrekovanje'-. Zanimivo v j njegovoj izpovedi bilo je to,  da je Jonko pred j sodiščem sam izjavil,  da so tri čet rti ne i Bolškega okraja že njegove.   Pri nekaterih ' vprašanjih bil je tako nepotrebno obširen, da ga je i lastni njegov zastopnik dr. Suppan posvaril, naj go ; vori stvarno in naj odgovarja le na to, kar je vpra-| šan. Veliko veselost vzbudil je Jonko maj porotniki j in poslušalci, ko je trdil,   da mu je občinsko vodo morda sovražnik na vit napeljal,  da bi mu potem delal sitnosti. Ne zdi se nam vredno popisavati na drobno vse izpovedi Jonkove, a toliko naj povemo, da so napravile najneugodneji utis mej porotniki in poslušalci. Mej občinstvom so se celo nekateri povpraševali: ,.Na koliko bode pač Jonko obsojen?"
Za Jonkom zaslišal se je še g. Alojzij Jenko, pekovski mojster in hišni posestnik v Ljubljani. Priča Jenko bil je 18G2 in 1863 leta v Bolci in takrat imel Jonka ža poštenega moža. Druzega pa priča ne ve, da bi bilo pomenljivo. Potem pročitala se je izjava, katero so v rešitev Jonkove časti podpisali nekateri odborniki v Bolci, Trenti, Soči, Ćezsoči, Trnovem, Srpenici itd., mej njimi tudi c. kr. notar Rozman in dekan Cumar. Ker vsakdo ve, kako se t.ke izjave dobivajo, in ker je znano, kako so se podpisi nabirali, se temu spričevalu pridnosti od nobene strani ni pripisovala najmanjša važnost, izjava obležala bode v aktih, marsikdo, ki jo je podpisal, pa bi že rad preklical svoj podpis ter danes podpisal že vse drugačno izjavo.
S tem bila je dopoludanska obravnava končana. Popoludne prišla so vprašanja za porotnike na vrsto. Ista so čitateljem itak že znana, ko se je ; določilo, da se vprašanja ne bodo primare jala, ker j so itak v zmislu obtožbe sestavljena, ustal je dr. Suppan in govoril nad 2 uri, kakor smo že povedali brez posebnega utiša. (Koneo prib.)
■kosmiče stvari.
— (Osobne vesti.) Vladni ofieijal Ribard Paschali imenovan je pristavom pri pomožnih uradih deželne vlade z naslovom „ravnatelj" ; okr. tajnik Josip Pet. rič menovan je vladnim otieija-lom; vladni kanclist Adolf Rob rman imenovan je okrajnim tajnikom, Ludo vik S ter g ar, davkarski oticijal v Mostam pa vladnim kancelistom. — Stalno umirovljen je glavni davkar g. Josip Po drek ar.
— („Schulverein") imel je v 27. dan m. m. zbor, pri katerem je neki dr. Kraus take kvasil, da ga moramo zavrniti. Tožil je namreč, da vlada ni odobrila sklepa branilničnega, da bi se iz reservnega fonda podpirala šulferajnska šola, ko bi se vlada morala vender spominjati, da je hranilnica iz istega fonda zgradila krasno poslopje finančnega ravnateljstva in realko. Poslopje finančnega ravnateljstva ni prav nič krasno, niti se je zidalo iz reservnega fonda branilničnega, ampak erar je poslopje kupil za 120.000 gld., katere po pogojih v obrokih plačuje in po 6% obrestuje. Ko bo vsa kupnina poplačana, stalo bode poslopje erara najmanj 200.000 gld. To pa je preveč, posebno, če se pomisli, da je poslopje bilo tako slabo, da je moral erar takoj drugo leto strope „obešati" in popravljati. Kar se pa tiče realke, je res, da je stala Va milijona, a čemu je bila ta potrata? Danes praska se že dežela in mesto, ker je toliko troškov za popravila in ker zahteva vzdrža-vanje neprimerne in neopravičene vsote. Realka bi se bila lahko z manjimi troški in praktičneje sezidala. A zidala se je zaradi tega tako, da so nekateri ljudje, na katere se s prstom kaže, pri zidanji obogateli. Naši obrtniki pa neso pri vsem tem ničesar dobili, ker so se dela oddajala le tujcem izven dežele. Toliko za danes, če bode treba iu bode dr. Kraus zopet lagal, ga bodemo pa zopet še temeljiteje zavrnili.
— (Redek d o g od j a j.) Kovač S. v Šiški je po prigovarjanji glavnega agenta za „Ljubljansko Luckmannovo šolo" poslal svojega sina Petra tja, da se vsprejme v drugi razred ter si ondi nasrka nemškega jediuoizveličavnega slova. — Mož pa je v svojem dobrem namenu se zmotil, ter zašel je v pisarno ravnatelja višje realke. — Gospod ravnatelj, prežeč samo na mnogobrojnost učencev, ga takoj vpiše, in — glej, otrok namenjen drugemu razredu deutscbscbulvereinske šole napravi izpit za realko, vzprejet je v prvi razred realkin
— („Kres" ) Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem   prof.   dr. Greg.  Kreka   in župnika
j Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. ! prof. v Celovci.   Obseg 10 številke: Arabela. Ro-; man. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.)      Na logu. , Mirko. — Mirko pije vino.   Mirko. — Stari Džul-! daš in njega sin Mamet. Povest iz življenja v Sred-i nje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, ! preložil f Fr. Jos. Remec. (Dalje.) Trioleti. J. Ko-; stanjevec. — Narodne pripovedke    Priobčuje Mat. j Valjavec. — Bakterije in njih zi.amenitost v našem ' gospodarstvu.    Spisal II. Schreiner. (Konec.) Stanko Vraz,  slovenski rodoljub.   Andrej Fekonja. (Konec.) — Osvald Gutsniann. Spisal J. Scheinigg. : — Nefrit.   Spisal Fr. Kocbek. — Iz kotoribskega protokola. Razglaša M. Valjavec. (Dalje.) — Drob-nosti.   Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gl. na leto, 2 gl. j na pol leta in se  tudi lahko po snopičih a tO kr. , v knjigarnah   kupuje.   Tudi   letnik 1882, 1883 in i 1884 se še dobi in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.
— (,,T i s o čl e t n i ca Metodova".) Slavno podporno in bralno društvo v Trstu kupilo iu razdelilo je 100 iztisov te izvrstno pisane knjižice ter ob jednem naročilo drugih 100 iztisov.
(Deželni zbor hrvatski.) V včerajšnji seji stavil je dr. Barčič naslednji predlog: Uvažuje, da čim več je svobodnih nezavisnih narodov, tembolj se razvijata omika in gmotni napredek; uvažuje, da je osvobojen je južne Bolgarske od turške zavisnosti in njeno zjedinjenje s severno Bolgarijo vzbudilo najodkritosrčnejo zadovoljnost pri vseh omikanih narodih; uvažuje, da ima Hrvatska temveč povoda veseliti se pridobitev sorodnega naroda bolgarskega, ker je s tem rešitev balkanskega vprašanja, nezavisnost in zjedinjenje balkanskih de-j žel od Marice do Adrije/a korak naprej pomaknila; uvažuje, da so ta srečni dogodek vsi krogi naše domovine s soglasnim navdušenjem pozdravili; uvažuje, da je splošna želja našega naroda, da se temu splošnemu veselju narodovemu da zakonit izkaz z javno manifestacijo pristojnega faktorja, predlagam: Visoka zbornica naj sklene: a) Deželni zbor kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije pozdravlja z istinitim navdušenjem osvobojenje južne Bolgarske od turške zavisnosti in njeno zjedinjenje s severno Bolgarsko ter pošilja najtopleje čestitke na teh pridobitvah sorodnemu narodu; b) Ta sklep naj predsedstvo tega zbora predsedstvu bolgarskega „ Sobranja" v Sofiji naznani. Zbor naj temu predlogu nujnost prizna." Za ta predlog govorili so dr. Barčič, dr. Mazzura, dr. D. Starčević, dr. Tuškan, dr. Marko-vič, a večina odklonila je nujnost. — Dr. Tuškan in dr. pa so predlagali, da se ban grof Kuhen-llo-dervarv zaradi kameralnih aktov toži. Slednji predlog bode v sobotni seji na dnevnem redu.
— (Občni zbor „G 1 a s b e n e Matice"), v soboto zvečer v Čitalnični dvorani, obiskalo je vsega skupaj 23 društvenikov. Po ogovoru predsednikovem poroča tajnik o društvenem gibanji in odbo-rovom delovanji oil zadnjega občnega zbora z dne* 19. maja 18H4. 1. Ob jednem se razdeli navzočniin udom tiskano poročilo o društvenih razmerah zadnjih petero let, katero poročilo dobo svoj čas z letošnjimi muzikalijaini vred vsi gg. društveniki. Na te poroča blagajnik g. S te g nar o društvenih dohodkih in stroških. Zbor izreče svojo zahvalo vsem slavnim korporacijam, ki so društvu naklonile podpore, namreč slavnemu deželnemu in mestnemu zboru za blagodušni podpori po 500 gld., slavnemu naučnemu ministerstvu za 2o0 gld. in slavni hranilnici kranjski za 50 gold. podpore. Na predlog g. pl. Janušovskega zalivali se zbor svojima visokima pokroviteljema, gospodoma deželnemu predsedniku in glavarju za njuno naklonjenost in podporo še posebej. Pregledovalca računov se izvolita gg. S v e t e k A. in P a t e r n o s t e r J. — Predsednikom in blagajnikom volita se per acclamationem dozdanja funkcijonarja, gg. Fran Rav-
nihar in Srečko Stegnar; odborniki pa gg. dr. K. IHeiweis vit. Trsteniški, Burgarell, Drenik. Čeleanik, pl. Janušovski, Juva-nec, Maier, Pirnat, Raz ing er, S vete k A., Valentn in Žagar; ter vnauji gg: Fajgelj, Gerbie, Gregorčič S., Rohrmann A., Šu-štaršič M. in Žirovnik J. — K poslednji točki, posamezni nasveti, govori g. Nolli ter predlaga, da naj bi slavni zbor k prvemu nastopu »Slovenskega pevskega društva" v nedeljo 27. t. m. v Celje odposlal svojega zastopnika. V to ime se izbere g. Vale nt a in sklene ob jednem s telegramom pozdraviti koncertujoče društvo. G. P a-ternoster izrazi željo, da naj bi se „Narodne pesni," prirejene po gosp. Žirovniku in izdane po „G1. Matici" v dveh zvezkih, društvenikom z drugimi muzikalijami vred delile, da ne bo treba društvenikom posebej jih kupovati. G. dr. Bleiweis poudarja, da so „narodne pesni" namenjene Širšim krogom, nego samo društvenikom Gl. Matice in da cena itak ni tako visoka, da bi si jih ne mogel vsaki narodni pevec omisliti; ostanejo naj torej imovina društvena, kar obvelja. Nadalje vpraša gospod Paternoster, kako se izvršuje ukrep zbora iz predlanskega leta glede izdaje „navodila za klavir." G. Stegnar odgovarja, da dotično delo, zasnovano po strokovnjaku g. F b rs ter j i v 3 oddelkih naslanjajoče se vseskozi le na slovanske zadeve, veselo napreduje. Za Božič ali Novo leto bi I. zvezek že utegnil zagledati beli dan. Poročevalca veseli, da se je to vprašanje vzelo v razgovor in sosebno bi rad zvedel mnenje zborovo o tem, ali naj bi se to „navodilo," kakor želi g. prireditelj Fbrster, izdalo v obeh deželnih jezicih ali ne. Zbor prepusti dotično pogajanje odboru, izreče pa vender le svojo gorko željo, da bi se delo priredilo samo v domačem slovenskem jeziku. — Izrazila se je konečno še želja, da bi se z „Lavoriko" nadaljevalo, a vanjo sprejemali sami izvirni slovanski napevi, čemur je odbor po možnosti zadovoljiti obljubil. Na to sklene g. predsednik zborovanje.
— (Za lovce.) V političnih okrajih Celovca, Št Vida in Beljaka prikazujejo se pogostem volkovi ter napravljajo mnogo škode  in sploh opasnosti za življenje in svojino prebivalcev. Zato so se nagrade I za pobijanje zverine, izražene v dvornem dekretu z I 10. januarja 1818, v imenovanih okrajih 1874. leta j povišale. Te dni pa je deželna vlada koroška izdala razglas, v katerem se  nagrade še više nastavljajo sporazumljenjem deželnega odbora in sicer: za volkuljo 80 gld., za volka 70 gld. in za mladega volka pod jednim letom 40 gld. Isto tako za rise.
— (Razpisana) je učiteljska služba na jednoraziednici v Tujnicah. Plača 400 gld. Prošnje do 14. oktobra t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 1. oktobra. Adresni odbor gospodske zbornice izvolil je Ganglbauera načelnikom, Czartorvskega namestnikom, Httfmerja poročevalcem. Wiener Zeitung" objavlja mini-stersko naredbo, ki dopolnjuje in preminja določbe glede nedeljskega dela pri posamičnih obrtnijskih strankah.
Moskva 1. oktobra. „Moskovskija Vje-domosti" so preverjene, da se „status quo ante" na balkanskem poluotoku ne sme s tem ustanoviti, da se uniči združenje Rumelije z Bolgarijo, ampak s tem, da se notranje in vna-nje razmere preosnujejo. To je moči izvesti brez oborožene intervencije, da ni na krmilu zjedinjene Bolgarske pustolovec, ampak mož dejanja. Berolinske pogodbe doslovno vzdrža-vati, ne da bi se njene vidne hibe popravile, dokazalo bi osodepolno potrebo, da se namesto Berolinske pogodbe stvari vse drugače urede in morebiti ne samo na balkanskem poluotoku.
Carigrad 1. oktobra. Turška vlada zagotovila si je železnico Haidar-Ismidt in Cari-grad-Drinopolje za prevažanje vojakov.
Meleoroioirično poročilo.
Zahvala.
Podpisani oabor taroka najtoplejšo zahvalo slavnenm odbora Kranjske Čitalnice, ker je radovoljno prepustil čitalnično prostore za dijaško veselico 27. dne septembra, vsem čč. gospicau) povkinjum in gespodom pevcem, aosebno njih voditelja g. E. Lanajnerja; gospicama In gospodom, ki so sodelovali pri gludaliSkej predstavi, in re-giserju g. prof. Fran kotu za njegov obilen trud.
V Kranj i, dne 30. septembra 1885.
Odbor za dijaško veselico.
L a   Cas opa-j zovanja 1	Stanje barometru v mm.	Temperatura	Ve-trovi	Nebo	Mo-krina v ium.
o. 17. »jutraj 8    2. pop. o \9. avecer co j	738 26 mm. 737-71 mm. 739 64 mm.	3 9" C Iti 4° C 8 6° C	brezv. 81. j z. si. szb.	meg-la jas. j a«,.	OOO mm.
Srednja temperatura 9*0°, za 4-0" pod nortnatom.
^>-U-anL£Oslr£l "borza
dne 1. oktobra 1.1.
(Izvirao teUfjraticno poročilo.)
Papirna, renta..........81 ^ld P 5 kr.
Srebrna renta...... ...     82   , 45
Zlata renta...........
5° „ marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London  ... . .
Srebro...........
Napol .....       . .
C kr cekini ......
Nemške marke ... 4<yo državne srećke iz 1. 1854   '250 gld Državne srečke iz 1  18*54 100 gld
\     avstr  zlata rent*, davka prosta Obruka zlata renta 1" 0    . . .
„     papirna renta 5°/0 IS'/u štajerske zemljišč  odvez  oblig . . Dunava reg srečke 5u/a 100 gld
/rini   obč avstr l1 ,     zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke .   .       100 gld
Kudolfove srečke ... . 10 „ Akcije anglo-avgtr. banke 120 „
Tramoiway-dru3t  velj   170 gld a v
109 gld. — k
94	•	2C
8H0		—
281		75
125		85
9	n •	99
B		97
61	9	95
127	t	—
1H9	n	50
109	it	20
97	f)	40
90		20
1G4	w	_
115	m	50
124		75
115	9	60
106	n	—
175		2"»
18		25
96	■	_
179	a	75
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven o«l 1. oktobru iss.l.
I* o wto j o
Terbiž........ odli.
Rateče-Bela Pec   .   .   .   . „
Kranjska Gora..... „
Dovje........ „
Jesenice....... „
Javoniik....... „
Lesce-Bled...... „
Radovljica  ni. p.) .   .   .   . „
Podnact-Kropa..... „
Kranj........ „
Loka........ „
Medvode....... „
Vižmarje....... „
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . prih.
Ljubljana, ju/., žel.    .   .   . „
Osobni vlaki
1. 2. 3. razred
popoludne 1.10 1.30 1.46 2.19 2.43 2.50 3 15 3.22 3.44 4.02 4.20 4.34 4.46 4.55 5.—
popolndn«
1. 2. 3. razred
iitfer 6.20 6.39 6.53 7.19 7.41 7.48 8.13 8.21 8.44 9.03 9.20 9.34 9.46 9.55 10.— infer
1. 2. 8. razred
pa Muri
12 36 1.01 1.22 1.55 2.23 2.30 2.56 3.03 3.27 3.47 4.06 4.21 4 34 4.44 4.50
ljoiraj
Xjjia.TDljstna,-Ter"bi!Ž:
Postaj «
Ljubljana, ju/., žel ...   . odh.
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . „
Vižmarje....... „
Medvode....... „
Loku........ „
Kranj........ „
Podriart-Kropa..... „
Radovljica nn. p.) .   .   .   . „
Lesce-Bled...... „
Javornik....... „
Jesenice....... „
Dovje........ „
Kranjska Gora..... „
Rateče-Bela Pt,6    .   .   .   . „
Terbiž........ prih.
Osobni vlaki
1. 2. 3. 1. 2. 3. razred razred
zjutraj 6.40 6.44 6.53 7.04 7.17 7.31 7.48 8.05 8.12 8.29 8.39 8.56 9.21 9.37 9.55 dopotudo«
dopolodnt 11.40 11.45 11.55 12.07 12.21 12.38 1256 1.14 1.24 1.46 1.57 2.18 2.48 3.03 3.20 popoluda«
1. 2. 3. razred
iT«(er 6.35 6.39 6.48 6.59 7 12 7.26 7.43 8.— 8.08 8.25 8.33 8.49 9.11 9.24 9.38
VttltT.
uSltfi-------A-au
asjes
V deželnej redutnej dvorani v Ljubljani
3ft
bode
v četrtek 1. oktobra ISH.l zvečer ol» T1/.,, uri
dal
SfUJMMP CUlttBS
svetovnoslavni čitatelj mislij,
poslednjo predstavo \
(567—4)
Evropi.
2. oktobra odpotuje nir. Cuniberluud skozi Trst v Indijo. — Ponavljal bode sloveče eksperimente, katero ju izvajal na Dvoru na Dunaj i pred c. kr. Visokostmi  cesarjev ićeni Rudolfom in cusaričino Štefanijo. Cena sedežem: Reservlran iede£ 2 gld., nereserviran 1 gld., na galeriji 50 kr.   Ustupnice bo dolu': pri KAROLU TILL-u v Špitalskih ulicah in pri kasi zvečer.
Javna zahvala.
Podpisanemu je pokončal požar dne 23. aprila t. 1. vsa poslopja, a ker ni imel plačane zavarovalnine, tudi ni imel pravice zahtevati kake odškodnine; toda hunlca „NLAVIJA" izplačala nm je danes velikodušno vso cenjeno škodo v znesku 200 gld. — Dolžnost mi je, zahvaliti se tem potom slavnemu vodstvu banke „Slavije" ter p. n. občinstvu ta slovanski zavod naj topleje priporočati.
V Podpeči, dne 31. avgusta 1885.
Podpisal:
+ Fran Suhadolnik. Jože Telban,
(570—i) župan.
Vodstvo deželne kranjske vinarske šole na Slapu pri Vipavi i*r©«l»i prav po ceni še prav dobro ohranjen (563—2)
stroj za rezanico rezali.
i
i
s
€
\
e i l « t
Prememba
kupčijskega prostora.
Usojam si naznanjati mojim čestitim kupovalcem in bI. občinstvu, da sein ie preselil s 1. oktobrom
i/, Kolizeja „
v Spodnjo Šiško,
v klet liiše nekdanje gostilne ,,pri Giiziji", sedaj lastnina gospoda Jenka, na desui strani Celovške ceste.
S spoštovanjem '573—1)
J. C. JUVANČIČ,
posestnik vinogradov na Bizeljskem in vinski trgovec V Ljubljani.
I
i
» i i i
» » »
Trgovski pomočnik
hc ttikoj v *!>!•«• J m«-
v prodaialnico z mešanim blagom.
Ponudbe naj so pošiljajo Jam-zu M njarou-u V Borovnic«. (574—1
Deček lepega vedenja,
ne manj nego 14 let star, kateri se želi v pekarljl vrlo tlobro izučiti, vspivjmo se pod jako Ugodnimi pogoji. — Ponudbe naj s>; pošljejo z naslovom: Jauez P-yer v fVolftberg-U (Koruško). (565 — 2)
i»;tu|8i:ksi viaa«
1884. leta malo resno....... gld. 8 do 12
1883. „    milo in lino....... „   13   „ 16
1884. „ i'<ar-viuo svitlorudeče ... „ 11 „ 14 pravi vinski jesih........ „   11  „ —
prodaja na bektolitro (313—19)
Jo»5. Kravagna v I* tuj i.
r*        Udano podpisani dovoljuje si častitim p. n. na-3] ročovalcem naznaniti, da jo prevzel
krojaško prodajalnico,
firma, li I:letina sv. Petra cesti št. 35,
in da bode ista pod Brano
nemoteno naprej delovala.
Za dobro delo po nizkib cenah, po najnovejšem kroji in točno postrežbo bodo se vrlo skrbelo.
S spoštovanjem
(572-i) M. Tomič & Comp. 5
izdfttelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'