Po9tn4D& ^lftAtt8ft v a*©tsvliil Leto LXIII., št. Si. V Ljubljani, v ponedeljek 3* marca I930 Cena Din 1.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši rfedelje in praznike. — Inserati do 30 perit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. POTRESI, POPLAVE IN DRUGE NESREČE PO VSEM SVETU Južno Francijo pustošijo poplave in viharji, v Kaliforniji je povzročil velika razdejanja močan potres — Velik požar v. Buenos Airesu - Druge nesreče Pariz. 3. marca. V Ivonskem zalivu te divjal včeraj strahovit vihar, kakršnega ne pomnijo že par let. Morje je bilo tako razburkano, da je bil^ ves promet ustavljen in ladje, ki so bile v pristaniščih, sploh niso mogle zapustiti luk. Vrtinci so dvigali do 100 m visoke vodne stebre ter jih odnašali v notranjost obale. Do prave katastrofe je prišlo v mestu Beziers, kjer so bile vse ulice mahoma izpremenjene v deroče reke. Mesto je bilo v popolni te-iiri, ker je voda poplavila tudi električno centralo. Tudi vodovod je bil pod vodo, taho da je bilo mesto z okolico vred brez pitne vode. Mnoge hiše so morali našlo izprazniti, ker je obstojala nevarnost, da jih vihar poruši. V vseš južni Franciji so se vrstili včeraj strašni nalivi. Vse reke so zelo narasle m na mno&Mi krajih prestopile bregove ter povzročile poplave. Mesto in okolico Carcassonne je razven tega opustoši! strašen orkan. Med posameznimi kraji so prekinjene vse zveze. V departemenru Tam so nastale velike poplave, zaradi cesar je vsa pokrajina brez luči in brez pitne vode. Los Angeles, 3. marca. V južni Kaliforniji je nastal v minuli noči hud potres. V dobi ene ure je bilo zabeleženih 22 močnih potresnih sunkov. Med prebivalstvom je zavladala strahovita panika. Ljudje so v paničnem strahu zapuščali svoje domove in bežali na prosto. Kljub temu je bilo mnogo ljudi več ali manj težko ranjenih. Glede na to, da je bilo porušenih tudi mnogo hiš, domnevajo, da je zahtevala katastrofa rudi precej človeških žrtev. Škodo cenijo po prvih vesteh na več milijonov dolarjev. Mesto Brawley ie skoraj Poginoma razdejano, prebivalstvo pa se je rešilo v okolico. Po mnenju strokovnjakov je to eden največjih potresov v južni Kaliforniji, kar jih je bilo zabeleženih po katastrofalnem potresu leta 1906. Berlin, 3. marca. Po vesteh iz Moskve se ie na Kaspiškem morju odtrgala velika ledena plošča, na kateri je bHo 37 ribičev. Ploščo je zajel tok in jo odnesel neznano kam. Štiri dni že poizvedujejo številni parniki in letala za ponesrečenci, vendar pa jih doslej še niso našli ?n domnevajo, da so vsi uto- nili. Led je bržkone odneslo v toplejše cone. kjer se je razbil in raztalil. New Orleans. 3. marca. AA. Silen požar v tukaišnjih skladiščih bombaža je uničil 30.000 bal bombaža, 100.000 bal pa je bilo poškodovanih. Med požarom se je ena oseba smrtno ponesrečila, 13 oseb so morali prepeljati v bolnico. Buenos Aires, 3. marca. AA. Tekom zadnjih dni je bilo na volilnih shodih ubitih 6 oseb. ranjenih pa 20. London, 3. marca. Kolonijalni urad je prejel od guvernerja otokov Fidzi nadaljne informacije o strahovitem orkanu, ki je divjal nad otočjem Fidži. Pri pDvodnji je utonilo 20 oseb. Pet ljudi pogrešajo. Da so bile žrtve tako male, se je zahvaliti v prvi vrsti sijajni rešilni akciji prostovoljcev. Lokalne oblasti sd odredile vse potrebno, da so preskrbi prebivalstvo s hrano m stanovanjem, ker je orkan popolnoma porušil vsa poslopja. Letina ni preveč trpela, kljub temu pa je materijalna Skoda zck> velika. Posebno hudo so trpeli nasadi banan. V viharju je poginilo na stotine živine in tudi poslopja, ceste in mostovi so zelo trpeli. Druga Tardieujeva vlada Tardieu je po dolgotrajnih pogajanjih sestavil vlado republikanske koncentracije Pariz, 3. marca. Po skoro celotedenskili težavnih pogajanjih se je designiranemu ministrskemu predsedniku Tardieuju v noči od sobote na nedeljo posrečili*) sestaviti v Lado široko republikanske koncentracije. Včeraj zjutraj oi» 2. jc bila vladu definitivno sestavljena. Nova vlada Šteje 34 članov, to je 18 ministrov, 15 dVžavnih pod-tajnikov in vri*avrj£ga komisarja za politiko ter je sestavljena takole: Predsedstvo in notranje zadeve Andrč Tardieti, podjpre^žsedtndik in (minister za pravosodje Raocd P&ret, zunanje zadeve Aristkle Briand, vojska Maginot, vojna mornarica Dumesiril, finance Paul Reynaud. proračun Germani Martin, prosveta Pierre Marraud, kolonije Francois Pietri, pošta, borzojav in telefon Mallarme, trgovima Flandin, poljedelstvo Feraand David, rxgo\irjska mornarica Lours RoUin, delo Pierre La-val, javna dela Pemot, narodno zdrav->e Desire Ferry, »pokojnine Champe-tier De Ribes, letalstvo Laorent-Evnac, Podtajniki: v predsedstvu vlade: Marcel Heraud, za narod/no gospodar- stvo Francois Poncet, v ministrstvu za notranje zadeve R©ne Manaut, v ministrstvu za vojsko Ricolti, v mimistrstvn za vojino mornarico Rk), v ministrstvu za kolonije Alcide Delmont, v ministrstvu za poljedelstvo Serot, v ministrstvu za javna dela Falcoz, v ministrstvu za delo Cathala, v ministrstvu za telesno vzgojo Morlnaut, v ministrstvu za tehnično vzgojo Lillaz. v ministrstvu za lepe umetnosti Lautier, v ministrstvu za proračun Barety, v ministrstvu finac Maurice Petsche, državni podtajnik v ministrstvu za trgovino Ober-kirch, vrhovni komisar za tujski promet Gaston Gerard. » ■ 1" V vladi je 20 članov iz prejšnje Tardieu-jevc vlade, ostali pa so na novo vstopili, od teh je S prvič prišlo na položaj ministra ali podtajnika. Listi so sprejeli novo vlado tako viharno in ji ne prodokujejo baš dol-gega življenja. Vsekakor pa izražajo zadovoljstvo nad rešitvijo vladne krize, ki bi, če bi se še nadaljevala, mogla resno ogrožati zunanjepolitični položaj in prestiž Francije. Popolen zastoj na londonski konferenci Deln sporazum o pomorski razorožitvi na Tihem oceanu — Predlog za odpoklican je ameriške delegacije London, 3. marca d. Kljub vsem naporom predsednika MacdanaMa, da bi se pospešilo dek> na londonski pomorski razorožitvam konferenci, je opažati vedno bolj zastfoj pri vseh pogajanjih v odoorah, kakor tudi v pod-odbonih, dočim se plenom ni sestal že več ko 14 dni. Kot vzrefk temu zastoju se navaja francoska vladna kriza, v resnici pa so ■vzroki vse globin in težjega značaja. Konferenca je sedaj že razpadla na dva dela, ki obsegata kotrrp$eks ame-ri ško-an gleške - iasporiske ki frameosko-italLiansko-anigreske pomorske razorožitve. Prve tri velesile so se že delno med seboj sporazumele, doefen pa je drugi del ostal še vedno povsem neresen. Arrglija sicer skuša posredovati med Francijo in Italijo ter najti kompromisno rešitev. Do sedaj pa se to še ni posrečilo, ker vstraja Itaiija neomajno pri zahtevi po izvedbi pomorske paritete s Francijo, na katero pa ra pod rKibeflirn pogojem ne more pristati. Odmev tega zastoja je opaziti tudi v amenrški javnosti, kjer se vadbo pogosteje pojavljajo glasovi, naj vlada Zedinjenih držav odpokliče svojo delegacijo iz londonske ra-zorožitvene konference. To nezadovoljstvo je našlo odziva že tudi na včerajšnji seji ameriškega senata, rta kateri je demokrat- ski senator Mac Kellar vložil interpelacijo, v kateri poziva vlado, naj takoj odpokliče ameriško delegacij-> s konference petih velesil, ker se je jasno pokazalo, da ta ne bo doseria nobenega (pozitivnega uspeha. a v končana San Domingc* ~. udarca. Narodna skupščina je sprejela na znanje odstop predsednika republike Vasqueza, ki je povodom zadnje rervohrcije pobegnil, ter izvolila za novoga predlsednika Estrenna Urena. Uren je predsedstvo sprejel in že prevzel predsedniške posle'. Pričakuje se, da bo rudi vlada podala ostavko, tako da bo zmaga revolucijonarjev popolna. Angleški proračun London, 3. marca. Angleški državni proračun izkazuje za prihodnje finančno leto 368 milijonov funtov steriingov izdatkov. Izdatki so se zvišali napram minulemu finančnemu letu za 48 milijonov funtov steriingov. Podpore brezposelnim so na rasti e za 6 in pol milijonov in pokojnin,? za vdove in sirote in za starost za 5 milijonov funtov. Bolivijska revolucija Kongres dijaške Male antante V soboto se je vršila v novi praški knjižnici plenarna seja dijaške Male antan-te. Po referatu tajnika izvršilnega odbora je bila seja prekinjena in udeleženci so odšli na ^rob neznanega vojaka, kjer sta položili jugoslovanska in Tumimska delegacija vetnee. Po sportm-h referatih ie prišel na sejo zunanji minister dr. Beneš, katerega so študentje navdušeno pozdravili. Dr. Beno"; je naglasa! v svojem govoru politični, gospodarski in kulturni pomen Male antan-te in njene zasluge za konsolidacijo in po-mirjenye Evrope. Govoril je o položaju v Evropi v času ustanavljanja Male antante, ko So bile v Nemčiji, na Madžarskem in v Rusiji na delu revolucijonarne sile. Države Male antante so imele celo vrsto skupnih problennov in Mala antamta se je kmalu utrdila / medsebojnim zaupanjem prijateljskih držav. Vsaka organizacija se mora zavedati, da je živ organizem in kot tak mora biti podvržen življenjskim i.zpr omembam, mora se razvijati in imeti notranje življenje. Pri tem pa ne sme zanemarjati temetlj-ne ideje. Države Male antante vežejo poleg ideje miru zemljepisna lega, razvoj in stiki v preteklosti in v sedanjosti. Zato lahko mirno zre v bodočnost. V drugem delu svojega govora se je dotaknil dr. Beneš mladine. Dejal je, da on ni iz stare generacije, temveč iz generacije, ki je preživela svetovno vojno in delala, kar je mogla. Nade držav Male antante so se izpolnile. Delalo se je intenzivno in zdaj je dolžnost mlade generacije to delo nadaljevati. Mladi imajo izvestno prednost pred starejšimi, oni so videli, kaj more vplivati na razvoj in lahko torej delujejo za notranje zbližan je še bolj reelno. Dr. Beneš je prepričan, da bo idealizem mladine živa propaganda. Ustanovitev,' Male antante je mišljena za bodočnost, mladina naj nadaljuje njeno delo. Med mjndstrovim govorom sta prišla na sejo jugoslovenski in rumunski poslanik. DeJegat Paleček je referiral o delu potovalne komisije. OmenfiaJ je ustanovitev dijaških informacijskih in potovalnih pisarn v Bukarešti in v Beogradu po češkoslovaškem zgledu. Poedine narodne zveze se zavežejo iziposlovati za študente držav Male antante v svojih državah iste ugodnosti, kakor za svoje člane, organiizirati izmenjavo dijaštva v sanatorijih, pri katerih bodo po možnosti prirejeni jezikovni tečaji. Referent kulturne komisije je priporočal ustanovitev kulturnih odborov pri narodnih zvezah, katerih naloga bo delovati za zbližanie narodov Male antante. Včeraj so se udeleženci kongresa razdelili po študijskih strokah v skupine in odpotovali v Plzen, Brno.. Z!m im druga mesta, da si ogledajo njih zanimivosti. Kriza albanske vlade? ♦ Tirana, 3. marca . A A. Kralj Zogu je imel daljši sestanek s predsednikom mini-^tnskpga sveta in predsednikom zbornice. Ta razgovor spravljajo v zvezo s predsfo-ječo krizo albanske vlade. Normalni odnošaji s Turčijo Zanimiva izjava turškega poslanika v Beogradu — Turčija se modernizira v naglem tempu Beograd, 3. marca. Včeraj se je vrnil po enomesečnem bivanju v TurčuM turški poslanik na našem dvoru Hajdar - beg. V razeovoru z novinarja je izjavil, da prinaša iz Turčije rrmogo novih vtisov, ka :iii je dota! tekom svojega enomesečnega bivanča v dorr»vdini. Po enolot-ni odsotnosti ie še tem boij ooazrl velik napredek, ki ne 5. t. m. bo odpotovala v Prago delegacija, ki bo nastopala pri proslavi 80 letnice predsednika Češkoslovaške republike Masarvka nnšo državo. Nj. Vel. kalja bo zastopal general Savić, vlado pa minister pravde dr. Srškie, ki je obenem predsednik zveze Jugoslo-vensko-češk©slovaških L;g v Jugosl?viji ter direktor Presbiroja Milan Marjanović. Odhod Alberta Thomasa Beograd, 3. marca. Predsednik mednarodnega urada za delo g. AEbert Thomas je danes dopoldne posetil ministrskega predsednika geneffafla 2iv-tovića ter se niu zahvalil za lep sprejem v naši državi. Ob 11. je odpotoval s svojim spremstvom v Atene. Naša vlada mu je stavila na razpolago slavnostni voz. Na kolodvoru so ga spremili zastopnik zunanjega ministra dr. Knmanudi in delegati detodajalskih In delavskih organizacij. Pogajanja za Zeileisov sanatorij v Beogradu Beograd, 3. marca. Beograjski zdravnik dr. Ilja Rakovački je danes odpotoval v GaBspach, kjer bo stopil v pogajanja s Zeilersom v s vrbo osnovanja podružnice njegovih zdravstvenih zavodov v Beogradu. Kako stafišče bo k temu zavzela vlada, še nI znano. Zasedanje rimskega parlamenta Rim, 3. marca. Danec dopoldne je bilo otvorjeno spomladansko zasedanje rimskega parlamenta. Otvorjena seja pa je bila posvečena povsem počastitvi spomina umrlega ministra Bianchija. Spominske govore so imeli Mussolini, predsednik zbornice in glavni tajnik fašistične stranke. Seja je bila po teh govorih v znak žalovanja zaključena, tako da se bo prva poslovna seja vršila sele jutri. Tujska sezona v Dalmaciji Dubrovnik, 3. marca. V minulem tednu je prispelo semkaj izredno veliko število po-sfov. Letošnji poset gostov daleka presesra lansktga in sezona obeta postati prav živahna. Preko Trsta je prišlo danes 220 nemških izletnikov. V preteklem Tfvjnu pa se jc mudilo v Dubrovniku 290 Angležev. Valeški princ na potovanju London. 3. marca. Znani angleški letnice Campbell Black je letel z valeški m priu-cem nad ozemljem v bližini Nairobija. P »-krajina, čeprav le kake tričetrt ure oddaljena od Nairobija z letalom, je zelo »samotna in divja. ValeSki princ je videl z letala rapM divje zveri: nosoroge, slone in leve. V petek zjutraj sta letalca Black in valeUd princ letela 3QO0 cevrjev visoko. Počim Je nad pokrajino ležala gosta megla, sta |e» talca imela nad seboj kraemo solnem in imela priliko občudovati div?n pogled na Kilimandžaro. Letalca iti vse prizore filmala. Film je več sto metrov dolg in velike znanstvene vrednosti. Sestanek velikega fašističnega sveta Rim, 3. marca. AA. Prihodnji sestanek velikega fašističnega sveta bo 18. marca. Na dnevnem redu bo poročilo o položaju stranke in kontroliranih ustanov, poročilo o notranjem položaju in o polo/aju v mednarodni politiki, poročilo o stanju sind kalnih organizacij, poročilo o prostovoljni mifici, predlogi za nadaljno preureditev šole v fašističnem duhu, ukrepi za četrti fa-&sthčm nabor, ki bo 27. aprila, priprave za fašistične proslave v raznih italijanskih mestih itd. Tudi Nemčija na pragu vladne krize Berlin, 3. marca. A A. V političnih kr> gih zatrjujejo, da bi mogla gospo«lar-k kriza nastati predvsem zaradi izvajanja Youngovega načrta in zaradi Bfcvfdacifike pogodbe s Poljsko. To bi moglo povzroči'i vladi silne neprijetnosti in vladno krizo. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdajii 22.775. Berlin 13.5375 — 13.5675 (13.5525), Bruselj 7.9135, Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 798.5 — S01.5 (800). London 275.66 — 276.46 (276.06), New\ ork 56.595 — 56.795 (56.695). Pariz 221.17 — 223.17 (232.17), Praga 167.K2 — lfiS/,2 (168.22), Trst 296.62 — 298.62 ( 297.62). INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275. Parrz 20-2725. L<*fl-mm 3$, S I i 3.75. Praza 15.35. Varim SS.075, B«j- * pdtfl 90.60, Bukarešta 3.06. Sina 9 >SLOVENSKI NAROD«, dne 3. marca 1930. Stev «51 Marljivo delovanje našega ženstva Občni zbor Splošnega ženskega društva — Društvo Je delovalo vsestransko in uspešno Lfabljana, S. mara. Včeraj ee je vr«ii v droštvenih prostorih občni zbor Sploaaega ženskega društva, ki je pokasal visoko aktivnost odbora in članic Društvo je priredilo dve izvrstno obiskani javni predavanji in eno društveno. Humanitarno je sodelovalo pri Materinskem dnevu, pri zbiranju za Dečji dom Franje Tavčarjeve ter je podprlo nekatere siromake- Udeleževalo ee je dejansko raznih prireditev domačih in tujih sorodnih prosvetnih organizacij, kakor zborovanja z zastopniki delavcev iz Francije in Weetfal-fike, sestanka z delegatkami Slovanske ženske enote iz Prage, ki propagira po Jugoslaviji idejo Bbližanja in spoznavanja slovanskih žena med seboj. Dalje je odbor po svojih zastopnicah prisostvoval Prosvetnemu dnevu Zveze kult društev in podal svojdm članicam obširen referat o delovanju te velike, vso Slovenijo obsegajoče prosvetne organizacije. Društvena knjižnica, ki Je javna in vsakomur dostopna, se je v tekočem letu aopet izdatno pomnožila ter se čim dalje bolj preureja v pravo žensko knjižnico. Kolu Jugoslaven, sester v Zagorju je društvo darovalo za njegovo knjižnico 49 knjig; za Bero-modro knjižnico Atene pa je raz-pecalo 7 blokov. Kongresa Narodnega ženskega Saveza v Splitu dne 6-, 7. in &. oktobra m- L se je poleg predsednice ge. Fr. Tavčarjeve udeležilo več delegatk. Izčrpen referat o delovanju te velike zveze je za vsa ženska društva podala ga. M. Govekarjeva. Proslave Kola srpskih sestara v Jagodini ee je udeležila društvena tajnica, ga. Lapajne ter podala na društveni šefi in v »Slovenskem Narodu« obširno poročilo. Za zanimivo tekmo v lamanju gospodinj in služkinj na plinu se je oglasilo premalo udeleženk zato sa je tekma odložila na poznejši čae. Društvo «e mnogo zanima za žensko domačo in javno obrt. Pri mestni občini ljubljanski se je zavzelo za to, da dobi ženska obrtna Sol a v Ljubljani več prostora in ee zato lažje razmahne. Pro&nja je bila ugodno rešena ter se ji ugodi kakor hitro bo dobiti mesta za to. Društvo se je tudi udeležilo ankete o pospeševanju domače obrti, zlasti ženske, ki jo je po naročilu ministrstva za trgovino m industrijo dne sept. 1929 priredil vel. župan ljubljanske oblasti. Odbor se je zavzel za to, da pride naše čipkanatvo na razstavi v Kopenhagenu do čim večje veljave. Tozadevne se je obrnil na Žensko Udrugo v Zagrebu, ki je prejela mandat, da izvede ženski del jug> slovenskega paviljona, in na učiteljico in uradnico etnografskega muzeja v Zagrebu, go. Pavličevo. Društvo hoče uvesti za svoje članice umetno tkanje preprog v perzijskih vzorcih na statvah ter upa, da bo marsikatera žena našla tu zaslužka. Društvo pripravlja razstavo ženskih ročnih del po njihovih tehnikah od priprostih začetkov do popolnosti. Razstava se bo vršila v času vele-sejnuL Odbor je oddal na ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje prošnjo za uvedbo starostnega in onemogloetnega zavarovanja za služkinje. Blagajniško poročilo ge. Ivanke Lesk > vičeve izkazuje 24.039.90 Din dohodkov in 19.S25.10 troškov, prebitka torej 4-204.80 Din. Izrekla se je zahvala tajnicama ge. Lapa jnevi m Govekarjevi, gospodarici in podpredsednici gdč. R. Vasičevi, blagajni-čarki ge, Leekovicevi in nekaterim odbor-nieam, ki so bile delavne. Odbor je bil do-malega izvoljen stari. Društvena Članarina znaša letno Din 10. Želeti je, da se oklene tega najstarejšega ženskega društva brez izjeme vse ljubljansko ženstvo. Marljivo je, plodovito in nudi ženstvu vse, kar mu koristi in ga zanima. Sodobno slikarstvo se vrača k starim vzorom Slikar Fran Zupan o sebi, Jakopičevi šoli in njegovi umetnostni politiki Slikar rram Zupan stanuje m ima svoj atelje v Hrenovi ulici 17. Njegov atelje se prijetno razlikuje od ateljejev njegovih tovarišev po tem, da je zelo prostoren, da ima mnogo svetlobe ter da mu služi v urah če travnike m rošnata ajdova polja. Živeli smo sami zase, kuhali, pospravljali in slikali. Leto nato je bil centrum slikanja slikovita Skorja Loka z endotnimi brezovimi odmora za »gosposko sobo«. Zupan je saadovi. Jakopič je imd tam na razpolago eden naša h iiajmarijivejšah slikarjev. Vse stene so polne študij in slik, na stojalih in veliki pisalni mizi pa so okusno razstavljeni razni starinski predmeti, kakor svečniki, kmečki keramični izdelki, stari hrokati, na-oaijc skulpture naših rjcnTemtmeaših kiparjev itd. — Kakor vidim, se tvoge najnovejše slike močno razlikujejo od prejšnjih, recimo najstarejših, slikanih, kakor praviš, v im-presiiorastičnem žanru. Zanimivo je, da postali aš čedalje večji oboževalec barv in da so tvoja motivi eksotični, najbnže zato, ker itajbolj ustrezajo tvojemu notranjemu iska-Jim. Takih motivov kajpak ne najdeš v Mubijari, pa tudi ne na dežeh" — preveč polne zeleraja so naše pokrajine in tako raaumcm, zakaj potuješ v počitnicah v Dalmacijo in v Primorje. — To, kar si omeni! glede barv, je zelo točno. — Ob priliki veJesejmske razstave mi je bilo, ko sem korakal skozi prostore naših najmlajših, kakor da sera zašel v okolico Mrtvega morja. Vse je bilo tako pusto in mrtvo, skoro brez iskrice zavij enoa. Kar oddahnil sem se, ko sem stopil v Jakopičev' oddelek, kjer je imel razstavljenega svoiega in^azantnega »Slepca« in Še druge slike, ki so vptfvale na slehernega obiskovalca kakor toplo spomladansko sotece. Ti si smeš čestitati, da si eden prvih rrdajx4h slovenskih slikarjev, ki si spoznal važnost barvne poezije. Žarama me, kje si se učil slikarstva. — Kot dijak sem dobival prve slikarske pojme pri Franketn in Kobtlčevi, pozneje po maturi pa sem stopil v krog Jakopičevih učencev in sem se učil vztrajno gledati domačo grudo in svet pod vplivom tedanje opojno cvetoče impresij oni stičine struje. Šola je bila na Miri n v mojstrovem ateljeju. Bilo nas je precej, naj cenenim le V. Pilona, Zupane - Sodnikovo in GustinčČa, Obdelovali smo figuro, ob lepem vremenu pa s hrkali na prostem v Mestnem logu. Tri leta sera bil pri njem. Kot Jakopičev učenec sem se udeležil prvič jubilejne retrospektivne razstave decembra 1. 1910. Kritik prof. K oba* jc pisal, da sem »najmlajši talent«. Od tedaj sem se udeležil mnogih razstav, ki jih je aranžiral Jakopič. On jc zbiral okoli sebe vse doraščafioče talente m jih zagovarjal dostikrat v veliko jezo svojih starejših kolegov. V tem vidim vciflcopotezno umetnostno politiko, ki jo je vrša do nedavnega pri nas le Jakopič. — Ko gledaš nazaj, katere razvojne stopnje zaznamuješ? — Vojna vihra tuda meni ni prizanesla; pogled v trpečega sebe m svet se je sčasoma sicer zabrisal, vendar pa je postalo nujno umetničko izživljanje drugačno. Po vojni L 1919 sem slikal na malem očetovem posesrvu v Šmarju na Dolenjskem z Jakopičem m CmsimSčem. SfikaTi smo peščene sipine v zaha^očem soincu, cveto- ! prazno stanovanje in — kadar je bilo količkaj časa — smo bili tam. Nekaj posebnega je bilo tam jeseni. Gozdovi so goreli v čudovitih barvah. Vitke breze v vseh mogočih upogibih, linijah — spodaj pa rajava praprot, ažarjena po zadnjih solinčnih žarkih. In ko je padel še zgodnji sneg na to krajino, je bilo zame preveč lepote. Omenim naj še tisti stari križ za Kamndtnikom, kolikokrat sem tam slikal. Ves čas sem se počasi trgal od impre-s^jonistianega gledanja in iskal svojega lastnega izraza; in našel sem s a. Uvtdel sem, da je u impresionizem zame že dognana stvar. Kaj naj hočem dodajati za Groharjem in Jakopičem, Nastal je v meni preokret ni upor. Nisem se mogel vzdržati doma, šel sem slikat v Srbijo — drugič v Bosno, Crno goro, Dalmacijo. Koliko truda me je stalo, da sem se o tresel nekdanjih vzorov m stopil na lastne noge! Iskal sem izraza v tinrjl in barvi, zašel v ekspresivnost. Izraz ma je bil vse. Ene in iste pejsaže sem predelava! na vse mogoče načine doma aH v prirodi. Iskal sem novih potov. Dalj&a študijska potovanji a po Nernctji, ItafiJ!, Franciji m AngMfl so mi potrdila, da so moja umetniška pota prava v novi umetnosti. Smešni so mi danes vsi »izmi«, vsa tisti eksperimenti pred leti v slikarstvu sploh — čeprav so tako važni za sodobno umetnost. Dosti je bfto iskanja, vojske, revolucij, da se vrača sodobno slikarstvo zopet nazaj k staran vzorom, prepojeno z novo krvjo m riovrrni izrazi. Razvoj moj je viden najbolj iz slik samih od more kolektivne izložbe pa do danes. Omenjam svofio udeležbo na V. jugoslovanski razstavi v Beogradu, na VI. jugoslovanski razstav! v Novem Sadu, v Splitu, v Sarajevu, v Mariboru itd. Omenjam uspelo razstavo v Berlinu, kjer je poslovala tuja žšnrja m nepristranska kritika. V Pragi pri ^UmeJcki Beseda * in Hodnoura na CeskoslovaSkem sem knel moralni in gmotni uspeh. Na Dunaju sem pri znanem umetinfiškem društvu »Hagenbund« razstavil v »Slovenskem umetniškem društvu«. Na podlagi uspelih vposlanfh del me je »Ha-ge&md« imenoval za svojega dopisnega člana. Razstavi takratnega kluba mfadm sem aranžiral m otvoru s predavanji jaz v Splitu m Sarajeva — v zadovoljstvo on-dorfme umetniške javnosti. Istotako sem pred tremi leti osebno pripravljal pot za rae-stavo v Londonu, ki bi jo moralo prirediti naše društvo. Zainteresiral sem tam razne ugledne osebnosti za našo slovensko umetnost. Žal, da se ni mogla vrsrti naša razstava iz gmotnih razlogov. — Tvoje zanimanje za slovensko vno-dabtjajoco umetnost? Kako gledaš nardo? Zakaj si bn* soustanovitelj Kluba mladih, Kakšen pomen mu rjrfpisuješ? — Zgolj v interesu za našo mlado umetnost sem bil s Francetom Kraljem dve ali tri leta odbornik Narodne galerije. Ker sem sprevidel, da koraka na*sa mlada umetnost vredno z drugimi narodi z uspehom — sem bH soustanovitelj Kluba mladih, sedanjega Slovenskega umetniškega društva, s predsednikom Francetom Kraljem. Društven pomen je bil dosedaj uspešen. Ne samo skupne razstave, temveč tudi skupni uroefcmSId interesi nas družijo. Pod vpJiviam teca društva je sodobna slovenska upodabljajoča umetnost mnogo več dosegla, kot so doseg* n. pr. slovenski mlajša književniki ali mu z i k i. Od driTrva. oz. članov pričakujem se mnogo, saj so sami resni, talentirani aktivni umetniki, priznam doma i-n v inozemstvu. — Kako gledaš na sodobno svetovno upodabljajočo umetnost in kateri slikani so po tvojem metri najznačilriej-sfi zastopniki, — V sodobni svetovna nmetnostj opažam neki mir. Skoro vsi se vračajo nazai, pomlajeni z duhovnimi prkk>brtvarnd zadnjih deset let. Vse se poglablja in točno izdeluje. Tista vihravost, ki ni površnost a je nejasnost, gre v mir in izdelavo. Vračajo se k barvi tudi tisti, ki so slikali temno in monotono. Slutim, da se bodo 51 i učit ti sledmni še k mojstrom barv — to je k impreskmistom — toda v nekem drugem smislu. Težko je pa reči, kateri slikarji so sedaj v internacionalnem svetu najznačilnejši zastopniki. Jaz bi jih iskal pri Francozih in Rusih. Mislim, da je naša sedanja umetnost že na teh potih — sodeč po najmm-ojšlh dehh mojih tovarišev — a vendar jc težko reči. kaj pr>oese prihodnost. — Katere stike so ti na^iuhše? — Vse tiste, od katerih se moram ločiti — saj je vsaka del mene. Ljube so mi one, ki me vežejo s spornim — one s Koroške — aH one iz soknčne Daknaciie —? Slika *Iz predmestja ijubfjane« je v splitski mestni galeriji. Druga »Ztmac je last znanega poznavalca moderne umetnosti — bana dr. TartagMje v Sptitu. »škofja Loka s Kamoutnilrom« je v novosadski mest zbirki. Rad bi imel ono *Iz Sarajeva«, ki je ostala v Pragi Pri >Umelcki beseda«. — Pozabiti ne morem nekaterih, ld so na našem konzulatu v Celovcu ali pri *ofu Rozmanu — ali one pri zna/ni ladv Dunedin v Londonu itd. Kaj ne. mogoče sem povedal preveč. — Nerad gledam nazaj. raj*i naprej na pota duhovne umetnosti ki so še pred menoj. Za strokovno glasilo elektrotehnikov Za začetek naj bi imel vsaj »Obrtni vestnlk« posebno rubriko, posvečeno problemom elektrotehnike Nedavno se je vršil v Ljubljani občni zbor Strokovne zadruge konce&Uoutranih elektrotehnakov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. Po istem sem se sešel z elektrotehnikom iz Maribora, ki mi je pravil, da je nerodno, ko se kolegi tako redko vidijo, ker je isto v zvezi s prevelikimi stroški za vožnjo m bi bilo dobro, da bi zadružno vodstvo razmišljalo o tem, kako bi se vršile zadružne sede v Mariboru, kot v Celju, ker bi dobilo tako vodstvo zadruge več stikov s članstvom, katero je raztreseno po vsej Sloveniji. Tako se pa vidi članstvo le na občnem zboru in še takrat nft vseh, kar bi biro pač želeti glede na elektrotehnično stroko, ki je pri nas v Sloveniji že v dobrem razvoju, sicer pa še v začetkih in bi bila dolžnost vseh koncesijonarjev, fizičnih in jurtdSčriih, da skušajo po svojih najboljših močeh rx>dpirati razvod elektnfikaciSe v vseh smereh. Na občnem zboru je navadno le malo časa, da bi se moglo podrobno razpravljati o vseh perečih zadevah in potrebah. Zlasti bi bilo treba organizirati v mestih, kot sta Celje in Maribor pertjodične vajeniške in morjterske preizkušnje in naj bi bili prised-niki preazkuševainih komisij domači mojstri, ker bi s tem odpadli gotovi stroški zadrugi, na drugi strani pa kandidatom preizkušenj. Po tem in onem je nanesel pogovor tudi oa »Obrtni ves trak«, na katerega je naročen vsak član zadruge, v katerem se pa redko najde kak strokoven članek« poroko ali kakšna novost v elektrotehnični stroki. Da se temu odpomore, bi se morala zadruga Potom svojih članov, fizičnih m iuridjčfrlh, uderstvovati v listu pod svojo elektrotehnično rubriko z raznimi strokovnimi in poučnimi članki, poročili, navodfh tod, S tem bi mnogo koristili sebi in drugim. Da bi pa bilo to mogoče, bi morali sodelovati pubti-cistično vsi strokovnjaki, mženjerji, mojstri in dragi. Prepričan sem, je dejal gospod rz Maribora, da je mogoče pri nas napravita nekaj takega, ker imamo dovolj strokovnjakov, katerih dela so znana že daleč preko mede naše drŽave. Če bi se pa pokazalo, da je zanimanje za dektrotehročno rubriko veliko, naj bi se pa začela prilagati spočetka priloga »Obrtnemu vestniku« enkrat mesečno, v obliki ko* je graška »Praktisches VVissen«, k! je pri nas Že splošno znana. Iste seveda sprva z manjšo vsebino, pozneje pa kot bi gotovo pokazala potreba z večjo m bi kot taka lahko služila zadrugi elektrotehnikov kot njeno glasita. List pa ne bi staža samo ožjim članom zadruge, torej mojstrom m elektrarnam, temveč naj bi bil dostopen vsem in pisan za vse, ki se zanimfajo za razvod elektrotehnične stroke in ki se v nM udejstvujejo. V istem bi črpali teorijo dorjčmi, ki si je ne morejo pridobiti v tečajih in šolah, torej predvsem rjornočniki in vajenci na deželi, ki nimajo priHke, kot oni v mestu. Potreba strokovnega glasila ali vsaa posebne rubrike v »Obrtnem vestnikuc je tem večja, ker danaMi strokovni naraSčaj v splošnem vedno manj razume drugojezične tehnične literature, predvsem nemško, na katero smo pri nas najbolj navezani že zato, ker veljajo pri nas predpisi in smernice Zveze nemških elektrotehnikov (V. D. E.). Vzgoja strokovnega naraščaja je torej odvisna od tega, kakšno podlago ima isti. Da pa bo imel podlago, je skoro bi rekel dolžnost vseh merodagnih čiriiteljev, da zastavijo vse svoje moči v prid in prospeh elektrotehnične obrti, ki ima pri nas vse pogoje in prednosti za uspešen razvoj. Ob razstanku z omenjenim elektrotehnikom sem mu obljubil, da spravim njegove misli v javnost, da tako zainteresiram vse člane zadruge za cmrenjeno rubriko, odnosno list, pri katerem so poklicani prav vsi sodelovati Poleg teh naj bi pa sodelovali predvsem inženjeri!, tehniki delovodje, obratovodje in drugi, ki naj bi poročali v listu o novostih, navodilih, gradnOah novih elektrarn, obratovanju v istih, predpisih, materijalu, službah, poučnih ekskurzijah, smrtnih nesrečah potom elektrike itd. Tehnična uprava rn pristojna obiastva nd pa gotovo tudj poročala vse, kar bi bUo v zvezi z elektrifikacijo, dobavah, rzrvr^rt-vah in prodaji- Ni nobenega dvoma, da bi se lahko osnovala sprva vsaj elektrotehnična rubrika v »Obrtnem v trnku c, pozneje pa priloga istemu in nato še poseben list, če bi Strokovna zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov s pomočijo drugih činitelje v storila, kar je v njeni moči. To misel je treba pozdraviti. E- 2rtve pretepov in nesreč Ljubljana. 3. marca. V bolnico so prepeljali v soboto, včeraj in davi več ponesrečencev in tri žrtve noža, od katerih se ena bori s smrtjo. Včeraj so pripeCjaH v bolnico težko ranjenega Posestnika Jakoba Koclja iz Trzina, katerega so domov grede napadli fantje in ga sunili z nožem v prsa. Njegovo stanje je precej krttS&no. Po drugi verziji se je KeceH sam sunil z nožem tik nad srcem. Druga žrtev fantovske poolvjanosiu je bil 25tetni uslužbenec Kršrnančeve žage v Kamniku Albert SchlegJ. Včeraj dopoldne je nastal pred cerkvijo v Mengšu med fanti prepir, med katerim je nekdo nenadoma potegnil nož in sunil Schlegia v roko. Prereza! mu je žilo odvodnico. Radi velike izgube krvi je Schlegi omedlel. Iz Mengša so pozvali rešilno postajo na pomoč, na kar so Scblegia prepeljala v bolnico. Med vožnjo se je Schlegl zavedel, pa se je kmalu po prevozu v bolnico zopet onesvesti]. Kakor nam poročajo, se je njegovo stanje že zboM-šalo in ni nevarnosti da bi umrL Najtežje je poškodovan karžar Anton Perme iz vasi Retnje, občina Vodice pri Kamniku. Včeraj popoldne k bil med pretepom težko ranjen. Nekdo ga je z nožem sunil v prsa. Popoldne so ga prepeljan v bolnico, pretepače so pa orožniki zaprfi. Včeraj so se stepii »gostje« mestne ogrevatoice. Med pretepom jo je skupil brezposelni delavec Albin Glavač, katerega ie nekdo večkrat oplazil po glavi Tudi Glavač je moral v bolnico. — Četrta žrtev pretepa je bdi mizar Josip Fajcn iz Sela, občina Moste, katerega je sooči nekdo treščil na tla in ga precej poškodoval na glavi. Delavec Stanko Zalar, zaposlen prt Srkovi žagi v U ubijani, si je v soboto opoldne pri delu rx>škodoval levo roko. — Pri sekanju drv se je ponesrečil delavec Rudolf Demšar iz Št Vida, ki se je vsekal v levo roko. — Anton Bizjak, mizar iz Zagorja, je včeraj tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — Slična nesreča je doletela delavčevega sina Martina KobaJa iz Martini hriba pri Logartcu in posestnrko-vega sina Jožeta Stareta iz Srednje vasi. Oba sta si zfomfla desno nogo. — Na cir-kularki se je ponesrečil Žagar Viktor Mo#ri-ian iz Dobrave pri Ljubljani. Poškodoval se je na glavi. V botntco so morali prepeljati tudi taj j. sovezovo ženo FrančiSko I. iz Ljubljam ie pomotoma p3a neko kislino icr uradni-kovo ženo AnsreAo K„ katero je popade! nevaren pes. Poor! Ptedrtrre ob 4. 7. IH 9. 111*1 ZTOČei* Kot predigra ameriški tenorist WILLIAM O' NEILLE Kdor vfcE ta fMm. ea ne pozabi vse Sooay Boy« Elitni kino Matica Tetefon 2124 Taborski sejem 2e devfea je bila posrečena. Na st mo >e pač vedno fletno in zabavno, pa naj I>o že kakoršenkoft. In ker je seie;n ppsavatj 2forrarrsoe IjudS, sejma-rjtv, ki: gevaltt mešerarjev itd., je seveda razumljivo, da e b« tudi tatt>orskj sejem dobro obiskan. Pe-vrza odgovarjajoč je brl ves aranžma, ki ie bfl vočanoma V rokah tn&ovca s s\ \ izdelki g. Ma titana. Dvorana je b 1 a d« rirana CrxTČrio sejmsko. Na odru so bHe stoj-rrxe tvrdke A. Krrsper. mperi k bi rove dežn-rk, prodajale so se BonaCcvc . nTofonsace plošče, a sredi odra ;c bla pu-zaln?*ca, na kateri so se gubale vesele ma« Škare. Dvorana je bila okrašena z zastavi-camri Herley Davidsona m Forda ter s s> -reromi Mafrjanov%rrj zastav:c3rtii in n tako da je bi! pogled na ii'.'ro re- zanimiv. Efektno dekoracijo je še boli dvlgufld dobro uspeta Iluminacija. Z jralcrve sta obsevata dvorano dva žarometa. Obftsk je M zado-voflrv. dasri je nekoliko zaostajal za skfcm. Ob zvokih Sokolovega orke5tra icr Raorjergerjevega oiačonega gramofona, ki je igral v baru, se je razvila animirana zabava s plesom, ki je trajala do ranega jrrtra. Ob 11. je bil sprevod mask. V povorki je bilo okoffi 100 mask, med katerimi jc bftrj neikad zelo lepih, deviza prireditve sta pa v sTJ*osnem odgovarjali samo dve. Jmt\ s soglasno pnsodfla prvo ragrado gdčr«i. Tatjani IncbJostrovi, kj je šrntfa tasta-zjfjsiki parotoSti kostim z rekUamo tvrdke Skoberne spredai Kostim š je poM-onila tvrdka sama. Prejela je lepo svilono blazino, darfk) tvrdke Matfian. NagTajera sta brl še dve drugi maski, doclm sta dve gm-teskrđ maski z vefiMnskJrrri jrlavanri pre-jelfi posebno priznar^e ter dve marf>§i nagradi. V dvorani Je bfl ttarnes>čen tuda »ton-trale«. Na c^ro roko se je vsakdo laMco fotografera* O. BeSter se je nasran3 z vsemi fotrjgraiskžrnd pr|rx)močld kar v dvoranr in je fotografiral, da le bflo veselje. Tvrdka »Sanrtas< je pa razkazovala v srJodni*!i prostorni grotesflcne in bomflfine ffkme. Sprva se sficer zabava ni mgia razvffi, ob dobri kapijka, rzvrstnih Drbasov^h klo-bosail?, Zalaznflkoviih sSaSČacafo in Gregor-čevi kavi pa so se ljudje tomaJa ogreJl. Vrsti se je pffes za plesom in veselega rajanja kar ni hotelo bi« konec. Iz gledališke pisarne Drama Na postni torek bc v ijufctfanski drami pj-edstava šeJe ob 21. ari. VprinorSbi m bo u-vr»du ki veJesabavm NeotrooFeva veseloigra • Za J^ubeZiCa so odrwvila<. OJavoc vkxse jo: ea Jurronova, gdč. Vida, ca Medvedova in gdč. Botorjeva ter cz- Cesar, Jan, Levar, Kralj, Lopata in ZtŠtmŠt, V ostatih \iocih oa&M>-piido cz. Skrbćnšek, Jerman, Skivčeva, Rakar-jeva, Sancia, ScierkoJ}, Phrt, Kankler in Potoka«-. Pri predstavi sodeluje muzika dxavskc đv vicijske obta-sti, poje se tn£ par posrečecih fanpfetov. Za medaUrv«) večajo znižam dratn-Ske oeoe. Konec iniAtove 5e točno ob 2^. m »večer. Ouaaniil: baranfcaga Hodskesa odra Dtc Tezermaer v anMftwtkem Narodnem sk-dakšča. V sredo, dae 5. t. m. bo r bubrjajrak: operi prvo gostovanje Tecernseeriev. Ta večer \vrixovc trodejansko OorJsko icro Magdalena, katero je napisal slavni pfaetelj LodH-đc Tboma. Posarocrcc viose so sledeče: Tomaž Mayr. bajtar, Marjana, njecova žena, Mardokna, rtnm hči. iVVoosrcaoer, žopan. Lovreoc Kakner, hlapec pri Maan^o, datiofiak Beno Kockooberger, Barbare Manz, dnkiarica, Martin Lecboer, kmečki sku VaAeoitia Sceck, kmet. Jobano Rani, kmet. oređoat. Deaacfc se vrsi v hiši Tocnafa Marra t Berzbolea, vasd okraja Dacba?j«x. Me-đ prvim ta draška dejanjem mine štst tednov, med drugim ia tredkn pa samo par deL Začetriv predsmve Je točno ob pol 30. ari, konec ob 32. nrL — Draso tostovanjc bo v potek svočor. Vpraxonia so bo reaeabkpra rt kmeekesa -Traje ySd svetseki Opera Jnarl se poje pupukJbu v operneiu s«eda-kiču meik>di>ozoa Jon. Streu&sa opereta >Br-ocika noč«. Bonečansko eaaSkaradno raJaAk se bo prenio povsem v nafte predposfrno žJvl>>c-nje ter so vabljeni oa predistavo vsi, kS so » ki bo če jo poštari dobre vobe. Zasedba v opereti je z naSkrd rrirnarami močmi sa PoUoovra, sa BafcBtkova, ZZ- Drenovec, Gostii, Peček. Povte. Janko, SimooSč in mižanSh oenafa. Lipahova premijera v ljubljanski drami Sedari ic že defmdrtnvno določeno, da bo orernrJera v soboto 8. t. m Kornedtlia >c pofna Biubke domačnost. SHka žSvitienikr slovenskih Ljudi sredniesra stanu, ki so vsi dobri in Irubezri/vi. Denar iiih zrnesa in po-tojsne v svoi vTTinec. ZrviSenic Tali zone* oTiWobi zase. V komedfcii se vrste komičrte scene s scenami rnajjhneea razcđabliiainjia in fiifloeoftranja. Vse ie ortjetno. vse dS^2 oo našrb kraafii in do našrri liudelT. Domač avtor je nanisal dornaob komedijo, ie Dostavil donoče liiudi na oder. To se Dri nas redko dotraiia. zato srno te komedik; tem boij veseC. Vsi. kS so DTi'iateliia domače tvornosti, a so se naveftčaK PuMb fraz raznih naSIh modernistov«, bodo z radosrio Doz^iravilj to zdravo in vedro doio na^eent Drđkibljenejra fjsralca. Po komediif bodo nedvornno sex4i skoro vsi slovenski Dode-ždrski odri. Kdor 6e hoče ob domačem humorju dornačesa avroria oar ur do domače zabavati nad oride v soboto k rjremSer*'. Predorodađa v-s^opnic v ooernern tfled-afi-sou. Cene m)rmalne dramske. Nesramnost. — Cu-j, priiiateB, ali si za kratka afi za dolga krila? — Da ti po pravici povem, za nobena. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. marca 1930. Stran 3 SlanikoTa pojedina ▼ restavraciji m klet! „ZVEZDA" v sredo, 5. matca 1930 V mmašmnmMtfH 1» Ueti Se pnporočata Fran in Rosi Krape* Dnevne vesti — Sprejemi pri basu in podbaaa. Ban dBavske banovine mg- Dnssn Samec in pndban dr. Otmar Pirkmajer sta se vrnila u Beograda m aopet sprejemata »ta Mihe ob usrjuvedanilh dnevfli in urah. — Odtlfrovarde zaMuIum českostovajkah prosvetnih delavce«. Na procSosr prosvet-nepa rninistra >e kref) ocftikovai z redom Belega Orla IV. stopnje mmisterijahiega a**e£naka &Skosarj*mslD9ga prosvetnega mi-TTOrtrstv*. dfc. Ferdinanda SpiSeka, z redom Sv. Save BEL stopnje vgja sekcijska svet-trika v pro&vetnem roinistrstvn dr. Ladi-stava Srpa m dfe. Jame lava Pcf-> Orneraa in Franjo šetina. — Naš zračni promet se sari Mted našo in češkoslovaško dražbo za zračni promet se vrse pogajanja, da bi se letos otverira nova zračna proga, ki bi vezala Prago preko Bratislave z Zagrebom in Jadranom. Naša družba za zračna promet pripravlja nove zračne proge v Jugoslaviji, obenem se pa poga>a z družbami drugih držav, da dobi nas zračni promet zvezo z mednarodnim, V postov prihaja v prvi vrsti zveza Skopija s Sohmom in Ljubljane s Trstom. V notranjosti države je treba najprej otvoriti zračni promet med Zagrebom in Sarajevom, Zagrebčan in Ljubljano, Sarajevom in Skopi jem ter Sarajevom in Dubrovnik om. — Pevski zbor Glasbeno Matice ljubljanske priredi 8. in 9. tm. tri koncerte.. V sobotos dne 8. marca ob 20. uri zvečer koncerti ra v veliki unioocki dvorani v Maribora. V nedeljo, 9. marca ob 15. uri popoldne v sokolski dvorani v Ljutomeru, zvečer ob 21. pa v Ptuju. Nastjpi isti zbor kakor je bil v Franciji in z istim programom pod vodstvom svojega zborovodje ravna teli a Mirka Potica. — Opozorilo! OprjisaTV&njo interesente na razpis dobave (mesa, lenuha, moke, TTjlevskđh izdelkov, mleka, mđečnfa izdelkov, špecerijskega Wa®a in dragnlh potreb-š*5n), vsem bobiacasn in druginn zavodom, ka je objavljen v »Uradnem listu kraljevske banske uprave Dravske bariov*ie< 5t. 34. — Vreme. Vremenska napoved nam ' »beta končno lepo vreme Včeraj je bilo še v vseh krajih naše drŽave bolj ali manj oblačno. Tudi po drugih krajih se že oglaša spomlad. Najvfija temperatura je znašala včeraj v Splitu 16, v .SkopJJu 14, v Beogradu 11.5, v Ljabrjani 10A t Mariboru 7 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 773.3 mm, temperarura je znašala 4.6. — Smrtna kosa, V soboto !re umrla v liubffiane zasebrsea sa. Pavla Štreketi Pogreb bo danes ob 16. izpred kapelice pri Sv. Krištofe Bfag $ spomini Te^co priza-de*3m svojcecn iskreno sožaftje! — Plesni turnir v Zagrebu za prvenstvo dravske m savstoe banovine bo 22. marca v vdSki dvorani Sokola. Tumfir se bo vr-§3 po anternacSJonalnSi pravSMn pod vodstvom ijiihffcjajnsikib m zajgreb^kih plesnih uortc-lkv. l>ou-očoni so plesi: tango, auock -stfeep m anslesld valček. IPnSave sprejema m dade in*i>niiao5ie do natjkasnefe 10. marca predsednic *KJuba piesovodfr« g. Ludvik Cern e, LtRiMlanH, Woflbva i*ca 3. 168n — Samomor v Radovni. Lz Mojstrane nam poročajo, da je v petek naSel nekti delavec v lov^ks koS v IčadovTjg mrtveca 43-ietnega gozdnega čtrvuSe Tomaža Lakoto. FVoteoRTU je otovnšS SBavutBor. DOtenal ?e ze defi čaisa, govorfl je zmedeno in večkrat je rzlav&h da si bo koočad BMksie. Lakota je btl oženoon wt oče 6Vdh ©♦rdk. v^ern^ so ga iprjkopali. — Deček utonil v krrku. Nenavadna nesreča sc je pr^etla te dni v sarafievski ofocto". OsemSetra deček Jakovlievfic se ie igral na ccsffi btEzn jarJea, ki Je bfl poln vode. Netsreča ie botefa, da Je med eaUafaau|caii padeđ ki se tafko močno po^kodovađ na davi da je nezaves*en oSsfcšak Pade* 5e v Jarek m utonfl. — Originalen protest Iz Pakraca poročajo o nenavadnem sponi. Lesna drnzTba Stevefcs d. d. ima v nrtčžn-i Kotanje gozdno flefcesato* ki je last seijakov. Podjellje mora placeva^ setlaicocn prtaerao odškodnino. Nedavno na je pogodba med tvrrjco in seŠaks ipotekfta in ker se družba za obno-vSev m zmenSIa, so seftaflci sfkSetrrtft obračunati z tfjo. Ko Se prtvoz5 vfek, so legli se-^akž, rfjSi žene in otroefi na progo. Srroje-vodfca (je moral vlak usta-vrti. Prva pogodba fe b*a skleniS«na pred 36 leti in je prvič poteMa pred ■trerng tett. Že takrat so se%iki na sfičen načan faSattl podaifj6anye pogodbe. Zdaj bi radi zopet na oršgSriakn način drvr to porazno. Ob 6. zvečer je ncopaieno odšla z doma in ia-•teia protg Dravi. Spotoma jo ie srečal stror reik Oross. Ustivfl fo je m apazS, da je vsa obtk&aina. Povedala je, da doma ne more več živeti itn da skoči v Dravo. Gnoss Jo je tcflažS, koJikor ^e pač moget, nenadoma pa se crki izrnga iz rek in steče k Dravi. Še predno še mogel za ni o. so jo že zaigmSi valovi reke. Gross ie obves*rl pofteflo, ta pa rocffretje. — 2ena, ki ie rodJOa petorčke, nmrla. V Cagovcih na Šitaj%?rsfcefn ie te dni umrla v visoki starosti 92 let rxJse^trfikova žena Marija Fras, kt je leta 1870. rodfla petargfcc ter še istega teta tudi dvojčke. — Žena umrla Istočasno, ko so potegnili moževo truplo iz Drave. Pri Sv. Petru Mtou Maribora so te dni potesnili iz Drave •utopljenca V irbop^enoa so spoznali 351et-nega pisarniškega Mfeflo državne ždeznice n. MariboTa H. SevSka. Skoro istočasno, ko so utopljenca potegni te vode, je njegova žena v toofraoi podlega težkj bolezni. — Trgovec z dekeri prUet v Sitkn. V Slskn je te dni pridela poHcfja Dušana Ste-k*ca Iz BogaHča v Srb*t. kd se je bas hotel odoeOaitS s 151etno deklico v Brod. Kupil je zanio ih zase vozni lrs-tek IT. razreda. Polncfta ga je zasftšala in ugotovila, da je nevaren ku/.čevalec z dek'Jti. V Osijeku s« je seznanui z meko stužkinjb in z omeniie-nšm deWe1rjm. Obema je obljubil zakon. 9ro?l"fl£a mu n' raseola pać y.\ neizku§ena deklica. Policaja ga je zaprla. — Drušba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca februarja 1930 sledeče prispevke: I. Podružnice: Sv. Barbara pri Mariboru 120 Din; 5t. Pavel pri Preboldu 144 Din; Hoče, Slivnica 700 Din; Loški potok 20 Din; Kapela - Slatina 1010 Din; Trbovlje, m. 805 Din; Tolsti vrh 328 Din; Ribnica na Pohorju 1806 Din; Šiška, m. 1160 Din; Siska, Ž. 1027.10 Din; Ljubljana šentpeterska, ž. 370 Din; šentjakobska - trnovska ž. 60 Din; skupaj 8^40.10 Din. II. Nabiralniki: Podružnica Toteti vrh 32.50 Din; podružnica Ribnica na Pohorju 30 Dm; m. podružnica Slika 57.60 Din; ž. podružnica SiSka 57.50 Din; rjodnižnira Brežice 40 Din, skupaj 217.50 Din. III. Monsignor Tomo Zupana sklad. Podružnice: §t. Pave] pri Preboldu 300 Din; Jesenice 210 Din. Ribnica na Pohorju 100 Din; Brežice 80 Din, skupaj 690 Din. IV. Rami prispevki: Dr. Beno Peha ni, Kamnik, pokroviteljnino 100 Din; J. Zupančič; Ljubljana 100 Din; KL Voncina, Ljubljana 50 Din; Jos. Klemene, Ljubljana 100 Din; J. Pctjčnik, Ljubljana 104 Din; A. de Roggi, Ljubljana 147.50 Din; dr. J. Majcen, Maribor pokrovi-terjnina 100 Din; dr. Pr. Kandare, Ljubljana 300 Din; posojilnica Vnzeniea 100 Din; okr. posojilnica Ormož 100 Din, skupaj 1301 Din, vsota vseh pr^jamkov 10.448.10 Din. 165-n Iz Ljubljane —U Masarvfcova proslava v ljubljanski operi. Slavnostna rkadeoitfia v proslavo 80-tetrece stavnega češkoslovaškega rjrez*den-ta T. Masarvka bo v Ij-ubljainalci operi v četrteik 6. t. m. Pcies- uverture, čeSkoslova-Skffii hSlmen. govxwa mžnistra dr. Krameria in žrve sfike, se bosta izvaflafla dva odlomka naših oper in sicer 0. dejanje ša-iranek-Kavičeve >tfasariaigarace< in I. dejanje Sme-trnove >Prodane neveste«. Za akad^m#o so dotočene znfžane operne cene. Razprodano operno jfledaftisče in slavnostno razpoloženje na»i bo doksw naše hvaležnosti in našega spoštovano a natrvočflecmi mocžu bratskega če^oo^ovaškega naroda, ki se ie de-settetia bor* za svctarlo svojega, pa tudi našega naroda. —4j Jubilej dela. Danes praznuje 29etni-oo napornegn in odffovornetga de%a v eks-jitfdVJM »SI. Narodac ga. Cirila Mavric* ki že 15 let vzorno voda ekspedat. Viaorni ustaabtfrikn že^no še mnogo let uspešnega defa, pa tudi sreče in zadovoljstva. —45 Crno - bela. Ta odlična pr odpustna priredatev je tuđ? letos pokazala, da so prr reoVete izredno asika, spreta* in Črno - beta rednrta ie vsako ieto dogodek jat laMnOnost za LOatAiano. Tudi letos je pravafoffla k*jr»b rasnim druseim prireditvam toliko puMike, da je ntta unionska dvorana odločno premajhna. In kar je glavno, vsj so bili zaidovoljrt, vsj so se imenitno zabavah. Mask korsae. Recite kar ho-ilete: V Ljubljani smo ime>li včasih idealne in partriarhaličrie čase. Maraikak eter Ljubljančan ee jih z veseljem spominja, pn tudi z gnevom v srcu, da jih je vrag vzel. Seveda: sic t musi t gloria mundi in ta »tran site je zadel v Ljubrjam marsikaj in tako tudi nekdanji ljubljanski — ^C>rso<. Kdo se gra več ne spominja, ko se je vršil vsako loto redno na pustni torek poporudne no >Zvesdie in okohi >Zvende<. Malo jih jc le Ljubljančanov, ki se ga spominjajo — tudi med mlado generacijo!... Ko. pa si ga Se danes, na ta spominski pustni čas mislimo, oikšen je. bil ta ljubljanski »Corsoc; malo topi ran po tržaškem »Corsuc. Ob 2. pop. se je zbrala na kazinskem balkonu: elita ljubljanske nemške gospod«, po ,Zvezdi< m okom »ZveanV ps vsakevrstoa pobbka, od otrok, obrtnih vajencev, dijakov, nr> Skih in žensk vseh stanov in starosti, ter vojaštva. »Corsoc je otvorila vrsta večino- ▼ liBaViah se je jela pomikati >koli xZwBde< ljubljanska elita. S kazJnskeca balkona je gospoda metala na čakajočo mladež pomaranče, slaščice in tudi denar, dočim se je vršila po »Zvezdic promenada publike, ki se je obmetavala s »konfeti< in barvanimi papirnatimi drobci. Vas ta direndaj Je trajal do noči. Leta 1886. je pa mestna policija, ki ji je na čelo val znani svetnik PodgorSek, to pustno šego prepovedala, ker so se zadnji dve leti pri >Corsuc godile razne netaktnosti. Tako obhajamo letos 90 letnico, kar se je v Ljubljani vršil zadnji >Corso<\ P L E S V KLETI »ZVEZDA« vsak torek, sredo in petek —1] Ljubljana v — blata! Za oficijelne tri pustne dni (»debeli četrtek*, pustno nedeljo in torek), sta jug in dež iapreanenila ljubljanske ceste v blatno panoramo, kakršne je ni kmalu najti. Magistrat dirigira delavce na ceste grabit in strgat blato, a kaj zareze delo 4 ali 6 takih delavcev, ko pa avtobusi vseh kalibrov in drugi vozovi v pol ure cesto ravno tako zopet z blatim zakida jo, kakor je bila prej. A ne samo to. Poglejte uboge pasante teb ižaasko-blatnih cest Ako te zaloti, tak le avtobusni orjak ali krik drug kolos te vrste, m v četrt ure od nosa do podplatov oblaten, da si uniformiran za vsako maskarado. Praksa nas uči, da bi bilo bolj uspeSno, če bi se po cestah raj§e «mho blato pogrebi o in s cest speljalo >b mihern vremenu ob enem pa ceste posule. __lj Zlata mladina (Kulturni film ZKD). Mesto v Elitnem kinu Matici v nedeljo vsled zvočnega filma odpadle predstave kulturnega filma bo predvajala ZKD jntri v kinu Ideal lep kulturen film »Zlata mla-dinft<. Vsebina je povzeta po romanu W. Spevera »Die Jugend von Mong*n< in je vseskozi izredno zanimiva in poučna! Film l»o predvajan pri običajnih predstavah oh 4, pol 6, psi 8 in ob 9 ari! Z ovrom na adaptacijo kina Matice z zvočno aparatur d bo ZKD predvajala svoje kulturne filme v kinu »Ideal« in »Dvore, kar naj blagovoli esnj. občinstvo vzeti na znanje. Kulturni filmi se bodo predvajali tudi pri večernih predstavah kar bo gotovo t prid vsem ti-stim, ki vsled zaposlenosti ob nedeljah dopoldne ali pa ob agodnjih popoldanskih urah kljub svoji ielji kulturnih predstav niso mogli poeecati. Po vzgledu velikih kulturnih držav kakor Francija, Nemčija kjer imajo kinematografi svoj zakonito odrejen »Kofrar-Montsgr bo skušala ZKD odslej organizirati stalno en dan v tednu, dan kulturnega film« v pouk naše kinopubli-ke! Prvi kulturni film je torej jutri v kinu Ideal! Cene sedežem najnižje! —lj Pevsko društvo Ljubljanski Zvtn. Danes zvečer (ponedeljek) ^bresna vaja mešanega zbora. Tajnik. —I) Društva »Sseac opozarja, da v soboto 8. tm. predava v salonu pri Levu ga. prof. dr. Angela Piekerafk o »planinski noric tfl7-n —U Sokol Šjska priredi na pustni terek v salonu gostilne Ker9č maSkaradni večer s plesom. ]40ii —Za slape. Atoflzij m Ivanka Vodnik, Ljubljana, darutfeta mesto cvetja na krsto umrle gdčne. Škufovulk 100 Dm ze »Dom slepih«. Pridite Ljubljančani m oglejte Bi tvojo ITD RINO v čarobnem filmu mladosti in njenih zablod Pomlad se budi. Ob 4, M7, K8 in 9 mil Tel. 3730. Kino »Dvor«. Iz Celja —e Masarvkova proslava ▼ Celju. Kakor smo ie javili, priredita Jugoslovaoeko-ee-šk osi o vaška Liga v Celju in celjsko Sokol-fitvo (Celjska župa SKJ in društva SKJ v Celju) 6 sodelovanjem celjskih kulturnih društev v nedeljo 9. tm. ob 10.30 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju svečano akademijo a sledečim sporedom: Cešk'ielo-vaSka in jugoslovanska himna. otvoritev akademije po predsedniku slavnostnega odbora dr. Juro HraSvreu, slavnostno predavanje prof. Orožna, petje rdruzeneaa pevskega zbora CPD in »Oljke« ter godba in žrva slika. —e Za MatSTrkevs prastara, ki se bo vrftila s lepim lafetanlsa sporedom, ss obla •tvom in diisMium ne bxk> raaposlrjala posebna vabila, iatotako seveda radi na posameznikom. Objava v časopisih velja kot vabilo vsem, da ta udeleže rtavnostne akademije v celjskem Narodnem domu v ne-deFp 9. t. m- ob pol 11. uri dopoldne. Vstop je seveda prost. —e Seja slavn—tnaga adfcsrm za Masa-r ykovo proslavo bo t sredo i t m. oh 18. uri v rdeči sobi v Narodnem oVjsjmb. Odborniki naj ss je sigurno udeMe. —e ffinaas. V soboto 1. t. aa. ss je v Lj ubrani v marijaariSki kspslioi poročil g. dr. Teodor Sbrizaj, odvetnitki koneipi-jent ▼ Celju s gdeno. SHvo pL G s p a-novo iz Ljubljane. Poročni obred je opravil kanonik in pesnik dr. Alojzij Merhar-Silvin Sardenko. Simpatrčnemu mlademu paru iskren d čestitamo! —e Drsvi na eeljskam Ljaidskem vss-nčilišea ne bo običajnega predavanja. Prihodnje predavanje bo zopet v ponedeljek 10. tm. ob 20. uri v meščanski soli. O pre-z i de nt u CSR bo predaval g. dr. Avgi»t Reisman, odvetnik iz Maribora. —« It »Osajake iikiaiki sms« Ki«. Župni slet »Celjske sokolske župe< se bo vrSii letos v začetku junija v Celju. Vsa včlanjena društva se ze zdaj pridno in z —e Krasen w*peh je do*»egla v sob .to zvečer izborno aranžirana in zadovoljivo obiskana velika mafikarada celjskega Sokola KJ. Maske so bile večinoma prav pestre, zanimive in originalne. Istočasna, kot sokolska v Celjskem domu, &e je vrnila m-.i-škarada >Svobcde« tudi z lepim uspehom v Narodnem domu. Celjani pa imnjo še t-n-krat priliko do kipeče predpustne zabava na gotjvo eni najlepših celjskih prsdpu-stnih prireditev, na ma^karadi Olepševalnega dTuvtva, ki bo jutri na postaj ton v rA'ečer v vseh prostorih Celjsketia doma. Aretacija drznih tatov Ljubljana. 3. marca« PTedpustno razpoloženje so izrabili tudi vkmiilci in tatovi. Računali so popolnoma pravilno, da bodo imeli možje postave če.: glavo posla z raznimi veseljaki in bodo sami lahko ribarili v kalnem Ponoči okrog 1.30, ko je vladalo po v^eh trućah m cestah v središča mesta največje vrvenje — ljudje so z veselic odhajali in zopet prihajali ter se selili s prireditve na prireditev — je nočni paznik na triiščti v Šotskem drevoredu nenadoma začul aaočno razbijanje. Po par udarcih te bilo spet vse tiho, nakar se je ropot v presledkih zopet ponovil. Čuvaj je šel za d asovi, vendar spočetka ni opazil ničesar sumljivega. Pozneje je videl hnšknrti senco čez cesto. Senca pa je takoj rzgrnila v temi. Čuvaj se je nekai časa podil za skrivno« tno prikaznijo, nato pa je okrenil stojnicam hrbet m odšel po stražnika. Začela sta ?d-s?edova»ti neznanca znova in ga tudi res prijela. Kmate se je namreč pojavil v luči v šolskem drevoredu mlad človek ki ie stiskal pod pazdano večji zavoj. Čim mu je stražnik skofifl za rrrbet, jc hotel neznanec odnesti pete, ka* pa sc cnu ni posrečilo. Kot bi trenil, sc jc r>ojavi1 prtx! rdim čuvaj in jc Kinel neznanec pot odrezano. Ves prestrašen je izpust", zavoj. Stražnik je s*sriljrvee pgotovrt stražnik. »Klobase!« jc ponovil čuval. »Kajpak, klobase!« se je odrezal tat. »KJe ste Jih pa pobrali?« >KJe, v mesarskih StanrJh!« je ragodrnjai Prtzna! je taW, da je maso ooprel vlomil v šTJri mesarske stojnice in si nabral mesa, ki bi zadostoval do Velike noči. Na stražnic se tatn temeljio zrslišal. BO )e to 27-letni Oabrljd Megfič. že znan uzrnovič, doma iz PredoseH. pristojen pa v Tržič. Potepaj se je po Ljubljana že dalje časa hi se prezrvijaJ večinoma s tatvi-nana. Ehngt je bfl aretiran 47-letni trgovski sluga Jože O. UslaSberi je bil v rieki tr-govvii z želetzmno, kjer je že v soboto uflera-del za okrog 3200 Din razne medenine, jedilnega orodja, pi! ter drugih predmetov. Vse skupaj je zavil v vrečo in odnesel skrit v drvarnico " hSe štev. 9 v Đeetbovtiovi ufici. Tam pa je wečo našel stanovalec do-i*5ne brse. ki je na zadevo opozoril policijo. Tam so takoj ukrersB, da se tatu, o katerem so točno vedefii, da pride po ukradene stvari, aretira. Tat se je pojavil se istega večera in bi! takoj spravljen na policijo in v zapor. t* Sport Dve smučarski tekmi Zdmskosportnć odsek SPD. Maribor -Ruse prkredfr ob zakijučlku letošnje sezone v nodeik) 9. t. m. prr; JVla-riborsft kodi dve tekmi in sicer: Skupinski tek na 8 km. Vsatka slkupuia sestoji iz 3 snručarjev istega kfkiba. Te/k-rnurje se v dvefc katejKor:»ia*h: .i'uni?or>ev do IS let an seniorjev preko \S let. I*rawco tekmovanja imajo vsi v JZSS \ e-rirficn-rani čiani. Tek se vr&i od Ruške kooe preko raagJednesa stolpa k MarTborski koči. Start ob 8. ur i. Skupine starrašo v ra'zrfKtfm treh rrwm?t. Priijave se sprcijernaio pri s. Vetrinu v tr^ovinS Stoječ v JsjrORcvt liacj do 8, marca 1930 do 17. ure in zvečer na Mariborski, oziroma Ru*3n 2. Poznejše prijave proti dvojni or^avneni. — Vodstvo telrne: predsednik: g. dr. Bergoč, tern. vodfa; g. mi. RtanaraldJeT. starter pri Ruška koča: g. Ma^er, čssomeriSec pri Rušiki koč*- z. Rotter, časornernilca na aftki: kk. dr. Sekala in GadSek. sodnik: g. VosdaT. za-tasiiAar na oitju: sjdčna. Om«:orla, zdrav-imlc t dr. Sefcola. nadteorni-k proge: inž. l^un-gakRer. Prva T^urarrn v obeli Aanc^^ii dota po en umetnHko izdelan pokadi, ka postane bst dotJCnega kiuba. C'jn- zrnagovalne skupine pa dapiome. EVa rila so raascavrj aaa v modra trgovini Babic v Gosposki ulica. Objava rezultatov in razdelitev naigrad ob 14. ur* pr* JVVar*orsk!i koči. Šjfltvo staletno tekmo na 6 km s 5 ore-dašarni. Vsaka štafeta sestojti jz 5 članov, ki jib doteča žreb. PVa\ico tekmovanja i«na-«o vsi snmičarft in sannčarke vseh starosfJL Priu lavTdna kakor pri prvi tekmi. Rok pr#ave pa do samega začetka tekme. Start iin cflj prt MoB^borski koči. Start pol ure po končanem sJiaasAnu teku. Prve tri štafete >praktKna« darila. Obdava rezultatov m lazdefitev rraerad ob 14. ur! pri Mariborski koča. Ker sne« vftkao jsja#a saosjcv je upaCi Stran 4 »SLOVENSK T NAPO D«, dne 3. marca 1930. Edgar Wallace: 5 Vrata izdajalcev Roman — Gotovo si bil pri plemenitem Ri-chardu. Prepričana sem, da je bM globoko gin jen, ko le je zagledal v tej paradni obleki. Granam je sedel v naslanjač in si prižgal cigareto, ne da bi odgovoril. — Imaš kak poseben razlog, da se kažeš na Curzon Streetu kot capin? Name s tem ne boš vplival. — Prav tako, kakor na Diaka, — je odgovoril Graham. Puhnil je dim pod strop in gledal za ntfim, dokfler se ni razkadil. — Dal nri }e piškavih petdeset funtov. Malo je manjkalo, da mu jih nisem vrgel v obraz. — Vrgel mu jih pa le nisi! Grahama že davno ni več jezil njen sarkazem. Bij je deti njenega duševnega In moralnega jaza. Prej mu je šlo njeno posmehovanje hudo na živce, toda to fe bilo že davno. — Mislim, — je dejala zamišBjeno, — da si ga silil dati ti poljubno svoto fn pričakoval si, da ti da polno mošnjjo denarja, samo da se te iznebi. Pa si se temeljito zmotil. To bi bil lahko že vnaprej vedel, če bi poznal Dicka tako dobro, kakor ga poznam jaz. — Tudi jaz ga poznam zelo dobro, — je zagodrajal Graham. — Hinavec je. Diana je dolgo molčafla in si grizla ustnice. — Hinavec? Ne, Drdk ni hinavec. — je dejala. — Upam, da o meni nisi govoril z njim. — Ne vem, če boš zadovoljna, če ti povem, da je izjavil, da -noče o tebi ničesar slišati. Diana je kimala z glavo. — To pomeni, da si govoril o meni. — Dekleta ima — lepotico, da nikoli tega, — je dejal Graham. — Videl sem jo. Sentimentalno sta se izprehajala po bivšem morišču. Diane tc očrvidno ni zanimaflo, a Graham se je oziral po sobi in razmišljal o vprašanju, s katerim je namera-\rai prebiti led že prejšnji dan, pa se ni upal. ker se je Diane zelo bal. — Krasno stanovanje imaš, Diana. Nisem radoveden, vendar bi pa rad vedel, od Kod ti denar za najemnino. Ce se ne motim, si imela do mojega odhoda skromno, tesno stanovanje. Vedel sem, rla si se preselila, toda to razkošje me je presenetilo. Graham je dobro vedel, da ie imela Diana nekaj stotakov letnih dohodkov, ki bi komaj zadostovati za najemnino. Tu pa tam je kaena prirojena lenoba je bila kriva, da so bili honorarji za prispevke v novine tako redki. , — Se bojiš najhujšega? No, to je odveč. Delam pridno in pošteno. Si slišal o princu iz Kishlastana? Graham je odkimal z glavo: — Nisi slišal? Diana se je ozrla.po sobi, rekoč: — Vse to je dokaz njegove radodar-nostl Zasmejaia se je presenečenju, ki se je poznalo Grahamu na obrazu. —Njegova poročevalka sem, — je nadaljevala samozavestno. — Služba ni posebno imenitna, toda nese mi letno nad štiri tisoč funtov in prepričana sem, da svojo plačo pošteno zaslužim. Princ se pritožuje na družfoo, posebno pa na vlado. Coiley VVarrmgton mi ga je predstavil pred dvema letoma. Misrim, da je hotel Co$ey puščati mojemu bogatemu prijatelju malo krvi, pa mm je spodletelo in namenil se je vsaj delati zanj. Njegova Exoežlenca me zelo zanima in kmalu sem ugotovSa, da njegov grb na brez madeža. Izguba je dva strela. — Kaj? — je vprašaj Graham začudeno. — Dva strela, — je ponovila Diana. — Francoski guverner je dovolil našemu prijatelju, da ga pozdravijo z devetimi topovskimi streli. Princ se je pa zapletel v neko umazano afero in pozdrav je bU skrčen na sedem strelov. Lahko si misliš, da bi se pameten človek za tako neumnost sploh ne zmenil, toda v Indiji je bdi to važen dogodek. Princ je tudi strasten zbiralec draguljev. V Indiji ima baje krasno zbirko. — Je oženjen? je vprašal Graham radovedno. — Devetkrat, — je odgovorila Diana smeje. — Toda doslej še nisem videla nobene njegove žene. Menda jih ima zazidane. Princu sem storila že tmarsikatero uslugo. Pisaia sem o njem našemu poslaniku v Parizu tn objavila sem o njem že več člankov.* Graham jo je začudeno gleda;! in si giadU brado. Diana se je zasmejala. — Zdi se mi, da postajaš ljubosumen in da ti moje prijateljstvo s princem ni po volji. Nekam čudno je vse to, — je menil Graham m si prižgal cigaro. Čutil je, da ga Diana nima rada. Kar je zaklel in vrgel cigaro v peč. — Domov pojdera, da se preoblečeni, — je dejal in vstal. — Odkrito ti povem, da mi tvoj pokifac nič kaj ne ugaja. — S tem si ne belim glave, — je odgovorila Diana hladno. — Menda se spominjaš, da denar, katerega sem imela nekoč, že davno oi več moj. V trenutku blaznega optimizma sem ga posodila mlademu gentlemanu, ki je nameraval hitro obogateti; a pri tem sem izgubila še vrlega ženina. Govorila je neprisiljeno, toda v njenih besedah je bil tako mid očitek, da je Graham v zadregi povesil oči. — Vse ti vrnem. Za god dobim dvajset tisoč funtov. — O tem se ti sanja že dolgo in tudi materino oporoko kažeš, — ga je za-vnriia Diana. — Toda k sreči sem se prepričala, da si zadolžil svojo dedšči-no, predno so te zaprli. Ameriška trdovratnost Trmasti Američan zahteva poseben vlak, da se odpelje v sosedno mesto Ameriko poznamo v Evropi kot deželo samih sniperlatrvov in neverjetnih uspehov na vseh poljih človeškega ude-j-stvovanja. Seveda glede Amerike in Američanov' radi pretiravamo, v enem pogledu imamo pa prav in sicer ko trdimo, da je v Ameriki vse mogoče, pa naj gre še za tako očitno gUrpost. V dokaz hočemo navesti primer, katerega začetek je bil sredi lanskega leta in ki se pred sodiščem še sedaj vleče. Neki Američan iz provincijalnega mesta, recimo mu Smith, je bil namenjen v sosedno mesto. Svoj avtomobil je ime*! baš v popravilu in tako jc sklenil odpeljati se z vlakom. Pogledal je na vozni red in sklenil je odpeljati se ob 9. zjutraj. Četrt ure pred odhodom vlaka je prišel na kolodvor, kjer je kupil vozni listek in se izprehajal po peronu. Imel je še 10 minut časa. Lahko si pa mislimo njegovo presenečenje, ko je kmalu po prihodu na peron opazil, da njegov vlak že odhaja. Obrnil se je na postajenacel-nika, češ, da se ne drži voznega reda, ker je vlak odpeljal 10 minut prezgodaj. Postajenačelnik mu je pa pojasnil, da spdoh ne gre za njegov vlak, temveč za vlak od prejšnjega dne, ki je imel 23 ur 50 minut zamude, in da njegov vlak tistega dne sploh ne odpelje. To je pome- nilo, da jc bil iz voznega reda izpuščen baš tisti vlak, s katerim se je hotel Srni tli peljati. Kaj takega Smith seveda ni moge! mirno prenesti. Izračunal je, da bi moralo po voznem redu odpeljati z dotične postaje v navadnem letu 365 vlakov, v prestopnem letu pa 366. Ker jc b?l pa eden izpuščen, jih jc odpeljalo samo 364. kar je proti predpisom. A ker jc bil Smith kupil vozni listek baš za 365. vlak, s katerim se brez .lastne krivde ni mogel odpeljati, se je čutil oškodovanega in je zahteval, naj odpelje z dotične Dosta.je točno ob 9. zjutraj poseben vlak, s katerim bi se odpeljal v sosedno mesto s kupljenim voznim listkom. Nastal je zanimiv spor, o katerem jo razpravljalo že več sodnih instanc in večinoma so dali sodniki Smrtnu prav. Zdi se pa, da bo preteklo še mnogo vode, predno bo spor definitivno rešen. Smith seveda ne bo popustil. Ce mu vrhovna sodna instanca prisodi 365. v Jak, mu ga bo morala železniška družba dati, pa naj sc zgodi karkoli. Ker pa ima interes na posebnem vlaku samo Smith, ie zelo verjetno, da bo morala železniška družba sestaviti zanj cel vlak, s katerim se odpelje trdovratni Američan v sosedno mesto kot pravi kralj. Gledališki škandal v Budimpešti Budimpeštanske gledališče je po* vabilo na gostovanje slavno italijansko pevko Gali*Curci, članico Metropoli* tain Opere v New Yorku. Pevka ima sedaj dopust in ker rabi mnogo denar* ja, gostuje po Evropi. V Budimpešti naj bi nastopila trikrat in dobila za tri večere nad 200.000 Din honorarja. Imela je pa že prvi večer smolo. Ne* sreča je hotela, da se je tik pred prvim gostovanjem prehladila, pa ni hotela predstave odpovedati, da bi ne prišla ob mastni honorar. Mislila je, da bo njeno petje kljub prehlajenju za Bu* dimipešto še vedno dovolj dobro. Gostovala je v »Traviati«. Komaj je začela peti duet s članom milanske »Scale« Romantom, je nastal škandal. Glas ji je odpovedal, občinstvo je po* stalo nemirno in nobena roka sc ni ga* nila, da bi slavni pevki ploskala. Na* sprotno, med prvim odmorom so na* valili ljudje na blagajne in zahtevali denar nazaj. Sedeži so bili po 500 do 600 Din. Ker blagajna ni hotela vrniti denarja za vstopnice, so začeli ljudje glasno protestirati in ogorčeni klici so se čuli v gledališče samo. Kmalu se je razlegalo po Gledališču ogorčeno žviž* ganje. Drugi dan je pevka objavila v novinah »poslano«, v katerem pravi, da je pričakovala več vljudnosti in go* stoljubnosti. Tudi njen partner Roman* to ni zadovoljil občinstva in zato mu ravnateljstvo noče izplačati honorarja. Pevka je pa do' :la honorar vnaprej. Možje brez ponosa Poleg mnogih moških, ki radi delajo za ženske kot zelo drag, toda brezpomemben privesek njihovega življenja, smo dobili v novejšem Času še velik odstotek žen, ki se pehajo zase in za svoje otroke, za katere možje sploh ne skrbe. Mnoge žene morajo delati celo samo za lene može. ki nimajo toliko po-i nosa, da bi delali vsaj zase in se preživljali, temveč žive mirno na račun žene in so še tako nesramni, da zahtevajo od nje denar, katerega s težkim delom zasluži. To je ena mnogih posledic novih razmer, v katerih morajo mnoge ženske hočeš nočeš služiti. Na drugi strani so pa postali mnogi moški lahkomiselni in leni. pa tudi v moralnem pogledu bi se jim dalo marsikaj očitati. Seveda so pa tudi primeri, ko mož ne zasluži niti toliko, da bi se preživljal sam, kaj šalo da bi skrbel za ženo in otroke. Takim možem seveda nihče ne more zameriti, če žive deloma na račun žene. Zdravi in za delo sposobni možje, ki imajo možnost dela in zaslužka, pa kljub temu žive na račun žene, so pa vredni vse obsodbe. Dražba greši, če jim ne da tega čutiti. Profesor Samojlović v Pragi V Pragi se mudi te dni znani ruski profesor Samojlovič, vodja pomožne in rešilno eksped:c:je na sovjetskem ledovomilcu »Krasinu«. Njegov prihod v Prago .ie obudil spomine na one dni pred poTdru-g'rn letom, ko Italie*. Mnog] oficijcl neoficijehn činitelji so skušali pojasni« ti prave vzroke katastrofe N .V \ ; ekspedicije, pa so nastali iz teca samo spori. Nedvomna je pa sijajna udefc -ba »Krasina« v reševar u udeležence/ ponesrečene polarne ekspedicije. Rasi« ja jc pokazala toll&o plemenitosti in požrtvovalnosti, da so morali utihni:: tUdI njeni najhujši nasprotn:k:. Največ zaslug za rešitev Nobila n njegovih spremljevalcev si >e Dr: J 1 nedvomno hrabri in Žilavi geolog Sa-mojlovič. Dokazal jc v polni meri. da je mož na pravem mestu in zato ga je praška javnost nrisrčno sprejela« Vse bi se rade omožile Rumunski . i\ so objavili pred tedni originalen oglas, v katerem je bilo rečeno, da išče 413 angleških vojakov kolonijalne vojske neveste. Ponudbe je bilo treba pošiljati kolonijalnomu ministrstvu v London. Angleški kolo« nijalni vojaki sc namreč lahko /cnijo brez dovoljenja vojaških oblasti. Kmalu sc je pokazalo, da jc bil oglas samo reklama za film, na katere« ga jc hotelo kinopodjetje opozoriti posebno ženski svet. Lahko si pa mis* limo presenečenje rumunskega zuna; njega ministrstva, ko je dobilo tc dni od angleškega zunanjega ministrstva dopis, kateremu so bila priložena pisma rumunskih deklet, pripravljenih poročiti se z angleškimi vojaki. An= gleško zunanje ministrstvo jc hotelo vedeti, kaj je s temi pismi. Vsakemu pismu je bila seveda priložena foto* grafija. Uradniki rumun^kega zunanje* ga ministrstva so sc na račun možitve željnih deklet pošteno nasmejali. Prvi greh. — Zakaj si tako zamišljen? — Razmišljam baš, kako drugačna bi bila usoda človeštva, če bi bil jaz na mestu Adama. — Kako to? — Jaz jabolk ne jem. Dobra maska. — Čuj. prijatelj kakšno masko predstavlja prav za prav tvoja žena? — Polomljen avtomat. Dan za dnem mečem vanj denar, pa nimam od tega nobene koristi. Slab spomin. — Zakaj si se napravil vozel na robcu? — Ker moram kupiti zase in za ženo vstopnico za nocojšnjo predstavo. — V katero gledališče si se pa namenil? — G romska sforete, to sem pa pozabil! 20 odstotne kronske bone kupuje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali n pod 7ft % PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se >mAia1i og1asi< Vsaka beseda SO pasx. Plača so lahko tudi 9 znamkah Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamka ne oassBsso odoovarlama. - Najmanjši o£la* Din 5-— >mmm IZKORISTITE! Prednosti nakupa v Oglejte dospele pomladne novosti! r KAMGARNI, ŠEVTOTI, SUKNA za OBLEKE, KOSTUME, PLAŠČE, POVRŠNIKE FRANJO NOVAK SPEC. TRG. SUKNA — LJUBLJANA KONGRESNI TRG ŠTEV. KLAVIRJE ic pnoine prodate« izposojate, popravka in čisto osUSute najceneje — taci na obroke — tovarna klavirjev WAKBSNEK. LJUBLJANA. Gregorčičeva 5 — Rimska c. 2- 1036 Najnovejši dežni plašči došli! Ceo« nizke. Na veliko in na mak). Jančisal, Ljubljana, Tavčarjeva 1. Po&i&mbo tudi po požtoem povzetju Nova visokopritllčna hiša z 2 sobama, kubaijo m dmrskni pritildinaara ter s cca 1800 ma sveta, na katerem ie zasajen s a dovajat, naprodaj v lepem industrijskem kraju, oddaljenem 5 mmui od Domžal. Pojasnila da k J. Cedilnik, Roddca pri Domžafeb. 1038 Lepo posestvo četrt ure od že-lezaice, cerkve in šole, radi bolezni prodam. Vse zemljišče v enem kosu skupaj, lepa m sotnooa lesa, vinograd, njive, fiozd in travniki, redi se 6 slav živine ter več prašičev, lepa biSa, gospodarska poslopia ter inventar. Cena 125.000 Din. Gostilna SinSič. Zbelovo pri PoMčanah. 1037 Tapetniška dela otomane po 550, spalne divane po 1600, spodnje modroce po 290, zgornje modroce po 220 dinarjev izdeluje po naročilu Kari Sitar, tapetnik in dekorater v LJubljani, Wolfova ulica 12. — Točna in solidna postrežba. 964 KOSAL, praScfc proti NAHODU Vas takoj ress tesa ala. Proizvaja: apoteka Mr. B A H O V C C, \00. L LfoHIana f 12. marca 1930 bo gramlOoizna modna revija MODNE PALAČE JULIUS KRUPNIK WIEN VII., Kafeecstrasse 115 v velikem dunajskem »Koncejssaal«. Pokažemo okoli 500 sipomiadnm modelov s sodelovanje m prvovrstnih umetfrišfcfli s*I. Rezervirajte prostor brzojavno! Mag. št. 7736/30. Razpis. Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih in težaških del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe s 100 dinarskim kolekom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/n do 12. marca 1930 do 11. uri dopoldne Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, rine 25. februarja 1930. V zloboki žatlosti naznanjamo, da je naša srčno loab&ena mame, stara mama, teta in tašča, gospa Pavla Štrekelj zasebofca dne 1. marca t- i-, previoena s toJaiili sv. vere, v 67. letu starosti, po daljšem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. Porrc/b nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, doc 3. marca 1530, ob 4. uri popoldne izpred kapelice pri Sv. Kr&tofn na pokopat Sce k Sv. Križu. V UuMlafi), dne 2. marca 1930. 2ALUJ0CI OSTAU. Vabilo na XXX. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, ki sc bo vršil v soboto, dne 22. marca 1930, ob 15. uri popoldne v bančni dvorani v Ljubljani, Dunajska cesta Št. 1, z nastcrpnrrn dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnom letu 1929 in predložitev letne bilance k 31. decembru 1929. 3. Poročilo nadzorstvenega sveta. 4. Odobrenje bilance za leto 1929 in sklepanje o predJogu upravnega sveta glede uprabe čistega dobička. 5. Rredk>g upravnega sveta o spremembi bančnih praviL 6. Dopolnilna volitev v upravni svet. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajni predlogi. Obfeio* Ljabljsaa Kasta) pogrebni zsTod Pripomba: Iežiti občnega z ho pri centrali d cah v Brežicah, Metkoviću, Nov Sarajevu, Slove osem dni pred z tisti, ki prejmejo rovanjem vstopn delnic, shranjeni V Lvubljani. 1034 Po določilih ć 13. pravil se smejo ude-bora tisti delničarji, ki polože v to svr-ružbe v Ljubldani, pri njenih podružni- Celju, Crrtoirrlju, Kranju, Mariboru, cm mestu. Novernsadu, Ptuju, Rakeku, njgradcu, Splitu, Šibeniku ali Zagrebu, borovanjern vsaj deset delnic, odnosno na svojo zahtevo osem dni pred zbo-rco za ta občni zbor na podstavi svojih h pri navedenih poslovalnicah. dne 1. marca 1930. Upravni svet UnMe JfartT ZvMfii. — Za •Hmomm tiakran«: Fran Jeaeriefc. — Za opravo čn »asemffij del Issta: Oton Chratoi. — Vsi v Ljubljana.