Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo „Zv6ze gostilničarskih zadrug v Ljubljani" in „Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru"
Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa.
Telefon 2467.	   Cek.	rač.	št.	11.430.
Štev. 7.—8.
Maribor, dne 30. avgusta 1932.
Leto IL
Kakšen bo finančni efekt novega trošarinskega zakona ?
(Dalje.)
Razprava o tako važnem zakonu pa bi bila nepopolna, če bi ne dodali nekoliko besed tudi o tehnični strani zakona in o merodajnih in dejan-ko forsirano silo oživotvorenje tega skib motivih, ki so povzročili s ta-zakona.
Že prej smo omenili, da bi morala biti po namenu zakona trošarinska taksa nekako nadomestilo za državno in banovinsko trošarino na vino in žganje. Ce hočemo biti torej dosledni, bi moral vsak točilec plačati na pavšalni ti-oš. taksi tisti približni znesek, ki ga je plačal doslej kot državno in banovinsko trošarino na vino in žganje. Na ta način bi tvoril podlago za troš. takso vsaj kolikor-toliko zanesljivi račun; pravične povprečnine pa ni mogoče določiti na drug način, kakor na podlagi točnega računa.
Točilna taksa pa nikakor ne more služiti za podlago trošarinski povprečnini in to iz teh-le razlogov: Predvsem je točilna taksa, taksa za točenje pijač torej za točilno pravice in ne taksa za količino iztočenih pijač. Ta pravica točenja se oce-nja, kakor razvidimo iz t. p. 62 taksnega zakona višje za točilnice v večjih in nižje za, toč&ftice. v manjših krajih in je razvrščena vsied tega v tri kategorije: a)., b) in c) in v vsaki teh treh kategorij zopet, v 4 skupine. Res je sicer, da se uvrščajo točilci v skupine vsake kategorije v glavnem po količini iztočenih pijač, to pa vseh pijač, torej ne samo vina in žganja, ampak tudi piva in drugih žganih opojnih pijač; dalje pa je pri uvrstitvi merodajna tudi lega točilnice, vrsta in kakovost prostorov itd. Točilna taksa sama na sebi nam torej niti približno ne pqve koliko vina in žganja je iztočil dotični točilec. Za odjnero pavšalne trošarin-ske takse tvori tedaj podlago zgolj pravica za točenje vina in žganja ne glede na kojičino vina in žganja, ki jo gostilničar dejansko iztoči. S tem pa hi j e zakon finančnim interesom, pravici, zdravi pameti in logiki naravnost v obraz in iz te glavne pogreške zakona izvirajo take goro-stasnosti, da se mora človek naravnost čuditi kako je kaj takega v pravni državj sploh jnogoče.
V	ilustracijo (samo nekaj primerov:
Gostilničar A ima svojo gostilno na periferiji mesta Maribora ali Ljubljane, njegov sosed gostilničar B pa je oddaljen od .njega 50 korakov, ne spada pa več v mesto, ampak je vaščan. Vzemimo dalje, da imata oba gostilni s približno enakim prometom in sta uvrščena v prvo, skupino kategorij a) odnosno c) (letni točilni taksi 3.000 Din odnosno 1.500 Din). Gostilničarju meščanu se predpiše v tem slučaju trošarinska taksa
24.000 Din, gostilničarju vaščanu pa
3.000 Din. Vprašamo: ali lahko toči gostilničar meščan svoje vino in žganje osemkrat dražje kakor njegov sosed gostilničar vaščan? Brez-dvomno ne, ampak cene vina in žganja so in morajo biti, v obeh gostilnah enake. Pa bo kdo ugovarjat, saj so ti}di točilne takse različne. Je že re$, da so različne, ampak ta raz-likp. je v našem primeru sansp dvakratna.in ne osemkratna. Drugi primer: Gostilna je izrazita pivarnica, gostilničar toči. skoraj izključno pi-
vo, moVa imeti pa na zalogi tudi nekaj vina in žganja za slučaj, če bi kak gost to zahteval. Tudi ta gostilničar mora plačati trošarinsko takso v polni višini ne glede na to, da ne znaša morda skozi celo leto niti kosmati izkupiček za vino in žganje toliko’ kakor trošarinska taksa.
In sedaj še k vinotočem pod vejo, ki jih smejo izvrševati samo vinogradniki, katere naj bi rešil ta za-za primer dva vinogradnika — točil-kon iz gospodarske krize. Vzemimo ca pod vejo — enega, ki je nekje na i deželi prijavil za svoj vinotoč pod vejo 4 hi sadjevca in 4 hi vina, in enega v bližini Maribora, ki je prijavil za svoj vinotoč 80 hi vina. Kaj plača eden in kaj drugi? Prvi vinogradnik revež — in takih vinogradnikov točilcev je pretežna večina — plača: točilno takso 200 Din, trošarinsko takso tudi 200 Din, skupaj tedaj, 400 Din. Drugi točilec pa plača istotako točilno takso 200 Din in troš. takso 200 Din, skupaj tedaj 400 Din. Prvi vinogradnik plača tedaj od litra i vina 2 Din in drugi vinogradnik? j Kako je bilo razmerje prej? Prej je ; plačal prvi vinogradnik: točilno tak- i so 200 Din, državno trošarino od 400 ! letrov vina 200 Din in banovinsko 400 Din, skupaj tedaj 800 Din, drugi vinogradnik pa: točilno takso 200 dinarjev, državno trošarino na 8000 1 vina 4000 Din in banovinsko 8000 dinarjev, skupaj tedaj 12.000 Din. Katero razmerje je pravičnejše in kaj sta dobili država in banovina prej in kaj dobivata za nadomestilo ser daj?
Mislimo, da bodo ti primeri zadostovali, da si vsak razumen človek ustvari jasno sliko o skrajnih nedoslednostih in krivicah, ki jih vsebuje ta zakon v škodo države in banovine, pa tudi za gostilničarje in vinogradnike. Jasno je, da trošarinska taksa, po svojem bistvu ni, in kakor smo dokazali, tudi ne more biti nadomestilo za državno in banovinsko •trošarino, ampak da gre dejansko za mnogokratno povišanje točilne takse. To linearno povišano takso pa naj plačuje gostilničar, ki je ravno vsled ukinitve državne in banovinske trošarine na vino in žganje in prostega prometa s temi pijačami najbolj prizadet! Za nikogar toraj vino in žganje nista več trošarinski predmeta za gostilničarja pa naj velja izjema v obliki trošarinske. takse! Ali naj apeliramo na logiko, ali zdravo pamet ali pravičnost ali na kaj?
Kakor smo dokazali, so žrtve, ki jih prizadeva ta zakon državi, banovini, občinam in gostilničarjem, iz-i'edno težke in pogubne. Te žrtve pa bi bile upravičene, če bi bilo tako važni gospodarski panogi kakor je vinogradništvo, dejansko pomagano. Pri jurišanju na prejšnje predpise o trošarini na vino in žganje je služilo namreč kot glavno orožje gesio; vinogradniku treba pomagati, trošarina na vino in žganje pritiska na ceno in povzroča, da vinogradnik svojega pridelka ne more vnovčiti po ceni, ki bi mu omogočala vsaj najr skromnejšo eksistenco. To trditev smo slišali in čitali. Beseda, izgovor? jena in pisana, pa ne izraža vedno tistega, kar si dotični dejansko misli, in tako se bomo, ker se nahaja že ves svet v krizi, tudi z vinogradr niško krizo nekoliko ukvarjali.
Predvsem je vinogradniška kriza del agrarne krize, ta pa del obče gospodarske krize, če imamo sploh krizo, ker nekateri tudi trdijo, da krize sploh ni, ampak, da je sedanje gospodarsko stanje samo nekak nepri-
jeten prehod k normalnim razmeram
Ali drži torej trditev, da so trošarine na vino krive, da vinogradnik ni dosegel za svoj vinski pridelek primerne cene? Mi trdimo, da ne in se sklicujemo pri tem na dejstvo, da so bile cene vinu dokaj višje kakor sedanje z vsemi trošarinami vred in to je bilo še do predkratkim v večletni povojni dobi, ko je bilo zaslužka in s. tem denarja dovolj, vina pa razmeroma še malo. V tej dobi je vnovčil tudi vinogradnik svoj pridelek po dokaj ugodni ceni. Torej veliko povpraševanje in razmeroma mala ponudba. Razmerje med povpraševanjem in ponudbo pa je merodajno za ceno vsakega blaga, torej tudi vina.
To razmerje pa se je za vinogradnika od leta do leta stalno poslabšalo; letine so bile namreč ugodne, pridelka je bilo vedno več, povpraševanje pa se je vsled padajoče konjunkture in s tem omejenega konzu-vamb.
To je torej splošni razlog. Upošte- I vati pa treba še posebne razmere v j naši banovini in mislimo, da se ne i izpostavljamo očitku partikulariz- i ma, četudi le te nekoliko obravna- i Predvsem sili v naše kraje kot občutni konkurent dalmatinsko vino, kar ima svoj vzrok v tem, da je izgubilo dalmatinsko vino z razbitjem "prejšnje gospodarske enote svoj naravni izhod v velika jadranska mesta, zlasti v Reko, Pulj in Trst. Štajerska vina pa so šla po največjem delu v Gradec in gornještajerske industrijske kraje. Tako je n. pr. vinska tvrdka Fiirst in sinovi v Ptuju, ki ima menda največje kleti v Jugoslaviji — danes seve skoraj pra/ne
—	spravila, letno v promet čez 30.000 hektolitrov vina, pa ni reflektirala pri tem prav nič na domači trg, ampak je izvozila vso to ogromno količino vina v gornještajerske industrijske revirje. Torej pred vojno je izvozila ena sama tvrdka 300 vagonov vina, v preteklem letu pa smo spravili jedva 130 vagonov z ogromno izvozno premijo skoraj 1,000.000 dinarjev preko meje, In banatsko Vino, kdo ga je naročil pred vojno? Kvečjemu kak vinski trgovec za rezanje z drugim vinom sicer pa malokdo, ker banatsko vino v s‘plošnem ne ugaja našemu okusu.
Vedno večja ponudba vsled zvišane produkcije in dobrih letin, dalje konkurenca tujih vin, zmanjšanje kupovne rpoči prebivalstva vsled poslabšanih gospodarskih razmer in Velike ovire izvozu vina, to so torej razlogi, da je cena vinu stalno padala in da. je zašel vinogradnik v čimdalje težavnejši gospodarski položaj. Trošarina pa je pri tem nedolžna ali igra vsaj povsem neznatno in podrejeno ulogo.
Zavedamo se, da ne pišemo tu nič novega in da je vse to tudi propa-gatorjem tega zakona dobro znano ali bi moralp biti vsaj dobro znano. Zakaj toraj operiranje z gesli, ki Sploh niso, resno mišljena, ampak se skriva za njimi povsem drugačen namen!
Kakšen,namen? Miplimo, da.se ne varamo, če trdimo* da je bil glavni povod jurišanju prdti trošarinskim predpisom ta, da se reši vinogradnika finančne .kontrole. V tem pogledu samo to: Tudi mi smo nazjranja, da je najboljša drsava tista, ki jo državljan najmanj čuti. Samo povedati nam treba, kje je danes taka idealna država Da ostanemo na finančnem polju: jasno je, da se bo vsaka država, omejilti na manjše šte-
vilo davčnih virov, če bodo tekli dohodki iz teh virov obilno ,in'v izmeri, ki zadostuje za kritje državnih potreb. Danes pa se nahajajo domala vse države v finančnih težkočah in posledica tega je, da iščejo vedno nove vire dohodkov. Vsako tako razširjenje davčnega ali trošarinskega udejstvovanja države pa zahteva ne-obhodno sodelovanje državljanov ali da govorimo po naše: je zvezano z nadlegovanjem državljanov.
Vr tern oziru ni drugje nič boljše padlo resnim in svoje odgovornosti napram. splošnosti zavedajočim se ljudskim zastopnikom na misel, da bi iz takih neresnih razlogov razve-kakor pri nas; nikjer pa menda ni 1 javijali zakone in pustili na mestu prejšnje — čeprav ne povsem odgovarjajoče — stavbe žalostno pogorišče! Ta slava je pridržana nam'
Pa. v čem je obstojalo to nadlegovanje vinogradnikov po finančni kontroli? Zgolj v tem, da si je moral preskrbeti pri odtujitvi vina in žganja kontrolne listine, in v to svrho, da. je vedela finančna kontrola kdo je prejel vino ali žagnje in od koga mora izterjati trošarino. Pa tudi to načelo ni veljalo splošno, ker je na primer trošarinske izkaznice za vino v občinah, kjer ni bil sedež finančne kontrole, izstavljal občinski načelnik in ne finančni organ. Sicer pa je bili vinogradnik prost vsake kontrole glede vina in žganja in je užival t- in to kot edina izjema, ki jo pozna trošarinski zakon — vino lastnega pridelka in žganje proizva-jano iz lastno pridelanih snovi, vseh trošarin prosto.
Od vinogradnikov se je zahtevalo torej bore malo, če primerjamo s tem kontrolo pri gostilničarjih, ki so morali voditi komplicirane in zamudne registre in prenašati ceste kletne revizije in vse drugo, kar je s tem v zvezi, ali kontrolo v drugih trošarinskih podjetjih.
Če je bilo pa celo to malenkostno sodelovanje za vinogradnika preveč 'ali celo neznosno, potem smo od potrebne državljanske discipline pač Še precej oddaljeni.
O	tem velevažnem zakonu, ki bo učinkoval, kakor ne kmalu kak zakon, globoko in usodno' na naše gospodarske in finančne razmere, nismo čitali doslej Še nobene stvarne razprave. Objavljenih je bilo samo nekaj člankov od očetov tega zakona, ki so seve hvalili svoje pokve-Čeno dete. O tej samohvali velja to, kar velja, o samohvali sploh. Sicer pa je postala tudi ta samohvala čimdalje bolj nesigurna in pohlevna. Refren pa je še vedno ta: bo že praksa pokazala kakšen je ta zakon. In tu se moramo ustaviti.
Praksa naj pokaže kakšen je zakon! Torej eksperiment? Eksperimentiranje pa je dobro in umestno samo v fiziki in kemiji, kajti, če se tam pripeti kaka eksplozija, je pri* zadet samo eksperimentator ali vsaj 'omejeno število ljudi. Sicer pa mislimo. da smo . imeli eksperimentov na račun splofinosti 5e doslej' več kakor preveč in bi pri tem tudi opozorili, da so neke vrste eksperimenti tudi takozvane vivisekcije, pri ka;-terih.se eksperimentirajo recimo gobove živali polagoma do pogina. Tu* di država pa je živo in ne mrtv6 telo. Pa poglejmo si to stvar t eksperimentiranjem tudi s te-le stranii Brezdvomrio je, da so gospodje, ki so sodelovali pri tem eksperimentu, dobri gospodarji v lastnih zadevah. Recimo tot-ej, da bi šlo za kako poslovno zadevo, pri kateri bi bil prizadet lastni žep, ali bi tudi potem brez obo-
tavljanja rekli: dobro, bomo videli, kaj bo iz te stvari. Prav gotovo ne! Ampak vzeli bi lepo svinčnik v roko, računali in upoštevali razen številčnih rezultatov tudi še druge či-njenice in se šele potem odločili za sklep ali odklonitev. To bi veljalo za lastne posle. Zakaj pa ta dvojna mera, če gre za zadeve javnega značaja? Ali je prišlo staro rimsko načelo, kateremu ima zahvaliti Rim v pretežni večini svojo nekdanjo! svetovno veličino: Caveant consules u|t non aliquid detrimenti capiat res puhlica, pri nas že ob vso veljavo? Kje je v našem tu obravnavanem slučaju res publica? So kar tri: država, banovina in občine. In če imajo žal nekateri glede države, kar bi ne smelo biti, še precej širokogrudno vest, češ, država si bo že na kak način pomagala, ali ne ostanejo še dve res publicae, namreč banovina, pri kateri je interesni krog že ožji in občine, pri katerih je najožji? Sicer pa se bodo, kakor smo že prej dokazali, vse te tri res publicae iz obupnega finančnega položaja, v katerega jih je spravil ta zakon in jih bo še spravil, samo z ogromnimi žrtvami izkopale, in te žrtve bo morala doprinašati zopet splošnost.
Naša država je ubrala s tem zakonom glede alkoholizma pot, ki ni bila doslej običajna v nobeni drugi državi. Kakor je namreč sicer v življenju srednja pot najboljša, pdznajo moderne države glede alkoholizma samo dve poti: ali prohibicijo ali izrabljanje alkoholizma v javne namene do skrajnosti.
Prohibicija je zabrana svobodnega proizvajanja in prometa z alkoholnimi pijačami sploh. Upravičuje se pa prohibicija z gmotnimi, zdravstvenimi in moralnimi razlogi. Obširneje se v stvar na tem mestu ne moremo spuščati, opozorili bi samo na dejstvo, da gre dejanski za alkohol toliko denarja, da bi se s temi izdatki z lahkoto pokrile na primer pri nas banovinske in občinske potrebščine in še marsikaj drugega. Alkohol je namreč naš najzvestejši spremljevalec, ki nas spremlja od rojstva do groba Ni kmalu za kako stvar toliko naslovov in povodov kakor ravno za pijančevanje. Sicer pa prohibicija, s katero imajo tudi v državah, kjer je uzakonjena, iz različnih razlogov zelo slabe izkušnje, za naše razmere kajpada ne prihaja v poštev.
Ostane torej samo druga pot, namreč izrabljanje alkoholizma v javne namene do skrajnosti. Da je strast pijančevanja tudi pri nas zelo razširjena, ne moVe nihče tajiti, in kdo je bil bolj upravičen in poklican, da izkorišča to strast kakor ravno država, banovina in občine? To se je doslej tudi zgodilo v obliki pobiranja državne, banovinske in občinskih trošarin. Da ostanemo pri glavnem reprezentantu alkoholizma, namreč pri vinu, priznamo, da so bile trošarine visoke in da so presegale skupaj včasih celo nakupno ceno vina. Ne moremo pa radi tega trditi, da so bile trošarine pretirane. Zakaj se ne govori o pretiranosti javnih dajatev pri monopolskih predmetih? škatlji-ca vžigalic na primer stane 1 Din, od tega odpade na monopolsko takso 66 ps a iz ostanka 34 p se morajo kriti proizvajalni stroški, dobiček tovarne in zaslužek veliko- in malo-prodajalca. Slično je pri ostalih mongolskih predmetih. Pa se navaja kot razlog za ukinitev trošarine pri vinu tudi ta, češ konzument naj pride ceneje do vina Kdo je na tem interesiran, če pa vinogradnik dejansko od tega nič nima? Ali je vino življenska potrebščina in ali je kdo primoran piti? Sicer pa je že po prejšnjih predpisih vsakdo lahko prišel do vina, prostega državne In banovinske trošarine, na ta način, <la je kupil do 20. novembra vinski mošt ali grozdje in si izprešal sam vino.
Da je tedaj trošarina na alkoholne pijače, ki je povsem prostovoljna davščina, upravičena in stvarno' utemeljena, o tem pač ne more biti nobenega dvoma.
Poklicni posrednik med producentom in konzumentom pri maloprodaji vina je gostilničar, ki je moral, plačevati dosedaj, če ni imel prostega skladišča za vino, vse tri trošarine takoj pri vkletenju vina, kar je po-menjalo pri današnjem pomanjkanju gotovine ogromno breme. Gostilničar je bil sploh najsigurnejši in najtoč-nejši plačnik javnih dajatev in ni ga menda slučaja, da bi bila prišla bodisi država bodisi banovina ali občina pri gostilničarju ob svojo trošarino. Kar pa se tiče trošarine na žganje, je bil gostilničar menda sploh skoraj edini plačnik, ker so privatne osebe kupile žganje večinoma tihotapskim potom.
Je sicer res, da je prevalil gostilnir čar trošarine na konzumenta, a trajalo je včasih celo leto, preden je dobil ogromno, vnaprej plačano vsoto po malem od konzumenta. In če se mu je pripetila kaka nesreča, da se mu je vino pokvarilo ali mu izteklo in je zahteval iz tega naslova^ povračilo trošarine? Povsod je dobil’ stereotipen odgovor: vino je bilo Že v prometu, nimaš torej pravice do povračila trošarin. To so obče znana, dejstva in spričo tega je petit gostilničarjev, ki je obstojal v tem, da se določi kot davčno dejanje nastavitev posod in ne vkletenje vina in da se odpravi registre, več kakor skromen., S tem Namreč, da bi plačal gostilni-, čar trošarine šele pri nastavitvi posod in ne že pri vkletenju vina, bi mu bilo omogočeno nakupiti večje količine vina naenkrat, kar bi prišlo zopet v prid vinogradnikom.
Gostilničarju je sicer tudi po novem zakonu namenjena uloga točil-ca vina na drobno1, a tega namena zakon ne bo dosegel, ker promet z vinom in žganjem ni več pod kontrolo, dalje, ker je vinogradniku dovoljeno prodajati vino in žganje v svojih vaseh odnosno mestih v ko: ličinah od 5 litrov odnosno 10 litrov navzgor in se bo ta ugodnost brez-dvomno zlorabljala odnosno se v obilni meri že zlorablja v tihotapska namene. Tu ne bodo pomagale nobene še tako drakonične kazni. Končno pa gostilničar tudi ni edini toči-lec na drobno, ker obstojajo v naši banovini še vedno vinotoči pod vejo, ki z novim zakonom niso odpravljeJ ni. Ti vinotoči, ki kot nekak anahronizem iz davno preteklih časov sploh ne spadajo več v našo dobo, bodo V zvezi s tihotapskim prodajanjem vina, gostilničarstvo v vinorodnih krajih popolnoma upropastili, v nevino-rodnih krajih pa je gostilničarska] obrt težko prizadeta vsled prostega prometa z vinom in žganjem, ki bo seve mnogo cenejše kakor v gostilni.
Kaj pomenja propadanje gostilniškega stanu z več kakor 5000 člani samo v naši banovini s fiskalnega stallSča, smo na drugem mestu že na kratko omenili.
Je pa še drugi moment, ki prihaja tu v poštev. Neoporekljivo dejstvo je, da je dosegla naša gostilniška obrt v zadnjih letih visoko stopnjo popolnosti bodisi glede postrežbe bodisi glede ureditve opreme, zdravstvenih naprav in čistosti tako, da naše gostilne v tem pogledu lahko uspešno tekmujejo z gostilnami bodisi kjerkoli v inozemstvu. To priznavajo tudi vsi tujci, ki prihajajo v naše kraje. Nadzorovanje s strani sanitetnih in varnostnih oblasti je zelo strogo in prav, da je tako. Vse te naprave, spopolnijtev in obnova inventarja itd. pa so zvezane z velikimi stroški. Ali bo gostilničar spričo ogro'mnih bremen, ki mu jih nalaga ta zakon in občutno zmanjšanih dohodkov sploh še zmožen, če vzdrži svoj obrat na dosedanji višini in ne obstoja nevarnost, da bo večina naših gostiln padla na nivo turških hanov? In vpliv na tujski promet, ki ga naj pospešujemo z vsemi sredstvi? Imamo v naši državi kraje, ki glede lepote in divne romantičnosti brezdvomno prav nič ne zaostajajo za našimi in vendar jih ne posečajo tujci. In zakaj ne? Ker nikjer ne najdejo primernega prenočišča in potrebne postrežbe, skratka, ker ni gostiln, ki bi odgovarjale zahtevam civiliziranega sveta.
In končno: to gnusno pijančeva-
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Tee fon 2335
priporoča svoje izborno
marčno in črno pivo v isti kvaliteti kakor pred vojno
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko n vinsko droženko, likcre i. t. d.
*
nje, ki ga opazujemo danes vsepovsod, ti številni zakotni vinotoči, ki so zrastli pri uveljavljenju tega zakona kakor gobe po dežju, ali je vse to v prid našega naroda? Vino in žganje se je pocenilo, to je res, ravno to pa zavaja marsikoga, da izdaja za pijačo svoje zadnje dinarje, ki bi jih za druge nujne stvari krvavo potreboval. Gostilne so pod strogim nadzorstvom upravnih oblasti, od njih se zahteva točno ravnanje po policijskih predpisih, kdo pa nadzoruje in bo mogel nadzorovati sedanje številne zakotne vinotoče? Je že res, da so kazni za brezpravno točenje vina in žganja zelo stroge, a ravnotako je dejstvo, da nudi zakon toliko prilik za tihotapstvo z vinom in žganjem, da se bodo tega posla kljub kaznim spričo današnjih slabih gospodarskih razmer in vedno večje brezposelnosti mnogi lotili odnosno so se ga že lotili. In kazni same, ali ne bodo pomenile za marsikoga in često ravno za vinogradnika — gmotno in moralno upropaščenje?
Predmetni zakon je torej, naj si ga ogledamo s katere si bodi strani,
v	finančnem, gospodarskem in moral-5 nem oziru prava nesreča za naš narod. Tistega učinka pa, ki mu je bil i baje namišljen in ki bi opravičeval tudi še tako občutne žrtve, namreč, da bi pomagal trajno in dejansko našemu ogroženemu vinogradništvu, ne bode imel. Gospodarski položaj vinogradnika bo ostal iz razlogov, ki smo jih navedli že prej, preden ne bo odpravljena sedanja mednarodna gospodarska norost, ki preprečuje meddržavno izmenjavo blaga s carinskimi ziddvi in še z deviznimi odredbami. Kedaj bo prišla ta rešitev je težko prorokovati, mogoče kmalu, mogoče je pa tudi, da še ni dovolj uničenih eksistenc. Za enkrat velja samo žalostno dejstvo, da meddržavni izmenjavi blaga od pamti-veka še niso bile stavljene tolike ovire kakor danes v prosvitljenem dvajsetem stoletju.
Mislimo, da smo s tem svojo uvodoma tega članka izrečeno trditev, da je obravnavani zakon eden najbolj usodnih od postanka naše države sem, vkolikor je to v okviru časopisnega članka mogoče, dovolj dokazali in da si bo javnost na podlagi naših izvajanj lahko ustvarila svojo sodbo. Pisali smo sine ira et studio in imeli pred očmi predvsem s tem zakonom hudo prizadete javne interese.
Da smo se pečali nekoliko obširneje tudi z gostilničarstvom ima pa svoj vzrok v tem, da smatramo gostilničarstvo, ki je s tem zakonom najbolj občutno in krivično prizadeto, za ravno tako važno gospodarsko panogo kakor vsako drugo in da bi trebalo po našem naziranju to panogo že z ozirom na njegov pomen za državne, banovinske in občinske finance, pa tudi za tujski promet vsaj vzdržati na sedanji višini, ne pa po nepotrebnem oslabiti odnosno ce-
lo	uničiti.
Dejstvo je torej, da ni s tem zakonom nikomur pomagano, pač pa je z njim povzročena ogromna, nepopravljiva škoda, ker so nastale radi tega zakona za državo, banovino in občine izredno težke razmere in je uničenih in oslabljenih mnogo važnih
davčnih virov. In zakaj vse to brez najmanjšega ozira na interese sploš-nosti? Zgolj iz razloga, da se zadošča kaprici posameznikov, kajti če razmotrivamo še enkrat motive, ki so bili merodajni za ta zakon, ne moremo govoriti niti o laični ali dobronamerni intuiciji.. Ali se more tedaj imenovati tako početje sploh še državniško?
Zborovanje gostilničarjev dravske banovine
O	priliki »Mariborskega tedna-« se je vršil dne 12. avgusta t. 1. v Mariboru velik sestanek gostilničarjev odnosno pripadnikov naše stroke dravske banovine. Ta pogosta in iz-Vanredno dobro obiskana zborovanja svedočijo o neznosljivosti položaja, v katerem se nahaja ta nekdaj najbolj c\aatoča obrt v Sloveniji. Iz cele dravske banovine so se sešli naši člani, oddaljenejše zadruge pa so bile zastopane po močnih deputaci-jah, da v slogi in stanovski disciplini pokažejo svojo moč, zavednost in svojo trdno voljo vsem, katerim so trn v peti, da izrečejo nadalje popolnoma jasno besedo, da nočejo biti samo igračke gotovih krogov, kateri jih poznajo le tedaj, kadar potrebujejo poceni reklamna sredstva. Obširna veranda pivovarne »Union« je odmevala od ogorčenih klicev, kar znači, da so se zborovalci predobro zavedali, kje jim je iskati krivce današnjega položaja. Našega sestanka so se udeležili tudi člani našega bratskega Udruženja gostioničara savske banovine na čelu s svojim predsednikom g. Kaufmannom in tajnikom g. Papičem, katerih navzočnost ie vzbudila med zborovalci splošno radost. Iz cele države pa so prihajali brzojavni pozdravi, ki so vsi izzveneli v eni želji, da se naj gostilničarstvo naše države čimpreje posta-
vi	skupno na branik naših pravic. Tam iz daljnega kraljevskega Skop-lja so pozdravljali zborovanje naši južni bratje in tovariši, vzpodbujajoč nas k vztrajnosti in solidarnosti. To so pač tolažljivi znaki, ki dajejo vzpodbudo k nadaljnemu delu in boju.
Zborovanje je vodil g. Zemljič Fr., kateri je uvodoma pozdravil zastopnika kr. banske uprave g. Založnika, zastopnika Zbornice g. dr. Koceta, kletarskega nadzornika g. ravnatelja Žmavca, predsednika Udruženja gostioničara Savske banovine g. Kauf-manna in tajnika tega udruženja g. Papiča, zastopnika Tujsko-promet-ne zveze v Ljubljani ravnatelja gosp. Pinterja, predsednika Trgovskega gremija v Mariboru g. Weixla in zastopnika ljubljanske gostiln, zveze g. Windischerja in zveznega tajnika g. Pinterja. Dobrodošlico pa je v izbranih besedah izrekel tudi vsem gg. načelnikom gostilničarskih zadrug dravske banovine in sploh vsem zborovalcem, zahvaljujoč se jim za iz-vanredno obilno udeležbo.
Na pozdrav g. Zemljiča so odgovorili g. dr. Koce, kateri je želel v imenu Zbornice mnogo uspehov z upom, da bo gostilničarski stan, ki je od neprecenljive vrednosti za naše gospodarstvo v dravski banovini prišel čimpreje do svojih pravic. Nadalje je pozdravil g. Kaufmann v imenu hrvaških tovarišev, zagotavljajoč
vsestransko podporo pri vseh akci-jah, ki jih bo podvzemalo slovensko gostilničarstvo. G. Weixl, predsednik Trgovskega gremija v Mariboru, pa je v imenu trgovcev povdarjal složnost gostilničarjev in trgovcev, ker so interesi obeh slojev v najvažnejših gospodarskih vprašanjih istovetni. Zborovanje je pozdravil tudi g. Windischer, predsednik novomeške gostilniške zadruge in sicer v imenu ljubljanske zveze želeč, da se naj gostilničarstvo dravske banovine vsaj danes, ko nas tlači ena in ista mora in ko se moramo boriti za vsak grižljaj, združi v eno čvrsto mogočno organizacijo, kajti le enotne in upoštevanja vredne organizacije lahko dosegajo svoje namene. Vse te pozdrave so zborovalci sprejeli z navdušenjem in dolgotrajnim ploskanjem.
Zvezni tajnik je nato prečita! prispele brzojavke od gostilničarskih zvez- iz Skoplja, Sarajeva, Osijeka, Dubrovnika, Splita in Banjaluke, nakar je podal svoj referat pod naslovom »Trošarinski zakon in njegove posledice na naše gospodarstvo«. To poročilo prinašamo samo v bistvenih delih, iz katerega bodo naši člani lahko povzeli jedro njegovega predavanja. Vsa predvidevanja, ki so nastala takrat, ko se je šele izgovorilo
o	noveliranju trošarinskega zakona, so se žal prehitro in v polnem obsegu uresničila. Kakšne posledice ima trošarinski zakon na gostilničarski stan, ki je bil svoje čase v naši banovini najbolj reden, največji in najbolj vesten davkoplačevalec, pozna itak sleherni zborovalec, ker čuti to posledice na lastni koži. Današnja razprava naj služi toraj predvsem posledicam, katere ima trošarinski zakon na naše javno gospodarstvo.
O	izgubah, katere bodo utrpele državna in banovinska uprava smo govorili že obširno v zadnji številki našega strokovnega lista. Analizirati nam je treba tedaj še posledice, katere pokazuje trošarinski zakon na finančno stanje naših najmanjših samoupravnih edinic, to so občine. Ta analiza naj nam služi v dokaz,. dšTtič bo 'tih teh prišledickh trpdl edU nole gostilničarski stan, temveč da bodo katastrofo tega zakona občuti-
li	vsi prebivalci naše banovine. Pred-no se spustimo v nadaljna razmotri-vanja, je potrebno konštatirati prvo uresničenje naših predvidevanj, da je namreč državna uprava kot prva ustanova zahtevala pred kratkim višjo obdavčitev nekaterih že sedaj obstoječih davčnih virov kot n. pr. povišanje trošarine na sladkor in povišanje davka na poslovni promet, odnosno se je morala zateči po nove davčne vire kot n. pr. k trošarini na električni tok. Naravno, da gredo vsa ta povišanja odnosno nove obdavčitve v škodo gospodarskih slojev: trgovine, obrti in industrije, vendar bodo občutili njih pezo tudi ostali sloji našega naroda, med temi tudi vinogradniki, poljedelci, delavci, javni in privatni nameščenci itd. Ne trdimo sicer, da je.bila državna uprava samo vsled posledic trošarinskega zakona prisiljena iskati nove obdavčitve, vendar igra trošarinski zakon vkljub temu veliko ulogo pri tem udarcu, ki ga je zadobilo naše ljudstvo. Preko 43% je državna uprava izgubila v I. tromesečju na taksah, katere sestavni del so tudi tro-šarinske in točilne takse. Ta izpa-dek se bo pokazal v še bolj strašni obliki do konca’ proračunskega leta, ker bodo trošarinske takse padle na minimum. Kakšen vpliv bo trošarinski zakon imel še na pridobnino in davek na poslovni promet, bo pokazalo šele prihodnje leto, ko bodo sledile davčne napovedi na podlagi letošnjega katastrofalnega položaja našega gostilničarskega obrta. Država je bila toraj prva, ki je zaklicala po pomoči, sledila ji bo kaj kmalu banska uprava in sledile ji bodo tudi naše občinske uprave. Poglejmo si torej nekoliko občinske proračune.
Kdor pozna sestavo občinskih proračunov, lahko ugotovi, da imajo ti proračuni leto za letom nekako stalnost pri svojih dohodkih in izdatkih in da so občinske uprave povečino-
roa dosedaj brez večjih naporov lahko izvrševale svojo nalogo. Ko vemo to, lahko naslanjamo nekatera naša nadaljna razmotrivanja tudi na podlagi proračunov iz 1. 1931., ker letošnji proračuni še niso vsi potrjeni. Vsled sodelovanja naših prijateljev/ ki so vložili mnogo truda pri zbiranju statističnega materijala, smo zbrali proračunske podatke iz 1. 1932. od 150 občin iz območja naše banovine in bomo tudi na podlagi teh številnih proračunov razmotrivali posledice novega trošarinskega zakona na občinske finance. Našemu razmotrivanju moramo predpostaviti še to, da ne pobira trošarino na alkoholne pijače od 1069 občin, koliko jih pač šteje naša banovina, samo 78 občin. Že ta številka znači, da mora biti trošarina velevažen finančni vir naših samouprav, ker se je samo 7% naših občin ne poslužuje. Pri podeželskih občinskih proračunih prihajata nadalje kot glavna dohodka vpoštev samo zemljarina in trošarina, drugi dohodki kot n. pr. rentnina, zgradarina in različne takse igrajo več ali manj sporedno vlogo. Pri izdatkih pride vpoštev predvsem socijalno skrbstvo in pa šolski sklad, ki zahtevata svoje stalne prispevke za vzdrževanje občinskih revežev, šolskega poslopja, nabavo goriva, razsvetljavo, učnih pripomočkov itd. Ti proračuni v dravski banovini so znašali v 1. 1931. 172,938.158 Din. Če izločimo iz te proračunske svote mesto Ljubljana in Maribor, kateri imata še celo vrsto drugih, jako važnih davčnih virov, ostane nam nekaj več kot 100,000.000 Din, kolikor pač znašajo proračuni podeželskih občin. Ta vsota se krije brez mesta Ljubljane potom trošarin ca. 40%. Samo ob sebi nastane tedaj vprašanje, kakšni bodo letošnji dohodki na trošarinah v naših deželskih občinah. Kakor rečeno, smo zbrali podatke od 150 občin, katera smo razdelili na posamgzne sreze, da si dobimo kolikor mogoče točno sliko o posledicah trošarinskega zakona na občine, ki leže v vinorodnih odnosno v nevinprodnih krajih., Te, obline sreza Brežice ^so n. pr. izgubile na trošarini v mesecih april, maj, junij leta 1932. naprarn istemu razdobju leta 1931. 60%', v srezu Celje 31%, Dol. Lendava 71%, Dravograd 50%, Gornji grad 51%, Kamnik 36%, Kočevje 23%, Konjice 54%, za drez Kranj nam ni bilo mogoče dobiti točnih podatkov iz leta 1931., zato jih ne priobčujemo. Krško 33%, Laško 42%, Litija 43%, Ljutomer 41%, srez Ljubljana 43%, Logatec 24%, Maribor desni breg 49%, Maribor levi breg 42%, Murska Sobota 43%, Novo mesto 42%, Ptuj 49%, Radovljica 26%, Slovenjgradec 64%. Šmarje 55%. Ne trdimri, da se ne bi pri pregledu vseh občinskih proračunov občin iz celega sreza pokazale majhne razlike, ki pa bi gotovo vrgle še strašnejšo luč na občinske finance, 'kakor so gori označene številke. Upoštevati moramo nadalje, da se je v naznačenem tromesečju pobirala trošarina do 20. aprila in da ni toraj celo tromesečje stalo pod vplivom posledic novega trošarinskega zakona na naše samouprave. Da izbijemo vse dvome v naše trditve, hočemo navesti nekatere občine posebej. Vzemimo n. pr. obč. Kapele, srezi Brežice, katera je v označenih mesecih 1. 1931. pobrala 7538 Din, letos v istem času samo 1375.95 Din. Bizeljsko (prva številka znači torej dohodek na trošarinah v aprilu, maju, juniju 1931, druga pa za isto časovno razdobje v 1. 1932.) 2717.90 Din, 629.80 Din; Hotiza (srez Dol. Lendava) 3794 Din, 913.10 Din. Kaj znači izguba 2880.90 Din pri revnih občinah v Prekmurju, lahko oceni samo oni, ki pozna njih gospodarsko stanje. Trnje 1482.20 Din, 146.75 Din; Marenberg 13.573 Din, letos 7.993 Din; Kokarje (srez Gornji grad) 9.120.70 Din, letos 4498.30 Din; Mozirje okol. 8410.50 Din, letos 3660.50 Din, Domžale 26.153.50 Din, 15.042.75 Din; Špitalič 3421.80 Din, 1166.25 Din; Konjice okolica 16.024.80 Din, 5.482.75 Din; Oplotnica 28.414.90 Din, 10.297.30 Din; Rogatec 15.304 Din, 9909 Din; Slivnica, srez Šmarje 6065.70 Din, 2498 Din;
S Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne soke
m	s==
jj	uporabljajte
I ROGAŠKO SLATINO |
vrelec „TEMPEL‘'
E ki razkraja, oziroma nevtralizira vinsko kislino ter na-
domestuje sodo-bikarbonato v prašku je osvežujoča in §jjj
ima dober okus.
H§ — Dobi se v vseli boljših trgovinah —
Šmarje okolica 5808.90 Din, 2210.20 Din. Posebno zanimivo sliko daje okolica mesta Ljubljane. Tako je n. pr. občina Ježica lansko leto v tem času prejela na trošarini 64.007.80 Din, letos! pa samo 26.801 Din; Medvode 36.477.80 Din, letos 10.730.75 Din. Lahko bi našteli še celo vrsto imen, yendar mislimo, da zadostujejo 'te številke. Pripravljeni pa smo ob priliki navesti še različne druge podatke, kakor hitro končamo z našo statistiko. Izguba na trošarini presega tedaj povprečno 45% napram lanskemu letu, kar znači, da bodo naše po deželske občine morale najti drugo leto novega kritja za okoli 15,000.000 Din, da bodo izravnale deficit letošnjih proračunov. Mogoče ni odveč, če navedemo primer, iz katerega se vidi položaj naše samouprave. V bližini Maribora je večja občina razpisala licitacijo za nabavo drv za svojo šolo. Kot pogoj pa je zahtevala obvezo ponudnika, da počaka najmanj t leto na plačilo. Takih primerov imamo še nekoliko v naši evidenci. Če resumiramo izgubo, katero je že Odnosno bo napravil trošarinski zakon v naši dravski banovini, zgleda ta izguba nekako tako-le: drž. uprava bo izgubila 14,000.000 Din banska uprava . . 22,000.000 » opčinske samouprave 15,000.000 »
skupaj 51,660.000 Din
j -Oti £> «-cC >r<Ci
f A; r/''
Upoštevajoč dejstvo, da se bo morala vsled izvanredno slabega kon-zurna alkoholnih pijač 1. januarja ponoVno znižati točilna taksa in da se bo istočasno znižala tudi trošarin-ska taksa., nadalje, da se bo znižal davek na poslovni promet vkljub njegovemu današnjemu povišanju in da bodo pridobnina in z njo vezane banske in občinske doklade na pri-dobnino najmanj za polovico nižje, lahko trdimo, da bo presegala izguba ne dosti manj kot 65,000.000 Din, Svoto, katero navajamo, ni za današnje razmere malenkostna. Kako se bo krila ta izguba, nam je v resnici nepojmljivo. Edino sredstvo, da se pokrije tja deficit, prisebno kar se tiše naših občinskih samouprav, je zvišanje doklad predvsem na zemlja-rino za najmanj 50%. To bi bilo še edino sredstvo, da se najde kritje za to izgubo. Kaj bodo k temu rekli naši posestniki, odnosno! naši vinogradniki, je seveda drugo vprašanje. Tako vidimo", da se naglica pri reševanju gospodarskih problemov izvanredno hudo maščuje. Nerazumljiva nam je ta naglica, ki je značilna danes pri i’eše vanju gospodarskih vprašanj v našem parlamentu, ker se morajo tako važna vprašanja reševati po hitrem pristopanju tekom enega ali dva dneva, ne da bi se predhodno vprašalo za mnenje našo zbornico in strokovne organizacije. Kam to vodi, priča dovolj trošarinski zakon, s katerim se je hotelo z enim mahom pomagati našemu vi-nograniku, ne da bi se oziralo tudi na slabe posledice, ki jih mora izzvati tak površen zakon na zasebno in javno gospodarstvo. Vsaka izkušnja nekaj uči, vendar smatramo, da so take izkušnje predragocene ter upamo, da bodo ričetje tega zakona našli čimpreje kak izhod iz te zagate, in da izlečijo rane, ki jih je pri-zadjala naglica in velika nepremišljenost. Veseli nas, da je o posledicah tega zakona začela razmotrivati že širša javnost, med temi trgovci
in obrtniki, predvsem pa nas veseli,
da so tudi razumni vinogradniki prišli do zaključka, da je usoaa gostilničarskega stanu najožje vezana 7. vinogradniškim stanom in da je trošarinski zakon, pa ga naj pogledamo od katerekoli strani, skrajno škodljiv za slehernega prebiva'c a naše banovine. Referat zveznega tajnika je našel živahen odziv med zborovalci, kar je pričam posebno burno ploskanje in pritrjevanje. Za njim je dobil besedo g. ravnatelj v pok. Andrej Žmavc, kateri je predaval pod naslovom »Gostilničarska obrt v luči vinskega zakona«. To predavanje je bilo jako podučno, saj je bilo prepleteno z mnogimi praktičnimi zgledi, katere ima g. ravnatelj Andrej Žmavc kot naš najboljši strokovnjak v vinorejstvu vsled dolgoletne svoje prakse v izobilici. Njegovo predavanje bomo radi važnosti objavljali v odlomkih.
(Nadaljevanje drugič.)
Velik shod trgovcev v Mariboru
Na poziv Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani se je vršil dne 14. avgusta velik shod našega trgovstva iz cele naše banovine. To zborovanje je dobilo še poseben pomen vsled udeležbe ^ofepoda' ministra za trgovino in' irtdtiš&fjo I. Mohoriča. Zborovanje je'otvorit predsednik Zveze g. Kavčič, kateri je zaprosil* predsednika mariborskega gremija g. Weixla, da kot domačin prevzame predsedstvo shoda. Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru je bila zastopana po g. Oset Andreju. Vrlo obširen in strokovno izvrstno sestavljen referat je imel g. Josip Kavčič, v katerem je iznesel vse težave našega trgovskega stanu. Ker je veliko interesov trgovcev istovetnih z našimi interesi, posebno kar se tiče gospodarske politike v naši državi in naši banovini, se hočemo malo obširneje baviti s tem referatom.
G. Kavčič je povdaril, da se je zakon o pobijanju draginje spremenil v zakon za pobijanje brezvestne špekulacije, ki ni več naperjen proti solidni trgovini. Tudi vlada se je prepričala, da je konkurenca najboljše sredstvo proti draginji. Pri tej priliki mora naglasiti, da bi bilo zelo koristno, če bi se bolj pazilo na razne kartele, katere je treba popolnoma odpraviti.
Na pritisk zastopnikov kmečkega prebivalstva je bil izglasovan zakon
o	zaščiti kmeta, s katerim se je proglasil 6-mesečni moratorij za kmečke dolgove. Ta moratorij je nadvse težko zadel gospodarske kroge. Zadolžitev kmeta pri trgovcih sega v dravski banovini v visoke svote. Kmečki moratorij ni prinesel nobenega pozitivnega uspeha. Preprečil je le prodajo kmečkih posestev za dobo' 6 mesecev, toda po preteku tega roka bo nastalo zopet vprašanje, kako rešiti kmeta iz prezadolženosti.
Nasprotno je kmet z uvedbo moratorija izgubil kredit. Ker smo pred razpravo o kmečki prezadolženosti v Narodni skupščini, je treba izjaviti, da je enodušna in odločna zahteva ne le našega trgovstva, marveč vseh gospodarskih slojev, da se kmečki moratorij po preteku zakonsko določenega roka brezpogojno ukine. V interesu kmeta samega in vsega gospodarstva je, da se moratorij odpravi.
Glede sedanjih trošarins^ili predpisov je povdaril, da niso vinogradniku praktično prinesli nobenega izboljšanja njegovega obupnega položaja, znatno pa oškodovali trgovce in gostilničar je in bodo tudi državi, ziasti pa finančnim samoupravam le v škodo.
Glede davkov je zahteval temeljito revizijo zakona o neposrednih davkih, da se davčna stopnja zniža, da se pridobnina kontingentira in s tem dvigne davčna morala. Ustanove naj se davčni odbori po stanovskih organizacijah. Opozoril je, da so banovinske davščine, posebno banovinske doklade na neposredne davke najvišje izmed vseh banovin v državi. Prav tako težke so mnogokrat občinske davščine in ima vtis, da oni, ki jih nalagajo, dostikrat ne razumejo položaja našega gospodarstva. Vprašanje za sebe je povišanje davka na poslovni promet, ki se je povišal na 2%. Kot dobri državljani vemo, da je treba državi dali, kar potrebuje, zahtevamo pa, da bodo davki pravično razdeljeni, enako na vse pokrajine. Mi smo odločno za jugoslovansko bratstvo, toda za iskreno in pravo bratstvo, ki nalaga vsem enake dolžnosti in pravice. V interesu tega bratstva je, da se tudi davčno vprašanje pravično uredi.
Glede socijalne zakonodaje je omenil, da se gospodari v nekaterih so-cijalnih ustanovah tako, da ne more jii več naprej, zahtevati moramo, da se zakon o socijalnem zavarovanju spremeni in da postanejo soei-jalni uradi v posameznih banovinah samostojni. Nočemo trpeti tega, da bi mi vestno zbirali denar, .drugod pa bi ga brezvestno zapravljali.
Posebno ostro je kritiziral delovanje nabavljalnih zadrug in konzu-mov, ker prodajajo svoje blago nečlanom. V opravičilo teh zadrug se navadno navaja, da dobavljajo te zadruge svojim članom blago cenejše. Tudi če bi bilo res, se ne more v tem najti nobeno opravičilo. Cenejše dobavljajo zadruge samo zato, ker so oproščene vseh državnih in samo-* upi avnih davkov, ’ter uživajo olajšave pri prevoznini in uživajo sploh razne privilegije na račun drugih davkoplačevalcev. Ti konzumi in zadruge so prikrajšali trgovce za nad
800.000	potrošnikov. Najbolje bi bilo, da se organiziramo vsi v zadruge pa bo država ostala brez davkov.
Jako odločno je nastopil proll ani-mozncsti, ki je naperjena proti gospodarskim slojem. V težkih časih so bili večkrat izdani zakoni in uredbe, ki se niso ozirale na težke prilike, v katerih je živelo gospodarstvo, temveč so se iz neke animoznosti do gospodarskih slojev izvajali zakoni, ki so bili gospodarstvu naravno Škodljivi. Vsled te animoznost' so nastali novi zakoni, ki so bili že bolj plod dobrikanja masam ko pa resnega prevdarka. Tako n. pr. je bil nameravani zakonski načrt o pobijanju draginje le demagoški ekvali-lent revnemu konzumentu z očitno tendenco proti trgovcu. Pa tudi zakon o kmečkem moratoriju je bil tako enostranski, da so zahtevale naše organizacije že protestno zborovanje. (Najboljši dokaz nepremišljenosti in te antmozFiOSti jo ravno novi troša-i inski zakon, ki lahko služi kot zrcalo za mentaliteto odločujočih krogov. Op. ured.) Da se ne bo delalo gospodarstvu nepotrebnih težav, zahtevamo, da se upošteva mnenje naših zbornic in skUče enkrat gospodarski svet.
Na vsa ta izvajanja je odgovoril g. minister Mohorič, povdarjajoč važnost in potnen Maribora za gospodarsko in narodno življenje. Obširno je govoril o naši gospodarski politiki, izvajajoč, da je doba, v kateri živimo, podobna oni dobi, ko so ljudje zidali Babilonski stolp. Tudi danes se narodi Evrope ne razumejo več in mislijo, da koristijo sebi čim več ne-prilik delajo drugemu narodu. Zato vidimo, da vse mednarodne konference ne morejo privesti do zboljšanja. Toda mi: ne smemo čakati na to, da sa znajde zunanji svet, temveč moramo gledati na to, da v naši državi čimpreje ustvarimo močno in odpor-
i	e narodno gospodarstvo. V to svrho
pridejo že pri prihodnjem zasedanju Narodne skupščine različni gospo-’ darski zakoni v pretres. Tako je pripravljen osnutek zakona o kartelih in zakon o bankah. Globoko se zavedam, tako je nadaljeval g. minister, da se provizorij, ki se je ustvaril z zakonom o kmetskih dolgovih, ne da držati. Treba je reči, da denarna kriza ni nastala toliko zaradi prezadolženosti kmeta, temveč mnogo bolj vsled tega, ker so si ljudje vtepli v glavo, da denar ni več varen, če ga dajo v denarne zavode.
Nastala je taka situacija, v kateri se trgovina, industrija in obrt same ne morejo vzdrževati. Jako važna je bila izjava g. ministra glede ukinje-nja trošarine na vino in žganje. Ker sc samouprave s to trošarino krile svoje potrebe, je bilo g. ministru kot tedanjemu poslancu tem lažje boriti se proti ukinjenju. Uspelo mu je, prepričati večino poslancev o njegovem naziranju v tem vprašanju, vendar je doživel presenečenje, ker je bilo treba likvidirati obljubo, izrečeno za časa volilne dobe. V nekaterih krajih nimajo samouprav ter občine teh j funkcij kot pri nas. Zato tudi nima-| jo teh bremen, vsled česar je tudi j naziranje na to vprašanje čisto dru-| gačno. Misli pa, da ni več daleč čas,
! ko bodo tudi oni uvideli svojo zmoto j in revidirali svoje stališče, j Na shodu je podal obširno poroči-i lo tudi predsednik Trgovskega gre-! mija v Mariboru g. Vilko Weixl, ki I je posebno ostro napadal šušmarstvo, j krošnjarstvo in nabavljalno zadrugo 1 drž. uslužbencev v Mariboru.
I	To zborovanje, ki je sledilo komaj
2	dni našemu velikemu zboru, priča j dovolj jasno, da so naše, težave do-j cela podobne težavam naših trgov-| cev. Mnenja smo, da bi morda ne škodovalo, če bi se v bodoče o skup-, nih zadevah posvetovali in nastopali | enotno vsi gospodarski sloji naše ba-j ncvine, da se parira pogrešnim na-; ziranjem oseb, ki bodisi iz anirnoz-
I	nosti proti nam, bodisi iz nepoduče-
1	nesti ali preozkogrudnosti nimajo,
| odnosno .nočejo imeti pravega razu-! mevanja za obupni položaj našega gospodarstva. Treba bo najbrže še nekoliko udarcev, da se potem naj-demo v eni in močni falangi, ki bo v stanu braniti pravice trgovcev, go-, stilničarjev, obrtnikov in industriji cev dravske banovine.
N aro db a o izdajanju pooblastil za točenje vina lastnega pridelka (vinotoč pod vejo)
§ i.
Pooblastila za točenje vina lastnega pridelka se smejo izdajati samo vinogradnikom, ki izpolnjujejo pogoje § 179 obrtnega zakona ter so vredni zaupanja in zanesljivi.
Pooblastila se izdajajo samo vinogradnikom, ki se preživljajo pretežno iz donosov vinograda, ki jim je vinograništvo glavni poklic in ne gojijo šmarnice.
Takega pooblastila pa'ne more dobiti oni vinogranik, ki premore več ko 3 ha vinograda.
§ 2.
Vino lastnega pridelka se sme točiti samo v krajih, kjer je bilo to doslej dovoljeno, to pa v občini, v kateri se je vino pridelalo. V mestih, trgih, zdraviliščih in letoviščih točenje ni dovoljeno.
§ 3.
Pooblastila za vinotoče pod vejo izdajajo pristojna obča upravna ob-lastva prve stopnje po zaslišanju gostilničarske združbe. Prošnji za pooblastilo je priložiti potrdilo občine, da prosilec izpolnjuje pogoje te na-redbe.
Vinotoč se sme dovoliti za največ tri mesece v letu.
§
Ce se točenje vrši v lastnikovih prostorih, mora lastnik skrbeti za čistost in zdravstveno ureditev prostorov in opreme ter za potrebni red, mir in varnost. Če pa se točenje vr-
ši na prostem, je skrbeti, da kraj ne povzroča javnega zgražanja, ne ovira javnega prometa, ne v bližini šole, bolnice ali cerkve in je zdravstveno primeren; tudi na prostem mora Skrbeti lastnik za čistost in zdravstveno ureditev opreme ter za red, mir in varnost.
V vinotočih pod vejo je lastniku prepovedano dovoljevati igre, godbo ali ples, dolžan je tudi zabraniti vsakršno razuzdanost. Osebam pod 18 leti starosti ali notoričnim pijancem ne sme postreči s pijačo.
V vinotoču se sme postreči samo z vinom lastnega, pridelka.
§ 5-
Vinotoči lastnegn. pridelka smejo obratovati le do 20. ure.
§ 6. • .
Izjeme od določil te naredbe sme dovoliti ban v posameznih primerih.
Izdano pooblastilo se sme takoj preklicati, če se pojavijo take nered-. nosti, da lastnik ni več vreden zaupanja in ni zanesljiv.
§ 8.
Prekrški te naredbe se kaznujejo po določilih § 397. obrtnega zakona. Po tem določilu se kaznujejo tudi oni, ki bi na drobno točili vino brez pooblastila ali pa bi ga prekoračili.
§ 9-
Ta navedba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. 9. 7. 1932
vprašanje, kot odgovor na to obda-Čitev se bo gotovo znižal konzum sladkorja in konzum električnega toka. Škodo bodo imeli torej najširši sloji.
Novi davki
V »Službenih Novinah« z dne 15. avgusta t. 1. je objavljen nedavno v narodni skupščini in senatu sprejeti zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni promet, ki je s tem dnem stopil v veljavo. Davek na poslovni premet se je namreč zvišal od 1 % na 2% in se bo odmerjal od 15. avgusta dalje.
Istočasno je bila objavljena tudi uredba o pobiranju davka na Iuk-sus. Po tej uredbi se smatrajo kot luksusni predmeti oni predmeti,' ki ?<o v posebnem seznamu. Lista luk-susnih predmetov obsega točno 100 številk. Med drugimi so navedene tudi lahke alkoholne pijače, fina vina, ki imajo preko 15" alkohola, šampanjec itd. Luksuzni davek znaša 10% sprejete odškodnine ali cene pri uvozu in se ima pobirati skupaj s poslovnim davkom. Na luksuzne predmete se plača torej s poslovnim davkom vred 12% po osnovi, ki velja za odmero' poslovnega davka.
V »Službenih Novinalv« je objavljen tudi novi trošarinski zakon. Glede na povišanje trošarine se bo sladkor pri maloprodajalcih in pri trgovcih na debelo v količinah preko 5 kg popisal, razlikO bo treba plačati do 1. septembra t. 1. Trošarin-ska razlika na opisane zaloge sladkorja znaša za sladkor v prahu, kockah in v glavah 0.75 Din, za sladkor v kristalu pa 0.G0 Din. Vbodoče plača pri oddaji sladkorja v promet iz tovarne ali iz njenih skladišč razliko v trošarinski stopnji za kockasti sladkor v višini 1.50 Din za kg polovico tovarnar, za drugo polovico pa se lahko poviša prodajna cena. Prav tako plača za sladkor V kristalu razliko v stopnji tovarnar 1.65 Din za 0.60 Din pa se lahko poviša prodajna cena.
Uvedla se je tudi trošarina na električni tok. Tako znaša trošarina za tok, ki služi v razsvetljavo 70 par na kw uro. Pri toku za pogon motorjev in za ostale inštalacije pa znaša 10 par za kw uro pri porabi do 1000 kw ur na leto in 5 par pri porabi preko 1000 kw ur na leto. Za mesec avgust bo treba plačati trošarino za. potrošeni tok po števcih, pri čemer pa se zatrošarini le polovico potrošenega toka. Trošarina na električne žarnice ostane še nadalje v veljavi.
Kakor vidimo, je naš stan ponovno težko prizadet, z novimi obdavčitvami. Koliko finančnega uspeha bodo pokazali ti davki, je drugo
Beseda toeilcem*)
Imej svojo posodo, čeprav nabavljaš pijačo pri trgovcu! Potujoči posredovalci ne prineso vselej sreče. Ne jemlji in ne dajaj na vero! Brez strokovne usposobljenosti se ne loti obr-ta, odnosno ga čimprej opusti!
Ovijanje vehe s cunjo škoduje. Tu so gnezdišča vinskih bolezni, predvsem cika. Skrbi za lepo okroglo pil-ko in prav tako veho, za ni treba teh neokusnih krp! Isto velja za drož, n jak in pipo.
Za odvoz napolnjenega soda, ki si ga najprej nekoliko žveplal, ako ni bilo vino že prej z žveplovim dvoki-som prenasičeno, ne zabij takoj! Ko se vino nekoliko poleže, sod še napolni in potem zabij z veho za prevoz.
V	hujši zimi pod — 5° G, ostani, sod za kak prst prazen, da se vino lažje giblje; potem ne zmrzne izlah-ka. Bolj ko je vino alkoholno, nižje temperature prenaša. Zmrznjeno vino pusti pri mini, da se počasi samo otali! Od vina gre v srež prav za prav samo voda. Ako »vinski lecP< odločiš, dobiš prav tako zgoščeno vino, kakor pri umetnem zmrzovanju, mošta ali vina.
Kakor huda zima, tako je tudi huda vročina za daljši prevoz vina lahko prav opasna.
Pc prevozu sod v kleti takoj odve-ši, vino pokusi, da li je v redu, zapolni z najmanj enakovrednim vinom in sod čvrsto zaveši s kletno (dolgo) veho iz trdega lesa! Šele čez kaka dva tedna ga nastavi (deni na pipo), ko se je odpočilo in si opomoglo!
Točenje iz velikih sodov skozi več tednov — zlasti poleti — je škodljivo.
Kan in cik sta redna gosta. Raztoči vino v zejrave manjše sodčke, redno jih zdpolnjuj ih drugega za drugim nastavljaj!
Posode z vinom v točilnici naj bodo pokrite, odnosno začepljene, zamašene. Ne nosi v točilnico več vina, nego ga rabiš sproti, ker se pijača v načeti posodi rada kvari! Pijača bodi pravilno temperirana!
Skrbi za snago okoli pipe in v pipi sami! Prvo vino iz pipe, ako ni dalje časa teklo, je tem slabše, čim bolj je pipa zanemarjena. Kovinske pipe so za nič.
Vinske mušice se dobro počutijo okoli umazane pipe in pilke, odnosno vehe in okoli umazanega drož-njaka. To so majhne, nekaj mm velike, rjavkaste ali žoltkaste stvarce, ki se kaj rade naselijo na kakorkoli ranjenem grozdju, v prešnicah, odnosno moštarnah, sploh na vsakršnem pregodnem sadju, ki se že kvasi in kisa. na tropinah, tudi na sadnih sokovih, kamor ležejo številna jajčeca. Tu se potem razvijejo ličinke, iz njih pa spet krilate živalce.
Toči vino v vrč ali steklenico čimbolj z nizkega, najbolje po prav čedni cevi, spojeni s pipo po snažni gumijasti cevčici; steklena cevka sega na dno posode, ki jo' natakaš. Vino se ne »ubije«, ostane bolj sveže in rezno, torej neprimerno boljše od drugače točenega. Previdno, mirno natakaj tudi merice za goste!
Ostanek v sodu, kalež, takoj filtriraj in uporabi! Podčepina je uporabna za kis, treba pa je vobče ni, ako previdno natakaš.
Izpraznjen sod takoj očisti, zavaruj, odnosno ohrani v dobrem stanju!
Snaga, red, dober zrak v kleti so naprednemu kletarju najboljše priporočilo. Skrbi za kolikor mogoče stalno toploto v kleti! V vinski kleti ne hrani kisa, poljskih in vrtnih pri-
*) Iz knjige Andreja Žmavca: Vinski zakon in kletarski vedež, ki se
dobi pri avtorju v Mariboru, Gosposka ulica 50. Knjiga je, kakor nalašč, prirejena za gostilničarje in točilce in jo zato tudi na tetti mestu našim članom najtopleje priporočamo. Ur.
delkov, raznih kiselin, petroleja, bencina, karbida itd.!
Toči hkrati rajši le eno ali dvoje vino, a to bodi pristno, zdravo, dobro! Ne razvajaj gostov po nepotrebnem in ne nosi vina iz »tistega soda
—	tam v kotu«, 'ki še ni nastavljen!
V pravih vinotočih ne najdeš smrdljivega in škodljivega žganja.
Postrezi vljudno, pa tudi dobro, čedno, poceni, pošteno! Potem bo vinski zakon tvoj najboljši zaščitnik. Nezanesljivega natakarja takoj odpravi!
Prisedi, če te vabijo, a še tedaj bodi bolj vzdržljiv in pomni, da ti ne moreš biti gost v svoji krčmi!
Nerodnemu pijančku in nepoboljšljivemu zapravljivčku pokaži vrata, ker je škodljivec dobre stvari in samo še bolj podpihuje in podžiga pretirani protialkoholni pokret, ki ogroža prav brezobzirno tudi naše pošteno kmetijsko vinogradništvo in pošteni vinski obrt. V pravi gostilni tudi ni pretepačev, niti pretepov, niti zlonamernih izzivanj in nedostojnih prerekanj. Gostilna bodi čeden, prikupen dom domače družabnosti in toplega gostoljubja!
Gostilničarji!
Naročajte knjigo: »Vinski zakon in kletarski vedež«, katero je spisal ravnatelj vinarske šole v p. in kletarski nadzornik g. Andrej Žmavc.
Odpis davku radi elementarnih nezgod
BEOGRAD, 9. avgusta. AA. V zadnjem času so se pojavile razne elementarne • nesreče, kakor toča in rastlinske bolezni, ki povzročajo zlasti posevkam veliko škodo. Glede na to se opozarjajo kmetje (davčni obvezanci), da lahko dobe za škodo, ki jo trpe od elementarnih nesreč, po čl. 12 zakona o neposrednih davkih, odpis zemljiškega davka v razmerju s škodo, če je na žetvi več škode kakor četrtina.
Pogoji za dosego odpisa zemljiškega davka zaradi elementarne nesreče s!o navedeni v »Uredbi o odpisu davka elementarnih nesreča štev. 137.095 z dne 29. oktobra 1928. Po tej uredbi imajo davčni obvezanci pravico do odpisa davka zaradi elementarno nesreče tedaj, če trpe škodo: 1. od ognja, vode, toče, poljskih miši in kobilic, neglede na to, ali je škoda prizadela samo nekatere parcele zemljišča ali pa cele kraje; 2. od mraza, viharjev, orkanov, velike suše, hroščev, rastlinskega raka, mrčesa in drugih zajedavk ter vobče rast-liskih bolezni, toda samo tedaj, če je škoda prizadjana ne samo posameznim parcelam, nego celemu kraju.
Da se davčnim obvezancem preceni škoda in odpiše zemljiški davek
V razmerju s škodo, mora vsak davčni obvezanec predložiti posebno pismeno prijavo, in sicer v tistih občinah, kjer je katastracija že izvršena, pristojni katastrski upravi, v onih občinah, kjer še ni, pa pristojni davčni upravi.
Prijava mora obsegati ime občine, število parcel, ki so trpele škodo, vrsto posevka, vrsto poškodovanega posevka, velikost škode, dan, kdaj se je škoda zgodila in rodbinsko in krstno ime prijavnika.
Prijava ni podvržena nikaki taksi.
Ce je elementarno škodo napravil mraz, vihar, orkan, velika suša, hrošči, zajedavke in rastlinske bolezni, lahko pismeno prijavo predlože davčni obvezanci vsak zase, ali pa skupaj; lahko pa jo predloži tudi občinska oblast sama z navedbo gori omenjenih podatkov.
Če ima davčni obvezanec zemljišča v več občinah, v katerih je doživel škodo, mora predložiti pismeno prijavo za vsako občino posebej.
Rok za predložitev pismenih prijav je za škodo, ki jo poljedelec trpi od ognja, toče, poljskih miši, rastlinskih uši, kobilic, viharja, orkana, hroščev in zajedavk, največ 8 dni po opaženi škodi, za škodo od povodenj 8 dni, računajoč od tistega dne, ko je bilo najvišje vodno stanje, za ško-
do od velike suše pa 15 dni pred začetkom žetve.
V	primerih, kjer je potrebna posebno velika obzirnost, se smejo prijave poslati in sprejeti tudi po poteku teh rokov, če so dostavljene v takem času, da se da še ugotoviti velikost škode.
Velikost Ško'de dožene na kraju nesreče komisija, ki ji predseduje uradnik katastrske odnosno davčne uprave, kadar’ pa se škoda zgodi med žetvijo ali tik pred njo, je pooblaščena. občinska oblast, da Škodo takoj prijavi pristojni katastrski odnosno davčni oblasti. Občinska oblast ima pravico, da takoj sama v navzočnosti dveh članov občinske uprave ugotovi z zapisnikom provi-zorno na licu mesta velikost škode, prizadejane vsaki parceli. V takih primerih bo tak zapisnik služil kot temelj za odpis davkov, če iz kakšnega razloga državna komisija ne bi mogla pravočasno priti, da sama na licu mesta ugotovi velikost škode.
Prijave, poslane sreskim načelstvom in vsem drugim oblastvom razen davčnim in katastrskim upravam, ne prihajajo vpoštev pri odpisu davka.
Reorganizacija gospodarskih zbornic
Minister za trgovino in industrijo je predpisal uredbo o trgovskih in industrijskih ter obrtniških zbornicah. Za zastopanje, zaščito in pospeševanje gospodarstva Jugoslavije obstojajo zbornice, ki obsegajo to trgovino, industrijo in obrt. V trgovino spadajo tudi denarništvo, gostil-ničarstvo, pomorstvo, rečna plovid-ba in prometni posli, v industrijo pa ladjedelstvo, rudarstvo in topilni-štvo.
Zbornice so po tej uredbi javno-upravne in posvetovalni organi državnih oblastev ter samoupravnih teles v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z gospodarskimi in socijalnimi problemi. Zbornice so dolžne v svojem delovanju upoštevati šplošne interese narodnega gospodarstva 'v svojem področju, kakor v področju vse države. Med drugim morejo iz lastne pobude ali pa na zahtevo proučevati razna gospodarska vprašanja, zasledovati pojave gospodarskega življenja in o vseh teh vprašanjih predlagtai oblastvom svoja mišljenja in svoje predloge. Daj&ti morajo mišljenja o načrtih zakonov, uredb in pravilnikov, ki so važni za gospodarstvo. Sodelujejo pri ustanavljanju zakonov ali razstav za pospeševanje ’ gospodarskih panog, ustanavljanju strokovne šole, vzdržujejo’ razsodišče za spore gospodarskega značaja, prirejajo gospodarske Anke* te in vršijo nadzorstvo nad strokovnimi organizacijami po obrtnem zakonu.
Po tej uredbi bo v naši državi 19 gospodarskih zbornic in sicer: 1. Trgovska zbornica v Beogradu; 2. Industrijska zbornica v Beogradu; 3. Trgovsko-industrijska zbornica v Zagrebu; 4. Trgovsko-industrijska zbornica v Osijeku; 5. Trgovsko-industrijska zbornica v Velikem Bečke-reku; 6. Trgovsko-industrijska zbornica v Sarajevu, 7. Trgovsko-industrijska zbornica v Banjaluki; S. Trgovsko-industrijska zbornica v Skop-lju; 9. Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Ljubljani; 10. Tr-goVsko-industrijska in obrtnišlka zbornica v Novem Sadu; 11. Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Splitu; 12. Trgovsko-induetrij-ska in obrtniška zbornica v Dubrovniku; 13. Trgovsko-industrijska in obrtniška zbornica v Podgorici; 14. Obrtniška zbornica v Beogradu; 15. Obrtniška zbornica v Zagrebu; 16. Obrtniška zbornica v Osijeku; Obrtniška zbornica v Sarajevu; Obrtniška zbornica v Banjaluki; 19. Obrtniška zbornica v Skoplju. Vsega je toraj 19 zbornic in sicer ena trgovska, ena industrijska,. 6 trgovsko-in-dustrijskih, 5 trgovskodndustrijskih in obrtniških in 6 obrtniških. Zbornice lahko na svojem področju z odobrenjem bana ustanovijo ekspoziture, kjer je to potrebno. Zbornice
1
A
X
Jlfc
17.
18.
smejo imeti tudi izven svojega sedeža redne zbornične dneve, Zbornici pripadajo vse fizične in pravne osebe, ki izvršujejo obrt v smislu obrtnega zakona. Najsi imajo na področju sedež podjetja ali pa samo podružnico.
Uredba določa naslednje organe zboVnice: 1. zbornični svet, 2. pred-sednjštvo, 3. odseki, 4. stalni inšpe-cijalni odbor, 5. zbornični urad, 6. ekspoziture in zastopstva. Število članov zborničnega sveta ne more biti večje od 70. Vsak svetnik ima namestnika, njegov mandat pa traja 6 let. Zbornični svetniki vrfiijo svojo dolžnost brezplačno in nimajo pravice na kakršnokoli dnevnico. Pravico voliti zbornične švetnike ima vsak pripadnik zbornice; ki je državljan kraljevine Jugoslavije. Volilno pravico vrši vsak pripadnik po pravilu preko svoje prisiljene organizacije. Zbornice so pod nadzorstvom pristojnega bana, ki rešuje pritožbe pripadnikov zbornic in udruženj proti odlokom zbornic. Ban lahko postavi vsaki zbornici svojega kpmiškrja, zaradi nadzorstva in vzdrževanja neposredne zveze. Najda-
1	j e v šestili mesecih se morajo izvesti volitve v zbornični svet in sploh reeiiganizacila- zbornic v smislu te uredbe.
Najboljši Vaš svetovalec ji »Vinski zakon in kletarski vedež«. Naročite ga pri zadrugi ali pa pri Vaši zvezni organizaciji.
Književnost
»Vinski zakon in kletarski vedež«. Samozaložba: Andrej Žmavc, Maribor; Gosposka ulica 50. Trdo vezano. XII — 176 strani. Cena lično opremljeni knjigi 50 Din.
Prepotreben tolmač novega zakona o vinu s pravilnikom — že dolgo in težko pričakovan — je pravkar izšel v samozaložbi avtorja, znanega strokovnjaka g. Andreja Žmavca, direktorja!, vin. in sadj. šole v Mariboru v pok. in v. d. kletarskega nadzornika za dravsko banovino.
Knjigo je rodila nujna potreba. Marsikatera bridka izkušnja bi bila prihranjena našemu vinarskemu gospodarstvu, da smo imeli takoj ob začetku novega zakoha o vinu takole izčrpno knjigo, ki bi poučila naše vinarje, vinske trgovce, gostilničarje i. dr. o vseh pogojih, ki so poc trebni za produkcijo, promet in kon-zum vina, v okviru tega zakona.
V	uvodni besedi dokazuje veliko potrebo in pomen zakona o vinu. Opozarja na nedostatke v vinskem gospodarstvu, ker zakon še mnogo premalo poznajo in upoštevajo. Da temu odpomore, je spisal to lepo delo, ki naj služi kot veren kažipot vinarjem, vinarskim in kletarskim zadrugam, kletarjem, gostilničarjem, trgovcem z vinom in špirituoza-mi ter vinskim konzumentom in kletarskim kontrolnim organom. Tudi pravniku in narodnemu gospodarju kakor organom finančne uprave in prometnim ustanovam bodo stvarne in precizne razlage in razprave v tej knjigi mnogokrat pokazale pravo smer.
Lahko razumljivo je razčlenil določbe zakona, nekako povezano z navodili za praktično vsakdanjo upo-
Konsum
Radenske zdmilne vode
stalno raste. To je zadosten dokaz, da ljudje to mineralno vodo Izredno čislajo.
V	Vašem interesu je, da svojim gostom ustrežete ter jim servirate
Radensko zdravilno vodo,
ki ima to prednost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako tudi najbolj kislo vino prijetno pitnn.
rabo. Strokovni del tvorijo kletarska navodila v zvezi in skladu z zakonom samim. »Kletarski vedež« ne predstavlja celokupnega kletarstva, saj bi'le-to' — kakor pravi pisatelj — zahtevalo večkratni obseg in silno podražitev izdanja ter bi prekoračilo okvir njegove naloge; vendar strokovni del knjige povsem zadostuje in zadovoljuje, saj vsebuje vsa najvažnejša dela in opozorila iz sodobne vinske tehnike.
To ni prvi poskus, kakor trdi avtor, ampak je docela uspelo delo, podati ta važen gospodarski zakon — zakon o vinu v taki, obenem poučni in kar mogoče vsestransko uporabni, pregledni obliki.
Zakon o vinu morajo vsi interesenti poznati. Zato bi knjigo »Vinski zakon in kletarski vedež« naj imel vsak napredni vinar, vsak vinski trgovec, vsak gostilničar, sploh vsakdo, k? ima kakršenkoli posel z vinarstvom in vinskim gospodarstvom vobče.
V	vseh svojih izvajanjih kaže avtor, da je v vinkrski panogi izborno verziran. Jezik gladek, terminologija posrečen^.; način podajanja enostaven in jasen-
Zunanje lice knjige je. zelo Čedno, ' tisk ličen ter prikupi j iv. Naroča se pri avtorju v Mariboru, Gosposka ulica 50. Knjigo vsakomur najtopleje" priporočamo.	P-	v.-	,
Razno
Važno pojasnilo glede termina za vlaganje prošenj za povračilo državne in banovinske trošarin«.
V	smislu § 8. pripombe k §-u 't troš. novele je bilo treba vložiti prošnje za povračilo državne iri banovinske trošarine do 20. maja 1932 pri finančni direkciji odnosno banski upravi.
Večje število prošenj, ki so bile izročene od naših članov priporočeno pošti do vštetega 20. maja 1932, so
dospele vsled zakasnitve pošte k finančni direkciji odnosno banski upravi v Ljubljani šele po 20. maju 1932 in so bile kot prepozno vložene zavrnjene, ker zadnji dan roka še ni-, so bile prispele k finančni direkciji odnosno banski upravi, a se dejstvo, da so bile te prošnje predane pripor ločeno pošti še pred pretekom roka, ni upoštevalo. Na ta način je bilo precejšnje število naših članov ma-terijelno občutno oškodovanih, ker so jim bile prošnje kratkomalo zavrnjene in se proti dotičnemu odloku tudi niso pritožili.
S svojim odlokom z dne 5. avgusta 1932, štev. 58085/III pa je ministrstvo financ, oddelek za davke, pojasnijo, da je smatrati prošnje za povračilo državne in banovinske trošarine, ki so bile oddane priporočeno na pošto do vštetega 20. maja 1932, kot pravočasno vložene.
Opozarjamo na to naše člane, ki so oddali svoje prošnje za povračilo priporočeno na pošto do vštetega 20. maja 1932, a so jim bile prošnje zavrnjene radi zakasnelosti in se proti dotičnemu obvestilu niso pritožili, s priporočilom, da takoj uveljavijo svojo pravico do povračila z novimi prošnjami (predstavkami) na finanč>‘ no direkcijo odnosno bansko upravo. Te prošnje (predstavke) naj kolku-'
jejo s 5 Din ter navedejo v njih dan, katerega so oddali prošnjo priporočeno na pošto odnosno naj priklopijo tem prošnjam dotični poštni reee-pis.
Obračunanje trošarine za zaloge vina in žganja.
Finančno ministrstvo je odredilo glede obračunavanja trošarine na zaloge vina in žganja, ki so bile popisane dne 20. aprila t. 1. naslednje: Na pddlagi § 2. in 4. zakona o izpre-memtoah in dopolnitvah trošarinske-ga zakona se ima izvršiti povračilo trošarine na žganje in vino, ki je bilo pri točilcih na zalogi, kakor tudi povračilo razlike na trošarinski stopnji na zaloge špirita pri veleprodajalcih in tvorničarjih. Ker imajo vse te osebe plačati razne državne dajatve, ki so že dospele, pri tem pa od države terjajo večje vsote na račun povračila trošarine, zato je potrebno, da se od oseb, ki imajo terjatev na račun povračila trošarine, poberejo samo one vsote, ki presegajo te terjatve. V ta namen bodo finančne direkcije izdale davčnim upravam naredbo, da od oseb, ki imajo terjatve za povračilo trošarine, ne zahtevajo plačila tekoče pavšalne trošarine in ostalih dajatev kolikor vsota teh dajatev presega povračilo. Razume se, da se bo prej točno ugotovilo kakšen znesek ima posameznik terjati na račun povračila, ki naj služi za kompenzacijo' dajatev. Kadar se izda rešitev o povračilu in kadar ta rešitev postane pravomočna, tedaj se ima napraviti končni obračun. Na ta način se vrši obračunavanje trošarine že dalje časa na področju naše finančne direkcije. Pozivamo vse gostilničarje in druge točilce, da zahtevajo od davčnih uprav obračun, da ne bi imeli težkoč in sitnosti radi plačila pavšalne trošarine.
Izvleček zakona o vina.
Opazili smo, da vkljub našim opozorilom bodisi potornokrožnic na naše zadruge, bodisi potom našega strokovnega glasila niso mnogi naši člani še do danes razobesili »Izvleček zakona o vinu« v točilnici In točilni kleti. Kakor se vidi, mora imeti tedaj vsak član razobešena 2 izvoda »Izvlečka zakona o vinu«-, Kletarski nadzornik in drugi organi imajo strogo naročilo, da ovadijo brezpogojno vsakega gostilničarja, ki ne bi imel razobešenega »Izvlečka zakona o vinu«. Opozarjamo ponovno vse članstvo na označeno določilo, ker bo sicer sleherni brezpogojno kaznovan od strani oblasti z občutno kaznijo.
Vinska poknSnja na Ljubljanskem velesejmu.
Za vinski sejem na Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 3. do 12. septembra, se je do' določenega roka priglasilo zadovoljivo število producentov iz Dolenjske, osobito iz Bele krajine ter iz Štajerske, tako da bo ta sejem zastopan z raznimi izbranimi vini iz cele banovine. Nudila se bo toraj malim in velikim konzumen-toim kakor tudi vsem prijateljem dobre domače, pristne kapljice ugodna prilika za ceneno pokušnjo teh vin ter za naročila v poljubni množini. Zaloge pri producentih so se sicer v zadnjih dveh mesecih že močno skrčile, a dobi se še vedno dovolj dobrega blaga, z razliko' sicer, da se cene vedno bolj učvrstujejo, čim bolj se zaloge krčijo.
Konjska razstava v Ljubljani.
V	okvirju svoje prireditve »Ljubljana v jeseni« pripravlja velesejniška uprava po daljšem presledku zopet veliko razstavo plemenskih in športnih konj. Razstava se vrši v nedeljo, dne 11. septembra t. 1. Najboljše razstavljene konje bo velesejmska uprava odlikovala s kolajnami. Kdor želi svojega konja razstaviti, naj se nemudoma pismeno prijavi na naslov:,Gostič Stanko, žrebčarna, Selo pri Ljubljani. V prijavi je navesti sledečo podatke: 1. ime in naslov razstavijalca; 2. ime in naslov vzreditelja konja; 3. spol, ime (žrebec, skopljenec, kobila, žreb6); 4. starost;
5. pasma; 6. barva; 7. rod (oče Ih mati); 8. opomba (doseženi hitrostni rekordi, plemenilni uspehi itd.). ?);
Oziralo se bo le na prijave, ki dospejo najkasneje do 31. avgusta t. k Vse prepozne prijave se odklonijo.
OPOZORILO.
Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnost § 191. zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljani, kakor tudi vse dopise urada naslovljene na delodajalce.
Vsi interesenti se z ozirom na gori cit. uredbo opozarjajo, da morajo biti vsi dopisi naslovljeni na tuk. urad, pravilno in zadostno frankira-ni, ker bi se sicer njih sprejem zavrnil. Istotako se opozarjajo na čl. 8. uredbe, po kateri mora naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jih prejme od podpisanega urada.
OUZD.
Kletarstvo
Vprašanje in odgovori
Vprašanje Fr. Z. v R. Kaj je parafin in kako sode paraiinirati?
Odgovor: Parafin se dobiva kot postranski produkt petrolejske industrije. Parafin je bela, vosku podobna tvarina, ki je, kadar se segreje, tekoča kakor voda, kadar se pa shladi, trda kot vosek. Uporablja se tudi
v	kletarstvu in parafiniramo večje ležalne, pa tudi manjše transportne sode.
Parafine ne topi nobena snov v vinu, ne alkohol, ne kislina, niti kaj drugega ne, niti na njej ne rastejo glivice. Vsled tega parafinirana posoda tudi ne scika in ne splesni. Pa-rafiniran sod je tak, kot bi bil s steklom oblit. Parafinirani sodi imajo tudi to dobro lastnost, da se lahkoi isti sodi uporabljajo za bela in črna vina, ker parafina ne sprejema barvila. Parafina pa mora biti čista in ne sme dišati po petroleju.
ParafinirMno sode tako, da najprej parafino nad ognjem raztopimo, da postane tekoča kakdr voda. -Sodi za parafiniranje morajo biti popolnoma suhi in topli, ker se drugače parafina ne prime. Raztopljeno parafino vlijemo v sod, ki ga hitro preko-tamo in postavimo na eno in na drugo dno in še vročo parafino klijemo. Pri tem je ostala na lesu tanka plast parafine tako fina, da je s prostim očesom niti ne opazimo, ki pa popolnoma zadostuje. Velike sode pa parafiniramo tako, da naglo namažemo na tanko vso notranjost soda z raztopljenim vročim parafinom. V velikih obratih parafiniramo sode s posebnimi stroji.
Na 1 hi vsebine računamo povprečna 15 do 20 dkg čistega parafina. V parafiniranih sodih razpošiljamo mošte, hranimo žganje, sploh tekočine, pri katerih želimo, da ostanejo dolgo sveže in rezkega okusa ter da ne izgube obenem tudi moči.
Parafinirane sode smemo umivati, izplahnjevati le z mrzlo, hladno vb-do, ker v vroči vodi bi se parafina raztopila.
Vprašanje I. K. v N. pri N. Pri kateri temperaturi se vino najbolje pokuša in pije?
Odgovor: Najbolje se pokuša in pije belo vino pri 11° C, črno vino pri 16—17° C. Šumeča vina (šampanjec) je servirati dobro ohlajena, a ne pod 7—8" C.
Vprašanje S. J* v D. Kako ozdraviti vino, ki ima neprijeten, surov okus po žveplovi starini?
Odgovor:	Neprijeten, surov okus
po žveplovi starini dobi vino radi ponovnega, močnega žveplanja; najrajši pa ga nategne iz sodov, ki so bili močno in dalje časa žveplani in prazni. Da se nam prazni sodi ne pokvarijo, jih seveda moramo žveplati. Žveplov, dim, to je žveplov dvo-kis sc pa izpreminja v sodih s pomočjo zraka in vlage polagoma v žveplovo kislino, katero les vsrkava. Jn če napolnimo v tak sod zopet vi-
no, izluži vino iz dog žveplovo kislino. Žveplova kislina se spoji v vinu s kalijem vinskega kamna na kalijev sulfat, kateri daje vinu neprijeten, surov okus po žveplovi starini. Da pa to preprečimo, moramo prazne sode, preden jih zopet za vino porabimo, vselej dobro oprati. Če pa sod ni dolgo časa v rabi in je večkrat žveplan, ga moramo izlužiti, to je sod izprati s čisto vrelo vodo in nazadnje še s čisto mrzlo vodo, da se žveplena kislina iz soda popolnoma ddstrani. Zakuhani sod je potem dobro oviniti še s tem, da se vanj nalije še vročih vinskih odpadkov n. pr. drož, vsled česar dobi sod bolj vinski okus.
Neprijeten surov okus po žveplov? starini se iz vina ne da lahko odstraniti. Najbolje je, da vino' s takim Okusom premešamo z mladim, rezkim vinom in ga čimprej porabimo.
Vprašanje Fr. Z. v B. Ali je kako sredstvo proti rjavenju obročev?
Odgovor: Da nam obroči ne rjavijo, jih prevlečemo z raztopino železnega laka. Z istim pridom uporabljamo tudi vazelino za vse železne dele kletarskih posod in potrebščin. Tudi menige se rado uporablja za mazanje obročev.
Vprašanje I. R. v C. Kakšne krtače za pomivanje sodov mi najbolj priporočate?
Odgovor: Krtače za pomivanje sodov morajo biti narejene iz dobrih, trdih ščetin, ali pa, kar je še bolje, iz klanih gosjih peres. Take krtače se dobi v vsaki večji trgovini s kletarskimi potrebščinami.
Vprašanje M. R. v S. Katera temperatura in vlaga je v vinski kleti za šolanje (staranje) najbolj primerna?
Odgovor: V vinski kleti vino leži in zori, v njej se vršijo vsa za šolanje vina potrebna dela. Z ozirom na to bodi vinska klet urejena tako, da vino v njej lahko zori. Posebne važnosti za vinsko klet je primerna toplota in vlaga. Temperatura bodi po možnosti vedno čim najbolj enaka. Kolebanje temperature naj ne bo višje od 5—6° C. Poleti ne nad 15° C, pozimi pa n^ pod 9° C. Bela vina prenašajo tudi nižjo temperaturo, do-čim se črnina najbolje šola in zori pri 15—16° C. Možno kolebanje temperature lahko vinu škoduje in to tem bolj, čim večje so razlike v temperaturi. Ce se klet zgodaj shladi, je s tem ovirano delovanje živih mikroorganizmov in potrebni kemični fi-zijološki procesi v vinu se ne morejo' zvršiti oziroma so zadržani; trpi naravni padec kislin in zorenje vina. Če se pa nasprotno poleti toplota premočno zviša, postane vino toplo ift mikroorganizmi, posebno isti, ki ljubijo toploto kakor n. pr. ocetne bakterije, se premočno vzbujajo k svojemu delovanju; obstoja nevarnost vinskih bolezni. Vino hitreje zori, se močneje suši.
Glede vlage klet naj ne bo presuha, pa tudi ne prevlažna' in se mora dati dobro zračiti. Klet s pravilno vlago nima več kot 70—80% relativne vlage. V mokri kleti trpi zelo posoda, razvijajo se razne plesni, v presuhi kleti pa se vino preveč suši in prehitro zori.
Vprašanje Z. H. v O. Imam 600 litrov vina, ki je začelo cikati. Kaj je vzrok, da vino cika in kako zabra-nim nadaljnl razvoj cikanja?
Odgovor:	Cikanje je ena najbolj
razširjenih vinskih bolezni. To bolezen povzročujejo ocetne glivico in bakterije, ki pretvarjajo alkohol v vinu v ocetno kislino in vodo^ Te bakterije pričnejo takoj delovati, čim pride vino z zrakom v dotiko, zlasti če sod ni dobro zamašen ter se v vinu posebno pri višji toploti močno razmnožujejo. Radi tega je treba v prvi vrsti vino proti zraku zavarovati, to je držati sode vedno zapolnjene in vino v hladni kleti hraniti.
Močno cikasto vino je zdravju škodljivo in za prodajo po zakonu o vinu prepovedano. Tako vino se tudi ne da zdraviti; kvečjemu se da pri vinu, ki še ni močno cikasto, nadaljnji razvoj cikanja zabraniti. V ta namen je v prvi vrsti priporočljivo' pasteriziranje vina, to je segrevanje vina na 62—65° C. Za pasteri-
AUGUST AGNOLA
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEOA
S	NAMIZJA ZA GOSTILNE,
g	HOTELE IN KAVARNE
ziranje je pa potreben poseben aparat; radi tega je to delo pri manjših kletarjih neizvedljivo.
Enostavneje je pretakanje ciku podvrženega vina v močno zažvep-lan sod skozi posebno razpršilno cev. Pa tudi to je samo tam izvedljivo, kjer je na razpolago vinska pumpa.
Najenostavneje zabranjenje razširjenja ocetnih bakterij je čiščenje vina s kalijevim metabisulfitom (piro-sulfit), ki ga dobite v vsaki drogeriji. Prej običajno rabljen natrijev bi-sulfit je po novem zakonu o vinu zabranjen. Cikastemu vinu dodajte 8 do 10 gramov kalijevega metabisul-fita na hektoliter ter ga dobro pomešajte. Ta pražek se v vinu raztopi in se razkroji v žveplov dvokis, ki uniči vse ocetne in druge glivice in bakterije. Tako popravljeno vino je treba čimprej porabiti.
Ako pa vsebuje vino že preveč ocetne kisline, tedaj je najboljše, da naredite iz njega vinski ocet, ki se tudi, pravilno napravljen, danes prav dobro proda. Za žganjekuho premočno cikasto vino tudi ni pripravno, ker ima vsled delovanja ocetnih bakterij premalo alkohola in ker ocetna kislina kot hlapljiva kislina prehaja tudi v destilat.
Vprašanje S. J. v S. Kako nove sode ovinim?
Odgovor: Vinska posoda se navadno napravlja iz neizluŽenega leša in še le potem, ko je že gotova, znotraj izluži. Temu pravimo, da sode ovi-Viimp. Svež hrastoV in drirg-les: vse- • buje razne snovi, posebno čreslovi-ino, lesno barvil oj itd. Te snovi ise topč v vodi, še rajši pa v vinu, ki vsebuje kisline in alkohol, v katerih so te snovi lahko topljive. Če pride vino v nov, neovinjen sod, izluži vino navedene snovi, dobi rjavo barvo, je trpko, ima okus po lesu in izgubi več ali manj svoj prvotni značaj.
Iz tu navedenih vzrokov se novi sodi morajo oviniti. Kot sredstva za izluženje sodov (ovinjenje) prihajajo v poštev: vrela voda, vodena para, raztopina sode, raztopina žveplene kisline, alkohol i. dr.
Ovinjenje sodov s sodino raztopino: V praksi se sodi največkrat ovi-njajo z vročo vodo in sodo, navadno
2	Yi%>. Na 1 hi vsebine soda se vzame 10 litrov vode, ki se skuha. Vreli vodi se da na 10 litrov K kg sode, ki s/e hitro raztopi in se vsa raztopina še enkrat dobro prekuha in kot krop vlije v sod. Sod se zadela in dobro prevalja. Ker se vrela tekočina v sodu ohladi in pri tem skrči, se zrak v sodu razširi in postane tanjši, tako da raztopina sode vre, ako sod kotamo sem in tja, vsaj nekaj časa. Pri vrenju se razvije vodena para, ki pritisne vodo v luknjice lesa. Sod kotalimo in postavimo na eno in potem na drugo dno, da je dno na zunanji strani toplo. Še preden se voda ohladi, jo je treba iz soda izliti, sicer bi že raztopljene sno-
vi	les zopet nazaj posrkal in bi bilo zakuhavanje brezuspešno. Prva voda, ki jo iz soda izlijemo, bo črna kakor črnilo. Če zakuhamo vdrugič in pri majhnih sodih mogoče še tretjič, bo nazadnje voda že čista ostala. Nazadnje izplahnemo sod s čisto, vrelo in potem še s čisto hladno vodo. Pri večjih sodih zadostuje tudi, ako sod samo enkrat ovinimo.
V	na ta ali na druge načine ovi-njene sode, kakor jih nekatere v nastopnem še omenjamo, ne damo finih, starih vin, temveč vina slabše kakovosti ali še rajši prevremo v njih slabejše mošte, ker se v luknji-
cah lesa izločijo kristalčki vinskega kamna in se s tem sod še bolj ovini. Še le drugo ali tretje leto po ovinje-nju lahko v tak sod damo fino, staro vino.
Ovinjenje sodov z raztopino žveplene kisline. Ako ovinimo sode z raztopino žveplene kisline, si raztopino pripravimo tako, da vlijemo žvepleno kislino v vodo in ne narobe, ker v tem slučaju štrca žveplena kislina na vse strani, kar je jako nevarno za oči in lahko dobimo opekline na koži. Pri mešanju žveplene kisline z vodo se razvije mnogo toplote. Najprej si napravimo mešanico 1% žveplene kisline in vode, katero skuhamo (na 1 hi vsebine soda vzamemo 10 litrov vode in 0.1 litra žveplene kisline), vlijemo v sod in sod dobro prekotamo na vse strani in še vročo raztopino izlijemo. Nato vlijemo v sod 2.5% vrelo raztopino sode (na 10 litrov vode M kg sode), ki izpere poleg drugih snovi še tudi žvepleno kislino, ki je zastala v sodu. Nazadnje izplahnemo sod s čisto vrelo in potem še s čisto, hladno vodo.
Ovinjenje sodov z vodeno paro.
V velikih obrtih ovinijo sode z vodeno paro pod pritiskom %—1 atmosfere. Sod parimo' tako dolgo, da iztekata voda in kondenzirana para čista in da je les skozi in skozi topel.
V to svrho izdelujejo tvornice posebne parne kotle.
Velike sode kakor tudi majhne transportne sode ovinimo tako, da jih paraliniramo. Kako se sodi para-finirajo, pa smo že pisali na drugem mestu.
Vprašanje Fr. S. v K. Kako čistimo vino z ribjim klejem?
Odgovor na to vprašanje Vam po-dajemo iz knjige Andrej Žmavc: »Vinski zakon in kletarski vedež«, katero knjigo Vam najtopleje priporočamo in ki se dobi pri avtorju v Mariboru. Gosposka ulica 50.
»Najfinejše čistilo iz skupine živalskih klejev, osobito za kvalitetna bela vina, je ruski ribji mehur: vizo-vinat belugovina, mehur, velikih rib, n, pr. vize, beluge i. dr., ki žive v Volgi, v Dnjepru itd. Znani sta marki »Saliansky« kot boljša in dražja ter »Beluga« kot cenejša. V prometu je mnogo slabega in potvorjenega blaga.
Ribji mehur dobre kvalitete se v kropu raztopi. Vendar ga pripravljamo z mrzlo vodo, da ne izgubi učinkovitosti. Najugodnejša temperatura za to je malo’ nad 20° C. Odmerjeni ribji mehur — kupujemo ga kar v celih kosih! — tolkljamo z lesenim tolkačem kot meso za zrezek ali polenovko, da ga nato lažje razrežemo na drobne kosce.
Razkosani ribji mehur namakamo v mehki (prekuhani), toda hladni vodi 1—2 dni. Medtem vodo večkrat menjamo. Ribji mehur naraste in nabrekne.
Vodo odlijemo in čistilo zgnetemo v temperirani sobici. Prilijemo čimbolj kislega, toda ne morda cikaste-ga, marveč povsem zdravega vina in sicer toliko, da je čistilo z njim pokrito. Zdaj čistilo še bolj naraste in nabrekne, se nekako raztaplja.
Cez kakih 8—10 ur prilijemo spet močno kislega vina ob neprestanem mešanju. Končno dobimo enakomerno čistilno tekočino, katero še precedimo skozi žimnato cedilo ali platno in spravimo v steklenico.
Čistimo kvečjemu šele čez nekaj tednov, ko postane čistilo dovolj učinkovito, kar ob takojšni uporabi ni. To čistilo si pripravljamo torej za poznejšo uporabo. Za 1 hi vina je treba navadno K do največ 3 grame suhega, še nepripravljenega ribjega mehurča.
Ako smo na opisani način pripravili 50 gramov suhega ribjega mehurja in gosto, sluzasto, žoličasto čistilno tekočino shranili v 10 enako-velikih steklenicah, je v vsaki steklenici pičlo 5 gramov ribjega mehurja, ker se ga je pri pripravljanju malenkost raztepla. Ena steklenica pripravljenega ribjega mehurja bi zadostovala, računano okroglo l'A gram »suhega« na 1 hi, za 1 polov-njak (300 1) vina. Tako lahko izraču-namio, določimo in pripravimo po-
Pobiranje davkov in doklad. — Rok dospelosti in zapadlosti plačil
Ker smo opazili, da so bili nekateri naši člani radi zapadlega roka pri plačevanju davkov in doklad kaznovani še z enkratnim zneskom letne takse objavljamo v naslednji lestvici razpored pobiranja davkov in doklad ter roke dospelosti in zapadlosti plačil. Pri tem opozarjamo vse naše članstvo na § 5 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah odst. kateri se glasi:
Vse osebe, ki plačujejo takso po tem zakonu občasno, tedensko, mesečno, polletno, letno itd. vnaprej, se kaznujejo, če redne takse ne plačajo pravočasno, poleg plačila redne takse z enkratnim zneskom redne takse.
I II III IV V VI VII VIII IX
XI XII
Takse — pristojbine
Tp. 8., t. 2 (objave reklame)
T. 3. oglasi v časopisih
Tp. 10. t. 3. (druž. delnice ali akcije)
a) b) (čl. 41, t. 3) pr.
Tp. 11. Zavarov. družbe
Tp. 12. pogodbe
Tp. 12. (prip. 12) dop. preh taksa do 500 Din
čes 500 Din
Tp. 34 (prip. 3.) gost. računi Tp. 37 (tekoči računi) čl. 58 Tp. 62. (toč. taksa)
Tp. 98. (za biljarde)
Tp. 99a t 1. vstopnice Bari in slično
99a t. 2. (čl. 103, 102) prav. Tp. 100 (vozila)
Tp. 101 a) (na vozovnice) b) (železnice-ladje) Za zapuščine
t
o
■ ‘ ’
. i
■ ii'
..
, jtai
-j, .0 e
v kolekih:
za celo leto v naprej: nova reklama v petih dneh od dneva, ko poteče ali prične reklama (čl. 38, 13, pr.)
10 v, ki izhajajo dnevno, ki izhajajo poriodično, istega dne ali 20 vsakega meseca, preden se oddajo v prodajo 30 (v gotovini)
a) v 15 dneh po vplačilu glavnice (sklepu dr. pogodbe prip. 7)
b) če določajo dr. pravila, da se vplačuje glavnica v delih, se plača taksa za celokupni znesek delnic tega dela v 30 dneh, od dne ko bi se bilo moralo izvršiti prvo plačilo prip. 3.
15	15	15	15
Plačati v 15 dneh do dne, ko se je pogodba sklenila 1-31	1-15	1-15	1-15
Glede prirastkov se računa redno plačevanje po preteku 15 dni, ko se priobči odmera
se plačuje po želji trimesečno, polmesečno ali mesečno naprej: Mesec se računi za 30 dni (čl. 56, 10)
15 Morajo predložiti seznamek v minulem polletju otvorjenih ali tekočih računov 31 v naprej za polovico leta
glede prirastka predno začne obratovati
15 V kolekih:
letno, odnosno v 15 dneh po nabavi biljarda vedno letno takso 200 Din prijavo prvič 20 Din
Plačati v 24 urah pred prireditvijo veselice, zabave itd. v gotovini
5
15
25 vsakega meseca za minulih 10 dni v gotovini 28.2.
31 v mestih (Ljubljana-Maribor) v gotovini, okolica glede prirastkov v 15 dneh, od dne nabave
15	15	15	15
15	15	15	15	15	15	15	15	15
Plačati v 30 dneh, do vročitvi plač. naloga
15	15	15
Zemliarina
Zgradarina
Pridobnina
čl. 42. II. t. 3.
čl. 42. II. t. 1a potujoči agenti in trgovski potniki
Rentnina — čl. po razporedu
čl. 73
čl. 71
Družbeni davek
Uslužbenski davek čl. 99, čl. 100
k čl. 99 toč. 10
Prirastki čl. 148, odst. 2.
Kazni
Davek na neoženiene osebe
Vojniča
Davek na poslovni promet (zakon z dne 31. I. 1922) 1 %
a) pavšalisti čl. 10
b) knjlgaši (obči 1 B/o)
c) čl. 4. odst. zadnji zakona z dne 31. I- 1922
Skupni davek na poslovni promet; zakon z dne 12. Vil. 1930, uredbe z dne 14. 111. 1931
a) pavšalisti
b) knjigaši (§ 6. zakona čl. 18. uredbe)
c) za mesece
Odkupnina za banov, ceste (D. F. D. 21. (21. 1931 156 859) DM. 3667/31, 1067/9
V mesecu
1.	11.	111.	IV.	V.	VI.	VII.	Vili.	IX.	X.	XI.	XII
15.
1.
(1) 15.	(1.)	15.	(1.)	15.
(1.) 15.
(1.)	(1.)	(1.)	(1.)
1. Plačati, ko se izda obrtno dovolilo (k čl. 148)
Plačati najkasneje poslednji dan pred začetkom po-slovanja (k čl. 148. 5.) če dovoljenje 1. za več let
(1.) 15.	(1.)	15.	(t.)	15.	(1)	15.
Sodišče o priliki izročitve izterjatve vsote upniku 14.	14.
(1.) 15.	(I.)	15.	(1.)	15.
(1.) 15.
15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15. 15.
15._____________15;___________15;__________15.
Dospevajo z dnem vročitve plač. naloga; plačati se mora davek (k čl. 146 6) najkasneje v 30 dneh od dneva vročitve odloka (plač, naloga)
Plačati v 15 dneh po pravomočnosti razsodbe______________
(1.) 15.	(1.)	15.	(1)	15.
(1 ) 15
(1.) 15.	(1.)	15.	(1.)	15.
(1) 15.
(1.) 15.	(1.)	15.	(1.)	15.	(1.)	15.
30.	(31.)	30.	(30.)	30.	(30.)	30.	(31.)
v 14 dneh po opravljenem (izvršenem) prometu
(čl. 10. odst. 12 zakona)
(1.)	15.	(1.)	15.	(1.)	15.	(1.)	15.
pri vplačilih v gotovini ali menicah za pret. mesec
20.	20.	20.	20.	20.	20.	20.	20.	20.	20.	20.	20
pri vplačevanju po fakturah čez 50 dni po preteku vsakega meseca	•
19.	19.	21.	19.	19.	20.	19.	19.	19.	20.	19.	20.
XI.	XII.	I.	II.	III.	IV.	V.	VI. VII.	VIII.	IX.	X.
1.
trebne odmerke čistila za svoje raz- I Sresko načelstvo Slovenjgradec mere.	|	razglaša	s svojim odlokom z dne 17.
2. 1932 No. 194/1 da je sresko sodišče
v Šoštanju s svojo odločbo z dne 2. 12. 1931 Kps. 184/31/21 prepovedalo Josipu Cuješ, roj. 22. 2. 1903 v Šmar-
Za uredništvo: Karol Perc, Celje Za laetoika: Zveza gost zadrug Ljubljana in Maribor: Drago Bernardi, Celje. Za tiskarno: Milan Cetina, Celje
Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
ju p. J. zahajanje v krčme za dobo enega leta od 29. 12. 1931 do 29. 12.: 1932.
Sresko načelstvo Ptuj razglaša s svojim ofdlokom z dne 16. 2. 1932 No. 838/2-32, da je okrožno sodišče v Mariboru s svojo odločbo z dne 5. 12.. 1931 prepovedalo bratoma Jožefu in Ivanu Matjašič, delavca iz Placer-skega vrha št. 67 zahajanje v krčmo za dobo 1 leta, t. j. od 3. 7. 1932 dd 3. 7. 1933.
Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah (v izvlečku)
(Dalje.)
Vstopnice za vse prireditve je da izključno ministrstvo za finance oddelek za davke v izdelavo in jih oddaja po podrejenih blagajnah prirediteljem pobirajoč vnaprej polek zakonske takse tudi stroške za izdelavo vstopnic. Vstopnice se izdelujejo v državni markarnici v Beogradu ob nadzorstvu komisije za izdelavo taksnih vrednost-nic, ki se ji v ta namen prldeljuje tudi en strokovni višji uradnik oddelka za davke, ki ima iste pravice in dolžnosti, kakor ostali člani komisije.
Pripomba 6. Vsak prireditelj je dolžan prijaviti pristojnemu oblastvu svojo prireditev in predložiti na vpogled dovolilo za prireditev, in sicer:
a) kdor ima stalni obrt, najkasnije v 5 dneh pred pričetkom dela vobče z označbo predstav na en dan ;
b) kdor prireja samo občasno prireditve, najkasneje 24 ur pred pričetkom prireditve.
Za pravočasno vložitev prijave je odgovoren imetnik prostorov, odnosno kraja, kjer se prireditev vrši.
Pripomba 7. Na prireditvah, za ka-
tere je predpisana vstopnica, smejo biti samo one osebe, ki so opremljene s predpisanimi vstopnicami.
Brez predpisane vstopnice ne sme biti v lokalu, kjer se vrši prireditev, odnosno na kraju prireditve niti ena oseba.
Zaradi kontrole so posestniki zabave dolžni, hraniti vstopnice do konca zababe, in iih oblastvu na zahteva pokazati.
Pripomba 8. Z vstopnicami se je založiti pri pristojni davčni upravi med uradnimi urami, vsaj 24 ur pred prireditvijo.
Odmerjene povprečne takse je plačati pri občasnih prireditvah 24 ur pred prireditvijo za en dan ali za več dni, pri stalnih podjetjih pa najmanj za 10 dni vnaprej.
Pri prireditvah in prostovoljnih prispevkih se mora o tem obvestiti pristojno finančno oblastvo vsaj 24 ur pred prireditvijo, da more prisostvovati zbiranju prostovoljnega prispevka, na katerega še plačuje taksa takoj po dokončanem nabiranju.
Pri klubih, društvih ali napravah, pri katerih je v plačani članarini obsežena tudi vstoonica k raznim prireditvam, se plačuje taksa praviloma in najkasneje do konca meseca februarjaj za člane, vpisane med letom, pa tako, drugi dan po vpisu.
Pripomba 9. Za osebe, ki so zavezane postopati po predpisih te tarifne postavke, se smatrajo prireditelji, pri pravnih osebah pa njih zakoniti ali pooblaščeni zastopniki. Če prireja prireditve več oseb, so vse solidarno odgovorne.
Imetnik prostorov ali kraja, kjer se vrši prireditev, je odgovoren za takso solidarno s prirediteljem, če dopusti, da se vrši prireditev brez prijave.
Pripomba 10. Prireditelji, ki svoje prireditve ne prijavijo v določerjem roku, ki ne predlože seznamkov; o prostovoljnih prispevkih ali ki ne ob-
veste finančnega oblastva o vpisanih članih, se kaznujejo v denarju od 500 do 1000 dinarjev.
Prireditelji, ki ne plačajo odmerjene takse v določenem roku, plačajo poleg redne takse še 50% za kazen.
Prireditelji, ki preprečijo kontrolnim organom pristop v lokal, zgradbo, odnosno na kraj, kier se vrši prireditev, se kaznujejo od 500 do 2000 Din.
Posetniki, ki ovirajo organe v izvrševanju kontrole, se kaznujejo od 100 do 200 Din.
Pripomba 11. Če se vrši prireditev brez predhodne prijave ; če se najdejo v lokalu osebe brez predpisne vstopnice ali če se zasedejo dražji prostori od onih, za katere vstopnice veljajo, če se prodajo vstopnice po višji ceni, ali se prodajo vstopnice državne izdaje. na katerih ni datuma prireditve, se kaznuje odgovorna oseba (prireditelj) z dvakratnim zneskom redne takse.
Za prireditve, ki se vrše brez predpisanih vstopnic, se smatra, da so vsi prostori v lokalu razprodani in se po tem odmeri redna in kazenska taksa.
Pripomba 12 Odločbe od odmeri takse iz te tarifne postavke in razsodbe o kaznovanju izdajajo v prvi stopnji davčne uprave ; zoper njih odločbe je dopustna pritožba na finančno direkcijo v 5 dneh.
Odločbe o odmeri takse iz pripombe 3. te tarifne postavke kakor tudi razsodke o kaznovanju po kaznivih dejanjih izdajajo finančne direkcije in se te vročajo oddelku za davke po uradni dolžnosti. Šeie po odobritvi oddelka za davke so te določbe izvršne. Oddelek za davke sme to takso zvišati, če spozna, da ]e odmerjena v škodo državne blagajne. Plačila odmerjene takse pritožba ne zadržuje.
Pripomba 15. Vse druga dosedanje državne doklade se ukinjajo.
(Dalje prih.)
Sanatorij v Mariboru
Gosposka ulica št. 49 - Telefon št. 2358 Lastnik in vodja: primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo
Sanatorij je najmodernejše urejen za operaciie in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem, tonizatorjem, diatermijO, žarnico „hala“, „ enter oble a ne r“ j e m
Dnevna oskrba : I. razred Din 120*—; II. razred Din 80 — ; III. razred Din 60'—
Izšla je težko pričakovana, že da vno nujno potrebna, prekoristna knjiga : „Vinski zakon in kletarski vedež1
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom.
XII + 176 strani. Trdo vezana s poštnino vred 50 <uin.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu bro&ura (62 strani): „Das jugoslavische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto 16 D>n.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, Maribor, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so ne razpolago.
Nabava se peplača stotero v najkrajšem času, zato < nio ne odiaiaj
	
i 1	»y
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo( varjeno po bavarskem sistemu ..HERKULES’*, „PORTER“ in .,BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem