SLOVENSKI ^vz vrodin v Manboru s » — ' gospodu Novak-u n» pošiljanjem na dom velikem trgu po 10 h. leto K ' ^^ ■ I || I I II II || | | Naročnina se ■ ■ H H ■ ■ ■ ■ ■ 1 1 M B ■ se ne rsrss I* II V II II II H K SV-SS II II A | ■■ ■■ II H srrs: H H B H H H H ^B H H H ^^^B H H ¿e se natisne enkrat, Deležniki ^^Bl B^S B ^^^H Mff BB W JB AH^B po 15 h, dvakrat 25 h, kovnega društva do- ^^^^ M^T ■Bi BBB^ Hi^i B trikrat 35 h. bivajo list brez po- t , . r • Ji1 i j i» 1 inserati se sprejemajo sebne naro&une. LISI IjUdstVU V pOUK 111 ZabaVO. ^ srede opoludne. Štev. 27. VABILO. ' Katoliško tiskovno društvo bo imelo v ponedeljak, dne 15. julija t. 1. svoj redni občni zbor v prostorih „katoliškega delavskega društva" (to je v nekdanji čitalnici pri Schrammelnu) ob 10. uri predpoldne. Vspored: 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajnikovo, 3. poročilo blagajnikovo, 4. volitev novega odbora, 5. prosti nasveti. Vsi udje so na občni zbor uljudno povabljeni. Opozorijo se pa p. n. udje, da imajo pristop k zborovanju samo tisti, ki so bili v smisla § 10. društvenih pravil do 1. julija 1.1. v društvo sprejeti. Odbor. Širimo dobre časnike! Moč vsake politične stranke se nahaja v njenih glasilih. Ako so njeni časopisi zanimivo pisani in zelo razširjeni med ljudstvom, je tudi stranka med ljudstvom močno utaborjena in utrjena. Kjer pa strankinega delovanja ne podpira časopisje, tam stranka gotovo umira in kmalu izgine. Listek. Na Smolnik! Maribor, dne 1. julija. Na ulici me je z žarkimi smehljaji pozdravljalo krasno jutro. Jaz pa sem hitel na kolodvor, da se z vlakom popeljem v Ruše in odtod v prijetni družbi izletim na Smolnik. Večina mariborskih izletnikov je bila že zbrana na kolodvoru. Z njih obrazov je sicer odsevala čista radost, toda skozi manjčkine odprtine zaspanih trepalnic so solnčni žarki le z veliko težavo prihajali do očesnih pun-čic. Moji sopotniki so bili še zaspani.... Poiskali smo si prostore v kupejih. Ker pa še je manjkalo jednega nam dragega sopotnika, ozirale so se naše oči radovedno na mnogo-brojna vrata mariborskega kolodvorskega poslopja. Pri tem sem bil priča ginljivih tre-notkov. Očividno sta bila mlad gospod in mlada gospa, ki sta se prvikrat v svojem življenju poslavljala. Ker nisem prijatelj takih prizorov, naredil sera polubrat na desno, moj prijatelj pa mi je začel za hrbtom žvižgati: Kako, kako je to težko, Svoj dom pustiti in njo ... Prišel je, ki smo ga čakali. In vlak je začel drdrati proti Rušam. Zaspanost je izginjala, le še par slovenskemu jeziku toli ne- ! V Mariboru, dne 4. julija 1901. Naši nasprotniki na Spodnjem Štajerskem vedo dobro ceniti velikansko moč časopisja. Svoja načela in svoje nauke trosijo liberalci najprej po časnikih med ljudstvo in še le pozneje po različnih društvih. Po celem Spodnjem Štajerskem so že razsejani naročniki liberalnega »Rodoljuba«, ki napada cerkev in vodi slovenske kmete za nos. Pričakovati smemo, da se bodo kmalu pojavila tudi mnogoštevilna liberalna društva. Začetek je že storjen v šmarskem in gornjegraj-skem okraju. Z večjim navalom se zaganja dosedaj še v naše kmetsko ljudstvo nemškutarska in nemško-radikalna stranka s svojim ptujskim glasilom »Štajercem«. Glavni stebri te stranke so nemški in nemškutarski bogati kramarji. Da se širi njihov list, v to svrho odpirajo res z občudovanja vredno požrtvovalnostjo svoje polne žepe. Ali ni veliko, ako n. pr. brežiški mogotec in štacunar Matheis plačuje kar 1000 izvodov »Štajerca« V Ali ni veliko, ako sploh nemški in nemškutarski trgovci sami odvzamejo nad 4000 izvodov ptujskega lista ? Ker imajo nemškutarji požrtvovalno razširjeni list, zato si upajo v zadnjem času zopet bolj na svetlo, zato so si upali ustanoviti tudi za Spodnji Štajer »bauernbund«. In za časnike [slovenskih krščanskih kmetov, kaj se zanje stori ? Izjeme so redke, v obče se zgodi jako malo ali pa nič. Toda pustimo očitanja! Povejmo rajši, kako naj se razširjajo naši listi. Prvi pogoj je večkratno (kratko) poročevanje. To nam v kraju poročevalčevem pridobi najprej mnogo čita-teljev, potem pa tudi mnogo naročnikov. priljubljenih zevov pri naših najmanjših in najljubeznivejših sopotnikih, in milostiva gospa živahnost je bila kraljica našega društva. V Rušah smo po programu izstopili. Ker smo na kolodvoru koj izvedeli, da bo oficielni sprejem in pozdrav mariborskih izletnikov še le na Smolniku. smo hitro zapustili kolodvorsko ozemlje ter jo krenili za nekoliko časa še v Ruše, da tamkaj izvršimo zadnje priprave za izlet v planine. Priprave so bile končane, in mi smo zapustili Ruše. Pot do Lobnice je precej enolična kakor vse poti po mariborskih okrajnih cestah. Le tu in tam je ob robu v različnih novodobnih barvah cvetel mak ter izzival naše občudovanje. Prah se je kadil za nami, mi pa smo korakali pogumno naprej. V Lobnici smo zapustili dolino ter začeli laziti v hrib. Ko sem storil prve korake v hrib, zavedal sem se, da sem hribolazec. Ljubi Bog, v kako različnih strokah mora dandanes človek delovati! Ko sem se rodil, še gotovo nihče ni mislil na to, da bom kedaj tudi hribolazec. Tudi narava menda nikdar ni mislila na to, sicer bi moj telesni razvoj ne izpadel tako neugodno za hribolazstvo. Toda, kaj si hočemo? Kamor te usoda postavi, tam glej, da izpolniš svoje mesto! In jaz sem se z naporom vseh moči pehal za svojimi sopotniki v breg. Tečaj XXXV. Drugi pogoj je, da se naš list da čitati tudi nenaročnikom. Vzbudi se pri njih zanimanje za čitanje in pri prvi priložnosti postanejo naši naročniki. Ne vrzite torej lista od sebe, ampak posodite ga sosedom in znancem. Tretji pogoj je prigovarjanje na naročbo. Kako se to stori, je jasno. Četrti pogoj pa je gmotna podpora. Da bi bilo med nami veliko Matheisov, naši listi bi imeli že drugo obliko in drug upliv. Širimo dobre časnike! Proti spremembi volilnega reda. Mi smo se zadnjič izrekli proti novi spremembi volilnega reda, kakor je predložena štajerskemu deželnemu zboru, ker se s to spremembo pomnoži samo število mestnih poslancev, kmetom se pa ne da noben poslanec več. Nemški katoliški kmeti so istega mnenja kakor mi, tudi oni so proti predlogu, ki bo dal le mestom novo moč. Po novem načrtu volilnega reda se ustanovi sedem mandatov za delavski stan. Toda s to spremembo krščanski socijalni delavci niso zadovoljni. V Gradcu se je vršil dobro obiskani krščansko-socialni shod, na katerem je delavski voditelj Fišer ostro obsodil nepravično spremembo volilnega reda. Novi volilni red, posebno onih sedem mandatov je samo darilo socijalni demokraciji. Kmečki delavci, ki so po svoji večini treznega in krščanskega mišljenja, so izključeni od volilne pravice, ker se nahaja v prediogu določba, da smejo voliti samo delavci z delavskimi knjižicami. Pot v Smolnik je polna najbolj raznovrstnih sprememb. Kamenje, prah, blato, vse se vrsti v lepi harmoniji. Ob potu pa raste gozd, se razprostirajo senožeti, stoje hiše, globoko pod teboj v lobniškem grabnu pa ropotajo žage in šumi voda. Meni so se na tem hribolazenju najbolj dopadala počivališča, mojim sopotnikom pa krasni razgledi. In res, moji sopotniki nimajo slabega okusa! Mnogobrojni zeleni hribi, to-kraj in onkraj Drave, te pozdravljajo, cerkvice sv. Duha, sv. Križa, sv. Urbana in druge ti bliščijo v svoji beli priprostosti nasproti, Ruše, Kamnica, Fal leže krotko pred teboj, skozi dolino pa drvi nemirna, neukrotljiva Drava. Gozdi okoli tebe napolnjujejo vzduh z dobro-dejno svežostjo, cvetoče senožeti pridavajo tej svežosti prijetnp vonjavo, razgledi ti razvnemajo dušo in človek nehote zapoje: Juhe, juhe! Na planinci prav lušno je! Najbolj mi ni ugajalo, da ob poti rastejo tudi orehi. Pod drevesi so ležali zeleni orehki, ki so jih veverice ali enaki orehojedni tiči nametali na tla. Mene sicer to nikakor ni vznemirjalo, ali naš nežni spol je začel orehke pobirati, češ, da se potrebujejo za prirejanje orehovega likerja. In zdaj pride, kar mi ni bilo prav. S tolažbo, da smem priti včasi orehovega likerja pit, sem bil obsojen, da Nemška večina v deželnem zboru dela torej le za mesta in pa za prekueijsko stranko socijalnih demokratov. Kmete in krščanske delavce pa riva v kot. Slovenski kmetje in slovenski krščanski delavci dobivajo s tem le vedno trdnejše prepričanje, da nas v Gradcu ne marajo in da bo moral dobiti Spodnji Štajer lastno upravo! Odkritosrčne besede. Iz savinjske doline. V novejšem času je «Slov. Gospodar» začel s posebno pozornostjo ozirati se na naše mladeniče. Z veseljem pozdravljamo to pozornost, kajti mladina je naše upanje. Z veseljem beremo toraj dopise iz raznih krajev o vrlih in blagih mladeničih. A zraven pa nas navdaja včasi tudi neka otožnost, ko vidimo, da niso povsod v s i mladeniči pohvale vredni. Če smo pravi domoljubi, hvalimo, kar je hvale vrednega, a grajajmo tudi, kar je graje potrebno. Ljubezen do mladine in domovine nam danes nareka besede, ki ne bodo le gladile, ampak rezale in znabiti tu in tam ranile; a kdo bo zameril zdravniku, ako stika po naših ranah? Saj vemo, da ima blag namen, jih zaceliti. Kdo nam bo ugovarjal, ako pred vsem trdimo, da je pijančevanje naši mladini izvir premnogih hudobij in nesreč? Sicer — bodi Bogu hvala — začenja «hudičevo olje», po domače šnops, vendar že nekoliko pojemati. Pa so še kraji, kjer je precejšen del moštva, od šolarja do starčka, od te ostudne pijače okužen. Kako lepo in širno polje ima v tej žalostni zadevi država, da vzajemno s cerkvijo deluje za blagor ljudstva. Mnogo se govori in piše dandanes o človekoljubnosti. Dobro! Podajmo si roke, da omejimo in zatrimo to ljudsko kugo! V zvezi s pijančevanjem je ponočevanje. Pregovor pravi: Kjer Bahus kuri, tam se Venera za pečjo greje. Molčimo o tej temnej strani mladine, je prežalostna! In pogovori ponočnjakov ? Navadno umazanost in pa kletev! Nad vse ganljivo pa je «petje» takih ponočnih čukov! Vsebina in oblika takega popevanja je navadno malovredna. Znani so nam kraji, kjer se pošteni prebivalci že naprej boje noči pred nedeljo ali kakim praznikom, posebno tam, kjer ni žandarmerije blizo. Mnogo pa so si stariši sami krivi s premehko odgojo. Na tihem se kak neumen oče ali slepa mati še veseli, da1 je fant tak «koražjen» — ubogi stariši, če bo vaš fant na stare dni svojo korajžo nad vami skazal. moram jaz nositi zeleni sad v žepih svoje suknje. V par trenotkih so bili moji žepi polni in izbočili so se, kakor bi nosil lonce v njih. Bilo me je malo sram in tako sem imel že od vsega začetka bridek predokus prihodnjega likerja ... Bližali smo se proti domovini g. Hleba, cilju našega potovanja. Noge so se že šibile, pluča so delala kakor bi jih gonil sopar in mislil sem, da bom zdaj in zdaj obtičal. Toda srečno smo premagali zadnjo strmino. Obrnili smo se, da tudi s tega stališča občudujemo veličastni razgled. V istini veličasten je od tukaj razgled in naša družba je kar obsipavala krasno panoramo z občudovalnimi vzkliki : ah, oh, ah, oh! Tudi jaz sem vzdihoval ah, oh, toda odkritosrčno povedano, ne da bi s takimi globokimi vzdihi občudoval naravo, ampak ker sem bil tako neizmerno zmučen. Ah, oh! Vsak po svojem! Pri g. Hlebu smo bili veleprijazno sprejeti. Tamkaj nas je pozdravil tudi g. predsednik ruškega planinskega društva ter nas vsprejel v svoje okrilje. Zato moram nehati s svojim zasebnim opisovanjem, kajti vse, kar se je nadalje dogodilo, spada v zgodovino planinskega društva v Rušah. Le toliko še rečem: Kdor hoče na Smolnik, lahko gre, kadar hoče; kdor pa hoče v prijetni družbi na Smolnik, naj gre, kadar bomo zopet mi Najgrša razvada pa razsaja — vsaj po nekaterih nam znanih krajih — o priliki kakega ženitovanja. Takrat prihrumijo mladeniči, včasi nad 50, «pod okno», kakor muhe okoli strdi. Tukaj dobe najprej pijače — seveda obilno. Pa naj si bo! Naj vzamejo mladeniči slovo od ženina in mu zapojejo kako mično pesmico! To bi še ne bilo hudo. Ali, kadar se je grlo potolažilo, tirjajo od ženina še denarje. Znan nam je slučaj, da so ženina kratkomalo obsodili za 100 kron. In gorje ženinu, ki bi jim ne storil po volji! Razbijali in razsajali bodo tako hudo, da bo škoda zanj še veliko večja! Zategatelj se vsak ženin, čeravno s težkim srcem, raje uda, da ima vsaj mir pred temi volkovi! In zdaj se pijančevanje nadaljuje, dokler je zadnji vinar se spremenil v pijačo in splaval po grlu. Vprašamo, ali je to še naroden običaj? je li to šaljivo? je li to slovensko? Zgodilo se je pred nedolgim časom nekje v Savinjski dolini, da so «pod okno» pridivjali fantje iz 4 far, in v pretepu je eden izmed njih mrtev obležal. Čudimo se, da oblastva niso bolj pozorna na to grdo razvado, saj je vendar vsaka «fehtarija» prepovedana. Vprašamo vas, poštene stariše, ali bodete mirno gledali, da se sin vaše poštene hiše druži med take beraške lačenpergerje ? Mladenič, če imaš še količkaj poštenja v srcu, te ne bo sram take tovaršije? Zgodi se, da mladeniči desetake in sto-take zapravljajo, posebno tam, kjer je kaka tovarna in dosti zaslužka; kadar se pa nabira za kak blag naroden namen, takrat tak pijanček nima krajcarja. Pa tudi nobenega pojma, nobenega navdušenja nima za kako dobro stvar! V kako bralno, kmetijsko, izobraževalno društvo stopiti, mu je predolgo-časno. Poštenega časnika ali knjige ne vidiš v njegovih rokah. K večjemu, če ga dobi kak nemčur, kak liberalec ali demokrat v pest, in mu usiljuje kak umazan časnik, kjer se blati cerkev In vera, tako berilo mu še prija! Seveda, ker je spisano po njegovem okusu in duhu! Ali če ga vjame v zanjke kak brezvesten in brezveren krčmar, ki se je pritepel Bog ve odkod v faro, potem je revež izgubljen! Imamo žalostne slučaje! Pijanec zgubi gotovo tudi ves značaj! DA se kreniti na vsako stran, le na dobro ne! V neki zaduhli pivnici sedi nekaj kmečkih mladeničev, obrazi so jim zabuhli, na glavah imajo neke nemčurske zelene pokri-valke, in menda zato, ker je glava prazna, pa čepi na klobuku cel divji petelin. Z vrčki trkajo in kličejo: Zivio! Allheil! Pa ne misli na kako šalo! Revčki so slišali od nekega nemškega škrica besedo «allheil», in sedaj lazili tje gor. Sklepam z običajnim krepkim planinskim pozdravom! Ljubezen do matere. Poslovenil Ivan Vu—k. Vročega poletnega dne je korakal po zaprašenih dunajskih ulicah bogat Anglež. Vedno si briše potno čelo in se huduje čez dolge črne lase, kateri mu pokrivajo vrat in ušesa. Solnce pripeka čim dalj bolj in tako prisili Angleža, da vstopi k bližnjemu brivcu, proseč ga naj mu kakor mogoče hitro ostriže lase, ker se mu silno mudi. Brivec postaren mož, neprijetnega obraza in ostrega pogleda, pokaže molče na stol, kamor se Anglež takoj vsede. V tem vstopi lepa a bleda, slabo oblečena deklica ter poprosi mojstra za pogovor. Brivec vpraša kaj želi, na kar mu dekle s tihim sramožljivim glasom, na tla gledaje, pripoveduje ter mu ponuja svoje lepe lase na prodaj, «ker» rekla je, «moja uboga mati je zelo bolna in zdravnik je zapovedal, da mora dobro in tečno hrano dobivati, ako hoče ozdraveti. Ker sem že ves denar porabila za zdravila, sklenila sem prodati svoje lase; 20 gld. mislim ne bo preveč». Pri teh besedah povesila je otožno glavo in dve svetli solzi mislijo, Bog ve kaki korenjaki so, ako to duhovitost ponavljajo! Istina! Žalostna nam majka 1 A povdarjamo še enkrat, da ne manjka tudi med nami vrlih in z a-vednih slovenskih mladih junakov! Da bi se njih vrste množile, iz tega namena smo razkrili te hude rane! Mladina bodi vesela, bodi šaljiva, pa bodi tudi trezna, delavna, narodna, verna! Združimo se vsi, katerim je mar blagor mladine, posebno pa učitelji in duhovniki, v složno rodoljubno delo! Iz skušnje govorimo ter prosimo posebno nekatere gg. učitelje, naj se nikar ne motijo, naj ne mislijo, da res «rodoljubno» delo opravljajo, ako med mladino «Rodoljuba» širijo. Mladina, ki zavživa tako berilo, bo kmalo podivjala. Take «inteligence» nas Bog varuj! Poglejte v kraje, kjer duhovnik in učitelj složno delata po načrtu: «Vse za vero, dom, cesarja», kako tam mladina dorašča domovini v ponos. Naš ubogi narod potrebuje mož jeklenega značaja, mož krščanskih, ne pa puhlih, brezznačajnih veternjakov! Politični ogled. Napad na našega cesarja. Razširila se je novica, da se je v Bruku ob Litvi izvršil napad na našega cesarja, ki si je tamkaj ogledoval vojaške čete. Toda zatrjuje se od verodostojne strani, da je ta novica izmišljena. Resnice je na njej le toliko, da sta bila v Bruku ob Litvi ugrabljena dva sumljiva človeka. Nekoliko dnij prej je dobilo županstvo v Bruku naznanilo od skrivne roke, da namerava nekdo umoriti najvišjo osebo v Avstriji. To se je hitro naznanilo na višje mesto, od koder so se zaukazale takoj vse potrebne varnostne odredbe. Zgodilo pa se v istini ni nič. Uravnava voda. Ministerski predsednik je naročil vsem načelnikom deželnih vlad, da naj stopijo takoj v dogovor z deželnimi odbori ter sestavijo načrt, po katerem bi se naj uravnale reke v posameznih deželah, izvršila poljedelstvu koristna podjetja in kako bi se mogli stroški pokriti. V Bolzanu v Tridentu se ponavljajo izgredi proti vojaštvu, odkar je bil neki častnik na javni ulici napadel nekega civilista. Izgredi so prišli celo tako daleč, da je šlo na stotine oseb pred vojašnico ter je tam demonstrovalo z žvižganjem. Častniki hodijo po mestu v civilni obleki, orožniki pa patru-lirajo neprestano po ulicah. potekli ste po njenem bledem obrazu. Brivec trdosrčnež prve vrste in takih slučajev vajen, zapove dekletu lase razvezati. Ko se vsujejo dolgi lasje po hrbtu, reče, ne gledaje na žalost dekletovo, s trdim glasom: «10 gld. vam dam, ne krajcarja več». Angleža je ta oholi odgovor spekel kakor ogenj v srce. Ranjenemu levu enak skočil je pokoncu in rekel z odločnim pa prijaznim glasom: «Gospodična, meni prodajte svoje lepe lase! Dam vam 100 gld., ter je takoj od-režem». Kako srečna je bila uboga deklica! S tresočima rokama prejme denar, katerega ji je Anglež hladnokrvno naštel; s tresočimi ustmi in z jokajočim glasom se mu zahvali ter s pobešenimi očmi gleda lepe lase, katerih morebiti ne bo več videla. Anglež res prime prav po mojstersko za škarje, ter odreže — le par, katere previdno v listnico položi. «Teh par», reče prijazno, »obdržim si za spomin na vas, ljuba gospica; ostale pa nosite vi za spomin in da vas vaša gospa mati zopet spoznajo. Ostanite zdravi!» Dekle se mu iskreno zahvali, ter mu roko poljubi in s svetlo solzo hvaležnosti v očeh se še enkrat ozre na svojega dobrotnika. ♦ * i * Ogersti konji za Anglijo. Pri nakupovanju konj na Ogerskem za angleško vojsko so se dogajale strahovite nerednosti. Nad tri milijone kron angleškega denarja je spravil dunajski židovski podjetnik v zvezi z angleškimi. Vlada je dala za vsakega konja povprečno 400 gld., podjetnik pa povprečno samo 111 gld., in mesto dobrih rabnih konj so dobili na bojišče sam izvržek, da celo tako žival, ki jo je nestroga angleška komisija poprej že osemkrat zavrgla. Namerjavan umor italijanskega kralja. Listi pišejo, da so v Lucanu odkrili zaroto, ki je nameravala prihodnji mesec umoriti kralja. Tudi kralj ne more dandanes vesel biti, ker se mu je vedno bati za življenje. Ustaja v Koreji. V Koreji je nastala ustaja, v kateri je bilo ubito mnogo misijonarjev. Korejske čete so dobile nalog, da naredijo mir. Vojska v Južni Afriki. Buri napredujejo. V Kaplandijo prihaja vedno več Bu-rov, ki nabirajo novince ter plenijo angleške konje. Razdeljeni so v majhne oddelke, s katerimi se naglo prikazujejo in zopet izginjajo. Večina Kaplandije je že v rokah Burov. Dopisi. Iz Jarenine. (To in on o.) Dragi bralec «Slov. Gospodar-ja»! Ali si že videl kedaj Jarenino ? Videl si jo, ali z nemškimi napisi. Pa pojdi jo sedaj poglej, ker boš videl skoro same slovenske ali slovensko-nemške napise. Po fari okoli tudi ne bodeš našel skoro katerega, samo na hiši sicer poštenega, delavnega kolarja, kateri je pred enim letom prišel k nam, boš zagledal nemški napis. Ali menda bo še tudi on to izpremenil. — Naročnikov na našega «Slov. Gospodarja» je že čez 80. Mladeniči! Delajmo še, da bo vsak pridobil še enega zraven! «Štajerc» pa še v naši župniji kuhane kaše ni zaslužil. Kako on laže, o tem so se že prepričali mnogi in so rajše «Štajerca» vrgli v kot, ter so v roke prijeli naš najcenejši slovenski list «Naš Dom». Tako je prav! Tovariši! Delajmo, da bo izginilo iz naše župnije slabo berilo kakor je lažnjivi «Štajerc» po domače «giftna krota», ter bo namesto njega mnogo naročnikov na «Slov. Gospodarja» in «Naš Dom». Sicer je nekaj žalostnega pri nas, pet občin imamo, pa izmed teh je le ena slovenska. Kaj je temu krivo, ne vem. — Kakor sem zvedel, je prišel tudi že ničvredni «Bauernbund» k nam. Kaki 3 posestniki ga imajo. Najbolj pa obžalujem istega, kateri se je že tako izučil iz «Bauernbunda», da je vsa njegova modrost ta, da kakor sem na lastna ušesa slišal, blati mlade duhovnike, kateri najbolj delajo na to, da bi naše slovensko ljudstvo spravili k sreči, k blagostanju. 0 predragi mi somišljeniki! Ali bodemo še dalje spavali in dremali! Ali bomo z mirnim srcem trpeli, kako jemlje Mesec pozneje sprehajal se je zopet Anglež; pa ne po prašnih ulicah, tudi ne sam, temveč po parku z mlado ženo, katera pa ni več tako bleda, kakor tedaj, ko mu je prodala lase za 100 gld. Tako poplača dobri Bog otroško ljubezen do starišev. Smešničar. Dokaz. Čevljarski učenec (mojstrovi ženi): »Gospa, gospa; ste-li čuli šum v veži! Mojster je padel « — Gospa: »Za božjo voljo, pa vendar ni padel po stopnicah?!« — Učenec: »Baš po stopnicah, kajti iz nebes še ni padel ni jeden mojster!« Plemenito. Delavec: »Tu sem prinesel, denarnico, katero ste zgubili.« — Gospodar: »Že dobro, saj nič ne manjka, drugič, ko bodem več zgubil, vam bodem dal kako darilo.« naš sovražnik našo zemljo, kako širi umazano berilo med naše ljudstvo! Ne več! Mladeniči! Tovariši! Zbudimo se vendar enkrat, pojdimo na delo domoljubno: Ptujskega lažnjivega kljukca v peč, «Slovenskega Gospodarja» na mizo, «Naš Dom» pa v roke. — b. Od Sv. Urbana pri Ptuju. (Ptujske laži.) Neki tukajšnt dopisnik je pisal v «Štajerca» precej obširen dopis ali da bolje rečemo, zbirko laži in neumnosti. On piše, da že zopet koža srbi nekega fanta iz župnije urbanske, kakor kaže dopis v «Slov. Gospodarju»; obeta, da še bode kaj pisal o urbančanih itd. Baha se, češ, ker ga je «Štajerc» takoj za žilo potipal, ni si upal «Gospodarjev» dopisnik cele tri mesece iz brloga! Ta junaška srajca, tako piše dalje, pa tudi sedaj ni upala pisati o urbanskih fantih, ampak spravil se je mimogrede na «Štajer-čeve» dopise in «Štajerca» samega. Tega «Štajerčevega» dopisnika pa, kakor izprevidimo, ne srbi samo koža, ampak tudi pamet, kajti on ne pomisli, da kmetski mladenič nima toliko časa dopisov pisati kakor on pred in po svoji službi. Zato pa misli, da nam mladeničem kar hlače trepečejo pred njegovimi neumnimi dopisi, ki jih pošilja v ptujski, kramarski list. Da pa «Gospodarjev» dopisnik ni napadal urbanskih fantov, tega «Štajerčev» dopisnik ne sprevidi, ker je pre-neumen, da bi videl, da smo mladeniči itak narodnega mišljenja, da korakamo pod slovensko trobojnico, na kateri se blišči geslo: Vse za vero, dom, cesarja. Ta dopisnik mora biti tudi dober laž-njivec, ker piše, da se tukaj najmanj desetkrat «Štajerca» več čita, kakor «Slovenskega Gospodarja» in «Našega Doma». Mi mu pa svetujemo, naj gre neko nedeljo zjutraj pred cerkev k pismonoševki in če je tako kratkoviden, naj mu ta podrži veliko balo «Slov. Gospodarja» in «Našega Doma» pod nos in Videl bo, da se le redko «Štajerc» zmes nahaja, na katerega so naročeni taki ljudje, ki še drugih časopisov nikdar čitali niso. Zato jim ni zameriti, da ne sprevidijo njegovih zvijač. Naročeno je na ptujskega kljukca tudi par nemškutarskih koruznih «piirgarjev». Norčuje se dopisnik iz «Našega Doma», ker je za dva groša cenejši, kakor «Štajerc», ki je baje trikrat večji. Mi mladeniči pa stokrat rajši čitamo «Naš Dom», ker ljubimo resnico, v «Štajercu» pa skoraj ni dopisa, ki bi ne bilo laži v njem. Večji pa je «Štajerc« le zaradi tega, ker ga je več ko polovico polno priporočil nemških in nemškutarskih kramarjev ter obrtnikov. Kar še piše ta dopisnik drugih neumnosti, ne bodemo sedaj naštevali, ker mislimo, da smo ga zadosti poščegetali, in če ga spet pamet zasrbi, ga bodemo zopet pošteno počohali in če še ne bo nič pomagalo, mu bodemo mogli pri Gradcu v .. . . prostor poiskati. Urbanski mladeniči. Iz Runča. 2e več let sem naročnik in zvest bralec našega »Slov. Gospodarja«, a nisem še čital posebnega poročila iz naše občine. Tudi zdaj nimam poročati kaj veselega. Zadnje dni sem bil enkrat po opravkih na c. kr. pošti v Ivanjkovcih. Gospod poštar me prosi, naj bi ponesel svojemu soobčanu Ivanu Raihu neko malo pošiljatev. Seveda sem rad ustregel njegovi želji. A kdo popiše moje začudenje, ko mi da gospod poštar v roke ptujsko »giftno kroto« »Štajerca«. Dozdaj sem mislil, da je naša pošteno slovenska občina prosta le ljulike, a zdaj vidim, da sem se motil. Ptujskega kramarja dobiva pri nas Ivan Raih, posestnik na domu narodnega buditelja Raiča. Kaj bi rekel naš pokojni Božidar Raič, ko bi vedel, da bode v njegov dom prihajal največji sovražnik Slovencev? Ne mogel bi gotovo mirno spati v grobu, če bi mu bilo znano, da bo narodno seme, katerega je on s tolikim trudom za-sejal, pomagal zatirati naslednik na njegovem domu. G. Ivan Raih, pustite ta list in bojujte se z nami Slovenci po poti, ki nam jo je pokazal veliki Slovenec Božidar Raič. Gospoda poštarja v Ivanjkovcih pa uljudno prosim, naj ne devlje »giftne krote« v oni predal, kamor deva naše liste: »Slov. Gospodar«, »Domovino« in »Naš Dom«, katerih prihaja lepo število v našo občino, da ne bodo okuženi po ptujskem časopisu. Občan. Iz Pišec. Dne 10. m. m. je tukaj strašna strela gospodarila; treščilo je na več krajih, kakor v zvonik župnijske cerkve, a ker je strelovod, ni povzročilo nobene škode; potem nadalje v hram posestnika Vincencija Ribiča, ki je zgorel. Posestnik ima mnogo škode, posebno na vinski posodi. Trikrat je zaporedoma treščilo v tukajšnjo grajščino, a le enkrat se je tramovje vžgalo in služabniki so takoj pogasili. Dne 16. m m. so se nekateri fantje iz tukajšnjih občin v gostilni Franca Agreža z noži sprli. Tudi k nam zahaja tista »giftna krota« iz Ptuja, dobiva jo »mladi« Janez Kos v Blatnem. Posestnikom Mart. Sniteriču in Kostanj-šeku bi svetovali, da bi lepo barvane tablice z napisom Brenerei odstranila. Veliko smeha pa povzroča tabla na ma-rofu tukajšne grajščine z napisom »Breneraei«. O da bi naši Nemci znali vsaj prav pisati! Vinske gorice nam spet kažejo veselo trgatev, ako nas Bog obvaruje še zanaprej vsega hudega. Razne stvari. Iz domačih krajev. Naši deželni poslanci. Ker so nekateri listi poročali, da sem se na shodu v Slov. Bistrici izrekel proti abstinenci naših deželnih poslancev, in ker je to trditev ponovil v »Domovini« z dne 28 junija tudi neimenovan deželni poslanec, prisiljen sem izjaviti, da se v svojem govoru v Slov. Bistrici nisem ne z besedico izrekel niti z a niti proti abstinenci slovenskih deželnih poslancev, ampak govoril sem samo o zadržanju istih za časa abstinence. Ne more se tudi trditi, da sem naše deželne poslance »napadel od zadaj«, kajti v naznanilu o zborovanju bilo je dovolj jasno povedano, da se bo govorilo tudi o politiki slovenskih deželnih poslancev, in zborovanje ni bilo zaupno, ampak javno, pristopno torej tudi gg. poslancem. Maribor, dne 4. julija 1901. A. P. Korošec. Na dunajskem vseučilišču je bil dne 2. julija promoviran doktorjem modro slovja naš štajarski rojak g. A. Dolar. Hrvaški učitelj iščniki v Mariboru. Zagrebški učiteljiščniki-maturantje so bili na Petrovo pod vodstvom č. g. ravnatelja Karlo Matica, č. g. prefekta Iv. Preleca in dveh svetnih profesorjev na obisku v Mariboru. Ogledali so si natančno tukajšnje šole, oso-bito c. kr. učiteljišče in kn. šk. dijaško semenišče. Bili so prej že v Ljubljani in so se iz Maribora peljali v Gradec. Pred letom so bili izleteli v divno Italijo ter si ogledali tamkaj večni Rim in krasne Benetke. Osebne vesti. Pri oo. frančiškanih se mudi te dni mil. škof iz Kalmeti v Albaniji, Franc Malczynski. Bil je pri svojih sorodnikih na Poljskem, in se vrača na svoj sedež, kjer škofuje že blizu 40 let. Sklep šolskega leta na vseh tukajšnjih šolah bode dne 13. julija. Iz Maribora nam piše opazovalec: Na praznik sv. Petra in Pavla je kar mrgolelo modriža v Mariboru. Nemški telovadci so priredili veselico, h katerej je prišlo tudi mnogo ljudi, seveda okinčanih z modrižem. Najbolj me je pa zanimal pes srednje velikosti z usnjatim ovratnikom, za katerega je hotela po vsej sili neka deklica vtakniti modriž. Čuden se mi je dozdeval ta prizor kot jasen dokaz, da se celo žival brani plevela, katerega ljudje tako radi, kakor kak posebni kinč, nosijo. Le to me tolaži, da je j bila slavnost koristna za mariborska žita, katera so sedaj snažna tega plevela. Cigaretni papirčki v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo gospodu Josipu Štoku v Trstu, da založi in razprodaja narodne cigaretne papirčke družbi v korist. Papir bo najprve vrste in boljši od vseh drugih ter pride v promet v kratkem. Cena papirju bo ista in celó nižja kakor drugim tujim in mnogo slabšim izdelkom. Upati je, da bo vsaki Slovenec vedno in povsod zahteval le take papirčke in s tem pomagal naši potrebni družbi sv. Cirila in Metoda. Na c. kr. samostojnih nemško-slo-venskih razredih Celjske gimnazije se bodejo vpisovali učenci za prvi razred za prihodnje šolsko leto v prvem obroku dne 13. julija ob 10. uri; sprejemni izpit se pa začne ob 11. uri. Vsak učenec naj s seboj prinese krstni list in pa šolska naznanila. Iz Celja sta se preselila v Ljubljano odvetniški koncipijent dr. VI. Ravnihar in pa urednik g. Ante Beg. V Gradcu je umrl slovenski pravnik g. Janez Kolar, tačasni predsednik društva «Triglav». N. v m. p.! V župniji Sv. Jurja ob Sčavnici so imeli pretekli teden dvakrat požar. V sredo popoldne 26. junija je gorelo pri Karolu Stra-miču v Dragotincih; otroci sušačev so si na Skednju pod vozom s senom naloženem zakurili. — V petek zvečer 28. junija pa je gorelo na Žejniku. Pogorela sta Jurij Tišler in Marija Kaučič, slednja in nek gasilec sta se tako nevarno opekla, da sta bila drugi dan previdena. Juriju Tišleru je zgorela tudi velika svinja in dvoje praset. Načelnikom okrajnega zastopa Sv. Lenart v Slov. gor. je zopet izvoljen Fr. Wella, njega namestnikom pa Janez Roškar na Malni. Od srca se veselimo! „Kjer se osel valja, dlako pusti". V gostilno Slov. Bistriške posojilnice, zahaja redno neki človek, ki bi že bil davno zaslužil brco; pa včasi se tiho zmuzne in zgine kot kafra. Če greš na prostor, kjer je sedel, najdeš nesnago, ki se imenuje «Štajerc» na mizi ali pod mizo ali v kakem drugem kotu. Revče,„nikar se ne trudi, ko je pa zastonj! „Štajerc" — tihotapec. Vsak časopis, ki hoče po svetu romati, mora tudi pošteno svojo pot plačati, to je potnino. «Štajerc» pa tudi «šverca». Njegovi prijatelji ga vtikajo v druge časnike in tako se «giftna krota» lepo zastonj vozi po svetu — «na repici». Tak slučaj je naznanila «Domovina» dne 2. julija, zgodi se pa taka lumparija velikokrat. Naročniki pošilja po povzetji založnik kranj- , ♦ skih kamnov J. Razboršek v Smat-nem pri Litiji. 10 Naznanilo. Štefan Rupp je iz moje trgovine izstopil in zatorej ni več pooblasčeu v mojem imenu kupovati ali prodajati. 344 3-3 S. Ružička. Jožef Brandl, izdelovalec orgelj 24_i —v Mariboru se priporoča za stavbe orgelj vsake velikosti po najboljših sistemih. — Prevzamem tudi pre-novljenje, popravke in uglasbenje orgelj. — Spričevala od zgotov-ljenih orgelj so na razpolago. Služba majarja. Oskrbnlštvo grof Brandis-a grajščine Trnovec pri Pragarskem išče s 1. novembrom majarja z odraslo družino. — Zahteva se: 1 hlapec za vole in 2 za ostalo živino. Lahko so tudi ženske. — Majer mora biti vajen konjev, ker mora ž njimi delati. Njegova žena mor» domača dela opravljati in dobi zato na leto plačila 96 K, majer 120 K, hlapec za vole 100 K, hlapec za ostalo živino vsak po 72 K. Ostali dohodki se pri pogodbi določajo. — Dotičniki naj 3e oglase v avgusta pri oskrbnika grada Trnovec pri Pragarskem. 345 3-2 Proda se. 80% jesihova esenca. 1 liter velja 2 K. Ako hočete dober jesih sami narediti, pomešajte 1 liter moje bele ali rudeče 80 % jesihove esence z 20—30 litrov studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Zaloga pri R. Bračko v Ptuju. 288 10—7 7 naj eni se da. Kovačija s stanovanjem vred, tik okrajne ceste, kjer je dosti dela za dva kovača, se da pod ugodnimi pogoji v najem in se tudi lahko s kovačkim delom odsluži. Janez Svetec pod. Varožek, posestnik in krčmar na Ljubečni pri Celju 315 [6] C. kr. notar "v Šoštanju 341 3- otvori svojo pisarno dne 1. julija 1901. Lepo posestvo je naprodaj na Že-niki občine Terbegovci v fari Sv. Jurija ob Ščavnici i. s. rodne njive, lep, velik travnik, sladka klaja, les, vinograd in dva krasna sadonosnika najizbranejših sadnih dreves v obsegu 13 oralov. Hiša in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. Ob enem se tudi lahko prevzame vsa premičnina, kol», mnogo orodja, potem 2 junca, 4 krave, 7 svinj itd. po prav nizki in ugodni ceni, iz proste roke in vsled rodbinskih razmer. — Več pove Valentin Matjašič, posestnik in župan v občini Ga-lušak, fara in pošta Sv. Jurij ob Ščavnici. 350 3—2 Zapuščina za pokojnim gosp. župui-kom L. Kramberger se bode prodajala dne 15. julija 1901 ob 9. uri predpoldne. 356 2—1 Lepo posestvo, vse v najlepšem redu, ki meri okoli 60 oralov, se proda. Oddaljeno je pol ure od Laškega trg». Več se izve v pisarni občine Marija Gradec pri Laškem trgu. 343 3—1 Posestvo, zidana hiša, gospodarsko poslopje v dobrem stanu; potem lepi vinogradi in gozdi, vsega skupaj okoli 30 oralov se proda. Schugman. Mureck. 348 3—2 Mlin na Pesnici, zraven 4 oralov zemljišča in gospodarsko poslopje proda Alojz Skoliber v Svetincib, Sv. Urban pri Ptuju. 347 i - 2 Hiša s kovačijo v Razvanju pri Mariboru se da v najem. Anton Roth, Raz-vanje pri Mariboru. 358 2 — 1 Pekarijo ali gostilno vzame takoj v najem. Kdo, pove upravništvo tega lista. 359 1—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.70 Gradec, poste restante." 222 Sodarski učenec, ki je priden in ima veselje do tega rokodelstva, se takoj sprejme. Jožef Hvaleč, sodarski mojster, Maribor, Tegetthoffstr. 26. 339 3—3 Gospodinjo (kuharico), ki zna dobro kuhati, se sprejme v službo. Plača po dogovoru. Fraočifek Stare; organist, Špi-talič, pošta Motnik, Kranjsko. 351 2—2 Učenec iz dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožen z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pri Tomažu Miki i sin, Sv. Marjeta niže Ptuja. 354 2— 1 SW Opefea Kdor si želi kupiti prav dobro ožgano zidno in strešno opeko, naj si je naroči pri Janez Svetec 314 pod. Varožek na Ljubečni pri Celju. 10-6 ♦ ♦ ♦ Postrežba točna. * Nizke cene. Peter Nlajdič trgovina z železnino „MERKUR" Celje, G-raške ulice št. 12. Za stavbeno sezono yse stavbene potrebščine v največji izberi. Opozarja na svojo veliko zalogo traverz, vodovodnih cevi, izdelkov iz kameščine, kakor cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, samokolnic, raznega rokodelskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov itd. Mhtilnipp z 8eP'iem in ročne> čistilnice in drugi poljedelski in vinorejski stroji dfllduUSllrC ¡z najbolj slovečih tovarn po zelo nizkih cenah. Za čas košnje priporočam svoje SM^ Izvrstne kose iz najfinejšega jekla ter vsakovrstne brusne kamne. JZa, 3s:ose se jamči. 355 1 ▼ w ^ X X X ¿ X X X • X Z X 3 C X Pozor! Kdor si hoie sam narediti i za domačo rabo, rabi naj jedilni ocetni cvet | 3 '/2 kg na 100 litrov vode da najbolj-kisa. 1 kg 70 kr. K. Wolf-ova drogueriia MARIBOR, Gospodske ulice 12. Dobi se tudi v steklenicah po 25 kr. Ena steklenica pomešana s 5 litri vode j da 5 litrov izvrstnega kisa. ■i a n e g 1 o v ! 292 6—4 „Vzajemna zavarovalnica " y Ljubljani Dunajska cesta št. 15 Medjatova hiša vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani^ je edina slovenska. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. 524 19 Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! Svoji k svojim, Za bolne na želodcu in stare 1 juti i. 495 Konjak star, iz domačega vina, pošilja franko 4 stekl. za 6 gold., 2 litra za 8 gld., novi konjak 2 litra za 4-80 gld. Benedikt Hertl, grajščak, OoUS p. Konjicah, Štaj. i steki. z« i gid. so kr. se dobi pri ai, Qnandest, gosposka iiiic^Marilior. ts I § < CD p o o o & CD N s» •Ö o w n CD N< er o C o er o Vse vrste izdelki iz gumija in obvezila Trgovina z dišavami, kemikalijami, parflmerijami k črnemu orlu. Zum schwarzen Adler. Mag. pharm. Karol Wolf. 125 5-5 Gosposka ulica št. 17. priporoča vse praške za živino. Garantirano čist svedercov (encija-nov), kolmežov, slezov, sladičev prašek itd. Glavberjevo in grenko sol, restitutions fluid, iskušeno sredstvo za okrepčanje mišic in kit. Praški za vnetje v sapniku in plučah, angleški prašek za konje, svinjski krmilni in redilnl prašek, potem prašek za zboljšanje mleka. Vae vrste razkužil: karbolovo kislino, vitriol, itd. Najboljša prodajaloic» vseh rastlin In čajev po župniku Seb. Kneipp-u. Specijaliteta: „Iijrol" najboljša esenca za izdelovanje iz-bornega ruma za čaj. Steklenica 30 kr. Jedna steklenica zadostuje za 2 litra ruma. Najbolja ocetna esenca za izdelovanje domačega jesiha. Razpošilja se vsak dan Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike stampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. MAZIVAIILO. Vsem cenjenim p. n. gostom in dobrotnikom naznanjam uljudno, da sem mojo gostilno „pri grozdu" v Mariboru s 1. julijem 1901 dal v najem gosp. Vincenc Spatžeku. Zahvaljujem se vsem za zaupanje, ki se mi je tekom mnogo let izkazalo in prosim istočasno tudi mojega naslednika s taistim zaupanjem počastiti ter bilježim z odličnim spoštovanjem Franc Ohm. Naznanjam uljudno, da sem s 1. julijem 1901 znano gostilno „pri grozdu" v Mariboru od gospoda Franc Oehma prevzel v najem. Trudil se bodem mojim cenjenim gostom v vsakem oziru najbolje postreči. Za obilni obisk proseč bilježim z odličnim spoštovanjem 357 i-i Vincenc Spatzek. V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi Za birmance lep spomin in sploh za odrasle koristen molitvenik „DUHOVNI VRTEC" 5* v V. natisa. Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 480 straneh še pouk za sveto birmo in 116 svetih pesmi: velja v usnje vezan z barvanim obrezkom K 1*40, v usnje vezan z zlatim obrezkom K T70, v usnje vezan z zlatim obrezkom s kopčo K 1.90. Sv. birma, Pouk in priprava za ta sv. zakrament za šelo in dom v III. natisu. 1 kom. velja 12 v, 10 kom. K 1-10,. in 100 kom. K 9 — Slovenska t v r d k a ! VVeberjevih dedičev naslednik: Vincenc Camernik oblastveno preiskušeni kamnoseški mojster 389 19-3 V O e 1 J 11 Novn ulica štev. 11. Delavnica mramornatih altarjev ter drugih umetnih kamnoseških del. Čez 200 nagrobnih spomenikov različnih mramorjev, granitov in sijenitov po najnovejših modernih načrtih J^" vedno v zalogi. Vsa stavbena kamnoseška dela. Pohištvene plošče za mizarje. — Likanje in struganje mramora s strojno silo • • • • Lastni kamnolomi. • • • • 1 Postrežba točna. i 6. fu A. Frizzera Trento Tirolsko veletržec z vinom in posestnik vinogradov Da našim kupcem ugoduo postrežemo razpošiljamo tudi sodčke z £5 O litri in naprej. "Vzorci so T7-ed.il.o aa-a. ra.zpola.g-o. 203 15-13 rs Ravno sem izgotovil veliko množino nagrobnih kamenov iz krasnega mramorja v vsaki velikosti, ter jih lahko takoj po nizkih cenah -ae oddajam -ae T. F. Pcjer kamnoseški mojster 306 12-6 Maribor, Kokoschinegg-Alle (Hilariusstr.) Lekarničarja A. Thierryja balzam z zeleno nunsko varstveno znamko, 12 majhnih ali 6 velikih steklenic 4 K — poštnine prosto. .A.. Thierryja centifolij. mazilo 2 lončiča 3-50 K poštnine prosto razpošilja proti predplačilu A. Thierryja lekarna k angelju varhu v Pregradi pri Rogaški Slatini. Dunaj t glavna zalogra. lekarna C. Brady. Flelecliinarkt 1. Budapest! lekarna 1. Tftrok in dr. Gner, Zagrebt leUarna S. Mittelhacli. Na drobno v vsaki lekarni. 348 2 Trgovski učenec z lepo pisavo in z dobrim šolskim spričevalom, slovenskega in nemškega jezika vešč, se sprejme. Predstaviti se je v upravništvu »Slov. Gospodarja.« 333 Vse po najnižji ceni! Poschl-a naslednik Jožef Melzer Koroške ul. 5. Maribor Koroške ul. 5. priporoča svojo veliko zalogo stekla, kamnov, porcelana, zrcal, okvirov za podobe in svetllnlce. 5 EJC* Vse po najnižji ceni. -^C Cevnate duše za večno luč po tovarniški ceni so vedno v zalogi. Vse po najnižji ceni! 35 10—9 Vsak poskus z ZÜT p r a 1 O i z o ¥ o kavo kot dodatek k bobovi kavi, ima vselej dober uspeh, zatorej se ta vsaki kuhinji za kavo najtoplejše priporoča. — Dobi se povsod, kjer ne, tja se pošiljajo poštni zavoji frankirano in brez povzetja. Bralje Olz.