St. 96. Trst, v ponedeljek 7. 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Mit sb nedeljah In praznikih cb 5., ob ponedeljkih eh 9. 2]utraJ. .-^oaicične itOT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih po £> nvč. (10 stot.) ■33LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 \ffione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po tS st. mm. C-mitnice, zahvale, poslanice, cgluai denarnih zavodov po "ZO Pfc. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ;«*daljna vrsta K. 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Jinosti". — Plačni e se izključno le npravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je mačl" NAROČNINA ZNAŠA sa celo leto 24 K, pol leta 12 K. -i mesece O K ; na u- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne o ura. ■•reoBlna bo. »edaljako Izdanja „EDINOSTI-* ll»M 1 o*U lato Kron 5-2«, la pai leta Kron 2 «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se na sprejemajo In rokopisi «8 o« vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je podiljati na upravo li«.ta. UREDNIŠTVO : ulica Siorgio Galattl 20 (Naradnl da*;) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA.. JLa^uiik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl račun 5tev. 841-652. TELEFON It. 11-57. BRZO I AVNE VESTI irbsko„ vrhovno vojno poveljništvo odpc- j 61 zborovanj v enem dnevu. ^^ ^ slalo Črnigori na pomoč samo eno infan- j BEROLIN, 6. (Izv.) Danes se je vršilo terijsko divizijo, ki pa je bila odposlana v tu 6i socijalnodemokratskih zborovanj, ki Črnagora odklanja zakteve velesil. DUNAJ, 6. (Izv.) Včeraj st* se pridružili ostalemu mednarodnemu brodovju v črnogorskih vodah še angleška križarka „King Edward VII." in francoska križarka „Edgar Quinet* in se je takoj nato včeraj popoldne pod predsedstvom najstarejšega poveljnika, angleškega podadmirala Bur-neya, ki se nahaja na križarfci „King Edevard VII." in je prevzel poveljništvo nad mednarodno eskadro, vršilo posvetovanje poveljnikov g mednarodnega bro-riovja. Admiralski svet je sklenil, da odpošlje črnogorski vladi ultimatum v obliki brzojavke, v kateri naznani črnogorski vladi prihod mednarodnega brodovja in zahteva od črnogorske vlade, da nemudoma odgovori, ali je Črnagora pripravljena ugoditi zahtevam velesil ali ne. Angleški podadmiral je takoj nato odposlal črnogorski vladi brzojavko, ki je datirana iz Kotora. Danes zjutraj je črnogorski ministrski predsednik podal poveljništvu mednarodne eskadre odgovor črnogorske vlade, ki se glasi: Črnogora obžaluje, da se je zbralo mednarodno brodovja v črnogorskih vodah, zato da bi izvrševalo pritisk na Črno-goro, kar je v nasprotstvu z mednarodnim pravom. Svoje stališče glede na obleganje Skadra in ustavitev sovražnosti v teritoriju bodoče Albanije je Črnogorska vlada že sporočila velevlastim dne 2. aprila in torej sedaj le ponavlja ta svoj odgovor angleškemu admiralu in dostavlja, da vkljub pritisku velesil potom vojnega brodovja danes Črnagora ne more opustiti svojega postopanja, ki ga jej narekuje še vedno trajajoče vojno stanje s Turčijo in neobhodne potrebe črnogorske domovine. Velesile so z odposlatvijo vojnega brodovja pred črnogorska pristanišča na ekla-tanten način v škodo Crnigori prekršile princip nevtralitete. Ki so ga ravno pred izbruhom sovražnosti izrekle in proglasile. Velesile za ostrejši nastop proti Črnlgorl. DUNAJ, 6. (Izv.) V dunajskih diplomatskih krogih se poudarja, da bo neposredna posledica odklonitve zahtev velesil s strani črnogorske vlade le to, da se faktično izvede ostra blokada vse črnogorske in najbrž tudi severne albanske obali. Kakor se splošno zatrjuje, bo ta blokada le kratka, ker nameravajo velesile v najkrajšem času nastopiti z ostrejšimi sredstvi. Morda že jutri izkrca mednarodno brodovje čete v Baru in UlČinju, ki zasedejo obe pristanišči. Kaj se zgodi potem, Če tudi ta pritisk ne dovede Črne-gore do popustljivosti, o tem se še ne da soditi, ker se velesile, kolikor je znano, še niso sporazumele dosedaj v tem pogledu in je tudi veliko vprašanje, če se sploh doseže sporazum za uporabo še ostrejših sredstev. Nemška sodba o balkanskem vprašanju. BEROLIN, 6. (Izv.) Oficijozna „Nord-deutsche AUgemeine Zeitung" piše: Odgovor balkanskih držav na zadnjo kolektivno noto velevlasti je jako po voljen in utemeljuje upanje, da bodo mirovna pogajanja hitro napredovala in dospela kmalu do definitivnega sklepa. Črnagora nadaljuje vojne operacije pred Skadrom, čeprav prav dobro ve, da je v nasprotju z velesilami in še posebno z Rusijo, ki je pred kratkim po svojem poklicanem zastopniku izjavila napram parlamentarnim zastopnikom, da Črnagora ne dobi Skadra pod nobenim pogojem. Pri pogajanjih v Petrogradu se je doseglo, da se bolgarsko - romunski spor v zadevi Silistrije poravna mirnim potom. Stališče obeh drŽav se je zbližalo toliko, da je upati, da se ta spor poravua istočasno s sklepom miru med balkanskimi zavezniki in Turčijo. Srbske čtte pred Skadrom. BELGRAD, 6. (Izv.) Z ozirom na poročila raznih listov, konstatira srbsko zunanje ministrstvo ponovno odločno, da je več etapah preko Soluna v Meduo, Divizija je v resnici močna, poudarjati pa je treba, da so Srbi hoteli s tem le zadostiti svoji zavezniški dolžnosti in niso imeli pri tem nikakega drugega postranskega namena. Prve srbske čete so dospele šele i. aprila v Meduo in takoj odšle na pozicije pred Skadrom. Uradna Rusija proti Črnlgorl. PETROGRAD, 6. (Izv.) Minister zu-\ nanjih zadev Sasonov je včeraj sprejel drugo skupino parlamentarnih voditeljev in jim podal identično izjavo, kakor v petkovi konferenci. Poudarjal je. da vsled sklepa velesil Črnagora ne more upati, da bi jej pripadel Skader in da je nadaljnje obleganje le njej sami v škodo. Proslava jugoslovanskih uspehov v Petrogradu. PETROGRAD, 6. (Izv.) Danes so se vršile tu velikanske manifestacije za vse-slovansko idejo v proslavo uspehov združenih balkanskih držav. Ob treh popoldne se je vršil po mestu velikanski demonstracijski obhod, ki se ga je udeležilo nad : 12.000 ljudi. Množica je nosila v sprevodu zastave in embleme z napisi: „Skader Črnigori* in m o š e j o". Demonstrantje so položili krasne vence na spomenika carjev osvoboditeljev Aleksandra II. in Aleksandra III. Boji p/i ČataldžI. SOFIJA, 6. (Izv.) Uradno poročilo o 'j zadnjih bojih pri ČadalŽi pravi, da je dne j 31. marca zjutraj začela turška vojna mor-• narica obstreljevati pozicije bolgarske prve brigade Šeste divizije. Pozneje se jej je priključila tudi poljska artiljerija. Proti poldnevu je začel neki turški oddelek prodirati proti bolgarskim pozicijam, ki jih je imel zasedene 3. polk. V oddaljenosti 1300 korakov so se Turki ustavili in je le Še en bataljon prodiral dalje, a se je moral vsled bolgarskega ognja umakniti v popolnem neredu. Popoldne je poizkusila prodirati nova turška kolona, obstoječa iz treh bataljonov, pa je bila zopet odbita in se je proti ve-: čeru umaknila. Medtem pa se je izkrcal Jpri Ksarteru večji turški oddelek, ki pa ; so ga Bolgari popolnoma decimirali z brzo-; strelnimi havbicami in ga pognali v divji beg. Pod zaščito noči so potem Turki ponovno poizkusili svojo srečo, a jih je 3. polk popolnoma razbil. Bolgarski oddelki, ki so dne 3. in 4. i aprila rekognoscirali pred fronto, so našli ' 300 korakov od bolgarskih pozicij 400 turških mrtveccv, v oddaljenosti 500 do ; 700 korakov pa še nadaljnih 1000. Videli : so še več mrtvecev, ki jih pa niso mogli pobrati, ker bi bili sicer prišli pod turški ogenj. so bila vsa izborno obiskana. Na zborovanjih se je protestiralo proti novim bramb-nim predlogom in se je sprejela resolucija, ki poživlja poslance, naj ne dovolijo sedanjemu sistemu niti enega moža niti enega pfeniga, zahteva namesto sedanjega vojaškega sistema uvedbo sistema ljudske milice ter izraža zahvalo inozemskim socijalnim demokratom, zlasti francoskim, na njihovem antimilitarističnem postopanju. j ; Križ naSofijino nadaljeval nekako tako-le: Po štirih letih smo se danes zopet sešli na prvem volilskem zboru za občinske volitve. Pred štirimi leti smo bili v tem času Že sredi agitacijskega dela za volitve, ki so se vršile tedaj meseca julija in sicer prvič na podlagi novega volilnega reda, ki je znatno razširil volilno pravico in je bilo vsled tega tudi veliko našega elementa v mestu in okolici pritegnjenega med volilce za občinske volitve. Tedaj je vplivala ta novost na vse stranke, vplivala je celo toliko, da se je vzbudila tedaj nova stranka, ki pa je potem kmalu zopet zaspala. Letos vlada v pogledu na občinske volitve še nekako mrtvilo pri vseh strankah. Edino, kar je treba pribiti, je pa, da so naši zaupniki po okolici pokazali veliko smisla za organizacijo in za disciplino. Sklicujejo se zaupniški sestanki, katerih se je vršilo že veliko število, in vzeli so pripravljalno delo za volitve po okolici v roke z vso vnemo. V mestu še ni takega razpoloženja, čemur je morda povod to, ker tudi pri nasprotnih strankah ni videti tiste agitacije, kakor je bila prejšnja leta, dasiravno vse kaže, da so si zlasti Italijani sigurni svojega uspeha pri letošnjih občinskih volitvah in upajo, da si še zboljšajo svoj položaj. Za kaj pa gre pravzaprav pri teh volitvah ? Pri teh volitvah gre nam zopet enkrat za slovenski Trst. Mi hočemo zares imeti slovenski Trst, General Savov je sporočil 3. polku za j mj hočemo tu, kjer prevladuje sicer itali-njegovo odlično ponašanje posebno kraljevo i janski element, kjer pa smo tudi mi v zahvalo. _ j znatnem številu, ne samo ono, kar je pra- Mir 86 kmalu sklene. ; vi£no, temveč hočemo tudi, da se odpravi SOFIJA, 6. (Izv,) Uradni „Mir« izražal ono> kar je lfam v sfc0d0| kar je krivično. upanje, da se mir med balkansko zvezo in j Mi h0Čem0| da se našemu narodu v Trstu Turčijo sklene v najkrajšem času. Glede iin okolici osigura ekzUtenca. mi hočemo, meje sprejmejo balkanske države črto j da se odstranijo vse ovire njegovemu raz-Midia-Enos, kakor hitro se določijo vsi vojllr ki mu jih dela sedanji polo2aj| mi Za občinske volitve« Prvi volilski shod. Politično društvo .Edinost" je z ozirom na bodoče občinske volitve sklicalo na včerajšnji dan prvi volilski shod, ki se je vršil v veliki dvorani Narodnega Doma in ki je pokazal, da so se naši volilci Že začeli živo zanimati za občinske volitve, kajti udeležba je bila v resnici zelo lepa in so bili zastopani naši volilci iz mesta, pa tudi okol'.cs v prav častnem številu Shod je otvoril predsednik političnega društva, deželni poslanec in mestni občinski odbornik dr. Josip Wllfan, ki je po kratkem pozdravu zborovalcem j Jati> ka^or Italijane. Na ta očitek naj danes tu jasno od- druglh narodov, le Trst nam odpira pot v Širni svet, edino le Trst more zanesti med ves naš slovenski narod one gospodarske in kulturne pridobitve, ki jih daje le življenje velikega bogatega mesta. Trst je pogoltnil v stoletjih toliko naše življenske moči in je požira tudi sedaj, da smemo z vso pravico zahtevati od Trsta, da nam vrne, kar nam je vzel. Irst je rastel z našo krvjo našo muko, našo močjo, ki se je potapljala v italijanskem elementu, in to kar smo takorekoč dali, da se je pognojila tuja njiva, mora tudi nam prinašati sadu ! Prazen je tu izgovor, ki ga tolikokrat slišimo od italijanske in zlasti internacionalne strani, da smo prav tako slabi, kakor Italijani, da nam gre pri tem, ko se bojujemo za slovenski Trst, le za politiko, da bi potem, ko bi dosegli, kar hočemo, prav tako zlorabljati svojo moč, kakor jo zlorabljajo Italijani. Mnogokrat so nam italijanski socijalni demokrati zalučali v obraz v mestnem občinskem svetu, da nismo nič boljši od Italijanov, da smo prav taki šovinisti, kakor so oni, da se tudi mi hočemo uveljaviti na škodo drugih narodov, d?, je nas treba presojati s prav tako nezaupnostjo in nas prav tako robi- kraji, ki bodo tvorili novo mejo. Zavezniki sprejmejo tudi glede na vojno odškodnino stališče velesil, če velesile izjavijo, da se bo finančna komisija, ki se snide v Parizu, bavila tudi s tem vprašanjem. Bolgarska odpušča domobrance. SOFIJA, 6. (Izv.) Vojno poveljništvo je začelo odpuščati domobrance na časovno nedoločen dopust. Vojake odpuščajo po letnikih. Bolgarsfco-grški spor zaradi Nlgrite. SOLUN, 6. (Izv.) Srbsko-bolgarska hočemo, da v Trstu in okolici ohrani naš mnogoštevilni živelj svoje Število, ki ga je pokazal pri drugih volitvah in tudi pri ljudskem štetju, in smo zato odločno proti temu, da bi se zlorabljala občinska in državna moč proli našemu življu. Zato se bojujemo za slovenski Trst poleg italijanskega. Slovenski Trst je za nas še velevažna zahteva, da, lahko rečem, edina pametna zahteva slovenskega naroda. Slovenski govorimo, da ni utemeljen in to še prav posebno ne, če prihaja iz vrst socijalnodemokratskih zastopnikov, ki pri vsem tem prezirajo eno stvar, ki pa je odločilna. Resnica je, da smo tudi mi ljudje z vsemi napakami, res je, da vlada v posameznikih in tudi v skupinah močan egoizem, ki potaplja vest in moralo, toda eno pozabljajo Italijani in socijalni demokrati : sredstva, ki rabijo nam v to, da bi slovenski element dosegel enako moč, kakor jo ima italijanski. Naša sredstva niso ne sredstva nasiljfe, še manj pa sredstva korupcijel Mi ne trdimo, da hočemo mesto, ki nam gre, izbojevati kar s pestjo, mi nočemo, da bi si pridobili to mesto z vsemi onimi sredstvi, ki jih daje občinska uprava italijanski večini, mi hočemo, da pridemo do veljave na podlagi zakona, ki nam zagotovlja enake pravice, kakor drugim. Mi nočemo priti do veljave z nasiljem, s korupcijo, in ne na škodo drugega nacijonalnega elementa, temveč le na podlagi take ureditve razmer, ki zagotovlja nam in Italijanom enak svoboden razvoj! Zato pa so si tudi že prvi slovenski politiki v Trstu postavili v svoj program kot prvo točko, za katero se je treba bojevati z vsemi silami in katero je že svoj čas posebno naglašal naš prvoboritelj dr. Gre-gorin, proporcionalni volilni sistem ! Mi hočemo priti do veljave potom proporcijonalnega volilnega sistema, ki daje vsakomur le to, kar mu zares gre, ki daje tudi drugomišljenikom ono moč, ki jim gre po njihovem številu in moči. Edino le proporcionalni volilni sistem bi mogel ozdraviti tržaške nacijonalne in socijalne razmere. Za proporcijonalni volilni sistem smo se že bojevali, smo tudi že predlagali resolucijo ob začetku delovanja sedanjega občinskega sveta, jeseni leta 1909., in nam ta točka našega programa ostane tudi nadalje v prvi vrsti. Prav tako pa je tudi prva dolžnost vseh onih, ki delujejo v našem javnem in političnem življenju, da opozarjajo naše najširše mase na velikanski pomen proporcijonalnega volilnega sistema. Trst je edina zemlja, kjer slovenskemu narodu dana pozicija, ki nudi nekaj več, j Leta 1909. je prišlo pri občinskih vo-komisija, ki je preiskovala spopad med j kakor pa samo životarjenje. Trst je kraj I litvah v več okrajih do ožjih volitev, kar bolgarskimi in grškimi četami v Nigriti, : kjer moremo priti do socijalne in gospo-I je bilo dokaz, da v onih okrajih nobena je razsodila, da ona pokrajina ostane tudi! darske veljave, ki more dati slovenskemu J od treh strank ni dobila toliko glasov, da nadalje pod grško upravo. J narodu možnost, da se razvije na stopnjo I bi bila imela absolutno veČino. Pripadli Str*n O > ^ 9« Ti-stu, 4 7 aprila i. VI* pa so pri ožjih rolitrah mandati ali oni Vsi voiflci zaupiik! II. ok»Hčaw;k«g» dala svoje glasove! volflnsga cfcrsj*, ki so «ob* vo- [lise tete za 6?oje dsrozje, so ■aproseci, svoje izključena od volitev, stranki, kateri je stranka, ki je bila kakor so socijalisti zmagali z našimi glasu vi, ali pa ona, ki je imela večino, četudi ne nad polovico glasov, Če so se volilci tretje stranke vzdržali volitev. Tako zastopa potem posamezne okraje stranka, ki ni imela niti polovice vseh volilcev, in je poleg tega Dopolnoma izključena stranka, ki je dosegla tako velik uspeh, da je zaradi nje prišlo do ožjih volitev. To ni pravično, da se na tak način zaduši manjšina, kajti če bi se n. pr. sešteli vai slovenski glasovi, ki so bili oddani za slovenske števne kandidate v mestu, bi bilo teh glasov za več nego en mandat, če bi bili vsi združeni v enem okraju. Po sedanjem sistamu pa ima stranka, ki ima nekoliko več moči, nego druge, zasiguran uspeh. Pa tudi če se ne oziramo na stranke, temveč le na narodnostno razmerje, so zasigurani Italijanom, dasiravno niso sami v mestu, vsi mandati, popolnoma izključeni pa smo Slovenci vkljub tisočem, ki jih štejemo. Ta krivica se da odpraviti le po proporcijonalnem volilnem sistemu, ki bi se bil že zdavnaj moral uvesti, ki smo ga Že zdavnaj zahtevali, kateremu pa je do zadnjega nasprotovala tudi vlada. Ko vlada ni imela drugega izgovora, je poudarjala, da proporcijonalni sistem ni priznan v Avstriji, toda tudi ta zadnji pi-Škavi vladni izgovor odpade sedaj, ko je proporcijonalni volilni sistem že uveden v Ljubljani, v Dunajskem Novemmestu in tudi v Lincu. Ta izgovor, ki je stal proti naši zahtevi kakor nepremakljiva skala, torej odpada sedaj, saj se celo dela na to, da se uvede proporcijonalni volilni sistem v delavske bolniške blagajne in zavarovalnice proti nezgodam. Vlada sicer ni priznala proporcionalnega volilnega sistema nam na ljubo, toda kar je za ene prav, mora biti tudi za druge. Kar je vlada storila za Nemce v Ljubljani, ima tem večjo dolžnost, da stori tudi za Slovence v Trstu. Če hoče biti vlada pravična in dosledna, se mora sama postaviti na stališče, da se mora tržaški občinski volilni red čimprej preurediti na podlagi proporcijonalnega volilnega sistema. Mi, ki se bomo bojevali pri teh volitvah še po starem sistemu, bomo občutili zopet vso grenkobo, ki je združena z moralnimi uspehi, ki niso to, s čimer bi se mogli zadovoljiti, ker nam prav ti uspehi kažejo vso razliko, kar je in kar bi moralo biti, ker nam kažejo, kako ogromno Število slovenskih volilcev v mestu je oropanih svojih pravic, a postaviti se moramo zanaprej na stališče, da naš volilni boj v mestu znači našo manifestacijo, odločno zahtevotržaškega slovenstva, da se v Trstu uvede proporcijonalni volilni s i • s t e m ! (Živahno odobravanje.) Prva dolžnost naših zastopnikov] v mestnem občinskem svetu bo, da tedaj, ko se prvikrat snide novi mestni občinski svet kot deželni zbor, da to zahtevo ponove in Če ne drugače, tudi zahtevajo, da naravnost vlada sama predloži predlog na preosnovo občinskega volilnega reda po proporcijalnem volilnem sistemu. (Dalje prihodnjič.) * * Volil ski sestanki v mestu. Sestanek volilcev I. mestnega okraja, se bo vršil v torek, dne 8. t. m.f ob 8 zvečer v »Konsuranem društvu" v ulici Laz-zaretto vecchio št. 31. da tfh Smpreje i* čim toč««$e pragladajo, popravijo in izpopoisijo v smtelu dobljenih navodil. * * * Za Gornjo Greto InTrstenik |e imenik volEccv na razpolago vsak dan od 5 do 7 zvečer Dri g. A!ebssadru Farlaau, Gornja Greta št 385. * ♦ * — S h o d volilcev, ki ?e |e vrši! včeraj popoldne na Greti, je usnei prav dobro. Natančneje poročilo priobčimo jutri. Dijaško podporno društvo v Trstu. Občni zbor Dijaškega podpornega društva v Trstu se je vršil v petek, dne 28. marca t. 1. v društvenih prostorih trž. podružnice SPD. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. dr. Lj. C i k o v i ć, ki je s prisrčnim nagovorom pozdravil navzoče zborovalce ter omenjal prevažni namen tega dobrodelnega društva. Z naraščajočim številom dijaštva rasto tudi potrebe in zato upa, da se bode tudi naše rodoljubno občinstvo oglašalo v večjem Številu s podporami temu prekoristnemu društvu v pomoč. Nato je prečital društveni tajnik g. Miroslav P r e t n e r poročilo o delovanju v upravnem letu 1911—12. Iz skrbno sestavljenega poročila posnemljeno, da je društvo tudi v minolem letu vršilo neumorno svoje delo ter stalo vsikdar na pomoč našim ubožnim dijakom. Poročilo nam podaja tri glavne slike. 1. Število in stanje našega srednješolskega dijaštva v Trstu; 2. podpore, ki so jim bile v pomoč in 3. podpornike društva. Izmed srednjih šol prideta v poštev za nas predvsem tukajšnja državna gimnazija in realka. V minolem šolskem letu 1911—12 je bilo število našega dijaštva sledeče: Na c. kr. državni gimnaziji 230 Slovencev, 19 Hrvatov, 3 Čehi; na c. kr. državni realki 93 Slovencev, 12 Hrvatov. Skupaj torej na obeh zavodih 323 Slovencev, 31 Hrvatov in 3 Čehi. Skupno Slovanov 357 proti 324 lanskega leta, 302 predlanskega leta in 261 leta 1908/09. In če bi se pravično zaznamovala narodnost tudi na občinskih srednjih šolah, bi se gotovo 'podvojilo to število dijakov. 2. Podpore, s katerimi je pohitel odbor dijaštvu na pomoč, so bile sledeče: 51 dijakov je prejelo podporo za hrano, stanovanje in obleko, 21 podporo za šolnino in 98 dijakov podporo s knjigami. 170 dijakov je našlo pomoč pri tem dobrodelnem društvu. Dalje je prejelo večjo podporo 5 visokošolcev za nadaljevanje svojih študij. Pri podelievanju podpor je odbor vedno pazil na to, da je vsak prosilec dokazal s pričevali, da točno izpolnjuje svoje dolžnosti. Druga večja podpora, katero je podelil odbor^ je ustanova Ivana Mar. Vatovca za slovanske dijake tržaške državne gimnazije. Ker so obresti glavne imovine znatno narasle, je podelil odbor za šolsko leto 1911/12 dve ustanovi po 200 kron. 3. Društveni dobrotniki. Žalostno je dejstvo, da zamore to tolikanj koristno društvo navajati le malo število članov in podpornikov, kar očitno kaže brezbrižnost do slovenskega dijaštva. Kaj nam pomaga vedno tarnanje o zapostavljanju našega jezika po uradih i. t. d., ako si mi ne vzgojujemo potrebnega naraščaja. Odbor je storil že ponovno poizkuse, da bi pomnožil število članov. Pomnožil jih je pač na papigu, a ko je došla druga f dolžnost, da se pokaže isto z dejanjem, S e sta n e k v o 111 cev III. ra e s t -; je morala pobotnica zopet nazaj v predale nega okra a se bo vršil danes, dnel^i« -1 1 m -t^i 1- — • . , «0, , .. ^ — hlap-ainilrn Lr rinrMtirn Trlrali cmr» tt^io 7. a p r i I a ob 8 In pol v prostorih „Pod- dornega društva" v ulici Torre bianca 41 Reklamacijska doba se kmalu zaključi in ve liko volilcev tega »olilne^a okraja se do danes še ni prepričalo, a J so vpisani ali ne, tako, da je nevarnost, da zamude rok za reklamacijo In s tem izgube svojo volilno pravico. Volilski sestanki v okolici. Za Frdenič inSovraniščese vrši sestanek tamošnjih volilcev danes, dne 7. t. m. ob 8 30 zvečer v gostilni „pri Živcu". _ . . ^ V „Gospodarskem društvu« mocJ° Je Pnredll<> Dijaško podporno dru-na Frdeniču pa se vrši rolllni sestanek šfrvo prvi velik dobrodelni koncert, ki je v torek dne 8. t. m. ob 8 30. uspel ne le v umetniškem, temuč tudi v blagajnika k počitku. Trkali smo na vrata vseh naših denarnih zavodov in bank, a razun „Tržaške posojilnice in hranilnice*, „Jadranske banke" in „Trgovsko-obrtne zadruge" nas ni uslišal nihče. Zato pa bodi izrečena preiskrena zahvala imenovanim zavodom, ki so se nas, kakor vedno, tudi to pot spominjali z lepo denarno podpoto. Čeprav pa je ta stran dobrotnikov nekoliko temna, ne smemo pozabiti onih, ki so nam bili v stiski prava tolažba. To so vrli sodelovalci, s kojih po- Trgovci! Častim si javiti, da sem otvoril v Trstu, ul. Felice Venezian Štev. 10 zalogo Čokolade, raznih kan d i tov (bonbonov) in vsakovrstnih slaščic znane tovarne^ 07*677Č/C dj V//7 C/lSC/l er~jCt Cene brez konkurence. V JCranju. Blago priznano dobro. Xarl JCauč/č, ekskiuz. zastoj Trst, ulica Felice Venezian 10. RUDOLF SCHUZ.TZB - IZ BERLINA kenoasljonlranl zebotehnlk - PlAZza Barriera vecchia. uhod ulica Sette Fontane čter. 2, UL UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, sooeee Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujočOi slojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9—1 IN 5—7. ■■■■■■■■■ranBBnnBBnBBnHHHP prva in edina pisarna — v vojaški stvari ~ (kMOMijMlraM «d o. k. ueraeitniitva) Tnt, ulica della Caserma 5, fl. n. Daj a aaavete in informacij« o vsem, kar se ti£e ncnra£eaja im vojaške slažbe. Iadelnje in edpotf^a rssko Tisto profteag rojačlcega — oproS&eoje od vaj, enoletno pro-ioaitve, doseaaoje zakonitih BfOdhMOti glede prosoa&ne shi£fce, rsprejetj* ▼ rojaŠke lole itd. — Pooblaščena je »usto-paHi rtntffco prod oklastajjami.— Reševanja hftro hk totoo. — Unte ore-« Ob del&v- GOSTILNA Air Antlca Pompe! TRST trg a Goldoni in na iitem trgu se nahajajoča se toplo priporoča slovanskemu občinstvu za oblen obisk. Fran Mmrinšek. CKFFE GOLDOlfl Ofc od %. pndpomdne do 7. popoiadae. ----in 10 do ®P°ld- PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj št 317 ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za j postrežbo na dom. Sprejema v pecivo vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena. Poizkusite si nabaviti crevlje v trpvini Jtoova Calzolerla Moderna Trst, ulica Barriera secchia št. 19 ;k|er se nahaja gotovo velifca izber črevljev ■ za moške, ženske in otroke po zelo znižanih !cenah. Specijaliteta: elegantni čreviji za dam^ v vseh nafnovefšfh oblikah. Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n ] Priporoča se c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja. Bogata iz bera najnovejših angleSkih vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Oglase, poslana, osmrtnice In vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je po-Siljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti« ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo Gokhref štev. IG—11, Tel. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles Itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav u to čuje piva. Lastna delavnica u popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokoles itd. — Velika zaloga pripadkov. Mika irtiil |«nHi M Buki M, v*«aJ ritoa ImliHi TE LIPOV »47. - 8TOCK FSB L'M G#ODBICH (amarlknufet). attomobzu ia fosodo po Nova trgovipa jj Cesare Gentilli Trsi, ul. Campanile 21 nasproti srbsko-pravoslavni cerkvi. Prispele so zaduje novosti oblek za gospo in deklice in bluz po cenah, kakor jih še ni bilo y Trstu. Ob priliki pomladanske sezone prej nego kaj kupite, obiščite povo trgovino Cesare Gentilli Trsti ul. Campanile 21 nasproti srbski pravoslavni cerkvi Hnenle dr. G. PfelfeMu primarija v 5 Budimpešti Gosp. J. SERRA VAL L O t Trst. Z vašim železnatlm kina vinom Serravallo sem dosegal Izborne vspehe v slučajih slabokrvnosti po vetlki zgubi krvi, krvavenja In oslabelosti. Predpisujem vaš Izdelek večkrat v moji razširjeni praksi. Budimpešta, 17. novembra 1911. Dr. G. PFEIFBR. r v L' Itjl.i, :' -1 cLLjfiiU i ? ' >J ,k.SI>IXQST 96 T' gmotnem oziru najsijajneje. Bodi izrečena na tem mestu predvsem preiskrena zahvala v prvi vrsti voditelju te dobrodelne predstave c. kr. učitelju g. Avgustu Wasch-tetu, ter blagim sodelovalcem, koncertni pevki g. Miri Costaperaria, operetnemu pevcu g. Lj. IliČiČu ter pianistu g. I. Troštu. Njih požrtvovalnost ostane v trajnem spominu začrtana v krogu dobrot nikov Dijaškega podpornega društva. Ob zaključku izreka poročilo posebno zahvalo slovenskemu časopisju, posebno „Edinosti" ter zahvalja vse one, ki so se ob raznih prilikah spominjali društva z večjimi ali manjšimi prispevki. Z iskrenim pozivom se obrača končno do občinstva; da ne bi zabilo naše mladine, našega pridnega, a bornega di-jaštva. Saj narod, ki nima dovoljnega, v zdravih razmerah živečega dijaštva, ne more napredovati. Zgled naj nam je naš nasprotnik, ki polaga ves svoj up in bo-£ dočnost naroda v mladino. Tajnikovo poročilo je bilo enoglasno z zadovoljstvom sprejeto, na kar je poročal blagajnik g. dr. Josip Abram o društvenem premoženju. (To poročilo sledi v kratkem.) Tudi to poročilo je bilo z odobravanjem sprejeto. Pri izpremembi pravil se je vršila kratka debata, koje so se udeležili gg.: dr. Iv. Merhar, Vinko Engelman, dr. J. Wilfan in drugi, na kar je bila izpre-memba, predlagana po odboru, enoglasno sprejeta. Ko je bil sprejet še nasvet g. dr. Iv. Merharja glede bodoče dobrodelne prireditve, je bil izvoljen enoglasno za upravno leto 1912/13 odbor, ki se je konštituiral sledeče: Predsednik : dr. Ljud. Cikovič, c. kr. profesor; namestnik: dr. Jos. Wilfan, odvetnik in deželni poslanec ; tajnik : Miroslav Pretner, vodja c. kr. pripravnice; blagajnik: dr. Jos. Abram, odvetnik; odbornik : Ivan Bandel, c. kr. žel. uradnik; namestnika: Božidar Betriani, c. kr. učitelj in Matej Dolenc, c. kr. profesor. Pre-gledovalci računov: dr. Gust. Gregorin, odvetnik, državni in deželni poslanec, Ivan Kokalj, c. kr. car. uradnik, Gracijan Ste-pančič, veletržec. Nato je zaključil predsednik zborovanje z željo, da bi se vsikdar kazalo tudi v bodoče zanimanje za to društvo, kar bo tudi odboru v bodrilo za nadaljno uspešno delovanje. Drinopoljskim junakom. Grmi junakov naših reka skoz mečev blisk in grom topov, ognjena kača ljuto seka, kipi in pada od zidov ... Če kdaj se plamen v prsih vname, kdo ugasne ga, kdo upepeli? Junak junaku gre na rame od tam čez zid, skoz val krvi! Že petsto let nam plamen neti in v prsih gnjev ostri Turčin; zdaj mečev blisk nam k zmagi sveti, pod nogo vitim je pai Odrln ... H*}, vzidi solEce, naša slava, na stolpu barj&k dvigrj car! Pod tabo vojska tlsočglava gre kakor zmagovit vihar! Oj divni naših vojsk pohodi, a groze naše v njih odmev. Zamrl je v sjlh naš klic k svobodi in legel v g", ob pogumni lev . .. A zdaj junaki od Rodope in kar jih |e rodil Prilip, drve kot ievi čez okope in zrušijo Otirin na hip! In vnuki zdaj, Prilipa veja, in kar Marice |e sinov, gredo, pojo . .. njih epopeja z grmenjem se bori topov! Iz prs slpvaaskih epopeja čez plan buči, pozdrav krilat, v grobnici, v temi mavzoleja se z grozo zgane car Murat . . . Tačas pa čez Koso to polje z junaki jaha Njemanič, zajaha prav pred Driaopoiie, pred njim pa — Marko Kraljevič... Fran Žgnr. Domača vesti. Odborov« seja političnega društva „Edinost" se vrši danes, v ponedeljek, dne 7. t. m. točno ob S popoldne v „Slovanski čitalnici". Vcblfeni so vsi gg. odborniki in namestniki, kakor tudi gg. deželni poslanci, da se seje polnoitevilno udeleže. Predsednik. Podpora državnim aradnlkom In nsinž-bencem. Kakor doznavamo od zanesljive strani, je vlada dovolila državnim uradai-kom hi uslužbencem v Trstu Izredno podporo za dobo 4 let. — Dotična svota bo kontingentirana nn posamične oblasti. Konstatiramo, da se ]e poleg drugih tudi državni poslanec dr. Rybaf mnogo potrudil radi te podpore. Opozarjamo sicer, da podpore, ki jih dobe posamezniki, ne bodo bogve kako velike, toda glavno Je, di Je led prebit in da Je vlada uvidela, da je treba kaj storiti za državne uslužbence v Trstu. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes, ponedeljek, zvečer ob 8 skupna pevska vaja. Prosim, da se vsi hi točno odzovete. Pevovodja. Odbor zidarske skupina. V sredo ob 6 zvečer važna odborova seja. Odbor .Zveze Jugoslov. lesnih delavcev". Jutri, v torek, ob 8 zvečer odborova seja. Tesarska skupina sklicuje za sredo ob 8 zvečer Javen shodv društveni dvorani, ul. sv. Frančiika 2. Skupina parketnih stavcev vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo ob 7 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Slučajnosti. Kovinarski delavci v Trstu so vabljeni na sestanek, ki bo v sredo ob 8 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu (blizu »Jadrana"). Posebno pa so vabljeni delavci iz tehničnih zavodov „Sv. Andrej" in „Sv. Marko" ter Lloydovega arzenaia. Dnevni red: „Zveza Jugoslovanskih kovinarjev". Ker se izvoli na tem sestanku pripravljani odbor „Zveze", bi bilo želeti, da bi se ga udeležili vsi slovanski kovinarji v Trstu. Čas Jez ozirom na zadnje dogodke zelo resen, zato vsi na delo 1 Slovensko gledališče. Benefica ge. Dragutinoviceve in g. Dragutiiiovica. Za svoj Č2stni večer si Je izbral g. Dragutinovi Barretovo „Vznamenjukriža". O uprizoritvi sami, ki Je uspela v vsakem oziru kar najbolje, izpregovorimo obširneje v jutrišnji številki, danes naj se omejimo le □a konstatacijo, da je naše občinstvo pokazalo snoči, da zna ceniti vztrajoo, neumorno, požrtvovalno delovanje g.DragutinovIća, v pro-speh našega gledališča, kateremu Je res duša kot artistični vodja in režiser. Velikanska udeležba občinstva Je dovolj Jasno pričala to in prav tako tudi prisrčni pozdrav, s katerim je sprejelo občinstvo oba slavjienca ob njunem nastopu. Ob burnem odobravanju so bili izročeni i bencficijantoma krasni darovi: mogočen cve-ItUčni nastavek, ki so ga podarile ge. Dra-I gutinovičevi narodne dame, lovorjev venec i »Zaslužnemu režiserju" podarjen po rednih obiskovalcih gledališča, namizni nastavek, kadilska mizica (darijo igralcev) srebrna doza, I krasen prstan, čajna mizica, kipec Merkurija. i V vezani besedi Je izpregovoril na odru česttlko g. Dragutinoviču g. Kovačič in ob-j činstvo se jo pridružilo tej čestitki z dolgotrajnim odobravanjem. Bil je to lep večer i za benficijanta i za občinstvo, a lahko rečemo, da tudi za naše gledališče, ki sme biti ponosno na uspehe svojih moči, ki so obenem tudi njegovi uspehi. Častni večer obeh Dragutfaovičev Je bfl tudi častni veter eeštga gledališča. ♦ * V nedeljo, dae 13, t. m,, zvečer Smetanova opera „Pre4aA& nevesta". iz Cšcmške* Repentaborska mladima oriredi dae 4. maja ples pri g. Štefan Ozblču, Svirala bode Lonjersks narodna godba. kg K 10-—. Kumarce in vsakovrstno zelenjad pošiljam po povzetja. ANTON LINEK, Znojm.__ Stalni krajevni agenti, T" sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Oprski dovoljenih Brečk. — Ponudbe pod .Merkur", Brno, Neugasse St. 20. 324 SLOVENCI 1 SLOVAKI i Podpirajte družbo SV. CIRILR IM MET0DR1 5.00 552 5.55 7.37 7.45 9.05 9.10 9.15 13 50 2.40 4.30 4.42 6.00 735 7.40 8.22 8 40 10 89 Tiskarska dela j v najmodernejšem slogu, v ] priprostem ali večbarvnem j tisku po zmernih cenah 5 ♦♦♦ : Trgovske tiskovine ! Računi v vseh oblikah, za-J vitki, pisemski papir, memo-\ randum, dopisnice itd. itd. evnik „Edinost &4 l je založil naslednje knjige, ki se dobivajo v tiskarni .Edinost", v .Slovanski knjigarni" Josipa Gorenjca v Trstu in v vseh hnjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. Poštnina za posamezno knjigo znaša 20 vinarjev. 1. VOHUN. Spisal I. F. Cooper. Cena K 1'60. — TRI POVESTI grofa Leva Tolstega. Cena 80 vin. — 3. KAZAKI. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Jos. Knaflič. Cena K 160. — 4. PRVA LJUBEZEN. Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. Cena 1 K. — 5. POLJUB. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karo-lina Svetla. Poslovenil F. P. Cena 80 vin. — 6. BESEDA o slovanskem obrednem jeziku pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu). Cena 30 vin. — 7. IGRALEC. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. iM. Dostojevski. Poslovenil R. K. Cena K 1'60. — 8. JURKICA AGIĆEVA. Spisal Ks. Šandor-Gjalski. Prevel Fr. Orel. Cena 2 K. — 9. UDOVICA. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomič. Poslovenil Šteian Klavs. Cen;? K t SO — 10. JUG. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Posloveni' ti V. Cena 3 K. — 11. VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Le Cnevalier d* Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisai Aleksander :: :: :: Dumas star. Prevel Ferdo Perbavec. — Cena K 2 50 :: :: :: 4> ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t $ « j n j "I ! t I Ml Olje, kis, milo. rn Dl A CP IN I Trat, ulica Iitria Štev. 21 I H- DIMUUini, Prodaja olja, kiaa, mila ra drugo. 338 omrnjanlc in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. Caai za p f i h o d, oziroma odhod so neznanju! po srednjfi-evropskem Saaa. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). B Herp«lje, Pula in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovse -Dnnaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakoro in medpostaje. O Gorica- Jesenic« - Celovec- Trbii-Ljubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaj«. M le do Buj in medpostaje, O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbii-I.jub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica - Jesenice - Trbiž - Ljubljana - Beljak-Celovpc-Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje. B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljnbljana-Beijak-Inomost-Monakovo-Pariz in med p. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (AjdovSĆina). O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dnnaj) Pul» in medpostaje. B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj-Linec-Praga-Dečin. O Gorica, Jesenice, Beljak, laomoit, Mo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih i 2.14 O Herpelje-Divača. 2 »O O v Gorico. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja. Solno^rada, Celovca, Mona-kova, Lnomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Oe- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja. 8.S7 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Igub- ljane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. S.OO B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, lnomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). lO OO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.2S O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo). 10.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaM ob nedeljah in praznikih t 9.517 O Iz Gorice. ».41 O Iz Divače, Herpelj. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). 6.40 B čez Nabrežino-Tiiič v Cervinjan, Gradež, Italijo. 8.00 O čez Nahrežino-Tržič v ČerruHan, GraM in Čez S. Giorgio di Nogaro v Videm. 1.20 O č«z Bivij-Tržič v Oerviajan, Grad«* Italijo. 4.10 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča tnabaN do červinjana. 7.05 B čez Bivij-Triič v Červinjan, Gradež, ».20 O čez Bivij-Tržič v Červinjan. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 čez Tržič, Nabrežino ix Cervinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešane* iz Cervinjana. 10.33 B čez Tržič-Bivg iz Italije, Gradeia Cm- viajana. 2.48 O Čez Tržič-Bivy iz Italije, Gradeža*), C«i-vinjana • t« O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, Gradeia, Cervinjana. 11.1B O čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeia, dw-vinjana. Na progi Cerviajan-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajališčem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje • parniki in motorskimi čolni lagunske paro-brodne družbe nN. I. B.* po sledečem voznem redu: Odhod Gradež o. p. prihod Gradež zdr. p. odhod Gradež zdr. p. prihod Gradež o. p. 8.15 12 25 8 40 12.50 7.S0 11.30 7.55 11.55 4.00 9.00 4.25 9.25 3.15 8.15 3 40 8.40 . ................................ : _' - __J_L_!_ Vn MM lil I ;'■::,:..: j • ■ ■ ■ : TTT *) Toiijo Iz ćervlajaaa v Grtdež ln nazaj t oktobra ta aprila mk dan, v drugih mescih L J. od novembra do Tfcljufno marca la ob fatrtkih. i ' ■ ALOJZIJ TflUČflR- DOTOULJE avforizirano stavbno in kamnoseško podjetje zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. POZOR I POZOR! ' ' ■ ' Mi l' ' ' » ■ » ' ' ' ' ' ' ».'I i I M l i t i I I 1 i M TM delava k« Itd. Hd. ACRnn A D kovač, mehanik ia elektrotehnik - z » OUVUnn za nlkellraaja, pozrebrntaja, bakraaja Trst, Vit fiaatano Doalzrtti 5. - Teltfoi 126, Rob. IV. PoprarUa priprav« sa lofcenje piva, moViij« as ni in bencin, sesaljka, Bralna Biroja, motocikla, Dicikl« Ia izvrihne druga dela, U spadajo r stroko mehanikov, priprava sa alaktrično razsvetljavo, električne motorja In vzdigovalnic«, električne zvonce, talefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žara (o, stekel ra fat la elektrike is drugih prsteetav. 50000 parov čevljev 4 pari za K 8 50. ^fi Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črevljer pod nabavno ceno. Prodajam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črevljev na zavezavo, elegantne oblike, iz Črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podšivani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo WSm samo 8'50 kron. I. GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec Stev. 278 Dovoljena zamena ali pa se vrne denar.