roitnina plačana T gotov tuL Leto LXXm., št. 143 Ljubljana, sreda 23. oktobra I940 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje in praznike, — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2-50, od 100 do 3O0 vrst a Din 3, večji taiseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFBAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg flt, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Na Bližnjem vzhodu še ne pričakujejo dogodkov Uradna turška poročila o načrtih Nemčije in Italije v zvezi z vojaškim položajem na Balkanu in Bližnjem vzhodu Turčija bi se uprla vsakemu napadu na svoje ozemlje — Položaj Grčije neposredno povezan s situacijo ob Sredozemskem morju Ankara, 23. okt. s. Uradna turška poročila pravijo na podlagi informacij iz Nemčije, da obstoji vojaški načrt osnih velesil zaenkrat v tem, da na eni strani ojacijo letalske napade na Anglijo, na drugi strani pa udarijo na vzhodu, oboje z namenom, da prodro skozi angleško blokado. Poročila pravijo dalje, da sta Madžar-ka in Bolgarija menda že pristali na dovoljenje za prehod nemških čet preko svojega ozemlja. Za večje vojaške operacije v smeri proti Suezu pa bi morali imeti Nemčija in Italija zasigurani predvsem poti za prevoz vojaštva do Carigrada in do Soluna. Zaenkrat je sicer na razpolago nemški vojski pot po Dunavu, toda ta možnost odpade pozimi, ko Dunav zamrzne. Zato smatrajo v Turčiji, da bodo mogoče vojaške operacije Nemčije in Italije na vzhodu odložene do prihodnje pomladi. Tursko staliSče Ankara, 23. okt. s. Včerajšnji turški listi zopet obsežno komentirajo položaj na Balkanu ter se bavijo zlasti s stališčem Bolgarije. Listi poudarjajo, da je v zadnjih dveh letih Turčija pokazala dobro voljo pri reševanju vseh vprašanj med Turčijo in Bolgarijo. »Jeni Sabah« pa obenem naglasa, da ne goji Turčija proti nobeni državi anim ozn osti, tako tudi ne proti Nemčiji in Italiji. List iTan« pravi, da Turčija ne želi iti v vojno, razen če bi bila prisiljena. Turčija zavzema v sedanjem položaju samo zato stališče, ki ga ni mogoče označiti kot nevtralno, ker hoče varovati svoj obstoj. Pri tem pa ni Turčija orientirana niti proti Nemčiji niti proti Rusiji. Glede možnosti, da bi Turčija dovolila prehod nemške vojske preko svojega ozemlja za napad na Egipt, listi ponovno na-glašajo, da se bo Turčija zoperstavila vsakemu napadu na svoje ozemlje, želja Turčije je samo, da lahko posveti svoje sile nacionalni rekonstrukciji. Vloga Bolgarije Ankara, 23. okt. s. Turški radio citira poročilo londonskih >Times« iz Sofije, ki pravijo, da Bolgarija po uradnih bolgarskih izjavah nima. namena stopiti v vojno proti katerikoli balkanski državi. Bolgarska vlada tudi ni formulirala svojih teritorialnih ali drugačnih zahtev še proti nobeni balkanski državi, odkar je dobila južno Dobrudžo, Sodba angleških vojaških krogov Kairo, 23. okt- s, (Reuter). V tukajšnjih angleških vojaških krogih pripominjajo k sedanjemu vojaškemu položaju na Bližnjem vzhodu, da v bližnjem času ni pričakovati, da bi se pričele tu večje vojaške operacije. V Zapadni puščavi skuša italijanska vojska še vedno konsolidirati svoje pozicije, preden podvzame poskus nadaljnjega prodora. Čeravno niso na nobeni fronti v teku večji boji, pa se vendar povsod močno in uspešno udejstvujejo angleške izvidnice. Rusko vprašanje Berlinu New York, 23. okt. j. »International Nevvs Service« poroča iz Bukarešte, da je Rusija naslovila na Nemčijo dve noti, v katerih zahteva od Berlina pojasnil glede najnovejših nemških akcij na Balkanu. Zlasti druga ruska nota zahteva od Berlina pojasnil o nadaljnjih ciljih nemške politike v južno\rzhodni Evropi. V tej noti je med drugim zastavljeno tudi vprašanje, ah je Nemčiji znano, da obstoja v obmejnih madžarskih in rumunskih krajih neko gibanje, katerega namen je pridobiti madžarske in rumunske elemente kot pristaše Nemčije v primeru vojnega konflikta z Rusijo. „Balkanska strategija" Atene, 23. okt. j. (LEF) V tukajšnjih političnih krogih je zbudil velikansko pozornost uvodnik londonskega »Timesa«, v katerem obravnava ta list pod naslovom »Balkanska strategija* položaj v vzhodnem delu Sredozemskega morja, v prvi vrsti položaj Grčije, in v katerem predlaga, naj bi Angflija v skrajnem primeru storila tu iste ukrepe, kakor svoječasno na Norveškem »Times« pravijo med drugim: »Nemčija in Italija imata v načrtu uničenje angleških čet v Levanti. dalje zavoje-vanje Egipta, osvojitev Sueškega prekopa ter za.jetje britanske mornarice v Sredozemskem morju. Dokler se bo Grčija držala tako odločno kakor zdaj, dokler bo Turčija ohranila svojo trdno samostojnost in dokler francoske čete v Siriji ne bodo pristale na rimske zahteve, dotlej Nemčija s severa ne bo mogla podpreti že itak precej zakasnelega Grazianijevega napada z zapada. Dejstvo je, da pomeni italijanska želja urediti na otočju Egejskega morja oporišča za svoje letalstvo, novo in še večjo nevarnost za Turčijo, zlasti v primeru, ako bi bila ta akcija združena z nadaljnjim pohodom nemških čet iz Rumunije v Bolgarijo. Toda v nasprotnem primeru, ako bi na Egejskih otokih imela svoja letalska oporišča Velika Britanija, bi to pomenilo konec ogrožanja Turčije, hkrati pa bi si Velika Britanija znatno okrepila svoj položaj v Sredozemlju. Nastane vprašanje, kaj naj Anglija stori v primeru, da bi Grčija zaprosila za vojaško pomoč, oziroma da bi prišla v položaj Rumunije, to se pravi, da bi izgubila neodvisnost v svojih akcijah. Nedvomno je, da bi se moral tak položaj smatrati za direktno povezanega s položajem celokupnega Sredozemskega morja, da bi torej pomenilo tudi direktno ogrožanje Sueškega prekopa. Prav nobenega vzroka ni, da bi se morala Anglija pustiti v tem primeru presenetiti, kakor se je pustila presenetiti na N^rve-kem. čeprav bi bilo soslednje do^od-Norvcškem. čeprav bi bilo sosledje dogod-veškem primeru. AngHja je imela dovolj časa preceniti položaj, upoštevajoč vse eventualnosti ter se odločiti za najučinkovitejša sredstva, s ka terimi bi proti takemu razvoju položaja lahko rastopila. V primeru torej, da bi Gr Čija nehala biti svoboden narod, bi nas*a la za Anglijo nujnost energične pozitivne akcije.« Grčija odklanja zahteve osnih držav London, 23. okt. s. (Keuter) Od angleškega poslanika v Atenah je prispelo več poročil, ki kažeio, da se grška vlada z vsemi sredstvi upira zahtevam, ki jih postavljajo osne velesile. Eden ne pride v Carigrad Stockholm, 23. okt, AA. (DNB). Lon-doski radio zanika vesti, da namerava britanski vojni minister Anthonv Eden odpotovati v Carigrad na konferenco z britanskim veleposlanikom v Ankari. V Egiptu, Sudanu in Palestini nič posebnega Angleške letalske operacije v Vzhodni Afriki — Potek bitke v Rdečem morju Kairo, 23. okt. AA. (Reuter). Glavni stan britanskega poveljstva je izdal naslednje poročilo: V Egiptu, Sudanu in Palestini ni bilo nič posebnega. V Nairobiju so naše patrole izvršile napad na sovražnika pri Dakanu. Kairo, 23. okt. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem snoenjem komunikeju: Angleški bombniki so napadli v Rdečem morju nekega italijanskega rušilca. Ena izmed bomb je ladjo direktno zadela. V Egiptu so angleška letala pri Sollumu in Bukbuku iz nizke višine napadla itali- Lava! pri Hitlerju Po uradni francoski izjavi Lavalov obisk ni v nobeni zvezi z možnostjo vojne napovedi Angliji Berlin, 23. okt. s. (Štefani). Snoči je bilo uradno objavljeno, da je kancelar Hitler ob svojem nedavnem obisku v Fran diji sprejel v avcfienco podpredsedrika francoske vlade Lavala. Pri sprejemu je bil navzoč tudi nemški zunanji minister Ribbentrop. New York 23. okt. s. (CBS). Z nemškim uradnim obvestilom da je kancelar Hitler sprejel podp r ecLsednika francoske vlade Lavala nekje v Franciji ter da je bil pri sprejemu navzoč tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, so pojasnjena včerajšnja poročila, da je nemški zunanji minister Ribbentrop odpotoval iz Berlina v zapadno smer. Prvotno se je domnevalo, da je odšel Ribbentrop v Vichy. Vichy, 23. okt. s. (Ass. Press.) Uradna francoska izjava, ki je bila snoči objavljena, označuje poročila, da namerava Francija napovedati Angliji vojno, kot nesmiselna in blazna. Izjava pravi, da potovanje podpredsednika francoske vlade Lavala v Pariz nikakor ni bilo v zvezi z možnostjo francoske vojne napovedi Angliji. Laval je proučeval z nemškimi zastopniki samo vprašanja splošnega značaja, ki se tičejo francosko nemških od-nošajev. Baudoinova izjava Vichy, 23. okt. s. (Ass. Press.) Francoski zunanji minister Baudoin je izjavil včeraj ameriškim novinarjem, da želi biti Francija po sklenitvi pravičnega miru ti Francija popolnoma lojalna napram svoji mzmagovalcem. Baudoin je dejai, da upa Francija po sklenitvi pravičnega miru z Nemčijo na bodoče uspešno sodelovanje med obema državama. Tako iz vojaških kakor tudi zemljepisnih ozirov bi bilo nesmiselno, če bi se Francija protivila takemu sodelovanju. Nova francoska vojska Vichy, 23. okt AA. (Havas). Nova francoska vojska bo v zvezi s predpisi za premirje z Nemčijo preosnovana v materialnem, socialnem in moralnem o žiru. Francija bo poslej imela malo oboroženo silo, ki bo štela 100.000 vojakov. Te enote bodo v službi v metropoli, ker je v francoskih kolonialnih posestvih dovolj oboroženih sil, ki naj zagotove obrambo imperija V zvezi s tem se bo pridržal letnik 1938, vendar pa tudi to samo začasno, vse druge pa bodo poslali domov. Da bi se v celoti zagotovila obnova nove vojske v Franciji, bodo vse vojašnice popravljene in predelane, prav tako pa bodo novi obvezniki zavarovani pred vsemi slabimi moralnimi vplivi. V novi francoski redni vojaki se bo izvršila revolucija, ki bo zabrisala mnogo stvari iz dosedanje francoske vojne preteklosti. Zboljšali bodo plačo in druge dohodke bodočih francoskih rednih vojnih obveznikov. Ukinjen „Dan premirja44 Vichy. 23. okt. s. (Ass. Press.) Francoska vlada je imela snoči sejo. Po seji je bilo objavljeno, da letos 11. novembra ne bo praznovan kot dan premirja, ker je država v žalosti. Amerika doki še nova oporišča na Pacifiku Mornariški minister Kno\ o pomenu angleških oporišč za obrambo Zedinjenih držav New York, 23 okt s. (Ass. Press) Mornariški minister Knox je izjavil včeraj v nekem govoru, da bedo Zedinjene države dobile ae nova mornariška oporišča v območju Tihega oceana. Knox je dejal, da imajo Zedinjene države sicer že sedaj dobra oporišča v Pacifiku, najboljše in najmanj raniljivo med njimi aa Havajskem otočju, da pa bodo potrebovale in dobile še tudi nova oporišča. Kako daleč bodo morala ta oporišča seči, bo pokazal razvoj doeodko»v, ki so sedaj v teku. Knox je govoril tudi o novih ameriških oporiščih v angleških kolonijah v Atlantiku in je dejal, da je s pridobitvijo teh oporišč postala obramba zapadnih obal Amerike neprodorna. Republikanski kandidat za čim večjo pcmoč Angliji New York, 23. okt. s. (Ass, Press) V govoru na volilnem zborovanju v Chicagu je izjavil snoči republikanski predsedniški kandidat Willkie, da ameriški narodi mrzi-jo diktaturo. \ViHkie je dalje dejal, da je on odločen zagovornik čim večje pomoči Angliji. Anglija naj bi celo dobivala od Zedinjenih držav še več pomoči nego sedaj. Tako v to svrho kakor tudi za izpopolnitev ameriške obrambe pa je potrebno, da se janske gradbene oddelke in motorne transporte. Več motormh vozil so požari uničili, več drugih pa je bilo poškodovanih. V Eritreji je bilo izvedenih več napadov na Aamaro in Guro. Tanki v bližini vojaških delavnic so bili poškodovani. Povzročeni so bili tudi veliki požari na zgradbah. Angleška letala so dvakrat bombardirala tudi letališče v Bahadoru ob Tanskem jezeru. Povzročene so bile tri eksplozije. Pri napadu na letališče Tesene je bilo zadetih več zgradb. Nad Rdečim morjem so se angleška letala zapletla v borbo z italijanskimi letali. Meko italijansko letalo je bilo poškodovano. Na kenijsko abesinski meji so južnoafriška letala sestrelila italijanski bombnik tipa Caproni. Posadka italijanskega letala je bila rešena. V ponedeljek so italijanska letala poskusila napasti Malto. Angleška lovska letala so napad odbila, preden so bile vržene bombe. Angleško poročilo o nedeljski bitki London, 23. okt. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila snoči komunike o pomorski bitki preteklo nedeljo v Rdečem morju. Komunike pravi, da sta dva italijanska ruži 1 ca v južnem delu Rdečega morja v nedeljo zvečer napadla konvoj angleških, tr- govskih ladij. Italijanska rušilca sta izstrelile več torpedov proti spremljajočim angleškim vojnim ladjam ter sta obstreljevala konvoj tudi s topovi. Spremljajoče angleške vojne ladje so takoj otvorile ogenj in so sovražne vojne ladje pregnale. Za nekaj časa je bila bitka prekinjena, toda drugega dne zjutraj je eden izmed 1 spremljajočih angleških rušilcev, »Kimber-I ley«, prišel zopet v stik z italijanskima voj-I nima ladjama ter ju je napadel. Po 40 razvije ameriška industrija čim hitreje na najvišjo stopnjo. Willkie o Poljski New Yorkt 23. okt. s. (Ass. Press) Repu blikanski kandidat VVilikie je poslal posebno pozdravno brzojavko poljskemu festivalu na newyOTŠki svetovni razstavi. \Villkie pravi v svoji brzojavki: Vi pričate, da Poljska še ni izgubljena. Kennedy zapustil London New York, 23. okt. AA. (DNB) Po poročilu agencije Associated Press je veleposlanik Kennedv odpotoval iz Londona v Lizbono, odkoder bo odletel v Zedinjene države. Po mnenju iste agencije se Kennedv ne bo več vrnil na svoje mesto v London. Ajneriška vlada rekvirirala ca švedsko naročena letala VTashington, 23. okt. s. (Ass. Press) Vlada Zedinjenih držav je rekvirirala 60 lovskih in 50 bombnih letal, ki so bila v Ameriki izdelana za Švedsko. Ameriška vlada utemeljuje svoj ukrep s tem, da ai.ieriška minutni borbi je bil eden izmed italijanskih rušilcev. in sicer kakor je ugotovljeno, rušilec »Francesco Nullo« hudo poškodovan in je moral zapeljati na sipino. Rušilec »Kimberlev« je nato izstrelil proti poškodovanemu italijnnskomu rušilcu torpedo ter je italijanska vojna ladja zletela v zrak. Pri tem je prišel rušilec >Kimberley« pod ogenj italijanske obalne baterije, sestoj eče iz treh težkih topov. Ena izmed granat je zadela rušilec »Kimberlev«. Poškodovane so bile dovodne cevi za paro na rušilcu in je morala ladja zmanjšati hitrost. »Klmberleyc je s svojimi topovi odgovarjal na strele in je dva izmed treh italijanskih topov prisilil k molku. Na rušilcu »Kimberlev« so bili v teku bitke trije mornarji ranjeni Sorodniki žrtev bodo čim preje obveščeni. Komunike pravi dalje, da nobena druga angleška ladja niti v napadenem konvoju niti katera izmed spremljajočih vojnih ladij v teku teh bojev ni bila poškodovana. Potopljeni italijanski rušilec »Francesco Nullo« je bil zgrajen leta 1925 in je imel 142 mož posadke. Angleški rušilec »Kimberlev«, ki je bil v boju poškodovan, je najnovejšega tipa. Splovljen je bil šole lani v Southamptonu. Letos se je z velikim uspehom udeležil druge pomorske bitke z nemškimi ladjami pred Narvikom. 55« letalski napad na Aleksandri jo Kairo, 23. okt. s. (Reuter). Uradno poročajo, da so včeraj italijanska letala zopet napauila Aleksandrijo. Bil je to 55. napad na mesto po Izbruhu vojne. Pri včerajšnjem napadu je padlo nekaj bomb v bližino mesta, nato pa je protiletalsko topništvo napadajoča letala pregnalo. Po dosedanjih podatkih je bila ena oseba pri napadu ranjena. Povzročena škoda je neznatna. vojska ta letata nujno potrebuje za svoje porrebe. Ameriško zunanje ministrstvo je hotelo prvotno ta letala, ki jih je švedska vlada že plačala, od Švedske odkupiti. Ker pa Švedska na tak predlog ni pristala, se je morala ameriška vlada odločiti za rekvizicijo. Švedski poslanik v Washingtonu je vložili zaradi tega v imenu svoje vlade ▼ ameriškem zunanjem ministrstvu protest. Avstralski vojni odbor Canberra, 23. okt. s. (Reuter). Po sporazumu med avstralskimi strankami bo ustanovljen poseben odbor za nadzorstvo avstralskih vojnih operacij. V tem odboru bodo štirje člani vlade in štirje predstavniki opozicionalne delavske stranke. Predsedoval bo odboru ministrski predsednik. Zaplenjen japonski tovor Hamilton (Bermuda), 23. okt. j. (AR). Angleška pomorska kontrola je ustavila japonski tovorni parnik >Druban Maru« ter zaplenila na njem 1600 ton tihotapske robe. Japonska ladja je bila na poti iz Lizbone v Zedinjene države. Japonsko ruski odnosi Tokio, 23 okt. s (Ass. Press) O priliki današnjega prihoda novega japonskega veleposlanika Tatikave v Moskvo, je izjavil zastopnik japonskega zunanjega ministrstva novinarjem, da ni pričakovati nobene spremembe v japonsko ruskih odnošajih. Tokio, 23. okt. s (Ass Press) Član japonske vlade je izjavil včeraj novinarjem, da smatra Japonska kot svoje sovražnike vse one evropske in ameriške države, ki podpirajo Cangkajskovo vlado. Moskva — Helsinki Moskva, 23. okt. A A. (DNB) Vzpostavljen je redni železniški promet med Moskvo in Helsinki čez Leningrad. Prebivalstvo Turčije Ankara, 23. okt. AA. (DNB) Po dosedaj znanem izidu popisa prebivalstva, ki je je bilo izvršeno 20. oktobra, ima Turčija 18 milijonov prebivalcev. To pomeni, da ae je število prebivalstva v zadnjih petih letih povečalo za 2 milijona. Podatkov iz obmejnih krajev se ni. je še ni doživel svet. Vohunstvo v Belgiji Bruselj, 23. okt. AA. (Štefani). Ker se je dogodilo na belgijskem področju več primerov vohunstva, so nemške oblasti izdale ukaz, da se morajo vsi britanski državljani prijaviti policiji in sporočiti svojo identiteto in stanovanje. Razen tega je belgijskim državljanom odločno prepovedano skrivati v svojem stanovanju britanske državljane ali pa zamolčati njihovo bivanje. Osebe, ki bi se proti tej odredbi pregrešile, bodo kaznovane s smrtjo. Borbe na Kitajskem Cungking, 23. okt. s. (Tass). v srednji Kitajski so pri mestu Laugi južnozapadno Hankova v teku močni boji med kitajskimi In japonskimi četami. Potem ko so Japonci mesto pred nekaj dnevi zasedli, so jih 20. oktobra Kitajci zopet pregnali iz mesta. V provinci Nganhvaj so Kitajci zasedli važno mesto Tianšan. V provinci šansi so v teku boji severno-zapadno od Nančanga. Kitajci so osvojili več važnih pcstojar,k. Japonska vojska je na nekaterih točkah nekoliko napredovala, vendar nudijo Kitajci dober odpor. V južni Kitajski so napadli Kitajci japonske postojanke pri mestu I.iučov. Hongkong, 23. okt. s. (Ass. Press.) Po kitajskih informacijah so se Japonci pri Svatauu vzhodno Kantona morali umakniti pred prodiraj rčirni kitajskimi oddelki. Kitajski četniki so v srednji in severni Kitajski dosegli proti Japoncem znatne us pehe. Smrtne obsodbe v Španiji Barcelona, 23. okt. i. (DNB). Včeraj je bilo obsojenih na smrt pet bivših ministrov in generalov republikanske vlade. Med obsojenci sta tudi neki pisatelj ter svak bivšega predsednika republike Azane. Upravnik varnostne službe v Barceloni je bil obsojen na 30 let ječe. Torpediran Švedski parnik Stockholm, 23 oktobra AA. (Štefani) Nedaleč od islandske oballe je bil trpedi-ran švedski parnik »Gumbork« (2900 ton). Po dosedanjih poročilih se je posadki, ki je štela 22 članov, posrećilo, da se je rešila. 8- * Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sreda. 2S. oktobra 1940. Btev. 243 Dve veliki umetnici premiera najlepšega Warner Bros filma BEITT DAVIŠ MIR1AM v filmu, ki obravnava najdellkat-nejše probleme ljubezni... Globoko gmnljiva vmrtA-na! — Visoka pe*em materinstva! E>ve ženi v borbi za ljubezen onega moto • • • Dve ženi v borbi aa ljubezen in srečo enega otroka .. . K*nc listka - tel. 22-41 Predstave ob 16.. 10 in 21 uri Sodelovanje francoske emigracije z Anglijo Vsebina sporazuma, ki sta ga sklenila min. predsednik Churchill in general de Ganile Vichy, 23. okt. i. Novi francoski tednik »Septs Jours« prinaša avtentične podatke o sporazumu, ki je bil sklenjen 7. avgusta med Churchillom in ireneralom de Gaul-leom in ki naj bi obsegal naslednje točke: 1. De Gaulle naj sestavi prostovoljske odrede iz kopnih pomorskih in letalskih edinic, katerih nalogro. je, da sodelujejo v borbi proti skupnemu sovražniku. 2. Ti prostovoljski odredi ne smejo nikoli z orožjem nastopiti proti Franciji. 3. Vojska generala de Gaullea bo v mejah možnosti ohranila svoj samostojni značaj tako glede osebnih vprašanj, uradnega jezika, disciplinarnih predpl3ov in napredovanja. 4. Te edinlce bodo imele po potrebi prvenstveno pravico uporabiti vojni material iz Francije, tako letala, topni&ki In peša-dijski material, municijo, stroje ln avtomobile. V ostalem pa se general de Gaulle in angleško vrhovno poveljstvo glede razdelitve vojnega materiala vsakokrat po skupnem posvetu dogovorita ln sporazumeta. 5. Angleška vlada se obvezuje, da bo edinice francoskih prostovoljskih odredov, čim bo to mogoče, opremila z orožjem, ki bo v vsakem pogledu enako oborožitvi sličnih edinic angleških vojnih sil. 6. Pri up abi francoskih vojnih ladij je treba imeti pred očmi naslednja načela: a) največji del francoskih vojnih ladij bo po možnosti poverjen francoskim prostovoljskim vojnim silam; b) o uporabi francoskih vojnih ladij, poverjenim prostovoljnim vojnim silam, bo med angleško admiraliteto in generalom de Gaulleom od časa do časa prišlo do sporazuma; c) francoske vojne ladje, ki niso bile poverjen? francoskim prostovoljskim silam, bo uporabila angleška admiraliteta. Del teh ladij bo podrejen neposredni angleški kontroli, drugI del pa bo operiral pod geslom »Zavezniške vojne sile«; d) po možnosti naj se na ladjah, ki so pod angleškim poveljstvom, namesti stalno število francoskih oficirjev in mornarjev; e) vse vojne ladje francoskega porekla ostanejo Se naprej v lasti francoske države. 7. O upoiabi francoske trgovske mornarice za prostovoljske vojne sile je bilo sklenjeno, da se general de Gaulle in angleška vlada sporazumno dogovorita, 8. General de Gaulle kot vrhovni poveljnik francoskih prostovoljskih sil izjavlja, da se pokorava splošnim smernicam angleške vrhovne komancit. Ce bo potrebno, bo general de Gaulle poveril neposredno poveljstvo nad prostovoljskimi edinicami v sporazumu z angleškim vrhovnim poveljstvom kakemu angleškemu oficirju, odnosno angleškim oficirjem odgovarjajočega čina. London, 23. okt. s. f Reuter). V spodnji zbornici je izjavil včeraj podtajnik za zunanje zadeve Buttler, da po informacijah angleške vlade Francoski narodni odbor generala de Gaullea pridobiva med Francozi po vsem svetu vedno več pristašev. V mnogih državah ima že Francoski narodni odbor tudi svoja zastopstva. London, 23 okt. s (Reutcr) »Times« danes ponovno komentirajo predvčerajšnjo poslanico ministrskega predsedniku Churchilla Francozom. List pravi, da je Churchill pogledal v bodočnost ter povedal, da je za Francoze Še prostor za aktivno vlogo v bodočnosti. Povedal je Francozom, da ie še v teku borba, v kateri gre za duMj Francije. One sile, ki se bore za angleške ideale, pridobivajo na moči Se vedno je prilika, da tudi Francija in njen imperij pomagata v tej borbi. Ne glede na stališče, ki ga bo Francija zavzela, pa bo po vojni, če Anglija zmaga, obnovljena integriteta nekdanje Francije, pa naj se to zgodi s francosko pomočjo ali brez nje. List pripominja, dd ie razlika v tem, da bi trpela čast francoskega naroda, ki bi se tragično pregrešil proti svoji zgodovini, če bi Francija v sedanji borbi za svobodo stala ob strani. Zmanjšana le aktivnost Preteklo noč je imel London enega najkrapšla in najšibkejših napadov, hujši pa je bil napad na neko mesto v srednji Angliji London, 23. okt. s. (Reuter). Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem današnjem jutranjem komunikeju: Nemška letalska aktivnost nad Anglijo je imela preteklo noč zelo omejen obseg. Razen manjšega števila osamljenih primerov so bili vsi napadi končani že pred polnočjo. V prednji Angliji je bil izvršen približno dveurni napad, predvsem na eno mesto. Tu je bilo povzročenih več požarov. Več hiš in drugih zgradb je bilo poškodovanih. Bilo je nekaj Človeških žrtev. Drugod v Angliji so bili napadi usmerjeni na London in okolico, kakor tudi na izolirane točke v zapadni Angliji in v Wa-]e?u. Povsod je po dosedanjih podatkih povzročena škoda majhna in človeških žrtev malo. 1 London. 23. okt. s. (Reuter). London je imel preteklo noč enega svojih najkrajših In najšibkejših letalskih napadov. Nemška letala so se sicer pojavila nad mestom kakor obiramo že kmalv* po nastopu mraka, toda pozneje so bili med posameznimi napadi dolgi presledki. Protiletalsko topništvo je sicer od časa do časa stopilo v akcijo, toda ne da bi dajalo običajni zaporni ogenj. V prvem delu napada so bile vržene bombe le na manjše Število londonskih okrajev. Ze v prvem delu noči pa je bil potem dan znak, da Je nevarnost napadov minila. Nekaj časa pozneje je bil sicer dan letalski alarm, ki pa je trajal le malo Časa. Me4 drugim alarmom, kolikor je znano, bombe na mesto sploh n;=a bile vržene. Hujši je bil napad na neko mesto v srednji Angliji. Tu je bilo vrženih več eksplozivnih bomb. ki so zadele med drugim policijsko postajo, neki hotel, več trgovin in več hiš. IPre^eklo noč je bil zopet napaden tudi IJvernool in neko drugo mesto v zapadni An gliji London, 23. okt. s. fReuter). Danes zgodaj zjutraj so nemška letala napadla neko mesto v nižni Angliji. Včerajšnji napadi London, 23. okt. s. (Reuter) Letalska aktivnost nad Anglijo je imela včeraj podnevi majhen obseg. Neki bombnik tipa Domier je vrgel U bomb na delavsko predmestje nekega mesta v južno\Tnodni Angliji. Na drugo mesto v tem delu države je bilo vrženih 12 bomb. Oba ta napada pa nista povzročila velike Škode. Zgodaj zvečer pa je velika formacija nemških letal preletela kentsko obalo. V formaciji 1e bilo nad 100 aparatov, tako bombnikov kakor tudi lovcev. Angleška lovska letala so takoj intervenirala ter so nem'ka letala pregnala. London. 23. okt. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je javilo ponoči, da so bila v letalskih bitkah nad Anglijo včeraj se-strc,:-*na 3 nemška letala. Angleži so izgubili včeraj 6 lovskih aparatov, vendar sta dva pilota rešena. Angleški rcapadl na sovražne azeralje London, 23. okt. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo javlja: V ponedeljek so angleški bombniki izvržUi napade na pristanišči Boulogne in Gravelines. V Boulog-neu ie bilo zadetih več skladišč in neka trgovska ladja v luki. Ob francoski obali so angleška letala napadla konvoj sovražnih ladij. Ena ladja je bila zadeta. Operacije angleških letal v noči na torek je oviralo slabo vreme. Kljub temu so Izvedli angleški bombniki snoči močan napad na ladjedelnice v Hamburgu. Povzročenih je bilo več požarov in eksplozij. Drugod v Nemčiji so ponoči angleška letala napadla tovarno sintetičnega goriva v Reichsholzu, tovorni kolodvor v Dii sel-dorfu, več tovarn in letališče v Stadoa Z vseh teh poletov pogrešajo eno angleško letalo. Evakuacija berlinskih otrok Berlin, 23. okt. s. (Ass. Press). Do konca oktobra ho 75 posebnih vlakov odpeljalo iz Berlina večje število otrok, ki bodo evakuirani predvsem v vzhodne dele Nemčije v svrho zaščite pred letalskimi napadi. Napadena ladja ob nizozemski obali London. 23. okt s. (ReuterV Letalsko* ministrstvo je javilo snoči, da je včeraj popoldne angleški bombnik tri milje od Hooka van Holland opazil 2000-tonsko neriško tovorno ladjo. Vrgel je nanjo salvo eksplozivnih bomb. Ena izmed njih je ladjo direktno zadela. Vpliv vremena na letalske operacije New York, 23. okt. j. (AR). Po poročilih opazovalcev v Londonu postajajo zadnje dni nemški dnevni letalski napadi dokaj neprijetne jši, kakor so bili doslej. Zlasti neprijetno se občuti dejstvo, da pridejo v časi napadi podnevi taKo iznenada, da prebivalstvo ne more dovolj naglo poiEkati zaklonišč. V Londonu se že vse bolj občuti nastop neugodnega jesenskega vremena, ki bo moralo vplivati tudi na nemško letalsko aktivnost. Nebo je zmerom bolj oblačno, od česar pa imajo korist enako napadalci kakor tudi branilci, čeprav so angleški letalski izvedenci mnenja, da bo jesensko vreme mnogo ugodnejše za angleško kakor pa za nemško letalstvo. Vreme se namreč v tem letnem času spreminja od zapada proti vzhodu ter bo imelo angleško letalstvo zaradi tega zmerom več možnosti izbrati si pripravno vreme za svoje akcije nad Nemčijo .V splošnem pričakujejo v Londonu, da bo s prihodom jeseni nemška letalska aktivnost nad Veliko Britanijo vsaj do neke mere popustila. Kmetijska proizvodnja v Angliji London, 23. okt. s. [Reuter). Poljedelski ininister Hudson je Izjavil v spodnji zbornici, da ae je kljub hudi zimi letos proizvodnja kmetijskih pridelkov v Angliji močno dvignila. To gre predvsem na račun povečane prostornine obdelane zemlje. Na novo je bilo v Angliji letos obdelanih 2 milijona oralov. Poleg povečane proizvodnje žitaric se Je povečala tudi pro-izvodnja krme za živino in število domačih živali ae je pomnožilo. Hudson je dejal, da je položaj Anglije glede preskrbe z živili sedaj v vsakem oziru boljši nego pred enim letom. Prodaja živil v zakloniščih London, 23. okt. s. (Reuter). Minister za prehrano lord Vv'oolton je sporočil, da je podvzela vlada ukrepe, ki bodo preprečili dviganje cen krompirju. Lord Woolton je dalje dejal, da vlada ne misli na racio-niranje mleka, ker je dovolj zalog mleka v Angliji na razpolago. Oblasti so podvzele posebne ukrepe za prodajo hrane v javnih zakloniščih. Sedaj je Že v 360 Javnih zakloniščih v Londonu urejena prodaja živil za 120.000 oseb. V kratkem pa bodo uredili Še tudi v postajah podzemske želeinice prodajo hrane za nadaljnjih 200.000 oseb. Na razpolago bo predvsem Čaj, juha in pecivo, vse po zelo nizkih cenah. Verodostojnost angleških poročil London, 23. okt. s. (Reuter) V »gornji zbornici je včeraj podtajnik propagandnega ministrstva vojvoda Devonshirski pojasnjeval delo v svoiem ministrstvu. Dejal je da si prizadeva angleško propagandno ministrstvo, da se njegova poročila najtočnejc drže dejstev in resnice To je moqoče zflasti videti v poročilih o an^lc^kih letalskih izgubah ki vodno na jnatančneje odgovarjajo dejstvom. Nevtralni opazovalci .so se ravno na podlagi teh poročil lahko prepričali o verodostojnosti angie-kih informacij. Seveda pa točno preverjenje vseh podatkov povzroča, da nastajajo v&đsb v Izdaianiu poročil manjše zamude. Propagandno ministrstvo hoče vedno najprej pov«em točno ugotoviti, kaj se je zgodilo, preden dovoli objavo vesti, tako da je svet potem vedno točno informiran. ljanske Škofije. Ena izmed njih se glaM: »Med katoliška društva se po zakoniku prištevajo; Vincencijeve konference, Prosvetna druAtva, z vosa fantovskih odsekov in Zveza dekliških kro«kov.« Na drugi strani pod »Raznom pa ima notico sledeče vsebine: »Priporočil m razne »lužbe ali podpore ne morejo pričakovati od naa oni, katerih pobliže ae poznamo, kar je pać »amo po sebi umevno. Najlaže pa pride duhovnik v stik js verniki v cerkvenih in katoliških organizacijah. Torej bo mogoče dajati duhovniku Zanesljiva priporočila le dobrim in agilnim članom teh organizacij. Katere so tiste organizacije je razvidno iz določb ljubljanske ■inode, ki jin objavljamo na prvi »tram tega veetnl-ica.< — Ugotavljamo samo. da Je v Kamniku malo katoliccnov in veliko brezposelnih. — lati »Vestnikc poroča tudi. da sta zopet dva izstopila iz rimokatoličke cerkve in da dobi 500 din nagrade tisti, ki pove, kdo je razbil Sipe ln svetilke pri žalski cerkvi. Potr .1 SOTllCl Občutili so jih V Rumuttiji, Besarabiji, Ukrajini, Turčiji in Afganistanu — Izjava vodje potresnega instituta v Moskvi Bukarešta 23. okt. AA (DNB). Po poročilih iz raznih delov države so potres, ki je bil včeraj okrog 8.40, v Bukarešti močno čutiti, škodo pa je naredil v Mol-daviji. V raznih krajih so bile potrgane telefonske žice. V Buzavu in Jasvju se je podrlo več cerkva in hiš, v Baradu gimnazija in poštna zgradba, v Varluju pa pošta Tudi v drugih mestih je bilo več škode. V Brajli sta bila težko poškodovana dva pristaniška delavca, ker so tovori z nekega žerjava padli na pomol. Po sporočilu bukareštanske opazovalnice je trajal potres skoraj celo uro. Prebivalstvo je prevzela taka panika, da se je izselilo iz veiiikh stanovanjskih hiš. Ankara, 23. okt. s. (Ass. Press.) Včeraj popoldne so občutili v S mirni ln okolici močan potres. Nekatera poročila pravijo, da je povzročena škoda velika. Prav tako javljajo iz Afganistana, da so tam občutili včeraj potres. Prošnja železniški Moskva, 23. okt. s. (Tass). Včeraj dopoldne so čutili v Akermanu v Besarabiji, pa tudi v Kijevu, Harkovu, Poltavi itd. ootresne sunke. Vodja potresnega instituta v Moskvi Ni-kiforov je sporočil, da so seizmografi v Moskvi zabeležili potres ob 9.39 zjutraj moskovskega časa. Sunek je znašal 48 mikronov Ugotovljeno je bilo, da je moral ležati epicenter nekako nad 1000 km južnozapadno od Moskve, približno južno-zapadno od Kišinjeva. Nikiforov pravi, da ta potres ne predstavlja ničesar nenavadnega Karpati in vsa Rumunija predstavljajo tako imenovano zakarpatsko potresno cono. 2e 24. junija ietos so v istem območju zabeležili manjši potres. Prav tako je bil 29. marca leta 1934 potres v černovicah, ki pa je bil močnejšega značaja. upravi Ljubljana, 23. oktobra. Čim je javnost zvedela, da namerava železniška uprava z 28. t. m. ukiniti več vlakov, je nastalo nezadovoljstvo med potujočim občinstvom, zlasti med tistim, ki so voi-i po karlovški progi. Najbolj neza-dovljni so tisti, ki se vozijo z vlakom, odhajajočim iz Ljubljane ob 8.10. S tem vlakom se vozijo prvenstveno uradniki in delavci v službo in na delo v Domžale, Jarše, Mengeš, Duplico in Kamnik. In prav ta vlak hočejo ukiniti. Pritožbe se čuje jo tudi z dežele, ker se vozijo ljudje v Kamnik po opravkih na sodišče, sresko načel-stvo, davkarijo itd., pa zdaj najpotrebnejšega vlaka ne bodo imeli. Če bo ta vlak res ukinjen, se bodo ljudje morali voziti s prvim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.26. Vzemimo za primer kmeta iz Trojan, Blagovice ali Moravč, ki bi potoval na sresko nacelstvo v Kamnik. Će bo hotel priti na prvi jutrnji vlak v Domžale, bo moral hoditi pet ur v umi, večkrat tudi v dežju in snegu, v Kamniku bo pa moral čakati na uradne ure in iz Kamnika se bo lahko odpeljal šele ob pol 1 popoldne. To so za kmeta neizmagljivi stroški in izguba časa. Ni nam znano, Ce se je pri ukinitvi vlakov na kamniški progi to upoštevalo. Ce se ni. prosimo železniško upravo, naj pri prometnem ministrstvu posreduje, da vlak. ki odhaja iz Ljubljane ob 8.10, ne bo ukinjen; če pa že tega ni mogoče doseči, naj bi odhajai prvi jutrnji vlak iz Ljubljane proti Kamniku ob 7. vprečno do 4.50 do 6 din kg. Trg ie dobro založen s krompirjem v nadrobni prodaji. Gospodinje, ki nočejo .zgubljati časa z bara.itanjem pri kmeticah, kupujejo krompir na stojnici mestne občine po 1.5 din ka. Kmetice oroduiajo zdai krompir že nekoliko raie po 1.75 din kg kakor prejšnje tedne. Glede na ugodno vreme ie bilo naprodai mnogo premalo krompir i a na debelo na Sv. Petra nasipu; biio ga ie le okio2 10 vozov, večina z Dolenjskega Dolenjci ponujajo tudi letos kiomp.r nekoiko ceneje kakor Gorenjci, čeprav tudi njihov pridelek pogosto ne zaostaia za gorenjskim. Kmet iz okolice Komende ie davi ponuial krompir po 2 din kg, drugI Gorenlci pa do 1.90 din. Dolenjci so prodajali krompir po 1.75 do 1.90 din. Kupcev ni bilo mnogo. Meščani še upajo, da se kromoir vsai ne bo podražil, če se že ne bo pocenil ter pričakujejo, da bo akcija mestne občine, vplivala ugodno: mestna občina ie namreč napovedala, da bo nakupila Štajerski krompir, ki ga bo Prodajala tudi na debelo do zmernih cenah. ~ Zdi se. da je bila letos boljša letina za ze!1e kak r krompir, čeprav so gosenice uničile mno-i šo zelja — toliko zeijnatih glav ie naprodaj ob vsakem tržnem dnevu. Dane* je bilo kros 20 vozov zelia. Ki so sa prodajali PO 60 dO 80 par kg ali po dinarju do 125 din slave. Živilski ttt Ljubljana. 23. oktobra Bliža se praznik vseh svetnikov in go-stx>dmje na trgu ne mislijo več le na krompir, perutnino in druge zemeljska dobrine: danes ie bilo naprodaj že mnogo jesenskega cvetja za krasitev grobov. Nekatere prodajalke iz Trnovem zdai dova-žajo na trg skorai več cveti a kakor zelenjave in sočivja. Do vseh svetih je pa še dober teden dni. zato kripčiia s cvetiem še ni živahna. Vendar nekateri uporabljajo pri nakupovanju cveti a zdai splošno uvedeno metodo, da se je treba z vsem založiti prej. Zdai ie še cvetie poceni, čez teden dni bo seveda dražje. Ce veriameta ali ne. doslej na trgu Se ni~* Tvmdaian jesenskega cvet i a dražje kakor lani. Prodajalke se še ne sklicujejo, »da se je vse podražilo« ter da se mora tudi cvetie. To geslo se bo uveljavilo v tem primeru pozneje, če bo več povpraševanja po blagu. Ker so bili prejšnji dnevi lepi. je bilo danes naprodaj tudi nekaj gob. Vendar ie jesenskih gobanov, ajdo vekov, že malo. Začele so prevladovati sivke. Gobani menda še niso bili nikdar tako dragi; na težo jih zadnje dni prodajajo, odnosno vsai ponujajo po 30 din kg. Kmetje letos ne zalagajo trga tako dobro s sadjem kakor prejšnja leta. Danes je bilo malo lepših zimskih iabolk. Jabolka so že zdai tako draea kakor oreišnia leta šele ST)omLadi. Tako so drugovrstna zimska jabolka po 6 do 7 din kg. Hrušk je zelo maki ^««^no- prodajajo le vodenice, po- Iz Kemnika — Vremenska hišica, zgrajena po načrtu znanega zvezdoslovoa g. Ivana Tom ca, ki je bil pred leti šef davkarije v Kamniku, že nekaj mesecev, stoji prazna, V»e naprave v njej. to je ura, toplomer, tlako-mer in vlagometer so menda v popravilu. Čudno je, da bi se vse naprave naenkrat pokvarile'. Kljub temu pa bi bile lahko tudi že popravljene. Želimo, da bi bile te naprave čim prej zopet v vremenski hišici, da bo tako zopet služila svojemu namenu. — šolsko poslopje so pričeli graditi pretekli teden. Poslopje bo precej veliko in bo stalo ob vhodu v mesto. Zidarska dola Izvršuje gradbeno podjetje Tbnnies iz Ljubljane, ki se je menda obvezalo, da bo stavba v surovem stanju dograjena v 70 dneh. Nekaterim se čudno zdi, zakaj ravno šolsko poslopje gradi omenjena firma, v splošnem pa so vsi veseli, da se je končno že enkrat pričelo res graditi. _ Ce-tni nadzornik Peter Borec prav ! nič lepo ne postopa e podrejenimi mu cestarji, ki so že itak veliki reveži. Tako je pretekli teden med drugim kar z dežnikom sunil v vrat cestarja Miha J uhan ta tako, da mu je predrl kožo na vratu pod uže-som. S ca-oda je prizadeti cestar poskrbel, da dobi imenovani nadzornik primeren pouk na sodišču. Ker pa to ni bil prvi primer, bd prosili še načelnika «reakega cestnega odbora g. Janeza fetreina naj tudi on s svoje strani primerno pouči tega cestnega nadzornika. _ Novi ^lodvor je v surovina »ta-nju dograjen, će bodo še ostala dela delali malo hitreje kot so zidali, bo lahko poslopje že v novembru otvorjeno. _ »Cerkveni vestnik« kamniške, me- kinjske in nevcijske župnije prinaša v svoji zadnji številki za oktober in november važnezše odločbe iz novega zakonika l^ub- et nt ca KOLEDAR Danes: Sreda, 23. oktobra: Klotilda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Želela sem si otroka Kino Slojra: As Drumond II. del Kino Union: Njih 7 in ona Kino Moste: Pariške noči t Vera Korene) Razstava Kluba neodvisnih v Jakopičevem paviljonu Ljudska univerza ln Prirodoslovno dltl- štvo: predavanje univ. prof. dr. Metoda Dolenca »Naša narodna pesem in pravna zgodovina« ob 20. v mali Filharrnonicni dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarĆlČ, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nekega ljubljanskega podjetnika se moramo spomnili Mož ie ni umrl in tudi na smrt $e ne misli. Spomniti se ga pa moramo zato, ker je zelo podjeten m mu gre delo imenitno od rok, odkar pihljajo njemu naklonjene sapice Pa še zatn se ga moramo spomniti, ker ima zlato srce. laka srca so v teh težkih časih tem bolj potrebna. Za sta\binske delavce so uradno določene najnižje mezde Delavii v službi pri podjetniku zlatega srca so bili prepričani, da jim bo tudi primaknjcno k skromnemu zaslužku, kolikor jim vre po postavi, pa so se zmotili Gospodar ne je kat leppožara« k Mestnemu mlinu, celiski gasilci pa k okrožnemu sodišču in so takoi stooili v akcijo. Z Miklavfckesa hriba in hriba sv. Jožefa so se oglasile strojnice. Člani in članice pnstaie za prvo pomoč so začeli nosti ranjence« v ambu-lanee. V akcijo ie stopila tudi kemična ekipa, ki ie začela odnašat^ »zastrupilen-ce«. Javllen 1e bil tudi požar pri kinu Metropol in pri Zidanškovi treovini na So. Hudinji, ki so ga kmalu zaceli gasiti. Ob 14.50 so vreli plinske t«'arde ori cinkimi in Wo«tnovi tovarni, nakar s-> strnile v ak-ciio tovarniške ek!r>e. Zai;tmina rjetarda le markirala požar na maeistratnem poslopju. Ta požar so celiski gasilci hHro pogasili. Med vajo ie izvrševala k^ritro'no službo na ulicah policija ojačem b pomožno policijo. Ob 15.23 so dali zvono\ i in sirene znak. da 1e nevarnost prenehala. Skoda, da ori vaji niso sodelovala letala, ker bi bil v tem tvrimeru učinek VežJl. •—c Koncert vojaške gftdbe v Mar'.ftnl cerkvi. Celjska voia.ška grdba priredi v nedeljo 27. t. m. ob 10.45 v Mar lini cerkvi koncert v korist slromaSnih o* rok osnovnih šol. Vabimo občinstvo, da se v čim večjem Številu udeleži te človekoljubne prireditve. Vstopnina znaSa R din. Spored ie naslednji: Handel: »Larso«. »Ave ve-rum*. Cesar Franck: »Panis angelicu?«. Handel: »Arioso«. Dr. A. Schvvab: ^Zdrava Marija* s sopranskim solom gdč. K'r-biSeve. —c Hodnik za pe$ce ob Mariborrki esti od rudarske šole do Kovinar.-ke urice »o začeli v torek modernizirati. Hodni* b do v Širini 3 metrov asfaltirali. Ta le davno potrebna dela izvršuie zagrebška tvrdka A. Re«. —c Povišanje mezd čevljarskih pomočnikov. Čevljarski pomočniki v Celi vi so stopili pred kratkim v mezdno gibanja ter zahtevali sklenitev kolektivne pogodbe s povišano mezdno tarifo kot dodatkom Dne 15. t. m. ie bila na mestnem oo^lavarstvu prva poravnalna razprava, ki i o ie vodil magistratni komisar 0. Koren Ob tei priliki so čevljarski mojstri in pomočniki predložili svoie pismene predi »^-e. v ponedeljek ie btla druga noravna1na morava, ki ie bila ob m/idevnrsti moi'trov in POTriocpikov zaključena « sp-razumorn Mojstri so pristali na sklenitev kolektivne pogodbe ln povijali svo< predlog m^dn« tarife za nova dela /a 50 %. or^močniki r>ft »o svojo zadevno tarifo znižali za JHrVo. Glede starih del ie bila sprejeta tarif-1. ki so io predlagali mojstri —c Dve hudi nesreči. V nedeljo i* padel 301etni delavec Anton Venek ^ Polian pri Rečici ob Savinii na cest; v So'čavi s kolesa in »i zlomil desno nogo v kolenu V ponedeljek si je £01etni mesarski podočnik Jurij Ru*a Iz Celia pri delu t>~> nesreči prereza 1 z nožem žile na ontfih leve roke, Oba ponesrečenca &e zdravita v celjski boloici. Ste*. 243 »BLOTBMSSi IfAlvD«, »eda, M. (tMn M lb« 1 MIh 7 in ona Predstave ob 16., 19. in 21. url! 7 snubcev se poteguje ta roko bogate grofice. Ta Jih stavlja po Trati na preizkušnjo, ki se vedno komično konca. V glavnih vlogah: Vera Korene, F era and Gravev, R. Duchesne in drugi. KINO UNION, tok 13-31 Iz Kranja AS DRUMOND, U. del KINO SLOGA — tel. «7-30 Danes ob 16., 19. in 21. url. Film letalskih pustolovščin, močno napete vsebine in junaških podvigov. DNEVNE VESTI — S kakšnim orOijem se bore. »Slovenski dom« ima nekje na Gorenjskem lažnivega Kljukca v osebi agitatorja, ki trosi okoli bedasto izmišljotino, da bo »Slovenski Narod< kmalu propadel, ker nima papirja. Verjamemo, da bi bilo gospodom is Kopitarjeve ulice to po volji, pa se jim vroča želja ne bo izpolnila. Papirja bi jim lahko Se posodili, če bi ga potrebovali, pa ga porabijo mnogo manj kakor mi in če bi ga nam res primanjkovalo, bi ga nemara lahko dobili pri nji.h Značilno pa je, s kakšnim orožjem se ti gospodje bore proti nam. Vse drugo orožje jim je namreč že davno odpovedalo. — Ustanovitev zveze gospodarskih sindikatov? »Jugoslovenski Kurir« poroča, da s« proučuje na merodajnih mestih vprašanje ustanovitve sindikatov v našem gospodarstvu. Ni ižkljuCeno, da bo sindikali-zirano vse naše gospodarstvo. Gospodarstvo naj bi se organiziralo potom treh poslovnih sindikatov - sindikata industrije, trgovine in obrti. Kot vez med vsemi gospodarskimi panogami bi se pa ustanovila Zveza sindikatov. V tem primeru bi bile dosedanje gospodarske organizacije kakor so Zbornice za trgovino obrt in industrijo in Centrala industrijskih korpo-racij likvidirane ali pa bi opravljale samo administrativne posle. — Podražitev premoga iz domačih rudnikov. Generalna direkcija državnih železnic je končno pristala na zvišanje cen premogu iz domačih rudnikov. Njen sklep je odobril tudi prometni minister in zdaj je potrebna samo še formalna odobritev ministrskega svete. Premog, ki ga dobavljajo domači rudniki železnicam, se bo podražil za 16 do 18 odst. — Uvoz blaga Iz Amerike. Madžarski list »Pester Llovdr poroča, da bo kmalu ske medenice, ker v nasprotnem primeru avtotaksiji ne bodo več mogli vostti. — Nezaposlenost v naši državi. Po podatkih Osrednje uprave za posredovanje dela je v septembru iskalo zaposlitve pri vseh javnih borzah dela 77.077 moških in 9.424 žensk skupaj 86.501. Delo je bilo na razpolago 1933 moškim in 1089 ženskam. Podporo Je dobilo 11.082 nezaposlenih in sicer 2,466.704.25 din. 1. oktobra je bilo pri vseh javnih borzah dela prijavljenih 18.259 nezaposlenih in sicer 12.614 moških in 5645 Žensk. — Nove odločbe o rangu šol In tečajev. Pomočnik prosvetnega ministra je izdal več novih odločb o rangu raznih šol in tečajev. Med drugimi o S-letni ženski obrtni Soli pri Srednji tehnični šoli v Ljubljani, ki odgovarja Izobrazbi nepopolne srednje šole in daje Šolsko kvalifikacijo za uradnika po § 45. 1.1. uradniškega zakona, dokler ostanejo osebe s to izobrazbo v svoji stroki. 8 razredna osnovna šola s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, končana dovršena do 31. oktobra 1924 odgovarja Izobrazbi nepopolne srednje šole ln daje šolsko kvalifikacijo za uradnika po § 45. točka 1. urad. zakona. — žrebanje loterije Sokola Ljublja-na-ši&ka bo nepreklicno 28. decembra 1940. O^na srečki je 5 din. Posegajte po srečkah, ki jih dobite pri naših prodajalcih. 420—n — Podatki o prometu na naših železnicah. Zadnia leta izkazuie zagrebška železniška direkcija med vsemi drugimi direkciiami v državi naivečli oromet no številu nerto-tonskih kilometrih (nelto-tonski kilometer ie tona blaga prevoženega km daleč); lani ie bila zagrebška direkcija v tem pogledu na crvem mest-a sa1 ie znašal njen oromet 28.6n/« vsega prom«- obnovljen trgovinski promet med Jugo- ta. Na ljubljansko direkcijo ie odna^.o slavijo in prekomorskim! državami. Par-nika »Carmen« in »Bosiljka« in morda Se kateri odpeljejo v novembru iz New Yor- ka v Jugoslavijo cink, gumo in tekstilne sirovine. 17% prometa. Potniških kilometrov ie pa bilo prevoženih na področju ?.aerebške direkcije 74.8 milijona ali 24.6° celotnega prometa, na nodročiu direkciie Beo^rai -sever po. 828.57 mil. km ali 26.1°/o in na 18 dobrih zidarjev sprejmem za Blejsko Dobravo dne 30. in 31. oktobra t. 1. Plača 8.—■ do 10.— din na uro, vožnja po železnici se povrne. Zglasiti se je pri vodstvu podjetja inž. Jos. Dedek pri hvdrocentraii v Viatgarju. —■ Iz odvetniške službe. Advokat lz LJubljane dr. Marijan Becelj se je 15. t. m preselil s svojo pisarno v Kranj. Advokat v Celju dr. Gvidon Sernec je 10. t m. umrl. Za začasnega prevzemnika pokojnikove pisarne je imenovan dr. Juro Hrašovec advokat v Celju Za Kresijo 6. — Letošnja produkcija naših pivovarn. Po podatkih Centrale industrijskih k^r-poracij je bilo v prvem letošnjem polletju prodano okrog četrt milijona hektolitrov piva ali približno 30.000 hI več kakor lani Produkcija naših pivovarn je bila letos že skoraj tako velika, kakor pred svetovno gospodarsko krizo. Večjo porabo piva pripisujejo povečanju kupne moča kmetov. — Podražitev žganja. Lani je bila izredno bogata letina sliv in ljudje so naku-hali mnogo slivovke, pa tudi drugega sadja je bilo toliko, da so ga lahko kmetje precej prekuhali v žganje. Zato je bilo žganje zelo poceni. Letos, ko je bila sadna letina izredno slaba, se je pa žganje tako podražilo, da ga po nekaterih krajih sploh ni več mogoče dobiti, ker ga ljudje nočejo prodajati, če ga še kaj imajo. Ponekod so je podražilo žganje že za 400 odst. Kdor je torej lani nakupil večje zaloge žganja, bo lahko letos imenitno zaslužil. Sicer pa ni nobena nesreča, če se Je žganje podražilo, bo vsaj manj pijančevanja, pretepov ln pobojev. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 85. z dne 23. t. m. objavlja uredbo o dopolnitvi uredbe o pomožni vojski državne obrambe, dopolnitev naredbe št. 4. o omejitvi prometa z motornimi vozili, pravilnik o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij in industrijskih in obrtnih podjetij, pravilnik o sprejemanju in strokovnem izobraževanju uradniških pripravnikov poštno-telegrau^o-telefonske stroke, odločbo o maksimiranju cen špirita; konvencijo o prisilnem ln obveznem delu — ratifikacija Švice; konvencijo o pravicah združevanja in koaliranja poljedelskih delavcev — ratifikacija Švice in spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine, -— Jelačicev spomenik v Zagrebu bo premeščen ? Zagrebški listi poročajo, da je začel kamnitni podstavek Jelačičevega spomenika razpadati. Podstavek je namreč izdelan iz moeiavinskega kamna, ki se kruži. Treba bo ves podstavek izmenjati V zvezi s tem se govori, da bo Jelačičev spomenik premeščen na prikladnejši kraj. — O naših kiparjih Kalinu, Pimatn in Putrthu, ki so v septembru razstavili svoja dela v Zagrebu, priobčujejo današnje zagrebške »NovofltU obširen članek, v katerem predstavljajo hrvatski javnosti te tri naše mlade umetnike. — Razširjenje zagrebške telefonske centrale. Zagrebška telefonska centrala je tako preobremenjena, da ima na razpolago samo okrog 500 prostih Številk poštno ravnateljstvo ima pa okrog looo prošenj za telefon. Zato bodo telefonsko centralo razSlrlli. V ta namen Je že odobren kredit 7,500.000 din. — Lastniki taksi jo v v predsedništvu vlade. Odposlanstvo Združenja lastnikov avto-taksijev s predsednikom Vojislavom Dodi-čem we je zg I a sil o včeraj v predsedstvu ministrskega sveta ln izročilo resolucijo, v kateri zahteva, naj 9e nemudoma lada nova naredba o povečanju količine bencin- področlu ljubljanske 432.97 mil. km ali 15.6°/o. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, nagnjenje k padavinam. Včeraj je deževalo na Visu. Najvišja temperatura je znašala v Kumboru 22, v Splitu 21, v Beogradu 19, v Dubrovniku in Zagrebu 18. v Sarajevu ln na Rabu 17, v Ljubljani* 16.4, na Visu 15, v Mariboru 9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.3. temperatura je znašala 9.2. — Pet ljudi v Skupni starosti 4o.'i let. Včeraj je umrlo v Zagrebu pet ljudi, štiri ženske in en moški, ki so bili stari skupaj 433 let. Veronika Bublik je bila stara 88 let, Ana Sladovič 84. Rozalija Drenski 86, Pranjo Pišič 79, Marija Ruvarac pa 96 let. Iz LjuhtHne —lj Nove cene za brivsKo frizersko »tro. ko. Na prošnjo združenja brivcev, frizerjev ha kozmetikov v Ljubljani obveščamo cenj. občinstvo, da se je na širšem članskem sestanku dne 21. X. 1940 soglasno sklenilo malenkostno povišati minimalni cenik iz leta 1935, to pa zaradi stalno naraščajoče draginje ter uradnega zvišanja minimalnih mezd pomožnemu osebju. Zvišanje stopi v veljajvo 1. XI. 1940. ter se občinstvo vljudno naproša, da brez prigovarjanja pripozna ta malenkostni povisek. Istočasno se je sklenilo, da bodo brivsko frizerski lokali v območju policijskega rajona Ljubljana ob sobotah odprti samo do 20. (ne več do 21.) to pa zaradi tega. da se ustreže pomožnemu osebju kakor tudi, da se zmanjšajo režijski stroški za kurjavo in razsvetljavo. Ta sklep stopa isto-tako v veljavo s 1. XI., kar naj cenj. občinstvo izvoli blagohotno upoštevati. 430—n —lj Kl^Hirski koncert. V zadnjih letih ao konvertirali v Ljubljani izmed svetovnih pianistov naslednji Rusi: Bor ovs ki Orlov in Magalov. Vsi so veliki umetniki,' ki uživajo svetovni sloves. Najmlajši med njimi je Niki ta Magalov, in mirno lahko trdimo, da je bodočnost njegova. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo v ponedeljek 28. t. m. v veliki Filharmonični dvorani —lj Bojevitim stražarjem, tistim, ki se jim o pravem viharju niti ne sanja, pa vendar v njem pod častnim vodstvom junaško stražarijo, bodi povedano, da ima vsaka palica dva konca. Naj nikar ne mislijo, da ne bo nikoli konec Časov, ko so bile mogoče v Ljubljani afere, kakor je bila tista e »Golemom«, če bodo preveč opletali s svojimi pločevinastimi med ln predolgimi jeziki, se jim utegne pripetiti, da se bo oboje temeljito skrhalo. Za sedaj naj to zadostuje. —4j NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —11 Vpisovanje v tečaj o nesrl in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higii. zavodu, oddelku ra zđravstv. zašč. mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak delavnik dopoldne tudi telefonsko na štev. 44-71. Vršila se bosta dva tečaja in sicer: a) popoldanski ob ponedeljkih in sredah od Vi 5. do 6. noDOldne; pričetek tega tečaja bo dne 18. rKrvembra 1940 ob 5. uri; b) večerni ot> torkih in Četrtkih od 8 do 9.30 ure zvečer: nričetek tega tečaja bo 19. novembra ob 8. Vsak tečaj traja 12 ur ln ie brezplačen. —lj Preseli] se Je lz Frančiškanske ulice v Tavčarjevo ulico, nasproti Prelogn, urar Fr. Bazelj. Ure, zlatnina, strokovna popravila ar. — Otvoritvena predstava gledališkega odra Nar. čitalnice bo drevi ob 20.30 uri v glerJariSđ dvorani Naslov predstave je »Vozel c. ki je ara v dobra šaloifira znanesa srbskega pisatelja Petra Petroviča. Cene prostorom so običajne. Predstava s« bo ponovila v nedeljo 27. k m, ob 16. uri. Obisk toplo priporočamo. — Identiteta povoženega nemanes ugotovljena. O ponesrečenem neznancu, ki aa jo v nedeljo zjutrai Dovozi 1 to\xxml vlak smo Že poročali. Tekom včeralSnJega dne ao ponesrecenčevi domači iz č-.sopisia do-anali za nesrečo in naznanili oblastem, da se ponesrečenec piše Cuderman Viktor, to-varniaki delavec, ki je izvršil dejanje v duševni zmedenosti, ker ie zadnje čas« kazal očitne znake ororačenosti. Pokojni se je udejstvoval v prosvetnih organizacijah in ea bodo pokopali na krani. pokopališču. •— Robnike ■» do v o* v hiš« so pričali že preurejati. Stari robniki so bili vsled prevelikih zaključnih ukrivljenih kamnov jako nepraktični, zlasti je bilo to neuredno na ožjih pločnikih. Sedai zaleđa, da bodo odstranili tudi ta nedosU.*ek. — Primorski pevci iz Kranja bodo nastopili v nedeljo 27. t. m. ob 20. uri v So-kolskem domu v StražiSČu. Spored obsega 20 narodnih in umetnih oesmi naših skladateljev. Moški zbor orim. nevskeea 2bora razpolago z izredno dobrimi glasovi in bo gotovo ponovno navduSil ljubitelje naše pesmi. Izpred celjskega sodišča Celje, 22. oktobra-Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju so bile danes razprave zaradi odprave telesnega plodu, uboja, vloma in zločinstva po zakonu o zaščiti države. MAZAĆKA JE POVZROČILA SMRT MLADE ŽENE Okrožno sodišče v Celju je 10. septembra obsodilo 351etno delavko Amalijo Bar-b e J e v o iz Retja pri Trbovljah zaradi odprave telesnega plodu na 5 mescev strogega zapora pogojno za dobo 4 let. Ta kazen pa Barbejeve ni izmodrila. 2e drugi dan po obsodbi je odpravila plod mladi materi Julijani zoharjevi v Retju pri Trbovljah. 2oharjeva je zaradi posledic umetno povzročenega splava in zastrupitve 22. septembra umrla. Mož Zoharjeve ni mogel preboleti smrti svoje žene in si je v obupu vzel življenje. Amalija Barbejeva je bila obsojena na 3 leta robije in izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Zaradi te obsodbe je postala tudi 10. septembra izrečena pogojna kazen 5 mescev strogega zapora nepogojna. V GOSTILNI GA JE ZAKLAL Dne 15. septembra zvečer se je 351etni posestnik Miha Rajterič iz Brezovice pri Bizeljskem v gostilni Ide Kovačičeve v Spodnji Sušici pri Bizeljskem spri z Miho Soklerjem, ki je bil zaradi telesne poškodbe že štirikrat kaznovan. Sokler je v prepiru udaril Rajteriča z roko po obrazu tako, da se je Rajteriču vlila kri iz nosa. Goetiiničarka je nato potisnila Rajteriča v vežo. Tam je Rajterič pograbil nož in sedel za mizo. Ko je Sokler s svojo ženo pol ure pozneje odhajal iz gostilne, ga je Rajterič napadel in ga zabodel z nožem dvakrat v levo stran prsi, pri čemer mu je prerezal osrčnik ln aorto. Sokler se je zgrudil irl je v nekaj minutah izdihnil. Rajterič se je zagovarjal s silobranorn, o katerem pa se sodišče ni moglo prepričati. Miha Rajterič Je bil obsojen na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo 2 let. VLOMILEC, KI BI RAD V SAMOSTAN V noči na 10. julija je 251etni, v Hrastnik pristojni Miha S a 1 o b i r, krojaški pomočnik bree stalnega bivališča, vlomil v sobo Friderika Severja lz Gradca v zdravilišču Hrvatskem stanu v Rimskih Toplicah in ukradel velik kovčeg z obleko in perilom v vrednosti 13.297 din. Ko je Salo-blr 11. julija zjutraj korakal po cesti med Iraškim in Smarjeto, so ga zalotili orožnik' in aretirali. Pri njem so našli del ukradenih predmetov. Salobirja so orožniki začasno, zvezanega na rokah in nogah, zaklenili v klet pod železniško postajo v Rimskih Toplicah. 13. julija zjutraj pa je pretrgal verige in okove in pobegnil. Naposled so ga Orožniki s Ponikve 14. septembra ujeli. Pri razpravi je Salobir prosil sodnike Za milost ln izjavil, da hoče Iti v samostan v Pl eter ju. Ta izjava je seveda vzbudila mnogo veselosti. Namesto v Pleterje pa tudi danskih. Rodovnik kraljev obsega 80 I VO)c\e Salobir sedaj v Maribor, ker ga Je pokoleni in nad 7.0Gv, imen. Med orednki sodišče zaradi vloma obsodilo na 1 leto sedanjega danskesa kralja je omenjen tu- I *n 8 mescev robije in izgubo častnih di hunski kralj Atila. i državljanskih pravic za dobo 2 let. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 23. oktobra: Pohujšanje v dolini lentflorijanski. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Četrtek, 24. ktobra: Revizor. Red A Petek, 25. oktobra: ob 15. uri: Romeo in Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol Sobota, 26. oktobra: Skrivalnice. Izven OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 23. oktobra: Jenufa. Red sreda. Gostovanje Elze Kaiiovčeve in Josipa Go-stiča Četrtek, 24. oktobra: Grof Luksemburški. Red četrtek Petek, 25. oktobra: Figarova svatba. Red premierski Drevi bosta poštovala v JanaČkovi »Je-nufl« altistka Elza Karlovčeva in tenorist Josip Gostič. Dejanje opere predstavlja zgodbo, kjer se motivi k dejanjem uveljavljajo s prvinsko elementarnostjo. Življenje na vasi, v I.aterem podlegajo ljudje nagonom brez razmišljanja, sledeč čustvenim nagibom, ki jih peljejo na pot zločina ln pot odpuščanja, je prelil Janaček v elementarno glasbo, ki dviga dejanje lz verizma v ekspresionistlčne dimenzije. Jenufo bo pela Valerija Hevbalova, nadalje bodo sodelovali: Marčec, španova. Janko, Zupan, Poličeva, Ivančičeva, Barbičeva in Jenkova. Dirigent N. štritof. Režiser: C. Debe-vec. Predstava drevi bo za red sredo. Dirigent dr. Danilo švara in šef-režiser Ciril Debevec sta pripravila znano Mozartovo opero »Figarova svatba«, ki pride v petek 25. t. m. na oder prvič v letošnji sezoni. Duhovito dejanje, ki je prepolno živahnosti, iznajdljivih zapletov in razpletov, sočen dialog, kar je vse povezano s pristno mozartovsko glasbo, nam bo porok za izreden odrski užitek. Rodovnik danskega kralja Dva danska učitelia sta sestavila rodovnik kralia Kristijana na podlaci zgodovinskih virov, večinoma nemških, pa ZLOČIN PROTI DRŽAVI Zaradi sk>činstva po čl. S. zakona O sa-Mttl ddtours se je sagovarjal 28k*nl, v Gorici rojeni čevljarski pomočnik Samuel Gor j up la Oslja. Obsojen js bil na 10 mescev strogega zapora. Slovenci v Ameriki V Wilkes Barru se ie pri delu smrtno ponesrečil L. Pipan, star 58 let. doma i* Cepeldola (?) pri Litiji. Delal ie v pivovarni okrog 36 let 20. avgusta je sel veselo na delo. Po lestvi je stopil pogledat kako vre pivo v kodi, pa mu je spod ranilo in padel je na cementna tla. Odpeljali so ft* v bolnico, kier ie zdravnik ucotovil. d« ima razbito lobanjo in zlomljen križ. Štiri dni se je boril s smrtjo, potem i e pa izdihnil. Zapušča ženo ln štiri otroke v starem kraju pa brata in dva sestri. V MUv/aukee sta praznovala srebrno poroko Jakob Korošec in njegova lena. ki imata med Slovenci v tem kraju mnooo znancev ln prijateljev. V Nilesu 1« zadela Franca Bene težka nesreča. Pogorel mu ie hlev. dve garati ln mala uenjarne, v kateri je izdeloval usnje za konjske komate in podplate. Z malenkostno zavarovalnino še daleč nt bo mogel kriti velike škode. V Chandleru blizu El.v 1e umrl Josipu Puclju edini sin Jože star 27 let. — V državi Missouri je umrl Valentin Dobnikar, podoma če Luklev Tinček, doma iz Podutika pri LJubljani. V Clevelandu so umrli Ivanka KlemenČiČ roj. Brodač doma iz Stavce vasi pri Žužemberku. Marta Seku-lič roj. RemiČ doma iz vasi Jurkova na Hrvatskem. Anton Solornon. star 54 let, doma iz vasi Hunte fara Boštani na Dolenjskem. Franc Okički. star 74 let. doma iz vasi Gornia Prekopa, fara Kostanjevica in Mariia Leben, doma iz Hrusice pri Ljubljani. V Sheboyganu sta umrla Josip Benčič. star 66 let, doma iz vasi Benčici na Primorskem in Anton Podlogar. star 62 let. V Jolietu ie umrla Katarina JuŽnič roj. Stukel. stara 65 let. doma iz Petrove vasi pri Črnomlju in Janez Bavar. doma iz SeČega sela pri Vinici. V Ternmereru je umrl Franc Rosenstein, star 63 let. doma iz Rečice v Savinjski dolini. V Booušhto-nu ie umrl Franc Striceli. star 56 let doma iz Leskovca na Dolenjskem. V Calo-mettu 1e umrl Franc Kovačič. sta. 66 let, doma iz Novega mesta. Samomor in nenadna smrt Celic, 23. oktobra Davi so našli na Ložnici pri Celju 401ct-no gostilničarko Matildo Pocajtovo, ki jc imela v najemu gostilno »Pri lovcu* mrtvo v spalnici in sicer poieg postelje. Pocajto-va je snoči v spalnico prinesla oglje in ga zažgala ter legla v posteljo. Strupeni plini so jo zadušili Bila je ločena in vse kaže, da si je koU&abl življenje zaradi razrvanih družinskih razmer. Mjcno truplo so prenesli v mrtvašnico na bolniško pokopališče. V sobi za reveže v hotelu Zvezda v Gosposki ulici v Celju so našli snoči mrtvega slepca, ki »e je preživljal samo z igranjem na harmoniko ln petjem. SVpca, ki je bfl znan pod imenom Kari, so prepeljafli v mrtvašnico na bolniško pokopališče. Reveža je ponoči zadela kap. Z Jezice _ Sokolsko gledališče. V nedeljo so igrale' sokolskega drufitva po daljScm presledku, ki Je pač posledica danaSnje dobe uprizorili komedijo »Teta v planinah« Komedijo je spisal in režiral br. Ciril Ra^ movž in je privabila polno dvorano gledalcev. Kljub temu, da so sodelovali samo mladi igralci, je igra izborno uspela ter jo bodo igralci na splošno željo občinstva ponovili v nedeljo 27. t. m. popoldne ob 15. Zdravo1 četrtek, 24. oktobra: 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venČek veselih zvokov (plošče). — 12: Iz operet (ploSče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi, f— 13.02: Harmoniko Igra g. Rudolf Pilih. — 14: Poročila. — 18: Za vesele ljudi (radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolarlČ). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Domač kvartet. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe (orkester Ceđke filharmonije, dirigent Vaclav Talich). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vsakemu ne» kaj (radijski orkester). Konec ob 23. url. ~l3drzna poročila Curih, 23. oktobra. BeogTad 10.—, Pariz 9.95, London 17.15, New York 431.50. MALI OGLASI Beaeda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej Najmanjši znesek a.— dtn ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila • 1 nabavite pri P B E 6 K B B 8V. Patra cesta 14 • a » a m «. * m m b ••v.v.v.v-%vv«v Poslužite se malin oglasov ▼ »Slov. Narodu« klad najcenejši I ^%::^:::<^ifti' TAPETNIŠTVO Sanjan, Igriška nI. 10, vam napravi aH popravi staro naj- *9* PRVOVRSTNO CEPLJENO divjake korenjake, na raznih podlagah, nudi Žlner Franjo, £amusanlf Sv. Marjeta, Mo» škanjci. Zahtevajte cenik! 2333 MREŽE ZA POSTELJE Jobite najceneje v Komenskega ulici 84. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2435 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monojrramov, gumbnie. Velika talog* perja po 7.— din. •tfolljaiuto, Oosposvetska c 12 ln Frančiškanska ul. ». «. U KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. .Najmanjši znesek 8.— din KUPIM KOZOLEC v dobrem stanju. Anton Ribič, trgovec, Decna sela, p. Brežice. 2423 KUPUJEM IN PRODAJAM •abljene čevlje in moške obleke, rabljebo perilo in stare cunje. KLAV2ER Vosnjakova 4. 2437 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8— din TRI ČEVLJARSKE POMOČNIKE sprejme takoj Klavžer, Vosnjakova 4. 2439 SLUŽKINJO pridno, dobro žensko potrebujem za 1. november. Plača din 300 mesečno. Milka Jovanovič, Zaječar. 2424 arviLjo za staro perilo na dom sprejmem. KlavŽer, Vosnjakova 4. 2438 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— dtn OTROŠKA POSTELJICA naprodaj ▼ Zalokarjevi ul. 14. 2419 NARODNA iŠKARNA UUBLDANA KNAflJBVA 9 IŽVRŠOJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE /A NAJFINEJŠE Stran 4 >8LOVIN8KI NAROD«, areda, ». oktobra 1M0. r Stev. 243 Že 45 let peče kostanj Kalno je pri nas s to čudno „obrtfo*4, pršenjem kostanj arka pripoveduje kostanja na ulicah — 80 letna Ljubljana, 23. oktobra AH res ne opazite, da ima Ljubljana toliko posebnih čarov? Če v isti sapi govorimo o kolibicah. barakah, stojnicah ali kakorkoli bi naši rahločutni esteti imenovali »pekarne« naših kostanjarjev na ulicah in trgih, naj nas ne obdolže bogokletstva, Ljubljana je v resnici mesto estetov in baje je treba samo temu pripisovati, da je pri nas arhitektura zelo popularna umetnost ter da delajo celo načrte za kioske najslavnejši arhitekti. Zato se tudi naši za lepoto vedno vneti meščani zelo neradi ozirajo po kostanjarskih stojnicah, kajti za nje niso delali načrtov niti manj slavni arhitekti. Toda prav zaradi tega je v teh stojnicah toliko neprisiljenega čara. nekaj tako prisrčnega, kar je v resnici slovensko in ni niti v devetindevetdesetem kolenu v sorodstvu s pravo a!i kakšno drugačno klasično umetnostjo. LJUBLJANSKIH SPECIALITET ČEDALJE MANJ V preljubih »starih« časih, to se pravi pred leti, so v Ljubljani prodajali po ulicah še več ali mani pristne kranjske klobase. Kako prijetno, ljubeznivo je duhtela domačnost v obliki vonjav klobas po naših ulicah — saj se človek ne sme spomniti! Ko so meščanom v poznih urah legale depresije na srce in želodec, je bilo takoj pri rokah zdravilo — kranjska klobasa, nadevana s česnom in vsemi domačimi vitamini. Nenadno pa je napravila gospa Higiena — morda se piše tudi kako drugače — ekskurzijo po naših idiličnih ulicah ter krat-komalo zadavila slavno tradicijo potujočih okrepčevalnic. Kranjskih klobas sicer zaradi tega ni b;lo konec in zatrte tudi niso bije Številne stojnice pc mestu, tako značilne za Ljubljano, kjer ti radi postrežejo tudi s klobasami Vendar Ljubljana izgublja čedalje boli svoje čare, kakor tista ženska, ki se preveč pomlaja. Podobna usoda je zadela sladoleda rje. ki poleti prevažajo svoje vozičke samo še tu in tam na periferiji. Ostale so pa kostanjarske kolibe Kakor da nam hočejo kostanjarji sami nadomestiti, kar smo v- letih napredka izgubili, so zavzeli vse postojanke. kjer lahko ljudi opozarjajo na svoje blago. KOSTANJ PRI NAS SLAŠČICA Kostanj velja v Ljubljani za takšno slaščico kakor pri Kitajcih lastavičje gnezdo. Samo s tem si (lahko dovolj pojasnimo, zakaj je nabiranje kostanja v rožniških gozdovih in na Golovcu splošno razširjen sport. Še preden začno odpadati prve jezice, se ljudje že zbirajo v gozdovih, klestijo po drevju, ga tresejo, plezajo nanj ter s posebno vnemo brskajo med listjem Ne smeš se čuditi, če iščejo kostanj tudi pod smrekami in drugim drevjem, k' sicer ni posebno podobno kostanjevim drevesom Samo kostanj se jim zdi največja slaščica, ne gobe in tudi ne borovnice. Spomladi, ko ao naši gozdovi polni borovnic, je tam mnogo manj ljudi. Še mnogo manj je gobarjev. Kostanj pa nabirajo vsi — ne le otroci in ne le revnejši ljudje. Gospoda se obleče v športno obleko in se oboroži s palicami, cekarji, nahrbtniki, jerbasi aili vrečami. Ko posije popoldne sonce, ožive gotzdovi, kakor da se je najmanj pol mesta preselilo tja. Lov za kostanjem je pri nas posebne vrste mrzlica, silno nalezljiva; nihče ni imun. Če bi v naših gozdovih rasla kava, bi se ljudje ne gnali bolj za njo ka- kor se za piskavim kostanjem. Mimogrede rečeno: v naših gozdovih kostanj ni mnogo podoben pravemu kostanju. Vendar velja za slaščico brez primere, seveda, če si ga nabereš sam. Že zato veljajo kostanjarji na naših ulicah za krajevno posebnost, čeprav tudi v drugih mestih pečejo na prostem kostanj. Ne moremo verjeti, da bi se znal kdo drugi tako sladkati s kostanjem kakor Ljubljančani. LETOS JE TUDI KOSTANJA MANJ Letos je vsega manj in morda bi komu ne bilo prav, če bi samo kostanj bolje obrodil. Kmetice, ki dovažajo kostanj iz Zasavja, tožijo, da ga je bilo letos zelo malo. Prav tako je kostanj slabo obrodil na Štajerskem. Samo po sebi je razumljive, da je letos tudi marom dražji. Goriški kostanj pa poznamo le predvsem po imenu. Zdaj ga veČ nihče r.e peče na ulicah, branjevci so pa tudi slabo založeni z njim. ker je predrag za večino naših gospodinj Ne moremo reči, daje kaj slabše obrodil kostanj v ljubljanskih gozdovih, toda domačega kostanja pride malo na trg. ker se nabiralci sami sladkajo z njim Kostanjarji ga nočejo kupovati, ker ni za pečenje in bi izgubili vse odjemalce, če bi skušali prodajati tako slabo blago. SUSMAKJ1 IN STROKOVNJAKI Kostanjarstvo pečenje kostanja ne spada med pro*okolirane obrti in nikjer ni predpisano, kako do'go se mora kostanjar učiti, da je zrel za mojstrski izpit Da so pa med kostanjarji vendar strokovnjaki in šušmarji. naši meščan- dobro vedo Pri nekaterih kostanjarjih dobiš lepo nasmejan pečen kostanj ki se olušči sam od sebe kakor jajčna lupina od piščanca. Zlatorumen je, prijetno diši in sladkega okusa — delikatesa nad delikatesami! Včasih pa tudi dobiš kostanj, ki ga ne moreš olušciti, ker je bodisi napol surov ali pa sežgan ter ima okus po živalskem oglju Takšen kostanj je baje sicer zdravilo, a delikatesa vsekakor ni. V vseh poklicih je pač tako, da si strokovnjak in šušmar detita kruh — seveda ne vedno po svojih zaslugah — in med kostanjarji ne more biti drugače. Ko kostanjar prosi, naj bi mu dovolili odpreti »obrat«, prošnji ni treba priložiti spričevala o usposobljenosti in ne vzorca pečenega kostanja. Prošnje naslavljajo na mestni socialni urad m ne morda na obrtni oddelek. Na socialnem uradu presojajo, kdo je dovolj reven za to, da bi pekel Ljubljančanom kostanj. Kandidatov je vedno raje preveč kakor premalo in nekateri bi radi — spekli drug drugega, tako si zavidajo »dobre prostore«. Zato je težko govoriti o kakšni vzajemnosti med njimi, čeprav so vsi revni in čeravno drug drugega doflže, da »-niso tako potrebni kakor jaz« 45 LET ŽE PEČE KOSTANJ Če se boste hoteli posladkati z dobro pečenim kostanjem, boste morali poiskati med številnimi našimi kostanjarji 801etno mamico, ki že 45 let peče kostanj. Pokazala vam bo svoje sajaste, ožgane roke in dejala: — Le poglejte! Vsak ne zna peči kostanja. 2e 45 let ga pečem m vem, kako ga je treba pobožati Zdaj me že dolgo več nič ne peče v roke. Slabo je. slabo, gospod. Letos je kostanj dražji, oglje po 2 din. trske po dinarju. Pa od prostora je treba plačati vsak dan po 2 din. Zakaj mi niso dali boljšega prostora? Ko pa nimam protekcije! Moram Še delati, moram! 80 let sem stara in pred 6 leti mi je umrl mož. Zdaj na zimo bosta hčerki zopet večkrat brez zaslužka. Saj jaz ne potrebujem več toliko. Štrukelj pojem in kozarec vina spijem, pa imam dovolj za ves dan. Ce nimam sinov? Imam dva, pa saj poznate tisti pregovor, da mati lažje prehrani 8 otrok kakor 8 otrok eno samo mater. Še za »firkeljček« mi nikdar ne da. Tako je, stanevame je treba plačati in ker daleč stanujem, se moram tudi voziti s tramvajem. Danes sem vstala že ob 5. in ob pol sedmih sem bila tu. Zvečer prodajam do 8. pozneje pa tako več nihče ne pride Včasih sva pekla z možem kostanj vso zimo do velike noči. zdaj pa me pozimi že preveč zebe. Še mesec dni bom pekla, ne morem več. Poglejte, gospod takšen mora biti, smejati se mora smejati. Tako čez hrbet ga je treba prerezati, pa peč mora biti dobro segreta... Kostanj se je smejal, obraz starke pa je bil barve slabo pečenega kostanja. Za globoko vdrtimi očmi je pogasnilo že mnoge življenja. — Ali boste kaj kosili? jo je vprašala hči. — Na, 2 din, prinesi mi juho! je odgovortla Za izobrazbo kmečkega ljudstva Učiteljski strokovno kmetijski tečaj v Mariboru se bliža koncu Maribor, 23. oktobra še vedno tvorijo pretežno večino našega naroda kmečke množice, ki predstavljajo tako granitno jedro naše narodne skupnosti. Ko prehajamo iz romantično duhovnega pojmovanja narodnosti pretekle dobe v novo pojmovanje narodnosti in narodne zavesti, ki mora biti zasidrana v prebujenih stremljenjih najširših množic naše narodu«' 8Kupno*ti, nam ni in ne l more biti vseeno, kako žive te ljudske mn°žioe. Dosedaj je bil kmečki stan zapostavljen po svoji splošni in strokovni izobrazbi, za- to se ne smemo čuditi njegovi gospodarski zaostalosti in nerentabilnosti treh četrtin v«eh naših kmečkih gospodarskih obratov. Po zaslugi ljudskošolskega učdteljstva, ki živi v stalnem delovnem kontaktu sredi najširših narodnih slojev, je izšla iniciativa za dvig in izpopolnitev splošne in poklicne izobrazbe najširših slojev kmečkega stanu. Pokret kmečko nadaljevalnih sol se je v kratki povojni dobi dvignil in razvil tako, da zavzema tretje mesto v Evropi. Zahteva sodobnosti pa je, da se dosedanje neobvezno kmečko nadaljevalno šolstvo čim prej izpopolni s tem, da se spremeni v fakultativno obveznost, tako da bo lahko prevzel kmečko posestvo le oni sin, ki bo predhodno »fcsolviral triletno Kmečko-n»-daljevalno šolo. Le na ta način bomo bodoče gospodarje po naših vaseh dovolj usposobili za uspešno in racionalno kmetijstvo. Najvažnejši problem pri tej akciji pa je 3po polnite v učiteljske izobrazbe s potrebnim strokovno kmetijskim znanjem. V ta namen se vrše od časa do časa posebni strokovno-kmetijski tečaji za učitelje. Tudi v letošnjem letu se vrši tak tečaj in sicer pod gostoljubno streho vinarske in sadjarske šole v Mariboru Tečaja se je udeležilo 28 učiteljev ter je trajal 4 tedne v pomladanskem času. en teden v poletni dobi, dočim se tretji, tri- tedenski del tečaja zaključi v soboto. Uči- telji-tečajniki so dopoldne prisostvovali teoretičnim predavanjem priznanih kmetijskih strokovnjakov, a vsak popol ne so v praktičnih vajah in demonstracijah pridobivali tudi potrebno praktično ročnost Vsak tečajnik je obdelal v posebni pismeni nalogi kakšen kmetijski problem Svojega šolskega okoliša. Te naloge, ki so po večini opremljene z bogatim statističnim, gradivom, tvorijo pismeni del strokovnega izpita. V soboto bo-o izpiti pa pred posebno izpitno komisijo, ki jo tvorijo načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave ing. Podgornik, višji šolski svetnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave J. Krošel, ravnatelj vinarske in sadjarske šole v Mariboru J. Priol, ter profesorji-rzpraševalci agr. Šiftar, inž. Kotlovšek in Pečovnik. Tako bodo v soboto zaključili strokovni kmetijski tečaj ter s položitvijo drugega, ustnega dela izpita dobili popolno kvalifikacijo za učitelje kmečko nadaljevalnih šol sledeči učitelji (v oklepajih je tema pismenega izpita): Barba rič K^rei iz Domaševc v P rek mu r-ju (Ovire poljedelstva v našem okraju). Božič Anton iz Sv. Duha na Ostrem vrhu (Več pozornosti smotrnemu poljedelstvu in živinoreji), Bajlec iv»n iz Martjanc v Prek-murju (Poljedestvo v srednjem delu Slovenske Krajine), Kocbek Jožef iz Vučje vasi pri Ljutomeru (Pridelovanje žitaric na Murskem polju), Kmetec Jožef iz Sv. Marjete na Dravskem polju (Poljedelstvo v zvezi z drugimi gospodarskimi panogami), Lah Ivan iz Negove pri Ivanjkovcih (Gnoj, gnojnica in gnojnične jame), Pucko Janez iz Hotize v Prekmurju (Problem komasacije zemljišč v Prekmurju), Rojic Jožef iz Sv. Marka niže Ptuja (Gospodarske razmere Ptujskega polja s posebnim ozirom na pricelovanje krompirja in lukaj, šeguia. Pavle iz Sv. Marjete niže Ptuja (Poljedelstvo v zvezi s travništvom in živinorejo iz vidikov nase življenjske In narodne problematike), Zup*>nek Jože iz Orle vasi pri Braslovčah (Hmeljarstvo Savinjske doline), H°rvat Jože iz Srednje Bistrice v Prekmurju (Moje izkušnje v sadjarstvu v IX>linskem Prekmurju), Jug Feliks iz Preloga pri Vinici (Problem našega sadjarstva), KoI»r VUibaid iz Križeve pri Ljutomeru (Sadjarstvo na Murskem polju), Keuc Jo*ip iz Marije Snežne v Slovenskih goricah (Gospodarski pomen I sadjarstva v obmejnem predelu), Kuštrin I Stane iz Sv. Jurija pri Rogaševcih (Sadjarstvo goričkega dela Prekmurja). Ma-rolt Franc iz Dragatuša (Sadjarstvo v Beli Krajini), M»sat Ludvik iz Luč pri Ljubnem (Izgledi sadjarstva v Gornji Savinjski dolini), Prah Karel Lz Vurberga (Sadna trgovina in zaščita producenta). Šv»rc Ivan iz Razbora pri Loki (Pogoji in ovire v razvoju živinoreje), Bezjak Jožef iz Odrancev pri Beltincih (Kletarstvo v lendavskih goricah), Kociper Peter iz Sve- tinj pri Ivanjkovcih (Kletarstvo v Jeruzalemskih goricah), Kinel Avgust iz Rečice pri Črnomlju (Vinogradništvo v Bell Krajini), Lapajne Anton iz Sv. Petra pri Novem mestu (Vinogradništvo na Dolenjskem), Vičar Franc iz Polensaka (Vinogradništvo v Slovenskih goricah) in Zorn O t mar iz Sel pri Metliki (Čebelarstvo T črnomeljskem srezu). Nov kader strokovno usposobljenega učateljstva kmečko nadaljevalnih šoi bo s svojim delom na vasi pomagal pri izobrazbi mladih kmečkih gospodarjev. Dvignjena kvaliteta in kvantiteta nase agrarne produkcije bo omogočila našim kmečkim prebivalcem primernejši življenjski obstoj. To-bo pa najzdravejša osnova za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čuvstvovanja in zavesti. Po tečaju prirede tečajniki še poučno ekskurzijo po vsem severno obmejnem pasu, da se tako seznanijo z gospodarskimi predeli naše obmejne vasi. Ali ste zadovoljni s svojim poklicem ? Zanimiva anketa neke ameriške univerze — Najbolj so zadovoljni zdravniki in pravnik; Neka ameriška univerza je priredila med svojimi slušatelji zelo zanimivo anketo. (Udeležilo se je je 3000 bivših slušateljev, ki naj bi odgovorili na vprašanja: Ali ste zadovoljni s svojim poklicem? Zakaj ste ali zakaj niste zadovoljni? 2e pri proučevanju vrnjenih vpraša Inih poil se je pokazalo, da je pretežna večina absolventov odgovorila na glavno vprašanje nikalno. Vsi so odgovorili, da jim poklic ne ugaja in da bi žrtvovali mnogo, če bi ga mogli zamenjati z drugim, ki bi bolje ustrezal njihovim željam. Ko je bila anketa končana, se je izkazalo, da s poklicem ni zadovoljna niti petina absolventov, pa še med zadovoljnimi je mnogo takih, ki so s svojim poklicem zadovoljni samo deloma. Skoraj polovica nezadovoljnih si je izbrala poklice pod vplivom staršev ali vzgojiteljev Na drugo polovico SO pa vplivali pri izbiri poklica najrazličnejši drugi vplivi. Največ nezadovoljnežev je med politiki in inženjerji petrolejskih družb. V teh strokah se je nabralo 70°/o nezadovoljnežev. To je tem bolj čudno, ker prevladuje v Ameriki prepričan ie. da si lahko vsak spreten politik aili diplomat pribori visok položaj, o inženjerjih petrolejskih družb pa misđijo ljudje da lahko v kratkem obogate, a bogastvo že samo po sebi prinaša zadovoljstvo Toda vsi inže-njerji, uslužbeni pri petrolejskih družbah, si žele druge zanimivejša poklice. Politiki bi pa radi mirneje živeli. Med arhitekti in elektroinženjerji pa je bilo samo 35fl/o nezadovoljnežev. Zanimivo je, da bi radi svoje poklice zamenjali tudi mnogi učenjaki. Zanimivo zato, ker se odločijo za to pot večinoma samo izrecno nadarjeni ljudje, ki jih od mladih nog zanima znanost. Nezadovoljnežev med učenjaki je 58°/o. Najbrž pa bo to število relativno in veljavno samo za Ameriko, kjer so študijski pogcp lažj". in kjer se posvečajo znanstvenemu delu tudi nenadarjeni ljudje ki seveda ne dosežejo v življenju zaželenih uspehov Mnogo bolj so v svojih poklicih zadovoljni bankirji. Dobra polovica bankirjev in bančnih uradnikov je odgovorita, da je zadovoljne. Ti so tudi ponosni na svoje finančne uspehe in bi svojeg*, poklica ne zamenjali z drugim S svojim poklicem so zadovoljni tud' kemiki (70°M. učitelji (71 odstotkov) in geologi (62Tf). Najzadovolj-nejsi pa so zdravniki in pravniki. Ti uživajo velik ugled med ljudstvom in tudi dohodke imajo lepe. Samo pičla dvajsetina je odgovorila, da bi zamenjala svoj poklic. Zakaj morska voda ni pitna? V morski vodi je mnopo več anorganske soli, kakor v človeški krvi aH v krvi su-hozemskih živali. V vod; Atlantskega in Tihega oceana je nad 39£ sol- v krvni plazmi pa samo l°/o. Sol v morski vodi obstoja večinoma iz natrijevega klorida kakor sol človeške krvne plazme Ce bi si hotel človek gasiti žejo z morsko vod->. bi se povečala v njegovi krvi koncentracija anorganskih snovi, ker je v morsk vodi več soli. 5 tem bi pa telo izgubljalo vodo m občutek žeje bi se povečal. Obenem bi ledvice izločale ta prebitek soli iz krvi skupa1 z veliko množino vode S tem bi se pa občutek žeje še bolj povečal. Z morsku vedo si torej žeje ne moremo pogasiti temveč jo še povečamo, kar more povzročiti celo smrt. Beljakovine in vojna Beljakovine kot glavna celična substanca je nosilka vsega življenja Beljakovine ni v vsem in tudi ni istega sestava, temveč vedno po življenjskih pogojih in organu, v katerem je zapopadena. je posebne vrste. Rastline in nižje vrste živali lahko proizvajajo beljakovino iz snovi ki jim jih daje zemlja s svojimi solmi m zrak :> svojimi plini. Sesalci in tudi človek so pa izgubili to asimilacijsko sposobnost in navezani so na beljakovine v hram Beljakovine se v želodcu in črevih razkroie v svoje temeljne sestavne dele, namreč aminokisline in tudi te se izločijo iz telesa. Aminokisline morajo biti brezpogojno v naši hrani. Ćim več jih je v beljakovini, tem manj beljakovin človek potrebuje za svoje prehrano. Zato so meso, jajca in mleko najboljša hrana, ker je v njih največ beljakovin. Sele za njimi pridejo rastlinske beljakovine. Med njimi so pa nekatere neobhodno potrebne za prebavo. Dolgoletni poskusi v laboratoriju berlinske univerze pod varstvom prof. Bickla so razširili znanje o dinamiki beljakovin. Ti poskusi so pa prinesli se en uspeh. Odkrili so namreč gotovo metodo, po kateri se ne da samo vrednotiti količina zaužite beljakovine, temveč povsem točno oceniti tudi njena kakovost. Tako je mogel prof. Bi-ckel s svojimi poskusi dokazati, da vojna ni imela nobenih Škodljivih posledic za prehrano, v kolikor gre za beljakovine Najstarejša bronasta čelada v Evropi V zadnjih desetletjih so si pridobili nekateri švedski raziskovalci mnoeo zaslug na DOliu arheologije. Nedavno so bile objavljene zanimive podrobnosti o najdbah švedske ekspedicije pod vodstvom prof. Axela Perssona z upsalske univerze. Le- tos SDomladi se ie ukvarjala ta ekspedicija z izkopaninami v okolici znanega grškega mesta Nvkem in sicer pri naselbini Mi-dea. Odkopala ie mnogo zgodovinsko važnih predmetov. Med njimi kot najvažnejše zlato posodo, srebrno žlico in bronasto čelado. Posoda ie iz čistega zlata in krasno cizelirana. Visoka je 3 cm. v premeru pa meri 13 cm. Žlica je nodobna naši desertni in ie baje najstarejša srebrna žli- j ca, kar jih ie bilo kdaj najdenih v Ev- j ropi. Isto velja o bronasti čeladi, ki ie med ! vsemi izkopaninami največje arheološke i vrednosti. Izvira namreč iz leta 1460. pred Kristusom Stara je torej blizu 3500 let. Gotovo ie to najstarejša bronasta Čelada, kar so jih deslei izkopali arheologi v Ev-; ropi. po obliki je zelo primitivna, zakriva vso glavo in odprtino ima samo spredai. Nosila se je na glavi in najbrž je bila znotraj Dodložena z debelim suknom ali klo-bučevino. Od smeha je umrl V nekem varijeteju v Gdrlitzu je počil neki gost v krčevit smeh po posrečenem dovtipu konferenclera. Naenkrat so ga pa popadli krči ln mrtev se je sesedel v naslanjač. Zadela ga je srčna kap. Umrl je torej od smeha, kar je pač redek primer. O' Hara: 12 Tajna profesorja Morbidusa Roman Sam se je zadovoljno nasmehnil. — Pri meni je že dva meseca prazna podstrešna sobica in če bi hotel. •. Townsend je hotel. Na tihem se je čudil solidnosti svojega »neznanega prijatelja«. On je vedel celo za prazno podstrešno sobico. — Moja hišica je komaj dvajset ininut od tod, — je nadaljeval Sam. — Imam tudi vrt. Sicer bi pa lahko pri nas tudi jedli. To bomo že kako uredili. Toda povej mi, kaj si bil prej? Ne kaže, da bi bil tudi prej tako trdo delal. Towsend je jel pripovedovati o svojem dozdevnem grof ovstvu, o ponesrečnih špekulacijah, o hudi borbi z upniki in o končnem polomu. Samu so solze zalile oči. _ Bogme, — je šinila detektivu v glavo nova misel, — grofa Kenntlburyja mu slikam v preveč črnih barvah. Naglo je prekinil svoje pripovedovanje o tem, kako si je zaman prizadeval priti do denarja za svojega bolnega očeta. Dejal je, da mu je oče umrl, sam pa da je ponaredil menico. — In potem, potem? — je vprašal Sam malone brez sape. — Potem sem moral seveda bežati, — je odgovoril Townsend. — Potem takem se moraš še zdaj skrivati, da te ne zalote oblasti. Tega Townsend seveda ni smel dopustiti. V prelepi luči tudi ne sme vstati pred temi ljudmi. — Bogat sorodnik je plačal menico. — Ah, tako! — očka Sam je zadovoljno vzdihnil. — No, imel si pač srečo. — Nekaj časa je razmišljal, potem je pa vprašal: Zakaj ti pa ta bogati sorodnik še zdaj ne pomaga? — Ker je tudi on vse izgubil in ta čas je že umrl, — je pojasnil Towhsend otožno in obupano. Mar očka Sam nikoli ne bo nehal s temi vprašanji? — Evo, to je moja hišica, — je dejal Sam radostno. — Vsa sreča, da ni ta hišica bolj oddaljena, kajti sicer se bojim, da bi moral ubiti vso rodbino grofa Kenntlburvja. Ogledoval je skromno leseno hišico. Bila je stara, vendar se ji je pa poznalo, da to ni krivda njenih sedanjih stanovalcev. Vrtiček je bil zelo lep in skrbno negovan. Očka sam je stopil s svojim gostom v hišico. Siromašno, toda snažno oblečeno dekle, staro kakih 18 let, je prihitelo starčku naproti, pa je obstalo na pragu, ko je zagledalo Townsenda. — To je Marion, moja hči, — je pojasnil Sam ponosno. Potem se je pa obrnil k dekletu. — Nas novi sostanovalec. Stanoval bo v podstrešni sobici, tudi on je___hm ... velik siromak. Kenntlburv, skrahiran grof. — Kakor da se Marion ni brigala za oblike vljudnosti, se je obrnila na peti in odhitela po opravkih. V večernem mraku je mogel Townsend samo še videti, kako nežno in sloko postavo ima in kako lep je njen obraz. Očka Sam se je nasmehnil. — Tujih ljudi se malo boji___ Pred drugimi delavci seveda ne beži, toda grof je zanjo še vedno neraziskano polje. Smeje je prižgal petrolejko, potem je pa zagrnil okna in sedel zidane volje za mizo. Townsend se ni dal dolgo prositi in tudi on je prisedeL — Težko je seveda staremu človeku kakor sem jaz. če hoče prav vzgojiti mlado dekle, — je začel Sam in si nabasal pipo. — Toda Marion se je kljub temu čisto dobro razvila. Sam bog mi je priča, da pri tem žal ni mnogo mojih zaslug. Townsend je udobno zavzel svoje mesto za mizo. Ni več čutil toliko utrujenosti kako prej, prijeten vonj iz kuhinje mu je pa pričal, da se pripravlja topla večerja. Kmalu so se odprla vrata in vstopilo je dekle. Na velikem lesenem pladnju je prinesla Marion tri krožnike, iz katerih se je kadilo. Čez ramo ji je visel snežnobel prt. Molče je pogrnila mizo. — Oho, prt, — se je začudil Sam. Marion je zavihala nos. Za hip so ji zažarele oči, potem je pa zopet povesila pogled in poravnala prt. — Rezervirano nalašč za poset gospoda grofa, — je dejala mirno. Townsend jo je začudeno pogledal in komaj je premagal smeh. Potem se je pa spoštljivo poklonil brhki gospodinji. — Moja najiskrenejša zahvala za toliko pozornost, madame, — je dejal svečano. — Ni za kaj zahvaljevati se, presvitli, — je odgovorila Marion še svečaneje in postavila predenj krožnik leče. — Dober tek, samo malo paziti morate, ko boste jedli, ker bi utegnili pogoltniti koščke mesa, pomešane v leči, ne da bi to opazili. Bila bi velika škoda. — Skušal bom poslušati vaš nasvet, — je dejal Townsend in se pripravil k jedi. Molče so vsi trije jedli. Marion je prva odložila žlico. Naslonivši glavo na roke se je zagledala v Townsenda, ki se pa ni dal motiti. —- In vi ste pravi, nepotvorjeni obubožani grof? — je vprašala nepričakovano. — Bolj obubožan, nego grof, — je odgovoril kratko in junaško je opletal lečo naprej. Marion je vzdihnil a. — Jaz sem si pa mislila pravega grofa čisto drugače, — mu je pojasnila in si popravila šop las z lica. — Tudi jaz, — je priznal Townsend. — Tckia tega je krivo dejstvo, da sem obubožan grof. — Vi ste mi zelo všeč, — je priznala s prisrčno dobrodušnostjo. — Ali ste pa vedno tako molčeči? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratm del lista Oton Christot // Vsi v Ljubljani ? 8tev. 243 i Obnova obnove »SLOVENSKI NAROD«, 28. oktobra 1940 Stran S Ponesrečena obnova povxro*a osebja ariborskega gledališča pi*eplli ia Maribor, 22. oktobra. Zdaj, ko smo že tako napredovali, da imamo za raana nadzorstva Se posebej nadzorstva, se nikar ne čudite zgornjemu nadpisu. Zakaj bi ne imeli tudi obnove za obnovo našega gledališča? Kako »krvavo« potrebna je taka obnova, o tem se lahko na svoje oči prepriča vsakdo, ki gre mimo gledališča od spredaj (Slomškov trg), nato skozi Gledališko ulico in malo postoji na vogalu Slovenske ulice (ozadje gledališča). 2e na mimohodu lahko vsakdo opazi od daleč kričečo razliko barve sten poslopja. Spredaj, kjer bi moralo biti že zaradi vnanje prikupnosti in reprezentance prav za prav najlepše, je v resnici ne-lepo in najmanj primerno za tako javno kulturno ustanovo, kakor je Narodno gledališče. Isto velja za večji del poslopja ob Gledališki ulici, kjer se šele prav Opazi dvoličnost poslopja odnosno poznejši prizidek kazine na že spočetka ponesrečeno vnanjo obliko gledališča. Do zdaj se ta razlika ni toliko opazila, ker je bila barva vnanjosti enotna. Zdaj pa, odkar imamo slavno obnovo gledališča le od zadaj, ta razlika naravnost kriči in vzbuja v nekih, gledališču nasprotnih krogih porogljiv posmeh, češ kakšne kozle streljamo po starem zidovju. S Čutom sramote pa napaja ta razlika vse, ki čutijo narodno in imajo smisel za kulturo in reprezentanco nase svojstvene narodne kulture. Novo pobeljena ali prebeljena je namreč le sadnja stran poslopja ob Slovenski ulici in — da je razlika se bolj kričeča — je prebeljen tudi vogal ob Gledališki ulici, medtem ko je večji del poslopja proti Slomškovem trgu ostal, kakor rečeno, Se pri — starem. To bi bilo prva utemeljitev potrebe nove obnove za staro obnovo le enega (zadnjega) dela gledališča. Da stara »slepa« okna ne spadajo na novo prebeljen je, to bi še ne bilo tako hudo. Da pa bi bila nujno potrebna Izmena ali vsaj poprava onih pravih oken na veliki steni gledališkega odra, to že spada v glavni vzrok k današnjemu nadpisu. In to še tembolj, ker je na teh oknih zelo prizadeto tudi gledališče obiskujoče občinstvo. Gre namreč za Usti nadležni prepih, ki ga v nekih primerih mora občutiti tudi občinstvo, zlasti v parterju. Ko si gledališče ogledamo tudi na znotraj, se se povrnemo k tem razbitim stari kavi m oknom in kar je z njimi še v zvezi. 2e med dolgotrajnim delom vseskozi ponesrečene »obnove« smo ponovno opozarjali na zle posledice takega neprimernega dela glede na — prepih. Ob našem zadnjem opominu je bil še čas. zagrešeno napako vsaj deloma popraviti. In to bi se bilo zgodilo, če bi se namesto železne »ograje za tigre« pri glavnem vhodu napravila poštena vrata, kakor se to za tako poslopje spodobi in še posebno glede na veliki pomen Slovenske ulice. Komaj da smo šele na predvečeru zime, a kakšen neznosen prepih se že občuti takoj pri vstopu »kozi ta vhod. In ta prepih se ^leče naprej preko vhoda na oder, od tam preko novih stopnic in nadzidave uprav-niSkega poslopja mimo novih garderob pa po hodniku dol v vežo, kjer je zopet nov prepih od dveh si nasprotnih vhodov (eden za stranke iz Slovenske ulice, drugi za osebje preko omenjenega glavnega vhoda). Ti različni prepihi zahtevajo že zdaj svoje žrtve med članstvom gledališča. 2e danes ga menda ni Člana, ki — če je sicer še tak korenjak — ne bi že moral občutiti posledic neznosnega prepiha. Kaj pa utegne šele priti, čim potrka zima na »železno ograjo za — tigre«. Mimogredoci, ki to vidijo in slišijo več ko upravičene pritožbe trpečih, se kar ne morejo načuditi da je tako dopustila mestna občina a še bolj pa se čudijo, da je vse te javno vidne kričeče napake potrdila tudi ogledna komisija. <3e kje, bi bila tu pač potrebna odločitev oblasti, ki bi takoj pokrenila obnovo za ponesrečeno obnovo starega mariborskega gledališča. Zapostavljena Mislinjska dolina Slabe prometne zveze z Mariborom Maribor, 22. oktobra Iz Mishaijske doline nam poročajo: že večkrat so prebivalci Mislinjske doline opozarjali železniško upravo na slabe prometne zveze, posebno kar se tiče zveze S loven j etra Gradca z Mariborom. V neki meri je bilo željam ustreženo z vlakoma Štev. 9124 in 9125, ki sta imela zvezo z vlaki, ki vozijo na progi Maribor—Prevalje. Najnovejša redukcija vlakov pa je odpravila zgoraj navedena vlaka in s tem docela onemogočila hitro zvezo med Slo ven jim Gradcem in Mariborom. Čeprav je Slovenj Gradec oddaljen od Maribora le 75 km. sta zdaj potrebna za vsak najmanjši opravek v Maribor dva cela dneva! z ukinitvijo jutrnjega vlaka, ki odhaja iz Slovenjega Gradca ob 5.24 uri, je izostala zvez* s koroškim vlakom, ki prihaja v Maribor okoli 7.30. Prav tako pa je izostala zveza proti Slovenjemu Gradcu od večernega koroškega vlaka z odhodom iz Dravograda ob 20.37. Vsa Mislinjska dolina je zdaj navezana le na dve zvezi z Mariborom in v obratni smeri, vendar v taki časovni razporeditvi, da mora povratek iz Maribora v istem dnevu slediti že po 70 minutah po prihodu v Maribor. Pa še teh nekaj minut pada v opoldanske ure, ko so uradi in trgovine zaprte. Tako potujejo ljudje zaradi opravkov v Maribor že prejšnji večer, a morajo kljub temu nazaj že opoldne naslednjega dne. Seveda je tak način potovanja zvezan z velikimi stroški. Upravičena želja prebivalstva je, da naj železniška uprava zopet omogoči ugodnejše zveze in uvede ponovno vlaka štev. 9124 in 9125. Pripomnili bi še, da sta oba vlaka bila vedno dobro zasedena, tako da tudi s teh strani ni nobene oviro. Razfrariffva noč v efemefn! Selnici Velik požar ki je povzročil za 300.000 din Škode Selnica, 22. oktobra Današnja noč je predramila Seinicane in tudi prebivalce bližnjih naselbin. Gasilski rog nas je prebudil *z spanja, planili smo pokonci in hiteli ven na prosto. Zajel nas je gost dim, visoko so švigali plameni, ki so zajeli in ogražali posestvo in domačijo lesnega trgovca in veleposestnika Alojzija pikrbinka. Pohiteli smo bliže kraju velikega požara, kakršnega v naši obmejni Selnici še ne pomnimo, da poma^mo pri gašenja, Če bo to potrebno. Ogenj je nastal v goe^podarskem poslopju in se je razširil na iileve. Nato je prešel na skladišče lesa, ki ga je popolnoma uničil. Tudi ob stanovanjsko hišo so že švigali plameni, tako da se jo posrečilo vrlim mariborskim in selnišklm gasilcem le z največjo po?rt vovalnostjo. da so obvaroval Skerbinkovo stanovanjsko poslopje pred popolnim upepeljen jem. Prav tako se je ogenj razširil tudi na bližnjo žago, ki pa je po zaslugi marljivih gasilcev ostala obvarovana pred besnečim ognjem elementov. Zgorelo je okoli 50 centov sena, 10 centov slame, 8000 kg oglja, 6 vozov. 6 polovnjakov. 1 sani, tovorni avto znamke »Opel« in drugi poljski pridelki ter ostalo poljsako orodje. škoda, ki je nastala zaradi požara, še ni popolnoma točno ocenjena, vendar pa domnevajo, da presega znesek 300.000 dinarjev. Ni znano, kaj je povzročilo nastanek in razširjenje ognja na škrbinkovc poreetvo. ki je le delno zavarovano proti ognju. Domnevajo, da je morebiti nastal požar v garaži. Ni izključena možnost, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Končno je tudi mogoče, da. je nastal ogenj zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka. Orožniki skušajo dognati pravi vzrok velikega požara, ki nam je Semičanom pripravil razburljivo noč, ki je ne bomo kmalu pozabili. Mar*fwske *n okoliške nov?e* — Tovariš ki večer Maistrovih borcev. V soboto zvečer so se zbrali v 2oherjevl gostilni na Tržaški cesti Maistrovi borci iz Maribora in okolice, da slišijo poročilo delu organizacije, ki je bilo zlasti letos zelo intenzivno. Sestanek je mesto obolelega predsednika tov. Julija Guština otvoril njegov namestnik učitelj Jože Malenšek. nakar je podp. v p. g. Cvirn podal izčrpno poročilo o dosedanjem delu zlasti glede podelitve spominskih kolajn. Sestanek je potekel v pravi tovariški prisrčnosti in dobrem razpoloženju, k čemur je precej in v dobri meri pripomogla dobra klet in kuhinja tov. Zoherja. 2al pa sta draginja in datum preprečila mnogim tovarišem, da se udeležijo sestanka. — Tezenske novice. V nedeljo popoldne se je vršil ob veliki udeležbi domačinov, znancev ln prijateljev pogreb prerano umrlega 32-letnega rxjsestniškega sina g. Franca sabedra. Pokojnik je bil prava dobričina in poštenjak. Domača godba ln pevci prijatelji so mu Izkazali čast na prerani poslednji poti. Težko prizadeti ugledni Sa-bedrovi družini naše iskreno sožalje! — Športne novice. V nedeljo 27. oktobra se nadaljuje prvenstveno tekmovanje Slovenske nogometne zveze. Razpored je naslednji: v Mariboru SK Mars : SK Železničar, v Celju SK Bratstvo : SK Olimp, v Ljubljani SK Amater : SK Ljubljana, v Kranju pa ISSK Maribor : SK Kranj. — Občutna kazen. Oblastva so kaznovala nekega znanega mariborskega indu-strijca na 5000 din globe ter na 14 dni zapora, ker se je v nedeljo peljal s svojim osebnim avtomobilom. Kakor znano, je vožnja z avtomobili ln motornimi kolesi ob nedeljah prepovedana, proti izrečeni kazni je industrijec vložil priziv ter se je izgovarjal, češ da ni vedel, da je vožnja ob nedeljah prepovedana... — Pokopališč ne hijene. Na frančiškanskem pokopališču je v zadnjem času neki neznani zllkovec oskrunil grobove, s katerih je odnesel razne kovinaste dele. kakor napise itd. Oblastva so uvedla obširno preiskavo, da se izsledijo drzni tatovi, ki očividno ukradene kovinaste predmete prodajajo za staro kovino. — Osebna vest. Na visoki šoli državne glasbene akademije v Zagrebu je diplomiral naš rojak Josip Kalčič iz Trnič pri RaČju. Glavni stroki sta mu orgle in kompozicija. Iskreno čestitamo. — Nov grob. V Mlinski ulici 51 je umrla zasebni ca Antonija Galun, stara 75 let. žalujočim svojcem naše globoke sožalje. — Ia glavne carinarnice. S 1. januarjem 1941 prične poslovati kemični laboratoril pri tukajšnji glavni carinarnici V pristojnost mariborskega kemičnega laboratorija bodo spadale poleg mariborske glavne carinarnice še carinarnice v Gornji Radgoni, v Celju in Dravogradu. — Pobreške novice. Naša pobreška občinska uprava poziva vse brezposelne družinske očete, ki so pristojni v občino Po-brežje, da se Čim preje zglasijo med uradnimi urami v občinski pisarni. — Novo javno telefonsko govorilnico so postavili pred poslopjem glavnega kolodvora. Potrebno bi bilo, da bi dobil Maribor Še takšno javno telefonsko govorilnico na Glavnem trgu. — Mojstrski izpit iz pekovske stroke je napravila Mira Kravič lz Studencev. Nova pekovska mojstrinja je četrta v naši banovini. Otvorila bo v Splitu lastno parno pekarno. — V disciplinski preiskavi. Po mariborskih rotovških kuloarjih se šušlja o disciplinski preiskavi, ki je uvedena proti šefu nekega oddelka mariborskega mestnega poglavarstva. — Ljudska univerza v Mariboru. V petek 25. oktobra predava prof. Franjo Baš o srednjeveškem Mariboru. Predavanje odličnega poznavalca naše krajevne zgodovine bodo pojasnjevale skice in načrti srednjeveškega Maribora. Predavanje dr. Antona Ocvirka o temi »Pisatelj in družba« je preloženo na začetek novembra. — Predrznost kolesarjev nasproti orožnikom. Kakor tudi drugod vse kaže, se nam poraja odnosno je že dorasel čisto nov stan — kolesarjev a popolnoma bolj svojeglavimi kakor svojstvenimi nazori o svobodi v javnem prometu. V mestu že park ni vefi varen pred njimi, kaj šele hodniki za pešce. Na deželi pa se razvija boj med kolesarji in vršilci javne varnosti. Zahteva, da mora biti kolo v nočnem času opremljeno z lučjo, nikakor ni kaprica, marveč je neizogibna potreba tudi v interesu varnosti kolesarjev samih. Kako pa se ta potreba upošteva od strani kolesar- > jev, navajamo za dane« nekaj primerov. Na podaljšku Aleksandrove ceste v območju sosedne občine Košaki se pripelje kolesar brez luči, Orožniška patrulja ga skuša ustaviti, a kaj napravi kolesar? Zapodi se s kolesom v patruljo z namenom, da se na ta način najbolj zanesljivo izogne legitimiranju in posledicam za vožnjo brez luči. Pa je premodri možakar napačno računal. Prizadeti orožnik je vzdržal ta nenavadni izpad, a kolesar se je sam ujel v svojo mrežo. Prav to, česar ni hotel, je moral storiti: legitimirati se! Bil je to Drejc Krieger, pekovski delovodja. Namesto samo navadne globe za vožnjo brez luči, se bo zagovarjal tudi za način, kako se je skušal malemu zlu Izogniti. — Zanimive skušnje s kolesarji so prestali tudi orožniki na Pragerskem odnosno ondotne orožniške postaje. Na cesti Slovenska Bistrica—Pragersko so zalotili kolesarja brez luči (zato pa z žensko na kolesu). Ta kolesar (Franc Hajšek iz sikole) 3a je patrulji enostavno odrezal, češ kaj mar orožnikom, če vozim brez luči in če imam še koga na kolesu. — Podobno je bilo s kolesarjem J. Pernotom, prav tako iz šikole. Dal se je sicer za trenutek ustaviti, pa je v naslednjem trenutku že zopet skočil na kolo in se pred očmi patrulje odpeljal brez luči naprej (po cesti Spodnja Polskava— Pragersko). Vsi se bodo še kes ali za svoje drzno vedenje nasproti varuhom javne varnosti. — Pijan do onemoglosti. Ker smo že pri Pragerskem: Na kolodvoru pred točilnico se je po tleh zvalil do onemoglosti pijani čevljarski mojster Vilibald Rajtmaier. Sramote, da bi se še nadalje valjal po cesti in vzbujal še večje javno zgražanje, so ga rešili orožniki. — Velik prijatelj kokoši in piščancev. Ni še dolgo, odkar smo se bavili s kokošjim prijateljem na Petrovem Selu pod mariborsko Kalvarijo. Zdaj imamo še bolj zanimivega prijatelja kokoši, ki so koko-dakale po Selnici ob Dravi, zdaj pa bog ve na katerem »kurjem Dritofu« že počivajo, za kar se imajo zahvaliti Alojziju Flajšar-ju. Ta ljubi Lojze je po poklicu ključavničar in doma tam od Sv. Marjete ob Pesnici. 2e delj časa je brez stalnega bivališča, to se pravi brez pravega doma, kajti njegovo najstalnejše bivališče je — ječa. Flajžar potuje iz kraja v kraj, če le rr--*re na kolesu, s katerim hitreje opravi svoje po večini ponoćne posle. Pride mu vse prav, kar trenutno izsledi: obleka, orodje itd. Najrajši p:' ima meso in še prav posebno žive kokoši in piščance. Letošnje poletje si je zbral za »počitnice« Selnico ob Dravi. Kolikor je do zdaj že znano, je obiskal naslednje gospodarje in gospodinje kokoši in piščancev: Feliksu Jerasu je odnesel 6 kokoši, upravnici pošte Kotnikovi 6 piščancev, Fr. Amonu 13 piščancev. Tereziji Serugovi 8 piščancev. Njegovi obeski so bili sevec'i ponoči in s presledki. Sled je vodila na cesto. Medtem ko so ga v tem okraju zasledovali, je bil že čez hribe in doline ln so ga izsledili šele v Trbovljah, od koder je preko Laškega priromal do Celja, kjer so ga spravili 2>na varno«. Precej časa bodo imele kokoši mir pred svojim prijateljem Lojzetom. — Pijanec iz — Pekla. Da, prav tam v Peklu (občina Košaki) se ga je Gustelj M. iz Bolfenkove ulice tako nalezel, da je izgubil svoje kolo, do katerega pa so prišli orožniki v Košakih, kar Gustelj na gotovo veseli, ker sicer bog ve, kako bi bilo z njegovim kolesom. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28-12, in Vaupotova lekarna p11 Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-13. — Vse kr*klejo. posestniku Francu Lešniku, stanujočemu v Mejni ulici 5, so neznani tatovi ukradli iz kurnika 3 kokoši in 2 zajca. — Sodarskemu mojstru Francu Sulcerju iz Vojašniške ulice 7 so tatovi odnesli razno orodje, vredno okoli 200 din. — Na Meljskem hribu je izginilo viničarju Emilu Geraliču razno perilo, vredno na 300 din. — Ob kolo je prišel železničar Franc Kramer, stanujoč na Tržaški cesti. Ukradeno kolo je znamke »Puch« v vrednosti 1400 din. — Svojem i »Ina neffreoa se je pripetila 37 le tnem u delavcu Antonu Pesku iz Rač. Ko se je namreč po košnji peljal s kolesom proti domu, ga je na cesti neka krava oplazila z repom po obrazu tako, da je padel s kolesa na tla. Pri padcu se je s koso nevarno pore zal po levici in je izgubil mnogo krvi. V zadnjem trenutku so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki rano zašili in ga tako rešili pred izki vavitvijo. — Vlomilska smola. Na parceli v T Omanovi ulici stoji baraka, ki je last magi-stratne uradnice Ivanke Branisel, stanujoče v Vrtni ulici 11. V to barako je v pretekli noči vlomil neznanec, toda bil je oči-vidno zelo razočaran, ko je našel v baraki le eno kokoš, ki je pričela tako glasno kokodajsati, da je vlomilec pobegnil. Za njim poizveduje policija. — V znamenju eaSa so številne tatvine zimskih plaAčev. ki se v zadnjem času v Mariboru silno množijo. Včeraj se je neznan tat splazil skozi okno v stanovanje profesorja dr. Kralja v KoroSČevi ulici 36 in ukradel njegovi ženi Hildi 1000 din vreden zimski plašč. Tudi v stanovanje ple-tilke Julijane Mikličeve na Koroški cesti št. 41 se je skozi okno vtihotapil tat, ki je odnesel volnen jopič, vreden 500 din. Iz neke kavarne pa sta izginila privatnemu uradniku Francu Hribemiku zimski plašč in klobuk, vredna okoli 1200 din. — Rabuka. v Mlinski uUci 10 sta se spopadla neka 451etna Marija L. in 631etni Franc V. Bunke so padale na levo in desno ter sta se oba valila po tleh, Franc V. je Marijo L. naposled prijel za lase in jo tako dolgo držal, dakler niso prišli sosedi na pomoč in ju ločili. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodniki. — Ker so prodajali sveži kruh, je mariborska policija ovadila sodišču tri mariborske pekovske mojstre. Policija je namreč v ponedeljek kontrolirala nekatere pekovske prodajalne, pa je dognala, da so prodajali v ponedeljek sveži kruh, kar pa je, kakor znano, prepovedano. Peki sicer pravijo, da je banska uprava prodajo svežega kruha ob ponedeljkih doslej toleri- rala, vendar se zdi, da se bo od sedaj prej uredba striktno Izvajala. — V gledališča bodo igrali gojenci dramske šole g. Vladimirja Skrbinska v ponedeljek 28. oktobra ob 20. vojno dramo »Konec poti«. Ker ta drama ni samo zelo aktualna, ampak pomeni njena uprizoritev s pomočjo samih mladih igralcev, ki jih večina mariborske pubUke še ne pozna, kulturno pomemben dogodek, gotovo ne bo nikogar, ki bi ga hotel prezreti. — Reprla ne bo. Vstopnice se dobe v nedeljo in ponedeljek v predprodaji pri gledališki blagajni. Do nedelje se prodajajo po hišah. — Smrtna nesreča, v gozdu nad Belj-Šakom pri Prevaljan se je pripetila usodna nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Tam živita polbrata Srebre in Halej. Slednji Je naprosil Srebreta, naj mu pripelje iz njegovega gozda voz stelje, za kar mu je dal na razpolago svoj par volov. Srebra si je izbral krajšo pot, a pri vožnji na strmini se je voz nevarno nagnil. Brž je skočil na dotično stran, da bi zadržal voz. Toda sam je bil za tako težo preslaboten in voz se Je prevrnil ter pokopal voznika pod seboj. Našli so ga mrtvega. — živinski sejem. Na mariborski živinski sejem 22. t. m. so prignali okoliški kmetje 630 glav živine, prodali so Jih 395. Cene so bile naslednje: debeli voli po 8.50 do 9.50 din, poldebeli 7 do 8.25, plemenski 7.50 do 9.25, biki za klanie 6.50 do 8.—, krave za klanje 6.50 do 7.50, plemenske krave 7 do 8. krave klobasarice 5 do 6. molzne krave 6.50 do 7.—. mlada Živina 7 do 8.50, teleta 9 do 11 din kg žive teže. Sreda, 23. oktobra: zaprto. četrtek, 24. oktobra ob 20.: »Cvrano de Bergerac«. Red C. Petek. 25. oktobra: zaprto. Sobota. 26. oktobra ob 20.: »Nenavaden človekx. Red A. * Maksima Oorkega drama »Na dnu«, ki pride v kratkem kot tretja letošnja dramska novost na mariborski oder, je bila ono delo, ki je dotlej malo znanega ruskega ljudskega pisatelja Že ob krstni predstavi v Moskvi dvignilo do svetovnega slovesa. Otvoritev nove gledališke sezone v Ptuju Uprizorjen je bil Ben Johnsonov „Volpone", ki mu pa ptujski ansambel ni bil povsem kos Ptuj. 22. oktobra Letos se je otvoritev gledališke sezone tudi v Ptuju nekoliko zakasnila. Toda zani manje za gledališče ni prav nič popustilo, človek bi skoro dejal, da se je celo poglobilo. Morda je bila vzrok temu radovednost, saj so nam tokrat letaki oznanjali novega režiserja, ki bo imel letos ptujski oder na skrbi. Režiser Jože Babic je Ptujčanovn kot igralec že znan, saj so ostale nekatere njegove stvaritve iz pretekle sezone v dobrem spominu. Kot režiser je Babic novinec in se prav zato ni spuščal v revolucionarne eksperimente, ampak se je držal starih, za marsikoga morda že izvoženih poti In Ptujčani, ki so bili v pretekli sezoni ? režijami novih in najnovejMi smeri kar obilo obdarovani in razvajeni, so bili morda nekoliko razočarani. Zdi se, da je pustil igralcem preveč svobode in so na ta način prišle nekatere Šibkosti, posebno pomanjka- nje rutine bolj do veljave, kakor bi priSde sicer. Igra sama ki jo je bil izbral, je žc stara tn še vedno ni izgubila na sve2osti in neki aktualnosti Zgodba o prekanjenem Lisjaku, ki s simuliranjem težke bolezni Izvablja olenj-skem), Vičar Frane iz Polenoaka (Vinogradništvo v Slovenskih goricah) in Zom Otmar iz Sel pri Metliki (Čebelarstvo v Črnomeljskem srezu ). Nov kader strokovno usposobljenega učiteljstva kmečko nadaljevalnih šol bo s svojim delom na vasi pomagal pri izobrazbi mladih kmečkih gospodarjev. Dvignjena kvaliteta in kvantiteta nase agrarne produkcije bo omogočila našim kmečkim prebivalcem primernejši življenjski obstoj. To-bo pa najzdravejša osnova za razvoj zdravega in močnega nacionalnega čuvstvovanja in zavesti. Po tečaju prirede tečajniki še poučno ekskurzijo po vsem severno obmejnem pasu, da se tako seznanijo z gospodarskimi predeli nase obmejne vasi. Ali ste zadovoljni s svojim poklicem ? Zanimiva anketa neke ameriške univerze — Najbolj so zadovoljni zdravniki in pravniki Neka ameriška univerza je priredila med svojimi slušatelji zelo zanimivo anketo. (Udeležilo se je je 3000 bivših slušateljev, ki naj bi odgovorili na vprašanja: Ali ste zadovoljni s svojim poklicem? Zakaj ste ali zakaj niste zadovoljni? 2e pri proučevanju vrnjenih vprašalnih pol se je pokazalo, da je pretežna večina absolventov odgovorile na glavno vprašanje nikalno. Vsi so odgovorih, da iim poklic ne ugaja in da bi žrtvovali mnogo, če bi ga mogli zamenjati z drugim, ki bi bolje ustrezal njihovim željam. Ko je bila anketa končana, se je izkazalo, da s poklicem ni zadovoljna niti petina absolventov, pa še med zadovoljnimi je mnogo takih, ki so s svojim poklicem zadovoljni samo deloma. Skoraj polovica nezadovoljnih si je izbrala poklice pod vplivom staršev ali vzgojiteljev Na drugo pelovico so pa vplivali pri izbiri poklica najrazličnejši drugi vplivi. Največ nezadovoljnežev je med politiki in inženjerji petrolejskih družb. V teh strokah se je nabralo 70°/o nezadovoljnežev. To je tem bolj čudno, ker prevladuje v Ameriki prepričanje, da si lahko vsak spreten politik ali diplomat pribori visok položaj, o inženjer jih petrolejskih družb pa mislijo ljudje de lahko v kratkem obogate, a bogastvo že samo po sebi prinaša zadovoljstvo Toda vsi inženjerji, uslužbeni pri petrolejskih družbah, si žele druge zanimivejša poklice. Politiki bi pa radi mirneje živeli. Med arhitekti in elektroinženjerji pa je bilo samo 35% nezadovoljnežev. Zanimivo je, da bi radi svoje poklice zamenjali tudi mnogi učenjaki. Zanimivo zato, ker se odločijo za to pot večinoma samo izrecno nadarjeni ljudje, ki jih od mladih nog zanima znanost. Nezadovoljnežev med učenjaki jc 580/o. Najbrž pa bo to število relativno in veljavno same za Ameriko, kjer so študijski pogcp lažji in kjer se posvečajo znanstvenemu delu tudi nenadarjeni ljudje, ki seveda ne dosežejo v življenju zaželenih uspehov Mnogo boli so v svojih poklicih zadovoljni bankirji. Dobra polovica bankirjev in bančnih uradnikov je odgovorila, da je zadovoljno. Ti so tudi ponosn« na svoje finančne uspehe in bi svr-jegs poklica ne zamenjali z drugim S svojim poklicem so zadovoljni rud' kemiki (70°V) učitelji (71 odstotkov) in geologi (621r). Najzadovolj-nejši pa so zdravniki in pravniki. Ti uživajo velik ugled med ljudstvom in tudi dohodke imajo lepe. Samo pičla dvajsetina jo odgovorila, da bi zamenjala svoj poklic. Zakaj morska voda ni pitna? V morski vodi je mno?o več anorganske soli, kakor v človeški krvi ali v krvi su-hozemskih živali. V vod; Atlantskega in Tihega oceana je nad 3<> sol- v ktvni plazmi pa samo l°/o. Sol v morski vodi obstoja večinoma iz natrijevega klorida, kakor sol človeške krvne plazme Ce bi si hotel človek gasiti žejo z morsko vod-;, bi se povečala v njegovi krv koncentracija anorganskih snovi, ker je v morsk vodi več soli. S tem bi pa telo izgubljalo vodo in občutek žeje bi se povečal. Obenem bi ledvice izločale ta prebitek soli iz krvi skupa' z veliko množino vode S tem bi se pa občutek žeje še bolj povečali. Z morsko vedo si torej žeje ne moremo pogasiti remveč jo še povečamo, kar more povzročiti celo smrt. Beljakovine in vojna Beljakovine kot glavna celična substanca jc nosilka vsega življenja Beljakovine ni v vsem in tudi ni istega sestava, temveč vedno po življenjskih pogojih in organu, v katerem je zapopadena, je pusebne vrste. Rastline in nižje vrste živali lahko proizvajajo beljakovino iz snovi ki jim jih daje zemlja s svojimi solmi in zrak > svojimi plini. Sesalci in tudi človek so pa izgubili tc asimilacijsko sposobnost in navezani so na beljakovine v hram. Beljakovine se v želodcu in črevih razkroie v svoje temeljne sestavne dele, namreč aminokisline in tudi te se izločijo iz telesa. Aminokisline morajo biti brezpogojno v naši hrani. Cim več jih je v beljakovini, tem manj beljakovin človek potrebuje za svoje prehrano. Zato so meso, jajca in mleko najboljša hrana, ker je v njih največ beljakovin. Sele za njimi pridejo rastlinske beljakovine. Med njimi so pa nekatere neobhodno potrebne za prebavo. Dolgoletni poskusi v laboratoriju berlin-I ske univerze pod varstvom prof. Bickla so razširili znanje o dinamiki beljakovin. Ti poskusi so pa prinesli še en uspeh. Odkrili so namreč gotovo metodo, po kateri se ne da samo vrednotiti količina zaužite beljakovine, temveč povsem točno oceniti tudi njena kakovost. Tako je mogel prof. Bi-ckel s svojimi poskusi dokazati, da vojna ni imela nobenih škodljivih posledic za prehrano, v kolikor gre za beljakovine Najstarejša bronasta čelada v Evropi V zadnjih desetletjih so si pridobili nekateri švedski raziskovalci mnogo zaslug na Dolju arheologije. Nedavno so bile objavljene zanimive podrobnosti o najdbah švedske ekspedicije ood vodstvom prof. Axela Perssona z upsaLske univerze. Letos spomladi se ie ukvarjala ta ekspedicija z izkopaninami v okolici znanega grškega mesta Nykem in sicer pri naselbini Mi-dea. Odkopala ie mnogo zgodovinsko važnih predmetov. Med njimi kot najvažnejše zlato posodo, srebrno žlico in bronasto čelado. Posoda je iz čistega zlata in krasno cizelirana. Visoka ie 3 cm, v premeru pa meri 13 cm. Žlica je podobna naši desertni in je baje najstarejša srebrna žli- I ca, kar jih ie bilo kdaj najdenih v Ev-j ropi. , Isto velia o bronasti čeladi, ki ie med ! vsemi izkopaninami največje arheološke vrednosti. Izvira namreč Lz leta 1460. pred Kristusom. Stara je torej blizu 3500 let. Gotovo ie to najstareiša bronasta če ada, I kar so jih deslei izkopali arheologi v Evropi. Po obliki ie zelo primitivna, zakriva vso glavo in odprtino ima samo soredai. Nosila se je na glavi in najbrž je bila znotraj podložena z debelim suknom ali klo-bučevino. Od smeha je umrl V nekem varijeteju v Gdrlitzu je počil neki gost v krčevit smeh po posrečenem dovtipu konferenciera. Naenkrat so ga pa popadli krči in mrtev se je sesedel v naslanjač. Zadela ga je srčna kap. Umrl je torej od smeha, kar je pač redek primer. Edmund O* Hara: 12 Tajna profesorja Morbidma Roman Sam se je zadovoljno nasmehnil. — Pri meni je že dva meseca prazna podstrešna sobica in če bi hotel. .. Townsend je hotel. Na tihem se je čudil solidnosti svojega »neznanega prijatelja«. On je vedel celo za prazno podstrešno sobico. — Moja hišica je komaj dvajset minut od tod, — je nadaljeval Sam. — Imam tudi vrt. Sicer bi pa lahko pri nas tudi jedlL To bomo že kako uredili. Toda povej mi, kaj si bil prej? Ne kaže, da bi bil tudi prej tako trdo delal. Towsend je jel pripovedovati o svojem dozdevnem grofovstvu, o ponesrečnih špekulacijah, o hudi borbi z upniki in o končnem polomu. Samu so solze zalile oči. _ Bogme, — je šinila detektivu v glavo nova misel, _ grofa Kenntlburvja mu slikam v preveč črnih barvah. Naglo je prekinil svoje pripovedovanje o tem, kako Si je zaman prizadevni priti do denarja za svojega bolnega očeta. Dejal je, da mu je oče umrl, gam pa da je ponaredil menico. — In potem, potem? — je vprašal Sam malone brez sape. — Potem sem moral seveda bežati, — je odgovoril TownsencL — Potem takem se moraš še zdaj skrivati, da te ne zalote oblasti. Tega Townsend seveda ni smel dopustiti. V prelepi luči tudi ne sme vstati pred temi ljudmi. — Bogat sorodnik je plačal menico. — Ah, tako! — očka Sam je zadovoljno vzdihnil. — No, imel si pač srečo. — Nekaj časa je razmišljal, potem je pa vprašal: Zakaj ti pa ta bogati sorodnik še zdaj ne pomaga? — Ker je tudi on vse izgubil in ta čas je že umrl, — je pojasnil Townsend otožno in obupano. Mar očka Sam nikoli ne bo nehal s temi vprašanji? — Evo, to je moja hišica, — je dejal Sam radostno. — Vsa sreča, da ni ta hišica bolj oddaljena, kajti sicer se bojim, da bi moral ubiti vso rodbino grofa Kenntlburvja. Ogledoval je skromno leseno hišico. Bila je stara, vendar se ji je pa poznalo, da to ni krivda njenih sedanjih stanovalcev. Vrtiček je bil zelo lep in skrbno negovan. Očka sam je stopil s svojim gostom v hišico. Siromašno, toda snažno oblečeno dekle, staro kakih 18 let, je prihitelo starčku naproti, pa je obstalo na pragu, ko je zagledalo Townsenda. _ To je Marion, moja hči, — je pojasnil Sam ponosno. Potem se je pa obrnil k dekletu. — Nas novi sostanovalec. Stanoval bo v podstrešni sobici, tudi on je ... hm ... velik siromak. Kenntlburv, skrahiran grof. — Kakor da se Marion ni brigala za oblike vljudnosti, se je obrnila na peti in odhitela po opravkih. V večernem mraku je mogel Townsend samo še videti, kako nežno in sloko postavo ima in kako lep je njen obraz. Očka Sam se je nasmehnil. — Tujih ljudi se malo boji... Pred drugimi delavci seveda ne beži, toda grof je zanjo še vedno neraziskano polje. Smeje je prižgal petrolejko, potem je pa zagrnil okna in sedel zidane volje za mizo. Townsend se ni dal dolgo prositi in tudi on je prisedel. — Težko je seveda staremu človeku kakor sem jaz, če hoče prav vzgojiti mlado dekle, — je začel Sam in si nabasal pipo. — Toda Marion se je kljub temu čisto dobro razvila. Sam bog mi je priča, da pri tem žal ni mnogo mojih zaslug. Townsend je udobno zavzel svoje mesto za mizo. Ni več čutil toliko utrujenosti kako prej, prijeten vonj iz kuhinje mu je pa pričal, da se pripravlja topla večerja. Kmalu so se odprla vrata in vstopilo je dekle. Na velikem lesenem pladnju je prinesla Marion tri krožnike, iz katerih se je kadilo. Cez ramo ji je visel snežnobel prt. Molče je pogrnila mizo. — Oho, prt, — se je začudil Sam. Marion je zavihala nos. Za hip so ji zažarele oči, potem je pa zopet povesila pogled in poravnala prt. — Rezervirano nalašč za poset gospoda grofa, — je dejala mirno. Townsend jo je začudeno pogledal in komaj je premagal smeh. Potem se je pa spoštljivo poklonil brhki gospodinji. — Moja najiskrenejša zahvala za toliko pozornost, madame, — je dejal svečano. — Ni za kaj zahvaljevati se, presvitli, — je odgovorila Marion še svečaneje in postavila predenj krožnik leče. — Dober tek, samo malo paziti morate, ko boste jedli, ker bi utegnili pogoltniti koščke mesa, pomešane v leči, ne da bi to opazili. Bila bi velika škoda. — Skušal bom poslušati vaš nasvet, — je dejal Townsend in se pripravil k jedi. Molče so vsi trije jedli. Marion je prva odložila žlico. Naslonivši glavo na roke se je zagledala ▼ Townsenda, ki se pa ni dal motiti. — In vi ste pravi, nepotvorjeni obubožani grof? — je vprašala nepričakovano. — Bolj obubožan, nego grof, — je odgovoril kratko in junaško je opletal lečo naprej. Marion je vzdihnil a, — Jaz sem si pa mislila pravega grofa čisto drugače, — mu je pojasnila in si popravila šop las z lica. — Tudi jaz, — je priznal TownsencL — Toda tega je krivo dejstvo, da sem obubožan grof. — Vi ste mi zelo všeč, — je priznala s prisrčno dobrodušnostjo. — Ali ste pa vedno tako molčeči? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Chriatof // Vsi v Ljubljani