platana t pntnTiui.
ŠTEV. 184.
V LJUBLMNI, sreda, 17. avgusta 1927
Posamezna Storilka Din L
LETO Vi
Izhaja, vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30’—.
Neodvlssn političen list.
UREDNIŠTVO:
SI310N GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. EvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
..Demokratski blok".
Tako se glasi najnovejši in zadnji adut ■esdeesarske klike. Kar sam od sebe se bo stvoril po volitvah demokratski blok, ki bo štel 120 demokratskih poslancev in še celo vrsto pašičevskih, ki bodo seveda pri volitvah do tal pomandrali ne samo Vukičeviča, temveč tudi vso njegovo slavno policija. V tem novo pečenem demokratskem bloku pa bo seveda igrala glavno violino slavna SDS, ker samo zaradi nje in njene še bolj slavne klike bo tak blok ustanovljen.
In ko čitajo take 4ivne napovedi še ne dovolj ostrižene ostčice SDS, jim vstaja s srca nova nada, da se potem vendar enkrat povrnejo oni zlati časi, ko bodo mogli s fašiste vskimi metodami dokazati vsem svojim nasprotnikom, kako oni pojmujejo demokracijo.
Ne dvomimo, da bi >se jim ta dokaz s‘ijajno posrečil, ravno vsled tega pa tudi vemo, da bo ta esdeesarski demokratski blok še bolj sijajno. propadel. Kajti ta esdeesarski demokratski blok je ravno tako nesmiseln, kakor če bi nemškutarji snovali slovenski blok ali pa če bi patentirani centralisti ustanavljali slovensko avtonomijo. Kar ne gre skupaj, to ne gre skupaj jn lim, ki ga ustvarja pohlep po mandatih, je mnogo prešibak, kakor pa da bi zlimal take nasprotne stvari.
Da, pred leti je bila lepa prilika, da •se osn-uje demokratski Mok tudi z Jjud-mi sedanje .SDS. V splošnem veselju nad nfestankoni Jugoslavije smo oproščali -stare grehe, med sfeboj -pa smo le malo poznali. Kaj je vedel tedaj stari čika Ljuba o g. Žerjavu, latj so vedeli tedaj slovenski jdemdkrati oiazndh paši-čevcih. jDa, tedaj je bila možnost za ustvaritev jugoslovanske demokratične stranke dana in zato je tudi do njene ustanovitve prišl* Toda od tedaj so rni-. mila že leto in ljudje so se .malo bolj spoznali in se tudi razšli in tako smo 'dobili dve demokratični stranki, eno, ki Je ostala zvesta slariin tradicijam, in dr.ugo, ki je oisto samostojno pojmovala demokracijo in ki je sanjala o tem, kako bo jugosla*enski Mussolini v osebi g. Pribičeviča oblekel vse Jugoslovene v eno uniformo.
Takrat st' se demokrati Jugoslavije ločili in vsak je -šel po -svoji poti, ki sta vodile vsaka v nasprotno smer. Esde-esar^ka je kojiakala v nasilje volivnega boja PP režima, Davidovieeva pa je ostala v boju proti nasiljem do današnjega dne. In leta 1924 so *e pota obeh demo-kravskih strank ločile za vedno, ker par pravi demokratje ne morej® skupno ho-diiti z laži-demokral).
Danes bi seveda gospodje esdeesarji in njih stari zavezniki pažičevci hoteli, da bi bilo vse pozabljeno, kar je bilo In mogoče bi bilo med voditelji demokratske stranke tudi nekaj ljudi pripravljenih pozabiti na stare grehe, nikdar pa na ta nasilja ne bodo pozabil! volivci, ki so jih na lastni koži občutili. In na odporu volivcev se zato mora razbiti vsak demokratski blok, osnovan v družbi z demokrati.
Prazna tolažila so zato vse nade es-deesarjev, da jih bo reševal demokratski blok. Ne stoji Ljuba Davidovič leta in leta v ospredju boja za demokracijo zato, da bi pomagal na noge ljudem, ki so z žaadarji in fašisti preganjali demokrate.
Je še pravica na svetu in to pravico spoznavajo sedaj naši esdeesarji in njih klika. Leta in leta so teptali svobodno voljo slovenskega naroda', leta in leta so dobivali za svoje klevete o slovenskem separatizmu žandarsko pomoč za iiva-ianje svojih načrtov, leta in leta so za-
Važna izjavo Vukčeviča.
SPORAZUMA S SLS NE OMAJE NOBENA INTRIGA.
Z dr. Korošcem sklenjeni sporazum je posledica državne politike, ki hoče zbrati vse pozitivne elemente med Srbi, Hrvati in Slovenci za konstruktivno državni delo.
Program naše vlade pa je podan v znanem spremnem pismu na Nj. V. kralja. Sicer pa je o tem izvrstno govoril dr. Korošec na shodu v Rajhenburgu. G. Korošec racume potrebe države in ljudstva in njegova stranka je stranka za vso državo, ki hoče da pride red in pravičnost •v državo ter da bo konec partizanstva.
Slovenska ljudska stranka pride v vlado po volitvah zato, ker cenimo njeno požrtvovalno delo'in iskreno delo v vseh velikih problemih in potrebah državnega življenja. SLS bi že prišla v vlado; ker pa voMlna vlada ni vlada dela, se na to ni inšistiralo. Sedanja vladna koalicija bo po volitvah tudi sama dovolj močna, ojačena s SLS pa bo predstavljala tako moč, da bomo svoj program lahko izvršili.
Med menoj in dr. Korošcem sklenjeni sporazum rii riaperjen proti nikomur in je tako intimen, da ga ne more omajati nobena intriga.
Zakaj nismo vzeli Hrvatov v vlado? j Zagotavljam Vas, da nihče niti najmanj j ne misli delali proti interesom hrvat-1 skega ljudstva. Ker delamo za celokupno državo, imamo vedno in vselej pred seboj tudi potrebe hr.vatskega naroda. Meni je ial, da dosedaj ni bilo mogoče pridobiti predstavnikov hrvatskega naroda za sodelovanje z nami; to ni moja krivda. Emo pa je gotov«, da z g. Stje-panoin Radičem ne moremo sodelovati.
Pred kratkim sem govoa-il z dr. Trum-bičem. Dejal sem mu, da je treba vse gledati realno, ne pa z očmi navdušenega mladeniča. Pri tej prilika sem mu povedal znano srbsko pesem o ptičici, ki je priletela k carju Lazarju, da si ta izbere nebeško ali posvetno -carstvo. Na škodo srbstva si je izbral car Lazar nebeško.
Z ozirom na revizijo ustave, o kateri se sedaj toliko piše v časopisih, moram izjaviti, da ustava sicer ni sv. pismo ki se ne da spremeniti, kakor je dejal e Marinkovič ni shodu v Beli Cerkvi, da pa ustave do sedaj še nihče ni tudi izvajal in zato do sedaj nismo mogli videti, če je ustava dobra, ali ne. Najprej moramo vedeti, katere odredbe v ustavi so tako slabe, da so potrebne spretnem-be in Sele potem bomo lahko govorili o reviziji.
Mnogo se tudi govori o spremembi zakona o samoupravah. Že dosedanje delo-vanjfe samouprav je jasno dokazalo, da one ne odgovarjajo interesom ljudstva, da so one še nesposobne za življenje. Jasno je, da bomo vsi, ki smo za to, da so pri nas razmere čimbolj urejene, tudi za to, da se ta zakon izpremeni in da dobi samouprava dalekosežnejši značaj,
ki bi odgovarjal njihovim važnim nalogam v državnem življenju. Če pa se spremeni zakon o samoupravah, pa še ni potrebno, da se spremeni ustava.
0 reviziji ustave je misliti le tedaj, kadar bi se stavila na dnevni red kaka stvar, o kateri ustava izrecno določa, n. pr. uvedbo gornje zbornice, ker določa ustava, da je naš parlament enodomen. Toda to vprašanje ne spada v volivno borbo.
Aiko se g. Davidovie pritožuje na shodih, da jaz ne ravršujem sporazuma, moram odkrito izjaviti, da g. Davidoviča ne razumem, ker ne vem na kakšen sporazum misli. Pri sestavljanju današnje vlade se z njim sploh nisem razgovarjal. Razgovarjal sem se samo z dr. Vojo Marinkovičem. Sporazumela sva se o vsem, kar je in kar bo treba narediti. Sporazum pa, ki sva ga napravila z g. Marinkovičem, sem dosledno izvrševal, ga še izvršujem in ga bom izvrševal. Zato t>i priporočil g. Davidoviču, da se o tem jasno izrazi, ker bi potešiti lahko tudi jaz prišel na dan z nasprotnimi dejstvi. — Sploh pa je veliko vprašanje, v čegavem imenu govori g. Davidovič, kajti ne vem, kdo bo po volitvah igral v demokratski stranki glavno vlogo, g. Davidovič, ali g. Marinkovič.
V zvezo z nastopom g. Davidoviča skuhajo nekateri politiki spraviti kandidaturo g. dr. Mehmeda Spahe, trgovinskega ministra, v raško-zreČanskem volilnem okrožju, ki pa s tam nima nobene zveze. To je samo izredne važnosti za pojmovanje politične morale sploh.
Brez njegove vednosti je bil v tem okraju dr. Spaho kandidiran od svojih ^prijateljev«. Kar se je zgodilo dr. Spahu, se lahko zgodi vsakomur. Da se zavarujemo proti eventuelnim podobnim slučajem, bomo tozadevne zakonske sankcije predvidevali v novem volilnem zakonu, ki se bo spremenil, ker se je dosedaj pokazalo, katere odredbe so nezadovoljive in za naše razmere neprimerne.
Gg. Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič venomer kričita o terorju in volilnem nasilju. Volilnega terorja ni. Vsdj policijska oblast ga ne vprizarja. Še nikdar niso bile volitve tako svobodne ko sedaj.
dblovanie k°t ministra za no-
Dr nk/vieVe ie Pr8žet0 z želi°’ da se da vol ih'« h \ A T vsakomur» Cia bi bila po
pravljali slovenski denar z uvajanjem j centralizma in z raznimi, še vedno ne končanimi polomi, sedaj pa je mera polna in vsa Slovenija vstaja proti njim.
In ni proti tej enodušni volji rešitve. Najmanj pa, če se esdeesarska klika domišljuje, da svet več ne ve, kakšna je njena fašistovska demokracija in da bo sedaj v njeno rešitev iigiimovljen demokratski blok.
Da, demokratski blok, skupen nastop vseh pravih demokratov se Že ustanavlja in je vsak dan močnejši, ker ga druži odločna volja vseh demokratov, da čimprej obračunajo z lažidemokrati in med njimi je SDS na prvem mestu!
polnejša iii boljša.
G. Pribičevič vidi volilni teror v tem ker ni več onih velikih županov, na katere bi se lahko zanašal, če ni več župana, ki bi izvrševal samo Pribicevičeve naredb, pa ta kriči o terorju. G. Pribičevič nima nobenega programa in na svojih shodih polemizira z vestmi, ki jih je bogve kdo lansiral v kak list. Na take ve-stiPa.se mi seveda ne moremo ozirati.
Tudi Radiču je potreben teror, ker bi rad veljal pred ljudstvom za mučenika. Sicer pa moram opozoriti na teror, ki ga adič v resnici izvaja, ko naroča svojim pnstašem, da fizično obračunavajo s političnimi nasprotniki.
Končno je govoril g. Vukičevič še o volivni prognozi. Vladna večina je že sedaj zasigurana. Naivne so prognoze, ki podcenjujejo, uspehe radikalov. Reš je, da so ti sedtij malo bolj razcepljeni ko običajno pri vseh volitvah, toda kljub temu bo izšla radikalna stttjflka iz volitev *°nsoMirana. Nai vsak pači^ pa ji je zasigurana taka večina, da bo lahko izvedla program, ki ga vsebuje z dr. Korošcem sklenfcnl sporažUfli.
Ponesrečen diod Radiča * Subotici.
Subotica, 17. avgusta. Predsednik hr-vatske seljaške stranke g. Stefan Radie je imel včeraj dopoldne ob 11. uri veliko, zborovanje pred subotiško mestno hiSO. Na zborovanju je bilo tudi veliko število pristašev drugih strank, osobito samostojnih demokratov.
Govor Stepa na Radiča je bil večkrat prekinjen, ker je govoril tudi o Bolgarih. Med radičevci in pristaši drugih, strank, ki so zborovanju prisostvoval«, se je pričelo prerekanje, zmerjanja iti vpitje, tako, da je moral g. Radie govtv riti v odlomkih in daljših presledkih. Nemirni duhovi na zborovanju se nikakor niso hoteli potolažiti, tako, da je-postajala situacija vedno opasriejša. Kitično sta se obe skupini političnih nasprotnikov dejansko spoprijeli.
Na govornika Rddiča je padalo karanje in gnila jajca. Posebno eno h!u je ’ naredilo manjšo rano na obrazu. V pretep se je vmešala tudi policija, ki je zborovalce razgnala.
G. Štefan Radič je po odliodu {zjilvil novinarjem, da je presenečen jiad taki$: zborovanjem. Napadel je ostro pristaše samostojne demokratske stranke in g.. Mačkoviča, ki je prati njemu nastopil., da ni mogel zborovati do konca.
VUklCEVIč V AVDIENCI« ^
Bled, 17. avgusta. Predvčerajšnjim 7. uri zvečer je bil sprejet predsednik vlade Velja Vukičevič v avaij^j. Pri tej priliki je kralju poročal o političnih dogodkih.
Včeraj zjutraj bi se imel vršiti lov ha divje koze. Ker je bil dež in ker je po gorah zapadel sneg, se lov ni mogel vršiti. Ako bo lepo vreme, bo lov danes, katerega se udeleže poleg našega kralja* tudi bivši grški kralj Jurij, ki se nahaja' že cha dni na Bledu kot gost našp kraljevske dvojice in pa predsednik vlade., g. Velja Vukičevič!
Včeraj popoldne je prispel .ng’ Bfežt tudi zunanji minister Voja Marinkovič. Od njegovega prihoda ni pričakovati novih senzacij. Njegov prihod je saano formalnega značaja. Dejstvu, da se nahaja-ta istočasno na Bledu predstavnika obeh koali ra n ih strahk, pripisujejo politični krogi poseben značaj.
Bled, 17. avgusta. Včeraj je predsednik vlade g. Velja Vukičevič dal novi-? nar jem velpomembne izjave o naši novi notranje politični situaciji. Med drugltfi:;
je dejal:
VEČERJA PRI POSLANIKU ŠŠBfcl.
Beograd, 17. avgusta. Čehoslosvaški poslanik Šeba, ki se nahaja na Bledu, je povabil na večerjo našega predsednika vlade g. Vel jo Viikičeviča in dr. Vojo. Marinkoviča, ki sta se povabilu odzvala;
PAŠIČEVCI KRIČE IN KRITIKUJEJO.
Beograd, 1/. avgusta. Pašičevci izrabljajo odlok notranjega ministrstva Vetje-\ ukiceviča, ki je razpustil Ligo zaščito državljanskih pravic proti žrtvam reakcije in belega terorja in z njimi dokazujejo nasilje. Obenem vpijejo o slučaju Radoja Vujeviča ter zvrtičaio vso Krivdo na g. Vukičeviča, češ, da je oclgo-' voreji, da sevršj v državi nasilje.
ACA .STANOJEVIČ ŠE NE UDELEŽI SEJE GLAVNEGA ODBORA NRS.
BMgr^, 17, av^šta. Prvi $1$$^ sednik radikalne stranke Aqa Stanojevič je odpotoval v Vrnjačko banjo. Značlf-9°	^^tevar
glavfifcga <*dbpra radikalne stranke, ki še bo vršila one 19. t. m.
Stran 2.
vik*,*, taataammmm
Velik govor Voje Marinkoviča.
V Beli Cerkvi je imel drugi šef sedanje vlade g. Voja Marinkovič velepomemben govor, ki kljub vsej svoji mojstrski umerjenosti daje vendarle precejšen vpogled na namere vlade. In kdor pazno čita njegov govor, ta ne bo občudoval samo velike logike, ki je v vrsticah govora, temveč tudi politično pre-vdarnost, ki veje med vrsticami. Iz vseh teh vzrokov objavljamo najmarkantnejše odstavke iz Marinkovičevega govora in zlasti one, ki so važni za vso državo; dobesedno. Med drugim je govoril Vasa Marinkovič:
O STARI IN NOVI SKUPŠČINI.
»Nočem se ustaviti na onem delu govora g. Trifkoviča, ko je govoril o delazmožnosti stare skupščine. Ona je njega izvolila za ■predsednika in čisto naravno je, da ima on o njej lepo mišljenje. Kar se pa tiče vprašanja, če je bila dosedanja skupščina delazmožna, pa mislim gospoda, da smo mi v tem pogledu boljši sodniki, kakor pa predsednik bivše •skupščine. Prepričan sem, da bi tudi sedanja vlada našla v bivši Narodni skupščini podporo in večino. To verujem, ker je ta skupščina pred tem podpirala štiri ali pet politik in bi tudi našo. Njena glavna politika je namreč bila v tem, da ne bi bila razpuščena in p« tem se je ravnala in bi zato tudi mi mogli a njo delati. Toda mi smo bili mnenja, da je pravilno, kadar se v državni politiki odredi nova smer, da dobi tedaj besedo volilee in da on pove, če pristane na tako icpremembo ali ne ...«
Nato je pojasnil g. Marinkovič obširno zgodovino prejšnje skupščine in povdaril, da so se izvršile številne izpremembe v državni politiki; a nikdar ni bil vprašan narod za mnenje. Nato je nadaljeval:
»Ko smo prišli na vlado smo hoteli izpre-
Sieniti jalovo politiko, ki se je dotedaj vo-iia, ker smo bili mnenja, da je na vsezadnje treba pričeti ■ resnim delom. Zato smo mislili, da mora vlada dobiti volilni mandat tudi od naroda in dobi skupščino, ki ni že podpirala štiri ali pet različnih politik in je podpirala sedaj £e šesto. Tega pa tudi nismo prikrivali. Nekateri so dejali, da ni bil motiv razpusta skupščine motiviran. Jaz pa kon-statiram, da se je prvič v zgodovini te naše velike države dogodilo, da je vlada oficielno povedala, zakaj zahteva razpust skupščine. Ni pa se tedaj samo reklo, zakaj treba razpustiti skupščino, temveč se je tudi povedalo, s žim se gre pred narod.
V znanem spremnem pismu ministrskega predsednika na N. V. kralja je točno povedano, katere so naloge vlade, kako misli vlada te naloge izvesti in zakaj je bila razpuščena skupščina .. .<
O	BLEJSKEM SPORAZUMU.
»V javnosti se neprestano govori o namerah vlade po volitvah in v zvezi s tem se delajo najbolj fantastične kombinacije. Zadostovalo je, da je na nekem shodu vodja SLS iz čisto volilnih razlogov in vsled tega, ker so -ga-nasprotniki napadali, da je čisto zapustil pr«j£aje stališče svoje stranke, omenil revi-j-ustave, da bi te govorice demantiral. In da vidite sedaj, kakšne kombinacije se sedaj le deset dni neprestano delajo o tem, kako da misli sedanja vlada izpremeniti ustavo in kaj da sploh misli delati po vodit-vah. Toda, kar misli vlada delati, to je že ob* lepo napisala in podpisala 14. junija, ko je zahtevala volitve. Tu pa nikjer ni ne samo govora o reviziji ustave, temveč se iz vsega dokumenta vidi, da o reviziji sploh govora biti ne more, ker se najprej zahteva, da še ustava izvaja.
Kajti, bratje in gospoda, so ljudje, ki bi se tudi dali ubiti, trkajoč se na prsa, kako branijo ustavo, toda o ustavi sami se sploh ne brigajo. Oni mislijo, ko da je ustava koran ali evangelij, sveto pismo, ki se je enkrat napisalo in se mora sedaj vedno enako čitati
v cerkvi. O tem pa, da kristjani nočejo spoštovati tega kar je tam napisano, ne vodijo računa. Ustava pa je napisana zato, da se izvede. Vsak dan pa morete konstatirati, da so še najvažnejša določila ustave neizvršena.
Ne bom govoril o drugih stvareh, toda vi vsi veste, kako važnost polaga ustava na samouprave. Vprašani pa vas, kje je vaša občinska samouprava v teh petih letih. Vidite, to ne gre in ne more iti. Ne more biti, da se napiše ustava, da se zaradi nje ljudje bore, da se za njeno ohranitev ustanavljajo nasilni režimi, da si ljudje v obrambi ustave razbijajo glave, da pa se ustava ne izvaja. Mi smo smatrali in smatramo, da je ustava zato tu, da se po njej dela in vlada in da se izvrši vse, kar ustava določa. Tega pa je polno. Ko pa se to izvrši, tedaj se more govoriti tudi o izpremembi ustave.
Od vsega početka je postalo vprašanje revizije ustave nekako strašilo. Ustave niso božje delo, ki je prišlo od zgoraj in ki se zato ne smejo menjati. Ustave so človeško delo in one se morajo izboljševati, izpopolnjevati v skladu z razvojem razmer. Ustava more biti dobra to leto, a slaba čez dvajset ali več let. Ustavotvorec, ki je to našo ustavo naredil, se je tega tudi tako zavedal, da je v naši ustavi zlasti olajšana revizija ustave. V tem zato ni nobene nevarnosti. Ne bojim se izjaviti, da ni bilo nobene nevarnosti izvršiti revizijo ustave, če bi nastal zato čas in če bi konstatirali, da je potrebno kako določbo ustave izpremeniti. Konstatiram pa ravno tako, da je glavna naloga skupščine, ki jo boste izvolili dne 11. septembra, ne da revidira ustavo, temveč da jo najprej izjede.«
Nato je govoril Marinkovič
0	ČETRTI STRANKI.
Tudi o tej vladni nameri se govori. Kaj je v stvari?
So ljudje, ki nikdar ne morejo razumeti, da je postala predkumanovska Srbija ta velika država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kdor j« živel v prejšnji mali deželi, ne more priti iz nje. So pa tudi ljudje, ki vedno mislijo, če pride čez Donavo, da so prišli preko in ne čutijo se, ko da bi bili v isti državi. So torej pri nas ljudje, ki mislijo, da se more in mora obnoviti stara država (srbska, op. ured.). Jaz nasprotno pa rečem, da pravi naravam zakon, da je taka obnova nemogoča. Treba je iti naprej in treba je hoditi s časom.
Nekdaj v predkumanovski Srbiji je bil narod razdeljen v tri stranke: v liberalno, na-prednjaško in radikalno. Ves narod je bil razdeljen v te tri stranke, ki so se po našem običaju med seboj pretepale. In tedaj je prišlo ljudem, ki so čutili, da njih stvar ne napreduje na misel, da ustanove četrto stranko. Toda do te stranke ni nikdar prišlo. Demokratski stranki, ki pa ima zaupanje naroda ni potrebna četrta stranka.
S tem je Voja Marinkovič končal svoja izvajanja o notranji politiki vlade in nato govoril o narodnih manjšinah. Te niso nobena nesreča za državo, ker jo s svojimi posebnostmi obogate. Nesreča postanejo le, ffe kdo ne zna spoštovati posebnosti manjšin.
Nato je govoril Marinkovič o svobodi volitev. Prejšnje volitve so bile iz dveh ozirov nesvobodne. Predvsem vsled tega, ker je bilo volilno ponašanje volilcev napačno postavljeno. Govorilo se je, te stranke so za državo, one so proti. iZ istim geslom se je tedaj nastopalo tudi proti njemu in demokratski stranki. Posledica tega je bila, da je postal volilee zmešan in s tem je bila volilna svoboda nemogoča.
Tudi sedaj se še gode volilna nasilja, toda manj ko preje. Napredek tudi v tej stvari gre le polagoma in tudi za svobodo treba narod neobraziti.
S krepko obsodbo diktature je nato zaključil Voja Marinkovič svoj velepomemben govor.
Euako malenkostni so na hrvatski strani očitki, da dolgoletni boritelj za kmečka prava Albin Prepeluh ne 'bi smel kandidirati v Dolnji Lendavi, ker je Slovenec. Kmečki volilci bodo mirno preslišali te očitke. Na kandidatski listi blestijo pristno kmečka imena in sicer kmet Ivan Rajšp v Mariboru, ld šteje v obeh srezih nad 130.000 prebivalcev in temu primerno nad 30.000 volilcev, ki mu lahko zajamčijo izvolitev. Kmeta Vi-vot in Podpečan sta si v svesti dedščine slavnega kmečkega poslanca Vinka Ježov-nika, Pinterič bode pa v savski dolini združil organizirane kmete. Učitelja Ivanjšiča je postavila kandidatom svobodna kmečka volja. Ker sem danes na shodu v celjski okolici, moji drugi domovinski občini, me morem pustiti neomenjeno, da celjski in šmarski ^okraj gresta v volilno iborbo za moža, ki je že kot mlad pisatelj pred desetletjem v »Naši vasi« pokazal ljubezen za slovenskega kmeta. Izmed mlajših slovenskih razumnikov ima najtemeljitejšo splošno in svetovno na-obrazbo in poznanje razmer v narodu, doma in v Beogradu in Zagrebu, tako da bode po dr. Antonu Novačanu Savinjska dolina kot zibelka kmečke in splošne slovenske kulture častno zastopana.
Kmetom ni 'treba mnogo dopovedovati, kaj naj storijo, ker bodo s svojim bistrim razumom pravo zadeli. In izobraženci? Naj stojijo, kamor jih kliče interes in prepričanje. Nočem na nikoga vplivati, kdor je svoj mož. Mnogo jih je pa vsled težkega stanja ozlo-votjenih, ki pravijo, da nočejo voliti z nikomur. Ali. bode njim potem boljše? Ali hočejo mar zaostati za manj izšolanim kmetom, ki zna, kaj mu je kljub težavam na dan olitev storiti in bode storil dolžnost.
Dr; Vekoslav Kukovec:
< •
Volih« in kmefko stranko.*
Osebno me izid volitev malo 'hriga, le splošni interes naroda mi je pri srcu. Moji ožji rojaki ormoškega in ptujskega okraja, organizirani v Slov. kmečka stranki, so mi sicer izkazali veliko zaupanje s ponudbo kandidature, rad sem jo pa v danih razmerah prepustil mlajši moči. Izkazano zaupanje pa vračam s tem, da skušam v sledečem zavrniti nekatere kmečki stranki storjene krivične očitke njenih raznovrstnih nasprotnikov.
Pited vsem oba ljubljanska dnevnika, ki sta si sicer vsak dan v laseh, složno očitata, tukajšnji okrožni kmečki organizaciji, kateri, sem izvoljen poslov od ečim podpredsednikom, da se je prodala Hrvatom, s tem da je nosilec Mate v mariborskem okrožju Hrvat Stefan Radič. Pozabita, da smo mi rojaki.slovitega prijatelja Hrvatov Stanka Vraza, kateremu je bil, kakor nam, Hrvat brat. Slovenski kmečki stranki pa sploh Štefan Radič ni Hrvat, ampak najmogočnejši voditelj vseh .zAvednih kmetov države brez ozira na jemk v njihovi veliki boitoi za napredek. Ker Slovenci danes sploh političarjev nimamo!, ampak imamo le malenkostne taktičar-je, nam je. v mariborskem okrožju le čast in ponos in ne breme, če je hotel sprejeti mandat. Stefan Radič, priznani politični voditelj, ki mu je bil mandat s soglasnim Bkle-pom slovenske kmečke organizacije ponuden. Eni iamed nasprotnikov hočejo zmanjševati ugled kmečkega voditelja Štefana Radiča s tem, da pripoveduje dan na dan, kar je očl-nasprotnikom, kar mu je pa prej v čast nego v kvaT pri vseh, ki vemo, da je politika borba za pravice, ld se ne izvoguje z rokavicami. .Radič je sicer dovolj obrazložil to svoje postopanje, ko je povedal, da z ljudmi
forvori SloveŠki, z lopovi pa mora lopovski., irufli nasprotniki pod vodstvom dr. Korošca, lil si jo pred 2 leti rad grel svoj lonček juhe pni ognju Radičevega mučeništva, skuša danes odvračati slovenskega kmeta seveda
iz sebičnosti od voditelja Štefana Radčia s tem, da prpoveduje dan na dan, kar je oči-vidno čul od kakega dvorskega prilizuna, da Radič vsled nekih dogodkov (zopet vele-iadajska podtikanja?) ne more pod nobenim pogojem, če ima tudi večino za seboj, v vlado, dočim je dr. Korošcu z 22 poslanci izmed 315 zagotovljeno, da pride zopet v vlado. Ali zopet le za 72 dni? Naj pride. Štefan Radič je na shodu v Ptuju mnogo lepše govoril, ko je rekel, da v prihodnjo vlado morajo priti Hrvati in Slovenci In ne eni bre<z drugih. Če bi bil dr. Korošec prijatelj slovenskega kmeta, ne bi mu pripovedoval, da Hrvati, ki so kmečki narod in kmečki volijo, ne pridejo v vlado, ker se s tem le neti sovraštvo Hrvatov proti Slovencem. Na ves glas bi moral povedati, da je bila ne-čuvena krivica, da je narodna skupščina dve leti zborovala potem, ko je razveljavila mandat baš kmečkemu voditelju Štefanu Radiču, ki je od 70 hrvaških mandatov dobil ponovno 60 in jih tudi zdaj ne bode dobil manj, dočim bode pritegnil povrh tudi Srbe in Slovence. Narod ije edini merodajni sodnik in če je njemu Štefan Radič junak, pride manj v poštev, kaj neki ljudje sodijo, ki niso narod. Tudi ima v mariborskem volilnem okrožju Štefan Radič od zadnjih volitev ne-kb posestno stanje, katerega ne bodo zmanjšale malenkostne vojne zvijače. Izvoljeni so bili tu že pred 2 leti trije njegovi poslanci. Zato je naj/primernejši kandidat marlborske-8* okrožja Štefan Radič.
, Je, na Ksti tudi srezki kandidat za Mursko Soboto dr. Odič, je tudi on že tu dokazal na podlagi svojega delovanja za kmeta, da mu pritiče mandat po posestnem stanju, ker je pripeljal iz Medjimurja in Prekmurja
10	poslancev ze v oblastno skupščino v Mariboru, v kateri je tudi od vseh slovenskih strani priznano zavzel pravično stališče, da noče biti stranka, ampak mu je za pozitivno gospodarsko delo vsoh.
Doibro se spominjam besed, ki jih je govoril slovenski inteligenci pred 5 leti predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar, ko je rekel, da pri danih razmerah slovenskim naprednjakom kmalu ne bode kaj drugega preostalo, nego nasloniti se na napredno kmečko organizacijo in jo podpisati. Jaz bi k temu pridjal, da se nam je nasloniti na splošno kmečko organizacijo pod vodstvom Štefana Radiča, naj ga strah naših klik za lastno eksistenco še toliko blati in v nič deva.
Če smo narod in če se bo narod kolikor toliko sam vladal, kakor bi moralo biti po modernih principih in če ne bo odločeval
o	sestavi vlade duh kakega Macchiavellija, bo Štefan Radič, če ne danes, pa jutri, celo predsednik kmečke vlade in sicer kot predsednik najmočnejše kmečke stranke.
*	V svrho pravilnega informiranja javnosti objavljamo članek uglednega pristaša SKS, pa čeprav se v vseh njegovih izvajanjih ne strinjamo. Op. ured.
Politične vesti.
= Nobenih novih kandidatnih list v Sloveniji. Včeraj je bil zadnji dan za vlaganje kandidatnih list in nobene nove liste nismo dobili. Vložili so sicer svojo listo radikali za ljubljansko — novomeško okrožje, a jo je sodišče vsled številnih nedostatkov moralo odkloniti. — Ni pa tudi bila vložena uradniška lista za mesto Ljubljana, čeprav je bilo sklenjeno, da se vloži. Da je bila to težka napaka, bodo uradniki še prekmalu spoznali, kajti večjega neuspeha niso mogli uradniki doživeti, kakor da niso vložili svoje liste. Vzdržujemo se vsakega nadaljnega komentarja, ker nočemo govoriti neprijetnih besedi na račun uradniške zavednosti. Zlasti še, ker upamo, da bo včerajšnji neuspeh rodil dobre uspehe in prepričal uradnike, da so najslabši prijatelji uradništva tisti, ki mu pridigu-jejo — neodločnost in kunktarstvo. Tako bodo v Ljubljani 4 skrinjice, na Kranjskem pet in na štajerskem sedem. Izbire je še vedno dovolj!
— Pristaši zapuščajo SDS. V Radomljah v kamniškhem okraju je bila precej močna krajevna organizacija SDS. V soboto pa se je vršil v Radomljah shod SKS. Shoda se je udeležilo ludi zelo veliko pristašev SDS, ki so pa izjavili, da so bivši pristaši SDS in da vstopajo v SKS. Navdušenje je bilo celo tako močno, da je navzoči čuvar skrinjice SDS izjavil, da bo preklical svoje čuvarstvo te skrinjice. — Da je nastal tak preobrat v mišljenju ljudi, je v veliki meri zasluga popularnega kandidata Ravtarja. Ni zato čuda, če bi postal skora; žrtev esdeesarske intrige. Ta intriga je tudi ljudem v Radomljah v prvi vrsti odprla oči.
= Davidovič o takozvanem blejskem sporazumu. Na shodu v Banjaluki je dejal Davi-dovifi o sporazumu med Vukičevičem in dr. RoroScem: Demokratska zajednica ni ko oni tekozvani blejski pakt, o katerem se govori in ki je nastal samo iz razgovora dvojice ljudi, ki so se slučajno našli pred volitvami, la pakt je bil morda napisan le v par besedah, za katere morda ne vedo niti najbližji pristaši. Demokratska zajednica je mnogo več. Nastala je iz skupnega dela in je vrezana v srca nas vseh, ker jo vsi iskreno hočemo.« — Prepričani smo, da je govoril g. Davidovič odkritosrčno, toda boj zaradi no-silstva liste v Sandžaku ne govori ravno za preiskrene odDošaje v demokratski zajednici.
— Stjepan Radič — narodni probuditelj Madjarov. Neverjetno, kaj vse kroglice ne store. V svojem »Narodnem Valu« je objavil St. Radič proglas na Madjare iz Vojvodine.
V	tem proglasu pravi Radič, kako tvorijo Madjari v Vojvodini relativno večino in kako je vsled tegn njih pravica, da zahtevajo vse nacionalne pravice, zlasti pa popolno Pn*“. ‘ nje svoja madjarf-ke narodnosti, kot **
in nekršljiv« kulturne Zajedniee«. Nj l? stranka bo Madjare v tem stremljenj 4lo podpirala, toda »to ji	M”
djari svoje kroglice. G.	nij^„
vedati, da v nasprotnem slučaju tudi njega n.adjarske zahteve niti najmanje ne brigajo. Kroglice so torej važnejše ko pa vsa načela.
—	Kakor občudujemo to vnemo Radiča, da dobi čim več kroglic, pa moramo še bolj občudovati državniško modrost St. Radiča, da
ravno sedaj, ko uprizarjajo Madjari s pomočjo lorda Rothermera akcijo za revizijo trianonske pogodbe, prevzema vlogo madjarskega probuditelja. Latinski pregovor, da velja v vsaki stvari gotova mera, očividno za gospodi Radiča ne velja, če gre za kroglice. Mišjimi pa. da je tudi prevelika vnema za kroglice ni dobra.
= Ogromna zadolžitev kmetov. Kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič je izjavil, da znaša po sedanjih poročilih zadolžitev kmetov dve do tri milijarde dinarjev. Ker ministrstvo za kmetijstvo še ni prejelo vseh podil tkov, zato še ne more povedati točno vsote. S finančnim ministrom je že imel več sestankov, kako bi država priskočila kmetom na pomoč Predvsem bi bilo treba poskrbeti, da kmetje no bodo več žrtve oderuhov. Po Srbiji in drugih krajih plačujejo namreč kmetje običajno po 20 odstotkov, ponekod pa tudi 40 odstotkov obresti. Je zato nujno, da država kmete reši pred oderuhi in upamo, da bo vlada tudi po volitvah mislila’ na odpo-rnoč prezadolženemu kmetskemu prebivalstvu.
= Zmanjšanje okupacijskih čet v Porenju.
Po dolgem obotavljanju so končno francoski konservativci pristali na delno znižanje okupacijskih čet. Ni se pa posrečilo Briandu, da bi se znižanje izvršilo v tej meri. kakor so predlagali Angleži. Ti so namreč bili pripravljeni znižati svoje čete za 10 odstotkov, dočim so francoski konservativci pristali le na 5000 mož. Vendar pa je tudi to znižanje napravilo v nemških krogih ugoden utis in zasedanje Sveta Zveze narodov se bo tako pričelo v pomirljivejši luči.
r= Ponesrečen monarhističen pnč na Portugalskem. Nemirna portugalska republika je srečno preživela svoj 17 puč v 16 letih in svoj tretji letošnji. Za izpremembo so 6e se;, daj uprli monarhistični oficirji, ki so zmagali v prejšnjem puču. To pa vsled tega, ker je sedanji ministrski predsednik in obenem ttw' minister menda vseh ministrstev, general Carmona imenoval za namestnika predsednika vlade polkovnika Suzo, ki ,ie organizira' prejšnji puč. S tem pa je Čarmana nastopi' proti nekaterih monarhističnim članom vlade in oficirjem, ki te člane podpirajo. Nastala je oficirska zarota. Trije oficirji so nato vdrli v predsedstvo vlade in zahtevali z orožje™ v roki, da Carmona imenovanje Suze prekliče. Ker ta tfcga ni hotel storiti, je eden od njih poročnik Carmento pričel streljati. Bil pa je razorožen. Oficirji so nato hoteli prisiliti državno tiskarno, da objavi v uradnem listu dekret o demisi.ii vlade in da je imenovan za diktatorja kapitan Camera, vodja vstaje. Toda to se jim je ponesrečilo in enako tudi poizkus, da bi pridobili garnizijo za sebe. Puč je bil nato hitro likvidiran m general Carmona je ostal gospodar položaja.
= Rikov o zunanje - političnem položaju sovjetske Rusije. Na občnem zboru moskov-ske organizacije komunistične stranke je imel Rikov velik zunanjepolitičen govor. Po njegovem mnenju dokazuje povečavanje voj-nth proračunov in narastek vojne industrije v celi vrsti držav, da se kapitalistični svet pripravlja na vojno. V zadnjih letih so nastali v odnošajih med sovjetsko Unijo in kapitalističnim svetom kardinalne izpremembe. Imperialistična politika hoče na vsak način ustvariti sovražno fronto proti sovjetom. Ne napreduje sicer ta namera tako, kakor bi kapitalistični svet hotel, ker je na eni strani odpor v kapitalističnih deželah proti taki politiki prevelik, na drugi strani pa ljubna politika sovjetov ne daje za odkri, napad dovolj povoda. Kljub temu pa je treba računati s tem, da je načrt nove vojne proti sovjetski Uniji izdelan v vseh podrobnostih. Duša vse te akcije proti sovjetom pa so angleški konservativci. Na eni Btrani skušajo pridobili sebi novih zaveznikov z izkoriščanjem nasprotstva med kapitalističnim in sovjetskim sistemom, na drugi strani skušajo pod geslom boja proti revoluciji organizirati protisovjetsko fronto, na tretji strani pa računajo s spori, ki so nastali vsled Versajske pogodbe ter obljubljajo, da bi mogle gotove države svoje izgube vsled Versajske pogodbe nadoknaditi na škodo Rusije. Te diplomati-čne vrjne priprave so mogli sovjeti konstatirati na celi vrsti mednarodnih konferenc,
v	glavnem pa na zadnjem zasedanju Zveze narodov. Nadalje je Rekov konstatiral v svojem govoru, da se je glede pričetka vojne pojavilo na zadnjem zasedanju plenuma komunistične stranke dvoje mnenj. Orinski je bil mnenja, da v najbližjih letih ni pričakovati nove vojne. Zinovjev pa je bil nasprotni mnenja, da ni kapitalistična vojna proti sovjetom samo verjetna, teiriveč neizogibna. Plenum stranke pa je odklonil obe mnenji in sprejel resolucijo, ki povdarja historično neizogibnost vojn in na nje verjetnost v najbližji bodočnosti. Ker pa še niso izčrpana vsa sredstva za ohranitev miru, je plenum izv^‘ šiinega odbora mnenja, da treba delati za c* daljšo odložitev vojne. Rikov je dalje m » da je glavni vzrok v odložitvi v.,socr®v mora sigurnosti, ki jo je rodila vojna. Cep	■
» “* SS
oddalji vojno nevarnost, j® rom naravnost konkretne vojne nevarnost! njena dolžnost, da e ton vse, ker je v njen. moči, za obrambo zemlj •
-	Konec CangkajSekove slave. Vsled stalnih porazov južne armade je ugasnila tudi Cangkaišekova slava. Cangkajšek je moral odstopiti, vrhovno poveljstvo nad vojsko pa je prevzel poseben vojni^svet. Čangkajšek se jo umaknil 'i zasebno življenje in odšel v svpje rodno mesto Nipon, kjer bo v bogastvu 8iv.el udobno in premišljeval o svojih napakah.
Handžurski diktator čangcolin je poslal misijonarjem posebno pismo, v katerem jim jauja, rta ne bo oviral njih verskega in karitativnega delovanja, če se ne bpdo niti najmanje vmešavali v politične dogodke. (Misijonarji namreč niso skrivali svojih simpatij za Kuomingtang.)
Poravnajte naročnino!
Wi—WW—■—HWHW
Kako se je izjalovila akcija za vzpostavitev nekdanje
Madžarske.
Za časa italijansko-albansko-jugosloven-skega spora se je pokazalo, da se vkljub vsemu »prijateljstvu«, ki veže Anglijo z Italijo, vendar večina angleškega tiska ni kar tjavendan in brezpogojno postavljala na stran Italije in njene nebogljene arnavtske varovanke. Bil je v resnici samo en angleški list, ki je ,preko vseh argumentov treznega razmotrivanja z očividno sovražnostjo na-pram Jugoslaviji zastopal italijansko-alban-sko stališče, londonska >Daily Mail« (^Dnevna pošta«), ki ji je lastnik lord Rothermere, brat in naslednik svoječasnega prvaka angleškega novinstva, lorda Nortcliffea.
Lord Rothermere je znan kot velik prijatelj Italije vobče, a fašizma še prav posebej in >Daily Mail« je vedno in ob vsaki priliki, odkar je lord Rothermere njen lastnik, z vso vnemo zastopala koristi fašizma. V rimskih političnih krogih sicer trdijo, da ta ljubezen londonskega lista do fašizma ne temelji samo na zaljubljenosti njenega lastnika v fa-šiiem in njegovega vodjo, temveč tudi in najbr/i v še večji meri na neki bolj realni, bolj matefjalni podlagi, ki ima svoj izvor v milijonih dispozicijskega zaklada italijanskega ministrstva zunanjih stvari, toda mi nismo Steli teh milijonov in recimo, da ne verjamemo onim rimskim političnim krogom. To nas pa seveda ne odvrača od ugotovitve, da je bila »iDaily Mail« še vedno na razpolago italijanskemu ministrstvu zunanjih stvari, kadar je šlo za to, da se skuje kaka politična spletka, ki naj bi prinesla znatnejši dobiček fašistovski Italiji, pa ni kazalo, da bi italijanski zunanji urad prevzemal odgovornost zanjo. Tako je bilo tudi prav v zadnjem času, 'ko se je hipoma pojavila v evropski javnosti nujna zahteva po reviziji trianonske mirovne pogodbe, s katero so bile določene meje današnji Madžarski.
Ce se upošteva dejstvo, da fašistovska Italija ipo sklenitvi prijateljske pogodbe z Madžarsko — ratifikacijske listine so bile izmenjane prav te dni, s čimer stopa pogodba v polni meri v veljavo — povsod in ob vsaki priliki skuša nastopiti kot pokroviteljica Madžarske in podpirateljica njenih teženj za razširjenjem njenega sedanjega področja do nekdanjih mej dežele krone sv. Stefana; če se doda, da je italijanski tisk v zadnjem času izredno veliko razpravljal o potrebi, da se popravi krivica, ki se je storila Madžarski pri sklepanju mirovnih pogodb z vsestranskim ^okleščenjem njenega oaemlja, in če se končno vzamejo v obzir zveze imenovanega londonskega lista s ipalačo Chigi (italijanskim ministrstvom zunanjih stvari) postaja popolnoma razumljivo, zakaj se je lord Rothermere, ki drugače zelo poredkoma prijema za pero, pred kakimi tedni hipoma silno razvnel »zaradi .krivic, ki so se storile Madžarski«, začel ‘kakor nekak Jupiter lonans na vse strani metati svoje papirnate »trele proti »sovražnikom Madžarske«, tistim ki so oropali Madžarsko njenega nacionalnega ozemlja, in z vso silo zahteval revizijo trianonske mirovne pogodbe.
Kakor se doiznava iz tukajšnjih novinarskih krogov, se je lord Rothermere, preden je začel svoj boj za vzpostavitev nekdanje Madžarske, mudil nekaj časa na Madžarskem, potoval nato na 'Dunaj, pa se zapet vrnil v Budimpešto. Pravi se, da je potem posetil še neke druge prestolnice, med katerimi je bil najbrž tudi Rim, kar pa se seveda ne priznava, ker bi bila potem stvar vendarle preočitna. Ko se je vrnil v London, je objavil oni svoj članek z zahtevo revizije trianonske pogodbe, ki je dvignil toliko prahu po vsej Evropi.
Stvar je bila imenitno zasnovana, toda zmotili so se vendar tisti, ki so jo zasnovali z lordom Rothermereom v Rimu in Budimpešti. Zašumelo je v Parizu, v Jugosla-v,PlvaS* in Bukarešti, in dr. Beneš je v Češkoslovaškem parlamentu izrekel težko obtožbo na naslov lorda Rothermera, da hoče zanetiti novo vojno, vojno med državami naslednicami avstro-ogrske monarhije. .Lord Rothermere je odgovoril dr. Benešu v dolgi brzojavki, trdeč ravno nasprotno, da s svojo zahtevo hoče le utrditi mir, toda dr.^ Beneš je sicer zelo vljudno, pa vendar odločno odklonil vsako razpravo z objestnim nepoklicanim rušilcem srednjeevropskega statusa quo. Boj pa se je seveda nadaljeval v tislku; toda danes se v rimskih krogih že — hočeš, nočeš, moraš — priznava, da izvaemši Madžare in Lahe ta zahteva lorda Rothermera, ali bolje rečeno, spletka rimskega zunanjega urada ne le ni nikjer našla prijaznega odmeva, temveč je vsepovsod in zlasti tudi v vsem ostalem angleškem tisku naletela m najodločnejšl odpor.
Odgovorni angleški politični krogi so se zavili v kar najstrožjo rezerviranost. Minister zunanjih stvari ni niti odgovoril na vprašanje poslanca Go\vera, ki se je nanašalo na trianonsko pogodbo in je bilo v zvezi z lord Rothermereovo kampanjo. Gospod Chamberlain je smatral molk pač še za tem potrebnejši, ker ima nalogo, da skupno s čilenskim in japonskim zastopnikom pripra-
vi	za svet Zveze narodov poročilo o kočljivem vprašanju mešanega rumunsko-mad-
Z. Ž. — V RIMU, 10. avgusta.
žarskega razsodišča in mu je zato akcija lorda Rothermerea vse drugo, samo ne dobrodošla. Angleški tisk, ves, zlasti pa najuglednejši, s »Times« na čelu, pa je povedal čisto jasno, da bi vsaka teritorijalna iz-prememba nakopala Madžarski vojno s sosedi in da bi revizija trianonske pogodhe izpodkopala evropski mir. »Ni ga količkaj avtoritativnega človeka v Angliji, ki le količkaj pozna dejanski položaj v osrednji Evropi, kateri bi pristat na predloge, ki bi vrgli iz tečajev sedanji položaj Evrope!« Tako je splošno mnenje angleškega tiska, angleške javnosti, izvzemši seveda Rothermereovo »Daily Mail«.
Lord Rothermere je v svojem članku govoril tudi o nekakih obljubah Madžarski, ki pa se potem niso izpolnile, in te obljube da je vsebovalo neko pismo tedanjega francoskega ministrskega predsednika Milieranda madžarski vladi. Gospod Millerand da je v tem pismu sporočil madžarski vladi, da se more v slučaju, ako bi se s tedanjo razmejitvijo storila Madžarom kaka krivica narodnega ali gospodarskega značaja, pritožiti na Zvezo narodov. To pismo je bilo od ,6. inaj-nika leta 1920, a do izpolnitve obljube, ki jo vsebuje, da ni prišlo nikoli.
iLord Rothermere pa se je urezal tudi s tem pismom. Francoski listi so sedaj objavili besedilo tega pisma in iz njega izhaja jasno, da je šlo tedaj Je za neki določen slučaj. Razmejitvena komisija, kateri je predsedoval — Anglež, je namreč predlagala, da naj se dve vasi ob češkoslovaško-mad-žarski meji pridelita Madžarski, v čemer je komisija v polnem obsegu sledila navodilom, ki jih je za njeno postopanje predlagal gospod Millerand. Drugače spornega vprašanja pa sploh ni bilo niti na češkoslovaški, niti na rumunski meji, in talko je svet Zveze narodov s sklepom od 23. aprila ,1923. leta v resnici prisodil oni dve vasi Madžarski, s čimer je bilo zadoščeno vsem upravičenim madžarskim zahtevam.
iDa je bila Madžarska v resnici težko prizadeta po trianonski mirovni pogodbi, je resnica, toda meje so se ji določile tako, da so se povsod, kjer je le bilo mogoče, upoštevali njeni narodni in gospodarski interesi. Madžarska more v sedanjih mejah živeti, za kar je najboljši dokaz dejstvo, da v resnici dobro živi. Zveza narodov je poskrbela, da je Madžarska izdala 1924. leta 250 milijonov zlatih kron posojila, in uspeh je bil talk, da se je vkljub oni znani falzifi-kaciji francoskih bankovcev že 1. julija 1926 odpravila mednarodna finančna kontrola. Kampanja za revizijo trianonske pogodbe tako ne le ni potrebna, 'temveč je naravnost škodljiva, nevarna. Trianonska pogodba mora, kakor je rekel dr. Beneš v češkoslovaškem parlamentu, ostati eden glavnih bistvenih smotrov politike Male antante, dočim pa mora madžarska politika, če hoče biti v resnici miroljubna, biti usmerjena na to, da si madžarski narod ustroji svoje narodno življenje v okviru obstoječih pogodb.
V	ostalem pa je treta pripomniti, da je tudi še na sedanjem madžarskem področju nad pol milijona Slovakov, nad 200.000 Ju-goslovenov in lepo število Romunov.
Italijanski politični krogi skušajo seveda upravičevati madžarske tožbe zaradi okle-stitve njihovega nacijonalnega ozemlja. Navaja se, da je Madžarska po trianonski pogodbi izgubila 59% svojega vsevkupnega prebivalstva, 30% prebivalstva madžarske narodnosti (kako so se svoječasno »delali« Madžari, je vendar znano!) in 68% svojega ozemlja. Gostost prebivalstva da je porast-la od 64.6 na 82, kar se je zgodilo po priselitvi modžarskega življa iz področij, ki so prišla pod druge države. Razmerje med prebivalstvom prestolnice in ostale države, ki je znašalo prej 1.17, iznaša sedaj 1.6. (Kaj naj poreče Avstrija s svojim Dunajem?!) Zlasti se poudarja, da je zelo otežkočena oskrrba Budimpešte, češ, ker so najrodovit-nejši deli države sedaj pod Jugoslavijo in Romunijo. Madžarska da je izgubila 83% svoje železne proizvodnje, 50% svojih železnic, 18% strojnih tovarn, 84% gozdov, proizvodnja drv za kurjavo da je padla od 2.36 na 0.16 kvintala na prebivalca. Tako zedo da je oškodovana uboga Madžarska po trianonski mirovni pogodbi, tožijo sedaj Madžari in — Lahi, tisti Lahi, ki so vendar z vsemi ostailimi zavezniki vred in oni še v prvi vrsti naložili trianonsko pogodbo Madžarom, tistim Madžarom, ki so vendar enako sokrivci svetovne vojne, kakor njihovi zavezniki na Dunaju in v Berlinu!
Tu v Rimu se danes vse topi usmiljenja napram Madžarski, a povdarja se vedno in vedno, da je bila Italija prva, ki je svoji bivši sovražnici ponudila prijateljsko roko. Madžarska da je morala pač težko plačati svoje politične zmote, ali sedaj sme upati, da se ji ^ italijansko pomočjo kmalu zopet Povrne nekdanje blagostanje. O reviziji trianonske pogodbe pa se ne govori več in laski tisk je popolnoma umolknil s tozadevnimi svojimi zahtevami. Priznava se splošno, da se je akcija lorda Rothermerea popolnoma — izjalovila I
Organizaciji kmetijske službe * oblastih.
III. Opaziti je, da merodajni faktorji čimdalje bolj upoštevajo strokovnjake z akademsko naobrazbo in da se čimdalje bolj odrivajo agronomi s polno srednješolsko in oni z nižješolsko izobrazbo. Sličen pojav bi bil naraven pri vsaki drugi stroki, pri kmeti jstvii ga pa moramo smatrati za pogrošnega in sicer zaradi čisto posebne nravi kmetijske službe in tudi predmetnih skušenj. Visoka šola goji kmetijstvo skoraj izključno *ot znanost, ki naj bo temeljna podlaga ši-°ki praksi in vzgaja zato predvsem agro-‘°me - znanstvenike — medtem ko nudi tudi
višja kmetijska srednja šola svojim gojencem
v znanstvenem oziru docela zadostno podlago, je pa dokaj bolj usmerjena na bodoče praktično delovanje istih, ker se ozira v prvi vrsti na spajanje teorije s prakso. Podrojma praksa tudi največ potrebuje ravno takih moči.
Poglejmo Avstrijo, 'ki dela z vsemi sredstvi in s polno paro na pospeševanju kmetijstva in ki ima nedogledno več absolventov poljedelskih visokih šol kot mi. Avstrija' ne samo, da ne zapostavlja n. pr. agronome -srednješolce v javnih in privatnih službah,
nasprotno, srednješolcem, ki se posebno odlikujejo, so v Avstriji odprta enako akademikom skoraj vsa kmetijska službena mesta. Isto velja za Češkoslovaško, kjer so v glavnem srednješolci dvignili kmetijstvo na še višjo stopnjo kakor v Avstriji. — Nikomur ne pride na misel, odrekati posameznim akade-mično izobraženim strokovnjakom lepe zasluge za naše kmetijstvo, n. pr. kar se tiče šolstvene in upravne stvari te stroke. Cast komur čast! Ampak kar se je od vsega po-četka doslej v večjih obsegih dohrega ustvarilo za povzdigo slovenskega kmetijstva, skoraj izključno vse je bilo delo agronomov in oenologov srednješolcev! Spominjamo samo na eminentne zasluge naših starejših strokovnjakov - srednješolcev: Povšeta, Dolenca, Pirca, Rohrmanna, Skalickyja, Belleta, Žmavca, obeh Štrekeljnov, Gombača, Puklavca in drugih. Tudi več mlajših srednješolcev se priznano uspešno udejstvuje, n. pr. Priol, Šega, Kafol, Stoklas na Grmu, Vardjan v št. Jurju in drugi. Ta dejstva dokazujejo, da so agronomi z višjo srednješolsko strokovno izobrazbo polno usposobljeni vršiti in biti kos najtežjim nalogam moderne kmetijske službe, zlasti pa pospeševalnemu delu med narodom. Bilo bi tedaj zelo zgrešeno, če bi se nadaljevalo z odrivanjem srednješolcev od važnejših kmetijskih funkcij. To bi se pri pospeševanju kmetijstva le maščevalo.
Podobno velja tudi glede odlično usposobljenih in v praksi preizkušenih absolventov nižjih kmetijskih šol. Topogledno spominjamo na naše odlične strokovnjake Goričana, oba Zupanca, Matjašiča in druge, katere glede uspehov lahko upravičeno uvrščamo med gornje:
Pri kmetijski pospeševalni službi treba tedaj glede strokovne usposobljenosti strogo ločiti in upoštevati troje: 1. Na šolah pridobljeno teoretsko usposobljenost; 2. prakso na posestvih po dovršenih študijah; 3. individualno sposobnost: a) za delo med narodom (ki je najvažnejša); b) za učiteljsko službo na strokovnih šolah; c) za strokovno-pisar-niško delo. Eminentne važnosti za vsakoršen uspeh je, da se zaposli izšolan strokovnjak tam, za kar je dotičnik individuelno najbolj sposoben. Za samoupravno kmetijsko službo in za državno zunanjo službo zamorejo priti praviloma v poštev samo zadostno prediz-obraženi, preizkušeni in za delo med narodom individuelno sposobni strokovnjaki. Povsod na svetu najdemo slučaje, ko je teoretsko morda najvišje usposobljeni strokovnjak
—	individuelno lahko popolnoma nesposoben za upravo posestva ali pa za pospeševalno delo na terenu, in obratno. Isti bi se pa morda odlično udejstvoval kot strokovno -pisarniški uradnik ali pa kot učitelj teorije na šoli. Na veleposestvu, ki se mora vzdržati samo iz sebe in ki se bori za obstanek, uprava kljub morda odlični šolski kvalifikaciji kaj kmalu izloči strokovnjaka - nameščenca, če ni tudi praktično poraben. Oblastna samouprava naj tedaj namesti, uporablja in plača kvalificirane kmetijske strokovnjake po njihovi individuelni sposobnosti za podrobno delo, daje naj prednost onim, ki znajo na šolah pridobljeno teorijo po danih rai-inerah plodonosno spajati s prakso, ki so tedaj zmožni na terenu samostojno delati in ustvarjati. To je edino dober princip moderne kmetijske administracije. Moderen gospodar meri človeka, ki ga namešča, predvsem z vatlom individuelne sposobnosti in produktivnosti, po rentabilnosti njegovega dela, ki je edino pravo merilo za dejansko usposobljenost ter ceni šolska spričevala in naslove le pogojno s tem. Tega mnenja je nedvomno tudi sleherni slovenski kmet, ki bi nesposobnega strokovnjaka prej ali slej gotovo sani izločil kljub morda najvišji šolski predizobrazbi.
Upati je, da pripomorejo ta izvajanja do pravilnega pojmovanja in postopanja glede ene izmed najvažnejših javnih služb agrarne države.
Josip Sustič, Radovljica; Franc Malasek, Novo mesto; Franc Wernig, Laško.
Gora Beaitta Mussolini
Clement Vantel piše v »Journaluc: to,Jadic-Ha .^oče,, da se obdari osebo, ka-ravLr&	se. praznuje. Poteklo je
Pritei nriliki ^ Je» bi! roien Mussolini. Montblanc.	6me sraice ponudile
To se pravi, da je Mojrthlanc poetal aora Bemto Mussolini: krst se je ofiSjelno sh-
vil preteklega 12. avgusta.
Evidentno je to impozanten dar, čeprav v resnici ne gre za več, kakor za polovico Montlblanca, niti ne za celo polovico, ker meja reže ta savojski kolač in Francozom pušča vrhunec: štiritisočosemstodeset metrov in se nahaja v Franciji.
Nekoliko ženatno mora 'biti imeti za ho-nionim goro in zlasti če ga ima diktator, sovražnik diskusije.
Duce ne bo mogel več zabraniti svojim nasprotnikom reči in celo natisniti:
tli paHni je P°ln PrePadov-«
Gotova Mussolinijeva pobočja (francoska beseda pomeni tudi nagnenja) so nevarna: groze povzročiti katastrofalen padec. To tem-•i -v Mussolini nima izkušenih in previdnih vodnikov.«
In tudi:
»Iz raznih krajev prihajajo vesti, da se Mussolini seseda. Se bo mar ta velikan (ko-nečno sesul?«
Opozicija bo tako imela sistematično, če ze ne iPireija za človeka, pa vsaj človeka za goro. In predstavljate si lahko vso korist, ki jo bo imela od te zamenjave kljulb cenzuri.
Jaz za svojo osebo občudujem Mussolinija, ki je ena največjih osebnosti našega časa, čeprav vendar ne meri v višino 4800 metrov... In kakor je dal Atlas, ki je držal svet, svoje ime gori, more Mussolini, ki je eden stebrov nnše zapadne družbe, brez dvama posoditi svoje ime enemu delu Alp, iz katerih se sestavlja hrbtenica Evrope.
I Vendar je pa nekaj precej smešnega v tej častilni mussalinizaciji Montbalnca. Rimski cesarji sami, ki so se za živih dni pustili častiti kot ibogovi, niso imeli nikdar tako visokih ambicij: db času, ko je orel prišedši od hregov Tibere, plaval nad vsemi Alpami, ni bilo gore Avgust.
Toda fašistovski entuzijazem se malo briga za smisel zmernosti, ki bi nam ubranil n. pr. spremeniti naš Montblanc v mont Coty. Kar pa je včasih precej vznemirljivo v tej prenapetosti, tej noriji naših prijateljev onkraj Benito-Mussolinija: manjka jim ironija vodnica in je celo ne razumejo.
Odtod toliko nesporazumljenj: postavljajo žaliibog! visoko goro poleg onih, ki jih -je že postavila narava sama med dvema narodoma, ki sta tako dobro ustvarjena, da bi se ljubila.
Nemanja Pavlovič, rad. kand. za okraj Dolnja Lendava:
PRESTOP RADIČEVSKIH ORGANIZACIJ K SOCIALISTOM.
Prestolniški in tudi posamezni pokrajinski listi so ponatisnili vest mariborske »Volks-stimme«, kako da v Dolnji Lendavi radičev-ska organizacija nazaduje, ker da je 17 radi-čevakih organizacij prestopilo v socialistično stranko Jugoslavije.
Kot okrajni kandidat na radikalni listi za okraj Dolnja Lendava sem primoran popraviti to vest: je sicer res, da radičevci v tem okraju nimajo več onega Števila pristašev ko preje, ni pa res, da bi vsi njihovi prejšnji volivci prestopili v Prekmurju zelo nepoznano socialistično stranko, temveč obratno po veliki večini vstopajo v vrste narodno radikalne stranke, katere driavnotvorni program zajamčuje deželi delo, red, mir in napredek:
Čeprav sem velik del svojega življenja pre-živel v žurnalističnem delovanju, vendar nisem nikdar hotel s pomočjo tiska govoriti o svojih uspehih. Ker pa omenjeni provincialni list meni nič tebi nič lansira take vesti, to moram povdariti, da si je baš radikalna stranka v dolnje lendavskem okraju pridobila dobro reputacijo vsled svojega popularnega gesla: iz naroda za narod.
V	tem okraju prestopajo z navdušenjem večje in manjše vasi v vrste naše največje stranke, programu katere in njenim zaslugam niso mogli ugovarjati tudi njeni največji neprijatelji.
Pri tej pirliki izjavljam tudi to-le: Mariborska oblast je edina oblast ▼ drla vi, kjer so radikali brei vsakega razkola postavili v sporazumu s (Daridovifovimi) demokrati »vejo listo.
To dejstvo je nad vse pomembno in dokazuje, da so štajerski radikali in davidovičevei na pravi in zato uspešni poti.
Beležke.
—	Zakaj prinaša »Jutro« lotogralije esde-esarskih kandidatov?
»Ker jih po volitvah ne bo moglo. Tedaj se namreč prinašajo le fotografije — izvoljenih poslaneev.
EDINO PRAVILEN ODGOVOR.
»Slovenec« sprašuje »Slov. Narod« z ozirom na gotove nerednosti v nekaterih magi-stratnih uslužbencev, če želi, da govori o teh stvareh naprej.
Mnenja smo, da se morajo afere, Če so že prenešene v javnost, vedno razčistiti do konca! Dokler stvar še ni javna, je Se še mogoče zatisniti kako oko, kadar pa postane stvar javna, je to nemogoče. Tedaj mora iti stvar do konca, ali pa je javna morala ubila.
Zato. naj gospodje pravočasno prevdarijo, če mislijo iti do kraja, ali pa naj molče. Na pol poti pa v takih stvareh ni mogoče ostati!
NASA STRANKARSKA 2URNAUSTLKA.
Največji notranje političen dogodek je danes breizdvomno sporazum med SLS in NRS za delo bodoče Narodne skupščine. Vse Jugo-slovensko časopisje zato z največjo vnemo piše o tem sporazumu in objavlja vsako vest, ki more pojasniti ta sporazum. Posebno. vai> nost za umevanje dalekoeežnih posledic tega sporazuma pa imajo izjave dr. Korošca in predsednika Vukičeviča o sporazumu. Zato tudi vsi listi vsako izjavo obeh voditeljev, objavljajo z debelimi črkami.
Razven seveda slovenskih strankarskih listov. Tako ao n. pr. izjavo, ki jo je dal dr. Korošec našemu uredniku objavili večinoma dobesedno vsi največji listi v drlavi in na najodličnejših mestih, le oba slovenska strankarska lista sta jo prezrla.
Ce jo je prezrlo »Jutro«, se ne čudimo, ker je Koroščeva izjava za politiko SDS krepek udarec, da pa jo je zamolčal tudi »Slovenec«, pa je stvar, ki jo le slabo razumemo. Morda’ pa jo gospodje pri >Slovenou« razumejo bolje.
Sokolstvo.
Ljubljanski Sokol. Lepo Število telovade-čega članstva, kakor tudi naraščaja, je na društvenem letnem telovadišču le nad mesec dni zaposleno s preureditvijo v povsem udohno telovadišče, ki ho odgovarjalo vsem zahtevam moderne telovadbe; je pa #e mnogo, mnogo dela, vsled tega vabimo ponovno svoje članstvo in naraščaj na prostovoljno delo, da eapočeto preureditev vsaj v glavnem še pred zimo (končamo; s tem prostovoljnim delom pa društvu prišt-edimo tudi lepe tisočake. Dela se sleherni dan od 9. do 12. in od 2. do pol 8.; vsakdo naj se zglasi neposredno na telovadišču. — Zdravo! — Odtbor.
širite »Narodni Dnevnik«.
Dnevne vesti.
VOLILNA BORBA IN »NARODNI DNEVNIK«
Ker ima strankasko časopisje še vedno merodajen vpliv na velik del slovenske javnosti, zato misli ta, da mora biti tudi od strank neodvisen list enako enostranski, kakor so strankarski. Ta javnost ne razume, da ni naloga časopisa samo to, da propagira svoje misli, temveč da mora b’ti zlasti neodvisen list svobodna tribuna za vse dobro in pošteno misleče politične delavce.
Od vsega početka pa je »Narodni Dnevnik« naglasil, da hoče biti svobodna tribuna za vse in zato smo objavljali članke in nazore' pristašev raznih strank. Prepričani smo tudi, da smo s tem večini svojih bralcev ustregli, ter so imeli tako ti priliko, da primerjajo izvajanja raznih zastopnikov strank in da potem lahko tudi objektivno sodijo.
Tudi v sedanji volilni borbi hočemo ostati zvesti temu načelu in zato bomo objavljali članke pristašev vseh strank, če ti nastopajo s polnim podpisom in če je ton njih izvajanj korekten.
Naravno je seveda, da članek, ki ga napiše pristaš SKS, ne bo v skladu s člankom, ki ga napiše pristaš SLS. Toda naši čitatelji naj vedo, da za podpisane članke odgovarja le njihov pisec in da so ti članki tudi samo mnenje pisca. Uredništvo pa odgovarja le za nepodpisana članke in samo ti so za program lista merodajni.
Drugod je že davno uveljavljeno, da morejo v jstem listu voditi medsebojno polemiko pristaši najrazličnejših strank. V tem oziru je zlasti poučna beodrajska »Politika«, kjer morejo pod svojim podpisom propagirati svoje nazore pristaši vseh strank. Je to tudi edino pravilno stališče, ker je samo na ta način javnosj pr&vilno informirana, ko pa je ne- J mogoče, da bi £i j^sak političen delavec i vzdrževal svoj list.
Upamo, ; da bo polagoma tudi slovenska javnost razumela, kaj je dolžnost lista, ki je svobodna tribuna za vse dobro misleče in da se bodo zato nehali oni nesmiselni očitki, ko da je »Narodni Dnevnik« nedosleden, ker se vsi njegovi članki ne ujemajo. Oni od uredništva iitiajo pač vedno svojo enako smer, dočim so podpisani članki le osebno mnenje njih avtorjev.
Tudi v. politiki mora zavladati lireralnost in zato upamo, da bo slovenska javnost znala upoštevati , da je vsaj z »Narodnim Dnevnikom« dobila svojo svobodno tribuno.
! — Kraljev dar Sokolu na Korčuli. Kralj Aleksander je podaril Sokolu ma Korčuli novo zastavo. Zastavo je izročil Sokolu admiral Priča predpredvčerajšnjim ob priliki sokolskega zleta na otoku Korčuli.
,— Jtraljiiin dar za ljubeljsko dirko. Kraljica Marija .je podarila za najboljšega vozača včerajšnje avtomobilske dirke na (Ljubelju zlato dozo s svojim monogramom.
' Za ipomočnika prosvetnega ministra je bil imenovan načelnik oddelka za srednješolski pouk v prosvetnem ministrstvu Dimitrije Magaraševič.
■	— Polovična vožnja za dijake. Prometno . ministrstvo je izdalo nov odlok glede voznih olajšav ®a dijake srednjih Sol. Dijaki imajo odslej štirikrat na leto pravico na polovične vožnje na državnih železnicah, in sicer pri odhodu na velike počitnice, o Božiču in Veliki noči ter pri vpisovanju v šolo. V zadnjem slučaju velja ugodnost samo za 'čas od 15. avgusta do 16. septembra.
— Deložacija (železničarjev-vagonarjev v Zagrebu. Zagrebška železniška direkcija je dostavila te dni nad 200 železničarskim rodbinam, ki stanujejo v vagonih ,na Sejmišču, nalog, da se morajo do konca tega meseca izseliti. Vsled tega si bo moralo 200 železničarskih rodbin s približno 1500 člani poiskati druga stanovanja, kar bo šlo pa spričo nizkih plač in visokih najemnin v Zagrebu težko. Zato so se obrnili železničarji na Savez najemnikov in na zagrebškega velikega župana s prošnjo za zaščito. Obenem sp poslali prometnemu ministru, ministru za socialno politiko in ministrskemu predsedniku "brzojavne proteste. Veliki žu-
ian jim je odgovoril, da bo poskrbel, da bo-
o	dobili primerna stanovanja.
— Otvomtev borze dela v Splitu. V Splitu se otvori te dni (borza dela.
— V ministrstvu prosvete je podpisan luka® o razmestitvi profesorjev in ostalega učnega personala na srednjih šolah ter mnogo dekretov o dijaških Štipendijah. Razmestitev, ki je prva za prihodnje šolsko leto, je elaborat posebne profesorske komisije.
— Tečaj ze eksperimentalno pedagogi jo in pedagogično psihologijo v Beogradu. Včeraj je bil otvorjen v Beogradu tečaj za eksperimentalno bedagogijo in .ipedagogič-no psihologijo: V tečaj je bilo sprejeto večje število učHeljeV iz vseh krajev gržave.
ižupanstvo občine Trebnje razpisuje natečaj za izdelavo idejnih Skic za novo uradno-poslopje -v Trebnjem. Razpis je objavljen v »Uradnem listu«.
— Mednaroden turističen kongres se vrši sredi meseca septembra v Beogradu. Kongres bo trajal dva dni. Po kongresu prire-da udeleženci niz ekskurzij po naši državi.
■»r. Poprava Ink na Jadranu. la Splita po-ročajo: Mnogo luk na Jadranu se nahaja v zelo slabem stanju. Tekom vojne se namreč za luke, ki nimajo zveze z zaledjem, ni ničesar storilo, vsled česar so porušili valovi obale. Da se temu nedoetatku nekoliko od-pomore, je votirala direkcija pomorskega prometa v Splitu za luko na Krku 100.00 dinarjev, za luko v Lastvi pa 132.000 Din.
— Novi hangari na beograjskem aerodromu. V ministrstvu vojske In mornarice je bil odobren večji kredit za zgradbo dveh železobetonskih hangarov 'na (beograjskem aerodromu. iZ gradnjo se prične prihodnji IIKiiČC.
— Stare poštne znamke. -Ministrstvo po-frt« Hi •brfeojftvfl je sklenilo; da proda vse
*
preostale stare poštne znamke kriške in beograjske izdaje. 'Znamke bodo prodane dne 13. septembra v ministrstvu na javni dražbi.
— Invalidska loterija. Udruženje vojnih invalidov priredi tudi letos veliko invalidsko loterijo. Srečke, ki 'bodo stale po 100 Din komad, se bodo pričele prodajati še tekom tega meseca. Žrebanje bo meseca januarja prihodnjega leta. Za glavne dobitke je določenih 25 potniških avtomobilov tvrdke .»Praha«.
— Čcgav je otrok? Januarja J. 1920, to je pred 7 in .po.l letom, je bilo najdeno v veži pred vratmi mariborske javne bolnišnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitete tega otroka. — Kdor bi vedel kaj o tem otroku ali njegovih stariših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (Konskripcijski urad).
— Suša zatrla malarijo. Huda suša, ki vlada letos v Dalmaciji je izsušila razna močvirja — ognjišča malarije, vsled česar so poginile velike množine bacilonoscev. Naravna posledica tega dejstva je, da je malarija v Dalmaciji letos skoraj popolnoma prenehala.
— Iz sodne službe. Imenovani so: Za kanclista pri dež. sodiš&u v Ljubljani Drago Grabnar, za kanclista pri okr. sodišču v Celju Anton Auer, za kanclista pri okr. so-dišifiu na Vrhniki Anton Kržišnik, za kanclista pri okrožnem sodišču v Mariboru pisarniški oficijant pri okr. sod. v Ljutomeru Janko Bogateč, za kanclista pri okrož. sod. v Celju pisarniški oficijant pri istem ko-dišču Anton Weber, za kanclista pri okr. sodišču v Murski Soboti pisarniški oficijant istotam Štefan Friedrich, za kanclista pri okr. sodišču v Škofji Loki vpokojeni orožn. naredni kv Ljubljani Ferdinand Habjan, za kanclista pri okr. sodišču v Ptuju orožn. narednik Josip Pintar, za kanclista pri okr. sodišču v Slovenski Bistrici sluga pri okr. sodišču v Laškem Metod Sprogar, za kanclista pri okrajnem sodišču v Mokronogu orožn. narednik Josip Hebar, za kanclista pri okr. sodišču v 'Gor. Radgoni pehotni na-rednik-vodnik Josip iPogrujc.
— Nemški polet preko oceana se je ponesrečil. V nedeljo zvečer sta startali Jun-kerjevi letali »Bremen« in »Evropa« v Des-sau-u k poletu preko oceana. Na »Bremenu« sta odletela Edrard in ‘Ristič, na »Europi« pa Loose in Kohl. Polet se je imel izvršiti preko Nizozemske, Ediabourgha, Glasgowa in iNove Fundlandije. Polet pa se je vsled neugodnih atmosferičnih razmer, megle, viharjev in neviht, ponesrečil. Obe letali sta se morali v pondeljek vrniti. Letalo >Euro-pa« se je pri pristanku tako poškodovalo, da je za vsak nadaljni polet nesposobno, vsled česar namerava ravnateljstvo Junker-jevih tvornic opremiti za transoceanski polet novo letalo. Posadka ostane ista. Dejstvo, da se je polet ponesrečil, je vzbudilo po vsej Nemčiji veliko obžalovanje, vendar pa vlada povsodi prepričanje, da bo drugi polet, ki mora pa biti glede vremenske poročevalske službe bolje organiziran, uspel.
— V Pragi se je pomnožilo število sta-uovanj v šestih letih za 57.496. Statistični urad mesta Prage je ugotovil, da je bilo zgrajenih od leta 1921 do leta 1926 v Pragi 4945 novih hiš s 57.496 stanovanji. Letu
1921 je bilo zgrajenih 406 novih hiš, leta
1922 50, leta 1923 720, leta 1924 931, leta 1925 1053, leta 1926 pa 1535. (Največ novih hiš je bilo zgrajenih v žižkovu, namreč 403, ki pa imajo samo 5226 stanovanj, dočim je v 318 novih hišah na Vinogradih 7265 stanovanj, v 210 novih hišah v Bubeneu pa 6307. V splošnem se je zidalo, kot naravno, najmanje v notranjem mestu.
— Novo vseučilišče v Afriki. Vseučilišče v Loewenu (Belgija) je sklenilo, da oistanovj v Kongu novo vseučilišče. 'Zaenkrat, bo število slušateljev le omejeno in bo imelo tri fakultete, in sioer medicinsko, poljedelsko in naravoslovsko.
— Kongres zopet alkoholizem. Od jutri do 23. t. m. se vrši v Winona Lake-u v državi 'Indiana drugi svetovni kongres zoper alkoholizem. Radi velike oddaljenosti in velikih stroškov se udeleži kongresa iz Evrope le malo delegatov.
— Mednarodna aviatična konferenca. Dne
1.	septembra se prične v Haagu na predlog sovjetske Rusije mednarodna aviatična konferenca. Na konferenci bo predlagala, kot poročajo, Amerika enotno takso za zračni poštni promet.
— Zračni lijakerji. Kot poročajo iz Berlina, prične graditi tvrdka Daimler v najkrajšem času majhne aeroplane, takozvane fija-karje. Tvrdka namerava otvoriti s takimi aeroplani potniški promet na mnogih progah. Broračunano je, da bo stal polet iz Berlina v Kopenhagen, ki bo trajal štiri ure, 40 zlatih mark, dočim stane vožnja po železnici v III. razredu, ki traja 11 ur 55 mark.
— Prva žena, ki poleti preko oceana. Kot poroča »Pariš Midi«, je objavil nedavno angleški aviatik Macnitosch, da želi sopotnika za polet preko oceana. Sopotnik naj bi pa plačal vse stroške poleta. Tej ponudbi se je baje odzvala te dni mlada,, lepa Američanka milijonarka miss Mabel Bell, ki je ponudila v to svrho 100.000 frankov. Mabel Bell bi bila prva žena, ki je poletela preko oceana.
— Romanje na Trsat. V nedeljo in v pondeljek so se vršile na Trsatu velike cerkvene svečanosti, ki jih je obiskalo, kot so nam poroča, tudi mnogo romarjev iz Slovenije.
— Pustolovec. Nedavno se je zglasil v opekarni Kuman v iVnkovcih eleganten mladenič, ki se je predstavil kot pooblaščenec centrale »Rdečega križa« ter, izjavil, da namerava priskočiti »Rdeči tkriž« po potresu in poplavah prizadetemu prebivalstvu na pomoč z opeko. Funkcionar »Rdečega kri-
ža« se je natančno informiral glede cene opeke er kazal veliko strokovno znanje. Končno je sklenil z opekarno pogodbo glede dobave oOO tisoč opek za ceno ipo 550 Din za 1000 opek. Pripomnil je, da bo >ltdeči križ« pogodbo še posebej potrdil. Elegantni mladenič je pokazal pri tej priliki celo vrsto sličnih pogodb, ki jih je Joil sklenil z drugimi opekarnami. Vse pogodbe so Dile pravilno izstavljene ter opremljene z žigom »Rdečega križa«. O kaki proviziji ni Jtotei ničesar čuti. Ko je že odnajal, se je vrnil še enkrat ter pripomnil, da bi se ipač spodobilo, da bi darovalo podjetje kako malenkost za >Rdeči križ«, n. pr. 'kak dinarček pri 1000 opekah, kar oi neslo 500 Din. Lastnik opekarne mu je izročil prav rad 500 Din za »kdeči kri«. Ker pa je minilo od tedaj že teden dni, ne da bi prišlo od centrale sltde-čega križa« v 'Beogradu kako naročilo, se je obrnil lastnik tja ler izvedel na svojo žalost, da je nasedel prevejanemu goljuiu.
— K begu hajdučice Stoje Markovič. Zagrebška policija je eruirala šoferja avtomu-Dila, s katerim je pobegnila črnogorska liaj-dučica iStoja Markovič v spremstvu svojega brata iz zagrebške ženske kaznilnice, šoaer je izjavil, tla se mu Stojin brat, ki 'je naročil avtomobil, kakor tudi Stoja sama nista zdela -prav nič sumljiva. Peljal (ju je do Tuškanca, kjer sta izstopila. Ker sta voznino poravnala, se dalje ni brigal zanju. Zagrebška policija domneva, da se skriva Stoja Markovič v Zagrebu, vendar je pa obvestila vse policijske oblasti v državi,, da naj jo zasledujejo ter je prepričana, da bo Stoja kmalu aretirana.
— Krvav boj med kačaki in orožniki. Iz Skoplja poročajo: Pri Uiljani je prišlo do krvavega boja med orožniki in dvema ka-čaškima tolpama. Boj je trajal celo noč. Z obeh strani so se metale bombe. V Iboju je padel vodja Kačakov Djuna Rašikovič, na katerega glavo je bila razpisana nagrada.
— Tragična smrt kapitana. Iz Dubrovnika poročajo: Nedaleč od angleške obale je poginil te dni na odprtem morju drugi kapitan parnika >Dubač«, Dubrovniean iPen-do. Drugi dan, potem ko je zapustila ladja angleško obalo, je sedel na krov golob. Moštvo je hitelo po puške. S puško v roki je prihitel iz svoje kabine tudi kapitan. V trenutku, ko je prestopil prag, se je izpro-žila enemu izmed mornarjev puška. Projektil je zadel kapitana naravnost v srce. Obležal je pri priči mrtev. Nesreča je bila povod, da se je govorilo o pobuni moštva zoper kapitana, ki pa je 'bil med moštvom splošno priljubljen.
— Samomor v cerkvi. V cerkvi sv. Hieronima na Reki je izvršila te dni 18 letna služkinja Darnika Tesina samomor. Izpila je stekleničico strupa. Pjepeljali so jo v brezupnem stanju v 'bolnico. Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen.
— Zenske oropale umirajočo. Dubrovniška policija je prejela te dni ovadbo, da so neke ženske mater Dobrovoljca dr. Josipa Dlmovifca, ki 80 prišle na poziv duhovnika, da ji v zadnji uri pomagajo, oropale. 'Policija je uvedla preiskavo ter je spravila nekoliko od teh hijen že pod ključ.
— Slučaj kolere na Slovaškem. Neki češki list poroča iz Levic: Kočijaž tekaijSnjega veleposestnika iZelenicka je umrl pod simptomi kolere. Truplo je bilo obducirano, notranji organi pa poslani v svrho bakterio-logične preiskave v Prago. Vest še ni potrjena.
— Thea Rasche ponesrečila. »United Press« poroča iz Poughkeepsic-ja„ da je padla nemška letalka Thea Rasche s svojim letalom v reko Hudson. Zdi se, da je povzročil nezgodo defekt na motorju. _ Poškodovana ni .bila pri tenf niti ona niti njen spremljevalec Hans von Kurschner Letalo se ie potopilo, predno so ga mogli privezati z vrvmi. iKer se je pripetila nezgoda samo 30 metrov od brega, so pnskouli ponesrečencema takoj na pomoč ter ju naložili v navaden čoln in prepeljali na 'breg. Ko si je gospodična IThea Rasche nekoliko opomogla od prestanega strahu, se je pojavila zopet na kraju nezgode ter dajala navodila za rešitev letala.
— Lindbergh vsled štrapac, ki so mu jih povzročila proslavljanja obolel. Iz Detroita poročajo: Lindbergha je sprejelo v Detroitu okoli 250.000 ljudi. Dasi je Detroit' šele 17. mesto od 76ih, ki jih je nameraval Lindbergh obiskati do dne 23. oktobra, je Lindbergh vsled številnih govorov, ki jih je doslej slišal in govoril, tako utrujen, da se boji, da bi utegnil oboleti na živcih. Vsled tega namerava Lindbergh svoj propagandni polet prekiniti.
— Senzacionalni razbojniški napad ▼ Strasbourgu. V Strasbourgu se je pripetil te dni drzen roparski napad. 'Pri belem dnevu so napadli doslej neznani zločinci blagajnika neke velike tvrdke, mu odneslj listnico s 4000 markami gotovine, izstrelili par revolverskih strelov v zrak in jo od-'kurrli.
— Aretacija večkratnega morilca. Pariški policiji se je posrečilo, da je aretirala enega od najbolj nevarnih mednarodnih zločincev Italijana Pollastri-ja. Lopov ima us vesti osem umorov in nad 40 vlomov. Vse to je izvršil od leta 1925 dalje. Lansko leto je ustrelil na kolodvoru v Ventimigliji orožnika, ki ga je hotel aretirati. Po izvršenem dejanju je skočil zločinec na vlak ter se odpeljal. Naslednji dan je ustrelil dva karabinjerja. V Parizu je izvršil italijanski lopov več težkih vlomov. Med drugim je vlomil ob Božiču leta 1925 v neko 4rgovmo draguljev v bližino 'opere, kjer je u®
za nad 1,000.000 draguljev in	gna
cenosti. Mussolini je razpisal BV?J ltaiHan-glavo Pollastrinija visoko zaigra .	ja
tka vlada je zaprosila takoj,,	i2ro.
Z(jt aretacijo Pollastrinija,
čitev-,„, _	. oklofutal senatnega
— Obtoienec, ki je	. Trcrnvski
nredsednika. ilz Berlina poročajo.	1 rgovskt
potnik AHred Rampe je brl svoječaBno obsojen ina plačilo alimentov za dva nezakonska otroka. To ga je tako razburilo, da je
udrl v uradno sobo senatnega predsednika ter je senatnega predsednika ipo srditem prepiru okloiutal. Hampe je vložil zoper sodno priziv. Ko je imel biti zaslišan pri prizivni obravnavi senatni predsednik kot priča, je predlagal llampe, da naj se preišče njegovo duševno stanje. Predlog je bil seveda odklonjen, pravtako je pa »zmrznil« Hampe s svojini prizivom, 'le oni pa je sedel nudi agent na zatožni klopi kazenskega sodišča. Ounesei je rada dejanske žalitve predsednika senat in javnega nasilstva dva meseca ječe. — Malo je Ono!
— .strahotni kožuhovinasti ovratnik. Neka Angležinja si je kupila te dni lep kožuiio-vinast ovratnik. .Njena mlajša sestra si je ovratnik zvečer izposodila. Ko se je vrniia s promenade, je obesila ovratnik na vrata. Drugi dan je ležal na tleli. Sestra jo ije radi tega pokarala ter obesila ovratnik v omaro. Uru/gi dan je ležal zopet na tleh. Dekleta je postalo strah. Obesila ga je zopet na vrata. Orugi dan je ibil pod posteljo. Dekleti je postalo tako strah, da sia nesli ovratnik nazaj n krznarju. Ko ga je krznar preiska-val, je začutil, da se v njem nekaj giblje. Zato ga je razdrl. Na grozo vseli prisoinlB je skočila iz njega — kaca. Zdi se, da je zlezla kača v kožuhovino med transportom pretko oceana, nakar je spala svoje •zimsko spanje, dokler se ni končno vsled toplote na telesu dekleta iz zimskega spanja, prebudila.
— Muhe enodnevnice ustavile promet na električni cestni železnici. Te dni se je odigral na Stetanijinem mostu v Pragi nenavaden prizor. Okoli poldneva je mrgolelo v zraku nad mostom v okolišu kakih ^00 m na milijone muh enodnevnic, tako, da ni bilo videti naprej. Muhe so bile zletele spričo tropične vročine, ki vlada te dni v Pragi, močvirne bregove Vltave v mesto. Nad mostom jih je dohitela smrt. Bilo jili je toliko, da so ustavile ves promet. Uro pozneje je pokrivala cesto debela plast njinovih kadavrov, ki so jih morali naložiti ma poseben voz električne cestne železnice, da je bil promet zapet omogočen.
— Groiica—beračica. V Lizboni, glavnem mestu Portugalske, je ustavilo oko postave sedemdesetletno beračico. Izkazalo se je, da se piše Josetina Botehilo de Malo e Aloin in da izhaja iz ene od najznameni-tejših plemiških rodbin na portugalskem. Otroci v bližini njenega stanovanja so prepevali pesem, ki so jo sami zložili: »Revica je sorodnica kraljev, a mora kljub temu beračiti in stradati.«
— Bolezen falziiikatorja Windischgrat*a. Iz Budimpešte poročajo: Princ Windisch-gratz je bil v drugič operiran. Vsled tega je vložil njegov zastopnik na kompetentno mesto prošnjo za ponovni odlog kazni.
— Čopiče za mlade junake je na splošno željo založila ^Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Komad stane 40 Din, pri večjem odjemu se požiljajo poštnine prosto. Lične čepice se bodo brez dvoma kmalu udomačile med mladino, ki nosi rada tudi zunanji znak junaštva — popolne treznosti.
— Hči ubila lastno mater. Kot poroča »Tagespost« iz Celovca, je bila posestnica v vasi W611ing '(občina St. Margarethen) te dni ponoči v spanju napadena, smrtno-nevarno ranjena in oropana. Kot storilka je bila izsledena njena hči. Dekle trdi, da je izvršilo zločin pod presijo neznanega ji možakarja, ki je prevzel tudi uropane stvan v prodajo. Dan po zločinu je prišla Mi težko poškodovano mater obiskat. Mati pa jo je izdala, ko se je prebudila iz nezavest, n£ -prani sosedam kot storilko, nakar je ono dekle aretirano. Sokrivca, ki pa Je uajbrze fingiran, išče orožništvo doslej brez uspeha.
— Tajinstven umor pri Budimp®^1- V gozdu pri Alagu v bližini Budimpešte so našli zogljenelo moško truplo. Okoli trupla so ležali ostanki grmade. Oblastvena komisija je ugotovila, da gre za ostanke trupla osebe iz boljišh krogov, kar se da sklepati iz ostankov čevljev in kravate. Obdukcija je nemogoča, ker je ostalo od trupla skoraj samo okostje. Nalivi so izbrisali vsako sled. Poleg trupla je ležal tudi samokres. Če je storilec svojo žrtev najpreje ustrelil, nato pa šele zažgal ali pa je sežgal nesrečneža živega na grmadi, ni mogoče ugotoviti. Vsi budim-peštanski detektivi so na nogah, da bi se misteriozen slučaj pojasnil.
Ljubljana.
1— Zatvoritev mestne kopeli v Kolodvorski ulici. Vsled popravljanja ni bejenja prostorov mestne ljudske kopeli v Kolodvorski ulici je mestna kopel do nadaljnjega naznanila v listih zaprta.
1— Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, Wollova 12 so darovali: g. dr. VJadim11 Kreč v zahvalo in priznanje g. primaniy dr. Leopoldu Ješetu 250 Din, osObje njega skladišča delavnic in aut0*?r^geč-rekcije pošte in telegrafa od sv°^ 50 Din,
rtili prejemkov nerazdeljenih mu ^o.bWek oJ
počitniška kolonija dijakinjl enitim daro-predstave 94 Din. Vsem p odbor. — valcem najiskrenejša	'Ljubljani.
Podporno društvo' ®^nostJii dom« v Ljub-
.. lT £kT»„*?sko krizo občutijo tudi naše ljam. Stanovanj acjjg ^ abstinentski krož-
treznostne org prijnerniii poslovnih prostorov sob zm sestanke in lokalov, kjer bi se lahko stalno' članstvo shajalo in gojilo do-mafeost in družabnost. Znano je tudi dej-gtvo, da mladina tudi z dobro vzgojo polagoma
zabrede v pivsko družbo ako ji ne nudijo primerni lokali potrebnega zavetišča v prostem času. Iz potrebe se je porodila misel s sodelovanjem v poštev prihajajočih organizacij zgraditi primeren treznostni dom tudi v Ljubljani. Ideja se takoj ne bo mogla realizirati, toda vztrajno dolgoletno požrtvovalno delo hlako to misel uresniči.
1— Brezalkoholna produkcija na jesenski razstavi. Vsi, ki žele razstaviti brezalkoholne izdelke na jesenski razstavi v Ljubljani, ki se vrši od 17. do 26. septembra t. 1., naj se čintpreje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10-
Nepoštena polemika
Včerajšnjo popoldansko glasilo klike objavlja v dr. Koroščevem govoru naravnost senzacionalne podnaslove. Samo čujte! »G. Korošec na umiku. — Nič več revizije ustave in gosposke zbornice!« Tako senzacionalno se glase podnaslovi, preračunjeni na instinkte onih političnih modrijanov, ki ne či-tajo od političnih vesti samo debelo tiskane enaslove, sicer pa »samo škandalno kroniko, ki nosi v »Sov. Narodu« poetičen naslov: »Iz pestre ljubljanske kronike.«
Vsak si pomaga, kakor si pač zna in zato tudi ne bi ničesar rakli, če si skuša »Slov. Narod« pomagati s senzacionalnimi naslovi. Toda biti morajo pošteni. To pa citirani podnaslovi »Slov. Naroda« niso.
Kdor je prečital dr. Koroščev govor, ta se je pač prepričal, da pomeni ta govor vse prej ko umik. Dr. Koroščev govor je nasprotno jasen program za bodočnost in še bolj jasen dokaz, da se ni treba dr. Korošcu pred nikomur umikati. (Kvečjemu pred modrostmi, ki se izlivajo iz vsake številke premodrega >Slov. Naroda«, kajti te modrosti res niso preveč koristne).
Naravnost neresnica pa je, če se govori o umiku g. Korošca v zvezi z revizijo ustave. LCi. Korošec je govoril o reviziji vedno le pogojno in ravno tako tudi v Rajhenburgu. Ne more pa dr. Korošec zato, če nekateri nalašč potvarjajo njegove govore, da morejo potem polemizirati s potvorjenimi izvajanji. Kdo pa je tisti, ki potvarja, pa mogoče ugane »Slov. Narod«, vsaj dokazuje njegova »Pestra ljubljanska kronika«, da ima več ko detektivske sposobnosti.
Toda »Slov. Narod« ni zagrešil samo ti dve ž'J r n al i a ti čn.i nepoštesnosti, temveč še hujšo,
ki je tudi za sedanji volini boj značilna, ker je ravno šef esdeesarjev apeliral za dostojnost volilnega boja.
»Nič več gosposke zbornice!« — Tako piše »Slov. Narod«. — Vprašamo, kdo pa je zahteval ustanovitev gosposke zbornice, kdaj pa je bila ta zahtevana? Kakor mi vemo, je v Jugoslaviji še nihče ni zahteval, temveč govora je bilo vedno le o gospodarski zbornici. Pač pa je to res, da je esdeesarski tisk 1 ričel nalašč pisati mesto o gospodarski zbornici o gosposki zbornici, da je mogel psovko o hemeroidarjih osmešiti boj za. gospodarsko zbornico. Nalašč je ta tisk, čegar šef apelira za dostojnost volilne borbe, čegar taknil drugo besedo nasprotniku in sedaj hoče iz tega svojega nečednega manevra kovati političen kapital. Je to taka nepoštenost, da bi se stranka, ki jo je zagršila v normalnih razmerah ne bi smela niti pokazati med ljudmi. Nad vse žalostno je, da so pri nas postali ljudje že tako topi, da se jim zdi tak postopek kot nekaj vsakdanjega ter da tudi to nepoštenost mimo prenašajo.
Povdarjamo pa, da je to nepoštenost zagrešila stranka, ki kandidira v Ljubljani g. dr. Kramerja. Dolžnost g. Kramerja je zato, da nastopi proti temu načinu politične borbe in to tem bolj, ker ima na tisk SDS velik vpliv.
Ljudje se ne morejo deliti samo po političnih vprašanjih, temveč tudi po moralnih. Morala pa zahteva, da se tudi o govorih nasprotnikov pošteno poroča in zato se naj g. dr. Kramer izjavi, če odobrava pisavo esde-esarskega tiska ali ne.
Ljubljanski volilci bodo potem vsaj lažje tehtali.
Vsi so zadovoljni
(K razpustu Mestne hranilnice v Mariboru.)
Nekega lepega dne se je vršila revizija pri Mestni hranilnici v Mariboru, ki je našla tudi neke nerednosti. Nekega lepega dne se je razpustil upravni svet Mestne hranilnice in je bil imenovan gerent. Nekega lepega dne se je neka klika obrnila na nekega advokata, da intervenira, da se razpuščeni upravni svet zopet postavi nazaj. Za to intervencijo so tudi zaznali ljudje, vendar se ni nič ukrenilo in sicer raditega, ker take in podobne intervencije veljajo čez 100.000 Din in bi neki advokat bil jezen, ker ne bi nič zaslužil. Nekega lepega dne ae je gerent odstavil in postavil zopet nazaj bivši upravni svet-
il	Nekega lepega dne pa se je ta odlok zopet razveljavil in je ostal gerent naprej.
Pa recite, ako zdaj niso vsi zadovoljni. Zadovoljen je upravni svet, ker je dobil odlok,
da je gerent odstavljen in on zopet nazaj postavljen, zadovoljen je advokat, ker je dobil plačo za svojo intervencijo, zadovoljen je tudi gerent, ker je ostal naprej gerent.
Tako vlada sedaj vsesplošno zadovoljstvo. Gerent upravlja hranilnico, upravni svet ima razpustitveni odlok in advokat svoj denar.
Kratke vesti.
Predsednik Coolidge je oficijelno obvestil
vodstvo svoje (radikalne) stranke, da 1. 1928 ne bo več kandidiral za predsednika Združenih držav.
V	južno - ameriški državi Boliviji je izbruhnila velika vstaja Indijancev. Vstaja je naperjena proti belokožcem. Prišlo je že do bojev z vojsko.
Anarhist Sacco nadaljuje z gladovno stavko. Sacco stavka že 30 dni.
Armada ČangkajSega je bila vnovič poražena od severnih čet. Nanking je pred padcem in tudi Šangaj je že ogrožen.
Trgovinska pogajanja med Nemčijo in Ju
postavijo so bila zaključena. Pogodbi bosta v kratkem izmenjani.
Tudi Amerika se udeleži prometne konfe-lence, ki jo je sklicala Zveza narodov.
Za naslednika de Jouvenela bo imenovan pri Zvezi narodov kot delegat Francije predsednik soc. radikalne stranke Sarraut.
Športne vesti.
LJUBELJSKA DIRKA.
Ob krasnem vremenu se je letos v drugič vršila ljubeljska dirka, ki ji je prisostvovalo 4000 gledalcev. Samo na avstrijski strani so našteli okolu 100 avtomobilov in motornih koles, približno ravno toliko se jih je pripeljalo na jugoslovenski strani. Prijavljenih je bil 39 avtomobilov in 35 motociklov za hitrostno vožnjo ter 19 avtomobilov, 26 solo-motocikljev in 9 motocikljev s privozom za ocenjevalno vožnjo. Startalo je 47 vozil in sicer 29 avtomobilov in 19 motocikljev, med temi 6 s privozom.
Start se je otvoril ob 10. dopoldne pod vodstvom starterja Hribarja, preds. Autokluba Praprotnika, podpredsednika barona dr. Borna in g. dr. C. Paulina ob navzočnosti predsednika korošk. Autokluba g. dr. Mraulaka, društvenega predsednika g. Knocha, predsednika avstrijskega Touringkluba g. M. \Volffa in tajnika g. Kellermanna, boroveljskega okrajnega glavarja g. Gutenberga. Dirka je pričela z ocenjevalno dirko motocikljev.
Malo po 11. uri je prispel kot namestnik Njeg. Vel. kralja princ Pavle, razentega angleški, nemški, avstrijski in italijanski poslanik v Beogradu. Sledila je ocenjevalna vožnja automobilov. Ob 1 uri 5 min je pričela hitrostna vožnja automobilov. Absolutni zmagovalec, ki je dosegel najboljši čas dneva, je bil vozač Hansal na Steyr - Super - Šport v 10 min. (Lanski rekord znaša 11 min. 15 sek.). Drugo mesto bi bil zasedel Ph. grof von Berckheim na Mercedes - Compressor; neki deček pa je takoj po startu stekel čez cesto, grof se mu je hotel umakniti in je zavozil v stran; v tem pa je počila pneumatika na prvem kolesu, kolo se je nagnilo, se dvakrat prekucnilo v zraku in obtičalo v grmovju! vozač sam je dobil le lahke praske po glavi.
V	klasi 4 je prvi zmagovalec Radovan Sa-vatič na Alfa Romeo, drugi Karl Cerri na Austro Daimlerju in tretji Edo Funk. V klasi 3 je zmagal Willy Strehler na Ansaldo. V klasi 2 s 1100 — 1500 ccm si je priboril 1 mesto Herman princ Leiningen na Bugatti,
2.	mesto O. žužeik na Bugatti in 3. mesto Radovan Savatie na Steyr. V klasi 1 do 1100 ccm je kot prvi dospel na cilj Karl Sarg na marki Grofry v 12’50”, kot drugi pa se je placiral O. žužek na Amilcaru.
TEKME ZA POSKODBENI FOND.
.S. K. Krakovo : S. K. Jadran 3:2 (0:0). Mlado Krakovo je z zmago nad Jadranom doseglo precejšen moralni uspeh. Res je, da je nastopil S. K. Jadran samo z devetimi igralci, vendar je to samo znak slabe organizacije in discipline. Tudi v splošnem se je moštvo Jadrana pokazalo s prerekanjem med igro kot jako nediciplinirano. V igri saimi niso pokazali igralci Jadrana kot Krakova posebnega znanja ter je igra sama vsled tega trpela na dolgočasnosti. — Sodnik g. Betetto dober in predvsem objektiven.
A. S. K. Primorje : Z. S. K. Hermes 1:0 (0:0). V drugem paru Primorje : Hermes
Arkadi j Averieako:
SAMOMORILEC.
Osebe: Bilevič, samomorilec; inženjer Berftč°,v’ njeg™ prijatelj; Liza, služkinja
pn Bileviču.
Kraj: Bilevičeva soba ponoči. V novembru itd.
Bilevič (sedi pri telefonu in govori razburjeno v aparat): .»Torej ostane pri tem, da je med nama vse končano ) Dobro. Saj veste se, kaj sem vam dejal? Ce me zapustite, umrem... Da, da, to ni Sala... Kaj? Kako?... Kaj si lahko predstavljate, da bi brez vas le en dan še lahko živel? Vi ste moje vse, moje solnce, moje življenje... Toda povejte mi vendar, za božjo voljo, kaj se je zgodilo? Zakaj ne pridete k meni? Kakšen način tako-le telefonično sporočati...? Kaj?... Kaj pravite?... Niste imeli poguma? Da ljubite drugega? (Besno.) Sram vas bodi! Še kesali se boste za ta čin! Plujl (Odloži slušalko in hodi nervozno po sobi. Očividno se bori z odločitvijo, gre potem k pisalni mizi, odpre predal, vzame samokres z njega, sede na stol pred pisalno mizo in počasi nastavi samokres na sence. Baš ko hoče sprožiti, vstopi Liza.)
U«a (zagleda samokres, plane k Bileviču iti mu po kratkem, ostrem boju iztrga orožje iz rok); Za božjo voljo, gospod, kaj počnete!
Bilevič (energično): Daj mi samokres na-■zaj! Nobene pravice nimaš, da mi ga jemlješ. Tebi nič mar, kaj delam!
Liza: Ljubi, dobri gospod! To je vendar greh! Tega ne morem dopustiti! Kaj se je j vendar zgodilo za božjo voljo!
Bilevič: Daj mi takoj moj samokres nazaj!
Liza (ga skrije za hrbtom): Za noben denar na svetu! Samokresa ne dobite več. (Jokaje odide.)
Bilevič (sam, sede k mizi, nasloni giavu na dlani in razmišlja. Čez nekaj časa vstane, gre k telefonu in govori): Halo! Prosim 2700... da... Kdo tam? Inženjer Beregov sam? Dober večer, dragi prijatelj! Nikar se <ne jezite, prosim, da vas budim sredi noči. Toda jaa sem obupan... Da, da, vse vain bom razložil. Prosim, pridite takoj k meni Gre za moje življenje. Ni se vam treba obia-citi, kar plašč ogrnite, sem sam... Pridete' Lepa hvala! Na svidenje! (Odloži slušalko, sadi nekaj časa s povešeno glavo, potem vzame zopet slušalko v roko.) Gospodična, prosim 1718... Gospodična, prosim močan signal na 1718... Ti ljudje spe kakor podgane... No, končno! Halo! Tam stanovanje Lidije Mihajlovne? ... Prosim, pokličine gospodično k telefonu... Kaj?... Se je odps-ljala? S kom?... S Tamarinom?... Cujte, Paša, je bil Tamarin prej že pri njej, ko je telefonično govorila z menoj?... Kaj? Poslušal je na drugo slušalko? (Spusti slušalko.) Taka podlost! Taka podlost! (Zgrabi
zopet slušalko.) Čujte, Paša... halo, halo______
Paša! Je že šla! Ah, saj je vseeno!
Liza (vstopi, vsa objokana): Bi večerjali, gospod? Ianam dobro vino doma!
Bilevič Obesno): Pustite me v miru!
Liza (prične zopet jokati): In tako dobre zreszke sem kupila!
ig: Poidi k vragu s Tvojimi zrezki.
Liza: če že nočete zrezkov, vam lahko napravim jajca!
Bilevič: Pusti ime v miru, sem ti že par-krat dejal. i(Zvonec.) Pojdi in odpri! To je gospod itnžener. (Odide na levo.)
Liza (hitro vem in se takoj vrne z zaspanim IBeregovom; joka): Prigovarjajte mu, gosipod inžener! Hotel se je končali!
Beregov: Bom že videl, kaij se da napraviti. Pojdi dn pokliči gospoda! 'Povej m,u, da sem jaz.
Liza (odide).
fiilevič '(vstopi): Ah, Beregov, lepo od vas, da Rte prišli, če bi vedeli, zakaj sem vas prosil, da pridete k meni, bi mi gotovo oprostili, <da sem vas fbudil. Toda sedite, pro-
Hočete 4i?e?TuTjUe	“ UŽigalke-
(Beregov (sede in si postreže)' Hvala! Pripovedujte tedajI Kaj eVje ^dilo?
Bilevič .(po kratkem premoru): Beregov, veste, zakaj fiempakhcal baS vi*? Ker rte motz brez predsodkov.
Beregov: To je res.
Bilevič: Uverjeo sem, da me iboste mirno poslušali in me razumeli.
Beregov: Naravno.
Bilevič: Torej čajte, Beregov! (Svečano.) Odločil sean se, da končam svoej življenje.
Beregov (ne posebno začuden): Tako. tako!
Bilevič (prizadet): Vi pravite, tako, tako. Naj razumem to kot protest?
Beregov: (Kako? ... Sinila mi je le neka misel v iglavo.
(Dalje prih.)
je prišla publika na svoj račun. Primorje je iz neznanih vzrokov nastopilo s samo rezervo, dočim je Hermes postavil svoje najboljše ljudi. Večji del igre je imel Hermes v svojih rokah, imel pa je neverjetno smolo. Tudi vratar Primorja je precej pripomogel k temu, da ni šlo Primorje poraženo z igrišča. Igra sama se je začela z ostrim tempom, ki smo ga vajeni videti le redkokdaj. Napadalni vrsti obeh strani sta bili izborno podpirani po svojih ozadjih. Priznati se mora, da ima Primorje v svojih mlajših izboren materijal. Tudi Hermes, ki je nastopil s par novimi močmi, je odlično odrezal. Po igri sodeč bi morala biti zmaga njegova. Sicer pa je edini goal igre padel tik pred koncem. — Sodnik g. Smole dober.
S. K. Ilirija : S. K. Slovan 5:4 (2:1). Večno smolo ima Slovan, ki pri vsakem razpisu dobi sigurno za prvega nasprotnika S. K. Ilirijo. Tako tudi včeraj. Obe moštvi sta nastopili s par rezervami, ki so se pa na obeh straneh pokazale za uporabljive. Tekma, ki se je vršila v zelo ostrem tempu, je pokazala, da S. K. Slovan ni več ono moštvo, kateremu se je lahko poljubno nametalo golov. pač pa, da je treba z njim resno računati. Tehnično premoč Ilirije je znal pari-rati z borbenostjo, ki bi mu kmalu pripomogla do neodločnega rezultata. Zastrelil je namreč eno enajstmetrovko. — Ilirija ni več ista, kot je bila v sredi pomladne sezone. Mogoče so temu krive počitnice. — Sodnik g. Kemperle.
Češki arijatičar Novak potolkel rekord
Junkersa. 10. t. m. se je dvignil pilot Novak z avijonom z namenom, da potolče svetovni hitrostni rekord, ki ga sedaj drži Junkens. Novakov avijon je bil obtežen s 1000 kg ter je Novak z njim prešel 500 km, tako da je dosegel brzino 213.78 km na uro in s tem potolkel Jukersov rekord od 209 km. — Francoski avijatačni zapovednik Weiss je podvzel 11. t. m. krožni polet po istočni Evropi po prostoru, velikem 8000 km.
Novi holandski rekordi. Holandska prvenstva, ki so se vršila prošlo nedeljo v Haarlemu, so donesle presenečenje. Paulen je bil poražen v teku na 400 m od Broasa v 50 sek. De Boer je postavU v skoku v daljavo s 7.30 m nov rekord. Tudi haarlemska štafeta 4 X 400 m je napravila s 3:28.2 min. nov višinski uspeh. Van den Berghe je pretekel 100 m v 10.8 sek. in 200 m v 22.2 sek. zadnjenavedeni čas znači rekord.
Srednjeevropski pokal za veslače? Po vzorcu sredjeevropskega pokala za nogometaše se bo ustanovil tudi srednjeevropski pokal za veslače. Tozadevna pogajanja so ,v polnem teku. Povodom ekspedicije češkoslovaških veslačev k mednarodni veslaški tekmi so določili za enkrat, da se te tekme vdele£jo češkoslovaška, Poljska, Ogrska in Jugoslavija kot člani mednarodne veslaške federacije. Zagotovljena je nadalje tudi vdeležba Avstrije in ni izključeno, da bo startala tudi Nemčijo. Tekma bi se izvršila zajedno z veslaškimi prvenstvi dotične države in bi obsegale veslanje s skifi, doubleskifi, Stiri-cami in osmicami.
CANGKAJSEK ODSTOPIL.
Šanghaj, 17. avgusta. General čangkaj-šek je izdal proglas na kitajsko ljudstvo, v katerem razglaša, da odstopa kot vrhovni poveljnik kitajske narodne vojske. K temu ga je napotila kritika in neuspehi njegovih vojaških operacij in pa številne obdolžitve, da je on kriv razcepa kuomingtanga. Ker mu je enotnost Kuo-mingtanga nad vse, bo odstopil.
Naslednik čangkajšeka je general Li-čajhung, katerega je imenovalo vodstvo Kuomingtanga.
UBIT HAJDUK.
Beograd, 17. avgusta. Naše zunanje ministrstvo je izdalo obvestilo, da bil ubit zloglasni kačak Hazljijevič - Zajac, ki je še leta 1920 pobegnil preko naše meje v Albanijo.
Hazljijevič je postal v albanski vojski major. S svojimi vojaki - kačaki je dostikrat prekoračil albansko - jugoslovansko mejo, kjer je ropal in plenil na našem teritoriju. Zato je vlada razpisala nanj nagrado 100.000 dinarjev tistemu, kdor ga dobi mrtvega ali živega
Pred1 nekaterimi dnevi je Hazljijevič s četo 30 kačakov vnovič udrl na naše ozemlje. Pri tem pa je imel smolo, da je naletel na naše patrulje. Razvil se je boj in v boju med našo patruljo in kačaki so bili ubiti trije kačaki in tudi sam Hazljijevič - Zajac. — Po poročilu zunanjega ministrstva se nahajajo v Albaniji še trije kačaki, na katere glave je razpisala naša vlada po 100.000 dinarjev.
KMETSKI HRANIINIjn posojilni dom
r «..1.1* . m  , B wtlr- ■ «£°m.	toniki;	jasnil	mn-,	m*.	mimi
Mto MtH MIHci it 14JS7	reg.	Mdr	m nnnm. »v	—	-
Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) uUca tTprttUČle
Da,a*	I	Obrestuje	.	Preskrbuie-
Posojila m vkajilbo, proti porodni tar ustavi H vlooe na	O/	kvo— _ j 1	,
Vrmmltnim t* *r#dno»tolli papir** tor dovoljuj« I knjižice G /o bovecS* ' ■	*
Kredite v takoCoai raCmn pod uja0odi*i«ii»l H	čistih
f080,L	;	*alM	»toga	m »toge rttfc. nbm w innm.	  -t--/
Pooblnžčenl prodajalec »rečk državne razredne loterije.
lija Erenburg:	10
>	Ljuba v Jsanne-e Ney.
(Iz ružčine prevedel Š. L.)
— Jaz sem jim vendar že poročal! Mi samo denar tratimo. Pa mi ne verujejo. Sedijo v Parizu in mislijo, da je tukaj najnavadnej-ša, mirna vojna! Tukaj ni vojne! Tukaj je
—	sam hudič vedi, kaj! Tukaj je navaden spopad pobesnelih psov. Dokler se tukaj J drug drugega do dobrega ne pokoljejo, nima- ‘ mo tukaj opravila.	;
Tako je rentačil gospod Ney. To rentačenje j je prekinila Jeanne, ki je tiho prišla v kabine! in laskavo poljubila očetovo plešo.
Dobro jutro hčerka. Položaj je pasji. Verjetno je, da se čez dva ali tri tedne odpravimo v Pariz. Se veseliš?
Obličje Jeanne-e pa ni kazalo nobenega veselja. Nasprotno! Njene črne, od neprespane noči podplute oči so nekako drugače gledale očeta; žalostno in zmedeno. To ni prav nič osupnilo gospoda Ney.
— Kaj ti je, dete? Si bolna? Kakor vidim, ti ni dobro. Ali naj pokličem doktorja?
— Ni treba. Sem zdrava.
— Kaj pa ti je pravzaprav?
— Papa, hotela sem vam nekaj povedati, pa strašno težko o tem govorim. Počakajte! Takoj povem! Z menoj se je zgodilo nekaj strašnega. Najbrže bom umrla.
Jeanne je zajokala. Gospod Ney se ni samo v šali vznemiril. Kaj se vse lahko pripeti mlademu dekletu v tej divjaški deželi? Jeanne se je sinoči sama sprehajala, dotnov je prišla pozno in tudi ni vstala k prvemu čaju. Kaj naj to pomeni?
— Papa, Vi me morate razumeti. Sama ne vem, kako se je to zgodilo. Zdi se mi, da — ljubim!
— Kako to — ljubiš? Ali razumeš saina, kaj govoriš? Odgovarjaj! Ti si napravila kakšno glupost?
— Nič nisem napravila. Povem vam pada ljubim. To je strašno! Zdaj sem sposobna na vse!
— Jaz te o tem ne sprašujem. Ali me ne razumeš? Kako bi ti to povedal... No, na primer, ali te je on poljubljal?
— Samo enkrat. Roko.
Gospod Ney se je takoj pomiril. Še celo vesi je postal. To ni lahko delo za samotnega vdovca — vzgajati hčer in poleg drugega še v taki barbarski deželi. No pa dobro, da se je to tako končalo! Pomirjeni oče je začel celo žvižgati nekaj razposojenega iz 3-Carment. Jeanne pa je še vedno jokala. Ko je gospod Ney pogledal na hSer, se je spet spomniti njenih besed in se je '/-nova razsrdil.
— Izvoli prekiniti svoje ljubimkanje z divjaki! Počakaj, da pridemo v Pariz, poten) ...
Kdo pa je ta nesramnež?
— On? Bil je študent, zdaj pa... zdaj je pa. ..
Ne! Jeanne tega ni mogla izreči! Celo uro jo je gospod Ney mučil, pa ni inogel nič izvleči iz nje.
— Mogoče je on revež? Zdaj so namreč vsi dostojni ljudje postali reveži. Zakaj mi ne odgovarjaš? Ti me hočeš ubiti s svojo trmo! Kaj pa je on, tat?
— Ne! Ne! Papa, ne smete se name jeziti! On je... on je boljševik! Ne, ne! Ne govorite! On ni zločinec, on je drugačen boljševik, dober ...
Tega pa gospod Ney že ni mogel več prenesti. Njegova pleša je govorila še bolj razločno, ko hripavost in naduha, da on lahko vsak trenutek umrje. Nehvaležna hči. On je vstal. Dušeč se, je odpel telovnik. Podoben je bil junaku iz antične tragedije. Bil je že pripravljen, da prekolne svojo hčer, ko se je naenkrat zavedel in premislil: ona je vendar navadna neumnica! To vendar še ni nesreča, če ji je enkrat poljubil roko. Dobro jo bom prijel v strah, pa ji bo takoj prešlo.
In gospod Ney ni začel samo kričati, ampak rjoveti tako, da so se tresle ves japonske vaze pobegnivSega v Carigrad karaima Sarama.
— On te hoče oskrumiti! Ali razumeš? Oskrumiti, kakor navadno sobarico.
— N'e, ni res! Tudi on me ljudi. On lahko postane moj mož.
Zdaj pa Gospod Ney ni vzdržal: izražajoč strašen sarkazem se je on nenaturno, kakor v operi jazhohotal. Njegova pleša je postajala višnjeva in treba se je bilo res bati za njegovo zdravje.
— Mož? Kaj ti ne poveš! Ali so bolj&ev''<' sploh lahko možje? To niso možje! To so — velblodi! To so še več ko velblodi — to apaši! Jaz te bom zaprl! Naj se samo p'e' drzne pokazati sem nos. Ga dam aretirati, obesiti! Jaz ga ...
Ostalo je nepojasnjeno, kaj je hotel še z njim napraviti ogorčeni oče. Sluga Vanja je že zdavnaj trkal na vrata kabineta, ampak rjovenje gospoda 'Ney je zadušilo vse druge zvoke. To rjovenje se je slišalo tudi v sprejemnico, kjer je nekega posetnika, ki ga je slišal, spreletaval mraz; zdelo se mu je, da v hiši ne stanuje član francoske misije, ampak abesinski lev. Nazadnje je Vanja, k1 se je naveličal trkati, malo odprl vrata in skozi režo je zlezel njegov smešili nosek. Ta nosek je s tem postal pravi dobrotnik za vse: on je pretrgal mučno objasnjevanje in je mogoče tudi rešit gospoda Ney pred kapjo. Vanja je spoStljivo podal'gospodarju vizitko, na kateri je bilo s svinčnikom pripisano: »v skrajno važni in tajni zadevi.«
(Dalj« p »h.)
Kompletne potrebščine
za iivilje, krojače, čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, »vilo za iivanje v vseh barvah, vezenino, C1|»ke in razne pbrte kupite najce-
nejie pri
Josip Petelinc-u
Ljubljana, ob vodi btteu Prelernovega spomenika. Na valikbt	malol
odstranjuje brez bolečin in brez vsake nevarnosti kurja očesa. Nad 20 let zdravniško priporočljiv in ocenjen. Proti potenju nog, pečenju in
eventuelnim ranam je .BUROlT-ova* kopelj. Burgit, Ge». m “ b?H/, Freiiassing. Generalno zastopstvo:
IVAN SVETEK, NOVO mesto (Slovenija).
Cariniko poiredntfki in Spediciitki bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam: „GROM“.	Teleto* 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavija vae v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod kuiantnimi pogoji. Zastopniki druibe spalnik vos S. O. E. sa ekspresne poliijke.
VI N O C
tovarna vinskega kisa, d. s o. z., Ljubljana
nudi
naifineiSi in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon Itev. 2389.
TehnICno in higifenlCno najmodernej urejena kisarna v Ju&otlatlj
Pisarna i kjebljane, Dunajska ceste It. ta. N.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo »« ?)•** 50 par. Za deb«l» pa Din •
Drva - Čebin
Wb*fOT» l/n. -	H
llllliilVIIIIfelUIIIIHHl!
TISKARNA »MERKUR"
GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23.
TELEFON ŠTEV. 2852.	TELEFON	ŠTEV.	2852.
Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dela
■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■e
Širite1 »Narodni Dnevnik" 1
Dipl. pravu&
želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista.
KUPIMO
alede8e knjige — tudi rabljene: »Trije muSke-tirjk, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana.
Prodajalka
dobra moi v melas »m blagtt, Seli premeniti m* »to. Cenj. dopise n* sprt vo tega listk pod *Mr<? >Za n j i v»<.
Potrti globoko žalosti naznanjamo tužno vest, da je nas preljublje”1 soprog, sin, brat, svak in stric, gospod
družabnik tvrdke brata Moskovic
dne 12. avgusta 1927 po kratki in težki bolezni	blaeoookni
natoriju »Fuerth« na Dunaju premiriul. ***«*• jih ^ 14 t T nega smo prepeljali v Baden pri Dunaju, k,er jmo j h ane 14. t. m. po
ložili na tamkajšnje pokopališče k večnemu p
Prosimo tihega sožalja.	.
Eta, soproga;
V	Ljubljani, dne 17. avgusta 1927.
Izdajatelj: AleksMder Zektnikar.
Urejuje: Vladisur
«***ruff n fin-n tuni
St e te k — Za tiskamo »Merkur« odgovoren: Antoj SltH. Vsi f Ljubljani.
Borze
17. avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana, Berlin 13.515 — 13.54 (13.53), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.99 do '8.02 (8.005), London 275.85 — 276.G5 (276.25), Newyork 56.7 - 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.25 — 310.25 (309.35).
Zagreb. Amsterdam 22.73 — 22.79, Dunaj 7.99 — 8.02, Berlin 13.5088 — 13.5388, Budimpešta 9.9(25 — 9.55, Italija 308.25—310.25, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.675 do 56.875, Praga 168.2 — 169, Curih 1093.5 do 1096.6.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.25, London 25.21, Newyork 518.625, Pariz 20.33, Milan 28.2325, Praga 15.49, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.215, Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 90, Pra-štedHina 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135—0, Stavbna 56 — 0, šešir 104—0.
Blagovna tržišča.
Ljubljana. Les:	Zaključeni« je bilo 5
vagonov in to 2 vagona suhih bukovih drv, cepamc brez klad, fco vagon nakl. postaja po 19.50;	1 vagon bordonalov, merkantil-
nih, smreka, jelka, od 35 X35 do 50X50, od j 10 m naprej, večina 12 in, fco vagon meja po 430 ; 2 vagona tramov merkantilnih, 4/5, 5/6, 6/7, fco vagon nakl. postaja.
V OEM SE RAZLIKUJE ŽENSKA OD MOŠKEGA.
Dejstvo da' stremi današnja žena za popolno enakopravnostjo z moškim, nam vsiljuje bolj in bolj. vprašanje, ce more biti ženska na podlagi svojega ustroja sploh, moškemu popolnoma enakopravna. Zato je proučila moderna znanost razlike med spoloma do minucioznCsti. Bogati material je zbral dr. Ehrenstein v Frankfurtskem tedniku »Die UmschaiK.
Da je ženska duša drugače organizirana kot moška, je razvidno že iz anatomičnih in biologičnih dejstev. Ženski možgani tehtajo približno za eno dvajsetinko manje kot moški. Individualni razvoj ženske poteka za par let hitreje kot individualni razvoj moškega. Dočim je moški šele z enoindvajsetimi leti fizično popolnoma razvit, je končan fizični razvoj ženske že z devetnajstimi leti. To kaže, da je duševna organizacija moškega — ker rabi moški za razvoj dalje časa kot ženska — višja. Po biologičnem zakonu se rodi kreatura tembolj pomoči potrebna, čim | višje ranžira v vrsti razvoja. Dojenček ženskega spola pa se razvija mnogo hitreje kot J
j dojenček moškega spola. Dete ženskega spola kljubuje tudi raznim otroškim boleznim nmogo bolje kot dete moškega spola. Posledica tega je, da je v vseh državah število Žen višje od ■števila moških, čuvstveno .življenje ženske je riihogo bolj živahno iri labilno, Čuv-stveno življenje moškega je pa mnogo bogatejše; pri moškem so kulturelni in politični interesi mnogo bolj razviti kot pri ženski. Tudi obseg čuvstvenega življenja je pri moškem mnogo večji kot pri ženski, zato pa je žensko čustvovanje v svojem ozkem področju bolj intenzivno. Žena si želi naravnost premočnih vzbud čuvstev. Ona ljubi in sovraži, vživa in trpi mnogo bolj intenzivno kot moški. 1 o se očituje že v bistvu deklice, ki preje joka,, je preje ginjena in preje navdušena, prehaja preje iz veselja v žalost in reagira močneje kot deček. S tem je razlagati tudi večjo potrebo po družabnosti pri ženski. Lahka razburljivost upliva tudi na nravnostne lastnosti žene. Nečimernost je pri njej nekaj navadnega; čut pravičnosti in čut dolžnosti je pri njej manje razvit. Zenska je bolj nagnjena k lažnjivosti in hinavščini. Nasprotno znaša število ženskih zločincev v Evropi samo eno tretjino moških, zakaj ženski manjka za mnogo zločinov potrebnih lastnosti kot telesne moči, poguma itd. Kar se tiče volje, je ženska bolj impulzivna, ona dela bolj brez
I	premisleka, je v svojem razpoloženju, simpatijah in navadah manj stalna, tako da se J ji očita že od nekdaj nepreračunljivost. Do-
čim stremi moški večinoma za pridobitkom, močjo in častjo, prevladujejo pri ženski ne-. čiinurnost in družabnost kot glavni motivi njenega dejanja in nehanja. V intelektuelni sferi duše glede-.čutnih, doznavaijj med moškim in žensko ni razlike, če abstrahiramo . od barvne slepote, ki jo najdemo pri treh do štirih odstotkih moških, dočim je ne najdemo pri ženskah skoraj nikdar. Ženska je dobra
■	opazovalka, kjer gre za njen ženski interes, sicer pa zaostaja v tem oziru daleč za mo-| škim. Ustvarjajoča sila ženske je nedvomno j manjša kot ustvarjajoča sila moškega. Da j imamo tako malo iznajditeljic, bi se dalo t raziagati s tem, da je bila ženska tolika ča-: sa od znanstvenega udejstvovanja izključena,
i	Toda na polju umetnosti se je vedno lahko ! udejstvovala, kljub teinu pa je število znamenitih slikaric in pesnic mizerno majhno. | Kar se tiče udejstvovanja na umstvenem po-j lju in v praktičnem življenju, priznavajo žen-; ske same, da je moški v svojih nazorih večkrat pameten, stvaren in samostojen, dočim ; se interesira ženska bolj za osebe kot za
•	stvari. Ljubezensko življenje igra pri ženski ! neprimerno večjo vlogo kot pri moškem. Tu ; veljajo besede me. de Stael: ljubezen je v | življenju moškega epizoda, za žensko pa je ! ljubezen življenje. Seveda veljajo vse te ugo-j tovitve za povprečno žensko, posamezna ien-
i	iska utegne včasih moškega v njegovih spe-
i	cifiČnih lastnostih tudi prekašati, pa to je abnormaliteta.