Po pošti prejeman: za celo leto naprej 20 K pol leta četrt , mesec 13 „ - , fi„50, 2 „ 20 , V upravniitvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ o „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insertt« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ce vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemsjo. Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 75. V Ljubljani, v ponedeljek 2. aprila 1900. Letnik XXVIII. Socijalna demokracija razkrinkana. Socijalna demokracija se zvija in skuša utajiti kričečo krivico, katero so nje voditelji zadali bednemu stavkujočemu delavstvu. Brez vspeha. Stotino in stotine delavcev na Češkem je stopilo iz njenih vrst, a tudi drugod po Avstriji se pričenja daniti. Besede, radi katerih je bil kapelan Škrjanec obsojen, vsipajo se iz ust goljulanih delavcev čeških, katerim so se pri stavki vsilili socijalni do-mokratje za voditelje. Zvesto so poslušali delavci te svoje voditelje, od srca so bili hvaležni jim za vsak korak v preporni zadevi in stradali so delavci, potrpežljivo stradali deset tednov, a voditelji so v prvih hotelih imenitno živeli, vozdi se v fijakarjih. Zaupljivo delavstvo se je nakrat vprašalo, od kot prihaja to potratno življenje, in začutilo je, da je sramotno osleparjeno. Zagromelo je. Poročali smo, kako se je godilo soc. dem. voditeljem na shodu v Moravski Ostrovi. Delavci so obračunih s svojimi voditelji in prav nič ne pomaga goriški »Soči«, da caplja za soc. dem. glasili in da za preteklo soc. dem slavo toči te le solze : »V Moravski Ostrovi so soc. dem. naravnost odsvetovali stavko, ker so videli, da delavci niso zadostno nanjo pripravljeni, da nimajo podpornih fondov (!) itd. toda kljub temu so premogarji začeli stavkovati in sjc. dem. je potem storila kar mogoče, da boj organizira. Da je konec nepovoljen, ni kriva ona«. Tako blebeta goriški Gabršček ! Mož mora vedno imeti odprta usta, katera zapre le tedaj, kadar bi moral povedati resnico. Tudi tu je Gabršček zaprl usta in ni povedal, kako je »boj organizirala« soc. dem. z došlimi podporami Ko bi kršč. soc. le trohico tega zakrivili, kar je pri stavki na Češkem zakrivila soc. dem., kako bi gromelo z goriških nebes ! Meseca, leta bodo prešla, predno se bode delavstvo opomoglo od vspehov »organizovanja« stavko od strani src. demokracije. Soc. dem. pa ni bila zadovoljna z udarci na shodu v Moravski Ostrovi, zadala si je tudi se drug udarec. Da bi zakrila svoje postopanje, izdala je brošuro, v kateri laže, da je vspeh to, ker je dosegla doveturni delavnik. V brošuri se soc. dem. zadovoljuje s takim ovBpehom« z deveturnim delavnikom, kateroga pa ni se — nikjer in katerega ona dosegla ni. Stavkujoči so se potegovali za osemurni delavnik in čudno prikrivanje resničnega položaja je, da jih soc. dem., ki bi morala v najhujšem boju visoko držati zahtevo osemurnega delavnika, tolaži z deveturnim delavnim časom. Na delavstvo je izšel oklic, ki drastično osvetljuje razmere pri stavki na Češkem. Oklic se glasi: Izdani rudarji! I. 70.000, reci sedemdesettisoč rudarjev je pahnjenih v neizrečeno bedo. II. Socijalni demokrati so uprizorili zopet stavko in ubogi delavci so žrtve. III. Naj govore izvirne brzojavke ju (lovskih listov: »Neue Freie Presse« 20. marcija 1900 : »Unanji voditelji socijalno demokratičnega strankarskega vodstva so danes zapustili Ostrovo in vzeli seboj vse akte (tudi blagajno). Pred lokalom stoje rudarji, ki zahtevajo, da so jim d i štrajkar-ska b la g a i n i c a«. jim je bilo treba orožništva v p o m o č«. Druga brzojavka : Socijalnodemokratiški delavski voditelj Reger se je skril v hotelu in prosi brambe pri o b 1 a 8 t v i h! IV. »Neue Freie Presse«, 21. marca 1900: »Pri današnjih zborovanjih soimenovali s o c i j a 1 n o demokratične voditelje naravnost izda-jice. Govorniki so izjavili, da bo socijalni demokratiški voditelji živeli 10 tednov v izobilju na stroške štrajkarskega zaklada in da so zapravili štraj-k a r s k e novce«. V. »Tagblatt«, Ostrova 21. marcija. »Češko narodno delavsko glasilo »Svetlo« naznanja na listkih v narodnih barvah neki uvodni članek, v katerem dolži socijal-de-mokratične voditelje izdajstva in dokazuje, da so prodali rudokopom koristi delavcev, denarne podpore pa so potlačili v lastne žepe. Zlasti se jim očita, da so hujskali delavce zdaj k štrajku, zdaj zopet k delu, in da bi se brez teh izdajic štrajk že davno končal z najboljšim vepehom za delavce. Glavni napadi so naperjeni proti dr. Karpe-lesu, katerega smatrajo za agenta rudokopov in kot Guttmannovega sorodnika. Tako napadajo tudi poslanca Bernerja in Cingra«. VI. 20. marcija 1900: Tukajšnji soc.-demokratiški voditelji so popolnoma potrti radi nevspehov! Sedaj odklanjajo vsako odgovornost za nadaljne dogodke!« Judovskega voditelja dr. K a r-pelusa in voditelja Merta so rudarji smrtno nevarno pretepli. Poslanca Cingr in Berner sta zbežala, sicer bi se jima prav tako z g o d i 1 o 1 VH. Delavci vseh strank! Premog a r s k i štrajk je bila skrivaj dogovorjena stvar! Judovski pre-mogotržciso prislužili milijone, in 70.000 delavcev je oropani h do srajce. VIII. Glede štrajkarskega denarja ni nobenega obračuna. Vsi premogarski delavci sožrtvetako-zvanih socijalno - demokratičnih ljudskih »prijateljev«. IX. V e č nego 5 0 m i 1 i j o n o v ljudskega denarja je zgubljenega, in zdaj morajo ubogi odjemalci vrh tega šo premog prav drago plačevati. X. Rudeči širokoustneži so se morali skriti v Ostravi in prosjačiti policijo, naj jih brani. XI. Pri vsakem štrajku, katere že več let uprizarjajo socijalni demokrati, so bili delavci krvave žrtve, in vselej so napravili tovarnarji izvrstno kupčijo! XII. Splošni štrajk v Neunkirchenu, štrajk plinarskih delavcev na Dunaju, mizarski štrajk na Dunaju, štrajk stavbinskih delavcev na Dunaju in sedaj premogarski štrajk, vsi so se končali s porazom delavcev. Tako je bilo tudi v Ljubljani o splošnem mizarskem štrajku pred deietimi leti. Takrat so tu mi zarske rodbine stradale, voditelji pa v Šiški pili za ko ni bilo več denarja, so pa svetova'i ubogim mizarjem pričeti zopet z delom. Židovski socijalci lažejo, da je v dr- ker obračajo tako važno delavsko zadevo v svoje strankarske namene, so ji tudi v dr žavnem zboru največja ovira. Delavci, koliko časa »e bodete dajali še sle pariti socijalni demokraciji?! Vinarstvo na Kranjskem. Deželni odbor je po svojem poročevalcu gospodu Fr. E'o v še tu predložil deželnemu zboru obširno poročilo o pospeševanju vinarstva na Kranjskem. Temu poročilu povzamemo : Pospeševanje vinarstva se je vršilo z vsestranskim podukom, s priobčevanjem raznih člankov v strokovnih listih, z razpeča-vanjem strokovnih knjig in brošur, z denarnimi podporami, nagradami, brezobrestnimi posojili, novimi trtnicami, vzornimi vino gradi itd. Kranjski vinogradar uvideva, da dežela in država mnogo žrtvujeta za vinarstvo, zato se tudi sam trudi s podvojeno silo, da se reši propada. Nasadi podružnic. Deželni odbor kranjski so je takoj lotil dela, da v smislu sklepov deželnega zbora astanovi pet kmetijskih podružnic, in sicer 3 na Dolenjskem in 2 na Notranjskem, prevzame skrb za gojitev cepljenk, ki se bodo malim posestnikom oddajalo po najnižji ceni. Tako se bodo v vseh krajih razširile tudi razne vrste žlahtnih trt Po nalogu deželnega odbora je deželni potovalni učitelj določil prostore za napravo večjih trtnic, in sicer v Novem Mestu, v Metliki, v Tržišču pri Mokronogu, v Bujah pri Vremu in v Št. Vidu nad Vipavo. Tem podružnicam je deželni odbor poslal 123.400 korenjakov in ključev, katere so podružnice pocepile in zašolale. skupni stroški za vso te trtnice so znašali 4825 gld. Država doslej v ta namen ni dovolila še nobene podpore. Vseh podružničnih nasadov je sedaj na Kranjskem 22, in sicer v krškem okr. glav. 6, v novomeškem 4, v črnomaljskem 4, v postojinskem 7, v litijskem 1. Deželni nasad v Ljubljani. V Lj**Wjani se je opustilo izgojovanje cepljenk in ^SC je obdržal le matičnjak. Leta 1898 se je v trm matičnjaku pridelalo 83.200 ključev, v trtnici pa 40.200 korenjakov. Te podlage so se razdelile mej podružnice in posamezne vinogradnike. L. 1899 se je pridelalo približno enako število ključev. Troški za deželni matičnjak so minolo leto znašali G01 gld. 41 kr.; za 1. 1900 pa se proraču-navajo na 474 gld., a dohodki na 360 gld. Državni nasadi. Dočim je dežela napravila pet večjih trtnic v obsegu 11 oralov za vzgojevanje cepljenk, je vlada napravila minolo jesen 12 oralov obsežen matičnjak v Bršlinu pri Novem mestu. Prihodnjo pomlad bo ves prostor zasajen z ameriškimi trtami. Sedaj je na Kranjskem šest državnih nasadov: v Novem mestu, Bršlinu, Drašičih, Črnomlju, Kostanjevici in na Slapu. Vsi ti nasadi merijo skupaj 10 ha 30. V teh nasadih so je minolo leto pridelalo 612.300 ključev in 298.500 korenjakov. Poljedelsko ininisterstvo pa je še doposlalo 216.000 ključev in 482.400 korenjakov. Razdelilo pa se jo mej vinogradnike in posamezne podruž- ceni 3 gld. 30 kr. za 1000 komadov za ključe in po 7 gl. 30 kr. za korenjake, deloma so se razdelile brezplačno. Državne kleti so štiri, in sicer v Novem mestu, Drašičih, Kostanjevici in v St. Vidu pri Vipavi. Namen teh kletij je, po umnem kletarstvu napravljati vina iz grozdja, pridelanega v državnih nasadih. Vinogradniki imajo priliko, da se praktično uče tudi umnega kletarstva in da pokušajo vina raznih vrst. Razširjenje trtne uši V minulem letu so na novo zasledili trtno uš v 12 občinah, in sicer v občini Trebelno, Dvor, Zagradec, Žužemberk, Do brniče, Ajdovica, Trebnje, Velika Loka, Mirna, Poljane, Crmošnjice, Ceplje in Dol. Podgora. Neokuženi so še litijski, zatiški in bistriški okraj. Pa tudi litijski ia zatiški okraj sta že sumljiva, edino vremska dolina je še brez trtne uši. Okuženih je toraj na Kranjskem 76 občin ali 10.604 ha vinogradov, torej 91%. Vinarski potovalni učitelj je imel v mi-nolem letu 30 predavanj in 22 praktičnih cepilnih tečajev. Pregledaval je tudi b posojili napravljene vinograde, strelne postaje, katerih je 180, in šolske vrtove. Dalje je napravil po deželi mnogo informacijskih potovanj. Mažari v hrvatskem Primorju. XXX Izjave ministra predsednika Szella in hrvatskega bana o reškem vprašanju nas niso niti najmanje iznenadile, pač pa držanje hrvatskega sabora, ki je v svojej večini zavrgel predlog zedinjene opozicije glede pripadnosti Reke h kraljevini Hrvatskej, ter se oklenil mnenja banovega, kar ne pomeni nič drugega, nego da so je Hrvatska odrekla jednega dela svoje starodavne kraljevine. Mi nismo do zadnjega časa verjeli, da bi se moglo v hrvatskem saboru kaj takega dogoditi, in sicer tem manje, ker jo opozicija ^ip svojih govornikih jasno in nepobitno dokazala, da je bila Reka od starine sostavni del kraljevine Hrvatske in da teritorijalno vprašanje glede Reke ni niti po § b6 rešeno v prilog Ogerske, kakor to trdi ozeil in za njim seveda tudi ban hrvatski in vsi njegovi slepi privrženci. Kogar niso mogli prepričati jasni d»-kazi o pravu Hrvatske do reškega mesta, ta mora biti zares trdovraten a v tem jo utrnila gotovo tudi žo davno vsaka iskra pravega domoljubja. A jeli kdo silil večino hrvatskega sabora, da so je na tako lahki način odrekla jednega dela kraljevine Hrvatske, in to lo zato, ker je to volja oger skega ministra predsednika in hrvatskega bana? Ne zna li ta večina, kam vodi tako ravnanje ? Naš sovražnik ne bode zadovoljen samo b tem koščekom hrvatske zemlje, on bode brez dvoma posegel čez nekaj let dalje. (.Ha soviti nemški pravoslovec Ihenng pravi, da oni, ki odstopi svojevoljno kos svoje zemlje svojemu sosedu, sčasoma gotovo zgubi vse svoje posestvo. Poljakom 80 sosedje raztrgali vso državo, premda ho se temu vstavljali , a so bili nesložni. Žalibog da jo ne aložen tudi hrvatski sabor v takem vprašaju, o katerem ne bi smel nobeden niti dvomiti, namreč o celokupnosti hrvatske države. banova glede teritorijalne pripadnosti Reko k Ogerskej. Taka izjava je bila v hrvatskem saboru sploh nemogoča, a ko bi so bil tako izjavil recimo ban Rauch ah Pejačevic, brez dvoma bi bil našel eden in drugi ves sabor proti sebi. Takrat seveda noben Hrvat bodisi opozicionalec, bodisi vladinovec ni niti pomisliti mogel, da bi se Reka mogla kdaj proglasiti za mažarski teritorij. In vendar se je to zgoddo 32 let po glasovitej nagodbi sklenjenej med Ogersko in Hrvatsko. Mažari so mislili že takrat na to eventualnost. V to svrho so zvenžili in vtihotapiti v tedanjo nagodbo omenjeni paragral 66. glede Reke. Na temelju tega § so si počasi osvajali na Reki posest korak za korakom. Vkljub temu da so hrvatski sabori večkrat v svečanih izjavah (zadnjikrat leta 1882) priznavali Reko kot sostavni del kraljevine Hrvatske, je rasla vendar moč ogerske vlade na Reki, posebno od onega časa, ko je hrvatska vlada pristala na to, da boste obe urejevali upravo v tem pomorskem mestu. To bi imel biti po trditvi dr. Pliveriča tako-zvani kondominium; toda tega v resnici ni nikdar bilo, nego je ogerska vlada zahtevala, da se autonomne oblasti hrvatske umaknejo z Reke ter nadomestijo z ogerskimi. (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani, 2. aprila. Štajerski Nemci napovedujejo boj. V Ljutomeru in Ptuju je vladal dosedaj najlepši red in mir. Slovenski in nemški narod sta baje še do nedavna živela v najlepši slogi in vse bi bilo ostalo pri starem, da niso slovenski »izzivalci« sklicali zadnjega shoda v Ljutomer in tam stavili tako »pre tirane« zahteve, da jih Nemcem vkljub obče prizani »prijenljivosti in miroljubnosti« ni mogoče izpolniti. V resolucijah, vsprejetih na tem shodu, zahteva se mej drugim jezikovno naredbo, razdelitev namestništva, nad-sodišče in vseučilišče v Ljubljani in potem nastavljanje slovenskih uradnikov. To je za Nemce preveč in ne morejo mirni ostati. Treba je, kakor piše v uvodniku »Grazer Tagblatt«, »da ae nemški Mihelj zopet oživi«. In res se je že jel nekoliko gibati; nemški poslanci »nameravajo«- prirejati shode. Dr. WolfThardt gre baje v kratkem v Ptuj, dr. Kokošineg in dr. Deršata sta tudi že rekla, da bi rada govorila pred »svojimi« volilci. Boj je toraj napovedan na celi črti, posebno pa še »nesrečnim« kmetijskim društvom, ki rasto v največjo jezo germanskih neodrešen-cev kakor gobe po dežju. »Siidmark« mora na delo. Darovala je graškim agitatorjem si cer lani 3000 kron, a to je vse premalo. Izvršilni odbor potrebuje mnogo več. — Tu so Nemci povedali resnico, povedali so pa tudi, da igra v njih agitaciji glavno in jedino ulogo — denar. Štajerski obmejni Slovenci so pa navezani na lastno pomoč, ker »Naša straža« sedaj še ni na tako trdnih nogah. Spravne konference se nadaljujejo že v prvi polovici meseca maja. Takoj po sklepu deželnozborskega zasedanja, ki bo baje že 5. maja, se snidejo obestranski zaupniki na Dunaju. Posvetovanja bodo trajala do srede maja. Vlada upa. da bo pri teh pogajanjih dobila vsaj podlago za sostavo zakonske osnove glede rešitve jezikovnega vprašanja pri cesarskih uradih. Da se to čimpreje zgodi, bodo skrbeli mladočeški poslanci, katerih lepo število je zapretilo vladi, da naj nikar ne računa na mirno parlamentarno zasedanje, ako ne bo prej ustregla zahtevi češkega kluba, V koliko se bo vlada ozirala na to grožnjo, se sedaj še ne da sklepati, sodi se pa, da se radi tega ne bo hotela zameriti Nemcem, ker ima »državne potrebe«, delegate in rekrute, žc pod streho. Kvutne obravnave se prično baje žc koncem aprila in je neki določeno, da predložita kvotni deputaciji svoja poročila parlamentoma že v prvih dneh meseca maja. A predno se moreta sniti kvotni deputaciji, je treba, da se snide avstrijski državni zbor in sicer takoj po veliki noči, da izvoli nove člane v kvotno deputacijo. Mažari namreč z vs odločnostjo zahtevajo, da se mora tudi v n u polovici voliti nova kvotna deputa- ne izvoljene kvotne deputacije. Ker se pa večinoma vse zgodi, kar zahtevajo Mažari, je prav verjetno, da naša vlada ustreže tudi tej mažarski zahtevi. Kvota ostane pa bržkone sedanja, posebno ako se deputaciji do konca junija ne zjedinita za drugi kvotni ključ. A tudi poznej ne bo mnogo bolje, ker navadno obvelja, kar se jo uvedlo. Banffff na delu. Na ogtrski zemlji se pripravljajo za novo konfesijonalno vojsko. Na čelu protikatoliškega tabora je bivši mi-nisterski predsednik BanlTy. V njegovem protikatoliškein taboru so poleg protestantov vse najrazličneje versko in brezverske sekte, ki skušajo do cela odstranili »klerikalni« značaj Ogerske. Te dni je v Budimpešti zborovala literarna družba sv, Štefana. Pred zborovanjem je kardinal primas Vaszarv blagoslovil novo družbino palačo. Tem po vodom je vihrala raz poslopja kajpada papeževa zastava. To je pa grozno zabolelo Banffyja in njegove, ki smatrajo ta korak za atentat na ugled ogerske države. »Za Banflyja bi se kaj jednacega ne bilo pripetilo,« kriče Banflyjevci, ki s tem dobro plačani delajo reklamo za Banfiyja in rujejo proti szellu. Tega moža skuša Banffy na vsak način prisiliti, da razpusti parlament in razpiše čim prej nove volitve. Potom splošnih volitev meni BanfTy zopet splezati na ministerski stolec. Obstrukciji v italijanski zbornici hoče vlada na vsak način čim preje storiti konec. Ministerski predsednik general Pelloux je dobil na svojo stran nekaj poslancev-ki-malcev, ki so sostavili nekak načrt za spremembo poslovnega reda v poslanski zbornici. Posl. Simirts bo stavil v zbornici dotični predlog. Po tem načrtu sme predsednik vsacega rogovileža »cenzurirati« in ga 8 tem izključiti od osmih sej. V slučaju, di se poslanec ne bi hotel pokoriti izreku pred sednika, sme ta pozvati policijo, da ga s silo iztira iz dvorane, in ga pozneje izključiti kar od 16 sej. Predlog oziroma poročilo do-tične komisije imajo poslanci že v rokah. To bo zopet hrupa, koristi pa bržkone nobene. Sla bo konečno vlada ali pa predsedstvo. — A vlada tudi s tem sredstvom ne bode dosegla svojega namena, pač pa je dosegla že opozicija delni svaj namen. Pri četkom sobotne seje je nanreč naznanil podpredsednik Palberti. da je demisijoniral predsednik Colombo in da vsled tega od lagajo častno mesto tudi ostali člani predsedstva. Opozicija je toraj vrgla neljubo jej predsedstvo in vse je radovedno, katere može pošlje poslanska zbornica danes na predsedniška mesta. Knjige In časopisi. > Katoliški Obzornik«. Vsebina danes iz išlega II. zvezka: Božji in človeški element v sveti cerkvi. (Dr. A. Ušeničnik.) — Aristotelovo svetovno naziranje. (Dr. Fr. Ko-vačič.) — Liberalizem — vodilna ideja rimskega prava. (J. Š.) — Proslavljam apostat. (Dr. M. Opeka.) — »Aglaja« in Aškerčev umetniški ideal. (Dr. J. Gruden.) — Rim in Pariz ob koncu XIX. stoletja. (G. F.) — Nove poezije. (Dr. A. Ušeničnik.) — Literarni quodlibet. (Dr. A. Ušeničnik.) — Slovstvo: I. Razgled raznih knjig. II. Iz sociološkega slovstva. — Drobtine. — »Katol. Obzornik« izhaja štirikrat na leto v obsegu 6 pol in stane 5 kron. Naroča se pri: Uprav. »Katol. Obzornika« v Ljubljani. Dnevne novice. V Lj u b 1 j a n i, 2. aprila. Javno predavanje. Opozarjamo, da bode prihodnjo sredo točno ob pol 8. uri v veliki dvorani »Katoliškega Doma« nadaljeval č. g. kanonik dr. Frančišek Lam p 6 predavanje o darvinizmu. Vstop prost. — Odbor »Slovenske kršč. soc. zvezo«. Deželni zbor kranjski ima jutri 4. sejo z nastopnim dnevnim redom: Poročili deželnega odbora o deželni podpori za vo-, dovod v Postojni in o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld-Brod in Osilniške okrajno cestc v cestnem okraju Kočevskem med deželne ceste z dotičnim načrtom zakona. — Vse nerešene točke zadnje seje. — listna poročila linančnega odseka o prošnjah: a) Kočevskega zdravstvenega okrožja, da se mu I j..____l: _ .:......------------_____ 1... v 1 Kaisersbergerja v Krškem za definitivno na-meščenje. — Ustno poročilo upravnega od seka glede uravnave Pivke. — Ustno poročilo upravnega odseka glede dovolitve pri-klad za cestne namene. — Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji oskrbništva vaei Stara Vrhnika, da bi deželni hidrotehnik napravil načrt za vodovod. — Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3. B: Agrarne razmere. Občinski svet ljubljanski ima jutri ob 5. uri popoludne redno sejo. Mej drugim je na vrsti poročilo o prispevku za ustanovitev konjske bolnice v Ljubljani. Podalji&n obrok za vročitev statističnih podatkov glede pokopališč. Vlada je obrok za vročitev podatkov glede vprašanja o pokopališčih, katere imajo vladi izročiti župni uradi, podaljšala do konca meseca junija. Prešernov spomenik. V soboto se je odbor posvetoval o načrtih in o prostoru za spominik. Člani so se soglasno odločili za Zajčev načrt. Glede prostora pa člani niso bili edini. Nadinžener gospod Pavlin je priporočal prostor na severozapadnem delu Zvezde nasproti samostanski šoli. Gosp. profesor Franke je priporočal park poleg »Narodnega doma«. Konečno se je večina odločila za Zvezdo. Apologetični govori v stolnici. Kanonik dr. Lampe je nadaljeval vprašanje, kako pridemo do spoznanja resnice, do spoznanja Boga, kako pridemo do načel, ki naj nas vodijo. — Ker nekateri niso našli med verami, ki smo si jih ogledali, prave, zato so trdili, da moramo iskati resnice pri lilo zofih. Nato je prešel na stare filozofe in kratko razložil njih nauke in nazore. Pokazal nam je nauk Talesov, Anaksimandrov, He-raklitov , Anaksagorov in Sokratov , ki je med starimi filozofi res zaslužil to ime, ki je celo življenje iskal resnice. A Sokrat nam na naše vprašanje ne ve odgovoriti nič določnega, zakaj sam ne ve gotovo, kakšen je Bog, kakšna je duša, kaj Bog zahteva od nas. Nekaj časa je verjel, da je duša neumrljiva, a je zopet začel dvomiti. Prav tako nam nič določnega ne pove njegov učenec Platon; njegov nauk je teman: »Bog jo najvišja ideja . . .« ; istotako nege tov je glede našega vprašanja Aristotel. Pri starih modrijanih torej ne moremo iskati resnice, ker jo sami niso poznali. Pa pojmo k novejšim. Anglež Hume pravi, da nič ne moremo vedeti, ali je Beg, in sploh taji Boga in dušo. Francoz Comte in sploh pozitivisti ne taje samo Boga, ampak pravijo, da je Bog največji sovražnik človekov. Nemec Kant sicer ne taji Boga, a trdi, da s;s ne da dokazati bivanje božje. Njegov učenec Fichte pride do zaključka, da je le on sam bitje, sam bog. Schoppenhauer uči, da se jo vse razvilo samo iz sebe, Hartman stavi človeku dolžnost, da čim prej pride v nir-\ano, da sam sebe ugonobi. Toda kaj nam pomagajo ti nespametni nauki ? Saj se niti stari niti moderni filozofi niso ravnali po njih ; ali naj se torej mi ? ali naj uteše ti nauki naše srce ? Čemu imamo srce, ki teži po resnici, a je ne more najti ? Resnica nam mora biti dostopna. — Naposled govori o Kristusu, v katerem je najti resnico, ker je Bog, kar bo predmet prihodnjemu govoru. Državna podpora. Poljedelsko mini-sterstvo je dovolilo za gradnjo vodnjaka v Butajnovem 2000 kron podpore. V stalni pokoj stopi, kakor čujemo, profesor na tukajšnji višji gimnaziji, g. Matej Vodušek. Služboval je 42 let in 8 mesecev. Osebna vest. Orožniški postajevodja v Pulju Josip Pečenko, jo imenovan c. kr. kancelistom v Gorici. Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev Ivana Vošnjaka načelnikom in Vin-cenca Ješovnika njegovim namestnikom v okrajnem zastopu šoštanjskem. Volitev III. razroda v Trstu. Poročajo nam. Skrutinij je bil zvršon še le 31. marca ob 10. uri zvečer. Oddanih je bilo 1917 lin ne 2100/ glasov, torej 69 odstotkov od vseh. Izvoljena je seveda cela lista pro-grosistov, razun enega, mesto kojega je bil izvoljen župan Dompieri. Demokrati so dobili komaj četrtino glasov. Županova zmaga jo zolo neprijetna progressovem, provzročena _.i ____J_:I. i.: „„ .. ___,;■!,, tumulta za progresso, sicer vse mirno. Danes se vrše po celi okolici zadnji slovenski shodi. Mnogi rodoljubi se boje za izid. Primorsko časopisje. »Naša Sloga« so je odločila izhajati odslej po dvakrat na teden. Iz poljanske doline. Pretekli teden obhajal se je v Poljanah sv. misijon ; vodili so ga očetje kapucini iz Škofje Loko. Pred kratkim se je iz Leskovice in njene okolice 10 oseb podalo na pot v Ameriko; izseljevanje na ptuje se vedno bolj množi, ljudstvo obubožava. Iz Novega mesta. Advokaturski kon-cipijent dr. Grossmann odpotuje iz Novega mesta v Maribor, kjer otvori lastno advokaturo. — Novomeški gimn. profesor g. dr. Pamer jo vsled bolehnosti dobil do konca tekočega šolskega leta odpust ter je odpotoval na Gornje Avstrijsko. — G. gimn. prof. Vester je premeščen iz Ptuja v Novo mesto. — Zastop zdravstvenega okrožja v Novem mestu je sklenil zgraditi v Novem mestu bolnišnico za ženske ter je določil za to ustanovni kapital od svojih letnih dohodkov 1000 kros, katere se morajo plodo-nosno nalagati toliko časa, da bode mogoče z zgradbo pričeti. Iz Tržiča. Dne 30. marca se je vršila pri nas volitev župana in dveh svetovalcev, a se ni zvršila. Prišlo je namreč k volitvi, oziroma poslalo svoje zastopnike, če smo prav podučeni, kar pet novih virilistov. Ker so jim pa nekateri izvoljeni odborniki odrekali pravico virilnih glasov, so volitev preložili za toliko časa, da se vlada izreče o novih virilibtih. Najbrže bo treba tudi pri nas novih določil, da se odstranijo razni dvomi, ki so navstali vsled nove davčne postave. Iz Mošenj 31. marca. Marijinim otrokom je na sv. Jožefa dan dopoludne na Brezijah presvetli knez in škof prištel 120 Gorenjcev, popoldne pa v Mošnjah 180 Gorenjk. — Mošenjske Marijine družbe vseh štirih stanov, ki štejejo 350 članov, so imenovale na sv. Jožefa dan svojega škofa pokroviteljem ter so mu izročile krasno imenovavnieo. Posebno skladišče so imeli tržaški tatje, ki so ukradli v Trstu pri Parizijti kave za 3500 kron. V soboto so bili pred tržaškimi porotniki obsojeni na dve do pet let ječe. Dante v Pulju. Kakor poroča »Pic-colo«, postavijo italijanskemu pesniku di di-vina p. ema Dante spomenik v Pulju. Z Reke je mir.oli teden angleški paro-brod »Monkseaton« odpeljal 660 konj v južno Afriko. S tem transportom se je odpeljalo tudi okoli 30 poBtopačev. Na mesto odplulega parobroda je takoj stopil drugi »Dunmore«, da naloži zadnji transport konj. Doslej je pet parobrodov odpeljalo 2391 konj. Za diurniste in pomočne služabnike je finan. ministerstvo določilo 600.000 kron podpore. Umrl je včeraj v Trstu znani baron Reineit, predsednik tržaške tigovske zbornice. Imenovali so ga tižaškega Rotšilda, ki je razmetal precej denarja za italijansko stranko. O tem bi mogli več povedati nekateri sedanji tržaški poslanci. Naša okrajna cesta. Ii Predgrada pri Starem trgu ob Kolpi se nam piše: Naša vas ima 120 številk. Skoz polje okrajna ccsta, katere se poslužujejo vsi Nemškoločani in Podgorci in mi strni ko hodimo v mline in na pile ob Kolpi. G. Lužer, okr. cestnega odbora načelnik v Crnomlji, pa nima laza, da bi poskrbel za nasip ceste in za postrgan je blata, torej mora vsakateri do kolen po lužah in blatu gaziti, vedno v nevarnosti, da si ne pogubi tela in življenja. Zatorej čujemo, da si jo načelnik ceste preskrbel do 500 kodulj za rešitev potnikov, katere menda prepušča komad po kroni. To se naznanja vsem, komur je življenje ljubo, kedar potuje skozi našo vas, da ne utone v lužah in predpotopnem blatu. Delavski vlak. V soboto se je v Ljubljano pripeljalo nad 400 delavcev. Nekateri so ostali v Ljubljani, večina pa se jih jo odpeljala z gorenjskim vlakom. Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 24. do 30 marca je dela iskalo 21 možkih delavcev in 43 ženskih ,i..i,..,i, ;„ kil« _____ „„ lavoem so jo nakazalo 82 odprtih mest in v 41 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 možkih in 34 ženskih delavkah Od 4. januvarja do 30. marca je došlo 938 prošenj za delo in 696 deloponudeh. Delo ali služba dobo tukoj 2 mizarska pomočnika, 1 krojaški pomočnik, 1 pekovski pomočnik, 1 majar, 2 trgovska hlapca, 1 hlapec za tiskarno, 2 hišnika, 2 hlapca za pivo voziti, 19 konjskih hlapcev, 2 fini gostilniški kuharici, 6 navadnih kuharic, 7 deklic k otrokom, 5 deklic k otrokom, 5 deklic za vsako delo, 3 natakarice na račun, 2 navadni natakarici, 1 pestunja, 2 postrežkinji, 10 dekel za domača dela. Vajenci za razne trgovine in obrte. Ogenj v Soli. Dne 21. sušca je glas »plat zvona« spravil vse Vidovce na noge. Gost dim se je valil raz strehe ljudske šole pri Sv. Vidu nad Cirknico. Ljudje so bili takoj na licu mesta, ženske so donašale pridno vode, šolski otroci so se takoj od stranili iz šole; kmalu se je pa pokazalo, da je bilo več strahu, kakor ognja. Vsled gostega dima se ni moglo ognju priti takoj na sled. Se le ko so možje ulomili v sta novanje učiteljice, so opazili, da gori poleg njene peči cela skladnica knjižic, med temi »Žarki in snežinke« Kristana, »Rodoljub« in »Slovenski Narod« ki ima tu še edino varno zavetje, ž njim »Slovenka« in »Zvon«, vrh tega mnogo šare papirja in razglednic. Tlel je tudi že pod pri peči in nekaj dilj na podu je bilo užganih, najbrž od »žarkov in utrin kov«. Še le ko so možje vse te »žarke in utrinke« in drugo gorečo šaro pogasili in na cesto vun zmetali, bilo je konec komediji, ognju in strahu. Občinska volitev pri Sv. Vidu nad Cirknico. Pri občinski volitvi je bil dne 27. sušca že v drugič jcdnoglasno izvoljen županom mnogozaslužni g. Franc Ponikvar, posestnik in gostilničar pri Sv. Vidu. Svetovalci so bili izvoljeni: Anton Žnidaršič, Ivan Doles in Pavel Tekavec. Odborniki; g. župnik Ivan Lovšin, in posestniki Iv. Po nikvar, Franc Rupar, Ivan Korošec, Ivan Mi lavec. Ivan Korošec, Ivan Rudolf, Jos. Štru kelj in Franc Sivic, sami značajni, pošteni možje. Mož z ..Bavarskega", ki se je nahajal v Gorici v zaporu in trdil, da se piše Mihael Fiirst, je sedaj moral priznati svoje pravo ime. Tiček je res Miha, ne piše se pa Fiirst z Bavarskega, nego je Karnič, rojen na Sladki gori na Štajerskem. V Gradcu je lani meseca novembra izvršil ulom ter pri tem podjetju jedno csabo usmrtil, jedno pa ranil. Zaradi prepovedanih zdravil je bilo 17. sušca pri ljubljanskem sodišču obsojenih 14 prodajalcev po 20 do 40 kron. Prodajali so razna »čudežna« zdravila. Iz Šiške. Par tednov razsaja v Šiški . Cf,L hud oslovski kašelj. Umrl je en otrok, bol M čete k aprila primerno proslavili. Na Blei u^f \veisovi cesti so nočni razgrajači odnesli pri l\jt divizijonarju Hochsmanu desko, po kateri ud&^t bodi vojak na straži. Raz muzeja so odtr-, j jjj gali tablice, pri Pajhelnovi hiši so odnesli 7 ' " svetilko pri stavbi, na celi Bleivveisovi cesti 30 pogasili žarnice, potem so šli nad elektriko na Tržaški cesti in tudi ondi preskr-beli temo. — Policija ni nič opazila, kake ; strašne reči se gode po mestu, ker so po-nočnjaki delali svoja nočna čuda popolnoma ,, brez šuma. Policijo „nafarbal" je za prvi april "j neznan ljubljanski »fokselmacher«. Pisal je »k*, policiji pismo, da tukajšnji mesar Merčan r dela »fovš denar« in po Merčana sta hitro ^ prišla dva policijska uslužbenca. Merčan je moral na rotovž, kjer je mož kazal gospo-dom »ta pravi denar«. Morali so ga seveda izpustiti. Merčanov prijatelj, ki nam je pri šel pravit o tej »aprilni šali', je izrekel željo, naj bi bili na magistratu tudi l. aprila \lutti tojj p,.jjazilit bj I1H pošiljali na anonimne dopise »na vrat na nos« znanim ljudem po-licaje v hiše. Za J e r a n o v o dijaško mizo: G. F. H. 4 K. — G. I. Rajčevič 3 K. — G. F. Avsec 8 K. — G. dr. J. Mauring 10 K. — G. dr. M. Leben 20 K. — G. J. Brence 4 K. — G. zlatomašnik M. Narobe 10 K. A. St. S. 6 K. Za »Našo stražo«: G. Mihael Saje, župnik v Štangi 3 K — G. Fran Dimnik, kaplan na Trebelnem 2 K. — Namestu venca f župniku Vihb. Venedigu: Ormoška posojilnica 20 K, kletarsko društvo v Ormožu 10 K, g dr. Iv. Geršak v Ormožu 10 K. Hranilnica in posojilnica v Gorjah 10 K. Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. Ivan Jane kaplan v Sv. Križu pri Litiji nabral v prijateljski družbi 4 K. Telefonska in brzojavna poročila. Praga, 2. aprila. Poleg nemškega radikalnega kluba se v dež. zboru ustanovi tudi češki radikalni klub 17 mož, ako bi Mladočehi nadaljevali z. oportunizmom. Praga, Z. aprila. „Prager Tagbl." javlja, da se želja Zidov spraviti l [ i l s -nerja še jedenkrat pred porotnike ne posreči. Reka, 2. aprila. Vojvoda Filip Orleanski se bode stalno nastanil v bližini Volofike. Madrid, 2. aprda. Zbornica je v sobotni seji vsprojela ves državni proračun. Carigrad, 2. aprila. Od armenske (?) strani je došlo patrijarhu mnogo pre-tilnih pisem, katerim pa vlada no pripisuje mkake važnosti. Tojaka r »Južni Afriki. Pri Brandforlu, kakih 40 angleških milj severno od Bloemfonteina, ob železnici, ki vodi v Kroonstadt, ali prav za ptav pri Karree-Sidingu, so je bila minuli četrtek bitka, ki je trajala tri ure, po drugih virih celo celi popoldan, in v kateri so izgubili Angleži blizu dvesto mož. Koliko mož je padlo na burski strani, poročila no povedo, le Roberts ve poročati, da so bilo izgube na obeh straneh izredno velike. Vendar pa ni verjeti njegovemu poročilu, da so so Buri umaknili iz Brandforta, ker so na drugi strani Burskim vrhovnim poveljnikom je mesto Jouberta imenovan general Liuis Botha, ki so je opetovano odlikoval v raznih bitkah na natalskih tleh. Ta bo sedaj organizoval vso bursko armado v Oranje - državi ter se kosal z Rohertsom, ki je prepričan, kakor piše »Birmingbam Posti«, da vojska ne bo končana pred junijem. Pri Upingtonu, zahodno od Prieske ob reki Oranje, se je prikazalo 800 Burov na konjih, velik oddelek Burov se je pa podal iz Winburga proti Malekingu, kjer se je pri čelo te dni zopet živahno gibanje. London, 2. aprila, Iz Bloemfonteina poročajo 29. marca: Lord Kitchener je minulo noč s štabom in 3000 možmi prekoračil začasni most pri Nor walspontu. Lord meni, da je vstaja zadušena. London, 2. aprila. Listi poročajo, da je predsednik Kriiger pri Jouberto-vetn pogrebu naznanil, da je za vrhovno poveljstvo transval--ke armade določen general Louis Botha. Kapstadt, 2. aprila. Iz Masern poročajo 30. marca: Burske čete pri Platbergu so se pomnožile. — Iz Barkly-West,a se poroča: Buri v tem okraju so še delavni. Vtaborili so se pri Boet-sapu in VVindsortonu. London, 2. aprila. V soboto so odpeljali Cronjeja z armado iz Southarap tona proti Sv. Heleni. London, 2. aprila. Reuterjev urad poroča iz Bloemfonteina 31. marca: Pri Brandfortu se je bil 29. t. m. boj. ki ie trajal od 11. ure dopoludne do noči. Burski poveljnik v Kroonstadtu je po slal 6000 mož. ki so zasedli vrsto hol-mov južno od Brandforta. Izgube so velike, na obeh straneh. Jeden del Burov se ni udeležil hoja, marveč samo kakih 2000 do 3000 mož. London, 2. aprila. Lord Roberts brzojavlja iz Bloemfonteina 30. marca: Iz došlih poročil razvidim. da je sovražnik ostavil Brandfort in se umaknil proti severu. Izgube v včerajšnjem boju so večje, nego se je sprva poročalo. Ubita sta dva častnika, osem ranienih : dalje ie ubitih 10 ali 19 mož. 159 ranjenih. 3 pogrešajo. Zaročenca. __■ ____3 1 rt V i.nr\ne itaflfa hnva (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje) Bila je zapoved, da se ni smela nobena mlada deklica preje sprejeti kot redovnica, predno jc ni izprašal duhovnik, takozvani nunski vikarij ali kateri drugi, ki je bil odločen v to, da se prepriča, da si je res ra-dovoljno izbrala stan. To skušnjo je smela kandidatinja napraviti še le jedno leto potem, ko je vikarju razložila svojo željo v pisani prošnji. One redovnice, ki so se lotile žalostne naloge, privesti Gcrtrudo do tega, da bi se za večno zavezala, ne da bi prav za prav vedela, k čemu, poslužile so se takih njenih otožnih trenotlcov, da so jo pregovorile, prepisati in podpisati tako prošnjo. Da bi jo tem lažje do tega pripravile, zabi-čavale so jej, da jc to lc neka formaliteta, ki nima (kar je res) nikakega učinka brez poznejših dejanj, ki so popolnoma odvisna od njene volje. Navzlic temu ta prošnja šc ni dospela do svojega cilja, ko se jc Ger-trude uže kesala, da jo jc podpisala. Nato jej jc bilo zopet žal, da se je kesala, in tako je preživela dneve in mesece mej neprestanimi boji nasprotujočih si čuvstev. Dolgo časa jc zakrivala ta korak svojim tovariši-cam. Zdaj, se je bala da bi njenemu dobremu sklepu nc ugovarjale tovarišice, zdaj so jc zopet sramovala svoje prevelike naglice. Naposled premaga v nji želja, dati si duška, posvetovati sc in sc ohrabriti. Bila je neka druga zapoved, da nobena deklica ni smela delati preskušnjc v svojem poklicu, čc ni preje bivala ccl mcsec izven samostana, Ujetje bila vzgojena. Preteklo jc u?,e leto, odkar jc bila Gertrudina prošnja oddana; Gertruda jc izvedela, da bo šla v kratkem iz samostana v očetovsko hišo, da ostane ondi tisti mcsec in pripravi vse, da zaključi pričeto Hein Knez in ostala družina so mislili, daje klici so druge misli rojile po glavi. Ona ne samo da ni storila vseh potrebnih nadaljnih korakov, marveč skušala je preklicati prvega. V tej zadregi sklene odkriti svoje srce najodkritosrčnejši svoji tovarišici, ki jej je vselej bila pripravljena dati dober svčt. Ta nasvetuje Gertrudini, naj sporoči očetu pismeno svoj novi sklep, ako uže nima toliko poguma, da bi mu v obraz rekla: ,Nočem!' Ker so brezplačni sveti na zemlji zelo redki, poplačala se je svetovalka s tem, da se je norčevala iz Gertrude radi njene maloduš-nosti. Pismo je skrivaj spisala s tremiali štirimi ožjimi prijateljicami in je je odposlala po mnogih zvijačah. Gertrude je zel6 bojazljivo pričakovala odgovora, katerega pa ni bilo. Samo opatinja jo je par dnij pozneje poklicala s svojo celico ter jej skrivnostno, nejevoljno in pomilovalno namignila, da je knez zelo hud radi neke napake, katero je menda ona zakrivila. Dala jej jc pa tudi umeti, da se bode vse pozabilo, ako bode pridna. Deklica jc razumela ta migljaj in si ni upala dalje izpraševati. Naposled je prišel oni dan, katerega se jc bala in ga želela. Gertrude je sicer vedela. da gre v boj, toda iti iz samostana, ostaviti zidovje, v katerem je bila osem let zaprta, v odprtem vozu se peljati po polji, zopet videti mesto, domačo hišo . . . vsega tega se je silno veselila. Kar se tiče boja, je ubožica s svojimi prijateljicami uže za vse potrebno poskrbela in se pripravila. — Če mc bodo silili, — mislila si je — se ne udam; ponižna bodem, krotka, a privolim ne; treba ni druzega, nego še enkrat pritrditi, a jaz ne pritrdim. Če me bodo pa skušali z lepa pregovoriti, bodem tudi jaz dobra, še bolj .kot oni; plakala bodem, prosila in smilila se jim bom. Saj na zadnje nočem druzega: samo da mc ne žrtvujejo. — A zgodilo se ni ne to ne ono, kakor se v takih slučajih rado pripeti. Dnevi so tekli, a ne oče ne nihče drugi ni omenil bodisi prošnje bodisi njenega preklica, nikdo je ni ničesar vprašal nc s prilizovanjem, ne z grožnjami. (Dalje prih.) Temeljem $ 19. tisk. zak. prosim, da sprejmete naslednji popravek v št. 68 »Slovenca« /. dne 24. marca t. 1. priobčenega članka »V barju korupcije«. Nt res, da sem jaz zamenjaval vina v vinogradniškem društvu, kakor tudi prodajo na drobno, vsled katere se naha|a društvo v preiskavi vpeljal. Ni res. da se mi je od strani odbora oporekalo, da taka manipulacija ni dovoljena, da pa sem sa skliceval na to, da sem bil sam gostilničar in \inski trgovec, ki dobro pozna antične določbe. Ni res, da sem trdil, da sem se informiral na pristojnem mestu, kjer se mi je isto povedalo, res je pa, da sem enkrat pri nadzomištvu vžit. zakupa z proš njo dosegel, da je dovolilo zamenjati okoli 300 litrov vina, ki se je krčmarju Pliberšeku pokvarilo, in je res, da je neki finančni uradnik, ki je zaupnik vinogradniškega društva, rekel, da se lahko tudi 2 litra iz založne kleti proda. Ni res, da sem z denarjem, ki so mi je izročil, d:t kupim vino, kupil mesto vina konje. Res je pa, da mi je društveni načelnik g. J. Vencajz sam naročil konje kupiti. in res je, da sem te konje, ko so več mesecev delali za društvo, in ko jih je društvo pokončalo, prevzel za isto ceno. katero je plačalo društvo, ter jih prodal pnd isto ceno, ter imel torej svojo izgubo. Ni res, da me je odbor poslal v naprej določeni kraj, da kupim tam društvu oferirano vino, jaz pa d,i sem se napotil drugam, kupil vtse kaj druzega in tudi nerabnega vina, kojega je bilo treba vračati; ros je pa, d:i je vina ku poval s ni" prejšnji kletar gosp. Conžek. Po njeirovem izstopu sem bil samo enkrat kupil vino, in sicer tam, kamor sem bil poslan, sklenil sem dobro kupčijo, ker vina po 81/, krajceria in 10 krajcerjev liter pač še nihče ni kupil. Ni res, da sem brez vednosti in proti volji odborovi prodajal vino na upanje m ga dajal v zaloge. Ni res, da sem dal napraviti nepotrebna vrata, res pa j<>, da si rn dal )>o naročilu predsednika gospoda J. Vencajza napraviti neka vrata, in res je, da sem napeljal led v ledenico, a za svoj denar, in vsled tega tudi led z ledenice vzel. Ni n s da sem laz po izstopu izpravtl lastne pogre>ke med svet, in vpiizoril gonjo proti vinogradniškemu društvu. Ni res, da sem jaz po izstopu vrgel krinko z obraza in v pristni luči pokazal svoj značaj Ni res, da se je šh tedaj shajala tista vscla dru>ba, ki je. kadar je bil predsednik na Duna|u, izpila. a »<•'v gostilničar,evih prostorih, po dve ali tri kruglje rujnega vinoa. Res pa je, da so se moje družbe shajale v gostilni, in da sem jaz vse povžito vino plačal. Ni res, da sem bil jaz aamovlasten gospodar kletnih klmfr-v. n;v jp^k in imel Ipdann. svoji glavi, pri tem pa zanemarjal svoje dolžnosti, res je pa, da sem svoje dolžnosti vestno izpolnjeval, res je, da sem vse knjige, kar sem jih jaz vodil zapustil v popolnem redu, res je, da sem inventar sestavil, in res je, da sem hotel tudi bilanco napraviti, da je pa g. predsednik J. Vencajz rekel, da je za lani ni treba delati. Ni res, da sem vpeljeval vse to, kar se sedaj podtika odboru oziroma načelniku vinogradniškega društva. Ni res, da sem v kleti svojevoljno manipuliral in ni res, da sem takoj, ko sem dal Glincam slovo, tekel v uredništvo »Slovenskega Naroda« in se aliiral z Malovrhom.— V Ljubljani, dne 29. sušca 1900. — Pran Petrič. Umrli no: 30. marca. Ivan Pagon, mizarja sin, 10 mesecev, Florijanske ulice 32, Črevesni katar. — Neža Pavla Vovk, usmiljena sestra, 22 let, ltadeckega cesta ll, jetika. 31. marca. Antonija l'rh, delavca hči. 3 mesece, Jenkove ulice 9, btonehitis. — Vinceneij Czermak, umir vratar, 86 let, Kolodvorske ulice 31, ostarelost. V bolnišnici: 28 marca. Franc baron Scbweiger, zasebnik, 80 let, vsled opeklin — Jurij Tabor, dninar, 39 let, jetika. 29. marca. Ivan Grum, dninar, 52 let, jetika. Cena žita n^ dunajski borzi dne 30. marca 1900. Za 100 kilogramov Pšenica za pomlad . gl- 7 70 do gl- 7-71 o maj-juni » 7 73 » » 17-73 >> » jesen . . » 7-95 » B 8-96 Rž za pomlad . . n 6-72 » » 6-73 6-75 » » maj junij . B 674 N » d » jesen . . n 6 93 B A 6-94 Turšica za maj-juni) B 5-69 B » 5-70 » »jul.-avgust 0 5-78 » » 5.79 Oves za pomlad . . B 5 28 B • 5 29 » » maj-junij . a 5 33 B » 5-34 » » jesen n 5 62 » » 5 63 Meteorologiono poročilo. Višica nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-Cmtn. Stanje « Čas npa- : baroni zOTanja metra . mm. Temperatura po j VetroTi Celziju Nebo š1o i: d « ► 31 9. zveč. " 734 0 3"1 sr. jvzh oblačno 00 ^ t zjutr 34*8 12. popol.S "33 0 2 2 j si. jzah. 8o 1 sr vzh. del. jasno pol oblač. 1 9 zvfč. 732-8 H 8 | sr. sv/.n. j oblačno I „. J 7. zmtr. 7312 i2. popol.| 729-9 031 si. jzah. 5-3 ! sr jvzh. del. jasno ; u'° ! oblačno i Srednja temperatura sobote 3 8°, normale: 66 Srednja temperatura nedelje 4 8". normale: °.6-9 Trgovski učenec ki je dovršil vsaj drugi gimnazijski razred ali realko, se sprejme pod ugodnimi pogoji v prodajalnieo z mešanim blagom. Franc Ks. Goli, 319 3—2 trgovec v Idriji. Vsebina 7. zvezka 1900: O lepoti. Spisal dr. Fr. L. (Dalje.) — Bolnik. Zli žil Vinko Vinic — Pod rimskim orlom. Povest Spisal 1. M. Dovič. — Prijazna. Novela. Spisal Fr. Kodan. I Dalje. > — Zamena. Zložil Jožef Vole — Utrinki . . . I. II. Zložila Ljudmila. -■ Giordano Bruno in svobodna misel. Spisal dr. Fr. L. (Konte ) — Uasopis. — Razne stvari. — Na platnicah : Pogovori. (Dalje.) — Slike: Kristus pri Mariji in Marti. (Slikal Henrik Siemiradcki.) — Oljska gora. — Stinga (Sfinks) pri piramidah v Egiptu. VVVvVVvVVVVv Odrezek, dolg 310 m, zadosten za jedno moško obleko, stane le pristne ovčje volne. Razpošiljanje Miknn Mamo privatnikom. gld. 2 80 iz dobre gld. 3-10 iz dobre gld. 4 80 iz dobre gld. 7-"0 iz fine gld. 8- 0 iz line gld. 10-50 iz najfinejše gld. 12-40 iz angleške gld. 13 95 iz kamgarna Odrezek za črno salonsko opravo 10 gld. Blago za povrSnike meter od gld 3'25 više. loden v mičnih barvali kos gld. 6- in gld. 9 95; pervien in doskiiu?. blago za državne in želez-nične uradnike in za talarje sodnikov, najfinejši kamrami iu eheviot. tudi uniforme za finančno stražo in orožnike itd. razpošilja po tovarniških cenah dobroznana, poštena toroagT^knzaa" Kiesel-Amhof y Brnu. Vzorci brezplačno franka. Pošiljanje natanko po vzorcu. Pozor! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da se pri naravnostnem naročevanji blago dobi dokaj ceneje, kakor pri vmesnih prodaialcib. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, brez urldejnnega rnbita. 147 12-7 Našla se je tekom preteklega tedna v hranilničnem uradu svata 120 gltl. v bankovcih. Oni. ki je ta znesek izgubil, oglasi naj se pri podpisani hranilnici. 311 3—3 Kranjska hran ilnica. V Ljubljani, dne 27 sušca 1900. NAJLEPŠE VELIKONOČNO DARILO! DOKTORJA ± » t » » * i « * » FRANCETA PREŠERNA POEZIJE ILUSTRIRANA IZDAJA. CENA: MEHKO VEZANA 5 K. V PLATNO VEZ. 6-40 K, V SVINJSKEM USNJU VEZANA 9 K, PO POŠTI 30 H VEČ. IG. PL. KLEINMAYR & FED. BAMBERG - - - ZALOŽNA KNJIGARNA V LJUBLJANI. - - - 315 3 2 T^O-SSO-i Si **************************** * * * Dr. Anton Kaisersberger * okrajni in redni bolniški zdravnik v Krškem, * * * * * * * * ordinuje od 8. do 10 ure dopoldne v Franc Jožefovi bolnici, poznej v svojem stanovanju v mestu. Peča se tudi 255 (3~3> x zobozdravništvom, plombira zobe ter izdeluje zobovja po najnovejšem načinu. * * * # * * * ********* *:* ***************** Pleskarska in v to stroko vštevajoča se stavbena in pohištvena dela ^ffS iz mesta in z dežele BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Majnižje cene. — Vzorci so vselej na razpolago. — Izvrševanje strokovno zanesljivo in brez konkurence 13 11-11 V najem se da v Ljubljani Cerkvene ulice štev. 1 (Trnovo) od I. maja letos naprej za vec lat «o Hlev za konje ali vole, velika lopa za vozove, podstrešje za shrambo mrve in 10 oralov travnikov. Več o tem poizve se le-tam. 287 4-4 Št- 9488. Razglas. 291 3-3 Vsled odloka c kr. ministerstva notranjih zodev z dne 23. februvarja 1900, št. 3472 dovoljeno e prodajati naravne mineralne vode le v originalnih steklenicah, ki so jih upraviteljstva dot.čnih studencev po predpisih napolnjene in zamašene v promet oddajala. . , . Prepovedano je toraj naravne mineralne vode za daljno prodajo pretakati iz originalnih steklenic v manjše, ter v obče vsaka manipulacija, s katero se poslabša fizikalično svojstvo in veljavnost dotičn* vode To se daje vsem onim, ki se peJajo s prodaio naravnih mineralnih voda. na Manje z dostavkom. da »e bo proti onim. ki bi utegnili grešiti proti g)ri navedenemu odloku, kazenski postopalo. dne 20. marca 1900. r^M «- «* « ■■ i Ml miiiiili -iLjLiLJL- i! Narejena sita in rešeta z leseuim obodom v vseh velikostih. Ograja gozdov, pašnikov, vrtov itd Elastične posteljne mreže (Spiral-Drahtmatralzen) iz g ii 91 s k a t> o i* z a . 20 mark...... 20 frankov (napoieondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... maroa. Dn6 31 3-2"/„ državne srečke I. IMnl, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/„, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6% 23-69 19 26 90-15 11-38 164 — 160— 2i 0 90 9580 256 75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3"/0 , > južne železnice 5"/n , > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4% urečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega > „ » 5 > Budimpešt. bazilika ■ srečke, 5 gld. . . . Rudoltove srečke, 10 gld. Salmove srečke, 40 gld. St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyd». 600 gld. . . . Akcije južne železuice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100........ I jCJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih drlavnlh papirjev, »reik, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irobanjlh, pri izžrebanju naiman-šega dobitku- — Promeie za vsako žrebanje. K uUnlna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška družba ti E It C IJ I., nulizsils 10 in 13, Dunaj,!., Strsbslsasss 2. 66 jfjg- Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarei;, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni* papirjev m vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih -rlavnic, *12g