148. Številka. Ljubljana, v soboto 1. jnlija. XXVI. leto, 1893. MM! Bil Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za fcvstro-ogersk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. Vabilo na narocbo. Mlavuo p. u. ob vabimo iih hov« naroeho, ntare gonpode naročnik« pit. katerim bo poteki« koncem meneča naročnina, pronlino, d« jo o pravem čtttm ponove, «ln pošiljanj«' nt' preneh« lu «1« dobe VHe ntevllke. »SLOVENSKI NAROD" velja Bit I. j ii t> I I it u m k <> naročnike uren pošiljanj« nn tlom: Vse leto . . . kIiI.1»<— I €>trt let« . . iglil. B*80 Pol let« ... ,, «-50 I Jeden meneč. ,, 1*1» E« poMlIJnnjc nit tloui aie rnčuna I o kr. na mesec, ho kr. ta četrt let«. H poMlljnujeiu po pofiti veljni V»e leto . . . «ltl. 15-—I Četrt letu . . . gld. 4* — Pol let« ... ,, H'—| Jeden meneč . „ 1-1» BV~ Naročuje ne Inliko s vnakiua tlnevom, n li kratit ne mor« ponltttl tutll naročnin«, drugače ne ne oxlr«mo u« dotično naroČilo. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Clara pacta — boni amici. V zadnjih dneh zabeležit« smo morali tri do- i godke iz naše specifično kranjske cerkvene zgodo-vine, ki so vzbudili splošno pozoruoBt, ob jednem po bo nam dovolili globok vpogled v moralno raz-drapanoat tiste stranke, ki se pri nas z nekrščan-skimi sredstvi bori baje za — krščanstvo. Slučaja, vršivša se v Razdrtem in v Kranji, pričata nam josuo iu glasno, da gre bujno v klanj«« seme političnega fanatizma in verske nestrpnosti, ki ga ie zasejal v kranjsko duhovščino v višjem imenu in pod višjim pokroviteljstvom dr. Anton Mahnič žalostne slave. Tako stno sodili po Bvojeui človeškem čutu mi grešni brezverci in zategadelj ožigosali smo označena slučaja kot žalosten izbruh nesvete strasti na svetem meatu iu celo aSlovenecu se je vsaj na prvi hip očividno ttramoval teh sadov svojega lastnega katoliškega delovanja. A preuzvi-šeui gospod knezoškof Ljubljanski nas je hitro tudi to pot poiiučil, da mi izgubljene ovčice o pravem krščanstvu nimamo pojma in da so v tem slučaji celo njegovi najpokornejši politični učenci imeli malce prerahlo vest. Njegov odgovor na naše rekriminacije bilo je plemenito pismo prilikom spomiuske sla«.-nosti bitke pri Sisku, v katerem je primerjajoč nas LISTEK. Izlet v Carigrad. Popotne črtice. Spisal A. Aškerc. I. Na „Athanasijevi postaji". — San Stefano. — Prihod v Carigrad. — Temperatura ob Zlatem rogu. Svitalose jo že, ko sem se dnu 9. maja 11. prebudil na turškem postnem vlaku. Kmalu potem, ko nas je na postaji „Mustafa-Paša" počastil s svojim obiskom turski mitničarski uradnik z nagovorom : „la douane i(;i l" legli smo „spat" in imeli vso noč mir; ali moj izraz „prebudil" som se, prosim, da naj se vse jedno smatra za velik evfemizem . . . Pogledam skoz okno. Kje smo? Bližali smo se bas tistemu „historičnemu" kraju, kjer je — mej post. čerkeskoj (koj, kitij vas) in Sinekli — pred dvema letoma „slavni" Athannsios popotnikom I. in II. razreda revidiral potne liste. Da bi mu vlak btts na tistem mestu obstal, kjer je on hotel, izrul je poprej s pomagači svojimi železničns reljse in, ko med pasaži rji ni našel tistega „ pravega*, kate- | Turkom implicite dal svoj imprimatur gospodoma Puc in Birk ter s finim taktom namignil, da je zoper nas dovoljeno vsako orožje, kakor je bilo svoj čas dovoljeno zoper poganske Turke. In tedaj smo mi zopet storili hud greh ! Mesto da bi se bili v spodobni pokorščini in ponižnosti podvrgli ter prosili milosti, vzdramila se je v nas stara slovenska trma, zavrela nam je kri, postavili smo se v bran z orožjem nič manj ostrim in opozorili smo strogega sodnika na slučaj, ki je pričal, da ni vsak, ki nosi duhovski talar, polslicau za našega sodnika, kakor misli stranka gospoda knezo-šktfa. A kar je dovoljeno tej stranki, to ni dovoljeno nam! Očitalo se nam je od več stranij iu zlasti od straui duhovnikov, kateri so bili dosihdob glede svojega političnega mnenia bližji nam, uego gospodu dru. Jakobu Missiit da smo frivolno prali umazano perilo, du smo hote* ali nehote geuerali-zovali [loirtinoii slučaj ter žalili in blatili s tem veB duhovski stan. Iu le tem posameznim glasovom ter treznim duhovnikom izvenkranjskim v odgovor in pojasnilo pišemo te vrstice, za „ Slo? en če v o * upitje .Duhovščino obrekujete!" smo namreč Že gluhi, kajti akademično odgovarjati ni moči ljudem, ki krče, da duhovščino obrekujemo tudi tedaj, ako trdimo, da ima g. Andrej Kalan kurja očesa. — Da bi bili torej kak slučaj generalizovali, to ni resnica in kdor je kaj takega čitul v našem do-tičuem članku, ga je napačno razumel bodisi hote', bodisi nehote* v prvi razburjenosti. Saj vsled neprestanega hujskanja itak že skoro vsak duhovnik misli, da je treba v naših člankih tudi mej vrstami čitati. In čemu naj bi blatili slovensko duhovščino v celoti, ko se borimo veuder le samo s tistimi duhovniki, ki so združeni zoper nas v politično stranko iu katere vsled tega odbijamo kot politike, ne pa kot duhovnike. Bi se mari ne pravilo pljuvati v lastno skledo, ako bi preganjali zaradi njihovega duhovskega stanu tinte rodoljube, ki se na Štajerskem, na Koroškem in v Istii bor6 roko v roki z našimi s o m iš I j e u i k i za svetinje naroda, ki so na mnogih krajih celo njegovi jedini branitelji, ki so jednih raislij in jednega srca s svojimi posvetnimi sorojaki? Kdor že ne veruje v naše rodoljubno poštenje, ta num naj prisoja vsaj toliko pameti, da v lastno skledo nečemo pljuvati! rega je iskal, odpeljal e Štiri druge daleč v hribovje ter zahteval in tudi dobil za nje 200.000 frankov odkupnine. Kje je Sedaj Athanasios ? Nekateri pravijo, da biva že v krtovi delali, drugi pa trde, da se je — oženil, ter da živi prav idilično „procul negotiia" nekje globoko doli v Macedoniji ali celo v Mali Aziji. No, bodi, kjer hoče, — toliko je gotovo, da na tej progi n« bo več pregledaval polnili listov. Osmanska vlada, tudi že nekoliko okužena od realističnega liberalizma, pokazala je v kratkem času po Athanasijevi aferi, da ne mara razbojniške romantike. Ukazala je namreč nekemu paši generalu, da naj ,,očisti" vso Rumelijo nnahronističnega haj-dustva, zlasti pa naj skrbi za to, da bode železnična proga varna pred njim. Zato stoje na nekaterih postajah od turske meje do Carigrada vojaške posadke . . . Vlak leti dalje in dalje po ovinkih, sem in tja. Gledaš skoz okno, a, žal, nimaš kaj gledati. Kraj je precej pust in jednoličen. Zdaj mala ravnina, zdaj griči, obrasli z nizkim grmičevjem, mej katerim se pase tu in tam čreda črnih flegmatičnih bivolov. Dirjamo mimo neznatnih postaj, redkokje se ustavimo. Pri postaji Kabakdže in še potem par-krat preseka železnični tir neko staro zidovje. To Kak namen in kako tendencijo pa je tedaj imelo navajanje tistega žalostnega slučaja? Jedino le namen dokazati, da Btanu ui smeti konfuudirati b politično Btranko iu da posameznemu stanu, in naj bo še tako odličen, koncem XIX stoletja ne gre politična hegemonija nad ostalimi stanovi, kakoršno zahteva za se in za svojo duhovščino gosp. kuezoškuf Ljubljanski. Zgodovina nas uči, da je bila taka oligarhija vsakemu narodu v pogubo, da je vsak stan, bodisi plemiški ali duhovski, zlorabljal tako nenaravno premoč, da ga je omamila in korumpirala iu lastne izkušnje zlasti Is najnovejšega časa nas uče, da bi zlorabljala tako premoč tudi duhovščina kranjska. Saj se nahajajo v vsakem stanu pošteni in nepošteni ljudje, brez garje vih ovac ni noben stan iu zategadelj tudi noben stan ne more biti poklican, da bi gospodoval diugim. Le poštenjaki vseh stanov uaj vodijo narod, ker so jednakopravni io poklicani vsi stanovi. Iu ker je goB|>od kuezoškof Ljublianski gluh in slep za akademiČno dokazovanje te resnice, zategadelj morali smo mu a d ho mi nem demonstrovati opravičenost našega stališča. K tej detnonstrac'ji bili Brno izzvani, ci-uičuo izzvani in zategadelj ni naga krivda, akn je morala biti drastična. Duhovskega ali pa »pecijelno slovenskega duhovBkega stanu kot takega se pa s tem nismo dotaknili in nismo hoteli dotakniti in kdor nasprotno trdi, temu je huda nervoznoBt omra-čila jasni pogled, ali pa je zlovoljnež, hoteč iz umazanih pulitičmh razlogov na stan prevaliti, kar muh očitali politični stranki. BQui bene diatioguit, bene doeet!" To, da ne priznavamo srednjeveških privilegij nobenemu stanu, to je tort-j v tem pogledu ves nafl liberalni greh. Stranki, zahtevajoči za se take privilegije, katere bi moral drago plačati narod, so nikdar nn bomo udali, ker taka Btranka ne more biti narodna in ker nas glede njenega stanovskega značaja prav nič ne moti to, da je vzprejela v svoie vrste tudi par poMvetnih političnih mežnarjev. Mi pač v slovenstvo g. dra. Miasio ne moremo imeti tistega zaupanja, da bi mu prepustili krmilo Bloveuskega čolniča, kajti potem bi Brnela zahtevati z isto pravico neomejeno politično pokorščino tudi gg. dr. Kahn in Fiapp, ki se prištevata najodličnejšim nasprotnikom naših narodnih težeuj 1 so ostanki tistega zidu, ki ga j« bil dal zgraditi okoli leta 500 po Kr. v obrambo proti napadom sosednih barbarov cesar Ana.stazij. Zid je segal od ("'rnega pa do Marmarskega morja. Za postajo Ha-rjemkdj vidi se cela vrsta utrdb iz zadnje rusko-turske vojno. Pri postaj i Spartakulo peljemo se mimo nekega pribrežnega jezera, a za postajo Kiičiik-Ček-medžo zaleskeče se na južni strani obzirna morska gladina — Marmarska. Od tod vozimo se vedno blizu morske obali. Zanimiva postaja na tej progi je samo še San .Stefano, neka vas z lepimi vilami. Kakor znano, sklepali so tukaj 1. 1878 Rusi in Turki pogodbe zastran bodočih mej Bolgarije. Še par kilometrov — in izza obzorja začno se pomaljati vitki minareti Carigrujskih džamij. Pri postaji Jedikule prestopimo stari mestni zid, peljemo se že prav za prav po mestu, mimo malih turskih kavarn in prodajalnio, skoz Serajski vrt; mašina žvižga, potniki spravljajo svojo prtljago ... se par trenutkov in — vlak stoji in obstoji v veliki dvorani lepe Carigrajsko postaje! Pri izhodu iz kolodvora moraš pokazati svoj pS.s tam stoječemu policijskemu uradniku, ki si zapiše tvoje ime in broj potnega lista. Pred kolodvorom obkrožijo te isti prozori, To je naša logika, v tem Bmialu tolmačiti je ves n u A odpor /oper stranko, ki nas pobija z naj-gršim orožjem, ne pa kot boj zoper ugled in veljavo duhovskega staou slovenskega, ker bi bila to grda ne« hvaležnost nasproti nekdauji uzorni duhovski genera« ciji vseslovenski in tudi nasproti sedanji izveokranjski in deloma tudi kranjski, ki ne zahteva nenaravne stanovske premoči kot plačilo za svoje rodoljubje, temveč deluje za narod iz ljubezni do naroda, ne pa do stimega sebe, v lepi slogi s tistimi posvetnimi rodoljubi, čijib politično prepričanje se krije s prepričanjem nas kranjskih ,brezvercev", kakor se kri)eta dva kongruenta trikota. Iu vender tudi ti duhovniki poznajo in izpolnujejo Bvoje stanovske in cerkvene dolžuoBti, a oni tudi vedo, da katoliška cerkev najtrdueje stoji tam, kjer narodu ne veže rok in kjer ne tir)a)o njeni služabniki političnih privilegij, nasprotujočih principu svobode in toku časa To je reBnica in da bo prej alt slej prodrla ta resuica tudi v širne kroge, za to skrbeli bodo Že cerkveni slučaji, kakoršud Brnu doživeli v zadnji) dneh na Kranjskem. Sicer pa pravimo tudi mi: „Deus judicabit omnia et umnes". Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 1. julija. Državni zbor. Oficijozna „Prease" piše: Z ozirom na žiljo, katero so izrekli posamui deželni zbori, oziroma deželni maršali in deželui glavarji, naj se za rešitev važnih del sklič^jo deželni zbori še letos tekom meseca decembra, sklenila je vlada, da Bkliče državni zbor že v drugi polovici meseca septembra. Češki velepoaestn iki. Trutnov»k< novele usoda je v rokah čeških velepoaestn kov. To ie trd.I te dni naš Dunajski do]>isu.k in tu potrjujejo novejše dogodbe. Češki veleposestniki bo v svojem delovanju prišli na raz potje. Narodni krogi mej veleposestniki so jako nezadovoljni s postopanjem svojih poslancev, vsled česar en hočeio poslanci odločiti, na katero pot jim je kreuiti. „11 las Naroda** javlja, da se bo v kratkem vršil »hod konservativnih in narodnih veleposestnikov, čigar ukrepi bodo za dolgo vrsto let odločili politične razmere v tostranski državni polovici. Trutnorska novela. Današnja „W i e n e r Allgemeine Zeitung" piše: Pred nekaterimi dnovi se je v poslanskih krogdi govorilo o vstopu grefa Kazimiria Badenija v mi-nisterstvo. Z dobro poučene straui ee Bedaj na znanja, da je grof Tahfte načelniku poljskega kluba res obljubil imenovanje še jedneg* Poljaka, četudi ne grofa Badenija mi u istrom, ako bi poljski klub vzprejel Trutuovsko novelo. Javforaki se je o tem predlogu jako r. servirano izrazil in rekel, da se mora o tem vprašanji najprej s stranko poras-umeti. Morar.ski Staročeht. V četrtek vrnilo se je v Brnu posvetovanje zaujmih mož moravskih Staročehov. O sedanjem političnem položaju je govoril poalauec dr. Pandor lik, kateri je obljubil, da bo v prihodnjem zasedanju državnega zbora znova Hkušal sestaviti nekdanjo deanico ali železoi obroč. Na tem ahodu s« je z ozirom na vedno rastoče gibanje mladočeške stranke sklenilo, ustanoviti nekak „narodni klub", kateri bi imel po vsej deže'i svoj« zaujjnu može in bi imel voditi vse volitve. Hazpuščena društva. Na Dunaji piha Slovanom neprijazen veter. Viada je te dni razpuntda dve odličui dnaški društvi, namreč „bokovi no" iu „Sič". Ti društvi sta bili veliko let središče maloruskih dijakov na Duoaji. Vlada ju je razpustila, ker so se nekateri člani teh društev kol privatne osebe in ne kot društveni fuakcijonurji udeležili znanih demonstracij zoper inaluruskega metropolita Sembratoviča. Društvo „ Bukovina" je bilo bolj konservativno, BSič" pa bolj radikalno. Ker ni upanja, da bi bilo s pritožbo zoper razpust kaj doaeči, nameravajo maloruski vseučiliščuiki ustanoviti novo dijaško društvo. Viiiinje države. Jtustja In Nemčija. Časih b« da iz dogoderi, na sebi malenkostnih, marsikaj važnega skleputi. Taka dogodba primerila 8e je v sredo v BtoIiiiu, ali bolje rečeno, tam Sri ni primerilo, kar je \ea svet pričakoval in prav to obuja različue misli. Znano je še, kako slovesno je bil nedavno temu vzjirejet v Berulinu ruski prestolonaslednik. Nemški listi so tedaj naglašali, da je sijajnoat tega vzprejemH naiboliši dokaz za iskrenost prijateljskih razmer mej obema državama. Z ozirom na govore našega ministra unanjih del grofi Kal-nokyja bi bilo samu umestno, da s» je tudi v sredo, ko je ruski prestolonaslednik potoval skozi Berolin, potrdilo to prijateljstvo, a to se ni zgodilo. Dasi je cesar vedel za prestolonaslt dmkovo potovanje, se je veuder par duij prej odpeljal v Kiel. I*ari»ki škandal. Vprašanje o Nortonovih papirjih Be vedno ni povsem pojasnjeno, tako, da bi bilo verjeti tistim listom, ki trde da bo vbo listine jmuareieue. „Figuro" trdi, da je bila svoj č<*8 res v mnisterstvu uuanjih del ukradeua korespondenca inarkija de Ha* ver«eaux o egiptskih zadevah. Kam je ta korespondenca prišla, ni doguano Isto tako je gotovo, da so bila svoj čas pi i angleškem poslaništvu v Parizu ukradena razna poročila. Poslaništvo je je poslalo v London na min sterstvo, kamor pa niso nikdar prišla. Preiskava je konstatirala, da je neki služabnik kradel ta pisma. Nemška vojaška predlmja. „II a m burgiseher C o r r e s p o n d e n t" javlja, da je vlada že predložila zaveznemu svetu svojo novo vojaško predlogo. Ta nova predloga je urejena točno po posredovalnem nasvetu Huene-jeveui. Vlada želi, da bi te nova predloga ne od-kazala posebnemu odseku v posvetovauje in poročanje, češ da so lud; tisti poslanci, ki pridejo sedaj prvič v drž. zbor, d )bro poučeni o vo|aški predlogi. Opozicija zahteva, naj se predloga izroči posebnemu odseku Zasedanje novega državnega zbora bo trajalo k večjemu tri tedne. Vlada računa za trdno, da dobi veČino, daBi to še ni povaem gotovo, ker uu Poljake in protisemite se ni zanašati. llotne-rule. Opozicija skušala je ve tednov pokopati hume-rule predlogo z obttrukcijo in dodatnimi predlogi. Na ta način s« je rasprava silno zavlekla, da ni bilo moči baviti be z drugimi važnimi posli. Glad-stone je pečenjan;e opozicije dolgo č>;aa mirno prenašal, a videč, kaka nezadovoljna je večina, odločil Be je za energičen korak. Ker ima zbornica po opraviiuiku pravico določiti rok, do kdaj mora biti kaka predloga rešena, in pa pravico, olajšati glasovanje, predložil je G-ladstone primerno resolucijo, 8 katero se določa, da morajo biti posvetovanja o irski predlogi dognana do 27. julija. Vsled te resolucije je opozicija kar zdivjala. Ba!f>ur in Charnberlain sta Gladstoaea surovo psovala, o i: taje mu, da je norec in v e 1 e i z d a j a I e c. Dabata je bila sila viharua, a ie bo končala š de v ponedeljek. Dopisi. Iz Gorice, 30. junija. [I'.v. dop.] (Služba okrajnega zdravnika v Tolminu) je vsled odpovedi zloglasnega Žida dr. Braun-a razpisana. Kakor znano, je imenovani židovski zdravnik tožil odgovornega urednika lista „11 Rnnovameato" radi žaljenja časti; da pri porotni obravnavi založnikov zagovornik, vrli narodni odvetnik dr. Stanič iz Tolmina, ni postopal energično, bili bi italijanski porotniki urednika gotovo obsodili in iid Bmiin bi bil ostal največji poštenjak in bi še dulje uboge TolminBk-e goriaoe po Tarnopoleki morali drl. Vsled obširnih poročil o tej obravnavi v „Rinnovamentu" in v Dunajskem listu „D.Hitaches Volksblalt", začele so višje oblasti proti dr. Braunu disciplinarno preiskavo: ta je dognala take stvari, da je dr. Braun kot c. kr. okrajni zdravnik postal nemogoč. Namiguilu se mu je, naj se odpove, a čifut ne pusti mastne službe, da bi vsaj nekaj rešil, prosil je za penzijoniranje, ali ker ni deset let do-služil, se je ta njegova prošnja odbila. D t se je posrečilo poljskega Žida spraviti iz tolminskega okraja, je zasluga jedino le dr. Staniča, čigar postopanja pri obravnavi niso samo Goriški kristjanski odvetniki popoluoma odobravali, nego dr. Stanič je prijel tudi od zunaj, tako z Dunaja, od najznamenitejših odvetnikov priznavalna pisma. — Dobro bi bilo, da bi sej tudi Bnški občinski zdravnik, ki je, kakor slišimo, samo provizorično nastavljen, odpravil, kajti tudi ta je žid s poljsk m imenom, — Služba okrajnega zdravnika v tolminskem glavarstvu je jako dobra, na kar opozarjamo posebno slovenske zdravnike, svetujoč jim, naj kompeti-rajo zanjo ter zaprečijo, da je ne dobi zopet žid ali pa kak drugi zagrizen nasprotnik nuše narodnosti. Laških in židovskih komprtentov gotovo ne bo roankalo, zakaj bi torej Slovenci na domači zemlji prepuščali dobre službe iuostrančcm! ? Domače stvari. — (Slovenski somešcanjel) Bližajo se dnevi vsesokolske slavuosti 8. in 9. julija. Prišla bode obilica gostov iz vseh pokrajin slovenskih, pa tudi iz bratske Hrvatske. Radi tega bode milim gostom preskrbeti potrebnega prenočišča. „Ljubljanski Sokol" stavi do zavedno narodnih meščanov -uljudno prošujo, da blagovoljno prepusti dne 8 in 9 julija odvisne p i e g o svojih stanovanj „Ljubljanskomu Sokolu" na razpolago, da naš. gostje dobe primernega prenočišča. Oglasi nuj se blngovolo prijaviti „Li ubij. S jkolu* v roki br. staroste Ivana Hribarja. Odbor za vseaokols'm slavnoBt. — (Slovenska društva 1) Dne 8 in 9. julija 1893. 1. vršila se bode vsesokolska slavnost ali I. občni sbod vseh slovenskih Sokolov v Ljubljani. Shod počastili bodo tudi bratje Hrvatje. Namen temu shodu je na kratko: ^aveza in jednotua organizacija vseh slovenskih sokolskih društev. Kdor je zasledoval naše narodno gibanje in razvijanje, oni bode vedel ceniti jeduotno organizacijo sploh in posebno tako v „Sokolu". Će pi dosežemo nameravani svoj namen, onda to ne bode haBinlo jedino Dalje v prilogi. kakoršni na vseh v« likih slanicah. — Zakličem prvemu bližnjemu lijakerju ime hotela, kjtu1 sem mislil izstopiti in hajd po neznanem mestu, čudnih ulicah, po Galatskem mostu čez Zlati rog! Kaj? to je. temperatura 41. Širine, tiste, na kateri približno leži n. j>r. tudi Najiolj ! ? To je drigrajska pomlad?! Brr! Nehoto sem lepo pozapel vse gumbe na vrhnji suknji od »tal" do brade. Nič topleje nego pri nas tam gori pod koroškimi planinami ob bistri Savinji! Ni čuda. „Ledena doba" se je bila letos pomeknila celo do Zlatega roga. ,,Najstarejši" ( aiigrajčani ne pomnijo, da bi bil Zlati rog že kdaj — zamrznil: letošnja zima pa ga je bila baje pokrila .i prekrasnim le lom ! ... Po strmih ulicah privleče me naposled moj turski izvoščik gori v Pero, kjer stoji v ulici Asmali Mesdžid hotel „lmperial". II. Carigrad s tii\je perspektivo. — Na Galatskem mostu. — Aja Sotija. — Druge džamijo. — Veliki bazar. belam aleikum! Tu ležiš torej pod menoj ti stari Bvzunc, ti slavjunaki Carigrad, ti grška kov-iTavrtvoo-oAi;, ti turski S tam bul! V sanjah sem to gledal Bog ve* kolikokrat že, hrepenel po tebi in Želel te, videti ! Sedaj te gledam v resnici. Selam aLi kuni! Ljubi čitatelj, stopi v duhu k meni na takozvani Galataki, 50 191 visoki stolp, vrhu katerega stojim sedaj jaz. Stolp tu se dviga 100 m nad morjem. Ozriva se z višine doli — gloj, vse velikansko mesto leži poi nama kakor na kaki reliefni karti geografski. Tam od jjz proti ssvzh loskeče se Bospor, od jvzh proti sz pa Zlati rog. Na jugu se razprostira predmestje Galata, proti severju Pera. Tam onkraj Zlatega roga leži prava Curigrajska „cityw Stambul, izmej katerega kipi proti oblakom tisoč belih minaretov. Tam daljo od S tam bul a proti severju leži ob Zlatem rogu grški kvartal Feuer ali Pliauar iu više židovski predel Balat. Se viče leži' ultraturski Ejub. Se dalje se vidi od tod — celo v nov del sveta! Glej, tam le onkraj Bospora kopiči se od morja po hribu navzgor amiiteatralno mesto IJškiidar ali Skutari. Dalje proti jugu vidiš na istem azijskem bregu čedno mesto Kadikoj („Sodniška vas"), stari Chal-kedon; in daleč tam doli rasto iz Marmarskega morja Princevski otoki. Nepopisen razgled ! Glej, po Bosporu in po Zlatem rogu stoji cl gozd jam- borov ! Na vse strani piha in puha množica par-nikov, mej njimi pa šviga na stotine in stotine čolnov in čolničkov! Tu in tam stoji mirno in ponosno na sidru kaka velika trgovska ali vojna ladja — kakor velikan mej pritlikovci, lo ta h rum iu Sum tu doli! Parobrodns piščdko kakor da imajo ravnokar kako poskušnjo za velik koncert! To je cela sc.Ua zvokov, od globokega basa, do najvišega tenora! . .. Na stolpu stoji oddelek gasilnega društva, da signalizujo vsak požar, čira ga zapazi. Dajmo slugi-vratarju obligatni „bakšiš" in stopaj mo po nerodnih in sila ozkih stopnicah k tlom . . . Ako prašaš priprostega Turka, kako velik je Carigrad, poreče, da je pač „ boj tik" t. j. velik, zi-jalasti „ Frank" pa hočo vsako veličino imeti v dolgočasnih številkah izraženo. No, turski učenjaki so 1. 1885. izračunali, da šteje ves Stambul s svojimi deseterimi okraji 873.5U5 duš. Mej temi je baje: 384.910 Turkov (Mohauiedanov), 152.741 Grkov, 119 590 Armencev, (G442 katol. Armencev), 4377 Bolgarov, 44.3G1 Judov, 819 Protestantov, 1082 Latincev, t. j. katol. državljanov turskih in 129.243 inozemcev. Dovolj suhoparne statistike! (Dalju priti.; Priloga „Slovenskemu Narodn44 St. 148, dnć 1. julija 1893. le „Sokolom" in njihovim društvom, nego bode velike koristi za vsa narodna društva, za ves narodni razvoj in prospeh. Z ozirom na to dovoljuje ni podpisani odbor de tem potem najuljudneje naprositi vsa slovenska narodna društva, naj bi se ista, v kolikor jim je to pač možno, udeležila korporativno z zastavami tega Sokolskoga in ob jednem narodno-pomembnega slavlja, da s svojo prisotnostjo poveksajo sijaj Blavnosti ter pokažejo, da smo Slovenci tam, kjer treba, jedini in združeni. V jedinosti je moč! Torej na svidenje dne 8. in 9. julija 1893. Na zdarl Za odbor »Ljubljanskega Sokola": Ivan Hribar, t. Č. starosta; dr. JoBip K u Sar, t. č. tajnik. — (Vsesok o l sk a slavnoat v Ljubljani.) Vspored slavnosti moral se je nekoliko spremeniti. Ker se deželno gledališče popravlja v notranjih prostorih, posebno na odru, morala se je izpustiti akademija. Nekatere točke vsporeda, namenjenega za akademijo, se bodo vršile pri ljudski veselici, katere program se je vsled tega primerno razširil in se prijavi pozneje. Namestu akademije bode pa slavnostni banket v dvoranah starega strelišča ob 1fa\t uri opoludne. Odtali vspored slav nusti ostane nespremenjen. — („Sloveuec" — blamiran.) V ponedeljek je .Slovenec* svojo povedal o delitvi sodnih okrajev na Češkem. To mnenje mu je seveda narekovalo sovraštvo zoper Mladočehe, katero je tako razvito, kakor samo še pri nemških liberalcih. Noben nelevičarski list ne piše tako perfidno in abotuo o mladočeškem gibanji, kakor naš „Sloveuec", jo prav veseli smo, da živ krst ne sodi duševnega nivoja slovenske žurnalistike po glasilu Ljubljanskega knezo-škofa. Naj store nasprotniki MladoČehov ali vlada karkoli, „Slovenec" odobrava in se navdušuje za vse, samo da je naperjeno zoper Mladočehe. Tako je tudi za „Trutnovsko novelo" si!a unet ter jo je v ponedeljek proslavljal in povzdigoval kot rešilno delo. A ta navdušenost se mu je slabo obnesla. Mladočeški listi se seveda za „SlovenčevoM brbljanje še zmenili niso, staročeška „Politika" pa je njegov članek odločno zavrnila iu dokazala, da pisatelj Še ideje nima o tem, za kar gre na Češkem. „Slovenec" je to lekcijo mirno utaknil, kakor je utaknil že marsikaj, in se tolaži z laskavim priznanjem tistega židovskega lista Dunajskega, ki je avoj čas hvalil tudi ex oflo-zagovornika južne Železnice, namreč — „Neue Freie Presseu! Koliko zadoščenje za „Slovenčevo" stranko! Kdo more še dvomiti glede njene bodočnosti, ko sta vender „Slovenec" in „Neue Freie Pressea jednih misli j glede najvažnejših principijelnih rečij, n. pr. glede južne železnice, Bolgarske in bolgarskih srečk in glede češkega vprašanja! Čestitamo! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes k roni ne darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V L i ubijani nabral je g. Josip Forte 55 kron izmej teh v gostilni „pri severnem tečaji" (Nordpol) 21 k. 60 vin.; darovali so po 2 kroni: gospa Alojzija Jerančič, gg. KoŠmelj in Ii. Turk, g. Mejač 1 k. 40 vin.; dalje po 1 krono: gospa M. Schmidmayer, gospodična Pepi Cerlini, gg. F. Podgorec, Kadilnik, ueimenovan, Serjak, Langlouis, Ilovi, Vreznik, Trček, Forte, Sežun, Wagner, Trau-ner in neimenovana 20 viu.; ostalo vsoto (33 k. 40 vin) so darovali: po 2 kroni: gospa Ivana Korošec, gg. Al. Korošec, M. Zinauer, H Ihl, J. Re-bek, J. Grobelnik, A. Verbunc, K. Tekavcič, K Tambornino; po 1 k. 20 vin.: gg. I*. Skale in T. Mulaček; po 1 krono pa: gospodične A. Horjak, R. Turnšek, M. Klemene in gg. J. Dacar, O. Dolenc, 2 neimenovana, J. Posch, J. VVisjhner, A. Sima, Liudeoberger, D. Milavec in A. Krejči. — Dalje so poslali: Drug o letniki Ljubljanskega učiteljišča 20 kron; darovali so gg.: Konr. Barle, Job. Bergant, Avg. Blažou, Mil. Guštiu, Ivo Jugr Prost. Kete, Drag. Mechora, Zvonimir Munda, Ferdo Reiniger, Vilko Rus, Rud. Schdler, Jus. Tratar in Svojm. Zupančič. — Starejši na Duuaji bivajoči Slovenci 10 kron. — G. Janko Vavken iz Celja 3 krone (in sicer: Drago-tin Debelakova izgubljena stava 2 k. Drag. D e -belakova prva krona 1 k); g. N. Hoffmans v Ljubljani 1 k.; neimenovan iz Novega Mesta 1 k.; skupaj 9 0 kron, katere izročimo vodstvu. Slava rodoljubnim daroval kam in daroval cem in njih naslednikom! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani vzpre-jelo je urednifitvo našega lista včeraj nastopni kro-n in dar: „K o k r a je nabrala v K r a n j i prvih 50 k. za „Narodni dom". Darovali ao: g. notar V. Glo-bočnik 12 k.; Peter Mayr-jeva družba 4 k.; po 3 k. : gospodična Gabrijela Mayr-jeva iu g. mag. phirm. J. Hočevar; po 2 k.: gospa Ana Mavr-jeva in g. P. Mayr; po 1 k.: gospe in gospodične: Filo« mela HauŠkova, Marija Drukarjeva, Ivana Kmetova, neimenovana, M i c i RUpschova, Cenka Dehevčeva in Pavlica Bohinjčeva; po 1 k. gospodje: F. Baraga, B. Bradaška, J. Cof, A. Drukar, E. Fabiani, J. Jagodic, S. M. Jugovič, J. Killer, J. Kmet, V. Kokalj, J. Krenner, T. Pavšler ml., 2 neimenovana, C. Pire in V. Preveč. — V Kranji, 29. juniia 1893. Za „Kokro": VekoBlav Kokalj, stud. jur.; Valerijan Preveč, stud. jur. — Od dne 10. do 30. junija vzprejeli Bmo torej 133 kron 40 vin. ali vštevši zadnjič izkazanih 150 k. 20 vin. vsega skup doslej 2 83 krou 00 vin., katere smo izročili vodstvu. — Danes pa smo vzprejeli nastopne darove: Starejši na Dunaji bivajoči Slovenci 10 kron; g. Fran Podgoršek v Litiji 10 kron (polovica I. dobitka kot najboljši record v hoji iz Litije v Zatičino) in g. Slane 3 krone (polovica III. dobitka); po 1 krono: gg. N. Hoffmann v Ljubljani; J. Vidic, učitelj na Vrhniki in neimano van iz Novega mesta; skupaj 26 kron, katere izročimo vodstvu. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke! — (Zahvala.) Odbor društva „Narodni dom" v Ljubljani hvaležno potrjuje, dat mu je izročilo uredništvo „S I o v. Naroda* danes 133 k. 40 vin., katere so mu bile poslane od dne 10. do dno 30 junija in izkazane v številkah 131. do 148. „Slov. Nnroda". Skupaj z vštetimi zadnjič izkazanimi 150 k. 20 vin. torej 283 kron 60 vin. Pre-srčno zahvalo čč. gg. rodoljubnim darovalcem in da-rovalkam. V Ljubljani dne 1. julija 1893. Dr. vit. Bleiwei8-Trsteniški , predsednik. Dr. Jos. Stare, blagajnik. — (Osobne vesti.) Gozdarskega nadzorstva komisar g. Ferdinand Pjetscbka v Ljubljani imenovan je višjim gozdarskim komisarjem. — (Naš rojak in skladatelj g. Davorin Jenko) prišel je danes iz Belega Grada v Ljubljano in odide na svoj dom v Cerklje na počitnice. — (Potrjen deželni zakon.) Nj. Vel, cesar potrdil je načrt zakona, ki ga je sklenil deželni zbor kranjski glede" zagradbe hudournika Pi-šence na Gorenjskem. — (Dijaško podporno društvo„Iiado-goj* v Ljubljani,) čigar pravila je sedaj de želna vlada potrdila, bo v kratkem pričelo svoje delovanje. Namen temu društvu je v prvi vrsti, omogočiti značajnim i u nadarjenim slovenskim dijakom višje studije proti temu, da se obvežejo, da bodo vračali dobljeno subvencijo, ako ozirom* kadar pridejo v toliko ugodne gmotne razmere. Primeren fond za pričetek je društvu Že zagotovljen. „R*do-goj" imel bo torej v prvi vrsti drug in obsežneji delokrog, nego že obstoječi podporni društvi, ki za-moreta le z manjšimi podporami pomagati Ž-i vsto-pivšim velikošolcem ter tema društvoma ne bo delal konkurencije, temveč jimn bo le olajševal njuno uzorno delovanja. Zategadelj mi z iskrenim veseljem po-zdravljemo to novo društvo kot imeniten napredek v svrho vzgoje zuaeaine in narodne inteligencijo. Vivat, erescat, floreat ! — Pravila in druge podrobnosti priobčimo v kratkem. — (Vrtna veselica pevskega, društva „Ljubljana") Opozarjamo še jedenkrat narodno občinstvo na današnjo jsko zanimivo veselico na g. Ferlinčevem vrtu. Začetek ob 8. uri — (Vrtna veselica del pevskega društva „Slavec",) ki bode jutri nu Koslerjovem vrtu, ima uaetopni, zanimivi vspored: 1. Koračnica, svira godba. 2. Verdi: Ouvertura k operi „Nabucco-donosar". 3. Janušovsky: „D o m o 1 j u bj e,* poje zbor 4. Schinzel: Fantazija ruBkih pesni. 5 Forster: „Veuec slovenskih narodnih pesni," poje zbor. 6 David: Potpourri koračnic 7. Tovač<.vsky: „Straža na Višehradu," zbor h spremljevanjem godbe. 8. Forster : Kranjska slavnostna koračnica. 9. Steguar: „Pevska radost/ poje zbor. 10. Leibold: „HrvatBki dura," venec pesmi 11. Teias: „Poziv na lov," zbor s spremljevanjem lovskih rogov. 12. pl. Zaje: Ouvertura k opereti „Ćarovoica v Boissi". 13. Jedlička: Mali muzikalnim panoramu, potpourri. 14. StruusB: Doctriuen valček. 15. Micika-polka. 16. Ivano vic i: Dunavski valovi, valček. 17. Korel: Na mere ode, polka hitra. Kegljanje za dobitke traja do nedelje 2. julija 11. ure zvečer. Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kraje, za oeebo. Cenjeni udje in otroci so vstopnine prosti. Ob neugodnem vremena bode veselica v nedeljo 16. julija t I. — (Bolniško in podporno društvo p o m o č n i h in zasebnih uradnikov za Kranjsko) preosaovalo se je s 1. julijem letos tako, da so njega člani v zmislu določila § 60. odstavek 1. zakona i dne 30. marcija 1888 , drž. zak. št. 33. oproščeni pripadati pristojni bolniški blagajnici. Tako predrugačena pravila potrjena so vsled pooblastila vis. c. kr. miniHterstva za notranje stvari z dne 3. tebruvariJK 1893, Št. 30864 z ukazom vin. c. kr. deželne vlade z dne 20. junija 1893, štev. 7596. Društvo stoluje v Ljubljani in deluje po vsem Kranjske m. Takoj, ko se dotiskajo nova pravila, doposlala se bodo ista nekaterim zunaojim tovarišem, ki naj bi v namen posvetovanja o pristopu k društvu sklicali Bhode in izid dotičnih ukrepov oznanili društvenemu načelništvu, katero je sedaj sledeče sestavljeno: Anton Gutnik, načelnik; Fran K a n-dare, njega namestnik; Josip Hauptman, tajnik; Josip Knez, blagajnik; Oton Pelan, Jakob Prostor in Josip Tavčar, odborniki. — (Spo menica povodom petin-dvajsetletnice obstoja tiskarskega društva na Kranjskem,) katero poklonijo tiskarski učenci ob priliki tega slavlja v 2. dan julija t. 1., razstavljena je v prodajalnici g. Antona Zagorjana do jutri zjutraj ob 10. uri. Diplomo tiskala je „Narodna Tiskarna*, grb pa je ročno delo g. prof. Ze pl i h al a, okvir tvrdke Peregrina Kaj-zela. V celoti napravlja izvrstno izvedeno delo prav ugoden u tis. — (Razstava spominkov na tristoletnico bitve pri Sisku.) Jutri od 10.—12. in od 2.—5. ure so na ogled v telovadnici I. meBtna šole v Poljaki ulici, podobe, načrti, zastave in drugi spominki na tristoletnico. Vstop je vsakemu spodobnemu Človeku dovoljen. Dobiva se o tej priliki tudi g. Kublarjeva knjižica „Zmaga pri Sisku* po 5 kr. — (Bolniška blagajna pomočnikov kovinske zadruge v Ljubljani) prične z današnjim dnem svoje poslovanje. V to Bvrho se pozivljejo vsi gg. mojatri naj svoje pomočnike nemudoma v to blagajno vpišejo in pri okrajni bol-nišui blagajni odpovedo. Vpisuje blagajnik gospod Stadler, kleparski mojster na starem trgu, kateremu naj se tudi vsa vplačila pošiljajo — (Umetalni ogenj na Koslerjevem vrtu) priredi pirotehnik g. K. KI s ne r iz Gradca v hi- ed u dne 5. t. m., a ne jutri, kakor se nam je napačno poročalo, ker je jutri vrtna veselica delavskega pevskega društva „Slavec", na katero s tem opozarjamo narodno občinBtvo. — (Mestna hranilnica Ljubljanska.) Meseca junija t. I. uložilo je v mestno hranilnico Ljubljansko 452 Btrank 207.301 gld. 27 kr., vzdignilo pa 339 strank 122.(167 gld. 53 kr. — V drugem četrtletju dovolilo se je 325 prošnjikom posojil v znesku 256 450 gld. — (Vojaška godba) domačega pešpolka svirala bode v mesecu julijn vsako nedeljo (dne •J.. 9., III., 38 in 30.) ob 1/i\2. uri zjutraj v „ Zvezdi", V«ak četrtek (dne 6., 18., 20 in 27.) pa pod Tivolijem ob 6. uri zvečer. — (Preskrbovanje vojaške obleke i n o p r a v a po in a 1 i h obrtnikih) Opozarjamo čitatelje, posebno iz obrtuiških krogov na dotično razglasilo, objavljeno v uradnem batu „Lai-bacher Zeitung" z dne 16. junija t. I., zadevaioče preskrbovanje vojaške obleko in oprave po malih obrtnikih. - ( Ci ril-M etodov kres) zažgala bo Šišenska čitalnica v čast slovanskima blagovestnikoma v torek, dne 4. julija, ob 9 uri zvečer na Dreni-kovom vrhu ter skrbela za streljanje in za petje. Želeti bi bilo, da pridejo na kres tudi druga narodna zlasti pevska društva, in da so napravijo kresovi tudi na drugih primernih krajih. — (Izlet narodnečitaluicevKranji v Šeučur) prvotno določen na dan 25. junija bode ob ugodnem vremenu jutri. Program ostane nespremenjen, namreč: petje, tainburanje in i^ra „Kje je meja". Odhod iz „Zvezde* ob V«2. uri popoludne. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja mej boleznijo in o smrti naiega preljubega soproga, oziroma očeta in tasta, gospodu posestnika v Mirni Peti izrekamo našo najtoplejšo zahvalo posebno pre-častiti duhovščini, slavnemu nDolenjskemu pevskemu društvu" za ganljive nagTobnice iu obilnemu številu spremljevalcev k poslednjemu počitku, kateri so se potrudili priti od daleč in blizu. Mirna Peč, dne 26. junija 1893. (680) Žalujoči ostali. .S t Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z ni deri m orlom, ker se jako pogostoma prodajajo pona-redbe (5—5) Mattoni1'*8 Giesshiibler slatine, Ledena omara (zet meso) «;84-i) proda se najceneje; dalje se izposojajo Jetlnln (žlice, noži in vilice) iz kineškega srebra. Več Be izve pri gospe 1-^ 1«-<>-n«»i-i K In" I restuvrtacij« ..pri Nolueu«'. Koroški i,w'3' rimski vrelec najbolj prebavna, najčisteja planinska kiselica, prost vseh želodec obtežujočih, sliznice dražecih postranskih sestojin. V Ljubljani glavna zaloga pri Ji. E. Niipituu. Miran H. Lorber Katarina Lorber rOJ Mahorič Ptuj 1.677) poročena. Slovenja ves dne 1. julija 1*93. Znižana cena! Jurčiča Znižana cena! Jurčiča zbrani spisi. \^ zbrani spisi. X- z-*-r^lc - ..I »••-rti brat". Roman. II. z—«z«]e: I. „Jurij Kozjak, slovenski um. .r- Povest ia 16. stoletja domiie agodovtno. — II. „Spomini na deda Pravljic« in povesti Iz slovenskega naroda. — III. „Jesensko noO mej slovenskimi polharji*. Crtice la iivljonja našeg* naroda. — IV. ,,Spomini starega Slovenca ali črtico i/, mojega življenja" XXX. :=-Tra>ass»lc: 1. „iJomon". Povest. — II. ,,Jurij Kobila". Izvirna povest ia časov lutrovake rnfonnaoije. — III. „T>vu prijatelja". — IV. ,,Vrban Sraukova zenitev". Humori !: • . povest ia narodnoga življenja. — V. „Oolida". Povest po resnični dogodki. — VI. ,,Ko-zlovska aodba v Višnji Oorl". Lepa povest iz stare zgodovine. ifc>'V. ZTrezek: I. ,,Tihotapeo". Povest ia donmiega življenja kranjskih Slovencev. — II. ,,Urad ilojinje". Poveat za sluvunako ljudstvo. — III. „Klosteriki solnir". Izvirna povest is 18. stoletja. — IV. ,,I>va> brata". Kesnlčna povest. rv . =Tr«z»lc: I. ,,HAi mestnega sodnika". Izvirna zgodovinska povest iz lf>. atoletja. — II. ,,Nemški ▼alpet". I'ovest. — III. „8iii kmet-skega cesarja". Povest iz lfl. stoletja. — IV. „Lipe". I'ovest. — V. „Pipa tobaka". Povest. — VI. „V vojni krajini". Povest. VI. =-<» kr. izvod, ako Bi naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo se v „Narodni Tiskarni", pri g, A. Zagorjan-n in v drugih knjigarnah. Vrt pivovarne Koslerjeve. V sredo, dne 5. julija 1893 veliki ogeni pirotehnika E. Klsnerja v tJradci h prijaznim sodelovanjem vojaške godne e. in kr. 17 pt>»polka. Čisti dohodek namenjen Je Ellzabotlnl otročji (ti S.3 — 1) bolnici. Vspored ■u.m.etalnem.u opnju: 1. ) Fronta: Križ. Moznjika v rožicah. Briljantni ogenj. 2.) „ 1'lesnlre na vrvi kot ognjarski jonglour. Me- hiinicno gibljivi umetalni ogenj (novost). 3. ) „ Pirotehnično prelivtauje barv z zaključ- nim efektom. 4. ) ,, /.listu ptehljnci* z 2 zvezdama v !OX) pi- sanih lučeh in hojah, ltnketp, bombe, ptaslalta* iclriantlole, loiirbilloiit se bodo v velikem številu požgali; posebno je omeniti: Pojoči umetalni ogenj (novost). Najprescnetljivrjše in najnovejše, kar je pirotehnika dosedaj izumila, prikazalo se bode v tem p. n. občinstvu. Na koncu: Bengalična razsvetljava parka. Blagajna ne otvori ob «5. uri. Koncert se prične ob polu 7. uri. Umetalni Ogenj se bode zažgul proti deveti uri. Iteservirani sedeži po 00 kr. Vstopnice po BO kr. Prosi se najuljudneje, da ae vstopnice pridite in nosijo tako, da so vidne. Sedeži se naročujejo pri g. K. Tillu v Spitalskiti ulicah 10. Hiša z vrtom iefceća v sredi tr^a Cerknice, tik c. kr. okrnj-in ga sodišča, primerna /a gostilniški in mesarski obrt, Je lisko] mi |»r<»«liif. Natan-tn'pi pojasnilu pri gospodu tutoiiu Iš. ra » mifi v Cerknici. (616—3) 4i^As% vseh strok, ki bi hoteli prevzeti )«»•*<» luliUo, udolino In «l«»l»ro nnliijnce «e zastopstvo aa veliko Izvorno tr^oviuo, se iščejo proti visoki proviziji in stalni plači do »oo kI«I. na mesec. To zastopstvo tudi laliko vr&č pri« hI ne OHol>e v svojih prostih m ali. fjC Samo pismeno ponudil« vzprej«*nia J. Nrl» v l'rugl. 1177 -II. <247> FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnostij in jednostavnoga rahljenja se posebno priporoča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobwa se v različnih barvali (prav kakor oljnato barve) iu brezbarven (ki daje samo svit). — Uzoroi lakiranja in navod rabi dobe so v vaeh zalogah. FRAN CHRISTOPH, izumitelj (o jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, PRAHA & BER0L1N I ............, I nT A \TTT T TTni/Hir A \TaT TT izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega m I IVANU LUCKMANN - U. HVetIega laka za tla, PRAHA & BER0LIN. | HMII......I I I I I I I I I I I I I I I Gospodarji in kmetovalci! i! Pomlad, čas za nakupovanjo različne žehsznine in poljskega orodja in čas za ziduujo je dosel. Pri nakupovanji vseh teh reči je pa paziti, da so kupi dobro blago po nizki ceni, ali pa pri eni in isti ceni boljše bla^o. Potrudil sem se nakupiti najboljie blago po najnižji ceni, za to sem v stanu je dajati tudi po UHJnižji ceni. Posebno so bodom trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, okovami za okna in vrata in s cementom. V zalogi imel bodem vedno najboljši roman in portland oement, ■tare železniške šine za oboke, preskrbim pa tudi po najnižji ceni traverze, i. t. d. V zalogi imam raznovrstno priprosto in najfinejše okove za okna in vrata, okove za voze, vezi i. t. d. Za streho kriti imam bogato zalogo cinkaste in pocinkano plo-ščevino ter strelnega papirja. V zalogi imam vsakovrstno orodje za mizarje lepo in bogato pozlačene nagrobne križe posebno pa opozarjam na svojo veliko zalogo mnogovrstnih IT štedilnih ognjišč ~«s in njih posameznih delov. T7"i2.glxi.jsl naročilo, se točno ln -veamo zvrše. Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča (174 — 22) ANDREJ DRUŠKOVIČ, trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10. 111 n i m 11111 m 111111111 i amnik na Kranjskem, neipp'070 zdravišče postuja državne zelenice. — v'fhtno, individ. zdravljenje pod m vodstvom »peci jltl-negn /.ilrimnku. ki >K- je tekom posle«injih 3 ćf let dosegtd najboljše f uspehe. Zdravišče je odprto «>, poleg tega *«lria»e|m» ^in tceue|Nu kavo. — NeprekoMriia kot priiueHok k u»-p^vitdul l»«tb<»«l kavi. (117—11) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike. Osobito seje čuvati slabih poMiieniovanj. Dobiva m povsmmI — Vi kile po ti5 Ur. Pozor! Gospodje mesarji na Gorenjskem, na Dolenjskem in na Notranjskem! Podpisanec kupuje vedno _ surovi LOJ v vnaki množini ter ga plačuje pO najvišji Ceili ia sicer sedaj pn 26 gld. sto kil. Pavel Seemann tovarna mila v Ljubljani. (597—8) 9712 — („Učiteljsko liruHvi) zaKranjski šolski okraj") bode zborovalo v Naklem dne 6. julija ob 11. uri dopoludne v Šolskem poslopji. Vspored: 1. Branje saphnika zadnjega zborovanja. 2. Kako bi se dal napraviti popis Kranjskega gol. okraja v zemljepisnem in zgodovinskem pogledu? Poročevalec £. Josip Petkovfiek. 3. Važnost, upravljanje in uporaba otroške knjižnice. Poročevalec g. Luka Jelene. 4. Nasveti in slučajnosti. — (Velik požar v S k o f j i Loki.) Kakor se nam poroča, pričelo je včeraj popoludne goreti na skrajnem koncu takozvanoga karlovškega predmestja v §kof|i Loki ter je pogorelo 11 hiš. Poleg domačega gasilnega društva prihitelo je na pomoč tudi gasilno društvo v Krauji ia skupnemu trudapolnemu delu posrečilo se je končno, omejiti požar. Zslibog poginila je v ognju tudi neka stara žena. Zažgali ao baje otroci iz neprevidnosti. Podrobneje poročilo nam do sklepa list* si došlo. — (Požar.) Dne* 29. t. m. ob polu 5. uri zjutraj nastal je požar v mlinu g. Janeza Vardja na Viru v obruii Podreče pri Domžalah, kateri je upe pelil streho in notranjo opravo. Gasilci iz Domžal in Doba bili so kmalu na lici mesta ter udušili ogenj. Naš poročevalec čudi se tudi, da c. kr. orožnikov Domžalskih ni bilo na lice mesta ter želi, da bi se to postopanje pojasnilo. — (Metliški tamburaši) prirede v torek zvečer ob 8. uri na vrtu gospoda D ako M a-karja koucert na čast našima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu! — Mej posameznimi točkami svira slavna Metliška mestna godba, katero je naš vrli Župau gosp. Fer d. Zal o kar iz lastuega nagiba blagovoljno prepustil os razpolago takoj, ko je zazoal o nameravanem koncertu. — Na tej izvanredni pazljivosti in naklonjenosti izražena bodi gospodu Županu javna zahvala ! — (Veseli večer izvenakademične podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradci) bode dne G. t. m. v restavraciji mestnega gledališča (Thalia-Theater), a ne v kasi tiski restavraciji, kakor je bilo prvotno namenjeno. — (Shod hrvatskih katehetov) bode v Zagrebu dne 5. in 6. julija, kakor je bil lansko leto. Razpravljale se bodo nekatere teze, ki so za katehetski pouk velike važnosti. Pripravljalni odsek vabi najuljudneje tudi slovenske katehete, da se udeleže tega shoda. Želeti je, da se mnogo slovenskih katehetov odzove prijaznemu pozivu. — (Novo lekarno) odprl je v Sunji poleg Siska magister farmacije gosp. Milan L e u s t e k, dobro znan tudi v Ljubljanskih narodnih krogih. ■t družbi Prvo krono sv. Cirila in Metoda! ^ Razne vesti. * (Re8slova slavnost na Dunaji.) V Dunajski tehniki vršila se je v četrtek Resslova slavnost, sicer bolj v ožjem krogu strokovnjakov, a povsem dostojno velikega izumitelja. Baron Czedik in admiral Sterneck ata pozdravila zbrane častilce Itesslove, potem pa je govoril prof. Haufle slavnostni govor, v katerem je v velikih potezah opisal Kesalovo življenje in delovanje in znamenitost njegovega izuma. Po končanem govoru odšli so zborovala k nj.umniiku ResBlovemu ter ga okitili z moo-gobrojnimi venci. — Tudi v Mariabrunnu, kjer je lie8sel svoj čas študiral, bila je lepa slavnost, pri kateri se je odkril njemu postavljeni krasni spomenik. * (Akustika v drž. zbornici.) Znano je, da jo dvorana, v kateri zboruje nas parlament, jako neakustična. Odlični inžeoerji so že večkrat skušali, odpraviti ta nedostatek, a doslej brez uspeha. Sedaj se dela nov poskus. Neki angleški strokovnjak je namreč nasvetoval, naj se pod stekleno streho razpnč motvozna mreža, ker to baje izdatno poveča akustiko. Ako se bo ta poskuB obnesel, se ga nekateri poslanci ne bodo nič kaj razveselili. Doslej so se lahko izgovarjali na aku-Btiko, ako so jim očitali volilci, da se o njihovih govorih nič ne sliši, a odBlej bo to pač drugače. * (Nemci in ruska literatura) Kuska književnost je sedaj na Nemškem spluh in zlasti v Berolinu moderna. Berolinci čitajo samo ruska dela. Ruski roman velja v krogih modernih nemških pisateljev za uzor, a tudi na gledališčih pridobiva ruska dramatika vedno več tal. Pred kratkim sta dve ruBki igri, preloženi na nemški jezik, razburili vse nemške kritike. Listi priobčujejo dolge studije o njiju in gledališčni ravnatelji se trgajo zanje. Pred kratkim konfiscirala je policija prevod nekega ruskega romana. Založnik Be je pritožil in res do- segel, da je smela iziti knjiga, katera na Ruskem ni prepovedana in je tam že doživela petnajst izdan] ! In vender kvasijo Nemci vedno o ruski- cenzuri. * (Distančna vožnja.) V četrtek zjutraj začeia se je velika distančna vožnja na biciklu s Dunaja v Berolin. Za to vožnjo zanimali so se vsi športni krogi že dlje časa, torej je samo umevno, da sh je pri startu zbralo sila mnogo občinstva. Tekmujoči biciklisti bo bili razdeljeni v 15 skupin. Zjutraj ob 6. uri odpeljala se je prva skupina in potem vsakih pet minut jedna. Vseh vknpe je bilo okolu 140 tekmecev. Zanimanje za izid je velikansko. * (Svetovna razstava v Cika g i.) Jeden najzanimivejših objektov v avstrijskem oddelku je razstava tvrdke Henrika Mattonija, dobro znane po svojih mineralnih vodah. Na bogatu okrašenem podstavku iz litega Železa, ki je prav umetniški izveden in krog katerega so jako ukusno grupirane razne mineralne vode in vrelčni proizvodi, bo vzdiguje Giesshtibelska steklenica v velikanskih dimenzijah, s čimur se je hotelo simbolično izražati brezprimerno veliko gpečavanje te kiselice. To delo, ki je izvršeno po nalogu GiesshUbelske tvrdke po načrtih Duoajskega arhitekta Karla Havbacka od umetnijskega ključavničarja Mat. Tomana na Dunaji in že od dalječ vzbuja pozornost vseh razstavinih obiskovalcev, ne samo da najdostojneje reprezentuje svetovno tvrdko Mattonijevo, ampak tudi svedoči o visokem razvitku avstrnske umeten industrije. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pulj 1. julija. Pri deželnozborski volitvi za mesti Lošinj (veliki in mali), bil je izvoljen iredentovski kandidat dr. Martino 1 ich, odvetnik v Trstu, proti kandidatu združenih Hrvatov in zmernih, avstrijsko mislečih Italijanov Simonu Cosulichu. Dunaj 1. julija. Predvčerajšnjim vršil se je pod predsedstvom cesarja miuisterski svet, kateri se je bavil s Trutnovsko novelo. Dunaj 1. julija. Permanentni davčni odsek zaključil včeraj svoja posvetovanja. Ker so razni listi vse delovanje te^a odseka ironizirali, prišlo je do rezke debate. Razni člani so očitali dru. Steinwendru, da je on pro-uzročil te sodbe in nasvetovali, naj se mu izreče graja. Steimvender je priznal, da je informiral nekatere novinarje, odgovornost za obliko dotičnih poročil pa odklonil. Graja se mu ni izrekla. Dunaj 1. julija. Listi javljajo imenovanje kneza Alfreda Windischgraetza, podpredsednika gospodske zbornice in predsednika delegacije v zadnjem zasedanju, tajnim svetnikom. Dunaj 1. julija. „Wiener Zeitung" prijavlja naredbo pravosodnega in finančnega ministra, s katero se določajo pogoji za deponiranje vrednostnih papirjev pri avstro-ogerski banki namestu pri sodnih depozitnih uradih. Krakov 1. julija. Urednik pater Stoja-lowski, tožen radi razžaljenja Velečanstva, bil včeraj po šestdnevni obravnavi oproščen. Pred sodiščem zbrano občinstvo mu je priredilo sijajno ovacijo. Rim 1. julija. Senat je z jednim glasom večine odobril penzijski zakon in s tem preprečil ministersko krizo. Berolin 1. julija. V distančni dirki na biciklu z Dunaja v Berolin zmagal Fischer (Monakov). Vozil je vsega vkupe 31 ur in napravil neverojeten rekord. Pri lanski dirki Dunaj-Trst je bil Fischer drugi. Vozil je s Curjelovim „Swifttt-kolesom. London 1. julija. Ruski carevič dospel včeraj in bil slovesno vzprejet. London 1. julija. Poslanska zbornica je z 299 proti 267 glasom vzprejela Glad-stoneovo resolucijo, da morajo biti do 27. julija končana posvetovanja o irski predlogi. Washington L. julija. Kongres je sklican na izredno zasedanje na dan 7. avgusta. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska iu obrtniška zbornica v Ljubljani je v svoji seji (dne 30. junija) odobrila zapisnik zadnje seje, se izrekla zoper povišanje maksimalne tarife za goveje meso v Kočevji, ker je sedanja tarifa po 4G kr. oziroma 40 kr. tamošnjim razmeram primerna; pritrdila je sklepu občinskega odbdra v Crnomlji, da se maksimalna tarifa za goveje meso od 38 kr. na 40 kr. povekša. Zbornica se je izrekla, da moka in lončarski izdelki: lonci, sklede itd. spadajo med one predmete, kateri se prodajajo na tržnih dneh, in je sklenila c. kr. deželni vladi priporočati dovolitev konjskega semnja v Šentjerneji. Na prošnjo trgovske in obrtniške zbor- nice v Pragi, da bi se podpisala prošnja vseh zbornic na Češkem na vis. c. kr. trg. ministerstvo za naredbo, da so v smislu Najvišjega sklepa z dne 25. novembra 1858 definitivno nastavljeni uradniki trgovskih in obrtniških zbornic oproščeni plačevanja deželnih, okrajnih in občinskih priklad, — je zbornica sklenila tema ustreči. Dalje je pritrdila poročilu, da je izdelovanje škafov v Bohinji smatrati za domač obrt in se izrekla, da med obrtne pravice kramarjev ne spada pravica prodajati usnje. Potrdili so se račnn zbornični, račun pokojninskega zaklada in račnn ustanove za onemogle obrtnike za 1. 1892. Potrdila je zbornica poročila o obrtnih pravicah pekov, puškarjev in jermenarjev, se izrekla zoper dovolitev semnjev v Nad lesk u in zoper zvišanje od dež. odbora potrjenih sejmskih pristojbin za živino na Studenca. Zbornica je vzela na znanje poročilo zastopnika zborničnega v državnem železniškem svetu o zadnjem zborovanji tega sveta in sklenila, da se pridruži sklepu dež. zbora kranjskega in se uloži prošnja, da se takozvana reformna tarifa južne železnice vsaj tako prenaredi, da ne bo sla-beja od one pred 1. aprilom letošnjega leta veljavne. Po nasvetu gosp. predsednika Iv. Por da na sklenila se je prošnja do ravnateljstva c. kr. priv. južne železnice, da bi napravila streho na onem prostoru južne železnice kolodvora v Ljubljani, kjer stoje vagoni s petrolejem. Potrdila so se naslednja poročila: a) Na c. kr. trg. ministerstvo, da bi se poklicali k enketi, katera bo na Dunaji, in se posvetovala, kako bi se podpiral avstr. mlinarski obrt potom naredeb glede železnižkih tarif, gg.: Fr. Galle, Jos. Kušar, Karol Luckmann in Vinko Majdič ; b) da bi se izdala naredba, vsled katere bi smel izdajati certifikate za pošiljatve piva na Laško iz Ljubljane tudi kemiški laboratorij na c. kr. višji realki v Ljubljani; c) Na visoko c. kr. finančno ministerstvo, da bi se uslišala prošnja zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani, da bi smeli smodke in smodčice pod istimi pogoji prodajati, kakor enaki obrtniki v Celovci, Gradci in Trstu, d) Na c. kr. dež. vlado v Ljubljani, da bi se za letos eden semenj na Studenci preložil na drugi dan ; e) da je zbornica podpirala vodjo bivše keramične strokovne šole v Dečinu g. Lhotta, katerega je prevzv. g. minister za uk in bogočastje poslal na Kranjsko z naročilom, da natančno preišče stan in bistvo lončarskega obrta v okolišu trgovske in obrtniške zbornice; f) Na odbor za proslavo Jos. Resljeve stoletnice na Dunaji, kateremu se je tudi dovolil prispevek 50 gld.; g) Na c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo v Trstu, da bi se ustanovili s pošto zvezani telegrafski postaji v Trojani in na Razdrtem. — Za člana v drž. železniški svet izvolila je zbornica dosedanjega člana gosp. Karola Luckmanna in za namestnika dosedanjega namestnika gosp. Jos. Kušar j a. Listnica uredništva. (i Fran H. blagajnik izvanakaderaione podružnice sv. Cirila in Metoda v G rade i. Uredništvo našega lista izkazuje le kronine darove, njemu doposlane. Darove, ki se poSiljajo neposredno glavnemu vodstvu, bode isto ob svojem času izkazalo. Blagovolite torej po-trpeti.__ Za prebivaloe mest, uradnike Itd. Proti tež-kotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na prebavljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od 2 škatljic bo ne pošilja. 3 (18—9) TlIjCl: 30. junija. Pri Hlulldlt Keichman, Uoincr, Selman, Popper, Ehrenfeld, Katzkv, Hanko, Schmidt z Dunaja. — Kopper iz Llnoa. — Tschuček, Brandl is Gradca. — Hensei, Mo-licb, Hofbauer, Pamer iz Trsta. — Fraudenthal iz Budimpešto. — Koss iz Maribora. Pri Mloraut Sohulhof, Steiuer, Semen, VVinter. Le-derman, Uosenbaum, Berte % Dunaja. — Okorn, Bobnar, Pire i/. Kudolfovega. — Mickulift, Buccari, Iiovere iz Trsta. — Gottinger, Hiltl iz Keku. — Aussenik iz Ljubljane. — Buš ii Celjs. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. junija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737-3 u. 736*2 um. 738'3 min 22 a« C 27-2° C 1940 C si. vzh. si. vzh, si. vzh. d. jas. d. jas. dež. 810 mm. dežja. Srednja temperatura 22 9 , za 39° nad normalom. ED-CLnaJeLfesi "borza, dne* 1. julija t. 1. v&eraj — danes Papirna renta.....gld. 9755 — gld. 9770 Srebrna renta .... Zlata renta..... 4°/0 kronska renta . . Akcije narodne banke . Kreditne akcije . . . Lordon....... n 12360 — Napol......... 983 — C. kr. cekini..... „ 586 — „ 6*86 Nemške marke.....6065 — „ 6065 Italijanski bankovci ... „ 46*70 — „ —'— Papirnati rubelj .... „ 1*29 — m —•— 9750 — , 97-65 11785 — „ 11790 9660 — „ 9685 984— — „ 985— 83V76 — m 83575 12365 9-82'/• C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. ietaic. T Izvod iz voznega reda •v-el?a.-v-n.egra, ©«3. JL.,3-j.nlJa, 1693. Nastopno omenjeni prihajalui in odhajalui Časi označeni so v srednjcovropikem .a. Ob 11. uri 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Atu.itet.ten, Drazdau, Prage, Kriincovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Pisni*. Budejevic, So In Ograda, Inomostu, Liucu, Ljuhna, Celovca, Pon tabla, Trb la. Ob 4. url 63 minut popoludue osebni vlak z Dunaja, Ljiibaega, Beljaka, Celovca, FiaiizcutdVsto, Pontabla, Ti biža. Ob 9. url 27 mluut zvečer osebni vlak z Duuaja, Ljnb-i.egi Beljaka, Celovca, 1'ontabla, Trbiža. Odhod iz r,jubijane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. ,, 2. 05 „ popoludue v Kamnik. ,, 6. „ 60 „ zvečer v Kamnik. „ 10. u 10 zvečer v Kamnik (ob nedeljah iu pra&nikih). Prihod v Iijnbljano (drl. kol.), Ob 6. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. 16 „ dopoludne It Kamnika. 6. ,, 20 „ zvečer Iz Kamnika. „ 9. ,, 55 ,, zvečer Iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sredhja-ovropski čas je krajneuin času v Ljubljani za S minuti naprej. (12—110) Fosretlovalaica O- iJŠt>o ti lejSo kuharloo k dvema osebama, 10 gld. pisce, izvrstna, trajna a; — pestunjo; -- preprosto natakarico ; — dokle za vaauo delo; — 2 kravji dekli 5 — hišnega hlapca itd. itd. — l3i-i|»«n-o<'*4i nes : Jako sinpžna natakarica, i/borna moč, vesca. ručnuari »a (Zamore položiti tudi kavcijo^ * lepimi letnimi spričevali. i aass- G lase vita ; ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ " V'*J^'^J4tJ'''' lekurjn t .A >■'■:> G. PICCGLI-ja v Ljubljani je vspcSno dietetično sredstvo, katero krepSa in zdravi že 1«■.'* ii in I n::iri|»rt%v<» *><* , kuhinje itd. Natančneje se izve pri lastniku Janezu Brie-u v i.itiji. (676—2) Išče se sposoben provizij ski potovalec /;i |ni>iliijip šiialiiili Nlre atreuto- vali v tvj stroki, niiajo prednost. — Pri Jaz ti« ponudb* na tvrd ko IP. Dettor % Ednbljani, s«»ri tru- (i'»Hl-l) ■ : k lm 2vm\ k je nad .'{(> let znano, prebavljanje in si ist pospe lujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop Ijajoče (H0y—.2)0 domača sredstvo. Velika steklenica l gld.| mala BO kr., pii pošti 20 kr. vec. Na vseli delih zavoju ine ie moja tu dodana, zakonito varovalni varstvena znamka. Zakoge ikOrD v vseli lekarnah Avst ro-Ogesa^t Tiim bc tudi dobi 'raško domače zdravilo To sredstvo pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skufinje, čistenje, zrn] en je in lečenje ran ter poleg tega t vidi blaži bolečine, Laverca najlepši in najprijaznejši kraj za izlete. Izuriva imS >ep ::«»-I 11 o i-k i vrt t. mi« 'iiim •vajeni, v bo jn-i ;nii\ci r.» liloonlliii, velik i^i-aliit prostor BH otrok«-. 1'ot »•("/, (h»1i>\ci' - jul.o «lljuuo prfpravljeni SO \ .,:<. i'\\H ritzili (OSOVI 3><> |ii lin i-i/i. i i. — V gostilni nc d«»bć mrzlu iu Koritu jedili«.« lavraiSMI wLum In |».»;i. Dve čedno meblirani sobi se oddasi:i za letovišče. Nataiičneja ni»JHH(iila daje posestnik gosp. j v . 11-. >| Leiiee %' Luvercli iU40—8j Tinct capsici compos. (PAIN-EXPE LLSH), pfipraveny v Richtrovš lekarni v Praze, všoobecue znam^% bolesti utisujici domači lok k mazani, jest na sklailS ve vetšinS lekuren, lahov po 1 zl.20 kr., 70 a 40 kr. — Pri kupovani tfeba so miti dobro na pozoru a prijniouti jen hUive 8 odi ran-nou zn;'mikou „kotrou" jakožto prave. rjBtredni Basylatelstvi: Rtctitrova Ičkarna „U zlateho Iva" v Praze. V ikatUicah po 35 kr.in 2o kr. l'o posti ti kr. ne. ^ tnisli Na vseh delih Kavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. B. jFI^GtrtfEJR., Praga, 11.203-201, Hali sirana, lekarna ,.,-iri rnnm mlii", iJ^~*rostna r a z p o s 11 j a t i> v vsak dan. "Tir*^j t Svetovni« razstava v Čikagi. i Votnji listki v AMER.IK0 \ (300—IU) ili ^ nizozGinsko-ameriški % parobrodni družbi. i I KolowrRtri»£ ft "T^v "Ti^TDkT A "T i IV Weyriiig;ergasse , ■ 1 *< i", H sn i 111 zastonj. |-t^ iiBBn>fi:?i ;y.' ■ j Ljubljana M>BM Mestni trg ' št. 10. LJajboljše in najceneje kupuje m železo, železnina, okove, cement itd. pri Ljubljana Mestni trg št, 10. "T'j I i %j !l'!»?!'UiLl i! v Ljubljani ■ni Iflostneiai frgii st. io. Zaloga nagrobnih ki-ižev, štedilnikov, finih žag", ledenic (oll—11) po najnižji ceni. Več dijakov se vzprejme v dobro oskrbovanje pri uradniški obitelji bi • -ti mesta. <;Ikm<»% ir im ra; polaganje. Vpraša naj se pri «C. I C t-i 1 l i-| n. um »nnMjMki centi Al. 29. (636 5) A M V (lto pivo a ln l'1/lisko) Be dobiva vtmlt dim (tveie (679-1) n«: i v gostilnici 8 fotografičnefiliialke Naznanjam, da sem zarad ndobnosti p. n. prebivalcev mosta Kranja in okolice otvoril fllijalko v Kranji v hiši „pri stari pošti" in da tatu vzprejemam naročila na fotografijo qb nedeljah iu praznikih. Prosim p. n. slavno občinstvo in prečastito duhov&ciuo za mnojiobrojcn postit. (f)48—7j Z velespoštovanjem A. Landau (poprej LaineO. X I 1 Zobni zdravnik i D" ROMAN JACOBI i ustavlja po naj novejftl in najbolj Al metodi umetne zobe in zobovja. 1'louiblra In izdtra sob« v nnrkor.i (nmetno spanje) brez boleclu. (118—11) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ljubljana, Stari trg št. 4. I i ■ «c*e se spretiiii (664-3) poštna in brzojavna upraviteljica srh posto v Postojliil. Ponudbe naj se pošiljajo poAtarJn v Pontojiai. profin Kwizdina inova tekočina. Mnogo let preskuseno bolesti ute-sujoče domače sredstvo. Ceus m *m mm^___wm___w w mm • mm--wm~ 1 t 10 goldinarjev stane nri meni en uiodmc v.n peresih (Federtnatratze) Ti modrooi so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po BO dobro vezanih, močnih peres iz naj-boljlega bakrenega dražit, so r finim afrikoio tapecirani in inočuisa platuemm cvilhom pieohlečeni rer JO—!f> let nobenih poprav ne zahtevajo. j0W Pri naročilih z deiela naznani naj se vselej natančna mera posteljo v iiolrt-iiji luel. "^Bi — Ako se torej dohi za 10 trld. dober tapeciran modroc, na peresih, ii» puč neumestno kupovati mnlovredne nadomestke, kateri pravemu namenu, i ni" t? oohro posteljo, no ustrezajo. ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4. Lastnikom hotelov, vil, kopol i j in zavodov pnpnst od 6MMk i'i] I t % ! 'v L. Luser-jev obliž za turiste. Gotovu in hitro upli- >/>A» Mijoče iredstvo proti Kurjim očeHOtn, jr •9'*,^^ A^. inljem na pod- plhtih, petah m V,,1,ko dtuo m trdim /^5^ ( priznalmh praskam jrL^t c S pi8em Jti nH kože. /\^jhs*y^ °K' v ^ S^'avn' razpnšiljalnici: Ll Schw6nk-a lekarna ^ (802) Moldllng-Dunaj. \yXjf Pristen samo, če imata uavod in oblll varstveno znamko in podpis, ^ ^Fj/r ^' Je tu traven; torej naj so oazi 't>^x i'1 zavrne vse manj vredne ponaredbe. Dobiva h v lekarnah PrtstnegA imajo vi.jub- 5 ioni J. Svvolioda, U. pl. Trnkoczy. g. Piocoli, Ij. Grećnl ; v Sin .I o I love iii S. pl. Shulovič, F. I laiku j v Kamiklku J Uočnik j v Ceiov«i A. Egger, W. Thurmvvald, J, li rnha-chur; V It rebuli A Aich-inger; v Truu (na Ko« roškem) C Menner; v nelfnku p. Scbidz, Dr. E. Kumpf; v <>oriei (J. li. Pontoni; w Hoiiv*- Imi u«i A. Ilutli; v Kratili K Savni k; v Itiul- Koui C. E Amliicu; v Idriji Josip Wart<>; v lt»dovi|tei A. Roblek; v Celji J. KopfeVHohipid. IOOOOOOC>OOOOOOOOOOCXX3QI li«l*iir LM> piod:ile! In, vodne žag:^ kakor za se garantira, da so dobre. Grobni križi, šine za obloke, kuhinjska oprava itd 882317 66 ■ v I ■ VOZIČKI JMko elegantni, fini in močni dobivajo se pri meni skozi teto in dan ir» sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno po 6, 7. 8, &f 10 gld. in viAje po vsaki cent do 30 gld. — Največja zaloga najlepših trikolesnih Štefanija-vozlčkov za sedeti s streho in brez strehe p0 7 gld. in viSje. (327—17) tapecirar, v XjjvlTo1 ja/nl, Šelenburgove ulice Priznano najcenejši kraj za kupovanje otročjih vo/.ičkov ! V prihodnjem š lskem letu dobi učiteljska pripravnica si itiMM a nje In liruno. Ušli, Prešernov trg St. 3. Kje? se poizvč pri A. Ka-(671—2) najnovejše lacone in v največji izberi prašne in potne plašče priporoča po najnižjih cenah (670-2) Anton Schuster Seno m detelja v vsaki množini plačuje se pa iiafviajih cviiah na vsaki žeteanični postaji. Stiskalnice za stiskanje mrve postavijo se na dom. — Na ponudbe oduovM rinta Jože Leve in Viktor Rohrmann V Ljubljani. («88—2) Nepremoćne vozne plahte različne velikosti in kiikovoHti ima vedno v Zalogi in jih daje po ceni (59—25) wpe«li*or c. Ur. prlv. j■■>.■■«» fteleanlee, v I, jublfuni na I>una|*ki centi št. 15. Izjava. Vsled zopetnth vpraSanj iz krofov najinih naročiteljev izjavljava opetovano izrecno, da je najina pristna ■ri FINGiER-aOEVA! Plznska pivina grenčica irključljivo od naju izumljena ter da se proizvaja pristna in izvirna zgolj v najini tovarni »a Plznsko pivino srajce, manšeti in ovratniki. **§3 Najnovejše kravate. Fine in cenene šivalne stroje za koje se 5 let garantuje priporoča po«l e«1o ugodnimi plaeilui uil pogoji F. DETTER v Ljubljani, na Starem trgu št. 1. loga aivalnlli in kiii.-tijMklli atrojov. prodaja Hlrojevili «l«»l« v, muk, Hukauca, bombaža, Hvile i. t. d , kakor tudi vaakovi-Mtnegu drobnega blagu ■» krojače In Aitilje. (688—6) ita vfffpjt-t- k-tr<:ujt;jt» se tttvntt in /*« ffni. Naznanilo preselitve. Zahvaljujoč ne alavnumu p. n. občinstvu za dosedanjo blagohotno n ;i k I ■ > r i j •-1 ■' st, u soj u m si naznaniti, da sem svojo 10 px*es)*)lll na Stari trg št. 20 ter dne 17. t. m. otvoril. V zalogi imam vsakovrstnih dežnikov in solnčnikov od jednostavnih do najfinejših po iinj»ii*|ili oenub. (ff38-2) Popravila in preobleke se izvršujejo hitro in po ceni. Priporočajoč se najtopleje in proseč tunogo-brojnegs posuta a spoštovanjem JTos- Vici.aao.a.r- Solidno, zložne, močne in čudovito cenene vsake vrsto ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napoje ne ga masivnega lesa Josipa Verbič-a 345—14) i|tViJiTi|tTi|tTi|i' t'i*Vi?t'i« i't* >•*•••'••• • »•'■•t't.i'i.t't.t'i. .—..-»■-*»•■—« - » t rt ■ rt * n * ri • ii Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne". A^+B