UradnUtvo ■ apravai I labljana, biopitariefa k. I eleloo 4001-4004 lleietna aarotnlaa It lit, ta uoiemitTg M .90 Ur. Ček. ra« Llabljana 10.630 ta naročnino la 10)44 ta intcraie /.nstopstvo ta oclata li Italije ia inozemstva Ima; Ul'1 S. A. Milano ■ZVENEČ PECEMBLH 1943 15 SREDA Hohe blutige Opfer der Sowjets Neue starke Sowjetangriffe bei Newel abgeschlagen - West-ufer des Teterew gesaubert - 4400 Gefangene, rund 11.000 Tote, 927 Geschiitze und 254 Panzer erbeutet oder vernichtet Tscherkassy befehlsgemass geraumt DNB. Aus dem Fiihrcrliauptquartier, 14. Dezember. Das Oberkommando der Welirmacht gibt bekannt: lin Raum von Kif ow ograd und Tstherkass y verstiirkte der Feind gestern seinen Druck. Es kam zu er-bitterten noch anbaltenden Kiimpfen, in deren Verlauf die Sowjets unter liohen biutigen Opfem an einigen Stellen Geliinde gevvinnen konnten. Die Stadt Tscberkassy, deren Besatzung der Feind in wochenlangen Kiimpfen vergeblich einznschliessen versueht hatte, vvurde in der vergangenen Nacht von unsercn Truppen befehlsgeniiiss geriiunit. Im Angriffsraum nordostlich Schitomir siiuberten unsere Truppen das Westufer des T e t e r e w von ver-sprengten feindlichen Abteilungen. brandcnburgische 68. Infanterie-Divi-sion unter Oberst Scheuerpflug besonders bevviihrt. Siidlieh Newel griffcn dic Sovvjets nach starker Artillcrlevorberei-tung mit inehreren Divisioncn und starken Panzerkniften an. Sie vvurden abgeschlagen, einige ortliche Ein-briiche abgeriegelt, andere im Gegen-stoss bereinigt. Zalilreiche Panzer blie-ben zerschossen auf dem Kampffeld liegen. An der siiditalieniseben Front verlicT der Tag bis auf ortliche Knmpftiitigkeit an dcr Adriati-s c h e n Kiiste auch gestern ruhig. Feindliche Bomberverbiinde flogen in den Mittagsstunden des gestrigen Tages unter dem Schutz von Nebel und diehten Wolken nach Nord- Vom 6. bis 13. Dezember verlor der i w e s t d e u t s c h I a n d ein. Zahlrei- Feind dort 4400 Gefangene und rund 11.000 Tote. 927 Geschiitze, 254 Panzer nnd eine grosse Anzahl leichter und schvverer Infanterievvaffen vvurden erbeutet oder vernichtet. Bei diesen Kiimpfen hahen sich die thiiriugische crste Panzer-Division unter Gcneralleutnant Kriigcr und die che Spreng- und Brnndbomben verur-sachten Schiiden in AVohnvierteln ver-schiedener Orte. Elf feindliche Flugzeuge vvurden abgeschosscn. In der vergangenen Nacht \varfen feindliche Storflugzeuge Bomben im rheinisch-vvestfiilischen In-dustricgebiet, Še odmevi k Ribbentropovi izjavi Visoke sovjetske krvave žrtve Novi močni sovjetski napadi pri Nevelu odbiti - Zahodna obala Tetereva očiščena - 4400 ujetnikov, okrog 11.000 mrtvih, 927 topov in 254 oklepnikov zaplenjenih ali uničenih Čerkasi po nalogu izpraznjeni Fiihrerjev glavni stan, 14. der. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Pri K i r o v e m g r a d u in pri Č e r -k a s i h je sovražnik Včeraj ojačil svoj pritisk. Prišlo je do ogorčenih bojev, ki še trajajo iu med katerimi je Sovjetoin 7a ceno krvavih žrtev ponekod uspelo, da so si pridobili nekni ozemlja. Mesto Čerkasi, čigar posadko jo sovražnik v več tednov trajajočih bojih zaman skušal obkoliti, je bilo od naših čet v pretekli noči po nalogu izpraznjeno. V napadalnem področju severovzhodno od Ž i t o m i r a so očistile naše čete razpršene sovražnikovo oddelke z zahodne obale Tetereva. Od fi. do 13. decembra je sovražnik iwrubil tamkaj 4400 ujetnikov in okrog 11.000 mrtvih. 027 topov, 254 oklepnikov in mnogo lahkega ter težkesa pehotnega orožja jo bilo zaplenjenega nli iiničenefpi. Pri teh bojih sta se posebno odlikovali turinška 1. oklepna divizija pod poveljstvom generalnega poročnika Krii- gerja in <58. branilenburšku pehotna divizija pod poveljstvom polkovnika Sehcucrpllugn. Južno od Novel a so Sovjeti po močni topniški pripravi napadli z več divizijami in z močnimi oklepnišklml silami. Bili so odbiti, nekaj krajevnih vdorov jc bilo zajezenih, drugi pn so bili s protisunki očiščeni. Številni oklepniki so sestreljeni obležali nn bojišču. Na južnoitalijanskem bojišču jc potekel dnn, razen krajevnih spopadov ob jadranski obali, mirno. Sovražne bomhniške jate so v popoldanskih urah včerajšnjega dne v zaščili mogle in gostih oblakov priletelo nad severoznpndno Nemčijo. Številne razstrelilne in zažignlne bombo so povzročile škodo v stanovanjskih četrtih raznih krajev. V pretekli noči so vrgla sovražna molilna letala bombe nn rensko-vcstlnlsko industrijsko področje. Romunski odgovor na zahtevo po predaji Helsinki, 13. dec. DNB. Finski tisk posveča veliko pozornost izjavi nemškega zunanjega ministra. Žc v naslovih poudurja pomen njegovih izvajunj in podčrtava nemško gotovost v zmago. Sofija. 13. dec. DNB. Sofijski jutranji tisk prinaša na prvem mestu Ribbentropovo izjavo. List »Zora« piše v naslovu: »Evropska celina se nahaja trdno v nemških rokah. Vzhodna Azija pa v japonskih,« list »Utro« pa: »V Evropi in Vzhodni Aziji držijo sile trojne zveze dobljene položaje trdno v svojih rokah.« Beograd, 13. dcc. DNB. »Sile trojne zveze stojijo neomajno na osvojenih IKiložajih,« s takim naslovom preko vseh 5 stolpcev začenja »Novo Vreme« svoj članek o izjavi nemškega zunanjega ministra. List že prinaša svoj komentar, v katerem med drugim pravi, da je vojaško zavezništvo treh prestalo dvoletno vojno preizkušnjo. V zavezništvu treh ni nikake sebičnosti in rivalitete, temveč zgolj popolno medsebojno zaupanje. V tem pa vidimo tudi temeljno razliko v razmerju med silami novega reda in gnilo kombinacijo treh sil kapitalistične in ko- munistične reakcije. Storkholm, 13. dec. DNB. Tudi švedski listi dobro razlagajo izjavo nemškega zunanjega ministra. »Da-gens Nyclietcr« prinaša izjavo pod naslovom: »Ribbentrop: Bajoneti in ne zaloge odločajo vojno«. »Svcnska Dag-bladet« pa ima naslov: »Sile trojne zveze so pripravljene«, dočim piše »Stockholm Tidningen«: »Ribbentrop: Nemška fronta na vzhodu bo vzdržala«. Lisbona, 13. dcc. DNB. Tudi portugalski tisk pripisuje izjavi nemškega zunanjega ministra velik pomen. Večina listov tudi poudarja, da nc bo odločila zmage množina gradiva, temveč posamezni borci, katerih ima Nemčija na pretelc. Izrecno poudarjajo, da je nemški zunanji minister govoril kot Evropejcc in je zato s pravico luhko ožigosal dejstvo, da ni v tako imenovani evropski zavezniški komisiji v I^ondonu zastopan niti en evropski narod. Listi nadalje poudarjajo Ribbentropovo ugotovitev, da bo dajala nemška fronta na vzhodu odpor do uničenja rdeče armade, kar smatrajo tudi v Portugalski kot odločilno za končni izid vojne. Pretežko breme za Sovjete Berlin, 14. dec. DNB. Vojaški dopisnik DNB-ja M. Hellcnsleben označuje uradno Tassovo izjavo o ustanovitvi drugega bojišča proti Evropi kot pozornost vzbujaoče javno priznanje, da Sovjeti niso več v položaju, da bi še nadalje sami nosili breme te vojne. Hellensleben piše: Nič ne označuje trenutno bolj odkritosrčno skupnega evropskega vojaškega položaja, kot ta Tassova izjava, v kateri lahko dovolj jasno beremo med vrsticami priznanje, da boljševiki sami ne morejo opraviti z nemškimi četami. Bistvo te izjave tvori stavek, ki se glasi: »Ker veže rusko bojišče tako. veliko število nemških čet, je uspeh velikih izkrcevalnih operacij naših zaveznikov popolnoma zagotovljen«. Ta stavek pove tri stvari: Prvič, da Sovjeti niso dosegli svojih operativnih in strateških ciljev, ker nemška vojaška sila še vedno stoji nezlomljena na bojiščih vkljub vsej krvi in gradivu, ki so ga žrtvovali za poletno in jesensko ofenzivo, da bi z njima dosegli kako odločitev. Drugič, da je sedaj tudi že za zaveznike prišel čas, da končno vendar nekaj store in da olajšajo v težke boje zapleteni sovjetski vojni stroj. Tretjič, da bodo morali Sovjeti računati z vojaškimi presenečenji. Čeprav je, z vojaškega stališča vzeto, vsa izjava namenjena za domačo notranjo sovjetsko uporabo, pomeni vendar na drugi strani tudi diktatorski poziv Washingtonu in Londonu. Predstavlja nam obenem SOS-klic po invaziji ter ne- prikrito zahtevo tega, kar je Stalin zahteval že v Teheranu. Toda tako odkritosrčno in pred vsem svetom niso sovražniki tega doslej še nikoli storili. Kaže torej, da mora biti stvar presneto nujna ter da so to odkritosrčno izjavo narekovali zelo važni vzroki. In tu leži — z vojaškega stališča vzeto — pomembnost in novost te izjave: da namreč sovražnik priznava položaj, ki je bil z nemške strani že dovolj pojasnjen. Tassovo izjavo smatrajo tudi v berlinskih vojaških krogih kot tolažbo izmučenim bolj-ševiškim oddelkom, deloma pa kot bodrilo, naj še nekaj časa vzdrže. Saj bodo Angleži in Amerikanci kmalu prišli in bodo pognali v beg nemške armade v zahodni in severni Evropi, s čimer bodo omogočili končno zmago. Ob priliki obiska maršala Rommela v Danski, so v Berlinu že izjavili, da stoje Nemci s puško ob nogi od Severnega rta in preko Biskajskega zaliva vse tja do Balkana. Nemško vodstvo ne računa le z enim iz-krcevalnim poskusom, izdali pa najbrže ne bomo nikake vojaške tajnosti, če že danes izjavimo, da Sovjetia od takega zav«zniškega podjetja ne t^orejo pričakovati nikake razbremenitve, ker so nemške divizije pripravljene za protiudarce proti takim zavezniškim operacijam ter so že davno zasedle potrebne postojanke, tako da v danem trenutku ne bo treba odvzeti z vzhodnega bojišča nikakih čet. Bukarešta, 13. dec. DNB. Po kapi: lulacijski zahtevi, ki jo je Romuniji naslovil Cordell Hull, izjavljajo odločujoči romunski krogi, da je romunsko stališče v tem vprašanju jasno in nedvoumno. Že na številnih lanskoletnih javnih zborovanjih, tako poudarjajo, je prišlo do izraza prepričanje, da se bori Romunija na vzhodu za svoj narodni obstoj in obenem za ohranitev evropske civilizacije. V teh krogih tudi opozarjajo na zadržanje romunskega tiska tako po konfercnci v Teheranu, ki je pokazal popolno enotnost in jasnost. Tako je n. pr. pisal uradni »Timpul«, da bo iz 'Ie-lierona prihajajoče moralno bobnanje lahko samo tam učinkovito, kjer raje ležijo na preži, kot se borijo. Vest o | zmagi romunskih čet na Krimu je so na tem od mržnjc in besa prežetem svetu še nedotaknjeni kotički časti, v katerih se spoštuje junaška poštenost in izpolnjevanje obveznosti. V istem smislu pišejo tudi ostali listi. Bojišče samo pa sc je javilo bj^edi v članku, priobčenem v listu »Porunca Vre-mil«. »Bojevniki,« tako piše nek stot nik v tem listu, »bodo ostali zvesti ro-munsko-nemškemu bratstvu v orožju Tega bratstva ne zahtevajo samo skupne žrtve in narodni čut časti, temveč je tudi edino jamstvo za bodočnost države in naroda. Drugačno zadržanje bi bilo zahrbtna blaznost, ki ne bi za-pustilu bodočim rodovom kot edino dediščino zgolj sramoto in brezčast-nost, temveč bi tudi pomenila popolno uničenje Romunije in romunskega naroda. Usoda romunskega naroda osta Kdo bo pomagal Tako so sprašujejo neknteri in v udobnem zaledju delajo najbolj nesini-. selne, nestvarne in kvarno načrte, ki poleni lr|>i zaradi njih vos narod. V svojih načrtih uporabljajo najrazličnejše politično teorije, so sklicujejo na najbolj neresne mednarodne domneve. |'ri tein pn pozabljajo, da si inorn narod v prvi vrsti suni pomagati, kakor je tudi res, da , morn v prvi vrsti skrbeti sam m svojo koristi. Medtem ko zvrufujo delo zn rešitev ljudstva nn lujc narode, ki nimajo koristmi slovenstva pruv nič opravka ki so pripravljoui tako danes kot jutri žrtvovali ves narod, dn le zailoste ustnim koristim, puščajo ljudstvo na milost in nemilost mednarodnemu sovražniku in se celo sklicujejo pri lom nu vojo narodno čast, ki dn jim prepoveduje pomagali ljudstvu proli njegovemu najbolj zagrizenemu nasprotniku. Toda neizpodbitno jc eno: slovenskemu narodu bo pomagam); če si bo pomagal sam in če bo sam jasno in odkrilo izpovedoval, da hoče živeli. To ni domneva, kakor je domneva o megnlomanskih mednarodnih načrtih, ki naj hi bili vsi usmerjeni v lo, dn rešijo »nacionalno čust« ljudi, ki se proti komunistom načejn »kompromitirali«. Volja po samopomoči se jo nn vojaškem področju žc pokazala. Domo-branstvo je lc volje najmočnejši izraz. A to še ni bilo dosti. Treba je poudariti tudi voljo po splošni in strnjeni samopomoči. Domobranstvo bo namreč le tedaj inoglo v vsej odlični meri opravljati svojo nalogo, če bo izraz strnjenega ozadja slovenskega ljudstva. S tem bo narodova \ olja stopila do vidnega poudarka i" ne bo več možnosti zn kakšno dvoličnost ali pa morebiti relo iz-igravanjc. Le tedaj, čc narod v celoli pokaže voljo, da si hoče sam pomagati, bodo dane možnosti, du mu ho tudi v vsej učinkovitosti pomuguno. v našla vsekakor pri romunskem naro- i ja vezana na zmago nemškega orožja.« du velik odmev. List nato izjavlja, da 1 Hull zahteva od Evrope samomor Prve posledice moskovske konference Stalin sklenil z Benešem »pogodbo« za boljševizacijo Evrope Stockholm, 13. dec. DNB. Kakor poroča moskovski radio, je bila v Kremlju sklenjena pogodba med Stalinom in Benešem o »vzajemni pomoči in sodelova-. liju po vojni«. Ta pogodba je prva posledica moskovske konference, na kateri so anglo-ame-riški zavezniki izročili Evropo boljševizmu. Z izkoriščanjem Beneša kot vab-nika vabi boljseviški mogotec ostale be- pogodbe med emigranti. To pomeni toliko, da ne predstavljajo te pogodbe prav nič Stalinu. Le on odloča, kakšne pogodbe se morejo sklepali in kdo se mu dozdeva primeren za boljševizacijo celine. Ta »pogodba« med Stalinom in Benešem je i>onovni dokaz izločitve in nemoči Anglije, ki se je nekoč predstavljala kot >zaščilnica majhnih narodov« in je na ta način pritegnila nase begunsko »vlade«. Slika pa se je sedaj spremenila. Anglija nima niti poguma niti mo- Bukarešta, 14. dec. DNB. Romuniji namenjene grožjne ameriškega zunanjega ministra Hulla označuje romunski tisk v splošnem kot brezplodno živčno vojno. »Capitala« jih naziva posledice neuspeha, ki so ga doživeli zavezniki v Teheranu in v Kairu. »Curentul« govori o psihološki borbi proti Turčiji in njenim zaveznikom. »Poporul« pa podčrtuje, da spadajo k agitacijski ofenzivi zaveznikov. »Viatza« piše: »Mr. Hull sc je obrnil na Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo ter jim dejal, naj se umaknejo iz vojne, kajti sicer., -tu moramo vprašati? Kaj sicer? S čim lahko grozi Mr. Hull tem trem državam? Menda ne s tem, da bodo v primeru, če ne bodo hotele kapitulirati, prepuščene sovjetskemu imperializmu, ne da bi imele v žepu angloameriško jam- stvo. Da bo položaj tak, je postalo jasno, odkar je prišla jugoslovanska emigrantska vlada ob svojo veljavo in je postala Anglija naklonjena režimu Ribar-lito. Mr. Hull ne zahteva torej od narodov evropskega jugovzhoda nič več in nič manj, kot to, da store svoj samomor. In kaj upravičuje Hulla, da to zahteva? Splošni vojaški položaj najbrže ne. Ta tudi Mr. Roosevelta in Churchilla ni upravičil, da sta v Kairu po japonskih zmagah v južnem Pacifiku govorila o japonski kapitulaciji. Odgovor na izjave Mr. Hulla je dal že v naprej v svojem govoru zunanji minister von Ribbentrop: Naj le pridejol Mi stojimo na straži in bomo našim sovražnikom pripravili vroč sprejem!« Turčija in sestanek v Kairu ga Berlin, 13. dec. DNB. Izjave turške-zunanjega ministra in stališče turškega tiska k sestanku v Kairu so, kakor danes jKHidarjajo v berlinskih političnih krogih, ustvarile jasen položaj, zaradi katerega je 6edaj Anglija prisiljena, da podaljša svojo živčno vojno. Njen najnovejši cilj je sedaj Bolgarija. Ofenzivo živčne vojne so pričeli s trditvijo, da so Nemci skušali naščuvati Bolgare proti Turčiji, da bi tako zavlekli Turčijo v vojno, čeprav Turčija na to še ni pripravljena. To trditev smatrajo v Berlinu kot značilni preokret angleške politike in istočasno kot znamenje neres- nosti in neposlenosti angleških političnih krogov. Medtem ko so na Konferenci v Kairu in tudi pozneje i/javljali, da Nemčija trepeta, ker ve, da je bil v Kairu sklenjen vstop I určije v vojno, sedaj obratno zatrjujejo, da hoče Nemčija izzvati to vojno na Bul Ankari in Sofiji !iod) ko- kanu V Ankari in Sofiji liod) li mentarji, tako T)'iU'larjajo v Berlinu, izzvali prav tako koi v Nemčiji ie ]>o-milovulen smeli, ko; nadaljnje sredstvo živčne vojne proti Bolgariji o/iri-ču jejo itralski teror proli Sol i ji in poplavo govoric o notranjepolitičnih razmerah v Bolgari Veliko razočaranje v Angliji Angleški načrti so se razbili ob nemški trdnosti gunske klike, da sledijo Beneševemu ------ . zgledu. Tako upa, da bo lahko uresničil či, da bi prekrižala Stalinove račune, v svoje sanje o boljševiški Evropi. Značil- katerih so majhni narodi predvideni zgolj no jc, da niso bile omenjene londonske kot avantgarda boljševizma. Ženeva, 14. dec. DNB. Kairskim in teheranskim frazam je v Angliji kmalu sledilo izlre7,njenje. Sedaj že kar uradno zavirajo optimizem, s katerim so hoteli preslepiti Nemčijo in njene zaveznike. Tako ugotavlja n. pr. Cyrill Lakin v londonski poročevalski službi, da trenutno ni v vojni v Evropi pričakovati nikake večje zmage ali večjega napredka. V Angliji sedaj opažamo dve skupini, ki pa sta po svoje zelo nevarni. Prva skupina »pretiranih optimistov« misli, da bi bile angleške čete za božič lahko že v Rimu. Njeni pripadniki nimajo niti najmanjšega pojma o tem, kako težki so boji v Italiji. Ta pretirani optimizem vodi »na.ravno«t do velikih razočaranj. — Drugo skupino pa tvorijo pesimisti, ti so nezadovoljni tor se pritožujejo nad slabim vodstvom, slabo opremo čet in nad četami samimi ter izmenoma vale krivdo za neuspehe na te tri faktorje. Kaže torej, da se strinjajo v Angliji optimisti, pesimisti in uradni govorniki, da je nconiajano zadržanje nemškega naroda in junaštvo njegovega vojaštva osramotilo in izjalovilo britanske načrte. Stockholm, DNB. Zavezniki še vedno napredujejo v Italiji v polževem tempu, ugotavlja londonski dopisnik lista »Afton Tidningen«. V Londonu označujejo nemško obrambo kot zelo trdovratno. Lisbona, DNB. Znani portugalski list »Pirneiro de Janeiro« piše v uvodniku, da bi propad Nemčije potegni! za seboj vse evropske narode. Evropa ne bo imela potem več dolga stoletja nobenega zgodovinskega poslanstva in to vsa Evropa in ne samo tri evropske države. Rim, 14. dec. DNB. Rimska poročevalska agencija »Correspondenza« javlja, da je Neguš popolnoma resno zahteval od Anglije, da se hoče dati po koncu vojne znova kronati na Kapitolu v Rimu. To fantastično zahtevo podpira abe-sitiski suženjski gospodar z motivacijo, da hoče na ta način bili oškodovan za vso škodo, ki jo je doživel z italijansko zasedbo svojo deželo. »Cumhuriet« o pogojih trajnega miru Istambul, 14. dcc DNB. »Zumhurijet« se bavi z najnovejšim »limesovim« člankom o Smutsovem govoru in polemizira proti cnvropski hegemoniji Anglije in Rusije. List pravi, da bodo ustvarjene predpostavke za trajen mir šele takrat, | ko ne bo več idej? o nadvladi in ko bo vse prevzelo prepričanje ,da ne sme biti po vojni med zmagovalci in premaganci nikake razlike. Izgube ameriških vojnih sil Ženeva, t J. dec. DNB. Ameriški vojni poročevalski urad je objavil, du so izgubile ameriške vojne sile od izbruhu vojne skupno 120.422 mož. Od tega jih jc padlo 28.187, ranjenih je >i)o 39.974 in pogrešanih 32.833. V tem | je vključenih 16(>2 mož, ki so umrli v taboriščih za vojne ujetnike. Vojno ministrstvo je objavilo skii|>no izgubo | 97.077 mož in sicer od tega 14.919 padlih, 34.104 ranjenih, 23.814 pogrešanih in 24.180 zajetih. Mornariško ministrstvo je javilo izgubo ^2.343 mož, oil lega 13.268 padlih, 5810 ranjenih in 19019 pogrešanih, medtem ko jih je bilo | 424« zajetih. 25 čungkinških divizij uničenih Šacghaj, 13. dec. (Vzhodnokilajska služba DNB-ja.) Japonski glavni stan v srednji Kitajski javlja, da so njegove čete v enem samem mesecu uničile v 6. in 9. čtingkinški vojni coni nič manj kot 9 kitajskih armad, s skupno 25 divizijami. 5 čungkinških armad z enajstimi divizijami je bilo uničenih do 9 desetin, tri armade s sedmimi diviziijami so bile uničene do polovice, ena armada z dvcina divizijama ter pet nadaljnjih divizij pa je izgubilo več kot dve tretjini svojega moštva. Mir nred viharjem Tokio, 13. dec. DNB. Mirovanje nu bojišču na vzhodnem Pacifiku označujejo vojaški krogi v Tokiu kot mir pred viharjem. Od 6. letalske bitke pri Bougainviliu dne 3. decembrn niso bilo več opažene na tem področju bojno ladje in letalonosilke, temveč zgolj posamezne kri/arke in rušilci. ki so spremljali konvoje. To pa nikakor no [rameni, da je sovražnik opustil svoja letalska oporišča na i/.kicevališčih, temveč strateško gledano se ne smo podcenjevati pomen Rabaula, tako izjavljajo v teh krogih, kujti tn predstavlja najvažnejše oporišče v palilači slični japonski obrambni črti od Nove Guineje in Ncii|X)mmernn proti Bougainviliu. Zavzetje Rabaula bi pomenilo prodor v tu del Pacifika. Ker so pa Japonska popolnoma zaveda pomena te borbe, moramo pričakovati najsrditejših bojev na tem področju. Kratka poročila Amsterdam, DNB. Kakor poroča angleška poročevalska služba, je Bela hiša objavila, da jo predsednik Roosevelt obiskal Sicilijo. Mudrid, 14. dec. DNB. Minister stranke Arese so jo bavil v velikem govoru, ki ga je imel pri otvoritvi zborovanja pokrajinskih vodij Falange v Madridu, s političnim temeljem Falanginega po-kreta. Poudaril je, da Falanga ni stranka v običajnem pomenu besede, temveč španskemu značaju prilagoden svetovno nazorski pokret. Katastrofalen poraz komunističnih tolp n Kočevju Silno Junaštvo domobrancev — Odločilni nastop nemške vojske — Nad 500 padtlh komunistov, mad njimi »divlzijskl« komandant Zločinski sadovi komunističnega divjanja dira in ogenj gorečih poslopij. Ščitil jih | topove in odprli neznosen ogenj na grad. Ljubljana, 13 decembra 1943, Ze včeraj se ie po Ljubljani razširila govorica o velikem komunističnem porazu v Kočevju. Sedaj smo dobili podrobnejša poročila, ki ne samo te govoric« potrjujejo, temveč celo pričajo o veliko večjem porazu, kot se je v začetku mitlilo. Strahotni krvavi sij komunističnega zverinstva in zločinske podlosti, kt Izmenoma zakrvavi zdaj nad enim, pa spet nad drugim kfajem naje do krvi bičane dežele, je v četrtek, 9. decembra straše-če zasijal na obeorju Kočevja. Zločlnake komunistične tolpe so se približale mestu, ga v mraku obkolile in čakale povelja ... Spokojno tiilno noči so ob 11 ponoči omenjenega dne presekali prvi komunistični streli. Nemci in domobran-ci so enakovredno odgovorili ln neenaka borba se je začela. Hrabri Šentruperčani in Šentjernejčani Domobranaka posadka v Kočevju, v kateri so bili sami Šentjernejčani In Šent-ruperčani, je skupno z nemško poetu d k o že prejlnjl dan zvedela za napad. Zato so komuniste pričakovali na položajih okrog Kočevja. Zasedli so železniško postajo, vodovod, študentovskt dom, tekstilno tovarno, Rudnik, blok proti Ljubljani in še druge mestne predele, Komunisti »o navalili * ogromno silo, V napadu «o sodelovale Šercerjeva brigada, Tomšičevo. Gubčeva in preostanki Levstikovo ter XIII. Udarne brigade (Lo-ika brigada) Računajo, da je napadlo okrog 3.000 komunističnih banditov, Pomagali so jim hrvataki komunisti, posebno veliko ie bilo badoglievsk« bandit-k!(c klike, ki se — ne vemo iz kakšnih interesov — bori za »osvoboditev slovenskega naroda«. Izdajstvo železničarjev B.-tnditl so na vseh sektorjih ostro napadali. Domobranci so ognjevito in Se odločneje odgovorjali. Razvila se jc ogorčena borba, ki ni prenehala niti za trenutek. Podnevi in ponoči so komunisti napadali z nezmanjšano silo. Domobranci so na položajih brez najmanjšega malo-dušja vztrajali. Ves čas borbe na položajih so odločno in enakovredno vztrajali v srditem dvoboju strojnic in lahkih mi-nometov. Skoraj ni bilo trenutka, ko no bi pretresel ozračja grom granatnih eksplozij. Na umik • poloiaiev niso mislili. A zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Za v začetku borb so domobranci onazili n a železniški postaji nervozno pfetekanje železničurjev. Pa se niso vznemirjali. Imeli so dovolj opravka z banditi. ki so posebno v petek opoldne pritiskali na naše položaje s silovito moč-io. Prav v tem trenutku naiostrejše bor-b? so železničarji začeli streljali domobrancem v hrbet. Na tem sektorju je bil nujen i:mik in s tem je bila obrambna črta okrog mesta pretrgana. Zahrbtni napad železničarjev je komuniste podžgal, besno so navalili na vse položaie Pritisk je bil nevzdržen. Domobranci so morali obrambno črto skrajšati. V popolnem redu vzorne voja?k# discipline so izvedli potrebni umik na drugo črto, odločeni. da jo drilio do konca. Komunisti so zdivjali v predmestje, kričali kot obsedeni, na vse grlo vpili »juriš« in še bolj divje streljali. Navdušil jih ie prvi uspeh. Mislili so, da je zmaga že njihova in da jim je pot prosta Pa so naleteli na trd obrambni zid. Strašni ogenj iz strojnio jc v skupinah kosil bandite, ki so jurišali po praznih ulicah. Zaman so se trudili komunisti ,da bi vdrli v središč« mesta. Domobranski junaki, ki ne poznajo strahu pred kričači, ki «« ne boie nobenega ogrva iz pušk in strojnic, so jih vselej vrgli nazaj. Vsak poizkus vdora je bil krvavo plačan. Cele grmade trupel Tako je trajala ogorčena borba že en dan in eno noč. Ta neuspeh je bandite razbesnel do skrajnosti. Začeli so zažigati hiše. Odprli so hud ogenj iz težkih mino-nietov na domobransko obrambno črto. V množicah so komunisti pritiskali skozi je ogenj težkih minomatov. Zaradi duš«- Caz tisoč granat je padlo na grad, ki je čega dima tn pa prehudega ognja so I bil proti koncu borb že čisto porušen se domobranci umaknili v poslopje gradu, kjer je bila nemška posadka. Pri tem umiku so komunisti po naključju ujeli dva domobranca. Živa so pekli, ju pretepali s puškinimi kopiti In nazadnje — seveda ubili. Domobrancem v opomin, kaj jih čaka, č« bi se vdali. Komunisti so ob tem uspehu postali naravnost blazni, brezumni Skoraj eel dan so se vrstili skupinski »jurlii« ns grad. Pa smrtonosna setev strojnic in brzostrelk jih je v množicah podirala. Da bi barikade le povečali, so komunistični zločinci, pobirali vozove in konje, vprežene konje so pretepli In jih splašiH, da so drveli po ulicah proti gradu. BrambnI ogenj jih je tpodbil, Ulice so spričo tega početja postale Že skoraj neprehodne. Ropanje po hišah V ralediu so banditi pobrali vse preostale raošks in jih odvedli s seboj. Pobrali in oropali so ljudem, kolikor jih je pač Se bilo v mestu, vsa živila, ne glede na premoženjsko stanje ljudi. Vsepovsod £0 se dvigali ognjeni plameni zažganih poslopij, od vseh stkani se je razlegala divja pesem komunistov ln domačih te-rencev. Na tem mestu naj omenimo še to, da so komunistični ljudje precej v začetku borb bežali Iz Kočevja h komunistom, pošteni pa so se skrili do konca borb. Nepremagljiv odpor domobrancev A posadka v gradu se ni podala. Grad je bil nezuvzeten. Banditi to pripeljali Domobranci so se držali za preostalimi razvalinami. Potek borb je postajal kritičen A na kakršno koli vdajo ni nihče niti mislil. Vsi so bili odločeni, da so branijo do zadnjega, Pa ie ni bilo treba, Odločilni nastop nemške vojske V najtežjem trenutku »o so nenadoma pojavili na ulicah nemški tanki, ki so od vaeh strani lomastili v mesto proti gradu. Nastala je za komuniste prava katastrola, Domobranci «o naredili Izpad in s« pognali na komuniste, Nomški tanki so ksr gazili po grmadah bandjtskih trupel. Preostanki komunistov so v divjem neredu bežali Dokler so bili v območju ognja strojnic in lahkih minome-tov, se jih je bora malo rešilo- Padali so kur v množicah Z gotovostjo cenijo komunistična izgube okoli petsto žrtev. Gi-vili govorijo celo, d« j« psdel »divijijski« komandant«, ki so ga komunisti slovesno pokopali, Če« Rinžo so g« prepeljali s splavem. Domobranci so imeli v tej neenaki borbi malenkostne izgube. Padlo jih je malo število, okoli šestdeset je lažja ranjenih. Kočevske žrtve so maščevane Značilno za ta komunistični poraz je, da se je odigral prav na tistem mestu, t. j. v Kočevju, kjer je padlo toliko nedolžnih slovenskih žrtev. Sedaj so te žrtve maščevane. In tako bo maščevana tudi vs« ostala množica ubitih Slovencev ln Slovenk, ki so padli izpod zločinske roke komunizma, dokler ne bo komunizem sam iztrebljen iz slovenske zemlje. Izropano in požgano mesto Lice Kočevja je dokaj žalostno. Mesto je skoraj popolnoma prazno. Mnogo lju- 1 di je zbežalo z banditi. Ostali so samo . pošteni Slovenci Vse niesto 'e t<»meliito I i»ropano. i.l,UK..t»M «. '.»K!*'! % l .1. »',1,'r. i,..(..I hH-fdiLe, V">»/» v t Al [ uf«pk. Ogeni po drugih poslopjih se je razširil sam in zajel obsežne predele mestnega oentrs, kjer je Kočevje porušeno od granat, požgano od banditov. Po ulicah leže kupi zmrcvarjenih trupel tolovajev, konjev in mul, polomljeni vozovi in orožje. Krvavi sij komunističnega divjanja se počasi izgublja, nad mestom plev« smrt. Njena ietev je končana. Gospodarji položaja pa so ostali junaški domobranci. Junaški borci iz Kočevja bo komunističnim zverem pokazali, da je njihove krvave svobode konec, da tudi še po t1-septembru žive junaki — ln teh jo danes celo več kot pred 8. septembrom —, ki stoje t vs«mi močmi in b,.inil;u »v"lin domov, svoje zemlje in svoje vere. Znani junaki iz Št. Ruperta in Št- Jerneja so pokazali, da jih ni niti najmanj volja umreti, dokler ne stro komunističnega zločinstva, ki si je drznilo s svojim početjem oskruniti naša tla. IzvojevaU so prvo domobransko zmago. Zaskrbljenemu, trpečemu ln ponižanemu ljudstvu so dali očiten dokaz, da so vredni njegovega zaupanja. Dokazali so nezlomljivo višino in veličino vojaške - domobranske morale v tej idejni borbi in pripravljenost, da sprejmejo vso težo borbe na življenje In smrt! Naš narod hoče živeli in živel bo! Domobranci so nm porok lepše, srečne bodočnosti, » Vpiti in klicati moram, prilično ali Ljubljanski škof dr. G. Rozman ponovno obsodil brezbožni komunizem: »Do zadnjega bom trdil in učil, da je brezbožni komunizem največje zlo in najhujša nssreča za slovenski narod« Razkrivajte komunistične nakane Ljubljana, 14. decembra. Dobili snto opozorilo, da razni komunistični elementi izrabljajo temo ln prizadevajo nevšečnosti mirnemu prebivalstvu. Ustavljajo mimoidoče, se predstavljajo zn člane policijo ter zahtevajo od njih legitimacije, hodijo po vežah in snemajo Imenike strank itd, Prebival stvo snmo mora pomagali, da se ti zločinci čimbolj razkrinkajo, zato naj Jih javi policiji. Lo skupni napori vsega prebivalstva bodo mogli do dna raz< krinkali komunistične nakane. Podle komunistične spletke Od več strani smo že dobili poročilo, da se begunci z dežele od strani neka terili ljubljanskih krogov načrtno bojko tiralo, smešijo, prezirajo In zaničujejo, Sedaj pa so jo dognalo, da ti krogi uprizarjalo lo sramotno početje po navodilih vodstva komunističnih tolp. Zaplenjeno je bilo namreč, pismo vrhovnega komunističnega poveljnika Matijo, kjer ta kolovodja naroča, naj se v Ljubljani organizira načrtno hojkotlranjo In smešenje podeželskih beguncev. Dobro vemo, zakaj to komunistično navodilo, in prav je dn se je akcija nekaterih ljubljanskih krogov nasproti beguncem razkrinkala. Tako bo lažje zavzeli stališče do tega zločinskega početja. Na Miklavževo nedeljo dne 12. decembra le Imel ljubljanski škof dr. GregoriJ Rožnian v stolni cerkvi govor, v katerem je med drugim povedal tudi naslednje: Vam, dragi verniki. Je božja Previdnost v najtežjih Čnslh, kur Jib Jo naš narod doživel, postavila mene, brez mojih »Udaril liom pastirja in razkropile so ( fn ta nevarna zmota jo brezbožni koinu-lioilo ovce fredoc (Mt 2(1, 81). Te besede j nisem. Vpili, klicati in učiti morum, da starozaveznega preroka uporablja tudi Kristus zase In za apostole in njihove naslednike. Udarita pastirja, to Je, uma-žite škofa, prlgnusite ga vernikom, da se bodo obrnili od nJega, ga zaničevali kot narodnega izdajalca, kot protlnarod-negu človeka itd. pa se bo čreda ra/. •od doživel, postavila mene, brez mojih kropila ju Jaliko jo bo ropati in uni-saslug in proti pričakovanju. Služba Sko- I jh^ i fovn: čuvati in voditi vašo duSc, Je vedno težka, a v teh časih stokrat težja, in verjemite mi, da me teža škofovskega križa 6ilno tare in me v duši žge zavest težko, pretežke odgovornosti. fckof je postavljen na vidno mesto — na svetilnik. V6i verniki ga vidijo in opazujejo, sodijo ga dobri verniki, vdani in poslušni, pa tudi nasprotni in sovražni ga sodijo in obsojajo. Izpostavljen jo kritiki, pravični in krivični. Kako v teh zmedenih razmerah sodijo meno, vašega škofa, oni kakor drugi, vesto Ic predobro. Slišite le sodbe in obsodbe: da sem največji izdajalec, da IKimugam uničevati lastni narod. Knj vse so govorili iu zatrjevali o meni! Ne bi o tem govoril, da me niso verniki satnl naprosili, naj vendar proti leni klevetam kaj rečem. Doslej tega nisem storil, saj nisem bil užaljen, niti Jezen, niti me ni bolelo. Čo sem slišal novo laži. V teh težkih Čnslh mi jo bila v zabavo neverjetno živahna domišljija nekaterih ljudi in šo bolj neumnost tistih, ki so to izrodke domišljije verjeli — in še kako verjeli! lu morda še verjamejo. Bral pa sem v tem času listo svetega Pavla, tega najbolj gorečega i:i najbolj svetega škofa. In sem videl, da so njega Koriiičani prav tako klevetali in obsojali. Kaj jim Je odgovorih »Meni pa jo prav malo mar, dn me sodite vi ali človeško sodišče... Gospod jc. ki me sodi« (1 Kor 4, !i in 4). Za škofa ni merodaj-no in odločilno, kako ga ljudje sodijo — od ljudske sodbe nI in no bo odvisna njegova večna usoda. Dasi se sv. Pavel pred Korlttčanl ni maral zagovarjati, ker jo imel to za nespametno, je končno le moral odgovarjati svojim klevetnikoin in je ob koncu svojega zagovora zapisal: »Postal sem nespameten, vi sto me prisilili« (2 Kor 12, 11). Kako prisilili? Nasprotniki Pavlovi so s svojimi klevetami uspeli, da so vzeli Pavlu pri Kor in ran i h ugled in spoštovanje tako, da je bila nevarnost, da ga ne bodo več poslušali in ne sprejemali več njegovih naukov. Tu pa Jo sv. Pavel nastopil za svojo službeno čast, za ugled svojega apostolskega poslanstva in pokazal vso lažnivost in zahrbtnost nasprotnikov In naštel dovolj podrohno, kaj vse jn storil, žrtvoval in pretrpel za vernike po tolikih deželah, kjor je oznanjal Kristusov nauk. In tudi med Korin-čntii. Tako je sv. Pavel prisilil nasprotnike k molku, vernike pa prepričal, da njihovim lažein niso več verjeli. To jo storil sv. Pavel ne zn svojo osebno čast, ampak za ugled svoje apostolske službo, da je mogel še naprej uspešno širiti kraljestvo božjo tudi v KorinUi. In glejte, zn to gre tudi dano« pri nas! Malo ml je mar, kako kdo sodi ali obsoja moio osebo; ne bi se zmenil za to, niti besedice lil o tem no govoril, najmanj šo na tem svetom kraju, a tu gre za ugled in čast škofa, ki je za pastirja in učenika postavljen. Namen nasprotnikov ni ogrditl tnojo neznatno osebo, ki io brez pomena, ampak ogrdlti službo škofom vzeti iz vaših src spoštovanle do škofa, da gn ne bi več poslušali, da bi odklanjali njetrove nauke, se no dali več od njega voditi v verskih in nravtiili zadevah, ne več voditi po potu božje resnice in božje volje v srečno večnost. Tako škofa oklevetajte, potem pa nnj govori, kar hoče, soj ga nihče več poslušal nc bo, nihče nm ne bo verjel. Moja službena dolžnost, otl Boga ml nnložena, jo, da vam oznanjam resnico, pa naj bo komu prav ali ne, da preganjam letno zmot in laži in prižigam luč božjih resnic, da vam sveti na poti živ-1 jen ja. To niorain delati zvesto, če ne, bom poklican na strog odgovor, bom obsojen pred sodnim slolom božjim. Ukaz imnm od Boga: Pojdi iu uči... kakor apostoli. In še posebno danes, ko so širi toliko zmot, volja povelje božje Izniju: »Vpij in ne janjaj« (Iz 58, 1). In ne smem se strašiti tistih, ki ml zaradi tega grozijo z mučenjem in smrtjo. Vpiti in klicati moram, prilično ali noprilično, in zavračati zmote. No zmot, ki so pred sto, petsto ali tisoč leti be-gale vernike, nn zmot. ki so morda nevarne v Franciji ali Španiji, ampak zavračati mornm zmote, ki so dane« nevarno slovenskim vernikom, ki dano« motijo glave in srca slovenskega naroda. Iii slovenski ljudje vsaj k pravi pameti prišli in se rešili pogina, če že nočejo sprojeti vsega jasnega in rešilnega nauka Cerkve. V to me sili ljubezen do vas in do vsega narodu, ln la ljubezen, ki ima korenino v božji ljubezni, me sili, da dolžnost učenja vršim tudj^ tedaj, če bi moral šq toliko trpeti. Pripravljen moram biti in senil S sv. Pavlom vam ponovno zatrjujem: »,la» pa bom prav rud vse žrtvoval, tudi Kainosta sebe popolnoma žrtvoval »a vnEo duše. tudi fe bi ms vi tem manj liiihili, čim bolj vas ljubim« (2 Kor 12, IS). Da satan in nlogovi pomočniki tudi liodoče ne hoa ranjene vojake. Salonski orkester lz Žalca jo te dnt priredil koncert za ranjene vojake v Rimskih toplicah. Na koncertu je nastopilo tudi vrč umetnikov, ki so sedaj v vojaški službi. V ptujskem okrožju deluje sedaj 410 nemških jezikovnih tečajev. 1» llrvn&kc Zboljšanje kanalizacijskih naprav v Slavoniji. Hrvatsko notranjo ministrstvo je zaradi zboljšanja Kanalizacijskega omrežja nu področju Bič-Bo*ut-sko vodne zadruge razlastilo 287 zemljiških objektov. Nu razlaščenem področju bo omenjena vodna zadruga izkopala stranski prekop, s katerim bo v znatni meri spopolnila že obstoječo kanalizacijsko omrežje. L novim prekopom bo hrvatska državna upruva izsušila obsežne površine plovnega ozemlja ler ga pridobila za obdelavo in pridelovanje žita ter industrijskega rastlinstva. Več povrtnine za hrvatska nieslu. Hrvatski gospodarski minister je po-zvul podeželsko ljudstvo, naj zaradi prehrane tuko poježelja kit kor mestnega prebivalstva v prihodu jem letu še poveča proizvodnjo žita. 1 o njegovem naročilu je treba tudi pridelati več krompirja in stročnic. V vseli mestnih okolicah pa gospodarski minister svetuje ter nuroča, naj se kmetje šo v večjem obsegu bavijo /. vrtnarstvom in pridobivanjem povrtnine, ila I »odo ?. njo posamoznu mestu v prihodnje šo bolj založena. Nove hrvatske earinarnicp. Hrvatski finančni minister je ukinil 'dtišeda-nje carinarnice v Kntnu, Omišu, jelši in Orobiču ter jc namesto teli ustanovil nove v šlbcniku, Splitu, llcrte0'iio-vem, v Kotoru in Zadrti. Split ima zopet svoj dnevnik. Po zlomu badogljcvsčine v Splitu in osvo-lioditvi Dalmacije je v Splitu >opet začel izhajati dnevnik »No\a D')b*<«. NDH dve leti v protikoiminističnein bloku Ob drugi obletnici pristopa NDH 'k protikomunistični zvezi je hrvatski prosvetni minister dr. Makanec Izjavil, da jo najvažnejše vprašanje današnjih dni na tem prostoru še vedno borba proti komunizmu. Od uspeha te borbe je odvisno, če bodo v bodoče majhni narodi lahko živeli res svobodno ali pa samo kot sužnji mednarodnega judovstva in komunizma. Ustanovitev zemljepisne družbe v Za-grcliif. Ob navzočnosti hrvatskega prosvetnega ministra je bila v Zagrebu ustanovljena zemljepisna družba. Za predsednika jo bil izvoljen prof. F. Lukas, za stalnega tajnika pa prof. N. Peršič. Novo ustanovljena zemljepisna družba Ima nalogo načrtno združiti delovanje vseh hrvntskih zemljepiscev. Kot osnovo za obsežno zemljepisno zbirko Jo general fltancer podaril novoustanovljeni zemljepisni družbi 53 specialnih zemljevidov, ki so nanašajo na sedanjo hrvatsko državno ozemlje. Otroci brez staršev — državne sirote .Pri divjanju komunističnih tolp po Bosni iu ostulih hrvatskih krajin je vse polno otrok izgubilo očete in matere. Zu vso to osirotelo mladino sedaj skrbi hrvatska država ter jo je s posebno zakonsko odredbo proglasila za državne sirote. Če so otroci še man jši in o sebi ne morejo dati nobenih podatkov tor tudi za svoja imena še no vedo, jim bo ministrstvo za prizadete kraje in zu obnovo teli krajev dalo hrvatska nacionalna imena. Isto ministrstvo bo za tc otroke odločalo tudi o verski pripadnosti, kakor tudi o letnici njihovega rojstvu. Pri manjših otrocih, pri kuterih rojstni podatki ne bodo znani, bo omenjeno ministrstvo določilo 10. april 1941, t. j. dan ustunovitve NDH, za njihov rojstni dan. Velika spokorniška procesljn v Zagrebu. V nedeljo, dne 31. olvtobru, je bila v Zagrebu velika spokorniška procesija, katero je vodil sum zagrebški nadškof dr. Stepinac. Verniki so med procesijo prepevali nabožno pesmi in molili rožni venec. Huda kazen zn kvnrtopirce. Policijska oblast v Zemunu je nujstrože prepovedala igranje kart v vseh javnih prostorih, kakor tudi po privatnih domovih. Zn prekrške to odicdbo so določene zelo stroge denarne in zaporne kazni. Lastnik javnega lokalu, v katerem bi se šo nadalje igrale karte, bo poleg denarne globe in zaporne kazni izgubil tudi dovoljenje zu izvrševanje dosedanje obrti. Priprave /a graditev Hrvatskega doma v Petrinji. Hrvatsko prosvetno og- namesto umrlega državnega svetnika njišče, ki se" je ustanovilo pred letom Reinhardtn bankirja Kurta von Schrii- dni v Petrinji. jc pričelo graditi hrvot-. . . derja. Kurt von Schrdder je lastnik banČ- • ski prosvetni dom, v katerem bodo ime- kupijo z u svojo delavce bele moke v i no hiše J. Stcir. ia predsednik kiilnske j 1» svoje prostore vse petrinjske hrvat-j neomejeni količini. I okrajne gospodarsko zbornico. | ske prosvetne organizacije in ustanove. Ne seblte smrek in jelk po nepotrebnem Vgako teto se pred božičem Ijllb-Jjanski fr» /filoii r. vsem potrebnim, Vsr nam služi »n Dra/novanje najlepšega pra/nika. Tgdi lelos so okoličani' yv. prine*!) nrve k"*«re inalm zu jaslic«, na stojnicah /c noje pastirci in ovčke, ki težko čakajo, \Ja b! dobile mesto oh mulem hlevčku v Rohkovem kotu. kjer družina v^ako leto poslavlja jaslice Dnjjfo )pia ie bil prirejen vedno tifdi =emc nj božičnih drevesc, ki so jib fjova/ali od blizu in duleč na Kongresni trg. i>e tedaj je vedno Lilo oblastveno določeno, kje in kako naj se sekajo božična drevesen, da ne bi preveč trpeli Ljubljani najbližji gozdni nasadi, I udi letos bi bilo lepo, če bi vsi, ki bi »i poleg jaslic boleli oskrbeti ludi drevt>*ce, lahko izbrali primerno smrečico na trgu. Ker na moramo ii|vo-števnti, da je letos Ljubljana navezana lo na najbližjo okolico, bi bilo prav, da «e odpovemu temu razkošju, zlasti še zato, ker bi še bolj trpeli gozdni n««adi v bližini Ljubljene, Koliko dela in koliko časa je treba, tla zraste božično drevesce primerne velikosti! bi boleli letos ustreči vsem željam, bi bilo treba 5p bol) razredčiti Že tnko liudo okleščene gozdove ljubljanske okolice. Krr je Vaj lahko pomagati drugače, bi predlagali, da letos mladih smrek in jelk ne »pkamo za božična drevesca, t,a drevesce uporabimo le odpadke smrekovih in jelkovih vej, ki jih imamo že pripravljeno knkor koli, recimo, ker jr hilo treba podreti ne-kuj velikih jelk ali podobno, Mladega drevja naj se ne loli nihče, Polen tegn naj vsi tisti, ki bi morda najbolj potrebovali zadužkn p prodajo drevesc, /a božič izkoristili tudi tnko posrečeno domaČo obrt Izdelovanja butaric. Saj bi se prav tako lahko podobno knkor butariee za cvetno nedeljo daln iz gozdnega zelenja in lesnih odpadkov sestavili in povezali mala okrasna božična drevesca. Tudi pre|šnia leta smo že videli, da so bila eenejšn drevesca povezana iz posnmeznlh vejic. Zato >ii«> bila nič slnb?a, trdna pa tudi dovolj. Upamo, da bo ta skromni predlog v korist zeleni okolici mesta l.jubl|u-ne nulelel povsod na sprejemljiva ušesa iu ubogljive roke. Ker daljnja okolica ne more priskočiti na pomoč ? zadostno množino primernih božičnih drevesc, ni trebn z.nlo do zadnjega izrekali mladih jelk in smrek v zelenem vencu, ki obkroža Ljubljano. Nn) bi vojnim razmeram odgovarjalo ludi okrasje božičnega razpoloženja. Zadovoljimo se i jaslicami, kj jih lahko napravimo le z mahom, ki pa je po v. sod več ko dovolj. Varčnemu bo ta predlog gotovo šo posebej všeč Za dunuAiiji dnu Koledar Sreda, (?, grudna; IV, kvatre; Kristina, devicu; taustln, mučenec. Četrtek, 16, grudna: Evzeblj, *kof in mučeneo;' Adclajda, cesarica; Albina, devica in mučenica; A do n, škof. Dramsko gledališč« »Kavarnica«. Ited Sreda, ob 16.30. Oporno gledališče Zaprlo. Kino »Matica« »Glas srca«. — Predstave ob t' 17.50. Kino »Union« »Moja ženka Rezika«, Predstave ob 15.30 io 17,30, Kino »Sloga« »Želim si ljubezni«. — Predstave ob 15 in 17, Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril-Metodova 43; mr. Trnkoczjr ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Vsakdanja ljubliana po kronistovih zapislO Prijava pomočnic za prvo pomoč po hišah Dodatno k naši notici o prijavi pomoč-Jile za prvo pomoč po hišah, sporočamo zaradi boltšega umevanju še naslednje: V Ljubljani je še veliko število že izvež-banih samarljank, katere so pa niso javile za samarijansko službo v rajonskih postajah, določenih za nudenja prve pomoči. Te Izvpžbane sumarijimkc so deloma poslala gospodinje in matere, deloma so pa kako drugače ovirane, da ne morejo sodelovati pri javni zdravstveni protiletalski zaščiti. Poleg leh je bilo že v predvojnem času Izvežbanih v kratkih tečajih tudi večje Število osob, ki sicer jilma|o samarllanske diplome, a so von-dflr za sito izveibane za prvo pomoč. Ti dve skupini oseh bi v prvi vrsti prišli v poštev pri nudenju pomoči ranjenim in nenadno obolelim v hišnem zaklonišču. Hišne gospodarje, oziroma starešine vabimo, da pri določitvi pomočnic za prvo pomoč po hišah v prvi vrsti upoštevajo ti dve skupini že izvežbanega osebja In pn prijavijo, Tam pa. kjer teh izvež.ba-iilli oseb ni pridejo šele druee pripravne osehe v pošlev. Prijave se morajo oddajali vsak dan v Mestnem domu na mestnem fifcikatu od 10 do 12. S prijavami naj | flp pohiti tako. da bodo »sključene do 22. t. m. Ob prijavi na mestnem fizikatu bodo tečajniki zvedeli za začetek prvega lečaja. ki je za sedal določen na 2. jan. 104 I, od, 0 do 11 dopoldne. Tečai bo obvezen za vse one, ki ga doslej šo niso posečali. Izplačila vlog bivše PH v Beogradu Poštna hranilnica v Ljubljani i« na podlagi odobritve šefa pokrajinske uprave VIII it. 4537-2 z dne 3. XU. 1943 s 8. I. 1944 pričela izplačevati na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivšo Poštne hranilnice v Beogradu. ki irnaio svoje bivališče oziroma sedež v ljubljanski pokrajini in ki so prijavili svoje vloge v 1. 1941., mesečno največ do 500 dinarjev oziroma 190 lir. Podrobna navodila »slede načina in vrstnega redu teh izplačil bodo naknadno objavljena, • Literarni večer najmlajših. V soboto, 18. decembra t. 1.. bo ob petih popoldne v frančiškanski dvorani v korist zimsko pomoči literarni večer najmlajših. Na literarnem večeru bodo nastopili najmlajši O čudovitih zgodah in nezgodah »lavnega poiiiorSčuku Oullivcrja pripoveduje knjiga »Med pritlikavci in velikani« Pn SvviTtu priredil Tone Glavnn. Slike narisal J. Hotni ti. 10« strnili. Cena vezani kn.iiiri 38 lir. Otroci! C o si želite lepih in nnpetih zgodb, sezite po tej kujtgl. Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5 — Miklošičeva ccsta 5 pisatelji, kl so doslej objavili svoja dela v raznih dijaških ln drugih revijah ler časopisih. Nastopili bodo: Stanko RraS. ko, Ljenko Urbančič. Nikolaj Jeločnik, Pavle Oblak in Marjan Gorjup. — Ve-čer ho poživila s svojim nastopom tudi nadarjena violinistka gdč, Jelka Stu-ničeva. Auio prevozi ln zbirni vagoni AUTO PREVOZI na progi Li»bliana- Trst in obratno 3 krut tedensko. REDNI 'ZBIRNI VAGONI po železnici Milana direktno v Lnbl »no. Vse Infermsoje pri „PAKEr0SPED" Kolodvorska ulica 41. Zgodovinski paberki 15. grudna: 1840. leta Je dal Ludvik Filip p-.e-nesli Napoleonove telesno ostanke z otoka Sv. Helene v Južnem dolu Atlantskega oceana, kjer Je veliki mož leta 1821. umrl, v Invalidski dom v Pariz. 1846. leta »o izšlo Preiernove Poezije z letnico 1847. Pesnik je sklenil že lela 1836, da bo Izdal avoje delo v posebni zborkl, pa je okleval do maja 1840, ko jih jo predal cenzuri. 91 Radi bi za božič napravili v c s ti i e sinit, hčerki, hcčukiu pa ne veste kako, ker mnogo no morete utrpeli. Za 35 lir dobile ic krasni roman z 200 slikam i »IVANHOE« 1848. leta Je novi avstrijski cesar Frano Jožef, kl Je Se v nastopnem proglasu obljubljal svojim narodom svobodo in enakopravnost ter sodelovanje njihovih zastopnikov pri zakonodaji, potrdil Srbom »klope karlovške skupščine. Marčni dogodki ua Dunaju »o vzdramili tudi ogrske Srbe. Sklicali so v Sreniake Karlovce narodno skupščino, katere se jo udeležilo tudi hrvatsko zastopstvo. Z ogromnim navdušenjem j" skupščina proglasila Srem, Banat in Bačko zn srhako »Vojvodino« in izvolila za vojvodo ogu-llnskega polkovnika Štefana Šuplikca, karlovškega metropolita Josipa Rajačlča pa povzdignila za patriarha. Navdušeno so Srbi proslavili zvezo s Hrvati ter poslali odposlanstvo k cesarju, da bi skupščinske sklepe potrdil. Dvor je omahoval, ko pa je prišlo na Ogrskem do upora, je srbske zahteve sprejel, novi cesar Jih je pa uzakonil. Dramsko gledališče Sreda, 15. decembra, ob 10.30i »Kavarnica«. Red Sreda, Četrtek, K. decembra, ob 16: »Cvrčok za peč- Je«. Red Prvi. Petek, 17. decembra: Kaprto. Sobota, Iti. decembra, ob IG: »Normanski Junaki«. Kod Sobota. G, (lolillnl »Kavarnica«, komedija v treli dejanjlb. Osebe; Kldolfo, kavarnnr — Lipah, dou Marzlo — Cesar, Eugenlo, trgovec — Jan, I,eaudra, prof — Raztresen, 1'la-eida, njegova žena — Kraljeva, Vlttoria, Eiigeuijova Jena — Ilazbergerjevo, Llsaura, plesalka — Panllov«, Pandolfo — P, Kovlč, Trappota, Oiovaunl, Bertinl, natakarji: Mil' finski, Vartjonlk, Podgoršek, hrlveo — Go-rinSek, stotnik — Brezigar, krčmar — Blaž. Režlsor J. KovlC, eceuograf inž. E. Krtini- Operno gledališče Sreda, IS. decembra: Zaprto. Četrtek. II decembra, ob 10: »OrtcJ In Ev- rldtka«. Red Četrtek. Petek, If. decembra: Zaprto. Sobota, IR. dfeemhra, ob 18: »Melodija srca«. Opereta, Krstna predstava. Javen. Ceno od ti Hr navzdol Ch. W. Ulitek »OrteJ In Eurldlka«, opora v potih dejanjih. Snov opero je mltolo-tka zgodim o pevcu Orfuju ln njegovi Iju-betnl In ivestohi do soproga Evrldiks. Osebo: OifeJ - Oolobova, Eurldlka - Vldall-jeva, Amor — Hihitava. Dirigent D. Zebre, reiisor O. Debevee, koreograf P. Oolovin. Zanimiv dogodek v Operi bn enbntnn kritna preditnva Oregorčeve operete »Mo lodlja «rcm. To ufilnkovlto dolo, kl je pl »ano v slogu Jlngerske (rlasbe, obeta postati velika prlvlačnoat la operetno občinstvo. Elegantno Okolje, v kntrrcm 8« dejanjo dogaja In Številen ansambel v pestro so mo-njaJoCth prlaorlh, nudita veliko mnogoterosti. v clavnlb partijahj Mlejntkovn, fu den, BarbtSeva, M. Sancin, Pollčeva, Go-rlnSkova, Peček. Hlavčeva. Milčinikl. p. Ko-vič. P, Juvanova, KoSlrjevB Itd, Dlilgcnt J. Orogore, retlsor E. Frellh, koreograf lnl. I'. Oolovin, scenograf Int. Franc. Radio Luibli?»na dnevni spored za 15. december: 1.30 Jutranji koncert — 9 Poročila nemSČInl ln elovenStlliU — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčtnl ln slo vonSfiinl — 15.15 Koncert zn razvedrilo — 14 I'oro$tla v nemSčini — 11.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemMInl |n slovenščini — 17.15 Popoldnnski koncert — 17.3» Otrolkn ura — 19 Komorna glashn klavir igra pianist Marijan Llpovick — 19-30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda zn naslednji dan — 19.45 Mala modigra — 20 Poročila v nemSčini — aO.lO Obisk pr| Jo-hannu Strnussu — 21 I.epl nnpevl — 21.40 Preuoa lr, Beograda — 22 Poročila v neiu-iičlni — 32,10 Glasba zn lahko ooč. OBIŠČITE VELIKO BOŽIČNO RAZSTAVO GALERIJE OBERSNEL Gosposvetska cesta 3 Vpoklici domobrancev V»l novo prijavljeni domobranci * Ljubljani, ki ho bili pr«glci]«iij od zdravniške komisijo slovenskega donio-branstva, naj se zglase 15. ilerembra i. I. ob d«veti'h dopoldne na ljubljanskem gradu, S seboj naj prinosejo jedilno orodje, poIrobšHne ia britja ler vse potrebno za čiščenje obutve jn obleke. Poveljnik, Za Zimsko pomoč Iz pisai-ue odbora ia %im*ku pomoč smo prejeli ob\«Milo: Prva ii vrst naših denarnih zavodov so je odzval« klicu Zimske pomoči Vzajemna zavarovalnica 1 tovn u,|eie?ite. z zneskom 150.000 lir, Prvi iz vrst zava- ' rovalnih uradnikov so bili uradniki za. varovainice Sava, ki so poslali za Zimsko pomoi 1HK.) lir. Prvi i* vrst bančnih uradnikov, ki eo poslali za Zimsko i>o-moč, so bili uradniki Zadružne gospo-durska hatiko z zneskom 4000 lir. Prvi izmed državnih uradnikov, ki jo |io«liil prlitpevok zn Zimsko pomoč, je t»i| pred-ednlk Akademije dr. Milan Vidmar * zneskom 1000 lir. — Prvi izmed nu»it-nih uslužbencev, ki je daroval za Zimsko pomoč, je France Lontbar, uslužbenec ccatne železnico, ki je poslal znesek 150 lir. Za informacijo glpile Zimske popioSi kličite: 47.71 (Int. 44)1 Prostori Zimske pomoči so v Purolnijovl ullei 0-1, levo. Denarne prispevka pošiljajte |k> čekovnih položnicah n« »Pokrailnski podporni zavod — Zimska pomoč« na čekovni račun 16.580. Darujte knjige in revije za domobrance Sle doma le pregledali avola predal« iu knjižne onmic? Uotovo imate v njih knjige ali revije, ki jih prav lahko darujete za slovensko vojsko. Knjigarne založbe, odzovlte se tudi ve prošnji slovenske mladino ter darujte našim hrabrim domobrancem primerne knjigo in revije in jim pripravilo e tem veselje v prostem času! Slovenska mladina lio zbirala knjig« in revijo ter razne igro za slovenske domobrance v nobolo. 18. dtcembre, od pol 3 do pol 5 pred lialačo Bate, pred trgovino Mayer in pre« kavarno Evropa. Dnevne novice Slovesna »vet» »mSa »adusnlea i »PoŠt ilie. OospoiU za pok. truovskim kaplunoiu (J. Marjanom K r e iu i a r j e m bo Jiribod-uji četrtek, 1«. t. ui., ob 7 v trnovski lup-nl cerkvi. Sv. mata indutllea ta pok. Froacem 11 o g 11 č » m bo v četrtek, lii. I- m, 7 v cerkvi Marijinega Oiuaiijeuja. VrijiUelJl tli znanvl vabljeni. Vernikom li »upalj* Uob. V četrtek. 10. decembra, bo ot> H v atolulci »v. Nikolaja peta črna mušn t »Itoli mo« sa preč. g. To-ma*H Zabtikovea, biviega dolgoletnega župnika v ltobu. Vsi varnlki tupntjo Rob ete valiljenl, da se sv. n.aSe »aduluiee go- 1» Srbijo Fronta proli komunizmu vedno vei|a in trdnajša. Po poročilih, ki prihajajo v Beorfrad ln Zagreb, ladajujo nemško čete komunističnim skupinam tako v Bosni, kakor v vseh ostalih balkanskih pokrajinah, silovite udarce. Od vseoovsod sporočajo razveselllve novice, da komunieti doživljajo poraz za porazom, da se razbite in demoralizirane njihove edinice skudajo sedaj rešiti z begom v planine, kar se jim pa le malokdaj posreii, ker jih na «ni strani stalno zasledujejo ln uničujejo nor.ilke In zavezniške fi^te, na drugi »treni pa povsod pri uničevanju sodeluje prebivalstvo prizndetih krajev. Po zadnjih nastopih nemSke vojsko io ie obzirne pokrajin« popolnoma očilčone komunlalov ter se poviod upostavlja redno življenje. Med drugim! področji |c n. pr. popolnoma očiSčen Sandžak ter je komunizem v njem popolnoma zatrt in uničen. Pri uničevanju in pobijanju komunistov sodeluje tudi srbika domobranska vojska, ki jo po prihodu v Sandžak, v katerem žive pomeSani pravoslavni in muslimani, izdala na muslimane poslanico, v knteri govori o strahotah in zver-stvih, ki so jih zagrešili komunisti tako nad srbskim, kakor tudi nad muslimanskim iivljem v tnmolnjlh krajih. Zato srbska domobranska vojska v »voji poslanici zagotavlja muslimanom prijateljsko losedstvo in pravo tovariltvo v orožju ler skupnem oboroženem nastopanju proti enajvečjemu sovražniku tako Srbov, kakor muslimanov, t. j. proti komunizmu, do njegovega kontnega uničenja. Tako komunisti s svojim blaznim in zverskim postopanjem proti miroliubn«-mu ljudstvu dosegajo ravno nasprotne cilje, kakor jih pa žele. Vse so organizira in zbira v skupno fronto za borbo proli njim in za njihovo končno uničenle. Kadi takega položaja je zavladala med razte-penimi komunisti splošna zmeda in zbeganost ter je prlllo na vef krajih že do medsebojnega obračunavanja, ker vsak vali odgovornost za poraze na drugega. Ponekod so komunisti začeli kar na veliko streljati »nezanesljive« elemente, t. j. prisilne mobilizirance, katerim očitajo, da so samo »petokolonci« v njihovih vrstah. Vse to dokazuje, da se vedno bolj bliža čas, ko bo komunizem tudi na Balkanu prejel svoj« gasluženo plačilo. Se. malt« laduFulea ta padlim domobrancem Fruneetoin M u k o v o e tu , dijakom dri. kitu. giiun., ho darovana v fetr-• tok, 10. deeoutbri, ob 7 v kapeli SlomSko-| vega zavoda. Poljanska cesta I. Vabljeni sle vil prijatelji In bočoIcI, da «e Je udelo-i tlte ter s tem dokaiote, da »nate eenitl njo-govo žrtev, kl jo je priucnid na oltar domovine. Ob obletnici smrti blagopokojnrgn dvornega svetnika Frnu.t Umit« bo bruna mata eaduiulea v petek, IT. t. m . ob H pil oltarju sv. Križa v frančiškanski cerkvi. V počastitev spomina pok. g. Avgusta Martiučič» jo daroval g. Auton Merlinr. trgoveo, Vlncencijevl konferenci za žnpntjo Marijinega Oznanjenj« .MHl lir. Bog plačaj! V počastitev spomin« pok. g. Avgusta Murtiučlča, člana upravnegi odbora, jo darovala Vzajemna posojilnica v Ljubljani Vlpeeucljovl kouferrncl tn župnijo Murlji-nega Oznanjenja &oo lir. Bog plučajl tole Glasbene Matlee bo Imela v tekočem toltkeiu letu prvi tlvs javni produkcij! gojenrev v lorek, Ul.. |n v eredo, 22. decembra. Obe produkciji bosta v oiull filhar-mnnlčnt dvorani. Začetek vsake je točno oh 17. Podroben »porod produkcij bomo priobčili. Zahvala. Begunci Ii St. Jerneja. Skoo-)«na In Kostanjevice, kl stanujejo v »oli na 1-edlnl, ee najlepSe zahvaljujejo Škofijski dobrodelni pisarni tn podporo v blagu tn dennrju. Obenem se tndl najlepi« zahvaljujemo ta lulklavlevo darilo v znesku 500 lir, kl ga Je podaril komandir 17 čete. Tudi ujetim nnjlcpta hvala. Z« »tare onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v japljevl ulici jo podari!« ga. Dlona Ocfranceselil 150 lir namesto cvetja nu grob ge. Vero Beijnk. Mestno županstvo izreka najloplejio zahvalo tudi v Imenu podplranih. Gledališki koledarček Je IzUel tudi za leto 1944 • bogatimi članki lu peatrluil ali-kanil. Posebej opozarjamo na žrebanje lepili nagradi Dobite gu v gledalllčit pri blagajni In hiboterjih ter v vseli knjigarnah In večjih trafikah. Za deslufckcljo ust In grla Pormleot p n s 111 e. Dobite v vsaki lekarni! >•11«na perua. nolj««. dobro ohrenjena lupuje po oaJMtJI dnevni eeal tvrdko EVb-ItK.SI Prr>eroo»e 44 Zahtevajte AMIDON tnblete proli glnvobolu, nevralgiji, gripi, influenci. dismenoreii in rcvmulizmu. Dobile jih v vsaki lekarni. Obvestila Slovenskega Rdečega križa Preselitev pisarne. Cllnvnn pisarna !n polzvtjtlovalnl oddelek Slovenskega Rdečega križa sta sc preselila iz Narodnega doma v prostore bivše Banco dl Roma (prej Češka Industrlaln« banko) na vogalu Marijinega trga ln St. Peterske ro-sle. Stranke se sprejemajo v uradnih urah od 8 do 12 dopoldne. Oddelek zn podpore povratnikom posule še nadalje na Oo5posvetskl cesti st. 2-11, noslnja za prvo pomoč pa na glavnem kolodvoru. Zahvale: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. univ. prof. inž. Kopilov Alekscj 100 lir, g. Filiplč Ivo namesto venca na urob g. Ludvika Avgusta '-*.H> lir. p. Rovšek Maks 50 lir, g. Božič Ivan 100 lir, Občekoristua zadruga namesto venca na grob g. Leopolda Tomažifa 225 lir, g. Prulesnik Jože 200 lir, družba In znanci kegljnškega kluba pod vodstvom dentisla g, Bevca 300 lir, gradbeniki-sluSatnlji namesto vcnca na grob prof. inž. Zelenka Franca 200 lir, nameščenci tovarne Dragotin Hribar namesto venca in v počastitev spomina pokojne gospe Bezjak vere 10C0 lir. Poziv! V pisarni Slovenskega Rdečega križa se je našel manjši znesek denarja, Kdor ga je izgubil, naj se javi pri blagajniku. KULTURNI OBZORNIK Ljubljanska Drama: Dickens: »Cvrček «a pečjo« (Premiera 9. decembra 1943) Spet se je vrnila v gledališče pesem in toplota, kakor io že dolgo ni bilo. Prišla je na spored preprosta zgodba o ubogih in revnih ljudeh, o dobrih in plemenitih srcih in zgodba o orez,i>bzir-nem, trdem In neusmiljenem gospodarju. Pred nami živi starček, ki slepi hčeri zakriva svoje uboštvo in bolečino, da bi ona laže živela, Je to tragedija dekleta, pretresljiva najbolj v nasprotju med resničnostjo in lepimi sanjami: v duhu vidi lep svet okoli sebe in sanja o sreči in ljubezni dobrih ljudi, Ko pa spozna resnično podobo sodobnega sveta, se v njej zruši vse. usahne ji tu Ji moč do življenja. Snmo o!> »reči svo|epa očeta in ob bralu najde snet opore, da jo spoznanje ne podre! Ob to ganllivo zgodbo je prislotiiena poezija srečnega in lepega zakona, ki ga spremlja cvrček s svo|o melodijo. Ob naših nodrtlh domovih In razdejanih ognjiščih nam je pri predstavi Cvrčka tožno in nekam hudo. V delu io loliko resnično in pristne dobroto, toli- ko ljubezni in domačo poezije, da še z večjo skrbjo trepetamo z,a avoia ognjišča. Vendar nI mogoče, da bt človek odhajal od lo predstnvo tak, kakor je šel k njej, če je le trohica dobrega še v njem. In v tem leži največja vrednost tega dela. Predstava je bila skrbno pripravljena in zelo lepo ubrana. V delu Je toliko tihega občutja, mehkobe in nenavadno vsnkdanja sreče, da je treba vso predstavo ubrati na en zvok, ki doni do konca. To po more le Debevčeva režija pri nas. Vse postave so enotne, druga z drugo in druga ob drugi žive čudovito življenje, lo redko je katera stopila korak vstran, ker še nI navajena, nll pa nič več navajena tiste smeri, kl Jo je že nekoč isti režiser v Drami kazal. Režija je ustvarila tisto toploto In tisto domačnost, ki so največje dragocenosti te j igre, I Osrednlo postavo dobrega, poštenega, plemenitega, a ubogega starčka Caleba j ie igral g. J. Kovlč. Z veliko ljuheznijo in natančnostlo jo izoblikoval lepo podobo. Gradil jo ' v vseh potankostih, celo v malenkostih, paradi teh drobnih t prijemov jo pn nekoliko trpela celotna propričevalnost ln tempo predstave, posebno v prvem dejanju. — John g. Cesarja ie lepa postava moža in ljubeznivega zakonca. Ta igra je vseskozi -re-nilšljena in lepa. Včasih me je la malo motil glasen smoli, kakor njegov smeh iz burk, ki malo preveč neprijazno trka na mirnost in ubranost tega življenja. Malo slabo Je bil ^rijot prizor med ljubosumnostjo in spoznanjem »ljubimca« v zadnjem dejanju, posebno pa še v prvem dejanju zadnli prizor, ko gleda v duhu življenje svoje Dodlie. Ta -oezija ni mogla prav ogreti inralca in je bilu bolj racilativ Vot pa najlepša doživetje. — Prisrčno podobo Dodke je ustvarila gospa fearičeva. Mehkoba in milina, dobrota in ljubezen, vsa naisubtilnejša čustva so našla v tej umetnici najlepši izraz, — Slopo Berto io igrala zolo pretresljivo gn, Juvanova. Ljubezen in hrenenenje po njej, sanje o sroči in grenko spoznanje — vsa Je tako globoko doživeto in podano lako iskreno in pristno, da mora najti pot do srca. — O. Grogorin je to pot ustvnril zelo živahno in simpatično poplavo mladega Edvarda. Njegovo spretno in neprisiljeno pretvarjanje, rnziffrann ln dobrohotna igra vodi dejanje k srečnemu zaključku. — G, M. Skr-binšek je ustvnril trdega, neprijaznega Taclatona. Ta podob« je kot izklesana, dofftiana v vs°'> nodrobnostih, izrazita v malenkostih, velika la enotna v ccioti. V v'«1 nlansah "ovori premlšljcnn kretnja in čudovito smiselna mimika. Prehodi iz enega čustva v drugo, resnično in namišljeno, so presenetljivi. — Gospa Levnrjeva igra Fiedlinsovo doživeto, mordn malo preveč pojoče enostnvno, njeno mater tra. Rnkarjeva, ki Je včasih lo malo preveč kričečo nasilna. A v celoti je to čudovito lepa predstava, najlepša božičpica v teh din h, predstava, ki nas tolaži in daje moči za življenje. J, P, j Primož Ramovš: Pihalni Irio za oboo, klarinet, fagot, Nu svetlo dala ! Akademska založba v Ljubljani 1 ki te v novem ravno kar izišlem imenikn Oglaševalec gtasovirie* 11'RASEK Znniskegf cesta ?'ll Ljubljana DELAVKO izvcžbuuo krpanja vreč na stroj, sprejmem. • Poizve se: liullusovo nabrežje št. 39, od 9 do 11 dopoldne. SNEZKE, GAI.OSE moške, decje, datnske, različne velikosti, moške ludi zelo velike številke, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6660. LJUBLJANSKI ZVON originalno vezan, prodam zn 1200 lir - in Zgodovino slov. naroda. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8659. KNJIGE znanstvene, tehnične, medicinsko in leposlovne, slovenske in nemške, novejše, kupuje knjigama Klein-mavr & Bamberg. Miklošičeva 16. SLUŽKINJO ali postrežnieo z znanjem kuhe, sprejmem. Ouletova ul. 33. POSTREZNICO za vsa hišna dela -sprejmem. Dobi sobico in plačo. - Slomškova 15-1., desno. GRADBENI LES rabljen, prodam. Prc-dovič. Poljanska 73. ŠTEDILNIK 2 pečici in 20 dimni Skin kolen, premer 118 mm, naprodaj. Zaloška c. 121. Ogled po 5 popoldne. ŽENSKO KOLO in otroški voziček kupim. Ponudbe na npr. »Slovenca« pod »Plačnik« št. 8640. sai Naročajte »SVET« ,EL KI\0 SLOG4 Original velikega Ufinega filma »Želim si ljubezni« Vesela pustolovščina mlade plesalke, jozz, smučanje in razkošne plesne revije V glavnih vlogah: Marika Riick. Viktor Sloni PREDSTAVE ob delavnikih ob U In II. Predprodaja vstopnici IEL KI IVO UNION 23-21 Duhovita komedija o zakonskem konflikta, ki ga je izzval mlad pisaiell i svojim romanom »Mflja ženka Rezika« Elfie Mayerhofer. Hans Sdhnkei. Rolf Weib. Madv liuhl itd. PREDS1AVB ob delavnikih ob 1I.S0 In 17.10. IEL KINO MATICA 22-41 Močna, globoko občntena drama talentirunega slikarja in milijonarjeve žene! Film za najbolj razvajeno občinstvo! »Glas srca« Tzborni karakterni igralci: Mnrlanne lloppe. Ermt v. Klippslein, Kari Kubimann, Eugen Kliipfer PREDSTAVE ob delavnikih: H In 17.S0I ob nedoljah: «0, 1S.5B, 15.50 In ob 17.501 ( mNiiiumiiiiigniiiii Kako so ljudje odkrivali rudna bogastva, boste izvedeli v peti Svetovi številki. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■OH K JASLICAM SPADA TUDI KNJIGA 0 JASLICAH« Daie navodila, odkriva vsebino. 100 str. 34 slik. — Cona 8 lir Dobi se v knjigarnah, naroča pri založbi ..Nova stvar". Rimski trg 3 Zahvala Vsem, ki ste našemu očetu, gospodu Juliju Kreku profesorju v pokoju bili dobri ob času njegove bolezni in vsem, ki ste ob smrti na kakršen koli način počastili njegov spomin, zlasti pa gospodom zdravnikom, čč. sestram in bolniškemu osebju kirurškega oddelka klinike v Ljubljani, kl so mu v bolezni z vso požrtvovalnostjo stali ob strani, izreka iskreno zahvalo žalujoča rodbina. Ljubljana, 15. decembra Zahvala Po volji Vsemogočnega sta odšla v večnost naša ljubljena žena, nenadomestljiva mamica, hčerka, sestra Itd., gospa Nada Sa;«c ro].Tomažič poštna uradnica Ker ni mogel preboleti njene smrti, je legel z njo v grob tudi oče, gospod Miros!av Tomažič poštni inšpektor v pokoju Cč. duhovščini, zdravnikom, darovalcem vencev in cvetja ter Vam, ki ste obiskali in spremili do groba naše najdražje, se najtopleje zahvaljujemo Odpustijo naj vsi, katere smo v naši boli pozabili. Ta dvojni udarec je bil za naša srca prekrut. Maše zadušnice bodo darovane v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 16. decembra, in v Trnovski cerkvi dne 18. decembra, obakrat ob 8 zj. Ljubljana, dne 14. decembra 1943. žalujoči ostali F. CHIESA 18 Bržkone Amarilis ni namenoma dosegla te spremembe, pač pa se je znala okoristi z njo. Med pogovor o vrtnicah in drugih predsednikovih ljubljenkah je vpletla to, kar ji j« ležalo na srcu. Starec je takoj spoznal, da deklica ne govori več o cvetlicah A ni ji segel v besedo Bil je toliko let sodnik in se je dobro naučil umetnosti, da je pustil drugim govoriti, čeprav je bila ta umetnost zelo težavna za njegov značaj. Moral je pustiti besedo sleparskemu in spletkar-skemu odvetniku po cele ure, z edino tolažbo, da si je lahko mislil: le blebetaj, živina Videl boš kako ti jo zagodem , Zdaj pa ie sedela poleg njega lepa, nekoliko prismojena deklica, z cvetko v roki. Pustil ji je. da ie povedala vse, ne da bi ji segel v besedo Am;