TRST, nedelja 8. julija 1956 Leto XII. - Št. 159 (3397) DMEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37-338 HR™?iI*'rV0: UL" MONTECCH! št. 6, 11. nad. — TELEFON 93-80» IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce,oletna 4100 tir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. SL JZ-3J8 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 - OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Z- vsak- mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zalozDa Slovenije, ine v sirim 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-I.t tel. 21-928, tekcii račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Tro Stavka kmečkih delavcev ker se v sredo začneio prekinjena podajanja S tem so sindikati ponovno dokazali velik smisel za odgovornost Neodv. social, zveza odobrava resolucijo PSI o postalinski politiki - Nennijev članek o poznanjskib dogodkih, in o notranji politiki Bundestag odložil ratifikacijo sporazuma o terjatvah Jugoslavije Nezadovoljstvo jugoslovanske javnosti, ker te politike spominja na metode pred drugo svetovno vojno dela. Komunist Gianquinto je govoril o ukrepih za popravilo škode, ki jo je povzročilo morje na raznih obalah. Komunist Pechiol pa je izjavil, da vlada pri javnih delih babilonska zmeda zaradi nasprotij med raznimi kompetencami. Zahteval je smotrnejšo politiko pri reševanju vprašanja hidrocentral ter predlagal ustanovitev posebnega «odbora za energijo«. Socialist Matteucci je dejal, da se čuti pomanjkanje organske politike pri javnih delih, kajti doslej se je delalo vedno vse na improviziran način. Republikanec Ca-niangi pa je govoril o perečem vprašanju cest. Razprava se bo nadaljevala jutri popoldne. Za jutri je tudi napovedana izvolitev novega rimskega župana. Zelo verjetno je, da bo zopet izvoljen Tupini, vendar pa iščejo socialisti in komunisti kandidata, za katerega bi lahko glasovali le- vičarji in delničarji, ker se je Tupini s pristankom, da zanj glasujejo fašisti, onemogočil. Tudi v Milanu imajo v rokah ključ položaja socialdemokrati. Liberalci nočejo biti na noben način izključeni iz bodočega občin-; skega odborg in njihov prvak Grassi je v posebnem pismu zahteval sestavo odbora brez odpiranja na levo in na desno. Socialdemokratski minister Rossi pa se je prav tako s posebnim pismom solidariziral s škandaloznim povezovanjem genovskih socialdemokratov s fašisti pri sestavi odbora. O vprašanju ouoorov v velikih mestih sta se pogovarjala danes Segni in Tambroni. Pojutrišnjem pa bodo o tem razpravljali tudi na seji vlade. Seja bo v glavnem posvečena zunanji politiki in Segni je o tem razpravljal že danes z Martinom in Saragatom. Na dnevnem redu vladne seje bo tudi predlog pravosod- Zakon o obvezni dokončno sprejet «Neues Deutschlancb označuje včerajšnji dan za «črn dan, ki se lahko primerja 6. marcu 1935, ko so bila izglasovana izredna pooblastila Hitlerju^ • Ulbricht predlaga socialnim demokratom razgovore o vseh vprašanjih med obema strankama (Od našega dopisnika) RIM, 7. — Tiskovni uradi CGIL. CISL in UIL, to je vseh treh sindikatov, ki so Proglasili in vodili stavko kmetijskih delavcev, da bi prisilili Confagricolturo, da obnovi delovne pogoje, so izdali sporočilo, da je stavka prekinjena. V poročilu je rečeno dalje, da so vsi trije sindikati upoštevali pristanek Confagricolture na pogajanja ? delavskimi organizacijami 111 ca hočejo zaradi tega £■ prekinitvijo stavke dati ponoven ^ dokaz svojega visokega smisla odgovornosti. Zaradi tega so sklenili, da bodo pristali na vabilo ministra ra delo in začenši z jutrišnjim dnem stavko prekinili v pričakovanju rezultatov pogajanj. ki se bodo začela v ministrstvu za delo v sredo 11. tipi. ob 15- uri. «Vse tri organizacije .poudarja sporočilo, izrekajo pohvalo vsem poljskim delavcem, ki so z na-vcušenjem in požrtvovanjem vodili strnjeno borbo in s tem omogočili prvi uspeh.» 5 prekinitvijo stavke seveda še ni odstranjena zaskrbljenost zaradi znanega trmastega zadržanja veleposestniške organizacije. Predsednik CCNFIDA grof Alfonso Gae-tani se je sestal najprej s kmetijskim ministrom Colom-bom. Nato je bil širši sestanek, ki se ga je udeležil še minister za delo Vigorelli. V poročilu o sestanku je rečeno, da je grof Gaetani vztrajal na svojih starih jalovih izgo-yorih o gospodarskih težavah italijanskega kmetijstva. Ministra Colombo in Vigorelli Pa sta ponovno predlagala Pogajanja s sindikalnimi preč Otavniki. Končno je vendarle grof izjavil, da je «iz spoštovanja do vlade« pripravljen, da se sestane v ministrstvu za delo z zastopniki delavstva in da se začne z njimi Pogajati. Vigorelli si je nato Pridržal pravico sklicanja Predstavnikov obeh strank Pod pogojem, da re stavka Prekine, na sestgnek, ki bo V srečo. Ponovno je treba poudari-j1 ,da je žetev zaradi stavke letos v nevarnosti ne po krivdi delavstva, ki se bori za svoje pravice, temveč zaradi Pepopustljivosti delodajalcev. Zaradi tega je želeti, da bi Postali veleposestniki razumnejši in da bi ugodili delavskim zahtevam. V zvezi z znano zadnjo resolucijo vodstva italijanske socialistične stranke o posta-hnski politiki, je vodstvo Neodvisne socialistične zveze objavilo izjavo, v kateri se poudarja, da se NSZ z resolu-otjo PSI strinja. Izjava po-HOarja. da NSZ odobrava stance, ki ga je zavzela PSI gle-de notranje in mednarodne Politike, se posebej pa glede bnove socialistične enotnosti Italiji. Glede postalinske Politike je rečeno, da se NSZ trinja s tistim delom resorje PSI v kateri je reče-PO’ da se «obsodba degenera-jje oblasti, do katere je pri-10 pod stalinskim vodstvom e more izčrpati s samim ob- ----------------------- ------ -ojanjem kot takim. Obsod- orv=1Tora • prizadetl Poli,i^ni! Trvbuna ludu" piše, da so vzroki stavke bile v ? 1° oblasti, pretopiti " ^acela svobode v ustanovah j Protodah vjade, v navadah. ati mora široka demokratič-h0Jfms,Va državljanom v nji-.-OVih ponosih do države.« £ončno NSZ želi. da bi so-niih ti, predvsem pa j,' ova levica, znali čimprej ajati vse posledice iz no-*ga položaja, ki nastaja. Pa °. ’*elj pSI Pietro Nenni sv .le za jutrišnjo številko ni« i ga £lasila "Avanti!« na-81 članek, v katerem obrav-no(,a P°znanjske dogodke in zv .ni° politiko v Italiji. V «« . prvimi pravi Nenni, 1 bi na Zapadu prenehali T,_pPlskanjem in naj bi rajši P magali pri liberalizaciji, do matere je prišlo v Vzhodni Ev-P‘’ toda le pod pogojem, da v tem opustijo namen, da oho z demokratizacijo rušili 'Ocialno in gospodarsko revo- jo. Nato polemizira Nenni z o-j‘ml, ki tolmačijo zadnjo iz-avoPS1 po svoje in poudar-' .”8 nasprotniki socializma ‘asiedujejo na vse mogoče cine en sam smoter: da hi _amz?č prisilil Nennija da 1 P0l’tiko socialistične e-‘ ttiosti. Nenni obsoja sesta-° občinskega odbora v Ge-vi, k)er so socialdemokrati nega ministra o izpopolnitvi onega člena kazenskega zakona, ki zadeva kazensko odgovornost odgovornih urednikov. A. P. Hammarskjoeld v Pragi PRAGA, 7. — Glavni tajni« OZN Hammarskjoeld je danes prišel z letalom iz Kijeva v Prago. Na letališču je izjavil: »Nimamo namena razpravljati o določenih vprašanjih, mislim pa, da bo z razširitvijo naše izmenjave misli o vprašanjih OZN mogoče u-trditi podlago za plodno skupno delo«. Pozneje je imel Hammarskjoeld polurni razgovor ' s predsednikom republike CSR ob navzočnosti zunanjega ministra in stalnega predstavnika CSR v OZN. Zatem ga je sprejel ministrski podpredsednik Kopecki, ki vrši posle ■ ' ' odsotno- predsednika vlade v sti Širokega, ki je sedaj na. uradnem obisku na Puljskem. I ske politične metode od 1930. BEOGRAD. 7. — Jugoslo- vanska javnost je z nezadovoljstvom sprejela vest c odložitvi ratifikacije sporazuma o jugoslovanskih terjatvah v zahodnonemšktm Bundestagu. Jugoslovanska javnost i idi v tem postopku ponoven nedovoljen poizkus političnega pritiska zahodnoncmške vlaae na zmianjo politiko jugoslovanske vlade. Podobni poizkusi so prišli do izraza tudi med dolgotrajnimi pogajanji pred sklenitvijo sporazuma, ki je bil končno podpisan 10. marca v Bonnu. Jugoslovanska vlada je že med pogajanji jasno povedala, da zadovoljitev upravičenih jugoslovanskih terjatev s strani Zahodne Nemčije nima nobene zveze z jugoslovanskim priznanjem oziroma nepriznanjem vzhodnonemške vlade, ki je Jugoslavija doslej iz lastnih razlogov še ni priznala. Sklep o odložitvi ratifikacije po mnenju današnje «Po-litike« zelo spominja na nem- lt-ta do zadnje svetovne vojne, ki so izzvale nezaupanje do Nemčije. »Dokler bo to nezaupanje trajalo, bo Nemčija, ugotavlja «Politika», le težko imela vlogo, ki bi jo lahko imela v današnji Evropi«. ((Politika pa, ki je prišla do izraza v sklepu o odložitvi ratifikacije sporazuma o terjatvah, zaključuje list, to je politika pritiska, ni pot vzpostavljanja zaupanja do Nemčije. Nasprotno, ta politika zelo diši po starem in ni odveč, da se to v tem trenutku poudari«. „Pravda" obtožuje Molleta zaradi njegove politike v Alžiru vojaški službi v Bundestagu BONN, 7. — Bundestag je danes zjutraj ob 3.40 po 18 urah razprave ,dokončno odobril zakon o obvezni vojaški službi. Glasovanja se je udeležilo 458 poslancev, od katerih je za zakon glasovalo 278 proti pa 166. Vzdržalo se jih je 20. Za zakon so glasovali demokristjani, liberalci in poslanci stranke beguncev. Deh-lerjevi liberalci so se vzdržali.- Pred glasovanjem je voditelj opozicije Ollgnhauer poudaril, da je zakon, o katerem mislijo glasovati, najvažnejši zakon, o katerem je doslej razpravljal Bundestag. Obtožil je vladno koalicijo, da je zavrnila tudi spreminjevalne predloge izključno človeškega značaja. Izrekel je nato prepričanje, da bo zakon poglobil prepad, ki loči nemško ljudstvo, ter je dodal, da nasprotuje zakonu, ker je prepričan, da se nemške oborožene sile duhovno ne bodo čutile povezane z demokracijo. «Vi boste zmagali, je zaključil Ollenhauer. toda vaša odločitev ni dobra. Ugotavljam, da vladna koalicija nadaljuje politiko sile, ki jo ho- če kancler. Gotovo je, da bo današnja odločitev še povečala razdvojenost nemškega ljudstva. Ta odločitev je v nasprotju s številnimi mednarodnimi koraki za pomiritev. Socialdemokratska stranka :n njeni poslanci bodo nadaljevali borbo proti vojaški politiki vlade z isto odločnostjo kakor prej«. Odgovoril mu je demokrist-janski poslanec Krone, ki je zavrnil obtožbe opozicije in je dejal, da ta ustanovitev nemške vojske pomeni «korak naprej k svobodi«. Z današnjim dnem se začenjajo poletne počitnice Bun-destaga, ki se bo ponovno se- stal septembra. Predstavnik socialdemokratske stranke je pozneje zanikal vest. ki jo je objavil frankfurtski list «Abendpost», češ da se bodo socialdemokrati pritožili na vrhovno sodišče, z zahtevo, naj proglasi neustavnost tega zakona. Predstavnik je dejal: ((Seveda bomo skrbno proučili pravne strani vprašanja, toda to ni še doseglo vrhunca in sedaj nimamo namena kaj takega Predsednik Poljske odgovarja laburistom ne majhni meri birokratske napake oblasti" - lzjavu CISL LONDON, 7. — Poljsko ve- Poljakov ne samo iz- apraviii korak nazaj. Clan-*r Poudarja dalje, da se nje-i_, 8 stranka ni nikdar odre-1,411 nos('. da postavi «po-- • socialistične enotnosti z kal8011 na zemU° in da po-, c pri tem v pozitivni obli-na kakšen način se mora a enotnost razvijati v Italiji n V Evropi. Samo kdor ima vna res , delati zmedo in kaliti odo, lahko reče da je ne-i imerno omenjati ono. kar ^ desetletja loči socialiste in t ‘OPPuste ali socialdemokratu,® načel in glede splois-n perspektiv razredne bor-®». P Si bo vodila učinko-»0 politiko socialistične c-t n o s 11, Toda pri tem bi socialdemokrati storili hudo na-P- o, dl se bali posledic, Hi li n8«tale v vladi, posle->c do katerih sicer niti ne oi prišlo. V poslanski zbornici so našo »Jevah-z razpravo o proračunu ministrstva za javna leposlaništvo v Londonu javlja. da je predsednik poljske republike general Zaivadski poslal pismo 50 laburističnim članom britanskega parlamenta kot odgovo' na pismo, ki sc mu ga poslali in ga pozvali, naj »nudi dokaz velikodušne zmernosti do upornikov«. V svojem pismu pravi predsednik, da poljska vlada obravnava nedavne dogodke v Poznanju »brez. čustev maščevalnosti«. Pismo pravi dalje: ((Zagotavljamo vam. da smo globoko užaloščeni bodisi za-ladi smrti tolikih nedolžnih žr.ev kakor tudi zaradi smrti nezavestnih povzročiteljev po-znanjskih dogodkov. Vendar pa mi jasno ločimo delavce od prevratnih agentov Po-znanjski delavci niso streljali prot: predstavnikom ljudske oblasti«. «Poznanjske krvave dogodke so povzročili tisti, ki ha-meravajo motiti naše mirno delo in preprečiti, da bi dosegli smotre, ki smo si )th postavili. Dobili so podporo pri številnih elementih dvomljive poštenosti, ki so izkoriščali nekatere gospodarske težave, zato da izvršijo izzivalna dejanja, ki nimajo nič o-praviti z gospodarskimi zahtevami poznanjskih delavcev«. «Zaradi tega, nadaljuje pismo, so bile naše oblasti prisiljene nastopiti, da vzpostavijo red, toda šele tedaj, ko so skupine izzivačev z orožjem v roki napadle javna po-slopja. Vi se boste strinjali glede dejstva, da morajo tisti, ki so odgovorni za nedopustna dejanja kalitve javnega reda in za prelitje krvi na poznanjskih ulicah, odgovarjati pred sodnijo za svoje zločine. Vlada poljske republike bo seveda skrbno proučila to vprašanje brez čustev maščevalno-sti». Predsednik takole nadaljuje svoje pismo; «Upamo, da se boste strinjali z našim prepričanjem, da je pravica brati gospodarski in politični sistem, ki odgovarja potrebam naše dežele, pač pa tudi zavrniti sleherni poizkus avanturističnih krogov, da bi se vmešavali v naše notranje zadeve«. »Vsekakor, zaključuje pismo, jemljemo v celoti na znanje in izrekamo zadovoljstvo nad razumevanjem in prijateljskim zanimanjem za naša vprašanja s strani vseh tistih, ki jim je res pri srcu miroljubna koeksistenca držav in blaginja velikih delovnih množic vsega sveta«. Izvršilni odbor mednarodne zveze svobodnih sindikatov pa je odobril izjavo o poznanjskih dogodkih, v katerih protestira »proti hinavščini komunistov, ki si upajo imenovati reakcionarje poznanjske delavce in jih obtoževati, da delajo za račun imperializma«. Izjava pravi dalje, da CISL poziva komisijo za človeške pravice OZN. naj uvede preiskavo «o tem očitnem primeru kršitve temeljnih človeških pravic ter poziva ameriško in britansko vlado, ki sta leta 1945 skupno s sovjetsko vlado jamčili svobodne in neodvisne volitve na Poljskem, naj odločno zahtevata izvršitev tega sporazuma«. Izjava pravi dalje: da CISL zahteva od mednarodne organizacije za delo. »naj uvede preiskavo o poznanjskih dogodkih in naj posreduje za izpustitev aretiranih delavcev«. Varšavski list «Trybuna ludu« piše v člaku, posvečenem peznanjskim dogodkom, da so vzioki stavke, kateri so sledili neredi, »v nemajhni meii bile birokratske napake oblasti«. List pravi, da na Poljskem ni politična in raziedna zavest na isti višini v vseh delih države in prav pomani-kanje te zavesti je omogočilo sovražnikom ljudstva, da povzročajo nerede v Poznanju, ki ((predstavljajo resen opomin za ves delavski razred in grenko lekcijo za naao stranko' in za sindikate«. napraviti«. Glasilo vzhodnonemške e-notne socialistične stranke «Neues Deutschland« pznačuje današnji dan kot «črn dan, ki se lahko primerja samo s 6. marcem 1935, ko je Reicnstag izglasoval izredna pooblastila Hitlerju«, in ponavlja poziv ki ga je'v četrtek izdal Uib-richt Nemcem Zahodne Nemčije, v katerem je bilo rečeno: «Ne dopustite, da bi vas hitlerjevski generali zlorabljali. Vsakdo, ki želi, lahko pride v nemško demokratično republiko in lahiko dobi mirno delo«. Isti list objavlja danes tudi pismo Walterja Ulbrichta, ki ga je poslal kongresu zahodno-nemske socialdemokratske stranke, ki se bo začel v torek v Muenchenu. V pismu poziva Ulbricht socialdemokratsko stranko, naj podpre u. stanovitev ljudskega gibanja proti obvezni vojaški službi ter ponavlja predlog, naj bi se vzhodnonemška socialistična stranka in socialdemokratska stranka Zahodne Nemčije razgovarjali o ukrepih za zagotovitev miru, za razorožitev. za zmanjšanje napetost: : v Evropi in za evropsko kolektivno varnost. Pismo prod-I laga izmenjavo uradnih dele-1 gacij med obema strankama. ] ki naj bi proučile položaj de-I lavcev in politiko obeh nemških republik. Dalje predlaga zborovanja, na katerih naj bi predstavniki obeh strank obrazložili svoje mnenje. Ulbricht predlaga tudi. naj bi javno razpravljali o predlogu za sporazum med obema nemškima republikama za akcijo proti zalogam atomskega o-rožja na nemškem ozemlju in proti oskrbovanju nemških čet z atomskim orožjem. Parlamentarna podkomisija za splošne nemške zadeve Zahodni Nemčiji pa je danes predlagala vladi, naj iazpiše List piše, da je francoska vlada doživela v Alžiru enak neuspeh kakor v Indokini, ter navoja primer Tunizije in Maroka kot zgled za sporazum - Protest CISL amhestijo za politične obsojence, ki so ■ bili obsojeni v zvezi z razdelitvijo Nemčije, ali pa naj jim vsaj zniža kazen. Komisija je pripomnila, da mora vsekakor o tem odločati Bundestag. Omenjena komisija ima nalogo proučevati možnost tesnejših odnosov med obema deloma Nemčije. Medtem pa se je sestalo vodstvo demokristjanske parlamentarne , skupine ob navzočnosti vseh demoknstjan-skih ministrov. Proučili so vprašanje morebitne preosno-ve vlade zaradi nasprotij v sedanji vladi. Moskviči na prodaj v Avstriji? DUNAJ, 7. — «Neues Ku-rier« piše. da se vodijo pogajanja med predstavniki avstrijske in sovjetske avtomobilske industrije, da bi se v Avstriji prodajali sovjetski turistični avtomobili znamke »Moskvič«. Baje razpravljajo tudi o možnosti, da se v Steinerjevih tovarnah postavi montažna veriga' za te avtomobile. Še naprej v veljavi ponudba /DA za gradnjo jezu pri Asuanu WASHlN(jTON, 7. — Če- prav Egipt do 30. junija ni sprejel ameriške ponudbe za finansiranje asuanskega jezu, je vlada za to določen znesek (54,600.000 dolarjev) ponovno položila v državni zaklad ZDA. Obenem je vlada obvestila egiptovsko vlado, da o- staja ponudba še naprej veljavi. To je sporočil predstavnik ameriškega državnega tajništva, ki je v odgovor časnikarjem dejal, da ne more reči, dokler traja prora čunska debata, če je kredit za zidanje asuanskega jezu izrečno določen v proračunu 1956-1957. Toda po ameriški zako nodaji je možno prenesti kredite iz enega poglavja v drugo, če je tg,.potrebno. Razen p/ec sodniku Eisenho-werju je general fivining poročal o svojem obisku v SZ tudi na tajni seji parlamentarni podkomisiji za dodeljevanje kreditov. Neki parlamentarec, ki želi ostati neimenovan. je rekel, da na svojem obisku v SZ Twining ni zvedel mnogokaj novega. Prihodnje leto volitve v Argentini BUENOS AIRES. 7. — Predsednik Arainburu je sporočil, da bodo splošne volitve v Argentini v zadnjem trimesečju leta 1957. To je Atamburu sporočil v govoru, ki ga je imel po radiu pred 150 častniki na letnem banketu, ki :,o ga priredili na dan argentinske neodvisnosti. Aramburu je dejal, da oborožene sile »ne želijo drugega, nego popolno zmago revolucije«. in je takole obrazložil politični načrt vlade: 1. Splošne volitve za državne, pokrajinske in občinske organe. 2. Sprejem statuta političnih strank, ki na.i omogoči priznanje in ustanovitev novih strank. 3. Priprava volilnega zakona, ki naj nadomesti »sleparske metode«, ki Jih je ustvaril peronistični režim 4. Proučitev možnosti za sklicanje skupščine, ki naj spremeni ustavo iz leta 1853, ki je zopet stopila v veljavo lanskega maja. Aramburu je sporočil, da sedaj pripravljajo ukrepe glede prenehanja vladnega nadzorstva nad sindikalnimi organizacijami. Na koncu je A-ramburu tudi priznal potrebo revizije mezd. ki so ostale še vedno nizke kljub višanju življenjskih stroškov, ter je sporočil, da bodo cene bolj strogo nadzorovali, kar se tiče predmetov potrebnih predvsem v gospodinjstvu. Aram-buru je tudi dejal, da je ((zelo zaskrbljen zaradi socialnega položaja in zaradi dviganja cen« in je dejal, da namerava podpirati izplačevanje mezd, ki naj se odmerijo na podlagi povečanja proizvodnosti in na podlagi ukrepov za pobijanje inflacije. Poročilo o razgovorih med sz in KamhodZo MOSKVA. 7. — Predsednik sovjetske vlade Bulganin in voditelj kamboške delegacije, ki je sedaj v Moskvi, princ Norodom šihanuk sta podpisala danes v Kremlju skupno poročilo o medsebojnih razgovorih. V poročilu je med drugim rečeno, da kamboško ljudstvo izreka občudovanje nad prijateljsko politiko SZ do Kambodže. Poročilo dodaja. da bo Sovjetska zveza ponudila Kambodži naprave za bolnišnico, in sporoča, da bosta maršal Bulganin in Hru-ščev v spremstvu zunanjega ministra Šepilova obiskala Kambodžo Skupno poročilo navaja nato. da bo podlago za politične odnose med obema državama tvorile 5 točk banduške konference, ter pripominja, da sta se obe vladi sporazumeli, da si, bosta izmenjali poslanike, ter napoveduje bližnjo konferenco izvedencev obeh držav, ki bo v Kambodži in na kateri bodo pripravili praktične podrobnosti za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med SZ in Kambodžo. »Sovjetske zveza, dodaja poročilo, je izrekla pripravljenost nuditi Kambodži dezin-teresirano materialno in tehnično pomoč, da bo Kambodža lahko razvila svoje gospodarstvo in da bo še dalje branila svojo politiko nevtralnosti in prijateljskega sodelovanja z drugimi državami.# Poročilo pravi dalje, da so med razgovori ugotovili, da je Kambodža zvesto izpolnila obveznosti, ki jih nalagajo ženevski sporazumi. Po podpisu izjave je Šiha nuk izročil Vorošilovu odlikovanje kumboškega kraljevega reda, Vorošilov pa mu je zanj in za kamboškega kralja izročil odlikovanje Suvorova prve stopnje. Šihanuk je imel nato tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da se bodo gospodarski odnos: med obema državama v veliki meri razvili, ter je poudaril tudi važnost sovjetske pomoči za gospodarski razvoj Kambodže. PEKING, 7. — Pekinški radio javlja, da je severr.oviet-namski predsednik Hošiminh včeraj izdal poziv, naj bi se predstavniki Severnega in Južnega Vietnama sestali na posvetovalno konferenco. da pripravijo načrte za splošne volitve, ki naj privedejo do združitve Vietnama. AL2IR. 7. — Prefektura v Alžiru pripravlja ukaze, ki odrejajo. naj se zaprejo trgovine tistih muslimanskih trgovcev. ki so v četrtek sodelovali v splošni stavki. Arabske kavarne so že zaprli. Prav tako so razrešili sluz.be javne funkcionarje in nameščence v javnih uradih, ki so stavkali. Iz Bruslja pa javljajo, da je izvršilni odbor mednarodne zveze svobodnih sindikatov danes potrdil svoj sklep, da pošlje v Alžir svojo delegacijo. ki naj se osebno prepriča o položaju. Odbor obsoja ukrep franco-1 skih oblasti, ki so odklonile Irwingu Brownu dovoljenje za prihod v Alžir. in javlja, da bodo v delegaciji predsednik zveze Omer Becu, njen glavni tajnik Oldenbroeck predstavnik britanskih TradJ unionov Geddes in omenjeni Irrving Brown. CISL javlja tudi. da se bo uradno obrnila na francosko vlado, da dobi dovoljenj J za odhod delegacije v Alžir. V resoluciji, ki jo je izvršilni odbor sprejel, pozdravlja alžirske sindikaliste. «ki jim je bi-la odvzeta svoboda, in tiste. ki ob tveganju življenja nadaljujejo svoje sindikalne naloge, ki so nujne za uvedbo demokratičnega režima v Alžiru«. Odbor zahteva takojšnjo izpustitev zaprtih sindikalistov in pooblašča glavnega tajnika CISL. da pošlje Mednarodnemu uradu za delo protestno noto proti francoski vladi zaradi kršitve sindikalnih prn vic v mirnem da francoske oblasti n? bi izpustile aretira nih sindikalistov. Odbor pooblašča dalje svojega glavnega tajnika, »da uporabi fonde za mednarodno solidarnost za pomoč družinam aretiranih sindikalistov«. Resolucija zahteva končno »začetek neposrednih pogajanj s pravimi predstavniki alžirskega ljudstva in konec sovražnosti v Alžiru«. Moskovska «Pravda» objavlja danes uvodnik v katerem izraža simpatijo in moralno podporo Sovjetske zveze borbi za neodvisnost v Alžiru »Arabci so zakoniti gospodarji svoje zemlje, pise list, in ne sprejemajo več položaja ne enakostj.# »Čeprav so formalno fran coski državljani, so Alžirci de jansko podvrženi kolonialnemu zatiranju. Naravno je. da Alžirci ob zgledu Egipta, Sirije, Libanona, Maroka, Suda na. Tunizije in drugih arah skih držav zaostrujejo svojo borbo in svoje žrtve za popol no odpravo kolonialnega režima 'n za narodno neodvisnost. Ta borba je deležna sim patije in solidarnosti vseh mi roljubnih narodov vstevši ši roke plasti francoskega ljud stva. ki obsojajo kolonializem.# «Pravda» obtožuje nato Moi letovo vlado, da ni izpolnila svoje volilne obveznosti, d bo dosegla konec vojne v Al žiru, ter poudarja, da se ta vojna nadaljuje in da se je celo še zaostrila. ((Francoska politika v Alži ru, piše list. bo doživela enak neuspeh kakor v Indokini Francija bo izgubila vojno in bo izgubila oblast na tem področju v korist ZDA. ki bodo skušale razširiti svojo oblast na Severno Afriko. Francosko javno mnenje je vznemirjeno in zaradi tega so v Franciji vedno glasnejše zahteve tistih, ki zahtevajo konec prelivanja krvi v Alžiru.« V zvezi z Molletovo izjavo franooski socialistični stranki, da vlada dejansko ne vodi socialistične politike do Alzi-ra. ker mora napraviti to, kar more, in ne to, kar hoče, ugotavlja list. da se na ta način luži interesom, ki so drugačni od tistih, o katerih se zatrjuje, da se branijo. List ugotavlja zatem, da bo z naraščanjem napetosti v Alžiru vedno teže najti med Alžirci razumevanje za franco-ke interese in vedno manjše bodo možnosti obrambe teh interesov. List takole nadaljuje: »Kar se tiče Sovjetske zveze. ki se je vedno upirala in se še dalje upira vsaki obliki narodnega zatiranja, so njeni predstavniki, kakor je znano, med francosko-sovjetskimi po- gajanji v Moskvi izrekli upanje. da bo francoska vlada nastopala v liberalnem duhu in da bc sposobna najti za tako važno vprašanje primerno rešitev v duhu časa in v interesu narodov. Duh časa je očiten v dejstvu, da se stari propali kolonialni sistem razkraja ter postaja stvar preteklosti. Vsakdo, ki se skuša upirati temu neizbežnemu zgodovinskemu procesu, je obsojen na neuspeh. Rešitev tega vprašanja, ki je postalo kočljivo za Francijo, je mogoča samo z novimi usmeritvami. Te nove usmeritve se lahko najdejo, če se uvede potrebna elastičnost, če se storijo napori za nove rešitve ob upoštevanju dejanskega položaja in konkretnih predlogov, ki so jih nedavno postavili tisti. ki jim je pri srcu utrditev miru in sodelovanje med narodi na podlagi enakopravnosti. Primer mirne rešitve maroškega in tunizijskega vprašanja bi lahko bil v veliko korist pri tem vprašanju.« GOVOR ZUNANJEGA MINISTRU SII WYNfl LL0YDA PETROLEJ Z BLIŽNJEGA VZHODA JE JEDRO CIPRSKEGA VPRAŠANJA LONDON. 7. — Britanski | zunanji minister Relwyn Lloyd je danes govoril na nekem zborovanju konservativcev. Pobijal je mnenje, po katerem *bi navadno oporišče atlantske zveze na Cipru moglo zadostiti tudi potrebam Velike Britanije pri njenem izpolnjevanju obvez na Srednjem vzhodu. ((Važnost Cipra se ne bi smela podcenjevati, je dejal. Od naše uporabe o-brabnih naprav na tem otoku je za na?' odvisna možnost. da izpolnjujemo svoje obveznosti do vseh držav na Srednjem vzhodu, s katerimi smo zvezani s pogodbami« Potem je še dejal, da ni Ciper pomemben samo za Veliko Britanijo, temveč s strateškega stališča tudi za Turčijo ,od katere je oddaljen komaj 60 km. »Industrijsko življenje naše države in Zahodne Evrope, je nadaljeval Selwyn Lloyd, je dane?, odvisno in bo še odvisno mnogo let od petrolejskih cobav s Srednjega vzhoda.# Na- koncu govora je pozval Ciprča podpori, ki jo je na konferenci Commonwealtha už.ivala od kakega ministrskega pred-sedni, a — in predvsem pakistanskega — turška teza o tem vprašanju. S Cipra prihaja vest, da je bila med streljanjem s samokresi v nekem predmestju Limasola ena oseba ubita in več ranjenih. Podrobnosti pa še niso znane. Mogoče stavka v angleški avtomobilski industriji Izvršni odbor neodvisnega sindikata avtomobilske industrijo s-e bo v ponedeljek sešel v Birminghamu, da odloči, ali naj proglasi stavko na vsem sektorju, kot zahtevajo voditelji prizadetih sindikatov zaradi odpusta 6000 delavcev v «British Motor Corporation)). Prav dane*- je to podjetje, ki ga imajo za eno največjih v Angliji, sporočilo sindikalnim predstavnikom. da ne more preklicati naj tudi oni prispevajo | že od|0čenih odpustov. • i • t . ,m f A». , n n ni ni/ I 1 — , ... k ustavni reformi na otoku, ter je zagotovil da bo Anglija tudi v bodoče skušala najti pravično rešitev vprašanja v duhu želja, ki jih je prvega junija v Norwichu izrazil ministrski predsednik Eden. Prvotno se je mislilo, da bo britanska vlada v prihodnjih dneh objavila nove predloge o bodočnosti Cipra. Se- skienila stvar odložiti zaradi ! Aubrey Jones v avgustu odločnega nasprotovanja Tur- ‘ ~ Danes je bil v Birminghamu sestanek uradnikov avtomobilske industrije. Na tem sestanku so se zavzemali za ‘plošno stavko, razen tega pa so vladi očitali, da ni zn;,la pravočasno preprečiti sedanje krize in so jo pozvali, na.i izvede natančno anketo o tej krizi. cije. Dejstvo, da je bil Edenov preclog o Cipru zavrnjen, je treba bržkone pripisovati PODPREDSEDNIK NlXON V SAIGONU IN TAJPEHU Eisenhower obljublja Cangkajšku podporo Združenih držav Amerike na obisku v Rusiji Uradno javljajo, da bo britanski minister za goriva in energijo Aubrey Jones v avgustu odšel na dvatedenski obisk v Sovjetsko zvezo, kamor ga je povabil sovjetski minister za električno energijo Malenkov. ki je bil v začetku leta na obisku v Angliji. Minister Jones bo proučeval položaj v sovjetski industriji goriv in energije. Ameriška predstavniška zbornica zavrnita zakonski predlog za pomoč šolam, ki je bil vezan na prenehanje rasne diskri minacije - Iretja stranka pri predsedniških volitvah v ZDA? Danes volitve za japonski senat TOKIO, 7. — Jutri bodo na Japonskem volitve za obnovitev polovice senata, to je 127 sedežev. Skupno je vpisan,h , . 341 kandidatov, med katerimi i sf™' da se •j°n> ■’ __ WASHINGTON, 7. — Podpredsednik ZDA Nixon Je iz-icčil predsedniku Južnega Vietnama Diemu pismo predsednika Eisenhcwerja. ki hvali znaten napredek države na poti k demokraciji ter pogum, s katerim so se znali Vietnamci staviti po robu ((pritisku in zastraševanju komunizma«. »Ponosen sem. se zaključuje pismo, da sta vlada in ljudstvo ZDA mogla prispevat: k vašim zmagovi- tim naporom za vrnitev trdnosti in varnosti Vietnamu«. Nixon. ki je prišel v Saigon iz Manile, je imel tudi kratek nagovor pred vietnamsko u-stavodajno skupščino. Danes je Nixon iz Saigona prispel v Tajpeh. Ob svojem prihodu je časnikarjem dejal: «Prišel sem na povabilo predsednika Cangkajška. Vesel je tudi voditelj japonske ko munistične stranke Nosasa. Volilna kampanja, med katero so predvsem obravnavali vprašanje japonske oborožitve ni bila živahna, opazovalci pa napovedujejo veliko volilno udeležbo. Posebno zanimanie za te volitve je dejstvo, da bosta prvikrat praktično nastopili samo dve stranki (liberalci in konservativci ter socialisti) in to zaradi i.druz tve prejšnjih skupin. Ti vi podat-k; bodo objavljeni juui ckoli polnoči po krajevnem času. PEKING. 7. — CK kitajske Kp je objavil, da bo VIII. kongres par.tije v Pekingu od 15. septembra dalje. stal. Prijetno je zame. da sem tukaj, čeprav bo moj obisk kratek«. Jutri dopoldne bo i-mel Nixon razgovor s Cang-kaiškom in drugimi osebnostmi vlade na Formozi. nakar bo že dopoldne odpotoval v bangkok. Predsednik Eisenhower le izročil Nixonu poslanico za Cangkajška, v kateri je med drugim rečeno: »Mednarodni komunizem spremeni od časa do časa svojo taktiko, toda doslej nimamo nikakega dokaza za spremembo v tem kar zadeva končne cilje, m si jih komunizem zastavlja. A-meriško ljudstvo in njegova vlada to razumeta in vi ste lahko prepričani, da bomo še nadalje podpirali kitajsko ■ republiko« Po precej - žolčni debati in več zmedenih glasovanjih je predstavniška zbornica zavrnila zakonski predlog za dodelitev 1.600 milijonov dolarjev šolam. Zadnje glasovanje je bilo posledica spreminje-vainega predloga, ki je bil odobren pretekli torek P"i prvem čitanju ter pozneje vnesen v zakon na podlagi katerega se ne sme dodeliti noben denar tistim šolam, v katerih še velja rasna ločitev. Mnogo parlamentarcev, ki si v torek niso upali glasovati proti spreminjevalnemu predlogu. je sedaj glasovalo proti celotnemu zakonu, ki Je bil tako zavrnjen Po seji so se na hodnikih parlamenta demokrati in republikanci drug drugega obtoževali zavrnitve zakona. V Illinoisu je skupina neodvisnih sklenila, da postavi lastnega kandidata proti kandidatoma dveh velikih strank za prihodnje predsedniške vo-litve. Ta tretja kandidatura naj bi omogočila «vsem konservativcem, da bi to pot volili človeka, ki bi si ga sami izbrali, ne pa da volijo manj slabega, kot se je to dogajalo zadnjih 24 let«. Skupino vodi oseba iz republikanske stranke, gospa Manon Cleveland. Kandidata te tretje stranke — ki pa še nista pevedala, ali bosta sprejela ali ne to kandidaturo — sta senator William Jenner (republikanec 'iz Virginije) .a predsednika ter senator Har- BEOGR AD, 7. — V Jugoslavijo bo prispela 24. julija sKupma 40 socialnih delavcev iz ZDA in afriških držav. Med dvotedenskim bivanjem v Jugoslaviji se bodo inozemski socialni delavci sezr?;nili s socialnimi in znanstvenimi u-ry Bird (demokrat iz Virgi-J stanovami r v Beogradu Du-mje) za podpredsednika. Prvi ! travniku, Zagrebu in no Reki. je znan po svojem delovanju j — ----- pri protikomunističnih pre-1 iskavah senata, drugi pa po I borbi rasne ločitve v državah Juga. Vsekakor dve zelo simpatični osebnosti! Potrebovala pa bosla vsaj 25.000 podpisov za pridobitev pravice vpisa na volilne liste v Illinoisu. Ameriška parlamentarna komisija. ki ima nalogo, da v«klarti stališči zbornice in senata glede na vprašanje ameriške pomoči tujini, je poleg drugega sklenila, da se pomoč Jugoslaviji avtomatično preneha 90 dni potem, ko bo zakon odobren v. obeh skupščinah, razen; 1. če predsednik Eisen-hovver smatra nadaljnjo pomoč Jugoslaviji potrebno za korist ZDA; 2. če se Jugoslavija ne obveže z nobenim zavezništvom s SZ, ki bi imelo za cilj gospostvo komunističnega gibanja nad svetom. Sklenjeno je bilo nadalje predlagati, da se 2300 milijonov dolarjev uporabi za vojaško pomoč 1175.2 milijona za gospodarsko pomoč, 293 milijonov za posebno gospodarsko pomoč Aziji, Srednjemu vzhodu in Afriki in 175 milijonov za tehnično pomoč. Kar zadeva razdelitev gospodarske pomoči, se je sklenilo predlagati sledeče vsote: za Evropo: 71,2 milijona dolarjev, za Bližnji vzhod in Afriko 170 milijonov, za A zijo 882 milijona, za Latinsko Ameriko 52 milijonov. Naser obišče Grčijo ATENE, I. — Danes so u-radno javili, da bo predsednik egiptovske republike Naser obiskal Grčijo jeseni na vabilo grške vlade. Dan in program obiska bosla določena po povratku Naserja iz Jugoslavije. Egiptovski list «Akbar Eliom« javlja, da bo Naser odpotoval 13. avgusta na obisk v SZ. Ob povratku pa bo poleg Grčije obiskal še Španijo in Italijo. Razstava ob stoletnici rojstva Nikole Tesle BEOGRAD. 7. — Na razstavi, ki so jo danes odprli v Beogradu v zvezi s proslavo stoletnice rojstva Nikole Tesle, so razstavili prve jugoslovanske televizijske sprejem-rnke in številne najmodernejše radio aparate. Prve televizijske sprejemnike je izdelala radioindustrija «Nikola Tesla« v Beogradu. Na razstavi je posebno mesto posvečeno velikemu znanstveniku Tesli. Razstavljeni ao dokumenti in makete, ki govore o njegovem življenju, delu in njegovih najpomembnejših izumih. — 2 — 8 julija 1955 VREME VCEHAJ Najvišja temperatura 31, na.i-nizja 21,7. ob 17. uri 29 st., zrač-bi st lak 1019,2 stanoviten, viaga 60 odsiveter severovzhod. 16 km. nebo jasno, morje razburkano. temperatura ■ moria 24 stop. LL lil i d) & pFh 1 Ll Li Danes, NEDELJA 8. julija Elizabeta, kr.. Milojka Sonce vzide ob 4.23 in zatone ob 19.56, Dolžina dneva 15.33. Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 19.57. Jutri, PONEDELJEK 9. julija Anatolija, dev., Hvalimir mm. uhkumk «ii, i:imim:iii: m tmiksti:.. hisii/ičivii iiksiijhaj m i urni zapora SODIŠČE JE BREZ obsodilo naprednega DOPUSTITVE PRIČ tržaškega novinarja Župan Bartoli je potrdil pred sodiščem žalitve, izrečene na proslu-lem zborovanju pri Sv. JaKobu, zaradi česar je njegov pravni zastopnik izjavil: „/,upan Bartoli se spreminja iz tožitelja v obtoženca** Včeraj zvečer je tržaško sodišče krivično obsočilo odg-urednika dnevnika «Corriere di Trieste# na eno leto zapora in 100.000 lir globe zaradi «dokazanega obrekovanja# tržaškega župana ing. Giannija Bartolija, čeprav je med sodno razpravo prav tržaški župan sam ponovno potrdil vse tiste znamenite županove izjave, katere je objavil omenjeni list v zvezi z znanim zborovanjem pri Sv. Jakobu. Med razpravo je namreč po dolgem govoru župana vprašal odv. Kezich, zagovornik odg. urecnika lista «11 Corriere di Trieste# Maria Dežmana, koliko odgovarja resnici tisti del članka o o-menienem zborovanju, ki se nanaša na svojevrstno polemiko med ing. Bartolijem in prisotno množico Sentjakob-čanov. ki so odgovarjali na žalitve »prvega meščana#. Na to vprašanje je ing- Bartoli odgovoril, da so fraze, katere je uporabljal list «Corrie-re dj Trieste# 98 odstotkov potvorjene. Nato je izjavil, da so različne skupine oseb. ki so bile pred, na levi in na desni strani govorniške tribune, organizirano motile zborovanje, zaraci česar je bil prisiljen na žalitve odgovarjati. Odv. Kezich je ugotovil, da ne more biti zadovoljen s tem odgovorom, saj ni mogoče tako na splošno ugotoviti, kje sta v omenjenem članku dva odstotka resnice. katero priznava župan sam. Odv. Kezich je nato dejal: «Hotel bi ugotoviti resničnost vsake posamezne fraze insnmmiranega članka. Zato vas vprašam, ali je res, da ste med zborovanjem pri Sv. Jakobu dejali množici; «Vi ste nesrečneži, ste pomilovanja vredni, niste vrečni svobode#? BARTOLI; «Potrjujem, da tem izrekel te besede. Vendar niso bile naslovljene na vse zborovalce, temveč na določeno skupino zborovalcev, ki je prišla z namenom, da moti zborovanje-# ODV. KEZICH; «Je res, da ste izrekli besede; Podleži, verolomci, pojdite v Koper? BARTOLI; »Verjetno sem izrekel te besede Vencar so bile naslovljene na določeno nkupino oseb, ki je organizirano motila zborovanje.# KEZICH: «Je res, da ste izjavili: Vi ste poslali vaše Avstralijo in res je, da ne manjka v Trstu dela, kar dokazujejo statistike?# BARTOLI: «Da! Vendar je bil smisel moje izjave popolnoma drugačen. Jaz sem izjavil, da mi je žal, ker so šli v Avstralijo na.iboljši meščani in da bi morali iti v Avstralijo prav tisti, ki so kričali na trgu. Poleg tega sem hotel resno govoriti o vprašanju izseljevanja v Avstralijo, kar pa mi prisotni zaradi kričanja niso dovolili. Ce bi lahko govoril, bi objasnil. da je odšla v Avstralijo večina ljudi, ki so imeli v Trstu zaposlitev.# KEZICH: Je res. da ste izjavili; Organi javne varnosti, ki so med vami vas branijo, da vas ne bi oklofutal?# BARTOLI: «T« je točno! Vendar nisem 'ega mislil na splošno, temvez sem izrekel omenjeni stavek /.uradi tega, ker sem na dettli strani pod tribuno videl policijo, ki je ločevala motilce zborovanja od drugih prisotnih.# Naslednjega vprašanja ocv-Kezich rti mogel do konca izreči, ker mu je vpadel v besedo odv. Morgera, zagovornik ing Bartolija, ki se je očitno zavedel, da to izpraševanje ne more biti v čast njegovemu varovancu in ki je glasno izjavil, da inkriminirani članek sam po sebi zadostuje za obsodbo, zaradi česar je vsako izpraševanje obrambe odvečno in da ;e spreminja tožilec v obtoženca. Predsednik sodišča ni mogel sprejeti takega stališča, saj je v odkritem nasprotju Z zakonskimi predpisi, in je dovolil, da obramba nadaljuje z vprašanji, \endar pa je ta prekinitev upravičeno povzročila vrsto komentarjev med številnim prisotnim občinstvom. tako da je moral predsednik pozvati k miru, ker so se preveč glasno čuli nekateri vzkliki katerih iz razumljivih razlogov ne moremo objaviti v okviru sodne kronike. Ponovno se je dvignil odv. Kezich. ki je c'ejal: »Obtoženec ima pravico vedeti, kateri odstavki obtoženega članka po mnenju, tožitelja odgovarjajo resnici# Nato se je obrnil k županu Bartoliju in ga vprašal; «Je res, da ste izjavili; Jaz se ne jočem, temveč se smejem va.i revščini?# BARTOLI: »Popolnoma potrjujem; Jaz se ne jočem, temveč se požvižgam na tiste ljudi, ki toliko govorijo o jokajočem županu in ki nočejo slišati o dejstvih, ki govore o moji upravi. Tudi v tem trenutku potrjujem da se smejem revščini teh ljudi!# KEZICH; »Pa preidimo s smeha na jok. Je res. da ste izjavili; Zaradi vas jokam. Vi ste brez možganov, vi ste se odpovecali svojim možganom?# BARTOLI: (vidno vznemirjen po daljšem odlašanju): »Da, to je čista resnica, vendar so bile tudi te fraze namenjene izključno tisti majhni skupini ljudi, ki so me amerjali s pridevkom »Gian- ni Lagrima# in ki so kričali še druge mnogo hujše žalitve, katerih ni mogoče ponoviti na sodišču, ker so ti ljudje v resnici brez možganov in ne znajo misliti z lastno glavo.# KEZlCH: «Je res, da ste izjavili: Zahvalite se za 28. oktober 1954. ko vam nihče ni niti ‘krivil lasu?# BARTOLI: »Da! S to izjavo sem hotel dokazati prisotnim motilcem, kakšna je razlika med našo demoaracijo in med drugimi režimi, ker je šlo za osebe, ki niso nacionalno ugodno nastrojene in ker se 26. oktobra v resnici ni nikomur skrivil niti las.# Iz objavljenih vprašanj in odgovorov je jasno razvidno, da ing. Bartoli potrjuje vse izjave, katere je objavil list »Corriere di Trieste# in ki predstavljajo osnovo obtožbe zaradi obrekovanja. Hirati pa je tudi razvidno, da daje ing. Bartoli tem izjavam čisto cTug značaj, kot, je bil smisel inkriminiranega članka, napisanega na osnovi stenografskih zapiskov in številnih pričevanj prisotnih. To vprašanje pa je za sodno razpravo bistvenega pomena, zaradi česar je obramba že takoj v začetku dopoldanskega zasedanja zahtevala na osnovi raznih zakonskih določil, naj se proces ne izvaja na osnovi naglega postopka, temveč naj se uporabi normalen postopek. Poleg tega je obramba zahtevala zaslišanje 13 prič, ki naj bi obrazložile, kako je zborovanje pri Sv. Jakobu v resnici potekalo. Sodišče je po kratkem posvetu odbilo vse te zahteve obrambe, vključno /ahtevo o zaslišanju prič. Prvi je spregovoril na poziv predsednika obtoženi Mario Dežman, ki je izjavil, da prevzema vso odgovornost za članek, katerega je prebral pred objavo. Članek je bil napisan v napetem ozračju prec volilne kampanje in je I pričevanje očividcev, še pretočno izražal užaljenost pre- den sta obtoženec in tožilec bivalstva zaradi izjav župana izrekla eno samo besedo. Po- Bartolija pri Sv. Jakobu. Od govorni urednik je nato nadaljeval. da so v članku točno opisani dogodki in da ni njegova krivda, če ti dogodki niso všeč ing. Bartoliju. V nadaljevanju je ponovno ugotovil. da je šlo za odgovor šentjakobskega prebivalstva, cigar marljivost je dobro znana in ki ni moglo zato nikakor molče požreti obtožb, da nima volje do dela. Svojo izjavo je Dežman zaključil z ugotovitvijo, da e v prostorih društva na stadionu «Prvi maj«. Vrdelska cesta št. 7. Razna obvestila THZ. FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR#. Danes 8. t. m. bo redni sestanek od 18. do 12. ure. Delile se bodo zadnje novosti. Sindikat slovenske šole obvešča svoje članstvo, da bo tajništvo sindikata med počitnicami na razpolago članom vsak torek in petek med 18. in 19. uro. Skupščina uslužbencev ACEGAT Jutri ob 17. uri bo na vrtu are Delavske zbornice v Ul ulica d'Aosta enotna skupšči-1 na uslužbencev ACEGAT, na Excelsior. 15.30: »Zenska na sli-ki», E. G. Robinson. J. Bennett. Femce, 15.00: »Stratosferski junaki# G. Madison. V. Leilh. Nazionale. 15.00: »Bojni red#, J. Lund, VV. Bendis. Arcobaleno. 16.00: »Ljubezen je čudovita stvar#, W. Holden. J. Jones. Astra Rojan. 15.00: «Prepoveda-no», M. Ferrer. A. Nazzan. Capitol. 14,30: «N»gana», B. Laa-ge. K. Baldini. Cristallo. 15,00: «Lov na tatu#, G Kell.v, G. Grant. Grattacielo. 15.00: »Škandal v zavodu#, B. Grable. R. Cutnmings. Alabarda, 15.00: »Grozna noč#, J. A Kell.v. H, Parks. Ariston. 16.00: »Madanie Butter-'ly», K. Yachigusa, M. Tanaka. Armonia. 15.00: «Krčma sedmerih grehov#, M. Dictrich. J. Wayne. Aurora. 15.00: »Vse se ie končalo ob 6», S. VVinters. J. Palar.ee. Garibaldi. 15.0O: «Plavolasa mrzlica#. D. Dors. J. Gregson. Ideale. 15.30. »Gugalnica iz rdečega žameta#. R. Milland. J Collins. Imnero. 13.00: »Ti si moia usoda#. D. Dav, F. Sinatra. Italia. 15.00: «Brezupno slovo#, L Bourdln. M. Girotti. S. Maico. 16.00: «Skrlatna krinka«. T. Curtij. C, Miller. Kino ob morju 15.30: »Kruh, ljubezen in...» V. De Sica. S. Loren. Moderno. 14.00 «Dober dan miss Dove». J Jones, R, Stack. Savona. 14.00: «Mladi ljubimci#, D Knight, O. Versois. Vi»le. 1430: «Simba». D. Bogar- „ de. V. Mac Keona. Vittorio Veneto. 15.30: »Pazi na ženske#. J. Havvkins. M. Jobn-ston. Belvedere, 15.00: »Haitski upor#, Mtusimo. 14.30: »Pustolovščine Haiii Babe#. J. Derek, E. Ste- vvart. Novo cine. 14.30: »Celica 2455, hodnik smrti#. Odcon. 15.00: »Sombrero#, R. Montalban, C. Charisse. Radio. 16.00: «Moja žena ima rajši svojega moža#. B. Grable, M. Champion Venezia. 14.30: «Gus»r.ll na sedmih morilh#. Skedenj. ' y- »Tri broadwayska dekleta#. POLETNI KINO Arena dei fiori. 20.30: «Zadnjič ko sem bil v Parizu#. V. Johnson, E, Tavlor. Ariston. 20.45: «Madame Butter-flVi). K. Yachigusa, M Tanaka. Armonia. 19.35: «Krčma sedme- rih grehov#, M. Dietrich. J Wayne Garibaldi. 20.30: «Plavolasa mrzlica#, D. Dors, J. Gregson. Marconi. 20.30: «Vrni se moja mala#. M. Vitale, M. Lane. Paradiso. 20.15: «Cigan», D. Cor-coran. VV. Bond. Parco delle rose. 20.00: «Bela fu-ri ia». Pattinaggio. 21.00: «Megla nad Rokavskim prelivom#, E. Wil-liams. F. Lamas. Ponziana. 20.15: »Rdeče kape#. A. Latkl, L. Geon. Rojan. 20.30: «Vitez'i okrogle mize#. R. Tavlor. A. Gardner. Skedenj. 20.45: »Tri broadway. ska dekleta#. Stadio 20.15: «Don CarrUHo In on. Peppon«#. Fernandel, G. Cervi. Valmaura. 20.30: »Pred orka- nom#. V. Heflin. A. Rav. NEDELJA, I. julija 195« TltMT 1'OMIAJA A 8.00 Jutranja glasba: 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Mozart: Exultate, ju-bilate; 9,46 Liszt: Španska rapsodija; 11.00 Francisco Migno-ne: Brazilijanska fantazija; 11.10 Melodiiie iz filmov; 11.45 Krek: Koncert za klavir ip orkester št. 3; 12.00 Oddata za pajmlaiše: Stanislav Macšak: »Mucin dom#; nastopajo člani Radijskega odra; 12.30 Koncert operne glasbe: 13.30 Glasba po željah; 14.30 Lahki orkestri: 15.00 Smetana: Odlomki iz opere «Prodana nevesta#: 15.14 Hačatur.ian: «Gaya-neh», balet: 15.30 Melodiie iz revij; 16.00 Vaughan-VVilllarm: Koncert za 2 klavirja in orkester; 16.27 Operetna fantazija: 16.53 VVeinberger: Polka in fuga: 17.00 Poie Tržaški komorni zbor pod- vodstvom Ubalda Vrabca; 17.20 Plesna glasba; 18.00 Čajkovski: Koncert za violino in orkester; 18.30 Razne ritmične popevke: 19.30 Kodal.v: Galantni plesi: 19.30 Poie tenorist Renat Kodermac: 19.50 Glasbena medigra; 20.00 Spo-rt; 20.05 Motivi na orale Hammond: 20.30 Woflf-Fer-rari: »Sttrie grobijani#, opera v 3 dejanjih: po 1. dejanju, približno ob 21.35: Nedelja v športu. 22.50 večerni ples. T It • I. 9.40 J. S. Bach: «An,gleška suita št. 1» v A-d-uru, izvaja na čembalu Izolda Ahlgrimm; 12.00 S IV. festivala napol it anskih pesmi; 15.00 Dve kitari; 15.15 O-perna glasba: 16.15 in 19.00 poročila o krožni dirki po Franciji: 18.15 Simfonični koncert, dirigira Ferruccio Scaglia: 21.05 Fritz Hochvviiider: «Donadieu», drama v 3 dei. ■t 41 I’ It H Poročila v slovenščini: 5.45, 13.30 in 19.00. Poročila v italijanščini; 6.45, 12.30, 17.45 in 23.00. 6.00-7.15 in 8.00-9.00 Spored iz Ljubljane; 9.00 Kmetijska ura; 9.20-10.000 Spored iz Ljubljane; 10.00 Dvoje, troje opernih glasov; 10.30 Zena in dom; 10.50 Glasbena matineja; 11.30 Nedeljski koncert; 13.30-14.15 Spored iz Ljubljane: 14.15 Glasba po željah; 15.00-15.15 Spored Iz Ljubljane; 15.20 Glasba po željah; 15.45 Poje moški zbor iz Sem-polaja p. v. Stanka Zidariča; 16.10 Promenadni koncert: 16.30- 17.00 Spored iz Ljubljane: 17.00 Novela v ital.; 17.15 Ritmi in po pevke: 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.10 Za smeh in razvedrilo; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane: 22.45 Lahka glasba; 23.10 Veseli ritmi. IH I. «| V L A I J A 327,1 m. 282,1 Ul, 212,4 111 Poročila ob 5.00. 6.00, 7.00, 13.00. 15.00. 17.00 19.00. 22.00. 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav; 7.35 Operetne melodije; 8.00 Niko Kuret: Zlatorog (ponovitev); 8.30 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi in domačih napevov; 9.3Q Se pomnite tovariši...? - Jožica Veble: Krvava pot; 10.00 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence; 11.35 Mala revija lahke glasbe; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 14.15 Želeli ste - poslušajte! 16.45 Glasbena medigra; 17.00 Promenadni koncert; 18.00 S. Maugham: «Deževje» - radijska ijra: 20.00 Večerni operni koncert; 21.00 Sportina poročila; 21.15 Popevke in ritmi; 22.15- 23.00 Nočni koncert. rišMčVIKMA 16.00 Športni popoldan: 17.15 Film «Sorrentska slepica#: 18.35 Športne vesii; 21.00 Poročila: 21.05 Iz filmov: 21.30 Prvi aplavz 22.30 Filb «Zbogom, Lucille#; 23.15 Športna nedelia. Mali oglasi TRGOVINO OTROŠKE KONFEKCIJE dobro vpeljano prodam. Naslov pri upravi lista. MOTOGILERA IN MOTOM - motorji. ki uživajo vse zaupanje in so najbolj cenjeni - MOSCHION -FRISORI, Ul. VaJdirivo 36. KOLESA, moška in ženska, rabljena. po 7.000 -lir. kolesa za prevoz blaga po 24.000 lir, motorna kolesa po 50.000 lir, »a obroke Marcori. Ul Pieta 3. MOTOGUZZl Ekonomični «Gran turismo#. motorni tricikli z nosilnostjo 350. Motorni tricikli 1500 Nadomestni deli, valji, verige. prstani v cilindru, ventili, razplinjači Dellorto. MONDIALPISTON za Automoto-diesel. Specializirana delavnica, retificiranie. brušenie glav itd. Cremascoli, Trst, razstava Ul. Fabio Severo 18. KUPIM PLATNO (cerado) za dež novo ali staro za voz 4 m dolg, naslov na upravi lista. VOJNA SKODA V KMETIJSTVU Pomoč — Dokumenti Splošni upravni posli PRODAJE — NAKUPI fl T fl Ul. S. Nicolo 3-a -1-'—' Tel. 38-733 »UNION# Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. GHEGA 8-1.. tel. 27512 - 35939 Prokurator R AVN1K AUTOVIE CARSICHE PROGA TRST - BAZOVICA - PADRICE - GROPADA-TREBČE TJdhodi s postaj« Trcf Lfbertd in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7^0, 8.15, 9.30. 10.15, 11., 12.. 13.10 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18.“18.50, 19.50, 20.40, 22^40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, .10., 11.. 12 30. 13 10 13 M 14.30, 15.. 15.30, 16., 16.30, 17., 17.30, 18., 18.30, 19 ' 19 4u’ 20.30, 22.30. 24. ’ PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH; ob 7.30. 13.10, 18.. OB PRAZNIKIH: oh 10., 13.1C, 14.30. 18., 20.30. Odhod s Faletičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20. 14.05. 18.55. OB PRAZNIKIH; ob 10.50, 14.. 15,15, 18.50 21.35. PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.45. 13.10, 17.30. OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30. Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18 05 OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05. PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7. uri. Iz Herpelj ob 9. uri. Vožnje vsake drugo srerlo in soboto v mesecu. PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OH DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20,* 12 05 13 05 * 16.35. 17.05,* 13.05, 18.35. 19.20 20.45, 22.35. OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*, 14.35, 16 05 17 05 18.15. 19.35. 20.40. 22.05 N. B * Samo .ti avtobusi vozijo do Prebcnega, drugi se ustavijo v Dolini. PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhod i s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05 19 20 OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05. 16.20, 19.35, 22.50, PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 11.. 13.30. OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30 PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH- ob 18.15. OB PRAZNIKIH: ob 18.30. F ROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhod 1 s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20. 6 40*», 7 7 22'* 7 40 8 07** 8.25, 8.52 . 9.02, 9.30**, 9.40, 10 15, 10.30*. 1 i 02 'll.20*»’ 11.40. 12.02, 12.20. 12.40. 13,. 13.20**, 13.40, 14.15» 14 45*' 15.16*, 15.45*, 16., 16.20, 16.40. 17., 17 20. 17.40**. 18' 18.30**. 18.50, 19.20**, 19.40. 20.05** 20.30 20.52. 21 10 21.40. 22.15*. 22.45*. 23.20. OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31. 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 25 minut. * OJhedi s Trga S Francescc ** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavljajo v Podlonjerju. Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtoctsternnini tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 36-651. ZAHVALA. Ob težki izgubi nepozabnega očeta JOSIPA DANEUA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala g. župniku, tvrdki Trans, pevskemu zboru, sorodnikom, anancem in prijateljem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovo zadnjo pot. Družine DANEU, MISLEJ in GRLANC Kontovel. 8.VII.1956. primorski dnevnik — 3 — 8. jtrhj« 1«M # ZAKLJUČNIH ŠOLSKIH razstavah in prireditvah . Po zaključku šolskih prireditev in razstav si zastavljamo vprašanje o njihovem povprečnem u-spehu, o njihovi kvalitetni ravni. Omejiti se hočemo predvsem na razstave podeželskih osnovnih šol. Poročila iz posameznih vasi so bila u-godna, oziroma zelo u-9°) vživi v svojo delovno sredino, tamkaj deluje in se posveti tudi izvenšolskemu udejstvovanju?! Ta praksa je proti nalogam sodobne šole in zato tudi proti interesom naše vasi. J. F. CENIMO TRŽAŠKI SLOVENCI DOVOLJ DIJAŠKI DOM? Gojenci Dijaškega don pokazali več j e uspehe a so v šoli od ostalih Navada je, da se ob zaključku vsakega leta napravi obračun pretekle dejavnosti. Tako ravnajo zavestno ali podzavestno tudi poedin ci in družinske skupnosti, da bi ugotovile, ali so v poslednjem letu napravile korak naprej ali nazaj pa je stanje ostalo v bistvu nespremenjeno v primeru s prejšnjimi leti. Ce je letni obračun nekaj povsem naravnega pri po-edincih in družinski skupnosti, je tak obračun ne samo naraven, ampak nujen pri ustanovah, ker morajo svoje poslovanje opravičiti ne le pred samimi seboj, ampak pred svojimi člani in s tem posredno pred vso javnostjo. Dijaški dom je podporna ustanova Dijaške Matice. Svoj dom je Dijaška Matica ustanovila iž povsem razumljivih razlogov; podpirati našega revnega dijaka in mu omogočiti študij predvsem takrat, ko si starši ne mo-le.io naložiti ustreznega materialnega bremena, kljub temu, da je fant brihten in bi bilo škoda zanemariti njegove «talente». In ta podpora je dejansko znatna. V preteklem šolskem letu je imel Dijaški dom skoro 100 gojencev (točno 98), ki so obiskovali slovenske srednje in strokovne šole. To je vse- i)„ To ie neliskan, J a seno živ in utemeljen postulat. Kaze, da 0a naša šola — razen enem samem skromnem 7irneru — ne zaveda. Ali u j, . zaradi prvenstva _nnike? Napačno razu1 e7no to dobo in njene če si jo -- seve-„ . P° krivdi družbenega rnii 0 in nJegove šole — r-iagamo tako enostrav-rem *n neživljenjsko. Pri-ano bogastvo in znan-ena tehnika sta namenjena in naj slutita: _/®rnu delovnemu Ijud-u> torej tudi kmečke- mu stanu. Premalo so prišli do iz- raza .. Jezikovni in račun-,} 1geometrijski) izdel-Ti disciplini sta ziv-nujni in zato o-isce pouka, iz razstavlje-1/1 dej smo razbrali te-JkVe u pouku mdterln-uega jezika, ki so, glede m močan vpliv sosešpi-, razumljive. Prav zara-{ ?in ie tukaj potreb- ni., .toliko večja vzgojna T^nost, in to v obliki sto tnih uvgjunj v či-šeh, in lepoto matenn-rent’ ■ Pr7mernega čtiva nastopov, rodi-Vsll Sestankov i. p. ni *aT more v mladi-lje lzzvati ustrezno vese-, njr iPnlmanje, nag n j e-jp i,-^no Jn povsod se . onega H ■ J>gdlVcoaaTaU‘leUv Jt'' Petin i? jezikovnega nnLu 9a srečujemo na sedn\.Sol^ih odrth. B»-I ca n. ‘ Pristna, domača' ™ePTliltjena, cista D Tv Prav °L očitute Prvi. če-knv„~ mcn utrip otro-zik Ponosa na svoj je- st)o’i»na SV0J dom in na Ni Jr,, nurod.no poreklo. I cen,n° .P1*017 bili in no-tn „„ tl samooboževalci n samopoveimevalci, pac namn°rani0 ceniti svoje dra™ne dobrine in njih ^focenosti. Narodna za- po/em P°n0S *to etlcni * jgm, naraven, voiav in d Pročelje Dijaškega doma kakor zelo lepo število, zlasti če pomislimo, da to število predstavlja skoro 10 odstotkov vsega slovenskega srednješolskega dijaštva v Trstu. Lahko, bolje težko, si moremo predstavljati pred kakšne in kolikšne probleme je postavljena uprava in vzgojiteljski zbor Dijaškega doma spričo tolikega števila gojencev, ko morajo zagotoviti materialno udobje gojencev, jih skrbno spremljati in jim pomagati pri njihovem napornem napredovanju v šoli. Res je sicer, da se vodstvo doma dosledno drži pedagoške metode, ki naj razvije v gojencu čut odgovornosti in s tem samodisciplino, vendar pri tolikšnem številu gojencev o-bojega spola, kjer ima vsak svoj značaj in temperament, ni vselej to preprosta zadeva, kljub temu, da je izkušnja pokazala, da skupno življenje in delo gojencev, s starostno razliko tudi do sedem, osem let, nedvomno ugodno vpliva na razvoj in krepitev zgoraj omenjenih lastnosti. Zlasti pa je to razvidno pri šolskem uspehu gojencev Dijaškega doma. Naj navedemo le nekaj skromnih, a zgovornih podatkov, ki pričajo o ustreznost; omenjene pedagoške metode. Go-jenoi Dijaškega doma obiskujejo realno gimnazijo, klasično gimnazijo, učiteljišče, trgovsko akademijo, nižjo srednjo, industrijsko in trgovsko strokovno šolo. Od gojencev ni letos nihče padel, popravni izpit pa ima 20 gojencev, kar nam da nekako 20 odstotkov vseh gojencev, medtem ko znaša odstotek vseh srednješolskih dijakov s popravnimi izpiti skoro 25. Ce izvzamemo realno gimnazijo, kjer edino imajo gojenci Dijaškega doma slabši odstotek, je na vseh ostalih šolah učni u-speh gojencev Dijaškega doma znatno boljši. Tako je na klasični gimnaziji izdelalo 73,26 odstotkov vseh dijakov, gojencev Dijaškega doma pa 77,77 odstotkov; na učiteljišču 80,58, gojencev Dijaškega doma 55,55 odstotkov; na trgovski akademiji 50,56, gojenci Dijaškega doma 55,55 odstotkov; na nižji srednji šoli 41,84 odstotkov, gojencev Dijaškega doma pa 61,53 odstotkov; na industrijski strokovni šoli 93,63, gojencev Dijaškega doma 73,33 odst.; na trgovski strokovni šoli 47,22, gojencev Dijaškega doma 69,22 odst. Na vseh zgoraj omenjenih šolah je lansko leto izdelalo 47,92 odst. dijakov (53,21 odst. gojencev Dijaškega doma), letos pa 45,68 odst. (61,22 odst. gojencev Dijaškega do- ma). Iz primerjave med od- I nim poslovanjem take usta- stotki učnega uspeha dijakov v lanskem in letošnjem šolskem letu je razvidno, da je pri ostalih dijakih odstotek rahlo padel, medtem ko se je uspeh gojencev Dijaškega doma znatno izboljšal. Tudi ta uspeh je nedvomno pripisati ne le pedagoški metodi vzgojiteljskega zbora, ampak, po našem mnenju, zlasti okoliščini, da so gojenci Dijaškega doma podvrženi strogi delovni disciplini, ki ni le posledica sa-moobvladanja, kakor je to večinoma primer pri dijakih, ki žive v družinski skupnosti. Ce more biti vodstvo Dijaškega doma v glavnem zadovoljno z uspehom svojih gojencev, pa zadeva materialne plati poslovanja te obče koristne ustanove ni prav tako rožnata. Uprava doma se mora ubadati z najrazličnejšimi težkočami materialnega značaja. Res je sicer, da ustanova dobiva že dve leti enkratno izredno podporo socialnega urada generalnega vladnega komisariata v znesku 200.000 lir (kar je tudi javno priznanje poslanstva, ki ga Dijaški dom vrši med revnejšim slovenskim dijaštvom), a to more le delno in v zelo majhni meri kriti vse materialne stroške, ki so z red- nove nujno povezani. Uprava Dijaškega doma upravičeno pričakuje, da bodo enkratne izredne podpore socialnega urada zadobile značaj rednih in izdatnejših podpor, ker upravičeno meni, da ima ustanova do take podpore pravico tudi na osnovi določb Posebnega statuta. Pri tem naj poudarimo, da bi tudi tržaška občina, kakor seveda tudi okoliške občine, ne smele ostati brezbrižne za potrebe revnejših slovenskih dijakov. Spričo dejstva, da potrebe dijaškega doma stalno naraščajo, postaja vprašanje njegovega vzdrževanja vedno bolj pereče. Slovenski rudniki in lesna podjetja iz Slovenije so do sedaj sicer oskrbovala brezplačno s kurivom, in tudi slovenska javnost se rada ob raznih prilikah spfimni s svojimi prispevki; a vse to je komaj, komaj za najnujnejše tekoče potrebe, ki so tudi spričo porasta cen in uslug vedno večje, plačilna zmogljivost staršev pa vedno manjša Kljub nespornim materialnim težkočam pa smo prepričani, da se bo ta ustanova le prebila, ker je njen nadaljnji obstoj v sedanjih razmerah neogibno potreben in nujen. Maš tede pregled Težka je pot do slave. Tako prav gotovo mislita mladi plesalki neke francoske baletne šole, ki ju vidimo na gomfi sliki, kjer njun obraz kaže močno utrujenost, ki ga terja dolgoletna vsakodnevna vaja. Najtežje pri tem pa je to, da med zelo številnimi dekleti, ki se posvetijo tej zvrsti u-metnosti, le redkim uspe povzpeti do slave C e st mednarodni položaj t> preteklem tednu ni bistveno izboljšal, tudi ne moremo reči, du bi se poslabšal, kljub temu, da je rt e nekaterih področjih prišlo do večje ali manjše zaostritve. Pri tem imamo v mislili predvsem Bližnji in Srednji vzhod in razmere v francoski Severni Afriki, da ne omenjamo znanih dogodkov v Poznanju, ki so neugodno odjeknili v svetovni javnosti in ki bi u-tegnili začasno neugodno vplivati na pomiritev v svetu. Kljub temu, da se politika mirnega sožitja in sodelovanja med narodi še nadalje razvija in da se potreba po takem sodelovanju vedno bolj občuti, in spričo okoliščine, da danes že ni več odgovofhega državnika, ki bi javno podvomil v nujnost take politike, je po drugi plati vendarle ref, da toka politično usmerjenost odgovornih državnikov tako na Zahodu kakor na Vzhodu nikakor ne more izbrisati določenih še nerešenih vprašanj, ki od časa do časa motijo miren razvoj tega novega političnega razvoja. Eno takih vprašanj je zla-sli vprašanje odnošajev med urabskimi državami in Izraelom, To vprašanje bo težko našlo za obe strani sprejemljivo rešitev, ker so NA GOSTOVANJU PO ZAPADNI EVROPI IN NA PARIŠKEM FESTIVALU Ljubljanska Opera in Drama sta doživeli izreden uspeh 1. julija sta se v Parizu srečala uva ljubljanska gledališka ansambla. Ansambel ljubljanske Opere je tega dne zapustil Pariz po daljši turneji, ki jo je imel po zahodni Evropi, ljubljanska Drama pa je začela s svojim gostovanjem v okviru mednarodnega dramskega festivala v Parizu. Ljubljanska Opera je dala 9 predstav in s svojo umetnostjo prepričala zahtevno in razvajeno občinstvo o visoki ali celo izredni kakovosti slovenske reproduktivne operne umetnosti. S tem je ljubljanska Opera vzbudila zanimanje in simpatije tega dela sveta za slovensko in jugoslovansko kulturo ustvarjalnost nasploh. Zelo otipljivo se je to pokazalo že na premieri v Trilussa-rimski ljudski bard Nam Slovencem je le malo znan italiianski, ali bolje rečeno, rimski pesnik Trilussa, ki je zlasti v obdobju . zadnjih petdesetih let _z B.striao.. svojega ,-peresa globoko posegal v življenje jn nehajta, svojih rimskih Njegovo pravo ime je Carlo Alberto .fcšalustri;’ N.; delavski četrti £sj6lfy<5rfc še je 26. okto-4#r<4 ‘1873 ■’ ridil očetu Vi- I cenzu, po poklicp natakarju, 'in materi Carlotti JjjJpl-di; ki je bila šivilja. Ko mu je bilo komaj tri leta, mu -je umrl oče in -n-jegov krstni boter, rimski patricij Er-n.enegildo De Cinque Quin-tili ga je vzel k sebi, kot tudi njegovo mater, ki je še nadalje šivala. V hiši rimskega patricija pa dečka ni vzdržalo. V sebi je nosil nemir delavskega o-ki.uja Trastevere, kamor se je" vrnil", da bi pričei živeti od svojega peresa in dal tako slovo osovraženi šoli. ^ To je bilo leta 188(5, a Že1 žtrj^leta zitem* je', izšla njegova prva pesniška zbirka Le stelle dt Roma. Poveči-* ni jo sestavljajo soneti, v katerih se pod tenčico, ki jo razgrinja preko obože- vanih rimskih deklet in nji-j hove lepote, skriva jedkost njegove satire. V nekaki- • nem kronološkem zaporedju ,se prebija na dan in daje skupno z rimskim dia- lektom, ki ga je uporab-Msrt^Trr te irr-Tjr vse svoje, pesmi, neki svojst-veni čar., Ta Tar "jim Je uTrl pol v vse rimske čas^naise in Tri-lussovo ime je na mah za-, ^lJvelp. Sili z Set ir ičpa ojt ki ie 0<>gla- vitiife sestavina vsega njegovega pesnjškega .opusa, pa ga je takoj p^> prvi tzbirki sonetov pripeljala v svet basni. Sicer se je tu spb-četka držal starih vzorov, a obenem j; Že iskal novici, Ustreznih oblik in jih tudi rAšel. Zato nosi njegotia druga zbirka z vso pravičo rasjov , Rimske ba.Aii. V njej hi nič manj kot sto ave\ Pojav, in_ dvajset njegovih prijateljev iz živalskega območja in vsi se pogovarjajo v jeziku njegove jedke satire. Cesar sam ne bi bil nikoli mogel izpovedati brez nevarnosti mučmh zasliševanj in dolgoletnega zapora, to so v dobi najhujšega fašističnega pritiska izpovedale njegove živali. Mnoge med njimi je imel doma na svojem stanovanju. Tvorile so njegovo družino, tako je rekel, jih oboževal in jim bil hvaležen, ker so mu pomagale zakrinkati misli v svoje lastne izkušnje s svetom in z ljudmi. Pri tem pa se je konica njegove satire samo še zaostrila. V tej konici se bliska ptodorni duh pesnikovega razuma, s katerim je prisilil mogočnike in oblastodrž-ce, da so ostali nemi, brez besed. Samo taso si lahko zamišljamo, kako so izšle pesmi kot Rimski pozdrav ali pa Papagaj. V razgovoru z mačkom pripoveduje papagaj o svojem lutkastem gospodarju in pravi; «Prej čestokrat mi je naročeval nuj zakričim: ((Mazzini živio! Živio republikaZdaj mu ni prav la vzklik, zdaj tepe me in jg poslal po policaje, da me še zapro. Ostale njegove zbirke so Cento favole, Giove e le bestie, Le storie, Orni ni e bestie, Le favole. V celoti dosega naklada njegovih knjig 350 tisoč izvodov in mu sama po sebi daje pečat pravega ljudskega pesnika. Ljudstvo ga čita in ga ima rado. ker je v i jem našlo samo seDe. In res sestavljajo galerijo Trilusso-vih podob stare ženice, prevarana dekleta; vedeževalke, zvodnice, perice, sluge, vratarji, kočijaži, policaji, nižji uradniki, propadli plemiči, pa tudi poslanci, demagogi, diplomati, predstavniki strank, prostozidarji in bankirji. V pesmi Tango ala furlana mu niti papež ne ubeži, a v pesmi Toda se ost njegove satire obrne proti samemu kralju. Niti ljudje niti živali mu včasih niso dovolj blizu, da bi izpovedal to, kar bi rad in kar čuti na. pr. ob sočustvovanju s prevaranim dekletom ali pa neki pogled na svet, ki izpoveduje njegov filozofski nazor. V pesmi Marjetica dopovedu- Pesnik Trilussa je dekletu, ki trga nežne liste, da bi zvedela za usodo svoje ljubezni, naj opusti prazne upe. Jedkost satire se tu gubi v otožno lirično razaoloženje in spozna-bje, ki je v svoji bridkost: tako globoko in doživeto. da v pesniku klone njegova odporrta. porog porajajoča sila. V pesmi Cto-t ek in drevo obtožuje oljka drvarja, da jo je posekal. On pa jo hoče potolažit1 in ji pravi; «Kmalu te bodo dali na oltar, v procesiji te okrog nosili, ko delal čudeže boš oglasili za svet ca in zlato nosili v dur«. Drevo je reklo: »Hvala! kar visi oliv in breme mojega drevesa, kaj večji čudež se ti ne dozdeva nd čudežev, ki jih svetnik stori*. Malo pred svojo smrtjo je dobil Trilussa dekret predsednika republike, da je izvoljen za dosmrtnega senatorja. »Mislil sem, da me ne bo zanimalo, pa me je globoko ganilo.* je tedaj vzkliknil. Toda prišlo ie prepozno Kar mu je iahko Rim še dal v znak hvaležnosti, je bil le slovesen pogreb na stroške rimske občine. Umrl je 12. decembra 1950. Po njegovi smrti je založba Mondadori izdala njegovo Izbrano delo. Trilussa imajo v prevodu že Angleži, Nemci, Spanci, Portugalci, Francozi in Romuni. Za nas Slovence je piipravil izbor njegovih pesmi Alojz Gradnik. Kadar koli ga bomo dobili, ga bomo veseli. S svojo jedko sa-'iro bo postal tudi nam odkrit in blizek prijatelj zaradi svojih socialnih, humanih in antimilitarističnih idej. ki jih izpoveduje. M. S. i 3 Omar Hajam: Hub ajali L 600 Konst. Fedin: Mesta tn leta L 800 Mamin Sibirjak; Milijoni Privatovih L 820 Vera Brnčič; Dobro Iju-bon L 160 TRŽAŠKA KNJIGARNA 1>*I - Ul. Ki. 1'riiičlška 'ifi I lelelon ;i7-»H*i I Haagu, katere se je udeležila vsa tamkajšnja kulturna elita in številni predstavniki diplomatskega zbora. Uprizoritev kot celota in njeni posamezni elementi so po avtentičnih izjavah pomenili za nizozemsko publiko docela izredno doživetje. Podobno je podajanje slovenskih umetnikov ocenila tudi tamkajšnja strokovna kritika. Vsi časogi-'V so se razpisali s hvalo Tn prav nikjer . niso zabeležili najmanjše negativne ocene. Kot je bilo v Haagu, je bilo tudi v Utrehtu, v Rotterdamu in Amsterdamu. Ce več, iz poročil se vidi. da se je navdušenje od predstave do predstave stopnjevalo, tako da bi lahko gostovanje ljubljanske Opere po Zahodni Evropi ocenili kot triumfalen pohod. Na sprejemu, ki ga je v čast slovenskim umetnikom priredil jugoslovanski veleposlanik Salko Fejič in pozneje na sprejemu, ki ga je priredila družba Philips, so čestitke kar deževale. Samo festivalsko vodstvo je ugotovilo, da je ljubljanska Opera požela največji u-speh od vseh gostujočih ansamblov in da je vzbudila veliko večje navdušenje kot na pr. lani milanska Stala. Od vseh strani so ljubljansko Opero dobesedno zasuli z ugodnimi ponudbami, med katerimi so vsekakor najvažnejša vabila za gostovanje v Londonu. v Belgiji in Italiji. Resnično. odmev holandskega uspeha ie šel po vsej Evropi in odprl perspektive za nadaljnjo mednarodno afirmacijo ljubljanskih opernih umetnikov. Kaj bi pa rekli o uspehu ljubljanske Opere v Parizu. Ob prvi predstavi je bilo gledališče polno in poznavalci pariškega občinstva Velike opere, ki je svojevrstno zahtevno občinstvo, so takoj ugotovili, da ja uspeh presegel njihova najboljša pričakovanja. Med take avtoritete sodi tudi intendant Velike opere Hirsch, ki je izrazil svoje globoko zadovoljstvo nad uspehom ljubljanske Opere in se izrazil, da so ljubljanski O-peri po tem in takem u-spehu odprta vrata vseh velik oper sveta. Kako pa sodi pariška kritika? Ta enako ugodno ocenjuje pev-ee-soliste. kakor zbor, orkester in balet. Hvali režijo Hinka Leskoška in glas-1 eno vodstvo Boga Leskovica. Kai se pa tiče insce-racije. ki jo je zasnoval M3ks Kavčič so bila mnenja deljena predvsem na račun tradicionalnega pojmovanja. ki vidi v preprosti hkrati pa moderni in učinkoviti sceni na odru Velike opere pač nekaj »nedopustnega*. Časopis »Com-batt* pa je objavil izčrpno In laskavo kritiko, ki jo je zaključil z vzklikom; »Za debut v Parizu, kakšna zmagal* «Le Monde* pa je pisal, da uprizoritev tako 7. glasbenega kot z režiserskega zorišča dela čast svojemu gledališču. Časopis «Aurore» je pisal, da so glasovi jugoslovanskih pevcev navdali občinstvo z občudovanjem- Prav tako navdušeno piše «Le Parisien Libere*. Sedaj pa še nekaj o uspe- po prvi predstavi je bil splošen vtis, da ljubljanska Drama uspešno zastopa slovensko in jugoslovansko gledališko umetnost na letošnjem pariškem festivalu in da je visoko opravičila svojo izbiro za to od- KRIŽANKE 1 ■ m i ^ ^ i*** >*";' f > S -s ZJK-V-' ^ V & & M'"> . Iga AS :L‘T J??, r ■ s- r v;* liti i-i ,i : (: > 1 » Pl 1 ’ ; 't P Ti Ivi—— 'rr?" y.\ jg«y'v4K’ > »Sr-. ir- ‘ * 'J 1,^ v/ Preddverje ljubljanskih Križank, kjer se vrši letošnji ljubljanski festival. hih ljubljanske Drame, ki je nastopila na prvi predstavi s Cankarjevimi «Hlapci». Dosegla je zelo lep uspeh in v vsakem pogledu častno u-pravičila svoj pariški debut. Gledališče «Sarah Bern-hardt* je bilo polno povabljenih gostov in uglednih francoskih in tujih gledaliških strokovnjakov ter kulturnih delavcev. Predstava je bila odlična in so slovenski lg.alci pokazali svoje tnanje ter visoko umetniško izrazno silo. Kljub temu, da je ljubljanska Drama igrala v slovenščini, je občinstvo spremljalo dogajanja na odru z izredno pozornostjo in je tako ob koncu dejanj, kot ob koncu predstave bogato nagradilo umetnike s ploskanjem in vzkliki. Ob prvi predstavi ljubljanske Drame je znani pariški kritik pisal, kako je mogoče da občinstvo, ki ne razume jezika, tako vneto sledi predstavi Kritik nadaljuje, da so igralci igrali tako popolno, med seboj takorekoč šepetali, kot Di se ne zavedali, da stoji za njimi polna dvorana občinstva, ki jim z vso pozornostjo sledi in se ob tem navdušuje Tuli iz razgovorov z dru gimi kritiki je bilo takoj po predstavi razvidno, da so bili presenečeni nad visoko kakovostjo ljubljanskega ansambla. Ze večer govorno nalogo. Ze po prvi predstavi je ljubljanskim igialeem posebej čestital zastopnik poljskega gledališča iz Krakova, nato pa še u-metniški vodja festivala Planson, ki se je zelo laskavo izrazil c slovenski gledališki umetnosti. Tako uspeh ljubljanske O-pere kot tudi ljubljanske Drame zasluženo vzbujata umetniško zadoščenje, hkrati pa priznanje mednarodne kulturne javnosti. I' K S Ul. »v hran čiska žtl tel 17-331 sprejema serate mah oglase osmrtnic« ib u>ugo od 8. do 12.30 in od 15. do Itt. ur*. stališča skoro diametralno nasprotna. Tudi položaj t> francoski Severni Afriki ni prav nič razveseljiv. Tudi tu bo težko vskladiti stali-' šče Francije, ki bi še nadalje rada ohranila svoj do. sedanj i položaj p teh deželah, s stališčem tamkajšnjega prebivalstva, ki s upornostjo, in Žd leta z orožjem v roki zahteva priznanje svojih pravic. Medtem pa vodilni ljudje Sovjetske zveze vnašajo vedno večjo dinamičnost v mednarodno politiko. Novi sovjetski zunanji minister Se-pilov se je podal na krožne potovanje po deželah Srednjega vzhoda, kjer So-tjetska zveza vzpostavlja tesnejše stike pHjateljskeoa sodelovanja s temi deželami, iv je obiskal tudi Grčijo, kjer so se odnošaji te dežele z Veliko Britanijo zaostrili zaradi ciprskega vprašanja. Sepilov se tudi zavzema za ponovna zbli-ža nje med Sovjetsko zvezo in ZDA ter je izrazil željo po osebnih stikih z ameriškimi voditelji. Pri oceni mednarodnega položaja in predvsem v gledanju na rešitev še odprtih vprašanj, se v mednarodni politiki javljata dve v bi-stiu nasprotujoči si gledišči. Prvo, ki ga zagovarjajo reditelji Sovjetske zveze, bran i mnenje, da more do vedno boljših mednarodnih ednošajev priti po poti reševanja manjših spornih vprašanj med velesilami, kar naj ustvari vzdušje razumevanja in potrebne pogoje tudi za rešitev ostalih relijih vprašanj. Temu gledišču se vedno bolj približujejo tudi odgovorni državniki drugih, predvsem zahodnih dežel, kljub temu, da je tu pa tam opaziti več ali nanj jasno upiranje takemu gledišču, to pa zlasti pri tistih krogih, ki so še ledno mnenja, da se v ruvanji politiki Sovjetske zveze v bistvu ni nič spremenilo. Drugo gledišče pa vztraja še vedno na tem, d n je treba najprej pristopiti k rešitvi glavnih spornih političnih vprašanj (in tu imajo predvsem v mislih vprašanje združitve Nemčije). To gledišče je. očitno dediščina iz razdobja hladne vojne med velesilami in se javlja zlasti pri tistih krogih, ki se danes še niso odrekli tej jiopubui politični strategiji. A to gledišče izgublja postopno nn svojem vplivu, in danes moremo mirne duše trditi, da si tega ne drznejo javno hrani-„ii niti odgovorni državniki v ZDA, prav gotovo pa se z njim danes ne strinjajo angleški vodilni krogi. Najlrdovratnejši zagovornik te zastarele politične strategije je nedvomno nem-šk. kancler Adenauer, ki je na svojem nedavnem obisku r Rimu baje dosegel solidarnost tudi italijanske vmdne voiitilee s tauo politično strategijo. In to je tudi razumljivo, če pomislimo s kakšno trdovratnostjo se piarni tajnik italijanske krščanske demokracije upira vsakršnemu sode lonaniu s socialisti in še vedno anahronistično zagovarja tako ilnduo koalicijo in politiko, ki naj še v naprej vzdržuje prepad med , vlado in predstavniki napredno u-smerjenepa javnega mnenja, i.i je tudi na poslednjih upravnih volitvah dovolj zgovorno povedalo kaj pričakuje in zahteva od svoje vlade. Tako stališče sedanje italijanske rlade pa spravlja italijansko zunanjo politiko v zagato in jo sili, da s precejšnjo zamudo caplja za razvojem mednarodnega položaja, O uspehu tale: politike, ki pomeni prane (krmarjenje proti toku, pa moremo upravičeno dvomiti, kajti demokratično in napredno javno mnenje ki podpira vsakršno koristno pobudo na poti redno tesnejšega m plodnega sodelovanju med narodi, obsoja poskuse zaostalih pristašev hladne vojne, ki bi za račun tobro znanih reakcionarnih k'ogov, radi ohranili in celo stopnjevali napetost v svetu. GOSTILNA FRANC GUSTINČIČ n» JGZKRU Po 50 letih je bila i tej mali vasici odprta gostili.n. ki vndi domačinom in izletnikom dobro kapljico domačega vina in se toplo priporoča za obisk ANDREJ BOLKO mr. ph. UVOZ. - IZ,VOK % fanmaamvfkJ proizvodi lo kmmlkmlljm TRSI - uL. 7 ORREBIANOA 21, II Telefon 81-»15 slovanske in Letos bodo ponovno prijele za krampe mladinske brigade iz cele Jugoslavije Program mladinskih delovnih akcij je zelo pester in širok Program mladinskih akcij telesno-vzgojnih objektov in naprav pri naših šolah in vaja zelo pester in širok. Od gradenj manjših športnih in seh, pa do večjih objektov gospodarskega značaja (graditev cest, dela na razširitvi vodovodnega omrežja in podobno), vse to je v programu občinskih in okrajnih organizacij Ljudske mladine. Na tisoče in tisoče mladine bo zopet s krampom in lopato, z delom manifestiralo svoje pripravljenost pomagati tam, kjer so potrebe največje. Med največje akcije te vrste štejemo gradnjo ceste v Brkine na področju koprskega o-kraja. To pa ne zaradi tega, ker bo pri tej gradnji sodelovalo največ mladine-brigadir-jev iz cele Jugoslavije (1200 brigadirjev v treh izmenah), temveč predvsem zaradi velikega gospodarskega pomeni tega objekta za celotno koprsko področje in s tem v zvezi za celotno Primorje. Ta cesta bo v dolžini 15 km povezala do sedaj praktično odrezano področje Brkinov s svojim centrom — Koprom, kakor tudi ostalimi predeli naše republike. Poleg ceste pa bodo na tem področju gradili tudi letališče, ki bo spričo še vedno slabih prometnih zvez med Koprom ;n ostalimi kraji v notranjosti države pomenilo važno gospo- darsko in turistično pridobitev našega Primorja. Neugodne vremenske razmere v pretekli zimi so povzročile uničenje — pozebitev oljčnih nasadov na koprskem področju in s tem zadale gospodarstvu tega okraja še en udarec. Oljčni nasadi so za okraj Koper velike gospodarskega pomena in zato je prav, da je mladina prva, ki bo priskočila na pomoč in z akcijo obnavljanja. in razširjanja teh nasadov neposredno pomagala pri gospodarskem razvoju celotnega okraja Koper. Vse te akcije pa so s tem, da bo na njih sodelovalo 1700 mladine iz vse Slovenije, dobile republiški značaj. ...Kako težk Pozno jesensko sonce barva liste vinske trte, ki se vzpenja po latmku. Toplo je, čeprav se jesen ie napiha h koncu. Kmet Jernač je pravkar stopil iz hiše. Oprtal si je koš in zaklical sinu: «Kmalu pridi za menoj, Janez!» Oprt na palico je počasi odšel proti vinogradu. Sonce. je prijetno grelo. Jernač je sedel na kamen in se zagledal tja dol na vinograde, na male kmečke hiše, posejane po bregu, na morje, sinje in brezmejno, ki se je lesketalo pod svetlim soncem. «Tu, tu so živeli naši predniki, Tu so obdelovali trdo, ilovnato zemljo, tu so v potu in trudu, s krvavimi žulji na rokah lomili kraško kamenje in si trdo sluzili kruh. In sedaj? Nuši ljudje morajo v tujino, ker tu, na njihovi lastni zemlji zanje ni kruha. Kaj bo z nami? Kaj bo z nami?« Jernač je sklonil glavo. Iz oči so pridrsele solze in padle na zemljo. Izsušena prst je lakomno vsrkala vase pekoče starčkove solze... Janez je molče obre20-val trte. Zdaj pa zdaj se je ozrl. Žalostno se je oziral okrog. Dolgo :e gledal očeta, ki je kadil svojo pipo. Zdelo se je, da si hoče vsako stvar vtisniti v spomin, da bi je nikdar več ne pozabil. »Janez, kaj ti je danes? Tako molčeč si«, ga je ogovoril oče. Janez je zmignil z rameni in nadaljeval s svojim delom. Sonce je počasi zašlo. Mrak je legel na zemljo Jernaf je vstal in rekel sinu: »Pojdiva, Janez! Hladno je Mati bo v skrbeh«. Tiho sta stopala po cesti. Kamenje je škripalo pod nogami in listi so šumeli ” vetru. Jernač je zaskrbljeno opazoval sina, ki je stopal zraven njega. Slutil je, da ga nekaj teži, saj je bil ves popoldan tako molčeč in zaskrbljen. «Bo že povedal, kaj mu je«, si je mislil Jernač. Ko so prišli domov, je bila večerja že na mizi. Sedli so. Janez je vzel žlico v roko, a ni zajel juhe. Strmel je v steno, roka je krčevito stiskala žlico. Mati ga je začudeno gledala. Pomignila je očetu, češ: «Kaj mu je?« Oče ni odgovoril• Tudi on je gledal sina. Tedaj je Janez vstal in skoraj bruhnilo je iz njega: »Oče, v Avstralijo poj- dem!« Jernač je prebledel. Slu- til je, da bo nekaj takega, toda sedaj ga je resnica hudo prizadela. »Sin, kuj si rekel? Sem mar prav slišal? V Avstralijo? Zakaj?« Mati je bleda stala ob strani. Komaj si je upala dihati. S široko odprtimi cčmi je strmela zdaj v sina ,zdaj v moža. «Kaj naj tu počnem«, je spet spregovoril Janez. «De-la ni. Slovence zatirajo. Tujci stopajo na naša mesta. Naj mar še dalje posedam okrog hišnih oglov in gledam oblake in ptiče, ki se podijo pod nebom?« »Saj bi nama lahko pomagal na polju«, je boječe rekla mati. »Ah, kaj! Tisto bosta že sama zmogla. Jaz pa bom tam v Avstraliji veliko zaslužil...». »Tako govorijo vsi, ki ne vedo, da je tujina mačeha«. Janez ni slišal očeta. Oči so mu žarele, krčevito' je stiskal roke. Pred seboj je videl bodočnost, vso zlato in rožnato, brez trpljenja in težav. »Pošiljal vama boni denarja... Potem bosta prišla za menoj — v Avstralijo«. .1 'rnač pa je zmajal z glavo. Ne, nikdar ne bo zapustil svoje zemlje. »Kakor hočete!« je rezko odvrnil sin. Vstali so od mize. Gospodar je vzel petrolejko in odšli so spat-. Zunaj je veter rahlo pozibaval živobarvne liste in jim pripovedoval večno pravljico o sreči in veselju, o soncu in mladosti...' * * * Pomlad je prišla v deželo. Listi vinske trte so ozeleneli. Češnja cveti. Nageljni na oknih so izpostavili svoje popke toplemu soncu. Opojen vonj pomladnih cvetic sili v izbo. Pri mizi sedi Jernač. 7. roku si podpira glavo in gleda tja čez morje, tja preko obzorja, tja daleč, daleč, kamor je odšel sin... Misli, misli Jernač na sina v tujini. Pred njim vstaja slika onega dne, ko je Janez odšel. Ladja je bila velika, ljudi mnogo. Janez je stopal s sklonjeno glavo. Poleg njega — mati, u-pognjena pod težo skrbi in bridkosti. Iz oči ji je gledala neizmerna bolečina. Kr-čevito se je oklenila sina, ko je ta hotel stopiti na ladjo. Solze so vrele iz oči, solze dol go prikritega gorja... Janez se je s težavo iztr-qal materi iz objema in stopil na ladjo... Izgubil se je v množici. Ladja je dvignila sidro. Motorji so zabrneli. Bela j ena je ostajala za ladjo, ki se je oddaljevala. S krova se je oglasila pesem. Slovenski jantje so se poslavljali od domače zemlje... Bdeča sončna obla je drsela v morje. Ladja je bila le še črna točka na obzorju... Utonila je v žareči svetlobi.. • • • Jernač se je stresel, V izbe je planila Jernacevka. V roki je držala pismo. «Glej, Janez nama je pisal!« Stari si natakne očala in razgrne pismo. Kaj piše sin? «Oče, zakaj nisem ostal doma! Zakaj nisem poslušal vaših opominovl Kako težko mi je tu!...v. Več Jernač ne vidi. Solze mu zalijejo oči. Pismo pol oži zraven sebe na mizo. Zazre se v daljavo in misli na sina v daljni Avstraliji, misli na tisoče Slovencev, ki so odšli v tujino, ker jim je bila domača zemlja prerevna in so raje odšli iskat srečo drugum, tja čez veliko lužo v Avstralijo in Ameriko... Niso se zavedali, da je edino domača zemlja prava mali svojim otrokom in da le ona skrbi zanje in jim daje kar potrebujejo za trdo in neizprosno življenje. TATJANA V NEPREHODNIH GOZDOVIH Ris živi v neprehodnih gostih gozdovih. Podnevi leži. počiva in šele ko se zvečeri, zapusti svoje skrivališče in gre na lov. Njegove ostre oči odlično vidijo celo v mraku. Ris lovi zajce in velike gozdne ptice. Mladi risi so podobni mačkam. Po cele dneve preleze in čakajo, da bi jim mama prinesla hrane. Ko kaj ulovi, mati brž priteče k ležišču in ‘začne klicati mlade. Včasily ris ne prinese popolnoma mrtvega zajca, temveč samo o-mamljenega. Na njem se potem mladi risi uče, kako je treba plen ujeti. Ko zajca tako preganjajo in premetavajo, pazi mati ob strani, da jim dolgouhec ne bi ušel. Tako tudi ris uči svoje mladiče, kako je treba loviti plen. Tudi gorenjska mladina se je pogumno lotila dela. Poleg manjših akcij pri urejevanju gozdnih poti na Jelovici, pri urejevanju parkov in raznih igrišč ter del pri razširitvi vodovodnega omrežja v Kranju, je gotovo najpomembnejša akcija pri dograditvi ceste Koprivnik—Gorjuše. Približanje Pokleke in njenih bogatih gozdov' lesni industriji Gorenjske gospodarsko utemeljuje to akcijo. Pa tudi smučarjem in turistom približali prelepe smučarske in izletniške terene, ki bodo zaradi tega gotovo bolj obiskani. Več kot BOO mladine z Gorenjske bo sodelovalo samo na teh akcijah. Ljubljančani bodo poleg treh brigad, ki bodo sodelovale na delovnih akcijah v koprskem okraju, delali tudi doma, in sicer pri melioracijskih delih na Barju ter pri urejevanju gozdnih poti v Litiji Tako bo kmetijstvo dobilo nove obdelovalne površine v neposredni bližini Ljubljane mladina pa bo s tem pridobila osnovna finančna sredstva, ki jih bo porabila za gradnjo mladinskega doma v Ljubljani. Trboveljska mladina bo gradila vodovod Planina—Trbovlje, kar bo prispevalo k rešitvi že kritičnega vprašanja preskrbe naraščajočega prebivalstva z vodo. Prav tako bo nadaljevala z nadalje n in gradn jo ceste na Zdole-Matiborčani bodo sodelovali pri gradnji vodovoda in regu, laciji potoka v Radljah. Ptujčani pa pri pomožnih delih na regulaciji Pesnice. To bi bile glavne večje akcije. pri katerih bo mladina v letošnjem letu sodelovala. Vsak od teh objektov pa ,ie .za tisti okraj velikega gospodarskega pomena. Poleg teh večjih pa bo mladina sodelovala tudi pri gradnji 204 mani-š h objektov v vseh okrajih Slovenije. Na vseh teh akcijah bo skupno sodelovalo približno 16.000 mladine iz vse Slovenije. ISLANDIJA Islandija je otok na skrajnem severu in leži ob samem Polarnem krogu, kjer vlada večni sneg. In vendar uspeva na Islandu grozdje, tam uspevajo melone in celo banane, To je mogoče zaradi tega, ker je na Islandu veliko toplih vrelcev — gejzi-rov. To vrelo vodo odvajajo po ceveh v steklene vrtove, kjer gojijo južno sadje. Podobno delajo tudi na Alaski, kjer raste v kraterju vulkana Alakhake pravo pravcato tropsko cvetje. Mali mucek Učenci glasbene šole v Borštu FILATELISTIČNE Velesejmi na znamkah Ker smo v razdobju Tržaškega velesejma, oglejmo si znamke nekaterih držav, ki so bile izdane z namenom, da propagirajo razne velesejme tako doma kot v tujini. Prva jugoslovanska « velese jemska« znamka je izšla leta 19-48 ob priliki zagrebškega velesej- ma; pravzaprav smo tedaj dobili tri znamke z istim motivom. kjer je slikar skuša! prikazati tedanje težnje jugoslovanske industrije in kmetijstva, a ni uspei. V majhno vinjeto je natrpal preveč stvari in tudi barve za vse tri znamke so bile slabo '/.-brane. Pozneje je Jugoslavija izdala še dve znamki za zagrebški velesejem. Ena, izdana leta 1950, je prikazovala glavne produkte jugoslovan- ske industrije. Bila je bolj -posrečena odprejšnjih, a ni še zadovoljevala. Leta 1951 pa je izšla še ena znamka, na kateri so hoteli prikazati jugoslovanske folklorne izdelke, a tudi ti niso uspeli; lepim barvanim izdelkom so dali v tiskarni temnomodro podlago, tako da se je znamka ponesrečila; jugoslovanski filatelisti so dali tej znamki naslov «cipele». Znamke bi morale vendar delati propa- gando in bi torej morale biti prikupne očem; zato se nam čudno zdi. kaj so delali s temi znamkami jugoslovanski umetniki, da so tako grdo izpadle, ko imamo cele kupe jugoslovanskih znamk, ki vzbujajo zavist pri drugih poštnih upravah zaradi svoje krasne izdelave. Preidimo na Italijo, Ta je izdala precej znamk za razne razstave, a te nas tu ne zanimajo. Zanimajo nas le znamke, izdane v propagandne namene za gospodarske razstave. V to vrsto razstav lahko prištevamo «Salone ae-ronautico internazionale«, ki je bil leta 1985 v Milanu, na katerem ie letalska industrija pokazala sVoje izdelku, Te- Z razstave otroškega vrtca v Gropadi daj so izšle v ta namen štiri znamke. Tudi milanski velesejem je leta 1936 dobil svoje prve štiri znamke; dve sta prikazovali luč, ki se odbija iz Milana na vso Italijo, dve pa nazobčano industrijsko kolo in oralo. Leta 1949 je milanski velesejem dobil še eno znamko. Tokrat je bila na njej prikazana »Palača narodov« na velesejmu. Tudi leta 1950 je bila izdana ena znamka 7-i ta velesejem, na katerem je bila prikazana ena izmed velesejmskih palač 1951. leta pa sta izšli dve znamki, zopet za milanski velesejem. Ena je prikazovala palačo PTT, druga pa letalski paviljon. Milanski velesejem je dobil tudi leta 1952 eno znamko, ki je prikazovala paviljon motonavtične industrije. Tržaški velesejem je dobil leta 1952 eno znamko, ki pa je vzbudila precejšnje debate; bila je namreč bolj propagandnega kot gospodarskega značaja, padovanski velesejem je dobil leta 1952 eno znamko, na kateri pa je bil enostavno prikazan . propagandni plakat, ki nas vsako leto spominja na ta znani velesejem. Tudi Fiera del Levante v Bariju je dobila štiri znamke od leta 1949 do 1952. Glavni motiv na vseh treh znamkah je bila srednjeveška galeja, ki je nekak grb tega velesejma. Ne smemo pozabiti gospodarske razstave, ki se vrši v Neaplju in ki nosi naslov • Mustra. dOltremare«, na kateri prikazujejo gospodarsko razstavo v Turinu, ki je po-, stala že svetovno znana. Leta 1950 in 1951 sta izšli dve propagandni znamki za to razstavo, ki sta bili prav čedno izdelani, medtem ko ne moremo istega trditi ,o znamkah za druge velesejme, če izvzamemo znamke za milanski velesejem. Kot vidimo, je Italijanska poštna uprava dala v letih 1949-1952 v promet precej znamk za razne velesejme. To ponavljanje istih motivov na znamkah pa je u-trudilo filateliste, ki so. začeli protestirati. In res, od tedaj nimamo več velesejem-skih znamk. Tu smo si ogledali le jugo-italijanske vele-sejemske znamke. Lahko bi prišteli sem tudi znamke, k' so bile izdane v bivši coni B za tamkajšnje gospodarske razstave, a te razstave so bile bolj propagandnega kot resnično ekonomskega značaja: Po drugih državah pa so izdali ogromno takšnih znamk. V tem prednjači gotovo Nemčija, ki je že pred vojno in tudi po vojni izdala celo vrsto znamk v propagandne namene za razne gospodarske razstave. Zanimive so zlasti povojne vsakoletne znamke za velesejem v Leipzigu, na katerih so bile prikazane vinjete, ki nam kažejo razne velesejme v tem mestu v srednjem veku. Izrazite so zlasti francoske tovrstne znam. ke, ne smemo pa pozabiti Avstrije in držav Beneluga. katerih znamke pa so bolj simboličnega značaja. # ♦ * Poleg avstrijskih in zahod-nonemških znamk s podobo Mozarta smo dobili v zadnjem času tudi dve vzhodnonemški znamki s portretom tega velikega skladatelja in tri belgijske znamke, ki spominjajo na momente iz Mozartovega življenja na belgijskem ozemlju. Ko je mladi Mucek shodil si je neke nedelje popoldne ogledal svojo rojstno vas. Premeril jo je v dolžino in širino. Ko pa se je vrnil pod domače ognjišče ni hotel reč piti mleka. »Mleko«, je dejal prezirljivo, emleko je le za otroke in ženske; fantje in možje pijejo čisto nekaj drugega. Jaz pa sem Muc, ne pa kaka Mucka!« «Kdo ti je pa to natvezli?« se je hudovala mati Muca. »Sam sem jih videl. Doli v vasi sede pod lipo in pijejo vino. To jih dela močne in vesele, da tolčejo s pestmi po mizi in glasno pojejo; Sladko vince piti vse žive dni, to nas veseli! Tudi jaz hočem biti močan«, se je nakremžil naš Mucek, »Sladkega cinca mi daj; sicer raje poginem od žeje, kot pa da bi še mleko pil, jaz, ki sem že Muc postal«. In ker je bil mali Mucek zelo, zelo trmoglav se je zleknil pod ognjišče ter se res, tistega večera in še naslednjega dne, niti dotaknil ni dobrega mlekca. Zato pac materi Muci ni kazalo drugega, kot da je šla h krčmarici poprosit za latvico rujnega Vinca. Mucek je na duš elc izpraznil polovico latvice in koj začutil kako se mu vžiga kri po žilah. Postal je od sile vesel. Norel je razposajeno po izbi da se mu je vse smejalo; tako zabaven je postal. Končno pa ga je to jako užejalo. Popil je torej še ostalo polovico vina in se takoj popolno- trgul na drobne koščke, f* glej, zdajci so se ne sam# otroci, ampak tudi mize in stoli začeli vrteti pred njegovimi izbuljenimi očmi, in naš Mucek je mislil, da beže pred njjtn, ker se boje njega, tigra. »Tiger, grozni tiger iz džungle sem postal, in sedaj zarjovem tako strašno, da bo vse zbežalo«, in na široko odpre gobček ter zamijavče grdo, hreščeče. Pa je res V«e izginilo, ker naenkrat se J* znašel pred hišnim pragom na dvorišču, kamor so ga porinili z metlo, zaradi njegovega tre-dostojnega vedenja. Kajti nat UGANKA IN DOPOLNJEVANKI črke tri ima, ves je iz lesa; če ga čitaš vnic, pa dobiš poklic. Les — sel Mehka, sladka in okrogla, a viseti ne bi mogla, če imela ne bi repka, No, ta hruška je pač —-! tepka Velik, slamnat snop brez žita. bolj debel kot konjski rep: komur v glavi se zasvita, naj mu reče kar — —. otep. ina upijanil. Široko razkoračen, z visoko dvignjenim repom, se je sedaj napihoval sredi smejočih se otrok. A njih zvonki smeh ga je začel jeziti. Nasršil je kožušček in si jel predstavljati, da je postul močan kot sam tiger, ki bo zdaj, zdaj vse raz- V MORSKI GLOBINI tiger je začel spuščati po P? du mokre lužice. Tam, sre® dvorišča pa ti Mucek zagleš' kobilo Rjavko. Iz same pi)*' ne objestnosti sklene, on h ger, požreti jo. Na tankih, ^ krivih, nožicah se ji tiho p®' plazi za hrbet. Kot pravi ger bistro pomaje z repko? in s slinastim gobčkom zlob no zamrml javka; »Tako, st daj ji pa skočim za vrat, t' kobili kobilasti, in jo zai* vini ter požrem«. Vidite kal? krvoločen je postal naš P’!1 ni Mucek. Nizko je počenil se smešno sunkoma odgd' Toda skok je bil prekratk1 odmerjen in Mucelc je obvist na kobilinem repu. Ko se njega srečno- skobaca posk?1 skočiti v drugič in nato ■ v tretjič. A vse zaman, 9® Mucek ni postal tiger. Pa Riavka se je te šale nal>d' čala in, ko se zopet zakaj vanjo, ga nulahno brcne, * zleti tja v gnojnico pred W vom. Brrr! Koliko te groz?1 črne brozge je moral pOT1! naš slavni tiger preden se • le s težavo skobacal iz strd® Ijive kopeli. Ta ga je doci iztreznila. Osramočeno prhaj" se je tekel skrit za ktirtPj kjer si je do večera zna? zapacani kožušček A ko , je vrnil pod ognjišče ni ti' dar več povpraševal po f* nem ttincu. Ko se vprašamo, kakšna je vidljivost pod vodo, se nam zdi, da je taka ko na površini. Zlasti 'se nam zdi, da je tako v morju, ker je morska vo'da zelo bistra. Toda v Tesniti ni tako V moriu smo navajeni gledati predmete komaj nekaj metrov pod gladino. Sami smo se pa spuščali komaj dva ali tri metre globoko. Ce bi šli globlje kot gredo potapljač;, nekaj sto ali pa celo tisoč metrov globoko, tedaj ne bi videli ničesar več. V teh globinah je popolna tema. Nek: znanstvenik, ki se *e spušča! v take globine z nekim posebnim zvenom, je izjav.1. da je črnina v morskih globinah bolj črna od vsake čine barve, ki jo je videl na remiji. Sončna svetloba prodre največ do 800 metrov gl bc-ko. V več;i»i giobinah je pa popolna temi. Kakšna je pa svetloba dr te globine? Kot vemo, bela sončna svetloba ni enostavna. Sestavljena je iz barv, ki dajo spektrom. Ka gre svetloba skozi vode, se ioni: in tako prodi/a v gl. n no, se polagoma zgubljaj ena po ena od teh taiv. Kmalu ped muisko globino zgubit* črna in oranžna barva. :n voda je videti rumeno-zelf.i.a. Kmalu zgine tudi rumeni in vse postane zeleno. Potem o-stane le še ni dva barva, ki pieide na koncu v črne, ko m ničesar več vrtet.. Vijoličasta barva, ki ie zadnja na spektrumu, zgine prva. V velikih morskih globinah je temperatura stalna, ker •am ni nikakršnih sprememb. Do tistih globin ne prihajajo zunanje motnje in vplivi, ki bi lahko menjali temperaturo morja. Vendar je v različnih morjih temperatura različna. Tako je v Sredozemskem morju v globini 4000 metrov lemperatura od 12 do 13 stopinj Celzija, v nekaterih morjih pa se spusti celo pod ničlo. Vendar je v vseh morskih globinah ta temperatura vedno stalna, nespremenljiva. * « » Mamutovo drevo, ki raste v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, lahko zraste do 120 m visoko. Torej je šestkrat višje od štirinadstropne hiše. Deblo teh velikanov je tako debelo, da bi lahko na panju takega drevesa postavili za manjšo družino. Tovor nosi — a ni konj. Vozi te — a ne zastonj. V morju plava — riba ni, puha, puha kar za tri, vendar pipe ne kadi. (JUUJBd) : AUT0M0T08 - IMPORT-EXPORT PREDSTAVNIŠTVO nadomestne dele italija«' skih, nemških, angleški11 in ameriških avtomob1' lov ter nadomestnih d® lov za DIESEL motorjč pumpe, injektorje t<( traktorje TROTE« Ul. UDINE ti TEL. 30-197 - 30-198 IMPORT-EXPORt zemeljskih pridelkov in njihovih predelav ZAGREB - Praška ul. 2-II Telejoni: Central« 39 044, direktor 36 583; uvoz izvoz 36-012/37 109/23-61’ =Telex; 02-110 Telegr: Voče Zagreb IZVAZAMO: Vse vrste svežega in suhega sadja in zelenjave ter njihovih predela* predvsem suhe gobe, suhe dalmatinske višnje vrste »maraska«, višnjev sok viseti) »maraska«, sadne puipe, suhe slive, mandeljne orehe, lesnike, čebelji med, gozdne sadeže, višnjevec; nadalje otrobe in ostala krmila. UVAŽAMO: Južno sadje, Kolonialno blago in druge poljedelske in prehrambene pr*' delke itd. > Kaj sta doživela Marko in Metka r ZADRUŽNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE SLOVENIJA - SADJE Ljubljana, Čopova 50-11 p. p. 83 Telef. 23-301, 23-302, 23-303. Telegr.: SLOVSAD -Trgovsko predstavništvo v Mariboru, Beogradu Odkupna postaja in skladišče v Volčji dragi IZVOZ: Sveže sadje in povrtnina Gozdni sadeži Suho sadje Sadni izdelki (sokovi, pulpe) UVOZ; Agrumi in ostalo južno sadje Kolonialno blago. LjublFj in in , ^MgGtjhcur'/ uvoz izvo2 Papir - Celuloza - Kemični arti^ Ind. naprava in stroji • Eleklr. materi*1 Ul.Commercialel5/a-Tel. 24-6^ ki so odvedli Metko na dvorišče, spremljevalec je pa iz strahu izginil v noc. Ko je deklica razjahala osla, je pokazal sluga pol v hišo in kmalu je stala v lepo opremljeni sobi, v kateri je sedel v naslonjaču star gospod. Pozdravil Je Metko z besedami: «Ne jezi se, da sem te na lak način spravil v mojo hišo. Jaz sein Ali Mustafa in bi rad vedel, kaj je privedlo tako mladega dečka v to dolino«. Metki je gospod zelo ugajal in čutila je, da mu sme zaupati. Zato mu je povedala vse. tudi to, da je ona pravzaprav deklica. Ali Mustafa jo je poslušal zelo pazljivo. Odločil je, da morata Marka nemudoma poiskati. Kmalu sta dospela do kraja, kjer so bili delavci zaposleni s tem, da so odnašali zemljo iz podzemskega rova. Tam je stal Marko. Začudil se je, ko je zagledal svojo sestro, ali ta je vprašala hlastno: n Ali ste že pri vratih z zelenim pečatom?« tiKaj še! Rov se Je zasul in zdaj bo se dosti dela preden bomo mogli do vrat. Skoda, kaj ne?« «• '•> '"»vafcŠ^: v:-'- ' v iiitiinP&iv ivl v • • • •' ’ •avV»:w/A;a Ce želite s čolnom na morje, tedaj stopite v Sesljan. Sandoline so na razpolago in ni treba drugega, kot da si izberete najboljšo in odveslate na morje. Nekaj kramljanja o Krasu Ko sem bil dolga leta v tujini, sem ostal duševno vedno večji Kraševec, ki ga je stalno spremljala podoba Krasa v vseh štirih letnih časih. Njegovi poletni meseci so mi pričarali slabo voljo. V duhu sem bil pod jasnim nebom in žgočim soncem, ki je izsesalo poslednjo vlago iz zemlje in zraka. Čimbolj izžarevajo kamnite gmajne svojo top loto in ima trava in celo nekatero grmičje in drevje skoro jesenske znake, tembolj se oba. di in roji konjskih muh zaganjajo v nemirno goved, ki se jim umika v grmovje in končno zbezlja z dvignjenim repom proti domu; tepibolj vleče svojo pesem škržat, ta verni drug kraškega poletja in kraške žeje. Nekje ob vasi je estudenecs, ki napaja le vsake kvatre, ko se pomotoma spusti ploha tudi na ta pozabljeni svet. Bolj gostoljuben je vaški kal — tista kotanja, ki zbira umazano vodo iz neposredne bližine. Živina se je nanjo tako navadila da drugo bolj čisto vodo odklanja. A tudi te kotanje polne blata v teh mesecih odpovedo svojo služnostno nalo. go živalim in — ljudem. Da, tudi ljudem. Občinskih vodnjakov je malo, privatnih tudi. Ko odpovedo prvi, morajo vršiti samoritansko nalogo drugi, a ko še ti onemorejo, je dobra tudi voda iz kala. Sicer je prostor za to vodo locen od onega za živino z zidom (Tmovica). Ta količina vode je v primeri s potrebo tciikih vasi malenkost. Treba si je pomagati z «brojenco» cl- 2 vodo iz štivanskih vrel-cev. a kaj pomeni 2—3 ure vožnje tja in še več nazaj z 10—15 hi vode? Draga reč, ki ukrade dosti časa in malo zaleže. So celo taki primeri, da je treba paziti na vsak liter vode. Takšen račun morajo voditi zlasti ubožne gospodinje, ki morajo neko število škofov vode odkupiti z delom■ Tako sem v tujini premleval o našem Krasu ob tem času. Kako pa bi ga meril in tehtal danes, ko se je svet tod in drugod nekam čudno »premaknil«? V severnih krajih vročina, pri nas, kjer imamo veliovečni patent suše in žeje, pa smo doslej rabi ji ponoči plahte. Koliko rvode bi bilo čez kraško skorjo, 'če 'oi je ne bila ta požrla? A smo Kraševci le čudni ljudje. Kraško neb o, kraška- zemlja, kratki človek — vse je siromašno, kar je kraškegu je polno nedostatkov. AH ni to naša slabost? In vendar ima tudi ta zemlja kakšno prednost. Ima jo predvsem v ljubezni njenih sinov do nje. Malokdo Je tako na vezan na svoj dom kot je Kraševec. A ima še drugo prednost. Sonce se res rado maščuje nad nami, a ta kazen ni nikoli tako usodna kot je ona, ki jo naprti voda. Gorje krajem, ki so izpostavljeni njenemu elementu! Res je letos tudi tod preveč vode, a njen učinek ni katu-st-ro falen. Zaradi nje ni pri nas selitev, ni lakote in', smrti. Tudi suša nam ne more nikoli pobrati vse letine. Po pitno podo ne gremo • več, niti v vodnjake niti na kal, niti k štipa nskim vrelcem. Tehnika Je preskrbela vodovod tudi Ktasu. Je to velik korali naprej v zdravstvu in gospodarstvu. y gospodarstvu bi moral biti v trinogih primerih še večji, če bi znali, bolje rečeno, ce bi hoteli vodo še halj izkoristiti. Nekatere lega zemljišč ob vodovodu so ?ako posrečene, (pod napelje-vo. viseče), da bi mogli do-hčni gospodarji to priliko izredno donosno izkoristiti. Tudi manjkajo vrtovom in nji-vam ob vodovodih cementira. Ut bazeni, kjer bi se voda Primerno segrela. Voda iz vodovodov ni namreč za zalivn-nte priporočljiva, ker je prehladna. Te zadevščine pa spa. dajo v okvir večje strokovne •zobrazbe. do katere ima tudi Kraševec enako pravico in po-Hoje, če ne še večje, kot. jih imajo ostali državljani in zemljani. Kljub zapostavljanju in doslednemu odrivanju od možnosti se je naš človek le pre. ru do sposobnosti in sredstev ra borbo proti susi. m za zvišanje donosnosti. To je dosegel le s svojim zdravim raz-Umom, zasidranjem v svojo lastno zemljo in z nezlomljivo v°ljo, da vztraja na njej. Ah se vam ne zdi da je zastoj, i ga je v tem povzročilo novo pokolenje. bolj prehodne-zna^aja? Smemo upati, da odo izsledki znanosti in tehnike v večji meri služili tudi rej zemlji — temu «prstanu rope” in izvabili iz njenih OJ udi življenjske pogoje kot Sl jih trenutno ne moremo Predstavljati. Ni daleč od bivši kalov do današnjega vo-ovoda in od petrolejk do e-lektričue luči. Se krajša bo Pot do drupih pridobitev. Ko bomo znali bolj umno in smotrn o izkoristiti živila sonce vodo m zrak, te štiri odlo-i ne sodelavce v zemljedel-stnu, in se v ta namen poslu-~'u rdzpoložl jivih pnpomoc-'ou, st bo tudi zemljedelec delo skrajšal in lajšal ter bo njegovo delo bolj produktivno. Gospodarstvo je v svojem bistvu borba s prirodo. Ce človek spreminja pustinje in peščene nasipine v kulturna tla, bi mogli s primernimi kulturami dati tudi našim ogradam bolj kulturno lice. Nekaj bi mogli izvesti sami, nekaj skupnost v širšem smislu (država). Holandec ima že stoletja skrajno »težko borbo z vodo, mnogo težjo kot je naša borba s tlom■ Njegov napredek je neverjeten in zavidanju vreden, naš je skromen, pieskromen. Ima sicer v tej borbi precej trme, a skušajmo to trmo ne-le povečati ampak ji tudi priliti čimveč tehničnega znanja. Le. tako zavihani rokavi bodo želi večji gospodarski uspeh. KRIŽ Nobena vas v tržaški občini ni tako povezana s starimi navadami in običaji kot je naša vas. Nekoč je pri raznih slavnostih (poročnih, krstnih, cerkvenih) prišla v poštev ženska narodna noša. torej obleka, kot je bila pri naših prednamcih splošno v navadi. Mnoge kriške žene jo še danes ljubosumno čuvajo kot dragoceno zapuščino z željo, da bi jo kot takšno prevzele tudi njihove hčere. Vse kaže — in to je zelo razveseljivo — da se bodo te njihove želje, ki pomenijo hkrati tudi narodno zavest in ponos, tudi uresničile. Na naši letošnji cerkveni šagri (sv. Peter in Pavel) smo pri procesiji videli kakih 20 žensk, starih in mladih, v narodni noši, To je napravilo prijeten vtis na vaščane in tudi na italijanske priseljence. Opazovali so jih s posebnim zanimanjem in občudovanjem: saj je v njih nekaj pristnega, zdravega, vedrega — nekaj, kar našemu hipermodernemu lišpu manjka. Želeti je, da bi se to bogato' in lepo narodno blago nele ohranilo, ampak celo pomnožilo, saj smo se že dovolj oddaljili od vrednot iz naše preteklosti. Na grozdje v naših bregih moramo biti zelo oprezni, ker ga je napadla bolezen (črni). Vlažno vreme .. prija obema -'njegovima napadalcema; strupeni rosi in plesnobi. Boriti se moramo proti njima z miodro galico in žveplom (najbolje s tekočino, torej skupaj z modro galico. SESLJAN Sele zadnje, vsaj delno tople dni. je sesljanska plaža o-živela in sprejela mnogo kopalcev. V naši osnovni šoli se je nastanila kolonija avstrijske mladine. Posebno pozornost pa vzbuja zapadni del obale, na račun katere padajo margikatere pikre opazke. Gre namreč za »zapadni svet« v oblik, ameriške karavane, ki se je s svojimi avti in vso potrebno kuhinjsko in spalno opremo naselila na »privilegirani« obali, kamor pa je vstop prepovedan, ker letuje tamkaj cvet ameriške dolarske gospode. Za letos je graščinska uprava odprla le bar, prihodnje leto pa bo baje hotel. SLIVNO Naša griža pri Sv. Antonu (grad) postaja vedno bolj zanimiva. Tržaški «starinarji» upajo, da bodo izgrebli iz razvalin še bolj zanimive zgodovinske ostanke. Se bolj zanimive pomeni, da so že nekaj dobili. Kosi opeke, bakra. lončevine, zobovje, ki so jih iztaknili pri večdnevnem odkopavanju, so že zanesljive priče o življenju nekega tukajšnjega ljudstva pred o-krog dva tisoč leti. Mogoče pa že prej. Napačno pa je mnenje, da gre pri tem za naše prednike. Takrat niso še bili tukaj; v te kraje so se naselili tam v 6. stoletju. Niti ne gre za Rimljane, ampak za narod, ki je živel tod pred njimi in so ga le-ti iztrebili. Sicer bi bilo zelo potrebno in koristno, če bi o zgodovini teh krajev znali kaj več. Zaradi velike moče gredo pridelki vse preveč v rast in prepočasi zorijo. Hoče se jim sonca. Med žitom se je razbohotil plevel, ker nismo letos s p|etvijo uspeli. Brez tega pa žito ne uspeva in slabo plenja. Ali ne bi bilo pametno, če bi tudi žito sejali, v bolj razmaknjene vrste in tako omogočili pletcv (in tudi osipanje) z vprežno živino?! Ne bo kazalo drugega, ker delovne moči ni in je tudi ne bo. Končno pa bi takšno kmetovanje ne pomenilo nazadovanje, ampak korak naprej. Hrošča smo ukrotili in če bo toplo vreme, bomo že z enim samim dežjem imeli dober krompirjev pridelek. Pri košnji sena nas rešujejo v zadregi kosci iz Benečije, s katerimi smo zadovoljni. TRNOVJCA. Razvoj poljskih pridelkov je v ostalih vaseh naše občine manj ali bolj pred našimi in medtem ko so trte v teh vaseh imele ob cvetenju nekaj ugodnih dni, so naše naletele na slabo vreme.. in se opra-ševanje vrši počasi. Bojimo se, da bi moglo to slabo vplivati posebno na črne trte. Kot ostali pridelki, tudi trte močno rastejo in zahtevajo toliko večje in bolj skrbno negovanje. a tudi košnja nas priganja, dež pa od nje odganja in kvari pokošeno travo. Ce bo julij lep, ne bo v tem občutne škode. Posestnik Markuža je moral pred dnevi prodati kravo mesarju, ker je na naši cesti zadel vanjo avto in ji zlomil nogo, ko je nenadoma skočila predenj. Nezgode je bil kriv pastir, ki ni pazil na govedo. Pri današnjem cestnem prometu moramo biti zelo previdni in se držati cestnih predpisov. Markuža ima znatno škodo, a prav tako tudi lastnik avta, ki zaradi svojega razumevanja in upoštevanja gospodarskega položaja prizadetega ni zahteval odškodnine. SALEZ V nedeljo 24. junija so oživili vas Ivani in Ivanke ter birmanci. Proti večeru pa nas je spravil v dobro voljo naš mali orkester, ki je že drugič igral na plesišču naše gostilne. Zavrtelo se je mlado in staro. Tako smo pozabili na svojo jezo in pisma, ki so jo povzročila. Ali bi ne bilo mnogo bolje, bolj dušnopastirsko in tudi moralno, če bi se namesto s takim očetovsko svarilnim in srednjeveško grozilnim vmešavanjem bavil s svojo versko službo in se zanimal za vprašanja, s katerimi bi prispeval k našemu gospodarskemu, socialnemu in drugemu napredku? Dovolj je zelo hvaležnega posla za to in drugo kraljestvo. Nikar pa naj si ne domišlja, da bo napravil iz naše fare svoj pašaluk in v njem zadavil vsako napredno gibanje. Mirno naj se sprijazni s stvarnostjo, ki je povsem drugačna kot jo on gleda ali si jo zamišlja, inkvizicijska doba je že davno za nami, strah pred njo tudi. Močno si prizadevamo, nele da se vzdržimo na površini, ampak tudi da gospodarsko napredujemo. Naš vinski pridelek je znan po svoji kakoA vosti, ker se zanj še posebno zanimamo. Letos gre naš vinski proizvod slabo v promet. Sodi terana so še polni. Ni še zanj sezona. Bržčas pa bo tudi držalo, da ovira njegovo potrošnjo uvoz tujih vin. Tržačanom baje bolj prija teran izza državne meje, češ da je ta bolj pristen. Dejstvo pa je, da prave opredelitve za teran še nimamo. Drugič; pogoji za pojem sedanjega terana (trte, zemlja, podnebje, negovanje) so bistveno enaki to — in onstran meje in zato je gotovo tudi vsebina tega vina (alkokolna stopnja, barvilo, mlečna kislina, železo, okus i.e.) nekam eneka. Poznavalci — strokovnjaki so to našemu vinu tudi priznali. Razumljivo pa je, če to izpodbijajo tukajšnji vinski trgovci. Sicer pa vabimo Tržačane, da se o tem prepričajo pri našem posestniku Stublju, ki ima osmico. Naše gospodinje so z letino in ceno graha prilično zadovoljne in menda bodo prihodnje leto zahtevale zanj še več prostora. Kraški grah ima na tržaškem trgu prednost, še bolje bi vnovčili bolj pozen pridelek. Zbor naših mladenk se je skrčil za Ivanko Milič, ki se je omožila z Gverinom Švabom, mizarjem iz Križa. Mladoporočencema želimo na novi življenjski poti polno sreče in napredka. S T I V A N Ze prastaro trgovinsko središče, za kakršno je veljal Sv. Ivan Devinski, je imelo letos na Ivanovo — v ne- deljo 24. t. m., to je na dan, ko se je tukaj vršil večdnevni sejem, drugo nalogo: sprejel je v starodavni cerkvi birmance iz tržaških vasi, ki spadajo pod goriško škofijo, to je z ozemlja, ki je bilo nekoč posestvo devinskih grofov, in tudi od drugod. Ze dolgo ni bilo pri nas tako živo in toliko avtobusov, avtov in drugih vozil, a tudi radovednežev. Kjer pa je otroško veselje, tam je tudi veselo razpoloženje. Tudi tukaj je bilo, le žal, da se ji birmancem in botrom mudilo domov. » • • Ze skrajno ostarela »Demokracija« je želodčno oslabela in ne more prežvečiti našega zadnjega dopisa. Mogoče pa bi ji bolj prijalo gradivo, ki bi posebno zanimalo nekoga iz njene najožje žlahte, saj je tudi naša potna torba polna tujih novic. Ena bi segala daleč odtod — nekam v bosensko sredino. ŠTANDREŽ Pretekli teden nas je v 74. letu starosti zapustil Sandro Marušič, ki je že dalj časa bolehal. Pokojnika, ki je bil zelo priljubljen med domačini, je spremila v torek na zadnji poti velika množica ljudi. Pokojni Sandro je bil dolga leta v službi pri železnici. Bil je eden najnaprednejših vaščanov in narodno zelo zaveden. Po prvi. svetovni vojni je dolga leta pel v štandreškem zboru, ki ga je vodil prof. Emil Komel; bil je eden izmed njegovih najstarejših pevcev in šele do nedavnega je rad marsikdaj zapel kako lepo domačo in narodno pesem. Nepozabnemu pokojniku naj bo lahka domača zemlja! Končno se je goriška občinska uprava le spomnila na nas in uslišala našo prošnjo po popravilu glavne ceste, ki vodi od zadnjega dela vasi mimo polj do Sovodenj. V kako slabem stanju je bila ta cesta, vedo povedati najbolje Sovodenjci, ki so morali po njej voziti ali pešačiti v deževnih dneh, ko je bilo na njej nepregledno število mlak, ki so človeka o-prale preden je prišel do oi-Ija. Zdi se, da cesto precej solidno popravljajo in da bo uporabna za promet vsaj za daljšo dobo. Sicer pa še vedno upamo, da bo goriška pokrajinska uprava v bližnji bodočnosti uslišala prošnjo naše vasi in Sovodenj po asfaltiranju ceste, ki je zelo dobra zveza med Gorico in Zagrajeni. SOVODNJE V petek zvečer je bila seja ožjega odbora občinskega sveta, na kateri so poleg drugih upravnih vprašanj določili tudi dnevni red občinskega sveta, ki bo najbrž zasedal 1L julija. Ze od 24. junija popravljajo delavci delovnega centra, k.i bo deloval 51 dni, stranske poti v občini. Najprej so začeli s popravili na poti, ki vodi od sovodenj ske cerkve do Rupe in na poti, ki se odcepi pri Rubijah ter vodi na Peč. Občani teh vasi so hvaležni občinski upravi, da se je spomnila na njihove potrebe. Delo na polju se je tudi v Sovodnjah kot vsepovsod drugod zaradi slabega vremena precej zakasnilo, vendar so kmetje že poželi ’ pšenico in mlatilnica na bivšem športnem igrišču že več dni veselo poje. Žito je bilo nekoliko slabše kot druga leta, prav zaradi pomanjkanja sonca in toplote. OSLAVJE Čeprav je goriški občinski svet že pred mesecem dni odobril stroške za napeljavo vodovoda k nam in v St. Maver, vendar še ni znakov, da bi z javnimi deli pričeli v bližnji bodočnosti. Zdi se, da bomo letošnje poletje še vedno brez vodovoda, vsa sreča, da je dežja dovolj, kajti drugače bi nam morala občina, kot je bilo to druga leta, vodo voziti kar iz Soče, NABREŽINA Prireditev tukajšnje podružnice šole Glasbene Matice iz Trsta na dan sv, Petra in Pavla je navdušila starše gojencev, ljubitelje glasbe in mladino. Gojenci so v teku šolskega leta glasbeno mnogo pridobili in i-meli — kot smo sodili po u-spehu. — dobrega učitelja in tudi pedagoga. Po vtisu, ki ga je ta »mali koncert« napravil na občinstvo, in po njegovih izrazih sodimo, da se bo število gojencev prihodnje leto povečalo. Zakaj bi se ne, ko pa je med našo mladino toliko glasbenih talentov? Do kakšne višine glasbene izobrazbe more GM privesti svoje gojence, smo ftiogli videti pri drugem delu prireditve, ko so nastopili gojenci iz višjih razredov pri klavirju, z violino in harmoniko ter z zborovskim petjem. Njih izvajanje nas je zelo prijetno presenetilo. Ne vemo, če je mladina na balkonu ropotala, piskala in žvižgala iz navdušenja ali zaradi nediscipline. Kakršenkoli naj je vzrok, a h kulturnim prireditvam to ne spada. Cas je, da se ta njena svoboda temeljito odpravi. Ze stara gostilna Pertot, po domače «Pri Zeži« na železniški postaji po dolgoletni prekinitvi spet obratuje. Znana je bila po dobri postrežbi, zlasti s pristnimi domačimi vini, Ce bo tako tudi sedaj, bo ustregla domačim in tujim gostom, ker vsi cenijo naravna vina. Glasovi iz «nove Amerike« (Avstralije) niso več tako mikavni kot so bili pred nekaj leti. Močna doselitev je že izzvala težave v primerni zaposlitvi. Kljub temu pa je zadnji transport skrčil število naših prebivalcev za tr, osebe. Želimo jim vso srečo in da bi jih tujina ne lazo-čarala, kot je mnoge druge naše ljudi. Ribarič Ivan 1MPORT ♦ E X P O R T VSEH VRST LESA IN TRIMU GORIV THST — U1ICA P CHISPI 14 - TEL. ULICA UBI.LE M1LIZ1E 19 - TEL 93-502 »6-510 E LT R A M UVOZ izvoz Odpremlja hitro po nair.iž.iih cenah darilne pakete za Jugoslavijo in druge države. Pošilja se zdravila, tekstilno nlago, šivalni stroji, radijski aparati, harmonike, kolesa, vespe, avtomobile in sploh vse, kar je potrebno. Tvrdka ima lastno skladišče v prosti luki (Punto franco) 2-a-21. — Obrnite se osebno ali pismeno na nas naslov. B QOOQQOQOGQQOGOQOQOQGGQGQQGQOQOQQQOGOOOOOOOOGOOOOCOOOOCOOQ QOOQQOGQGQQOQOQGQQQQGOOQQQQOQGQOGOOQOQQQOQQO 000000000000(500000000000(000000000000000000000000000000000000000000000 BOTRI, nabavite svojim birmancem uro znamke IMPEXPORT TRST. ULICA C BAT USTI S1EV 23-1 NAD. Tel. 44-20* - Telegr. IMPENPORT TKIESTE UVAŽA: I Z v A z A: Vsakovrstni los. drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje SPECIALIZIRANO POD JE I JE ZA VSAKOVRSINE KOMPENZACIJE „Oglasov ne plačuje trgovec ki oglase naroča in tudi ne kupec ki pri tem trgovcu kupuje. V resnici plača oglase konkurent, ki sam ne oglaša." Herbert Casson POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST Ul Moreri 7 telefon št 28373 v vse krajo, tudi v inozemstvo TRANSADRIA d. d. IMPORT'EXPORT TRST - Sudežt (II. Cieumne 8, II Telefon: Lil. Cicnroue 30214 Scalo lagnemi 96715 vseh vrst lesa trdih goriv in strojev za lesno industrijo j Mehanična delavnica in črpalka bencina ACIP SIMIČ MAKIJ in K It II IVA KI) A OPČINE • Narodna ulica 48 PREDSTAVNIŠTVO motociklov „CIM/ITTI“ in S temi motocikli se lahko vozi brez patenta in evidenčne tablice Dobite tudi nadomestne dele zlatarni HALA LAIV OPČINE, Alpinska «3 1 — tel. 21465 Poleg popolnega asortmaja ur znamke VENUS dobiti tudi vrsto priznanih švicarskih znamk. - Velika .zbiri verižic, zapestnic in drugih aariinih predmetov Sprejema vsa popravila ur in zlatnine. Naročniki! KUPUJTU pri TVRDKAH, ki oglašajo v nušera listu! PRODAJA RADIO IN TELEVIZIJSKIH APARA10V NAJBOLJŠIH ZNAMK Z ENOLETNIM JAMSTVOM. ZA GOSTILNE in javne lokale znaten popust. IZVRŠUJEMO VSA POPRAVILA IN DAJEMO ENOLETNO JAMSTVO. PRI NAKUPU NOVIH RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH APARATOV, PREVZEMAMO STARE POD NAJBOLJŠIMI POGOJI- PRODAJA PO NAJNI2JIH OBROKIH Preden nabavite aparat, obiščite, v Vašem interesu, našo trgovine! Pritisnila je poletna vročina Končno je pritisnila poletna vročina in kopališča so se napolnila. Največ kopalcev je seveda v Barkovljah, kjer se tisoče Tržačanov vsak dan osveži v prijetni morski kopeli. V Grljanu se lahko po kopanju tudi okrepčate, saj ne manjka buletov, ki so gostom vedno na razpolago. V Devinu je kopališče sicer majhno, toda kopalci cenijo izredno čisto morje, ki je zaradi mrzlih dotokov sladke vode tudi v najhujsi vročini nekoliko hladnejše. MARIO MAGAJNA — 6 — P, iuhja 1956 - Športne vesti INTHKMELACIJA IIIMI/ICUSHIH IMIKR1.IIUSKIH S1/KTUVAI.CKI/ Potrebna je javna razprava o gradnji avtomobilske ceste proti Benetkam Zaradi razvoja turizma in povečanega avtomobilskega prometa se mora proučiti tudi gradnja dohodnih poti Leva opozicijska pokrajinska svetovalce Poletto in Berga-mfcs sta poslala pokrajinskemu predsedniku odv. Culotu interpelacijo v zvezi z grad- tehničrti urad poslal Zvezi obnovljene obrlnice za leto 1956 za prodajo alkohola, katere morajo imeti vsi prodajalci alkohola, likerja ih parfu- njo avtomobilske ceste Trst,. mov na podlagi alkohola In- Tržič, Palmanova, Benetke Gradnja avtomobilske ceste je že precej napredovala; sedaj gradijo odsek pri Stivanu in Tržiču. Cesta naj bi pozneje povezala Videm in Trbiž čez Palmanovo. Načrte je svoj čas proučila ustanova za ceste NAS skupno z družbo, ki gradi cesto. V gorlški pokrajini se načrt, ki je bil izdelan že leta 1952. pozna samo v glavnih obrisih- Zainteresirani krogi tega načrta ne poznajo dovoli, da bi lahko objektivno proučili vprašanje pokrajinskih cest, ki bi se priključile novi avtomobilski cesti. Pokrajinska ustanova za turizem je pred dnevi javno pozvala oblasti, naj se zanimajo za vprašanje turizma v naši pokrajini. zlasti kar se tiče novih gradenj, kot je na primer gradnja ceste proti Palmanovi Poziv je zlasti važen zaradi urejevanja direktne cestne zveze med Gorico in Cer-vignanom, s katerim se ukvarja pokrajinska uprava. Znano je, da bo nova cesta vzdrževala promet med Gorico in drugimi kraji Italije ter obratno; zaradi tega je nujno potrebno proučiti možnost gradnje dohodnih poti K tržiški avtomobilski postaji in v Gorico. Pokrajinska svetovalca zahtevata. naj se na pokrajinskem svetu kakor tudi po prizadetih občinah, zlasti v Tržiču, razpravlja o tem fiačrtu ter se javnost seznani z njim. Obenem naj se omogoči razprava o gradnji drugih poti. ki bi povezovale večje kraje s cesto. Po mnenju predlagateljev bi za razpravo o tem vprašanju bil najbolj primeren sestanek, ki bi ga organizirali razni pokrajinski uradi. IZ ST. PETRA SLO VENOV Danes razdelitev naqrad med lastnike javnih lokalov Danes* bodo v Spetru ob Nadiži predstavniki pokrajinske ustanove za turizem iz Vidma razdelili nagrade med udeležence tekmovanja za o-lepšanje javnih lokalov. Da bi se povečala privlačnost lepih gorskih krajev v Nadiških dolinah irj pa privlačnost samega središča Spe-tra ob Nadiži. je ustanova za turizem že pred časom napovedala tekmovanje, za katero se je prijavilo večje število lastnikov javnih lokalov iz Spetra in okoliških središč. Tisti udeleženci tekmovanja, ki so v tem dosegli največ točk, bodo danes tudi primerno nagrajeni. Pobuda ustanove za turizem lz Vidma je vsekakor hvale vredna, vendar ni samo od lastnikov javnih lokalov odvisen razvoj in povečanje turizma v Nadiških dolinah, potrebni so še drugi koraki oblasti, predvsem izboljšanje ceet in ojačenje avtobusnih zvez. o katerih pišemo na drugem mestu. teresenti naj se javijo na sedežu Zveze trgovčev. Korzo Italia 5, kjer dobijo obrtnice. Ali bodo res odložili tradicionalni festival v cedadu? V Cedadu se že dalj časa širijo vesti, ki sicer niso bile potrjene, da Cedadci letos ne nameravajo prirediti tradicionalnega festivala ob Nadiži, ki je vsa povojna leta privabljal velike množice udeležencev iz Vidma, Gorice in Trsta. Beneška noč ob Nadiži je bila tudi. lansko leto tako lepo organizirana, da je bila za vse pravo presenečenje. Kje naj bi tičal vzrok letošnje morebitne odložitye festivala, ki je zelo povečal turistične privlačnosti Čedada in njegove okolice? Zdi se. da so glavn* krivci organizatorji in ne številni trgovci in lastniki javnih (ok alov. ki so že prijavili svojo udeležbo na letošnjem festivalu-Vsekakor pa upamo._ca se bodo organizatorji premislili in pravočasno pripravili* vse potrebno zi tradicionalni festival, na katerem tudi letos prav gotovo" ne bo 'manjkalo udeležencev. Poletne avtobusne iveze je zajamčen prevoz do Vidma. Do 10. julija podaljšan rok za prijavo vermuta Na posredovanje višjih oblasti so podaljšali rok za prijavo vermuta in aromatičnih vin. Najprej je bil za prijavo nepreklicno določen 5. julij, potem pa so rok za prijavo nepreklicno podaljšali do 10. julija. Prijava se pošlje na urad UTIF v Ul. S. Fran-cesco 1 v Vidmu. Po možnosti naj se prijava pošlje priporočeno, da se izogne plačilu kazni. SPOROČILO ZVEZE TRGOVCEV Trgovine s sadjem in zelenjavo so v nedeljah dopoldne zaprte V teku je postopek, da bi se doseglo od prefekta dovoljenje, da bi v poletnih mesecih dovolil prodajo tudi v nedeljah dopoldne Pred dnevi smo poročali o nevšečnostih, ki so jih prejšnjo nedeljo imeli nekateri prodajalci sadja in zelenjave. Mestni stražniki so jih namreč pozvali, naj zaprejo trgovine, ker ni dovoljena prodaja blaga ob nedeljah. Prodajalci so se zaradi tega precej razhudili, ker so prejšnji dan nakupili precej blaga, ki bi se jim pokvarilo, če ga ne bi pravočasno prodali. S tem v zvezi smo prejeli od Zveze trgovcev obvestilo, ki pravi, da doslej še ni bil ničemer spremenjen dokret prefekta št. 15840 od 8. oktobra 1951, s katerim se urejuje prodajanje sadja in zelenjave na drobno. Po tem de- TEZAVE PREBIVALSTVA NADIŠKIH DOLIN Pomanjkljive prometne zveze med vasmi doline Arbone in Čedadom Dnevno odpelje v upravno in gospodarsko sie- dišče prebivalcev te doline le en avtobus Mladini je onemogočen obisk tehničnih šol Nadiške doline so posejane . dina, ki bi se rada izučila z vasmi, ki se največkrat I raznih poklicev ali si prido-dvigajo visoko nad glavno ce- bila znanje na vaznih tehnič-sto, ki veže eno ali drugo do- nih zavodih v Cedadu, pa ji lino s Spetrom ob Nadiži in I je to onemogočeno. Mnogi e-Cedadom. Slabe ceste vežejo ! migranti, ki se pripeljejo do med seboj posamezna naselja. | Čedada morajo trošiti denar zato ni čudno, da morajo I po raznih gostiščih, preden ljudje po več ur pešačiti, da, pridejo dg> svoje vasi, prav pridejo do avtobusne posta- ' enaki nepotrebni stroški pa je. Avtobusi, ki vozijo po j jih čakajo tudi na povratku glavnih ceptah in služijo za-iv tujino' puščenemu beneškemu prebi-1 Dolina Aborna ima lepe * g zdrollOIIli kretu morajo biti te vrste trgovin ob nedeljah zaprte. Pripominjamo da urnik prodaje na pokritem trgu ne u-iejuje prefekt ampak županstvo in da traja prodajna doba ob nedeljah od 7. do 11. ure. Na podlagi dekreta morajo biti trgovine ob nedeljah ves dan zaprte v Gorici in drugih kiajih pokrajine. Opozorilo na veljavnost prefektovega dekreta je prišlo več kot en mesec od dneva, ko so trgovci z zelenjavo n eadjem pričeli odpirati tudi ob nedeljah. Pred časom je bila namreč podvzeta iniciativa, da bi se pri prefekturi doseglo, da b ob nedeljah odprte vsaj dva poletna meseca S strani strokovne organizacije prodajalcev so bili napravljeni potreb-trebni koraki pri sindikatih n pri delodajalcih, ki so vsak s svoje strani izrazili svoje n.nenje o predlogu. Izvedeli smo, da neki sindikat nasprotuje nedeljskemu obratovanju in navaja za primer Avstrijo, k.ier so nekatere trgovine zaprte že v soboto popoldne. Poleg tega bi obstajala s strani trgovcev z zelenjavo >n sadjem, ki imajo tudi obrtni-ro za prodajanje živil, huda konkurenca, s čimer bi bili oškodovani trgovci z jestvinami, ki ob nedeljah nimajo od-pito. Prefektura na omenjene zahteve trgovcev še ni odgovorila, zaradi tega ostane urnik prodaje neizpremenjen. III. ETAPA TOURfl: LILLE-ROUEN 225 KM Hrrigo Padovan prvi v Bouenu Zaradi velikega naskoka prvih se je znatno spremenita splošna klasifikacija, kjer sedaj vodi Oe Smet ROUEN, 7. — Lahko reče- [ Fry (ZDA) - Buxton (V.B.) mo, da se bo morala italijan- 16:3, 6:1. skih dirkačev na Touru dvignila po današnji tretji etapi: z zmago Padovana in z zmago moštva kot celote je povoda dovolj za to. Točno ob desetih se je iz Lilla odpeljalo 115 dirkačev (torej 5 jih je že odpadlo). Nekje pri 50. km je pobegnil Le Ber in kmalu za njim še Huyghe in drugi. Zadnji, k*, se je odločil za zasledovanje prvih, je bil Padovan, ki je skupino na čelu dohitel pri 71. km. Od tu naprej se je Padovan izkazal kot vreden Vrstni red na cilju III. etape Lille - Rouen (225 km); 1. Padovan (It.) 6.34’31” povprečno 34.519 km; 2. Smet, 3. Le Ber, 4. Mahe, vsi isti čas; 13. Ockers in vsa skupina 15'6” Splošna klasifikacija po III. bile trgovine i etapi: ‘ l. De Smet (Belg.) 18.37’02"; 2. Mahe 32”; 3. Huyghe 1'57”; 4. Padosan 4’26”; 5. Darriga-de 7’10”; 22. v skupini: Con-terno (It.), 30. v skupini: Co-letto (It.). Defilippis (It.), Baf-fi (It.) 18.5304; 55. Fornara; 58. Monti; 78. Nencini; 84. Giu-dici; 88. Fantini. s Trb žem in Avstrijo Avtoprevozniško podjetje Ribi sporoča, da bo začenši z j valstvu za vezo z glavnim u-1 predele, ki so že precej zna-nedeljo 8. julija pa vse do ! pravnim središčem Cedadom.ini ljubiteljem teh lepih gor-2. septembra vzpostavilo so redki in njih vožnje mi-| rkih krajev, toda pomanjklji-dnevno avtobusno zvezo med : nimalne, obenem pa že v ta- j ve avtobusne zveze prepre-Gorico in Trbižem. Iz Gorice j ko slabem stanju, da ne spa- ičujejo razvoj turizma, ki bi bo avtobus odpeljal ob 7.25, j dajo več drugam kot v mu- lahko izboljšal gospodarski zej za staro šaro. Posebno slabo je vezano z večjima centroma Spetrom ob Nadiži in Čedadom prebivalstvo doline Aborne. V vsej tej dolgi dolini, ki obsega ve- iz Trbiža pa se bo vrnil ob 18-20. Prav tako bo avtoprevozniško podjetje. Ribi omogočilo vsem interesentom, da obiščejo Avstrijo in sicer Vrbsko jezero, Gross-glockner in Salzburg. Za obisk Vrbskega jezera in Celovca bo odpotoval poseben avtobus vsako nedeljo in praznik iz Trsta skozi Videm do Vrbskega,jezera; prav tako bo odpotoval tudi iz Trsta skozi Videm avtobus za Grossglockner; in Salzburg in to vsako soboto, tako da se bo v nedeljo' že vračal. Goriškim izletnikom položaj teh zapuščenih krajev Beneške Slovenije. Kosta, vasica znana po svojem odporu proti nacistom, je še posebej privlačna turistična točka, toda le malo turistom Irk del vasi, ki spadajo pod ! je dano, da dospejo že zgo- špetrsko občino in pa vso so-vodenjsko občino, vozi dnevno le en avtobus in to v dopoldanskih urah, ko pobira tiste, ki so namenjeni v Čedad. Niti popoldne niti zve- čaj zjutraj v Čedad in se potem odpravijo na izlet v to ali drugo prijetno vasico doline Aborne. Obe občin;*ki upravi, špe-trska in pa sovodenjska, bi čer ni avtobusa, s katerim I se morali potruditi, da se bi se lahko ljudje odpravili v mestna središča. Veliko škodo ima pri vsem tem prebivalstvo, posebno pa mla- Včeraj našli truplo neznane utopljenke Zonsta je verjetno stara okoli 35 let Niso znani vzroki njene nasilne smrti Obrtnice za prodajo alkohola Zveza trgovcev goriške pokrajine obvešča, da je davčni Včeraj okrog 13. ure so nekateri delavci električne centrale v Stražjcah opazilj na dnu Soče žensko truplo. Na kraj so poklicali goriske gasilce, ki so truplo nesrečnice potegnili iz vode. Pri utopljen ki niso našli osebnih dokumentov, zaradi česar je niso mogli takoj identificirati. Po prihodu zdravnika in sodnih oblasti so truplo odnesli v go-riško mrtvaspico. Kaj je privedlo ubogo zensko do tako tragičnega konca, še ni znano. Pozneje so ugotovili, da gre za neko Tarantino, rojeno v Romansu in stanujočo v Gorici Ul. Alfieri 2. Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 12.30 odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 65-letnega Celesta Ornastija iz Ul. Scodnik 6, kjer so mu ugotovili pretres možganov in rano na sencih. Ornasti, ki se ga pomnožijo avtobusne zveze s kraji vzdolž doline Aborne in se v najkrajšem času u-postavi vsaj še druga dnevna avtobusna zveza med vasmi in obema centroma, Spetrom ob Nadiži in Cedacom. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Korzo Verdi 27 - tel. 28-79; od 8. do 12.30 pa je dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102. tel. 31-52. — KINO — CORSO. 15.00: «C!ovek, ki ni nikoli obstajal«, C. Webb, G. Grahame. VERDI. 16.30: «Nekaj neba«, cinemascope, G. Ferzetti in C. Smith. CENTRALE. 15.00: «Nihče me ne bo ustavil«. S. Hayden. VITTORI A. 15.00: »Zaklad Pancha Ville«, superscope v barvah, R. Colhaum in G. Roland. je preveč napil, je v Ul. Ascoli MODERNO. 15.00: »Tekmica«, padel in zadel z glavo ob tla J M. Toren. Gostovanje SNG iz Trsta norskimi zdro v Novi Gorici Včeraj zvečer in danes- go-1 stuje v Novi Gorici SNG iz Trsta z Goldoni - Ruplovimi ((Primorskimi zdrahami«. To delo, ki prikazuje življenje slovenskih rib;čev v tržaškem zalivu in ki je doživelo že nešteto repriz ter vsepovsod želo samo uspeh, je v Novo Gorico že sinoči privabilo številno publiko, ki ni nikoli mogla do kraja nagraditi tržaških umetnikov. Danes zvečer bo na dvorišču »Frnaže« ponovitev komedije, katere ogled priporočamo vsem. kandidat za etapno zmago. Ta skupina prvih si je pridobila velik naskok pred glavnino, ki je dosegel najvišjo točko z 19’50”, potem pa se je zopet nekoliko zmanjšal. Skupina na čelu se je. pozneje raztrgala na več manjših skupin. Do cilja je prva privozila skupina štirih, med katerimi se je pa izkazal najbolj Padovan, ki je uspel v zadnjih metrih pustiti ostale tri nekoliko za seboj. Poleg Italijanov so danes lahko zadovoljni tudi Belgijci, ko je njihov dirkač De Smet, ki je prišel na cilj istočasno s Padovanom. osvojil rumeno majico. Zaradi velikega naskoka, ki ga je imela prednja skupina, je danes na ' lestvici splošne klasifikacije tudi Padovan s svojim četrtim mestom pred Darrigadom. k. je moral danes sleči rumeno majico. Finale moških v dvoje: Hoad in Rosewall (Avstral.) - Pie-trangeli in Sirola (It.) 7:5, 6:2, 6:1. Italijanska dvojica je igrala proti pričakovanju slabo. PLAVANJE TYLER. 7. — Shelly Mann je zrušila svetovni rekord na 200 m metuljček s časom 2:44,4. (Doslej Langenau 2:48.8). Ostali rezultati: 100 m prsno: Ma-rv Jane Sears 1:22,7, 400 m: Marley Shriver 5:13,8, Skoki s 3 m: Pat Mc Cormick 446,60 t.. 4x200 m: Walter Reed Swim Club 10:09.8 (nov rekord ZDA, prej isti klub 10:10,3). NOGOMET DUNAJ. 7. — Polfinalna tekma za srednjeevropski pokal Rapid-Voios Lobogo 3:3 (1:0). Sodil je Jugoslovan Romčevič. odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Trst KINO PROSEK-KONfOVEL predvaja danes 8. t. m. ob 17. uri W. Bros film; ZGODILO SE JE NA KOMISARIATU Igrajo: Nino Taranto, A. Sordi, W. Chiari, Lucia Bose in C. Dapporto HOKEJ NA KOTALKAH V hokeju na kotalkah je Triestina včeraj zvečer premagala Novaro z 11:8 in Je še nadalje na drugem mestu za Monzm kr-je—v tem kolu počivala. TENIS LONDON, 7. •— Včeraj sta Avstralki Muller in Seeney v drugem polfinalu v dvoje premagali lanskoletni zmagovalki Angležinji Mortimer in Schiloock s 6:4, 6:2. Finale žensk posamezno: letni kititi v Šherinjn predvaja danes 8. t. m. ob 17. uri, na prostem ob 28.30 uri Republic film: Til bioifcjsiia Mlela Tecnicolor MGM V ponedeljek 9. t. m. ob 18.30 in ob 20 30 uri na prostem film: ALI SMO LJUDJE ALI KAPLARJI? AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi 'luksuznimi avtomobili Fiat 14UU za tu in inozemstvo GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel. 33-113 TtAOC MASK TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 - TELEFON 21-407, 20-308 Telegrafski naslov: UOMEXPORl NUDIMO: ROČNO KLEKLJANE ČIPKE. LESNO GALANTERIJO, ZOBOTREBCE, IZDELKE UMETNE OBRTI IN LONČARSTVA PRODAJAMO NA DROBNO, NA DEBELO IN IZVAŽAMO. Predstavništvo za Trst« in Italijo: ing. ANDREJ C O K, Trst, Ul. B. Angelico 8 - tel. 48-057 za leseno galanterijo, pletarstvo in izdelke umetne obrti. Za ročno klekljano čipko: JOSIP D ID I C, Trst Ulica Carducci 10 . tel. 24-931 Cen/en/m odjemalcem se priporočamo za nakup predvaja danes 8. t. m. z začetkom ob 18. uri in ob 20.30 na prostem film: rjcuiiLO peppOne wn. Igre gg □Z 1 Ml ' '«'W RIZZOll PILM Film. ki zanje največje uspehe po vseh kinodvoranah v Italiji V ponedeljek bo ponovitev istega filma ob 18. url in ob 20.30 na prostem O URARHA ZLATARUA mm cmiu TRST-UL. C.BATTISTHSl TfL.96306 atJ.vji II«. Bogata fzbira ur najboljših znamk Zajamčena vsa popravila VredLelava zlatnine po naročilu Vse za gospodinjo » j> tapetnika r * « m? r.. # Jr J športnega ribiča CKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOaOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOtlOOOOOOOOOClOOOOOOOOOOOOOlMOOllOOOOOOOOOSOOOOC.OKJOSOrOOOtKIOOOOOOOOOOOOOOOOC a— IVAN TA V ČAR ------------------------------------------ VITA VITAE MEAE ..... .....■■■■■■ (Zgodovinska podoba) —— 2. «Mpj Bog!« zastokal je prelat. »ali je mogoče kaj takega!« «In kar je najhuje, Vaša milost, priklatil se je zdaj ta Jurij Cosemus v to pogorje. in sporočilo se mi je, da je hotel pridigovati še ce-16 v poljanski cerkvi!« »A na« Carolus o tem ničesar ne ve. In dejalo mi je nekaj v duši: ne jemlji ga s sabo! Bolje bi bilo, da ga nisem jemal s sabo. Kam ze sega satan s svojim kraljestvom! Kaj naj počnemo! Boga in apostolski stol prosim noč in dan pomoči, da bi se mi z božjo pomočjo in pomočjo apostolsko dalo pod varstvom svete device Marije sredstvo na roko. s katerim bi iztrebi! to luteransko zle, toliko let že obstoječe!« In škof Joannes je sklenil roke ter pričel moliti. V tistem hipu so dospeli do mesta. kjer se tik vasi Brodov suče ravno pod potjo globo- ko, zeleno virje. Ondi pri produ spustila se je tedaj iz gostega bičja povodna ptica ter sinila vipoko v zrak, moleč dolge svoje noge od sebe. Takoj je nastal hrup med sokoli-čarji. In eden izmed njih je snel svojemu sokoličti pokri-valce z glave, z bistrimi očmi se je ozri krilat; lovec srpu naokrog, potem pa se vzdignil kakor blisk ter se podil za plenom pod sivo nebo. Vsa vrsta se je ustavila in z radovednimi pogledi opazovala boj visoko pod oblaki. Skof sam se je razvnej in vitez Hohenburg je porabil priložnost, da je visokemu gospodu nvalo pel o bistroumnih njegovih sokolih. Se ie bilo vse zamaknjeno v zrak in nikdo ni opazil, kako se je nad potjo izmed vejevja prikazala črna postava 4v opravi tedanjih luteranskih predi-kantov. Moz je imel kakih trideset let, ali na bledem obrazu mu je plamiel ogeni tistega fanatizma, ki ga je vzbujal Luter pri pobeglih menihih ir. oženjenih duhovnikih. Postavil se je na griček ter s sovražnimi pogledi premeril družbo pod sabo. Niti en trenutek ga ni preobdal strah in takoj je bil pripravljen izliti na pričujoče nekoliko tistega histeričnega žolča, ki so ga odpadli menihi, po ženskah hlepeči, od nekdaj v obilni meri posedovali. In v resnici je pričel. «Grešniki iz Gomore in Sodome,« zakričal je, »otroci satanovi in pekla sadovi! Garjeve ovce, ki ste se v tihi noči priplazile v vrt Gospodov ter ga okužile, da zdaj smrdi kakor gnojnica pod pekočim soncem. Ali dan sodbe se bliža in tudi tebe — s tem se je obrnil do škofa — tudi tebe. rimskika'oliske ne-čistnice nečistega hlapca zadela bo šiba božja, da postaneš v stud samemu peklenskemu očetu. Plameni čistega evangelija vas bodo požgali, kakor je požgal Sitnson filistejska polja. Cernu lazite to- di in čemu prihajate tu sem v mehkih oblačilih, kakor zenska, ki prodaja svoje te- lo. Ali zapisano je: udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce. Že je dvignjena roka božja in udarila bo vas, kakor je udarila nekdaj Kore pregrešno drhal!« Pri tern je sveti moz pritiskal črno knjigo na svoje prsi ter kričal, kakor h* hotel odgnati arn ado peklenskih duhov. Janez s Hohenburga se je penil od jeze. S strašno naglico je spravil škofa z mesta ter pustil samo štiri pešce za sabo z ukazom, da naj ulove predikanta. Le-ta pa je na svojem gričku od ponosa se iztegoval ter vpi!: »Poglejte jih, kako beze ti Amale-kiti pred božjim služabnikom! Hozana Bogu, ki poveličuje svoje otroke!« Na stezi pod njim pa so ugibali vojaki, kako hi ga dobili v pest. »Pustite ga meni!« dejal je eden, ki je bil slep na levo oko. »premotim ga tako, da bode gluh in slep!« #Ti prerok na skali.« obrnil se je do predikanta. «tebe dobro poznam. Ti in pa tisti Primus Truberus, ki je ušel ljubljanskemu škofu in se zdaj že v peklu peče, sta dve cvinglijar.ski praseli, za Luciferja neprebavljivi.« Oni na robu je utihnil, potem pa s silnim srdom vpra- šal: «Kdo govori tu o cvingli-janih? Kdo se predrzne klet* velikega svetrtika Primoža Trubarja? Ti, hlapce, glodaš služabnike božje ter mečeš oznanjevalce čistega evangelija v ene korito s temi svinjami, temi cvinglijani! Bodi preklet zavoljo besed, ki so se rodile iz okuženih tvojih ust!« Silno st je raztogotil ter strastno skusal dokazovati, kaka huda krivica se godi Primožu Trubarju in njemu, Juriju Kosmu, če se jima očita cvinglijanstvo. Končno je prišel tako v ogenj, da ni opazil, kako sta mu prilezla hlapca za hrbet. Pograbila sta ga ter pritirala na pot. Vedno je se kričal ter zabavljal na rimskega Antikrista in njegove sinove. »Kaj počnemo ž njim?« vprašalo se je. «Ali ga hočemo s sabo gnati?« odgovoril je enooki. »Danes zvečer bo na Visokem nekaj pijače in jaz zase vem, da se bom upijanil. Ali naj pri tem vso noc pazimo na tega lutrskega volka?« Pri zadnjih besedah je sunil predikanta z držajem svoje helebarde v trebuh, da je ječe odskočil. »Gospod bode poveličal svoje mučenike!« in goreče je pritiskal sveto biblijo r.a usta. «Jaz nekaj vem,« vmešil se je tretji. »Cernu bi vlačili to mrhovino s sabo! Tu doli je voda globoka. Treščimo ga vanjo, potem napravimo iz luterana anabantista in Lucifer bo imel dvojno veselje ob njem!« «Vrzimo ga v vodo!« tulili so vsi. Takoj **o pograbili nesrečnega pridigarja ter ga vlekli s pota na rob k vodi. Ravno pod njimi se je sukal velikanski vrtinec po tolmunu in umazane pene so se topile ob skalah pri strani. Nekaj rib je plavalo pri vršini, ali tako; so švignile v globino, začutivši grik nad sabo.. »Hladna bo postelja!« smejal te je enooki ter z močno roko sunil jetnika z roba. Malo se je opotekal, potem pa zviškoma telebnil v vodo, da se je peneče odprla ter ga pogoltnila- Vojaki so grohotaje odšli in niti radovedni niso bili, kaj se bode zgodilo ž njim. Prikazal se je na vršini. Dolga obleka se mu je prijemala udov. Ali vendar je plaval ter z veliko težavo priplul do proda na'oni strani. Premočen je' prilezel na suho. Ali kipeče je vzkliknil; »Gospod svojih vernih služabnikov ne pokončuje s svojimi valovi, kakor je pokončal nekdaj egipčanske vojake! Ali vas bo pokončal!« In s pestjo je grozil hlapcem, ki so odhajali po poti. Potem pa je obrnil prestrašene poglede po vodi. «Sveta biblija!« vzkliknil je bolestno. In v resnici, črna njegova knjiga se je rukala ondi sredi vrtinca. Nekaj radovednih rib je prihitelo k njej ter pljuskaje sililo z drobnimi glavicami med svete liste, v vodi razprostrte. Niti enega trenutka ni premišljeval fantast. In kakor je bil v obleki, spehan in premočen, planil je nazaj v skaliene valove, da bi zopet dobil svoj zaklad. In z voco se je boril in pojemale so mu moči. ali vendar je srečno privlekel knjigo na suho. «Vita vitae meae!« in pritiskal jo je na usta. Zapustila ga je zavest, da je padel po zemlji. Knjiga pa mu je počivala na srcu. knjiga, ki je tedaj pretila prestro-jiti nas Slovence v luterane. II. Tisti dan je visoški dvorec gledal toliko število oboroženih in. neoboroženih gostov, kolikor še nikdar prej ne. Skof z ožjim svojim spremstvom je zavedel vse prostore v malem posestvu; vojaščina pa si ie napravila taborišče na travniku tik vode, kamor so nametali slame za ponočna ležišča. O-skrbnik Hohenburg je dal pobiti vola in vojaščina je zanetila velikanske ognje ter med kričanjem in veselim šumenjem na drogih pekla krvave četrti da se je kraj takoj napolnil z duhom pečenke. Tolpa poljanskih o-tročajev je opazovala iz dalje nenavadni ta prizor ter z lačnimi pogled, stregla po mesu. ki je prijetno vreščalo nad plamenom. Tudi drugega gledajočega občinstva se je nabralo po travniku in tu in tam se je vsilil va-ščanček med vojake, meneč, da bo zanj kaj ocpadlo. bodisi že kos mesa ali pa kozarec vina, ki je neprenehoma teklo iz velikega soda. Ali vojak ni bil mehkega srca v časih tedanjih, in z grdo besedo so odpravljali vfiljen-ce ter jih s suvanjem in pehanjem tirali iz taborišča, »da bi ne ukradli kaj ter z očmi ne požirali poštenim vojakom blagoslovljenih prigrizkov«. Gledalci so se torej kmalu pogubili in tudi otročaji so zapustili mesto brezuspešnih upov in nad izgubljenih. V poslopju samem je vladalo najživahnejše gibanje. Po kuhinji, ki je bila za malo poslopje neprimerno velika, trudili in potili so se kuharji vsake vrste ter po besedah viteza Hohenburga imeli napraviti tako kosilo, da se zastopniku brižinskega škofa ne bode treba sramovati, kadar se usede za njegovo mizo knez in škof ljubljanski. Jn ni i*e sramo- val potem. Veliko gostovanje se je vleklo skoro do večera, ker tudi tedaj se je ljubilo bogato kosilo, kakor fia še dandanes ljubimo vsi, ki so nam dana umrjoča ali pohlepna telesa. Bilo je že pozno zvečer, ko je potihnil hrup ter se je gosposka in vojaška družba ulegla k počitku. Luna re je prikazala ravno izza gorovja, ko je oseba, zapu-stivša dvorec, izmec, drevja stopila na plan ter se ozrla pazljivo na vse strani. Pri vodi je plapolalo še nekaj plamena, in v luninem svitu se je videlo, kako se je vzdigoval tenak dim v nočni zrak. Pijani vojaki so se bili zarili že v slamo, g samo pri praporu, ki je vihral gredi taborišča, slonel je stražnik ob helebardi ter upiral poglede proti luni. katera je, ne mpneč se za reformacijo in luterane, mirno plula po jasnem nebu. A tudi Visoko ni bilo brez straže! Tam, kjer je stala omenjena naša oseba, opazila sta se dva ogla itirja-škega dvora; ali pri vsakem tem oglu je stražil jezdec, sedeč na konju ter imel pred sabo počez na eedlu gol meč. In kadar je premaknil konj kopito, lovili so se lunini žarki jezdecu po čeladi in po brušenem meču. (Nadaljevanje tledi)