Irena Zupanc, ljubiteljica živali str. 26-27 Hišne preiskave zaradi Thermane Laško str. 14 St. 23 / Leto 72 / Celje, 8. junij 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Za navijače, za Nenada in predvsem zase Z zmago v derbiju so celjski rokometaši zaokrožili zelo dobro sezono in poskrbeli še za zadnjo veselico, ki so jo z navijači uprizorili v dvorani Zlatorog. Obenem je šlo za labodji spev moštva, ki ga bodo zapustili Žvižej, Zarabec, Janc, Poteko in drugi. str. 32 AKTUALNO Primer Atrij: ponovno plačilo ali izklop elektrike str. 2-3 GOSPODARSTVO Poslovanje Remonta poletelo v nebo str. 4 Celjski Weishaupt: še vedno prvi str. NASA TEMA Učbeniški skladi po novem: nove težave ali urejanje razmer? str. 12-13 KULTURA' Arhivi so za ljudi od ljudi str. 10 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA ^^^ Preverite prosta delovna mesta! str. 17 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 t TRANSPORT PO SLOVENIJI BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,35 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €). Q-O > X CNJ TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kfll_ > \ Foto: SHERPA Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "Kolčen ^хие s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Ljudje so zlobni, živali nikoli. Njihova hvaležnost je neskončna..« Irena Zupanc, ljubiteljica živali »Junija, julija in avgusta se zaradi vročine in daljšega svetlega dela dneva storilci odločajo za gojenje konoplje zunaj. Najpogostejše lokacije za to so na podeželju.« Rok Naveršnik, pomočnik komandirja Policijske uprave Celje »Najprej fotografsko zabeležim stanje takšno, kot je, če je še čas, iščem sladkorčke. To so trenutki, kompozicije, ki prikazujejo moj način razmišljanja in pogleda na dogodek.« Edi Einspieler, fotograf »Jožef II. je imel veselje z malenkostmi. Pomislil je na primer tudi na to, da morajo gospodinje rože na okenskih policah zavarovati s posebnim varovalom, in je to tudi uzakonil.« Ddr. Igor Grdina, zgodovinar »Menim, da mi v življenju ni bilo ničpodarje-no. Bil pa sem bojevit. Zavedal sem se in se prepričeval, da je s trdim delom vse dosegljivo. Takšna usmeritev se mi je splačala.« Vid Poteko, rokometaš ШШ1 f \ i / 23 PETEK 8 27 10 SOBOTA NEDELJA 28 12 o 30 15 Ponovno plačilo ali Elektro Celje od etažnih lastnikov terja že plačane stroške omrežnine - Strošek obveščanja višji od dolga Stanovalce nekaterih večstanovanjskih blokov v Celju sta pred dnevi presenetila dopis Elektra Celje, da dobavitelju električne energije dolgujejo denar za omrežnino, in hkratni poziv k plačilu, v nasprotnem primeru bodo skupni prostori julija ostali v temi. Skupno vsem etažnim lastnikom, prejemnikom poziva k plačilu, je, da je za upravljanje bloka do nedavnega skrbel celjski Atrij, pred približno mesecem pa je upravljanje teh stavb prevzelo prav tako celjsko podjetje Hiša prava. V imenu etažnih lastnikov 16-stanovanjskega bloka Na Otoku 9, ki so vse obveznosti do Atrija redno izpolnjevali in so poravnali tudi vse obveznosti do Elektra Celje, je spregovoril Matjaž Brežnik, ki je o (ne)smotrnosti poteze pisal tudi celjskemu trgovcu električne energije. Kot je pojasnil, je prejemnike dopis močno presenetil, saj do trenutka, ko so prejeli omenjen opis z »grožnjo« o odklopu, za dolg sploh niso vedeli. Nadalje jih je presenetil znesek skupnega dolga oziroma vsakega posameznega etažnega lastnika. »Skupni dolg naše- ga odjemnega mesta znaša 31,75 evra, kar na vsako stanovanje znese 1,984375 evra,« razlaga Brežnik, ki ne more skriti posmeha. Zakaj? Obvestilo je podjetje namreč poslalo vsakemu posamezniku, in sicer s priporočeno pošto z osebno vročitvijo in s povratnico po določbi 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. »Samo strošek pošiljanja 16 takšnih pošiljk po ceniku Pošte Slovenije znaša 36,64 evra, da o vrednosti dela zaposlenih, ki so pošiljke pripravljali in se trudili s težkimi izračuni, sploh ne govorimo. Naš blok naj bi Elektru Celje dolgoval 31,75 evra,« je Brežnik predstavil izračun. Ob izračunu je v pismu družbi tudi ironično zapisal: »Ko sem pogledal lastniško strukturo Elektra Celje, sem ugotovil, da je 79,5-odstotna lastnica družbe Republika Slovenija. To, da znajo v družbi tako modro poslovati, me kot vestnega davkoplačevalca izjemno veseli.« Elektro Celje je lani imel 9,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za 39 odstotkov ali 2,6 milijona evrov več kot leta 2015. To je četrti najvišji čisti dobiček med gospodarskimi družbami v Savinjski regiji. Vse opisane nevšečnosti izhajajo iz nepravilnega in netransparentnega poslovanja celjskega upravnika. Kriminalisti še vedno preiskujejo tudi sume več kaznivih dejanj. Elektro Celje o dopisih: »Ščiti poslovne interese« mo Elektro Celje se glede pošiljanja obvestil o odklopu od omrežja na merilnih mestih skupne rabe zaradi neporavnanih obveznosti za omrežnino v večstanovanj-skih enotah sklicuje na 151. člen Energetskega zakona in napoveduje, da do odklopa ne bo prišlo, če bo podjetje prejelo plačilo zapadlih obveznosti do določenega roka. V Elektru Celje smo se pozanimali, zakaj s takšnimi dopisi, naslovljenimi na stanovalce, poskušajo izterjati neplačane obveznosti, ki bi jih moral plačati upravnik večstanovanjskih stavb. Kot so nam odgovorili iz Elektra Celje, so bili zaradi večmesečnih zamud pri plačilih omrežnine za električno energijo primorani sprejeti določene ukrepe, s katerimi ščitijo tako svoje poslovne interese kot interese odjemalcev električne energije. Na naše konkretno vprašanje, koliko znašajo neplačane obveznosti Atrija za skupno rabo elektrike v večstanovanjskih stavbah v Celju, nam znesek niso razkrili. Zapisali so le, da je skupni dolg, ki ga izkazujejo etažni lastniki preko upravnika Atrij Celje do Elektra Celje, »presegel skrajno mejo«. Zanimalo nas je še, zakaj Elektro Celje dolga ni izterjal že prej, ko je Atrij še bil upravnik mnogih stavb v Celju in ko se je že vedelo, da ne poravnava obveznosti, da dolg zelo narašča, in zakaj dolga neposredno ne izterja od Atrija Fise, ki je prevzel poslovanje Atrija. »Elektro Celje je bil z Atrijem ves čas v stiku in je iskal rešitev za poplačilo nastalega dolga. Marca lani smo Atriju začeli ločeno izstavljati račune za dobavo električne energije in za uporabo omrežja. Upravnika smo nenehno pozivali k plačilu dolga tako pisno kot z elektronskimi sporočili ter skorajda dnevno po telefonu,« je povedala Maja Ivančič, vodja kabineta uprave v Elektru Celje. Dodala je še, da po rokovniku o izterjavi upravnik dvakrat na mesec prejme opomine za posamezne pogodbene račune. »Upravnik je tudi zelo zamujal s pošiljanjem specifikacij plačil, kar je zaradi sprotnega spremljanja stanja terjatev nesprejemljivo. Od Atrija Fise dolga ne moremo izterjati, ker s to družbo nimamo sklenjene pogodbe o poslovnem sodelovanju,« je še navedla Maja Ivančič. Kot so še dodali v Elektru Celje, so z večino upravnikov, ki so v upravljanje prevzeli nepremičnine, ki so bile predhodno v upravljanju družbe Atrij, imeli sestanke, na katerih so se dogovorili, kako bodo reševali odprte zadeve v zvezi z nastalim dolgom. Pri čemer so poudarili, da so etažni lastniki večino težav rešili z menjavo upravnika, vendar dolg za nazaj ostaja in ga je treba poravnati. »Stališče družbe je, da ne bomo odstopili od zahtev po plačilu za opravljeno storitev, čeprav razumemo, v kakšni situaciji so se znašli etažni lastniki,« so še zapisali v Elektru Celje. ROBERT GORJANC AKTUALNO 3 zklop Pojasnila brez pojasnil Predstavniki etažnih lastnikov so o prejetem dopisu takoj obvestili novega upravnika, to je Hišo prava, kjer so jim pojasnili, da se z Elektrom Celje še vedno usklajujejo glede datuma sestanka. Brežnik je glede na številna vprašanja, ki jih nanj naslavljajo etažni lastniki stanovanj, predstavnike elektro podjetja povabil, da bi situacijo ljudem pojasnili v skupnih prostorih na naslovu Na Otoku 9. A so prejeli le suhoparne odgovore. »Elektro Celje je bilo zaradi večmesečnih zamud pri plačilih omrežnine za električno energijo primorano sprejeti določene ukrepe, s katerimi v družbi ščitimo tako svoje poslovne interese kot tudi interese odjemalcev električne energije,« so zapisali v podjetju. Pojasnili so, da so nekdanjega upravnika ves čas opozarjali na zamude in ga pozivali k plačilu, a kot kaže neuspešno. In ker je skupni dolg, ki ga izkazujejo etažni lastniki preko upravnika Atrij Celje, presegel skrajno mejo, družbi ni preostalo drugega, kot da je sprožila ustrezne postopke zavarovanja interesa družbe. Še vedno brez dogovora o sestanku Čeprav naj bi se predstavnica novega upravnika Damjana Štante in predstavniki Elektra Celje že nekaj časa dogovarjali za ustrezen dan za sestanek, se o datumu še niso uskladili. Zakaj je tako, si obe strani razlagata po svoje. Elektro je v odgovoru na dopis stanovalcem zapisal, da je novega upravnika vabil na sestanek, na katerem bi se dogovorili o reševanju nastale situacije, predvsem o načinu poplačila dolga za nazaj, vendar je predstavnica upravnika Damjana Štante odgovorila, da ni potrebe po srečanju. Štantetova na to odgovarja: »Predstavnica Elektra Celje je predlagala čas sestanka, ki mi ni ustrezal, saj sem bila zasedena, zato sem predlagala, da bi se sestali, ko se bodo zadeve z Atrijem Celje malo umirile. Predlagala sem tudi vsebino sporazuma, a odgovora nisem prejela.« Ob tem je zapisala še, da je kljub večkratnemu pisanju na Ele-ktro Celje glede ureditve zadeve v zadnjih desetih dneh povabilo na sestanek prejela šele v ponedeljek, 5. junija. LEA KOMERIČKI Foto: arhiv NT (GrupA) Kako Hiša prava? Med upravniki večstanovanjskih stavb, ki so prevzeli del Atrijevih stanovanj, je tudi celjska Hiša prava. Elektro Celje je namreč etažnim lastnikom - zaradi neplačanih računov za skupno elektriko - zagrozil z odklopom do 10. julija. Hišo prava smo zato povprašali, kako se je na to odzvala in kako ukrepa. Zanimalo nas je tudi, če bo neporavnane obveznosti do elektra in drugih javnih podjetij odplačala sama, kot so se odločili nekateri drugi upravniki. Hišo prava smo povprašali še, na kakšen način pomaga stanovalcem pri vračilu sredstev rezervnega sklada. »Hiša prava je obveznosti do dobaviteljev v celoti poplačala. Odprte so edino do Elektra Celje, s katerim se dogovarjamo,« je odgovorila Damjana Štante iz Hiše prava. Opozorila je še na to, da so skoraj vsi dobavitelji oziroma izvajalci večino svojih terjatev iz leta 2016 odpisali. In kako je s sredstvi rezervnega sklada? »Za rezervni sklad smo za večino stavb, ki smo jih prevzeli v februarju in marcu 2017, sprožili ustrezne sodne postopke. Za prvo in drugo vloženo zadevo smo uspeli zaseči sredstva pri Atriju Fisi,« je še odgovorila Štantetova. Hiša prava je prav tako opozorila na negospodarno dejanje družbe Elektro Celje. »Ta je vsem etažnim lastnikom poslala priporočene pošiljke, da so dolžni določene zneske, pri čemer je vsakemu etažnemu lastniku napisala znesek dolga za celotno stavbo. To je nedopustno in nepravilno,« je opozorila Štantetova. »Zaradi navedenega pogojev za odklop seveda ni,« je dodala. V primeru, ko je elektro poslal priporočene pošiljke za 16 stanovanj nekega bloka, je za poštne storitve porabil 32 evrov, znesek »dolga« pa je znašal 18 evrov. BRANE JERANKO Atrij: šola, iz katere se morajo vsi veliko naučiti Odvetnik Rok Trbovc vsem, ki so v teh dneh prejeli podobno obvestilo, predlaga, naj se obrnejo na novega upravnika svoje stanovanjske stavbe in skušajo z njim čim prej urediti odprta razmerja do dobaviteljev, ki so jim ta obvestila poslali. »Pomembno pri tem je, da ugotovijo, kakšne so odprte obveznosti, na katere mesece se nek dolg nanaša in na kakšni podlagi je bilo urejeno sodelovanje med nekdanjim upravnikom Atrijem in posameznimi dobavitelji. Torej kakšne so bile medsebojne pogodbe, ali sta bila pogodbena partnerja posamezni dobavitelj in Atrij ali posamezni dobavitelj in skupnost etažnih lastnikov.« Hkrati svetuje tudi, naj etažni lastniki preverijo tudi, ali so vsi lastniki stanovanj stroške res plačali, in ne samo to, ali je dobavitelj plačilo prejel. Dodaja še, da je bil primer Atrij za vse dobra šola, iz kate- re bi se morali vsi o razmerju upravnik-etažni lastnik marsikaj naučiti. »Etažni lastniki bi morali biti aktivnejši in bi se morali bolj zavedati pomena svoje lastnine in sodelovanja v razmerju do upravnikov. Takšno sodelovanje med skupnostjo etažnih lastnikov in upravnikom ni samoumevno, ampak so lastniki tisti, ki nad takšnim odnosom lahko izvajajo nadzor. Etažni lastniki lahko zahtevajo od upravnika, da jih sproti seznanja s porabo sredstev rezervnega sklada. Hkrati lahko v pogodbo o upravlja- nju vnesejo določilo, s katerim se vse večje naložbe izvajajo samo s podpisom predstavnika etažnih lastnikov oziroma enega od njih. Z upravnikom je treba doseči dogovor o obveščanju o poravnanih obveznostih in o stanju rezervnega sklada na način, da ima predstavnik etažnih lastnikov vpogled v bančni izpisek. In tudi, da se s sredstvi tega sklada lahko razpolaga samo s podpisom predstavnika etažnih lastnikov. To je edini način, s katerim je možno zagotoviti varnost sredstev, ki jih zbira upravnik v imenu vseh eta- ч Rok Trbovc pravi, da je primer Atrij za vse dobra šola, iz katere bi se morali vsi o razmerju uprav-nik-etažni lastnik marsikaj naučiti. žnih lastnikov,« zaključuje odvetnik. SIMONA ŠOLINIČ Окмвмno v»v d* bomo n*powedno po 10.7.2017. UI*dno \ li\ (\rnom Encr(ctU««j ;jkonj odklopili od omrrt|j rr^cilno mesto IШШ JOOOC(U(, ntpwiminih obwinoili u omrtlmno inpmpevkr Do odklopj nebo pnito. v kol-koi primemo plićilo jjpjdlih obvrjnoHi v milini I it mftilno mntii ikiipiw *sbr nouvruiit n* rrpasel< po Stanetovi in Prešernovi ulici ter malo tudi drugod po regiji, so mimo. Čeprav imamo še vedno največ posla na Celjskem, lahko zdaj table z našim imenom srečate tudi na gradbiščih po vsej Sloveniji,« pravi Pavčič, ki sicer priznava, da se lahko prav konzervativni politiki prejšnjega vodstva zahvalijo, da Remont ni končal tako kot večina gradbenih podjetij v regiji. Rešilo jih je tudi to, da se niso šli investitorstva, da niso kupovali zemljišč in gradili za trg. Lani niti ena fasada Remont je bil včasih znan predvsem po obnovi spomeniško zaščitenih stavb in fasad v središču Celja, kjer je dolgo časa veljal za nedotakljivega. Lani ni obnovil niti ene fasade. Razlogov za to je več, pravi Matjaž Pavčič. Ne samo da je podjetju uspelo dobiti veliko drugih, večjih gradbenih projektov, ampak je v državi že nekaj let močna konkurenca tako imenovanih inženirskih podjetij z le nekaj zaposlenimi, ki najemajo delovno silo in živijo od projekta do projekta. »Takšnim podjetjem na razpisih ne moremo konkurirati, saj Podjetnik leta je Bogomir Strašek Slovenske podjetnice in podjetniki so na tradicionalnem kongresu v Portorožu letos kot najboljšega v svojih vrstah izbrali lastnika in direktorja podjetja KLS z Ljubnega Bogomirja Straška. Med tremi nomi-niranci je bil tudi Anton Kisovar, direktor in lastnik žalskega podjetja Tehnos. Podjetje KLS izdeluje zobate obroče za avtomobilsko industrijo in dosega izjemne poslovne rezultate. Kar 96 odstotkov izdelkov izvozi in ima 15-odstotni svetovni tržni delež. Med svojimi kupci slovi po tem, da nikoli ne zamudi dobave, v zadnjih letih je na dva milijona dobavljenih zobatih obročev imelo le eno reklamacijo. Bogomir Strašek pravi, da je KLS tudi lani napredoval, saj je na vseh področjih pre- Bogomir Strašek je slovenski podjetnik leta, njegov KLS pa se je uvrstil med najboljša družinska podjetja na svetu. segel rezultate iz leta 2015. Ustvaril je 42 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za približno 10 odstotkov več kot predlani. Podjetje zelo Odprta kuhna se vrača v Celje! Vidimo se v soboto, 10. junija, med 10. in 20. uro na Mestni tržnici Celje. Remont je lani skoraj vso svojo dejavnost preselil na območje asfaltne baze v Veliki Pirešici. ODPRTA KUHNA odprtakuhna.si | facebook.com/odprtakuhna veliko vlaga v svoj razvoj. V širitev in robotizacijo ter digitalizacijo proizvodnje je zadnja leta vložilo 30 milijonov evrov, naložbe v naslednjih petih letih bodo presegle 60 milijonov evrov, napoveduje Strašek. Podjetje KLS je v teh dneh dobilo še eno priznanje. Na svetovnem srečanju družinskega podjetništva v Monacu so mu podelili nagrado odličnosti. Kljub avtomatizaciji proizvodnje KLS iz leta v leto povečuje število zaposlenih. Lani je na novo zaposlil 30 ljudi, tako jih zdaj v podjetju dela že 240. Dodana vrednost na zaposlenega znaša 115 tisoč evrov, kar je skoraj trikrat več, kot je slovensko povprečje. Zaposleni imajo za petino višje plače od slovenskega povprečja in prejemajo najvišje božični-ce v slovenskih proizvodnih podjetjih. JI so zato, ker imajo nizke stroške dela, veliko cenejša od nas,« pojasnjuje Pavčič. Ker jim inženirska podjetja ne konkurirajo samo pri manjših projektih, so julija lani poleg oddelkov za gradbeno operativo, ključavničarstvo, mizarstvo in zaključna dela še sami ustanovili Remont inženiring. »Zdaj imamo službo, ki dela projekte, išče podizvajalce in konkurira drugim podjetjem po Sloveniji. Tečni smo kot ose in vsi inženiringi v regiji so nas začeli resno jemati, saj so ugotovili, da Remont nima več omejitev,« pravi Pavčič. Z razpisi le malo prihodkov Še pred nekaj leti je Remont večino prihodka ustvaril s projekti, ki jih je pridobil na javnih razpisih, danes predstavljajo takšni projekti le še pet odstotkov zaslužka. »Ves čas smo na terenu, iščemo informacije, osredotočili smo se predvsem na zasebne investitorje, tako fizične osebe kot delniške družbe. Lani smo med drugim zgradili 8 tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo in 12 tisoč kvadratnih metrov veliko trgovsko središče, o čemer je včasih Remont lahko le sanjal. A je res, da vseh teh poslov ne bi mogli dobiti, če podjetje ne bi imelo dobrih temeljev in slovesa, da je strokovno, hitro in vredno zaupanja. Pridemo, zgradimo, pometemo in gremo. Lani smo delali za vse tri največje trgovce v Sloveniji, kar se najbrž do zdaj še ni zgodilo nobenemu drugemu gradbenemu podjetju,« pravi Pavčič in dodaja, da so lani pripravili malo manj kot 800 ponudb, skupaj vrednih približno 60 milijonov evrov. Uspelo jim je pri skoraj polovici in prihodki so se povzpeli na 21,5 milijona evrov. »Starega konja smo pognali v galop in letos teče še hitreje,« v smehu pravi Matjaž Pavčič. Letos je namreč rast Remonta še bolj strma, saj je v prvih štirih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prihodke povečal za kar štirikrat. Trenutno ima v regiji odprtih več gradbišč. Dela za podjetja Odelo, Novem car, Unior, Tajfun, Inel ..., v Krškem gradi največji hlev v Sloveniji, ki meri 6 tisoč kvadratnih metrov. Dobro sodelovanje z Vocem Lani je zelo dobro poslovala tudi hčerinska družba Remont NG, na katero je Remont prenesel vso svojo dejavnost nizkih gradenj. »Remont NG, ki proizvaja in prodaja asfaltne zmesi, je začel popolnoma na novo, brez referenc, vendar mu je v enem letu uspelo pridobiti tudi tiste, ki prej v asfaltni bazi v Veliki Pirešici nikoli niso kupovali,« pravi Matjaž Pavčič. Med večjimi kupci je tudi celjski Voc, ki se je z Remontom, ker mu je izpred nosa speljal asfaltno bazo, nekaj časa gledal zelo grdo. Zdaj podjetji sodelujeta zelo dobro. In kaj bo v primeru, če bo Vocu uspelo kupiti sosednji kamnolom in bo tam, kot napoveduje, postavil lastno bazo? »Dokler bom jaz direktor Remonta, Voc v kamnolomu ne bo imel asfaltne baze. Trudil se bom namreč, da bo naše podjetje njegov tako dober poslovni partner, da se mu ne bo izplačalo imeti lastne proizvodnje asfalta,« odgovarja Matjaž Pavčič. Vedno odprta vrata V Remontu je trenutno zaposlenih 127 ljudi, kar je za 13 manj kot pred letom, v hčerinski družbi jih dela 40. Skupaj z vodji gradbišč je gradbenih delavcev 100, približno toliko ljudi zaradi obilice posla še dodatno najemajo. Lani so samo tretjino projektov izvedli z lastno delovno silo, vse ostale so delali podizvajalci. Velika težava Remonta je visoka povprečna starost zaposlenih. »Če bi bili storitveno podjetje, to ne bi bila težava, delati star z lopato pa ni enostavno,« pravi Pavčič. Zato se v podjetju trudijo privabiti čim več mladih, a ne le za zidarska dela, ampak tudi inženirje in druge gradbene strokovnjake. »Vrata Remonta so vsem, ki želijo delati, na široko odprta,« še dodaja Pavčič. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Zlati grič na Kitajskem Od 9. do 12. junija bo v kitajskem mestu Ningbo investicijski in trgovski sejem, na katerem se bo v skupnem nacionalnem paviljonu predstavilo 13 slovenskih podjetij. Med njimi sta tudi konjiški Zlati grič in podjetje Victoriam iz Velike Pirešice, ki se ukvarja z zastopanjem slovenskih prehrambenih družb na Kitajskem. Na sejmu bodo podjetja iz Slovenije predstavila mlečne izdelke iz ekološko pridelanega mleka, izdelke iz sadja in zelenjave najvišje kakovosti, jedilna olja iz ekološko pridelanih semen in plodov ter sokove in vina iz različnih geografskih leg Slovenije. GOSPODARSTVO 5 Še vedno prvi Celjski Weishaupt je še vedno vodilni prodajalec ogrevalne tehnike na trgih bivše Jugoslavije - Po kriznih letih spet zmerna rast Nemčija ni le najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, ampak je za našo državo pomembna tudi zaradi svojih vlaganj. V Sloveniji je približno 750 podjetij z nemškim kapitalom, ki zaposlujejo 50 tisoč ljudi. Podjetij, ki so v 100-odsto-tni nemški lasti, sicer ni veliko, na Celjskem so to družbe Baum ller v Slovenskih Konjicah, Novem car v Žalcu in Weisthaupt v Celju. Weishaupt je najmanjši med njimi, edini, ki se ukvarja s storitveno dejavnostjo, in prvo tuje podjetje, ustanovljeno leta 1992 v samostojni Sloveniji. Kljub velikemu padcu prodaje v kriznih letih lastnik, nemški koncern Max Weishaupt, nikoli ni niti pomislil, da bi ga zaprl, pravi direktor Igor Herman, ki je vodenje podjetja prevzel leta 2014. Celjski Weishaupt je bil trinajsto hčerinsko podjetje nemškega koncerna, danes je v skupini že 21 družb. Med njimi so tudi tri, ki jih je ustanovilo celjsko podjetje. Najprej je leta 1995 odprlo hčerinsko družbo na Hrvaškem, čez deset let v Srbiji in leta 2007 še Bosni in Hercegovini. Iz teh držav obvladuje celoten trg bivše Jugoslavije, na katerem je sicer Weishaupt s svojimi energetskimi napravami in ogrevalnimi sistemi prisoten že od leta 1967. »Prav zaradi te dolgoletne prisotnosti smo na trgih vseh držav nekdanje Jugoslavije glavni ponudnik na področju industrijske energetike, to velja tako za oljne, plinske in kombinirane gorilnike. Naš tržni delež je povsod približno enak in znaša 80 odstotkov,« pravi Igor Herman, ki je prepričan, da bodo takšen tržni položaj ohranili tudi v prihodnjih letih. Gorilniki še vedno na prvem mestu Koncern Max Weishaupt s sedežem v nemškem Schwendiju sodi med vodilne svetovne proizvajalce energetskih naprav in ogrevalnih sistemov. Zaposluje 3.400 ljudi, lani je imel 560 milijonov evrov prihodkov. »V Celju k tej številki prispevamo le odstotek, pred leti smo skoraj dva, a smo kljub temu zelo pomembni za svojega lastnika. Ker smo kljub majhnosti deležni velikega zaupanja, smo včasih poskusni zajček za novosti na tehničnem področju ali pa pri servisu in spremljanju podatkov,« pravi Herman. Najpomembnejši prodajni izdelek celjskega podjetja so še vedno gorilniki, s katerimi ustvari 75 odstotkov prihodkov. »Koncern svoj proizvodni program nenehno prilagaja potrebam časa, v zadnjih letih so to izdelki, ki uporabljajo obnovljive vire energije, torej toplotne črpalke. Leta 2014 smo jih začeli prodajati tudi v Sloveniji in na Hrvaškem,« pravi Herman. Weishaupt Celje pa ni zgolj prodajalec ogrevalne tehnike, saj investitorjem večjih stavb, kot so šole in vrtci, ponuja sistemske rešitve, Ko je nemški koncern Max Weishaupt pred 25 leti ustanovil hčerinsko družbo v Celju, je bil med prvimi štirimi zaposlenimi tudi Igor Herman. V podjetju je delal do leta 2008, nato se je vanj vrnil leta leta 2014, ko ga je lastnik izbral za novega direktorja. »Po prihodkih smo majhni, vendar smo v koncernu deležni velikega zaupanja,« pravi Herman. to je celoten projekt ogrevanja skupaj s svojo opremo. Poleg prodaje podjetje skrbi tudi za tako imenovane po-prodajne aktivnosti, to je za oskrbo z rezervnimi deli, in za organizacijo servisne mreže. V Celju je center za šolanje projektantov, inšta-laterjev in pooblaščenih serviserjev s celotnega območja nekdanje Jugoslavije. Lani se je tečajev udeležilo 380 ljudi. »Želimo, da so vsi, ki delajo v naši mreži, čim bolj usposobljeni. Smo edini ponudnik gorilnikov, ki je organiziran na takšen način,« poudarja Herman. Celjsko podjetje ni samo prodajalec, ampak v Slo- veniji za koncern kupuje nekatere komponente za gorilnike. Včasih je s takšnimi posli na leto zaslužil tudi do 400 tisoč evrov, po letu 2009, ko je koncern centraliziral svojo nabavno službo, je zaslužek veliko manjši. Rast na vseh trgih Lani je celjski Weishaupt s hčerinskimi družbami ustvaril 5,4 milijona evrov prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot predlani. Tolikšno rast je dosegel predvsem zaradi večjih projektov v Srbiji in na Hrvaškem. Igor Herman za letos napoveduje bolj zmerno rast, največ do šest odstotkov, in to na vseh trgih z izjemo srbskega, kjer pričakuje, da bodo ponovili lanske rezultate. Lanski rezultati pa so daleč od tistih, ki jih je celjska družba imela leta 2008, pred začetkom krize. »Naša prodaja je odvisna od naložb, teh pa je bilo po letu 2008 tako na področju industrije kot osebne potrošnje zelo malo. Kriza je bila na vseh trgih, ne le v Sloveniji. Leta 2014 smo spet začeli rasti, vendar rezultatov, ki smo jih imeli pred krizo, najverjetneje še nekaj časa ne bomo dosegli,« ocenjuje Herman. Zaradi slabšega poslovanja so v Celju morali omejiti število zaposlenih. Zdaj jih je deset, v treh hčerinskih podjetjih pa jih trenutno dela 18. Včasih je bilo v vseh štirih podjetjih 34 zaposlenih. »Kljub slabšim rezultatom lastnik ni razmišljal o zaprtju katerega od podjetij ali o večjem odpuščanju, saj ves čas zagovarja dolgoročno strategijo. Poleg tega je v koncernu zelo razvit socialni čut, saj vedno postavlja človeka na prvo mesto. Je pa seveda jasno, da smo se morali prilagoditi novim razmeram in uvesti nekatere nove tržne prijeme,« pojasnjuje Herman. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Unior bo izločil program Turizem Zreški Unior je nekaj let poskušal prodati svojo turistično divizijo, kamor poleg samostojnega podjetja RTC Krvavec sodijo še smučarsko središče na Rogli in Terme Zreče. Zdaj se je odločil, da bo smučišče in terme izločil, tako da bo program Turizem postal samostojna družba. Nadzorni svet je zato za revizorja, ki bo bdel nad izločitvijo turističnega dela, že imenoval družbo Deloitte revizija. Nadzorniki so na nedavni seji tudi podelili še en 5-letni mandat članu uprave Branku Bračku (predsedniku uprave Darku Hrastniku se bo mandat iztekel čez dve leti) ter obravnavali poslovanje matične družbe in skupine Unior v prvih treh letošnjih mesecih. Unior je v prvem tromesečju ustvaril 48 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobro polovico prihodkov je prispeval program Odkovki. Čisti dobiček je ostal na lanski ravni in je znašal 3,8 milijona evrov. Celotna skupina Unior, v kateri je poleg matične družbe še 18 podjetij doma in v tujini, letos dosega še višjo rast. V prvem tromesečju je imela malo manj kot 65 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in 8,3 milijona evrov čistega dobička. Dobiček je od lanskega višjo za skoraj petino. JI Najboljših kar šest Najboljše inovacije je razglasila tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Na njenem razpisu je letos sodelovalo osem podjetij, ki so prijavila 12 inovacij, od tega je osem tako imenovanih produktnih inovacij, štiri so procesne. Komisija za ocenjevanje je šestim inovacijam podelila zlato priznanje, pet je bilo srebrnih, eno je bilo bronasto. Največ priznanj je pripadlo Gorenju, ki je dobilo zlati priznanji za novo generacijo pomivalnih strojev Smartflex in za lasersko varilno celico, srebrni pa za sanitarno toplotno črpalko in za robotsko celico za avtomatizirano vstavljanje bobnov v kad pralnega stroja. Med dobitniki zlatih priznanj so tudi inovatorji iz podjetij BSH Hišni aparati, Esotech, Turna in Ambit. JI V vrtincu neurja, ki je spominjal na orkan Gasilci nepogrešljiv člen, škoda precejšnja, a brez občinskega popisa Tako je bilo »zaveso« neurja nad Celjem videti iz Vojnika. (Foto: Vera Gmajner) CELJE - Od nedavnega močnega neurja s točo na območju občine je minil že približno teden, a mnogi še vedno podoživljajo hude trenutke, ko se je nad Celjem razbesnelo nebo. Takšnega neurja, ki je bolj spominjalo na orkan iz poročil kakšne ameriške televizijske postaje, pri nas res nismo vajeni. Ob neurju je v zelo kratkem času padla velika količina padavin. Kot je povedal poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik, so tako poklicni kot prostovoljni gasilci na terenu opravili kar 87 intervencij. Črpali so vodo, odstranjevali podrta drevesa, iz vode rešili pet avtomobilov in posredovali pri dveh nesrečah z nevarnimi snovmi. »Zavesa« naliva je ogrozila celotno Celje z okolico, še posebej najnižje cestne odseke. V Kersnikovi in Teharski ulici ter na Mariborski cesti je meteorna voda poplavila podvoze. V Košnici se je sprožil zemeljski plaz, ki so ga gasilci PGD Zagrad in Lopata prekrili s folijo in zavarovali kraj dogodka. Kot je povedal Danilo Praprotnik, namestnik poveljnika civilne zaščite v MOC, se je še en plaz sprožil tudi na Jožefovem hribu, ki so ga tudi začasno sanirali. Tudi očiščeni jaški ne bi mogli požirati vode Cestni jaški niso uspeli požirati vode. Močno deževje je povzročilo tudi izliv meteornih voda v nakupovalnih središčih. Na vprašanje, ali je šlo za posledice slabega vzdrževanja ali je narava premagala človeka, je Pože-žnik odgovoril: »Po mojem mnenju je bil v petek takšen naliv, da tudi popolnoma očiščeni jaški ne bi uspeli požirati vode. V petek je bila narava močnejša.« Kakšno moč ima narava, kako je dovolj le nekaj minut silovitega naliva, da v kleti prodre podtalnica in toča klesti po avtomobilih, so se lahko prepričali mnogi prebivalci, ki niso uspeli pravočasno umakniti stvari, in lastniki jeklenih konjičkov, ki nimajo garaže in ki jih niso uspeli pripeljati v zavetje katerega od nakupovalnih središč, ki pa so tudi občutila vodni udar. Kljub temu da je pravcato orkansko neurje na prvi pogled srhljivo, po navedbah Danila Praprotnika obseg škode po državnih merilih ni bil tolikšen, da bi v celjski občini morali izvesti popis škode. EP, RG Uničeno (tudi) zeleno zlato ŽALEC - Spremenljivo vreme s hudimi nalivi in točo ni prizaneslo niti ponosu Savinjske doline - hmelju. Toča je hudo poškodovala kar dvesto hektarjev hmeljišč. Za hmeljišča je bilo najbolj usodno neurje s točo, ki je pustošilo prejšnjo sredo in se je razbesnelo nad Novim Celjem in Levcem ter med Ložnico in Savinjo. Prizadelo je vse poljščine, vrtnine in trajne nasade, je povedala specialistka za področje hmeljarstva iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Irena Friškovec. Dvesto hektarjev hmeljišč je huje prizadetih, od tega je toča na 150 hektarjih uničila vse vodilne poganjke. To pomeni, da so hmeljišča ostala brez vrhov na višini približno tri metre, pri čemer so hmeljarji ta hmeljišča že obrali. »Lahko rečemo, da gre za katastrofo!« Hmeljarji bodo sicer poskušali popraviti vsaj del škode, a bo to zelo težko. Če bodo pognali stranski poganjki, jih bodo hmeljarji čez približno deset dni poskušali naviti na vodila. Kot pravi Friškovčeva, bo to delo težko, saj je hmelj visok že približno tri metre in bo to delo na višini: »Zelo je prizadeta tudi listna masa, tako da bo ne glede na nove poganjke pridelka malo, niti polovico od načrtovanega.« Kot pravi Irena Friškovec, se bodo hmeljarji borili za vsak kilogram pridelka, saj imajo mnogi s kupci sklenjene tudi večletne pogodbe o odkupu zelenega zlata. EP Cesta na kredit, ki je po neurju / И ^ Hudi trenutki in resne težave I I vT V O III O za mlado družino iz Zagrada CELJE - Posledice pet kovega deževja si bo še kako zapomnila mlada družina iz Zagrada, saj ji je pobesnela voda uničila pred časom asfaltirano dovozno cesto do hiše. Za njeno gradnjo je družina najela kredit, ki ga še vedno odplačuje. »Strah me je bilo, ko sva s par tnerjem hotela preu smeriti tok vode. Ta je bil tako močan, da bi naju lahko odneslo, če ne bi imela nobene opore. Grozno je bilo, voda je pridrla vse do hiše,« je hude trenutke ob spopadu z deročo vodo podoživljala Jasmina Guček, ki s partnerjem in z dvema majhnima otrokoma živi v hiši v Zagradu 116. Otroka sta bila na srečo takrat pri starih starših. Na pomoč sta poklicala gasilce, da bi preprečili še večjo škodo. »Jarki so bili povsem zamašeni, počila je betonska cev, očitno ni bilo dobro urejeno odvodnjavanje. Takšne škode zagotovo ne bi bilo, če bi bilo dobro urejeno odvodnjavanje že na osrednji povezovalni cesti v tem delu Zagrada,« je še povedala Gučkova. Od glavne ceste do hiše je morala družina asfaltiranje plačati sama, ker ta del ceste, kot so Gučkovima povedali v celjski občini, ni kategoriziran. Pogled na cesto, ki jo je ob neurju razdejala deroča voda, je bil resnično zaskrbljujoč in še dodaten dokaz, da pred podivjanim vodnim tokom tudi novozgrajena cesta ni povsem varna. »Za asfaltiranje tega odseka sva najela kredit v višini deset tisoč evrov. Zdaj pa je cesta nevarna in neuporabna, kredit pa je treba še vedno odplačevati,« je razočarana in jezna Jasmina Guček. Na prvi delovni dan po neurju, ko smo ju obiskali, sta si prizadevala priti do odgovornih v podjetju VO-KA, Vocu in celjski občini, da bi izvedela, ali lahko računata na kakšno pomoč pri obnovi. Razmere so si še pred naših prihodom ogledali predstavnik Krajevne skupnosti Zagrad in predstavnik Voca, ki je postavil tablo, da je cesta nevarna in neprevozna. ROBERT GORJANC Za odpadke je treba plačati DOBRNA - Lastniki stavb se ne bodo mogli več izogibati vključevanju v sistem ravnanja z odpadki. Občina je namreč pred dvema letoma sprejela odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, vendar se je izkazalo, da eden od členov ni dovolj jasen. Gre za to, kdo vse se mora posluževati zbiranja in odvoza odpadkov, na kar je občino opozorila medobčinska inšpektorica. Občinski svet je zato odlok na svoji zadnji seji po hitrem postopku popravil. Po zadnji spremembi je uporaba storitev javne službe obvezna za vse lastnike, najemnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe v občini. Če objekt ni v uporabi vsaj tri mesece, zanj omenjena obveznost ne velja. Lastnik mora to tudi dokazati. To dokazuje s potrdilom o neuporabi ter odjavi ostalih komunalnih storitev pri izvajalcih javnih služb. Gre predvsem za vodovod in elektriko. BJ Tudi velike sanje lahko dobijo majhno spodbudo Lokalna akcijska skupina (Las) Od Pohorja do Bohorja bo podprla razpršene hotele, mrežo postajališč za avtodome in zdrav način življenja V Sloveniji je 33 lokalnih akcijskih skupin oziroma pogodbenih partnerstev nekega območja. Namen tovrstnih povezav je skladen razvoj območja s pobudami posameznikov po principu od spodaj navzgor. Gre za manjše finančne projekte, ki imajo veliko vsebinsko in mikrorazvojno težo. Župani in predstavniki tako povezanih občin Dobje, Dobrna, Šentjur, Zreče, Slovenske Konjice, Vitanje in Oplotnica so se pred dnevi zbrali v Dobju. Občine so bile v Las povezane že v prejšnji finančni perspektivi, kar je za nadaljnje delovanje prednost. »Aktivnosti v zvezi s prvim pozivom so v teku, odziv je bil velik in prav zdaj so vloge v fazi obravnave,« je povedala direktorica Razvojne agencije Kozjansko (Rak) Andreja Smolej. V prejšnji perspektivi so uresničili 72 projektov v skupni vrednosti približno milijon evrov. V novi bo na voljo še 400 tisoč evrov več. Razvojna agencija Kozjansko je upravljavka in vodilna partnerica Las. Kot je dejala Smolejeva, je njena naloga vključiti čim širši krog tistih, ki bi pod okriljem tega evropskega sofinanciranja lahko uresničili svoje ideje. Žal je skupna vreča relativno majhna. Na aktualnem razpi- su je na voljo 350 tisoč evrov. Zaradi pomanjkanja drugih virov financiranja in tehtnej-ših evropskih razpisov so med odločnejšimi igralci tudi na tem igrišču postale občine. Na področju regionalnega razvoja lahko projekt pridobi do 80 odstotkov nepovratnih sredstev, na kmetijskem področju 85 odstotkov. Načeloma je kvota za posamezen projekt omejena na 50 tisoč evrov. Župani so se v Dobju dogovorili, da bodo kot skupen interes podprli projekte razpršenih hotelov, mreže postajališč za avtodome ter pohodništva in nordijske hoje. StO »V prejšnji perspektivi smo za različne projekte na področju turizma in varovanja kulturne ter naravne dediščine pridobili približno 300 tisoč evrov, kar je zelo dobro. Verjamem, da se bomo tudi v tej perspektivi lahko dogovorili o skupnih projektih, ki so pomembni za vse občine. Vsekakor pa upam, da bo prišlo do spremembe operativnega programa, ki nam pri evropskem financiranju trenutno res ni pisan na kožo. Na ta način razvojne razlike med občinami ostajajo enake ali se celo povečujejo,« je dejal župan Občine Zreče Boris Podvršnik. »Tudi ko so sredstva na voljo, njihovo porabo z zapletenimi razpisnimi pogoji izredno otežimo. Z zakonodajo pogosto streljamo v lastno koleno. V Nemčiji in Avstriji na področju malega podjetništva velja pavšalna obdavčitev. Pri nas smo z davčnimi blagajnami pri marsikom zadušili še zadnjo trohico podjetniške pobude,« je prepričan šentjurski župan Marko Diaci. »Združevanje v LAS je za manjše občine še toliko pomembnejše kot za večje. V Dobju smo na ta način zgradili čistilno napravo v eni od vasi, zgradili smo opazovalnice za ptice, naši občani so s pomočjo teh sredstev izdajali knjige in podobno. Glede na število prebivalcev smo lahko z izplenom prejšnje perspektive zadovoljni. Se pa bojim, da bo v tej veliko težje,« je povedal gostitelj srečanja župan Dobja Franc Leskovšek. Na čelu Rak Jure Raztočnik Po devetih letih se je z mesta direktorice Razvojne agencije Kozjansko poslovila mag. Andreja Smolej. Z junijem je njeno vlogo prevzel Jure Raztočnik, doslej vodja podjetniškega inkubatorja. V lokalno življenje je vpet tudi kot predsednik Mestne skupnosti Šentjur. »Moja glavna naloga bo ohraniti delo agencije v enakem obsegu kot doslej. V času pomanjkanja javnih razpisov in omejenih zunanjih virov financiranja to vsekakor ne bo lahko. Sicer pa bomo enakovredno razvijali Ljudsko univerzo Šentjur, izvajali projekte razvoja podeželja, ohranjali in krepili delo mladinskega centra, Tica, inkubatorja in skrbeli za ostale naloge agencije,« je ob nastopu funkcije dejal Raztočnik. Učenje ob Savi kot turistično doživetje Ob dnevu Save in radeških splavarjev ter v okviru posavskega festivala tematskih poti je Kulturni, turistični in rekreacij -ski center Radeče (KTRC) pripravil pohod po učni poti Savus. Ta tradicionalna prireditev na Savi je že uveljavljen turi- v začetku junija, podprta še z nekaterimi spremljajočimi dogodki, je vedno bolj mikavna za obiskovalce. »Splavarjenje stični produkt, ki je zanimiv za turiste od blizu in daleč. V zadnjem času imamo celo več tujih turistov kot domačih. Ker vožnja s splavom traja približno dve uri in pol, je dovolj časa, da se obiskovalci sprehodijo po učni poti in spoznajo naravne ter druge posebnosti na območju Save,« je povedala Marija Imperl, direktorica KTRC, ki je pred začetkom pohoda spregovorila o pomenu vseživljenskega učenja, predvsem tistega izven šolskih klopi. RG Ob pohodu po učni poti Savus je najprijetnejši del poti na splavu. Nov vrtec postal premajhen Iz vrtca na Dobrni DOBRNA - Na začetku novega šolskega leta bo začel v vrtcu delovati že osmi oddelek. Starši so vpisali toliko otrok, da v novi stavbi vrtca za vse ne bi bilo prostora. Kljub temu bodo vse vpisane otroke sprejeli, saj je občina poskrbela za dodatno prostorsko možnost. Ob letošnjem vpisu se občina po eni strani veseli porasta števila otrok, po drugi je to povezano z iskanjem prostora zanje in z visokimi dodatnimi stroški. »Ko smo pred leti novo stavbo vrtca še načrtova- li, so bili demografski podatki drugačni. Zato smo menili, da načrtujemo smelo,« se spominja župan Martin Brecl. V vrtcu so bili takrat komaj trije oddelki, zato je občina - za vsak primer - zgradila stavbo za pet oddelkov. Na Dobrni so zdaj na srečo spodbudne demografske razmere. Zaradi prostorske stiske, ki bi se lahko pojavila na začetku novega šolskega leta, je občina morala poiskati prostor za dodaten, osmi oddelek. Prostor je našla v sosednji, šolski stavbi, kjer bo obstoječa glasbena učil- nica preurejena. To bo občina pregradila s suhomontažno steno. Občina je zaradi stroškov, ki so povezani z vzpostavitvijo osmega oddelka, pred dnevi že sprejela prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna. Prav tako je morala poskrbeti za denar za vpis otrok s posebnimi potrebami, in sicer zaradi plačila spremljevalca in dodatnih ur. Za vse skupaj bo občina odštela na leto približno 30 tisoč evrov več. Za novo šolsko leto je v vrtec na novo vpisanih 30 otrok. V njem bo 135 otrok, od teh bo sedem otrok s posebnimi potrebami. Ti imajo pri sprejemu prednost, zanje velja tudi nižji normativ števila otrok v oddelku. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA) Jadranski udar tudi pri nas CELJE - Še jutri bodo mesto preletavala zavezniška letala, na tleh pa bodo delovale večnacionalne vojaške enote v okviru mednarodne vojaške vaje Jadranski udar 2017 (Adriatic Strike), na kateri sodeluje približno petsto udeležencev. Vojaška enota v pisani mednarodni zasedbi na delu v Novi vasi 245 milijonov ton premoga VELENJE - Premogovnik obratuje dobro. Odkar tam vodijo evidenco izkopanega premoga, so ga do danes izkopali kar 245 milijonov ton. V Premogovniku Velenje evidenco o količini zalog premoga beležijo od leta 1960. Takrat so pristojni ocenili tudi zalogo premoga, ki je znašala približno 700 milijonov ton. Vrednost te zaloge se je med leti nižala, a tudi povečevala, odvisno od razpoložljivih raziskovalnih vrtin in uporabljenih metod za ugotavljanje zaloge. V preteklosti je bila za izračun zalog uporabljena metoda vzporednih prerezov, z razvojem računalniških orodij pa so v premogovniku prešli na izračun, ki temelji na digitalnih modelih in je v primerjavi s predhodnimi metodami bolj natančen. Tako imajo v Velenju trenutno izdelane koncepte odkopavanja do leta 2054, do takrat pa naj bi izkopali še 96 milijonov ton premoga, medtem ko je odkopnih rezerv še nekaj več kot 115,5 milijonov ton. Od marca sta v odkopavanju dva odkopa, ki dosegata proizvodnjo tudi več kot 15 tisoč ton dnevno, tako da zaenkrat beležijo proizvodnjo nad letnim načrtom. Le letos načrtujejo proizvodnjo premoga v višini 3,3 milijona ton. Minuli teden so v Premogovniku Velenje dosegli zavidljivo številko izkopanega premoga, in sicer kar 245 milijonov ton. V prvih petih mesecih letos več kot milijon in pol ton premoga. Januarja in februarja so imeli v Velenju občasno v odkopavanju kar tri odkope in so na ta način dosegli zelo dobro proizvodnjo. Sicer nameravajo v premogovniku izkopati približno 5.700 metrov novih jamskih prog, skoraj 700 metrov pretesarb in sanirati približno 150 metrov stabilnih jamskih objektov. EP Na vaji sodelujejo letala in helikopterji vojaških sil Avstrije, Italije, Češke, Madžarske, Črne gore in Hrvaške. Gre za vajo, na kateri Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami izvaja usposabljanje tako imenovanih usmerjevalcev združenega ognja. Ti poveljniku na terenu svetujejo o uporabi zračne in drugih vrst ognjene podpore, ladijske, mino-metne ali artilerijske. Na območju Celja, ki je eno od šestih prizorišč vaje v naši državi, vojaške enote z manjšim konvojem vozil izvajajo aktivnosti dopoldne in popoldne, v vojašnicah na Mariborski cesti in v Bukovžlaku, na Golovcu in v drugih delih mesta. RG Vrtca v bližnji prihodnosti ne bo ROGATEC - Težko pričakovanega nizkoenergetskega vrtca, za katerega je občina že pridobila potrditev za državno sofinanciranje, ne bo. Naložba bi namreč močno presegla predviden finančni načrt. Svetniki so sicer odločili, da bo občinski denar, predviden za gradnjo vrtca, ostal v šolstvu. Gradnjo nizkoenergetskega vrtca v vrednosti 1,2 milijona evrov je občina želela omogočiti s 400 tisoč evri lastnih sredstev in s 400 tisoč evri iz Eko sklada, za preostanek se je bila pripravljena zadolžiti. V občini so do pred kratkim čakali na ponudbe različnih izvajalcev del, pri čemer se je tudi cena najugodnejšega ponudnika izkazala za previsoko. Najugodnejša cena za gradnjo je namreč znašala približno 1,7 milijona evrov, torej kar pol milijona več, kot so v občini načrtovali in bi si lahko »privoščili«. Župan Martin Mikolič je ob tem povedal, da bi bilo vsakršno zadolževanje občine, ki bi bilo višje od 400 tisoč evrov, neracionalno in neodgovorno. Kot je še povedal župan, je treba trenutni vrtec v Rogatcu obnoviti ali nadomestiti z novim najkasneje v treh letih, saj je ta z energetskega stališča velik porabnik. Mikolič tako upa, da bo ministrstvo za izobraževanje, ki sicer razpisa za takšno sofinanciranje ni razpisalo že od leta 2009, to storilo v prihodnjih letih. Tako bi občina lahko prišla do težko pričakovanega in nujnega novega vrtca. Denar, namenjen za gradnjo vrtca, bo občina namenila drugam, a še vedno na področju šolstva. 200 tisoč evrov lastnih sredstev bo občina namenila za obnovo kuhinje v šoli, kar je tudi sicer bil predpogoj za normalno delovanje šole in vrtca. EP Kolesa, avtodomi in park za rolkanje ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so na zadnji seji dopolnili načrt razvojnih programov za obdobje 2017-2020. Vanj so vključili tri projekte, ki so investicijsko sicer manjšega obsega, vendar bistvenega pomena za srednjeročne razvojne načrte občine. Kot pravi župan Branko Kidrič, se želijo s temi projekti Lokalne akcijske skupine prijaviti na evropski razpis za regionalni razvoj. »Gre za projekte, ki so vezani na razvoj turistične infrastrukture. Z Občino Podčetrtek želimo urediti izposojevalnice koles. Drugi projekt je gradnja mreže počivališč za avtodome in tretji gradnja parka za rolkanje ter invalidske klančine za dostop na galerijo športne dvorane II. osnovne šole Rogaška Slatina.« Vrednost vseh treh projektov je 450 tisoč evrov. Od tega upajo na vsaj 300 tisoč evrov nepovratnega sofinanciranja. StO Pripravljajo nov statut DOBRNA - Občina mora sprejeti tako svoj nov statut kot tudi nov poslovnik občinskega sveta. Statut predstavlja temeljno splošno listino občine oziroma njeno najpomembnejšo listino. Svetniki jo morajo zato sprejeti z dvotretjinsko večino. Dobrnski statut je bil nazadnje spremenjen pred šestimi leti. Služba za lokalno samoupravo tako od občine zahteva, da statut uskladi z novejšo državno zakonodajo. Gre za uskladitve z zakoni o preprečevanju korupcije, o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin ter o javnih financah. Prav tako ga je treba uskladiti z Zakonom o lokalni samoupravi. S tem zakonom je treba uskladiti tudi poslovnik občinskega sveta. Med drugim gre za določbe glede navzočnosti in sklepčnosti svetnikov, sklicevanja sej ter načina imenovanja podžupana. Dobrnski poslovnik je bil nazadnje noveliran pred enajstimi leti. Osnutka novega statuta in poslovnika je občinski svet na svoji zadnji seji že sprejel. Sprejel ju je soglasno. BJ ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN Priložnost, da nadoknadijo zamujeno CELJE - Da bi se zmanjšala socialna izključenost mladih, ki niso končali šole, so pred desetletji v Sloveniji razvili program Pum, Projektno učenje za mlajše odrasle. Na osnovi teh izkušenj je več kot desetletje kasneje nastal nov program Pum-o, namenjen tistim, ki so zgodaj opustili šolanje ali niso pridobili ustrezne izobrazbe, ki bi jim omogočala zaposlitev, ter jim zaradi tega preti dolgotrajna brezposelnost. V Celju tak program izvaja Zavod Za vas živim. Osemnajst mladostnikov iz Savinjske regije, ki jih v program usmerijo enote zavoda za zaposlovanje, se sre- čuje v Don Boskovem centru na Hudinji. Trije mentorji jih spodbujajo k aktivnemu iskanju zaposlitve in dokončanju šolanja. Obenem se z različnimi projekti dejavno vključujejo v okolje in ustvarjajo vezi z ostalimi udeleženci ter morebitnimi sodelavci. Program financira ministrstvo za delo v okviru programov aktivne politike zaposlovanja. Različni izvajalci ga pripravljajo v dvanajstih krajih po Sloveniji. Desetmesečno sodelovanje v programu je za mnoge udeležence na začetku nujno zlo, pravi mentorica in vodja celjskega programa Veronika Bezovšek. »A kaj hitro spoznajo, da to ni šola, ampak bolj privlačen način nabiranja znanj in izkušenj in zato radi prihajajo. Glavna cilja sta vključitev nazaj v šolo in zaposlitev,« pravi Bezovškova, pri tem pa se mladi v okviru programa učijo konkretnih del, sodelujejo v ustvarjalnih delavnicah in aktivnostih za krepitev samopodobe ter duševnega zdravja. Z vsakim, ki pride, mentorji izdelajo načrt, kaj bo naredil v času sodelovanja v programu. V sklop aktivnosti sodijo tudi prostočasne in športne dejavnosti. V Celju vsako leto pripravijo Medpumo-vski turnir. Letošnji je bil že dvanajstič. Kot pravi mentor Sebastijan Martinčič, pripravijo vsako leto športne turnirje v nogometu, odbojki in košarki. Tokrat so sodelovali mladi iz osmih centrov. Celjani so osvojili skupno tretje mesto. Turnir ni le priložnost za športne tekme, ampak tudi možnost srečanja mentorjev in pumovcev v sproščenem vzdušju. Letošnje poletje za celjske pumovce ne bo počitniško, ampak bodo sodelovali pri pripravi oratorija v Don Boskovem centru. Za september pa s slovenjgraškimi kolegi načrtujejo pot v Strasbourg, kjer si bodo ogledali Evropski parlament. TC, foto: GrupA Veronika Bezovšek: »Mladi pogosto rečejo, da so zaradi sodelovanju v programu Pum-o začeli >migati< in urejati svoje življenje ter da je vprašanje, kaj bi se sicer z njimi zgodilo.« Na letošnjem Medpumovskem turnirju so Celjani osvojili tretje mesto. Licenca za opravljanje turistične dejavnosti VELENJE - Mestni svetniki so sprejeli strategijo razvoja in trženja turizma v občini do leta 2021. Za organizacijo turističnega vodenja je sicer odgovoren Turističnoinformacijski center Velenje, ki zdaj deluje v okviru Zavoda za turizem Šaleške doline, ki je že pridobil licenco za prodajo turističnih aranžmajev. Strategija razvoja in trženja v občini je nadgradnja osnutka, o katerem so svetniki že razpravljali. Spremembe in dopolnitve so narejene na področju analize trenutnega stanja, na področju civilne družbe, kjer so dodali opis in vloge turističnih društev, ki so ambasadorji lokalnega turizma, na področju turistične infrastrukture ter na nekaterih drugih področjih. Sicer je na seji mestnega sveta svetovalka Urada za razvoj in investicije Mestne občine Velenje Urška Gaberšek spregovorila tudi o konkretnih ciljih, za katere si bodo turistični delavci prizadevali do leta 2021. V štirih letih naj bi se število zaposlenih na področju turizma povečalo za trideset odstotkov, prizadevali si bodo za pridobitev oznake »Slovenia Green Destination Silver«, oblikovali vsaj tri nosilne turistične produkte, razvijali bodo kulturni turizem, zgodbe rudarstva ter festivalski in aktivni turizem, izvedli vsaj tri ključne infrastrukturne projekte, uredili prireditveni prostor, sistem »parkiraj in odpelji« s postajališčem za avtodome ter kolesarsko povezavo v Saša regiji - projekt, ki ga že izvajajo. Zavod za turizem Šaleške doline je pridobil tudi licenco za prodajo turističnih aranžmajev. Do zdaj so v Velenju ponujali le posamezne turistične produkte, zdaj pa bodo te lahko povezali in jih ponujali kot skupek produktov. Ta omogoča ponudbo kakovostnejših večdnevnih turističnih programov, ki bodo vključevali tudi namestitve. Sicer je glavni namen in cilj Zavoda za turizem Šaleške doline privabiti čim več turistov, ki bodo v dolini ostajali dlje časa, ter jim omogočiti celovito doživetje. EP Začetek praznovanja DOBRNA - V občini se bo jutri, 9. junija, začelo praznovanje občinskega praznika. Uvod v praznovanje bo predstavljalo medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo v gasilskem domu ob 9. uri. Prav tako jutri, in sicer ob 19. uri, bo Nočni pohod na Paški Kozjak. Pohodniki se bodo zbrali pred občinsko stavbo. V soboto bo pohod med vinogradi in odprtimi kletmi, v nedeljo bo koncert godalnega orkestra in simfoničnega orkestra na ploščadi pred Zdraviliškim domom. Osrednje praznovanje bo v četrtek, 15. junija. Po njem se bodo v naslednjih dneh zvrstili še medobčinsko tekmovanje v balinanju, odprtje pivnice in koncert Ansambla Klateži, druženje ob kuhanju pokrite »rihte« ter razstava ročnih del, domačih dobrot, zeliščarstva, zbirateljstva in čebelarstva. Zadnja spremljevalna prireditev občinskega praznika bo 24. junija, ko bo regijsko gasilsko tekmovanje za pokal občine Dobrna skupaj s prevzemom nove prenosne črpalke in z gasilsko nočjo. BJ Z odprtja prenovljene zdravstvene postaje v Štorah Bolje opremljena postaja ŠTORE - Zdravstveni dom Celje je v Zdravstveni postaji Štore poskrbel za vrsto izboljšav in tudi za novosti. Prenova postaje je trajala od junija lani. Konec maja je sledilo še odprtje novih pridobitev, ki so stale 225 tisoč evrov. »To je velik korak k uveljavljenim standardom drugih zdravstvenih ustanov po Sloveniji,« poudarja direktorica matičnega zdravstvenega doma Alenka Obrul. Med prenovo zdravstvene postaje je bilo postavljeno prvo dvigalo, ki je bistveno olajšalo gibanje invalidom, starejšim in mamicam. Prav tako so bile urejene sanitarije za invalide. Med drugim je bilo kupljene veliko nove opreme za nevrofizioterapijo, urejena je bila referenčna ambulanta, prenovljene so inštalacije in sanitarije, urejen je tudi videonadzor celotne stavbe. Poleg vsega tega je bilo poskrbljeno še za strelovode. Na odprtju so trak prerezali vodja zdravstvene postaje Sanja Bulatović, direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul in župan Štor Miran Jurkošek. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Lipa. BJ Petdeset novih parkirnih mest POLZELA - V poslovni coni Ločica se v teh dneh začenja gradnja novih petdesetih parkirnih prostorov. Nova parkirišča so nujna za razvoj obstoječih in novih podjetij, je povedal župan Jože Kužnik. »V času ekonomske krize poslovna cona ni živela, kot bi si želeli. Ker se stvari počasi spreminjajo, se nam je zdelo nujno, da tudi občina prispeva svoj delež, tokrat v obliki parkirišča, ter tako vsem omogoča lažje poslovanje.« Zgrajeno parkirišče bo primerno za osebna vozila. Glede na smernice na avtomobilskem trgu bosta zgrajeni tudi polnilna postaja za električne avtomobile - vključno z vso infrastrukturo za avtodome, to so električni priključek, vodovod in odvod fekalne kanalizacije - ter izposojevalnica navadnih in električnih koles. V sklopu parkirišča bodo zgrajeni tudi pločnik, kolesarska steza, javna razsvetljava, pokrita kolesarnica za kolesa in motoriste ter servisni prostor. Vrednost celotnega projekta, vključno z gradnjo, nakupom nepremičnin in izdelavo projektne dokumentacije, znaša približno 450 tisoč evrov. Občina je na razpisu za sofinanciranje vlaganj v ekonomsko-poslovno infrastrukturo, ki ga je izvedlo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pridobila 340 tisoč evrov. EP 10 KULTURA Arhivi so za ljudi od ljudi Z mednarodnim arhivskim dnevom, ki ga vsako leto obeležujemo 9. junija, želijo arhivi opozoriti na pomen svojega delovanja in izpostaviti delo, ki ga opravljajo posamezniki, zaposleni v arhivih. Del praznovanja je tudi razstava fotografa naše medijske hiše Edija Einspielerja. Arhivsko gradivo, ki ga hranijo arhivi, je dokumentiran rezultat človeške dejavnosti in predstavlja nenadomestljivo pričevanje preteklih dogodkov, obenem pa zagotavlja demokratično delovanje družbe, identiteto posameznikov in skupnosti ter varovanje človekovih pravic. »Vpetost arhivov v sodobni čas je vedno bolj pomembna. Pomembno je, da smo povezani z ljudmi, da nismo statična ustanova, ki hrani gradivo, ampak se arhivska vloga spreminja, da sodelujemo s skupnostjo, da delamo od ljudi za ljudi,« je na novinarski konferenci o predstavitvi praznovanja mednarodnega dneva arhivov povedal direktor Zgo- dovinskega arhiva Celje dr. Borut Batagelj. V Zgodovinskem arhivu Celje bodo praznovanje mednarodnega arhivskega dneva raztegnili na več dni. Del praznovanja je bil tudi izid preglednega Kataloga izdaj Zgodovinskega arhiva Celje. Nekatere izdaje so že razprodane in te so po novem na voljo brezplačno na spletni strani arhiva. Raz-grabljene so bile znanstvene študije Milka Mikole, kot so Sodni procesi na Celjskem 1941-1951, Zaplembe premoženja v Sloveniji 19431952 in Delo kot kazen. »Razprodane študije Mirka Mikole, ki so bile izdane ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, so pokazale prav to pomembno nadgrajeno vlogo arhiva, da znajo arhivski delavci iz gradiva interpretirati zgodbe. Ljudem so bile tematike, ki so bile vezane na represijo po drugi svetovni vojni, zaplembe premoženja, zelo zanimive, saj jih prej niso raziskovali in objavljali,« je dodal Batagelj. Edi Einspieler pred svojimi fotografijami Fotograf -trenutek -zgodovina Od 5. junija do začetka julija bo na Krekovem trgu v Celju na ogled prva iz serije razstav: Fotograf - trenutek - zgodovina. Izpostavlja fotografijo kot eno od oblik arhivskega gradiva. Na prvi razstavi, ki nosi naslov V iskanju zdravega duha in telesa, je predstavljeno delo Edija Einspielerja, znanega celjskega fotokronista. Zgodovinski arhiv Celje z njim redno sodeluje že več kot deset let. Da- nes Einspieler deluje v okviru Fotografske agencije Sherpa, ki razkriva družbene dogodke od leta 1992. Na razstavi je predstavljenih naključnih šestnajst fotografij z različnih področij, od športnih do plesnih in družabnih prireditev. Izbor ni bil enostaven. »Iz- brati le nekaj fotografij je bilo izredno težko delo, saj na mesec naredim od dvatisoč do šesttisoč fotografij. To je res veliko na leto oziroma desetletje. Naključen izbor seveda ni pokazatelj mojega dela, je le kaplja v morje številnih fotografij,« je ob razstavi povedal Edi Einspieler. Skozi njegov objektiv se je zvrstila zgodovina. »Brez dvoma ga lahko danes označujemo za enega najbolj izpostavljenih fotokronistov Celja in okolice,« so zapisali ob razstavi v Zgodovinskem arhivu Celje. »Najprej fotografsko zabeležim stanje takšno, kot je, če je še čas, iščem sladkorčke. To so trenutki, kompozicije, ki prikazujejo moj način razmišljanja in pogleda na dogodek,« odgovarja znan celjski obraz o načinu dokumentiranega fotografiranja. Praznovanje bo Zgodovinski arhiv Celje nadaljeval 9. junija, ko bo na Rečici ob Savinji odprl razstavo Voda, vode, vodi, ki je nastala v sodelovanju z Isto-rijskim arhivom Pančevo v Srbiji. 15. junija pa bo arhiv v Posavskem muzeju Brežice odprl že 15. gostovanje razstave Mesta in trgi ob štajersko-hrvaški meji. BARBARA GRADIČ OSET Foto: TimE Celjani »SLjEMAMO« že eno leto Celjski slam pesniški večeri so v soboto praznovali rojstni dan. Večer so obarvali nekoliko drugače kot tiste, ki so vsako prvo soboto v mesecu v Špitalu za prjatle. Poetični stil slam se je v devetdesetih letih 20. stoletja iz Nemčije in ZDA po svetu hitro uveljavil kot neke vrste lirična renesansa, s katero se je pesništvo, obogateno z elementi nastopanja in tekmovanja, začelo vračati tja, kamor sodi - med vse ljudi, ne le poetične navdušence. Celjski slam pesniški večeri, ki so se med Celjani odlično prijeli pod imenom ZASLjEMIMO, so v soboto ob 19. uri pri Vodnem stolpu Celje z glas-beno-pesniškim večerom praznovali prvi rojstni dan. Sobotno srečanje ljubiteljev slama je bilo posebno predvsem, ker je turnir pesnikov štel tudi kot kvalifikacijski za uvrstitev na državno prvenstvo v slam poeziji, ki bo septembra v Kamniku. Celjani so navdušeni Vodja projekta Kristian Koželj je ob prvi obletnici povedal, da je presenečen nad obiskom slam večerov v Celju: »Vsi, ki smo dejavni na literarni sceni, smo vajeni, da pesniške večere obišče od 15 do 20 obiskovalcev. In s to številko smo ponavadi zadovoljni. Celjski slam podira rekorde. Vsako prvo soboto v mesecu v Špital za prjatle pride od 50 do 60 poslušalcev, zato špitalska soba počasi postaja pretesna.« Prosto po Prešernu Sicer slam večeri niso tematsko obarvani, udeleženci pesnijo na temo, ki jim je najbliže. Kot je pojasnil Koželj, pesniki pesnijo prosto po Prešernu, kar je tudi ena od lastnosti slama. Slam je »odprt« za vse teme, nima omejitve glede oblike poezije, dosledno pa organizatorji upoštevajo tudi pravico do svobode govora. »Res pa je, da je ogromno mladostne poezije, ki se sama po sebi vrti okoli ljubezenskih ali družbeno kritičnih tem.« Prvi rojstni dan slam poezije v Celju Slam večeri v Celju so praznovali prvo obletnico, a tudi v celotni Sloveniji organizacija takšnih dogodkov nima dolge zgodovine. Posamezni poskusi uveljavitve slam poezije pri nas so sicer stari približno deset let, ampak tako sistematično urejeni niso bili nikoli. Pred letom in pol so se namreč celjski organizatorji vključili v mrežo Ma-ribor-Kamnik-Celje, kasneje pa se je pridružila še Ljubljana. V Finalu sta se spopadla Neža Prah Seničar (zmagovalka) in dijak 3. letnika Gimnazije Celje - Center Tilen Letner, oba pa bosta svoje slam sposobnosti pokazala v Kamniku. Mladi aktivno spoznavajo slam Pred letom in pol so se organizatorji celjskega slama povezali z Gimnazijo Celje -Center, ki je v letošnjem šolskem letu po besedah Koželja postala »domicil« celjskih slamerjev. »S pomočjo lokalnih medijev in z neposrednim pristopom smo nagovorili prve pesnike, nato so se informacije o slam večerih v Celju začele širiti od ust do ust.« Na takšen način so organizatorji uspeli »zgraditi« bazo slam pesnikov in občinstva. Za nastop na slam večerih se, vsaj v Celju, večinoma odloča mlajša populacija. Koželj to pripisuje predvsem dobremu sodelovanju z Gimnazijo Celje - Center, kjer lahko mladi od oktobra obiskujejo tudi »pesniško slamarski« krožek, ki ga trenutno obiskuje pet dijakinj in dijakov. Ti so informacije o slamu razširili med vrstniki. »Ostaja nam izziv, kako nagovoriti tudi srednjo in starejšo generacijo, ki sta drugod po Sloveniji tudi dobro zastopani.« Sobotni večer pri Vodnem stolpu so obogatili tudi s točkami mladih glasbenikov z Gimnazije Celje - Center. EVA POPOVIČ »Rad imam fenomen nežnosti« Francoski šansoni v slovenskem prevodu Branka Završana Na topel še pomladni večer je bil Jazz pub poln ljubiteljev šansonov, tokrat v izvedbi Branka Završana, ki je s svojo glasbeno-gleda-liško predstavo obiskovalce popeljal na pariške ulice. Igralec SLG Celje Branko Završan je že pred leti v slovenščino prevedel šansone Jacquesa Brela, enega največjih šansonjerjev vseh časov, da bi tudi slovenski poslušalci občutili moč njegovih besed. Izdal je zgoščenko Senca tvojega psa, na kateri je prevedenih štirinajst Brelo-vih šansonov. Kot je zapisal v predgovoru zgoščenke, ga je francoski šansonjer spremljal že v otroštvu, kasneje v Parizu pa je razumeval vsebino njegovih izpovednih pesmi in se zgrozil, kaj je vsa ta leta zamujal. »Nedopustno se mi je zdelo, da ga dobršen del prebivalcev Slovenije, ki ne govorijo francosko, ne bi nikoli srečal. Zaklel sem se, da ga bom nekoč prevedel in zapel v slovenščini. Triindvajset let sem zbiral pogum pred njegovo veličino in zaradi spoštovanja do njega.« Neumnost je lenoba Završanov koncert je v bistvu glasbeno-gledališki poklon legendi šansona, v katerem Završan petje povezuje z govorom. Završana v vlogi Brela namreč sprašuje kontrabasist Žiga Golob in le-ta mu odgovarja. Na vprašanje, kaj ga v življenju najbolj moti, je njegov odgovor: »Neumnost. Ne maram neumnih ljudi, ker neumnost je lenoba ... Neke vrste špeh okrog srca in okoli možganov.« Velik je bil ta Jacques Brel, belgijsko-fran-coski skladatelj, pevec, pesnik in igralec, ena največjih svetovnih veličin šansona. Z njegovo zapuščino so se spopadali različni glasbeni ustvarjalci 20. stoletja in Branko Završanu je več kot odlično in občuteno uspelo Brela približati slovenskemu občinstvu. Še posebej ker so njegovi prevodi prirejeni za naše okolje, tudi z raznimi pogovornimi besedami. Poleg pojočega igralca so v predstavi nastopili še trije odlični glasbeniki, Uroš Ra-kovec na kitari, Žiga Golob na kontrabasu in Krunoslav Levačić na bobnih. Krasen večer močnih občutij. Da bi jih bilo to poletje še več, ker obožujemo podobno kot Brel nežnost v vseh oblikah. BGO Foto: SHERPA KULTURA 11 Spektakel manj na Starem gradu Zaradi premalo prodanih vstopnic odpadla predstava Romeo in Julija OB ROBU Novo prizorišče, številni zanimivi glasbeni in drugi dogodki v središču Celja ter ponovitve lani izjemno obiskanih in odmevnih uprizoritev muzikala Veronika Deseniška so poglavitna značilnost letošnjega Poletja v Celju. Napovedana vrhunska ponudba scenskih spektaklov na Starem gradu je dobila senco, saj je zaradi premajhnega zanimanja gledalcev odpadla predstava SLG Celje Romeo in Julija. Čarobnost mestnih trgov, prvič v programu že lani, je bila uvodna prireditev letošnjega Poletja v Celju. Na Glavnem trgu, ki se je kot »nova scena« pridružil že tradicionalnim prizoriščem poletnega dogajanja v središču Celja. »Upoštevali smo željo občine, da bi vsem celjskim trgom zagotovili programsko vsebino, zato bo v juniju oder tudi na Glavnem trgu, kjer bo 17. junija uradno odprtje Poletja v Celju,« je povedala Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje. Glavni trg, Trg celjskih knezov, Krekov trg, Trg pred Mestnim kinom Metropol, Vodni stolp, Knežji dvorec, Celjski mladinski center in Lapidarij Osrednje knjižnice Celje bodo do konca avgusta zavzeli domači in gostujoči glasbeni, gledališki, literarni in drugi ustvarjalci, ki bodo prispevali levji delež k skupno več kot stotim prireditvam v okviru poletnega dogajanja v knežjem mestu. »Na teh prizoriščih so pri- reditve brezplačne, s čimer uresničujemo javni interes. Prireditve na Starem gradu so plačljive, saj jih drugače ni mogoče financirati, pri čemer zanje ne uporabljamo javnega denarja. Za koncerte izbiramo izvajalce, ki lahko napolnijo Stari grad, hkrati pa so njihovi honorarji še sprejemljivi,« je dodala Čeko Pungartnikova. Stari grad »samo« v znamenju Veronike Deseniške ... Turistični ponos Celja, Stari grad, je v letošnji programski zasnovi Poletja v Celju zamišljen kot prizorišče za vrhunske scenske projekte, predvsem za ponovitve lani tako odmevnih in odlično obiskanih predstav muzikala Veronika De-seniška. Teh bo kar nekaj, a točno število bo odvisno od letošnjega zanimanja za predstavo, ki je, sodeč po dosedanji prodaji vstopnic, kot je povedal Miha Firšt iz Društva za glasbeno gledališče Slovenije, precejšnje: »Navkljub trem novim profesionalnim produkcijam muzikalov v Sloveniji verjamemo, da bo Veronika Deseniška še bolj izstopala ob predelavah filmov in da bo zanimanje podobno kot lani. Vstopnice, zaenkrat so na voljo za štiri predstave, gredo zelo dobro v prodajo.« Prva predstava Veronike Deseniške bo 30. junija, načrtovani pa sta še dve predstavi v juliju in dve v avgustu, vendar za te vstopnice še niso v prodaji. ... za Romea in Julijo premalo prodanih vstopnic Iz Slovenskega ljudskega gledališča Celje so pretekli teden sporočili, da predstava Romeo in Julija, ki bi morala biti 9. junija na Starem gradu, zaradi premalo prodanih vstopnic odpade. Do petka, en teden pred dogodkom, so jih namreč prodali le 45, kar je veliko premalo. »V gledališču smo se zelo veselili tega projekta, saj že nekaj časa predstava SLG Celje ni bila odigrana na Starem gradu, zato se nam je zdela odlična ideja, da bi letošnjo uspešno sezono končali na tem prostoru. Zaradi slabe prodaje smo zelo razočarani. S toliko prodanimi vstopnicami ne bi pokrili stroškov postavitve. Poleg tega gledališčnikom ni prijetno igrati pred tako majhnim občinstvom, maloštevilno občinstvo pa se prav tako ne počuti dobro v tako velikem prostoru,« je po odpovedi povedala drama-turginja SLG Celje Tatjana Doma. Romeo in Julija je bila po mnenju gledališčnikov predstava, ki bi s svojo zgodbo lepo zaživela v okolju Starega gradu, poleg tega so klasična dela tista, ki pritegnejo več obiskovalcev. Žal ne dovolj, da bi plačali vstopnico za ogled predstave na Starem gradu. Po mnenju Tatjane Doma so bile cene vstopnic dovolj nizke in dostopne, a vseeno ni bilo pravega zanimanja. In kaj to pomeni za nadaljnjo delovanje gledališča? »V priho- dnje bomo zelo razmišljali, ali bomo predstavo odigrali na Starem gradu, oziroma bo minilo precej časa, da bomo ponovili idejo,« je še dodala Doma. Brez ljubiteljske kulture Poletje v Celju osiromašeno Pomemben delež pri oblikovanju programa Poletja v Celju imajo tudi izvajalci ljubiteljske kulture, ki za sofinanciranje svojih projektov vsako leto kandidirajo na razpisu Mestne občine Celje. Letos je bilo na voljo več kot 178 tisoč evrov, del sofinanciranih projektov pa morajo kulturni ustvarjalci izvesti prav v času Poletja v Celju. Med tistimi, ki niso bili uspešni na razpisu, je bil letos Zavod Talia gledališče, zaradi česar so bili v zavodu nezadovoljni in razočarani. »V zadnjih dveh letih nismo bili preveč strogi, čeprav so se na razpis prijavljali tudi izvajalci, ki že vnaprej vedo, da ne bodo uspešni, ker ne izpolnjujejo vseh formalnih pogojev. A prijav je vedno več, zato moramo biti dosledni«, je povedal Vlado Kožel. Kot je še povedala Milena Čeko Pungartnik, je Zavod Talija na Starem gradu ponudil izvedbo predstave 50 odtenkov ženske, za kar so mu bili pripravljeni omogočiti infrastrukturo, a v zavodu niso pristali na delitev izkupička, pri čemer bi trideset odstotkov pripadlo zavodu Celeia. ROBERT GORJANC BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA ROBERT GORJANC Stari znanci na regijskem izboru Linhartovo srečanje celjske regije Nekaj izjemnega, a daleč od oči in ušes Na predstavitvi letošnjega Poletja v Celju sem dobil vtis, da z nekaterimi novostmi projekt poletnega dogajanja v knežjem mestu dobiva zelo perspektivne organizacijske in programske nastavke. Ti bi lahko Celje dolgoročno uveljavili ne le kot turistično privlačno mesto zaradi bogate zgodovine, marveč tudi kot mesto živahnega kulturnega turizma, temelječega na sedanji plodni domači produkciji. Da Celje premore vrhunske kulturne stvaritve, ki zmorejo večkrat napolniti imenitno prireditveno prizorišče na Starem gradu z obiskovalci iz vse Slovenije, so lani dokazali ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Napoved SLG Celje, da se bo po dolgih letih vrnilo na Stari grad, in sicer s predstavo Romeo in Julija, je vlivala optimizem, da bo Celje v gledališko-scenski produkciji letos res ponudilo ustvarjalni presežek. Zlasti ob napovedanih ponovitvah muzikala Veronika Deseniška (vstopnice zanje gredo po informacijah organizatorjev dobro v prodajo). Gledališka uprizoritev SLG o tragični ljubezni je bila kot naročena, da obogati razvijajočo se zgodbo o Celju kot mestu ljubezni. Spomnimo se lanskih razprav, da ima Celje svojo resnično in ne izmišljeno zgodbo o tragični ljubezni, da ima z Veroniko Deseniško svoja Romeo in Julijo. Letos bi obe ljubezenski zgodbi, uprizorjeni v vrhunskih predstavah različnih žanrov, lahko sobivali na Starem gradu. Kje se je zalomilo, da ta ljubezenska zgodba ne bo zaokrožena, da zelo zaželene predstave celjskih gledališčnikov na Starem gradu ne bo? Zagotovo so temu botrovali tudi prešibka promocija in oglaševanje. Kljub vrhunskosti celjskega gledališča še tako spektakularni posebni projekti ne morejo biti dobro obiskani, če ni dodelane promocije, sploh če gre za novost. Veronika Deseniška morda letos za Stari grad po lanskem uspehu res ne potrebuje posebne reklame, Romeo in Julija bi jo prav gotovo. Sem ljubitelj gledališča, četudi žal ne med tistimi rednimi obiskovalci, uporabniki abonmajev. A je treba računati tudi na takšne, če je prisotna želja, da bi vsaj približno napolnili prizorišče na Starem gradu, ki sprejme 1.300 obiskovalcev. Za to, da bo SLG uprizorilo delo Romeo in Julija na Starem gradu, sem prvič izvedel na novinarski konferenci ob predstavitvi Poletja v Celju, približno teden pred predstavo. Za ta spektakel nisem opazil nobenega panoja, ne kakšnega manjšega plakata, ne transparenta v središču mesta nad ulicami, ki bi opozarjal na ta dogodek (kot na primer na predvpis abonmajev). Niti nisem slišal radijske reklame ali oglasa na nacionalni ali komercialnih televizijah. Kako bodo v Celje prišli obiskovalci in turisti od drugod, če še Celjani ne vemo, da se pripravlja nekaj izjemnega? Seveda se zavedam, da je promocijski proračun omejen, a v primeru predstave Romea in Julije, ki je tako obetavno napovedovala tudi bodoče živahne in vrhunske scenske čase na Starem gradu, ki si ga Celje prizadeva tržiti kot svojo največjo znamenitost, bi se verjetno dalo storiti več. Selektorica Barbara Vidovič je izbrala tri predstave za regijsko Linhartovo srečanje. To so predstave Vanja v izvedbi Gledališča Zarja Celje, Učinek kobilice v izvedbi Gledališča Velenje in Kadar miši ni doma v izvedbi Kulturnega društva Gornji Grad, ki so jih člani ponovno odigrali v teh dneh. Priznanja so dobili tudi igralci za glavne in stranske vloge. Selektorica Barbara Vidovič je posebno priznanje podelila režiserju predstave Vanja Tomažu Krajncu za inteligentno uprizoritev in inovativno postavitev zgodbe. »To je ponovno dokaz, da s to ustaljeno ekipo delamo dobro in v pravi smeri. To priznanje je potrditev, da smo bili opaženi v strokovni in laični javnosti,« je o novem priznanju povedal režiser Tomaž Krajnc. Posebej je tudi vesel, da so njihove predstave, ki niso vedno »na prvo žogo«, zelo dobro sprejete tudi med občinstvom. »Do zdaj nam je uspelo občinstvu približati tudi zahtevnejša besedila. Zelo je pomembno, da pride glavno sporočilo do gledalca.« Najboljšo stransko vlogo je po mnenju se-lektorice odigrala Petra Hribernik v predstavi Učinek kobilice. Kot pravi, njena interpretacija sočutne mame potrjuje, da ni malih in velikih vlog. »Zame to priznanje pomeni, da sem po eni strani dobro poslušala režiserjeve napotke, po drugi pa sem tudi sama dovolj razmišljala o vlogi in mamo uspela prikazati tako, da je bila selektorici ljuba, da mi je verjela, da je ta mati sočutna. Za gledališče je vsako priznanje potrditev, da je na dobri poti. V vsakem primeru je vedno lepo in prijetno slišati pozitivno kritiko, priznanje na papirju pa nosi še večjo težjo kot ustna pohvala,« je povedala Petra Hribernik. Po mnenju selektorice Barbare Vidovič si priznanje za najboljšo glavno moško vlogo zasluži Žiga Medvešek za lik Vanje, glavno žensko vlogo Barbara Vajdl za kmetico v Par-tljičevi komediji Čaj za dve ter stransko moško vlogo Alen Mastnak za lahkotno izpeljano, a izredno zahtevno vlogo Astrova. Državna selektorica Ana Ruter se bo po ogledu vseh predstav odločila, katera predstava se bo uvrstila na državno Linhartovo srečanje gledaliških skupin, ki bo jeseni v Postojni. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA Žiga Medvešek je dobil priznanje za vlogo Vanje in Alen Mastnak za vlogo Astrova v predstavi Vanja Gledališča Zarja Celje. 12 NAŠA TEMA Učbeniški skladi po novem nove težave ali urejanje razm Šole bodo v prihodnje obnavljale učbeniške sklade z denarjem, ki ga bodo prejele z MIZŠ na osnovi števila učencev - Za prvošo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je že v začetku leta napovedalo, da bodo jeseni začele veljati nekatere novosti pri obnovi učbeniških skladov v šolah in da bodo prvošolci po novem deležni brezplačnih učbenikov ter delovnih zvezkov. Majsko okrožnico so šole in založniki razumeli različno. Slednji so se odzvali s protestom, medtem ko so šole ugotovile, da ne bo tako enostavno, kot si je zamislilo MIZŠ. V letošnjem šolskem letu Šole bodo vsako leto dobile naj bi MIZŠ zagotovilo dokončno obnovo učbeniških skladov, ki se je začela v letu 2015. »Zagotoviti želimo dolgoročno stabilnost financiranja, pri čemer mora ključna prvina učbeniške politike ostati kakovost. sredstva za obnovo učbeniškega sklada, pri čemer se bodo o dinamiki menjave lahko odločale avtonomno,« je pojasnila ministrica dr. Maja Makovec Brenčič. Obenem bodo morale šole že letos zagotoviti tudi na- Sredstva za učbeniške sklade 6.000.000,00 5.000.000,00 4.000.000,00 3.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 0,00 Ocena sredstev v učbeniškem skladu Sredstva kup učbeniškega gradiva za prvošolčke. Ministrstvo bo šolam za učbeniške sklade predvidoma zagotovilo tri milijone evrov letno. Znesek bo po šolah različen, odvisen od števila učencev. Število teh so množili s točkami (na učenca prvega razreda šest točk, na učenca ostalih razredov 3,2 točke), pri čemer vrednost točke v letu 2017 znaša pet evrov. To pomeni, da naj bi šola za prvošolca dobila trideset evrov, kar je manj, kot stane povprečen učbeniški paket, V Celju dogovor o enotnem znesku za prvošolska gradiva »Do leta 2010 smo imeli kar proste roke pri šolskih učbeniških skladih in smo se v šolah lahko odločali, kaj bomo nabavljali. Nekateri smo že takrat premišljeno ravnali z denarjem in pazili, da so učbeniki veljali dlje časa,« pravi ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko, ki je tudi vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev. V naslednjih letih je bilo denarja vedno manj in v šoli niso mogli sproti obnavljati sklada. Marijana Kolenko: » Ugotavljamo, da je to malo populistična poteza ministrstva. Namesto da bi vsi dobili zgolj učbenike, so naredili izjemo pri prvošolcih, ki so zdaj v drugačnem položaju kot ostali.« Pri izbiri učbenikov in delovnih zvezkov so bile med šolami že od nekdaj razlike, saj se učitelji avtonomno odločajo, kaj bodo izbrali. Zadnja leta so vsaj na Lavi prečistili sezname gradiv. »Dogovorili smo se, da je treba preveriti, ali gradivo podpira stroko ali pa ga lahko učitelji nadomestijo kako drugače. Bistveno je, da otroci dosegajo učne cilje in standarde znanja. V okviru aktivov smo pregledali sezname in se dogovorili o nakupih.« Prevetrili so tudi delovne zvezke, saj so ugotovili, da nekateri učitelju ponujajo zgolj možnost enostavnega dela z otroki, medtem ko ne podpirajo njihovega razmišljanja in različnih ravni pridobivanja znanja, sploh ko gre le za obkroževa-nje odgovorov. Ta premislek je bil nujen tako po strokovni kot finančni plati, saj so številni delovni zvezki pomenili veliko obremenitev za starše. »Sama sem pregledala, v kolikšni meri so izpolnjeni delovni zvezki. Če je bilo rešenih samo nekaj li- stov, je to pomenilo, da jih otroci ne potrebujejo. Na ta način smo izločali tiste, ki niso nujni.« Največ trideset evrov Da bi bile razlike vsaj med šolami v Celju čim manjše, saj se starši primerjajo med seboj, so se ravnatelji že pred časom dogovorili za okvirne zneske za delovne zvezke po razredih, da ne bi katera šola posebej izstopala glede visokih stroškov. In tudi tokrat so se pri nabavi gradiv za prvošolce celjski rav- natelji dogovorili za enoten pristop. »Zgornji znesek za prve razrede je tako trideset evrov,« pravi Kolenkova. Ministrica sicer govori, da znesek ni omejen na trideset evrov, ampak da lahko šola kupi tudi dražji paket. »Lahko, ampak to bi pomenilo, da ne bi mogla opraviti dokupa ostalih gradiv,« pravi Kolenkova, ki meni, da je izbrano gradivo za prvošolce enako kakovostno kot lani in da bodo z njim učiteljice lahko dosegle vse izobraževalne cilje. TC Ista ponudba za manj denarja »Založbe so zelo natančno in celo pred nami brale okrožnico ministrstva ter so prilagodile cene kompletov za prvi razred,« pravi knjižničarka in skrbnica učbeniškega sklada v OŠ Lava Metka Lesjak. »Za marsikateri komplet so znižale ceno in za trideset evrov dobijo otroci več kot lani, kar je dobro za nas in za otroke. Izbor ni prav nič osiromašen, so pa učiteljice še enkrat dobro premislile, katera gradiva potrebujejo in zakaj ravno ta,« pravi sogovornica. Da je delo skrbnice učbeni- den seznam. Odobrili so nam škega sklada vse prej kot enostavno, ponazori s primerom: »Glede na to, kateri učbeniki niso več veljavni, v kakšnem stanju so stari učbeniki v šolskem skladu in koliko potrebujemo dokupa, smo na primer lani ministrstvu predlagali za približno sedem tisoč evrov vre- polovico tega zneska in zato smo imeli težave, kaj sploh kupiti. Letos smo morali nabaviti še tisto, česar lani nismo, ampak spet ne vseh gradiv.« Glede na obljubo ministrstva naj bi bil znesek, ki ga bodo prejele šole, v prihodnje tak, da bodo do leta 2020 lahko obnovile sklade do Če otrok učbenik izgubi ali ga uniči, morajo starši v šoli na Lavi plačati dve tretjini njegove vrednosti. To se sicer ne zgodi pogosto, vendar je nekaj učbenikov, ki so jih obglodali psi ali spraskale mačke ali so kako drugače končali v smeteh. NAŠA TEMA 13 er? olce letos brezplačno ki lahko pri nekaterih založbah dosega tudi več kot sto evrov. »Odgovornost učiteljev je, da sledijo kakovosti gradiv,« pravi ministrica. V prvem razredu staršem ne bo treba doplačati za učna gradiva, to so učbeniki in delovni zvezki, ki jih bodo letos v celoti dobili v šoli, v višjih razredih pa ne bodo plačevali za izposojene učbenike. A v nekaterih šolah so ugotovili, da ne bo šlo brez težav. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Metka Lesjak kot skrbnica učbeniškega sklada zbira ponudbe založb, preverja veljavnost učbenikov v skladu, pripravlja predlog nabav, skrbno mora voditi evidenco učbenikov... Po spremenjenem pravilniku o upravljanju učbeniških skladov bodo skrbniki za svoje delo prejemali letno nagrado. te mere, da učenci ne bodo uporabljali povsem iztrošenih učbenikov. Ker ima veliko delovnih zvezkov in učbenikov podobne naslove in so vsi veljavni, večkrat niti v šolah ne vedo, v čem se sploh razlikujejo. Starši imajo zato težave, da najdejo pravega. »Knjigarnam zato pošljemo svoje sezname delovnih zvezkov in s tem pomagamo staršem. Naročimo tudi, naj počakajo na 1. september in naj prej ne odpirajo gradiv, saj jih lahko vrnejo, če niso prava,« svetuje Lesjakova. TC Stroka bi morala biti prva, ne založniki Pri nakupih učbenikov so učitelji in skrbniki skladov pogosto na udaru različnih založb, ki skušajo prodati svoje izdelke. Kot pravi Marijana Kolenko, so zadnja leta postale pri tem zelo agresivne. »Ponujajo vedno nove učbenike in delovne zvezke, ki niso tako zelo kakovostno izboljšani, bolj gre za to, da se širi njihova ponudba. To postaja nevzdržno. Predstavitve založb za učitelje so vabljive, da bi jih prepričale, da je njihov komplet najboljši. Kjer v šolah prevlada strokovni razmislek, ne padejo pod ta vpliv, sicer se lahko zgodi, da prevlada tisto, kar je na videz privlačno. Strokovna presoja pa je nekaj povsem drugega. Učbenik mora biti kakovostna podpora učitelju in ne da je samo lep, pri čemer je vsebina drugotnega pomena. Pri nas v šoli smo za angleščino skupaj pregledali učbenike in delovne zvezke. Pri tem se nismo ozirali na založbo.« Priznava pa, da je za takšno presojo treba dobro poznati gradivo in vedeti, ali podpira izvedbo učnih načrtov. Kje so strokovne ocene učbenikov? Kolenkova pogreša strokovno oceno učbenikov, potem ko bi bili že nekaj časa v uporabi, saj bi to prineslo več reda na tem področju. Ogorčena je, da založbe narekujejo, kaj bodo učitelji poučevali pri posameznem predmetu. »Mislim, da je nekdo izgubil kompas. Če stroka caplja za ponudbami založnikov, potem nekaj ne deluje pravilno.« Stroka bi po njenem mnenju morala povedati, kaj je uporabno za otroke, s katerimi gradivi učitelji razvijajo določene cilje in standarde ter kom-petence. Tako pa nimajo pravih usmeritev. »Več kot je stvari na razpolago, večja je zmeda. Že dva učitelja vidita stvari drugače in vsakemu je bliže določen pristop. A smernic ni,« pravi sogovornica. Delovni zvezki pod drobnogledom Zanimivo, da je katalog učbenikov za osnovno šolo dolg kar dvesto strani in da se je v njem zagotovo težko znajti. Kaj šele med vsemi delovnimi zvezki! Te težave se očitno zavedajo tudi na ministrstvu, ki je zagotovilo petsto tisoč evrov za projekt Kakovost slovenskih učbenikov. Ministrstvo je tudi obljubilo, da bo enkrat letno objavilo najnižje, najvišje in povprečne cene učbeniških kompletov, Zavod RS za šolstvo pa bo redno spremljal kakovost delovnih zvezkov in enkrat letno predložil analizo ter podal priporočila. Medtem je marca zavod že objavil vmesno poročilo analize delovnih zvezkov za matematiko in slovenščino v tretjem in petem razredu osnovne šole. Med ugotovitvami je tudi ta, da delovni zvezki podpirajo urjenje osnovnih znanj in postopkov, v manjši meri pa omogočajo prenos znanja v nove situacije, pridobivanje raznolikih izkušenj, razvoj predstav in pojmov. TC __ I V ■ I ■ V ■ Založniki so ogorčeni Na novost so se z javnim protestom odzvali nekateri založniki učbenikov in delovnih zvezkov. Med njimi je bila tudi Založba Rokus Klett. Matic Jurkošek, direktor prodaje, meni, da je novost razočaranje tako za učitelje in ravnatelje kot tudi za starše in založbe. »Ministrstvo je kljub javnim obljubam, da bo poskrbelo za brezplačna gradiva za prvošolce, za to namenilo zgolj trideset evrov na učenca, kar je precej manj, kot šole potrebujejo. Z leti se je povprečna vrednost kompleta gradiv za prvi razred ustalila pri približno petinštiridesetih evrih. Več kot devetdeset odstotkov od 452 slovenskih osnovnih šol je avtonomno izbiralo komplete v vrednosti, bistve- no višji od trideset evrov. Te šole z rešitvami MIZŠ seveda ne morejo biti zadovoljne.« Meni, da je ministrstvo z zelo nejasno okrožnico povzročilo nepotrebno paniko. »To se je zgodilo v obdobju, ko so šole praviloma že končale izbiro gradiv za naslednje šolsko leto in so zato morale na osnovi okrožnice na hitro revidirati svojo izbiro do formalnega roka, 1. junija. Tudi založniki nismo imeli možnosti, da bi se pravočasno pripravili na situacijo, ki bi morala biti napovedana kakšno leto prej.« Po njegovem mnenju bo financiranje učbeniških skladov preskromno in bodo učbeniki obnovljeni komaj vsakih sedem let, kar je dlje, kot učna gradiva sploh zdržijo. »Naše učne komplete za prvi razred Lili in Bine, ki jih je lani uporabljalo šestdeset odstotkov prvošolcev, smo morali spremeniti in prilagoditi finančni omejitvi MIZŠ, ki nima nobene zveze z didaktiko.« Nekatere šole imajo v učbeniškem skladu več neveljavnih učbenikov, ki jih morajo nujno zamenjati, a za to nimajo dovolj denarja. »Te šole bodo v prekršku, v katerega jih sili ministrstvo.« TC Novost so komentirali tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije. »Naše simulacije kažejo, da bodo šole skupaj dobile manj denarja, kot so ga leta 2014 dobile le za materialne stroške. Bojimo se, da je takšen model na drugi strani bolj slabo vzdržen za starše, saj bomo z izjemo prvega razreda še vedno nosili vse stroške delovnih zvezkov.« Od skupnega letnega zneska za učna gradiva bodo starši plačevali približno dvanajst milijonov evrov, iz proračuna pa bodo učenci deležni le treh milijonov. Za starše bi bil primeren obrnjen model, pravijo v ZASSS. TATJANA CVIRN OB ROBU Videz in vsebina »Šolski prostor potrebuje mir, stabilnost in kakovost tudi na področju učbenikov,« je ena od izjav ministrice za izobraževanje ob nedavnih vročih polemikah o učbeniških skladih v osnovnih šolah. A novost, ki jo je pred kratkim podrobneje predstavilo MIZŠ, je prinesla kvečjemu nemir med šolnike in založnike, medtem ko se bodo starši posledic vsega skupaj verjetno začeli zavedati šele septembra, ko bodo kupovali še zadnje delovne zvezke in učne pripomočke. Resda jim že vrsto let ni več treba kupovati učbenikov, saj si jih otroci lahko sposodijo v šoli, kar je bilo še desetletja nazaj nepojmljivo. So pa takrat mlajši v družini ali soseščini lahko podedovali učbenike, saj se ti niso nenehno spreminjali. Zaradi vedno novih izdaj imajo težave tudi učbeniški skladi v šolah, kjer so se v preteklosti znašli vsak po svoje. Denarja bi bilo letos verjetno dovolj za zamenjavo neveljavnih in obnovo dotrajanih učbenikov, če ne bi v ta paket ministrstvo vključilo tudi obveznosti zagotavljanja vseh učnih gradiv za prvošolce. Zakaj ni država bolj odprtih rok tudi za otroke višjih razredov, kjer so stroški za delovne zvezke in vse ostalo precej višji kot za prvošolčka, ostaja neznanka. A bolje nekaj kot nič. Nič ni narobe, če je imelo ministrstvo pri spremembi v mislih tudi urejanje neobvladljive ponudbe vseh mogočih učbenikov in delovnih zvezkov, saj je z enim od pravilnikov določilo, kdaj se je mogoče lotiti posodabljanja učnih načrtov in posledično sprememb učbenikov. Tudi učitelji priznavajo, da se vedno težje znajdejo v množici vsega, kar ponujajo založbe, čeprav se morajo prav oni odločati, kaj vse bodo uporabljali pri pouku. Prav je tudi, da založbe, ki morajo preživeti na trgu, za novosti izvedo pravočasno. A šola ne sme biti trgovina, kjer zmaga najbolj privlačna in cenovno najbolj ugodna ponudba, ne glede na vsebino. Čeprav je očitno, da je letos pri izbiri paketa za prvošolce štela le še cena. Ko človek pogleda težke šolske torbe, pa se vedno znova vpraša, ali ne bi tudi s polovico manj stvarmi otroci in učitelji shajali brez večjih težav. Anketa facebook Vesna: »Sin končuje tretji razred in z učbeniškim skladom v šoli sem zadovoljna, saj za zdaj še ničesar nismo dokupovali. Res pa bi lahko bilo delovnih zvezkov manj. Vsekakor podpiram, da (vsaj) prvošolci dobijo brezplačno učno gradivo.« Anja: »Sto evrov na leto za učbenike in zvezke v primerjavi z drugimi stroški ne pomeni nič. A vendar se nekaterim zdi preveč, ponavadi ravno tistim, ki vsaj še enkrat toliko na mesec zapravijo za otrokove konjičke ali obleke. Hkrati ne razumem, da ljudje brez težave zapravijo od 150 do 200 evrov za praznovanje otrokovega rojstnega dne, za šolske potrebščine pa je vedno tako težko dati.« Valerija: »Mislim, da bi bilo bolje, če bi ministrstvo dolgoročno uvedlo red na področju založnikov. Razlike glede cene delovnih zvezkov in potrebščin med šolami so ogromne. Starši kupimo za posamezen predmet več delovnih zvezkov, ki temeljijo na slikovnem gradivu, ne na učni snovi in jih otroci predelajo v najboljšem primeru dve tretjini. Namesto reševanja, kdo bo kaj financiral, bi si morali prizadevati za to, da manj stane.« Odnos do učbenikov je slab V žalski osnovni šoli za prihajajoče šolsko leto večjih sprememb najverjetneje ne bo. »Nabaviti moramo učbenike, s katerimi bomo nadomestili iztrošene ali uničene, dokupiti tiste, kjer se bo povečalo število učencev v generaciji, in zamenjati učbenike, ki niso več potrjeni,« pojasnjuje pomočnica ravnateljice in skrbnica šolskega učbeniškega sklada Metoda Blagotinšek Turk. »Za bodoče prvošolce bomo navodili ministrstva, ga najverjetneje izbrali učna gradiva v vrednosti trideset evrov. Seveda bodo morali starši nabaviti še zvezke, copate, peresnico, torbo in ostale šolske potrebščine.« Čeprav so v Žalcu učbeniški sklad posodabljali v skladu z kljub temu v celoti še niso uspeli obnoviti. »Ministrstvo nam tudi še ni povrnilo zahtevka za šolsko leto 2016/17.« V žalski osnovni šoli so zagotovili dovolj gradiva, da si lahko vsi učenci učbenike izposodijo v šoli. A kot pravi sogovornica, opažajo, da učenci nimajo pravilnega odnosa do šolskih učbenikov. »Velikokrat se zgodi, da vrnejo zanemarjen ali uničen učbenik.« Delovne zvezke in ostala učna gradiva nabavijo starši. Svet staršev potrdi skupno nabavno ceno delovnih zvezkov in ostalih učnih gradiv za vsak razred posebej. »Vsako leto poskušamo znižati Ravnatelj OŠ Hruševec v Šentjurju Robert Gajšek je povedal, da so za prvi razred, kot že vsa leta do zdaj, izbrali komplet A Lili in Bine, ki je prej stal štiriintrideset evrov in ga je Založba Rokus Klett pocenila za štiri evre. Poleg tega bodo prvošolci uporabljali še berilo iz učbeniškega sklada v vrednosti sedemnajst evrov. strošek za delovne zvezke. Letos so starši dali tudi pobudo, naj šola nabavi likovne potrebščine,« je še pojasnila Metoda Blagotinšek Turk. LK 14 KRONIKA Hišne preiskave zaradi Thermane Laško Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so v torek opravljali obsežne hišne preiskave na Celjskem, pa tudi na območju Maribora in Ljubljane. Opravili so deset hišnih preiskav in eno osebno preiskavo. Pri tem so zasegli več poslovne dokumentacije in računalnikov. Po naših informacijah in glede na vsebino poročila policije gre za preiskavo dogodkov pred dobrima dvema letoma, ki so povzročili razlastitev delničarjev laške Thermane. Kot so sporočili s policije, gre za sum zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, v preiskavo pa so vključeni kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada. Med zaseženimi stvarmi so tako poslovna dokumentacija kot računalniki, ki so jih policisti odnašali iz zasebnih in poslovnih prostorov. Po podatkih policije naj bi bila kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti storjena v času od 15. julija 2013 dalje. Približno takrat je vodenje Thermane prevzel Andrej Bošnjak, ki ga sicer od marca lani v Laškem ni več, naj bi pa po naših informacijah kriminalisti opravili preiskavo tudi pri njem. Kot so še sporočili s policije, sta osumljeni dve osebi. »Ti naj bi z naročilom cenitve družbe in na njeni podlagi spremembe načina vrednotenja z namenom slabitve vrednosti družbe (skupno preko polovice osnovnega kapitala) ustvarili >umetne< pogoje za insolventnost, s tem pa postopek prisilne poravnave v nadaljevanju predlagali kot enega izmed ključnih ukrepov finančnega prestrukturiranja, da bo v osnovni kapital družbe konvertiran ustrezen delež terjatev upnikov. Vse z namenom spremembe lastniške strukture družbe oziroma oškodovanja dotedanjih delničarjev,« so zapisali na celjski policijski upravi. S cenitvami, spremembo vrednotenja in zlorabo institutov korporacijskega in insolvenčnega prava naj bi osumljena delničarje družbe oškodovala za ves vložek oziroma za pravice iz njihovih delnic, tako lastniške kot upravljavske. Škoda naj bi znašala več kot 15 milijonov evrov. Na policiji so potrdili, da so kriminalisti v torek bili v matični družbi (torej Thermani Laško), v revizijski hiši ter pri drugih vpletenih v postopek. Nobeni osebi pa niso odvzeli prostosti. Glede na količino zaseženih stvari ter na ostale okoliščine policija predvideva, da bo preiskava trajala še kar nekaj časa. SŠ, JI Odpeljali so ga s helikopterjem V soboto popoldne se je na obvoznici v Spodnjem Sečovem v občini Rogaška Slatina zgodila huda prometna nesreča. V njej sta trčila motorist in voznik osebnega vozila. Zaradi hudih poškodb motorista so na kraj prišli reševalci nujne medicinske pomoči iz Šmarja pri Jelšah in ekipa policijskega helikopterja. Z njim so namreč poškodovanega na zdravljenje odpeljali v UKC Maribor. Dan prej je do nesreče prišlo tudi v kraju Vojsko pri Kozjem, kjer sta bila udeležena tovorno in osebno vozilo. V bolnišnico so morali odpeljati eno osebo, ki se je huje poškodovala. Iz zvite pločevine so jo morali reševati tudi gasilci. Prav tako v je petek počilo tudi na Obvozni cesti v Zrečah. V trčenju dveh avtomobilov se je huje poškodovala ena oseba. Stanovalce evakuirali zaradi plina V Šenbricu pri Velenju so občani v soboto zvečer zaznali vonj po plinu. Preiskava na kraju je pokazala, da je plin uhajal med stanovanjskimi stavbami zaradi počene cevi plinske napeljave. Posredovali so prostovoljni gasilci iz Šaleka in Velenja ter kraj uhajanja plina zavarovali. Hkrati so iz previdnosti evakuirali tudi stanovalce. Člani dežurne ekipe Komunale Velenje so po zaprtju dovoda plina z gasilci pregledali stanovanjske stavbe, jih prezračili in izmerili vsebnost plinov. Po temeljitem pregledu in ničelni vsebnosti so stanovalcem dovolili vstop v stanovanja. Gojenje konoplje za sto Zato je med gojitelji ogromno povratnikov Policijski zasegi konoplje in hišne preiskave zaradi nasadov ter laboratorijev za gojenje te droge kažejo, da domišljija storilcev nima meja. Gojijo jo v skritih prostorih hiš, stanovanj, na vrtovih in njivah, pri čemer pri tem delu, kot smo že večkrat poročali, združijo moči stari in mladi. Tako so se med gojitelji konoplje znašli mame in sinovi, a tudi babice in vnuki. Odziv javnosti na takšne primere je bolj medel. Otopelost družbe ob takšnih odkritjih ni dobra, še posebej ker doma vzgojena droga pristane na ulicah tudi v rokah mladoletnikov. Policija ne zanika, da je marihuana prisotna tudi med celjskimi srednješolci, celo osnovnošolci. Mladoletnik s Celjskega naj bi se pri policijski preiskavi kriminalistom pohvalil, da »ni droge, ki je že ne bi poskusil«. Star je bil komaj šestnajst let. Ob teh podatkih postane jasno, da je zasegov konoplje, ki je (zaenkrat) v Sloveniji še vedno prepovedana, vedno več. Lani so na Celjskem odkrili sedem nasadov, letos, sodeč samo po policijskih poročilih o odkritjih takšnih nasadov, bo ta številka krepko višja že ob prvi polovici leta. Kdo »špeca«? »Ne bi mogel reči, da je javnost popolnoma otopela ob takšnih najdbah in novicah o zasegih, a zagotovo k njenemu mnenju ob tovrstnih zasegih prispevajo razprave o tem, da bi morali marihuano legalizirati,« pravi Rok Naveršnik, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje. Po njegovem mnenju takšnih kaznivih dejanj družba in policija nikoli ne Notranji nasadi so priljubljeni predvsem izven sezone. Ampak stanejo. Konoplja potrebuje vročino in svetlobo ter vlažnost. Zato so gojitelji iznajdljivi, ko je treba poskrbeti za ustrezne pogoje za rast te rastline. bosta mogli zajeziti, saj gre za splošno težavo. Pri drogah je znano, da je odvisnost močna, zato je posledično tudi potreb vedno veliko. Ker je vez med odjemalcem in dobaviteljem droge močna in pogosto temelji na zaupanju, je do proizvajalcev, torej gojiteljev konoplje, težko priti. Čeprav odvisniki oziroma uporabniki konoplje tudi sami kdaj izdajo svojega dilerja, je to bolj poredko. Gre za njihov vir in če to storijo, naslednjič težko pridejo do droge. Mreža preprodajalcev je močno prepletena, informacije krožijo, zato tega, kdo je izdajalec ali vohun na tej sceni, ni težko ugotoviti. Pri tem včasih podatki z lahkoto pricurljajo do policije od preprodajalcev. Razlog? Konkurenca. Če ima nekdo marihuano po nižji ceni in prevzame kupce od drugega preprodajalca, za slednjega to pomeni izpad dobička. In nastane večje tveganje, da bo policiji »zašpecal«, kdo prav tako preprodaja drogo ... Med vzroki za »špecanje« policiji so tudi dolgovi med preprodajalci. Sicer pa je takšnih prijav manj, večino dela mora opraviti policija sama. Z različnimi metodami. Kaj je zeleno sredi koruze? Težko je verjeti, da policisti hodijo po terenu in vonjajo, ali kje diši po nasadu konoplje. Več možnosti imajo na primer na podlagi opazovanja. Prihaja čas zunanjih nasadov konoplje. »Junija, julija in avgusta se zaradi vročine in daljšega svetlega dela dneva storilci odločajo za gojenje konoplje zunaj. Najpogostejše lokacije za to so na podeželju, ker v mestih pravšnje težko najdejo,« pravi Naveršnik. A obstajajo tudi posamezniki, ki jih ni strah policije. Tako so lani na primer prijeli Celjana, ki je imel sadike pro- sto posajene kar okoli hiše. Domišljija namreč ne pozna meja. Zato policija tudi letos pričakuje, da bo v poletnih mesecih našla kar nekaj nasadov. Tudi na podlagi anonimnih klicev sosedov. Ti so nekajkrat že klicali, predvsem na anonimno številko policije, saj jih je strah, da bi storilci izvedeli, kdo jih je prijavil. Med prijavami je največ takšnih, ko klicatelji izrazijo sum, da se na nekem naslovu preprodaja droga, saj je »fluktuacija« strank zelo pogosta in poleg tega tudi »smrdi po marihuani«. Policija vsako takšno prijavo preveri. Velikokrat se izkaže, da so sumi upravičeni, nekajkrat se je zgodilo tudi, da je šlo le za nagajanje sosedov ali sorodnikov zaradi družinskih sporov, zato marihuane pri hišnih preiskavah niso našli. Zato se policija največkrat dela loti sama. Med metodami opazovanja je tudi opazovanje s helikopterjem. Napadel policista Žalski policisti bodo ovadili 40-letnega moškega, ki je ob hišni preiskavi, ki so jo opravljali pri njem, napadel policista in ga pri tem lažje poškodoval. Nato je poskušal tudi pobegniti, a so ga prijeli, obvladali in mu odvzeli prostost. Preiskujejo ga zaradi proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Pri hišni preiskavi so mu namreč zasegli 174 sadik konoplje, ki jih je v sodelovanju z 21-letnim moškim gojil v posebej prirejenih prostorih stanovanjske hiše in vrtnih lopah. Policisti so ob tem našli in zasegli še več pripomočkov za gojenje droge. 40-letnik je očitno stari znanec policije, saj je ta hišno preiskavo pri njem opravljala že decembra lani. V njej so kriminalisti prav tako zasegli več kot sto sadik konoplje. Tokrat ga bodo ovadili tudi zaradi preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Vrt posebne vrste. Ostala v priporu Celjski kriminalisti so v preteklih dneh odvisniku od prepovedane droge v Žalcu zasegli 10 gramov heroina. V preiskavi so ugotovili, da je drogo kupil od 33-letne preprodajalke iz okolice Žalca. Kriminalisti so ženski še isti dan odvzeli prostost in pri njej opravili hišno preiskavo. Zasegli so ji 50 gramov heroina in več pripomočkov za njegovo nadaljnjo preprodajo. 33-letnica je že stara znanka policije, saj so jo do zdaj že večkrat ovadili. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanjo odredil pripor. Heroin je še vedno tudi na ulicah celjskega območja zelo zaželena droga. Gram heroina stane od 20 do 30 evrov. To pomeni, da bi ženska, če bi količino heroina, ki so ji ga zasegli, prodala, lahko zaslužila od tisoč do 1.500 evrov. KRONIKA 15 rilce dober vir zaslužka Med storilci kaznivih dejanj proizvodnje in prometa z mamili se največkrat pojavljajo povratniki. Torej tisti, ki so tudi v preteklosti že počeli podobna kazniva dejanja in so bili za to tudi obsojeni. Med njimi so tako ženske kot moški. To je aktualno ravno zdaj, v času zunanjih nasadov. S helikopterjem je namreč najlažje opaziti nasad, ki je skrit na njivi, največkrat med koruzo. Zanj praviloma ne ve niti lastnik zemljišča. Nasad konoplje je tako spretno skrit vsakomur, iz zraka pa ga policisti hitro odkrijejo ... Slabša kakovost, nižja cena Pogosto poročamo tudi o zanimivih navezah pri tistih, ki naj bi konopljo gojili. Tako je že znano, da so pred leti na Celjskem nasad konoplje našli tudi pri osebah, ki so bile starejše od sedemdeset let in so drogo gojile skupaj z vnuki. Pred približno mesecem je celjska policija preiskovala mamo in sina iz Celja, ki naj bi imela v hiši posebej prirejen prostor, skrit pod dnevno sobo. V tem prostoru so našli več kot sto sadik konoplje, v ostalih prostorih hiše so zasegli še manjšo količino posušenih vršičkov konoplje, halucino-gene gobice in LSD-pivnike ter LSD v tekoči obliki. Pri gojenju konoplje tako starost ni pomembna, ampak bolj zaslužek. Za tovrstna kazniva dejanja je značilno, da se »proizvajalec droge«, torej marihuane v teh primerih, ne pojavlja tudi kot njen neposreden prodajalec. V nekaterih primerih sicer se, vendar redko. Na poti droge od nasadov oziroma laboratorija do končnega kupca je vsaj en posrednik. Proizvajalec se s kilogramom mari-huane nikoli ne poda sam na ulico in ne prodaje droge. S tem bi tvegal prijetje in kazen. Če pri njem najdejo le en »džojnt«, je to sicer prekršek, ker tudi posedovanje marihuane po slovenski zakonodaji za lastno uporabo ni dovoljeno. Če je najdejo več, se pojavi sum preprodaje in gre za kaznivo dejanje. Zato proizvajalec marihu-ane paket proda preprodajalcu. Ta ga največkrat na ulici proda uporabnikom. Med uporabniki je tudi višji sloj, ki na trgu lahko nabavi bolj kakovostno marihuano in za njo odšteje več denarja. Za »džojnt« marihuane slabše kakovosti je treba na celjskih ulicah odšteti pet evrov. Boljša stane seveda več. Prav tako ni nujno, da sta preprodajalec ali proizvajalec odvisnika. Največkrat nista. Vodi ju zaslužek in ne želja po uporabi. Sšol Foto: PU Celje Ko kar dobro obrodi . Pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Rok Naveršnik pravi, da je policija ravno zaradi nevarnosti drog v šolskih okoliših prisotna vsak dan in da tudi med odmori po šolah opravlja nadzore: »Vendar bomo droge težko izkoreninili. Kdor se bo odločil za to, da bo točno določeno drogo zaužil, bo to storil kljub nadzoru in kljub prepovedi, saj mladi vidijo, da do droge na žalost pridejo brez težav.« Slovenska zakonodaja je zelo mila pri kaznovanju mladoletnikov. Pogosto policija nima možnosti, da bi mladoletnika kaznovala za prekršek zaradi droge. »Zato imata ključen pomen starševska vzgoja in to, kako se na takšne kršitve otrok odzovejo starši. To ima pri mladih neko določeno vrednost oziroma težo,« dodaja Naveršnik. Ob tem omenja še silovit tempo življenja in to, da imajo starši za otroke danes zelo malo časa. »Če otrok večino dneva preživi brez staršev, pomeni, da je manj nadzora tudi nad tem, kaj počne.« Nekateri gojitelji konoplje imajo tudi dobre ideje . Poklonili so se kolegom Vodstvo Združenja slovenskih poklicnih gasilcev, ki ima svoj sedež v Celju, se je pred dnevi poklonilo tragično preminulim gasilcem s položitvijo venca pri spominskem obeležju na otoku Tisno. Kot je znano, se je pred desetimi leti na Kornatih na Hrvaškem zgodila ena najhujših nesreč v zgodovini hrvaškega gasilstva, ko je zaradi požara umrlo 12 gasilcev. Obisk hrvaških kolegov za Združenje slovenskih poklicnih gasilcev pomeni tudi izmenjavo izkušenj, saj so poklicnim gasilcem v Šibeniku in Zadru predstavili tudi svoje delo in opremo. Menjave pri vodenju 1. junija je vodenje Policijske postaje Celje prevzel nov komandir. Dosedanjega vodjo Romana Grabrovca, ki je policijsko postajo vodil od leta 2006, je zamenjal Martin Kumer. Kumer je bil od leta 2015 komandir v Slovenskih Konjicah. Policijsko postajo Slovenske Konjice bo odslej vodil dosedanji pomočnik komandirja Alan Hrapot. Grabrovec je postal komandir Policijske postaje Šmarje pri Jelšah, kjer je zamenjal Iztoka Pinterja, ki bo svojo poklicno pot nadaljeval v sektorju kriminalistične policije. Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov 4 \ _ dva DESETAKA Citycentra Celje 400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom * * Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija. Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika 4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki V/ - - C — "O - - Ф •u ч — o C. Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov. Ime in priimek: Naslov: E-poštni naslov: Datum rojstva: Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | | mesečno 9,50 evra Telefonska številka: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica! 9, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 16 AKTUALNA PONUDBA Tradicija in kakovost V središču Celja, v Prešernovi ulici 6, deluje že 30 let dobro znana Optika Smole. Vsa leta uspešno posluje na istem mestu. Lastnica poslovalnice je že 24 let Nataša Smole, pred njo je optiko vodil njen brat, ki je umrl. Ker je optika zaradi svoje razvejane dejavnosti potrebovala več prostora, je svoja vrata odprla še druga poslovalnica nasproti obstoječe trgovine. Za vsakogar nekaj Optika Smole nudi tedenske okulistične preglede za kontaktne leče in očala v svoji moderni okulistični ambulanti, kjer vas vsak torek sprejme zdravnica. Pester izbor korekcijskih okvirjev omogoča strankam, da vsaka najde nekaj zase in s tem polepša svoj videz. Trenutno imajo največjo izbiro sončnih očal vrhunskih blagovnih znamk v Celju: Dolce & Gabbana • Prada Ray Ban • Versace • Roberto Cavalli • Serengeti in mnoge druge. Najpopularnejša med sončnimi očali so tako imenovana polaroidna sončna očala, ki preprečujejo bleščanje med vožnjo, bleščanje vodnih površin in snega. Ravno zato po njih posegajo prav športniki in poklicni vozniki, saj poleg omenjenega očem zagotavljajo bolj čisto sli- ko in spočitost po celodnevnem nošenju. Zagotovite si svoj par še pred morskim oddihom! Poleg redne ponudbe v Optiki Smole vedno najdete akcijsko ponudbo, prijazno za vaš žep. Ne zamudite trenutne akcije: 50-odstotni popust na vse tekočine za kontaktne leče! Пр|п\/П1 ГЗС' od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 UClUVI II Laj. ob sobotah od 8.00 do 12.00 OPTIKA SMOLE Nataša Smole s.p. Prešernova 6 3000 Celje Tel.: 03/548 36 20 optika.smole@siol.net PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1. ČMLjflCl RVK ГШСА rd.: 031 m огч , Qrivtrdrroitk 1, /as, WO Celje www.siyiliski^rwflj)z glavo<.« Vid Poteko v imenitni akciji na tekmi z Zagrebom Za nekoga pravijo, da je fant od fare. Se pravi, da gre za dobrega človeka. Pa tudi postavnega moškega. Nekaterim pravijo, da bi lahko gore premikali, ko ciljajo na njihovo fizično moč. Spet drugim pripisujejo, da bi si jih vsaka ženska želela za zeta. Je lahko vse skupaj v eni osebi celjski rokometaš Vid Poteko, bivši dijak 1. gimnazije v Celju, študent tretjega letnika Fakultete za šport? Morda bi kdo, ki je opazoval njegovo igro v obrambi, dejal, da ne. Da je pač preoster, celo pregrob. Toda v igralcu, ki je moral pred šestmetrskim prostorom opravljati »umazana dela«, se skriva mehka duša. Vid Poteko je nedvomno eden najbolj srčnih in bojevitih mož, kar jih je dalo rokometno Celje. Igral je na olimpijskih igrah, na svetovnem prvenstvu je osvojil bronasto medaljo. Ob slovesu številnih igralcev od kluba je v petek jokalo še nebo nad Celjem. Je osip prevelik za Celje Pivovarno Laško? Ni bilo hudo le gledalcem, temveč tudi vsem nam, igralcem. Celjski klub je tako dober, tako organiziran, da vsakdo, ki ga zapusti, to stori z grenkim priokusom. V Celju se je že od nekdaj dobro delalo. Za nami na priložnost čaka kopica mladih igralcev. V kratkem času ne bodo zmogli pokazati vsega znanja, na daljši rok pa smo vsi nadomestlji-vi. V rokometnem Celju zato ne bo težav. Kako hitro bežijo leta. Bili ste tretji krožni napadalec v članskem moštvu, dlje časa zgolj kot »obrambni specialist«. Potem ste bili drugi »pivot«, nato ste okusili slast igranja za reprezentanco, v napadu ste bili vedno bolj opazni in ste v klubu postali prva trenerjeva izbira. Izbral sem pot, po kateri sem sledil svoji želji. Prav to, kar sem zdaj, sem imel v mislih. Hodil sem postopoma, korak za korakom, odločno in brez omahovanj. S trdim delom sem dokazal, da lahko uspeš, če si le močno želiš. Obdobje uveljavljanja je bilo dolgo, naporno, hkrati pa - tako se mi zdi - izredno kratko. Najprej sem stremel k preboju v člansko moštvo, nato k dokazovanju v njem. Sledila je še sla po reprezentančnem vabilu. Kaj vam je preostalo? Da se dokažem v tujini in se vrnem v matični klub, še boljši, kot sem. Od kod ste črpali toliko energije in zanosa? So za vzgojo v pretežni meri zaslužni starši? Zelo dobro vprašanje. Nihče mi ga še ni zastavil. Pomembna je vzgoja od malih nog. Potem mora mladostnik v sebi prepoznati, kaj si želi. Vnema je nujna. Menim, da mi v življenju ni bilo nič podarjeno. Bil pa sem bojevit. Zavedal sem se in se prepričeval, da je s trdim delom vse dosegljivo. Takšna usmeritev se mi je splačala. Doslej ste trdili, da niste imeli vzornika. Katere krožne napadalce pa ste občudovali? Drži. Želel sem se učiti od vsakega dobrega igralca. Mislim, da je prav, da ne slediš zgolj enemu. Kot deček in fant sem rad hodil na tekme in navdušeno opazoval prav vse celjske krožne napadalce. Izredno dober je bil Renato Sulić, kasneje tudi Alem To-skić, s katerim sva dobro sodelovala. Ne zgodi se prav pogosto, da bi kdo prikorakal na reprezentančne priprave z opornicami. Kaj se vam je zgodilo? Zelo sem bil razočaran, ko sem izvedel, da sem svojo zadnjo tekmo v sezoni odigral že v Ribnici. Od zdravnika sem silno želel slišati, da lahko nastopim proti Gorenju pred svojim občinstvom. Preiskave so pokazale, da imam natrgano vez v stopalu. To terja osem tednov celjenja in potem še nekaj časa okrevanja. Moral bom izpustiti še reprezentančni tekmi s Švico in Portugalsko. Vse sile bom usmeril v rehabilitacijo v Zrečah, kjer bodo nad mano bdeli reprezentančni strokovnjaki. Privrženci celjskega kluba in slovenske reprezentance so kdaj pa kdaj tudi trepetali ob vaših obrambnih prijemih, v strahu, da ne boste izključeni za dve minuti. So vas opozarjali tudi trenerji? Rokomet je izredno agresiven šport. Trenerji nas bolj priganjajo k prekrškom, kakor da bi nas zavirali, saj je treba prekinjati akcije tekmecev. Ločiti je treba med neumnimi in koristnimi prekrški. Če storiš neumnega, je logično, da trener povzdigne glas. Z leti se naučiš, da v obrambi igraš »z glavo«. Pri 26 letih ste se odločili za odhod v tujino, v beloruski Brest iz Meškova. Zgodaj ali pozno? Avsenik v Celju Hokejisti Celja še kar trenirajo. Posvečajo se predvsem vajam za moč in vzdržljivost. V juliju si bodo lahko privoščili nekaj počitka, a ne za dolgo. »Avgusta se bo začela resna vadba, kajti že v začetku septembra bo finale slovenskega pokala, ki ga bomo po novi formuli pripravili v Celju. Žreb parov bo na Starem gradu. Prestopni rok je bil zgodaj, že v zadnjem tednu maja. K nam so prišli trije mladi igralci. Vratar Urban Avsenik je bil član ekipe Beljaka do 20 let. Urh Jeram in Timej Srebot sta bila nazadnje pri Mariboru. Neuradno nas zapuščajo Aljaž Ogrizek, Nik Grahut in Nejc Kastelic. Obvestili so nas, da so si poiskali nove sredine. Želimo jim uspeh v drugih klubih, obenem pa puščamo odprta vrata, če se bodo želeli vrniti k nam,« pravi predsednik Hokejskega kluba Celje Milan Rajtmajer. V državnem prvenstvu bo tekmovala tudi selekcija U16 s pomočjo igralcev iz HK Bled. Ledena ploskev bo v dvorani v mestnem parku nared že 25. julija. DŠ Zase pravim, da nisem več mlad igralec. Morda sem ujel zadnji vlak za prestop v tuj klub. Ponudila se mi je priložnost in moral sem jo zgrabiti. Skušam izkusiti še drugačno plat rokometnega profesionalizma. Kako se boste znašli v Be-lorusiji? Boste tja koga popeljali s seboj? V veliko pomoč mi je reprezentančni soigralec in bodoči soigralec tudi v klubu, Celjan Simon Raz-gor. Brez njega bi bila moja pot na vzhod precej trnova. Gre za državo, ki ni članica Evropske unije, zato je birokratskih ovir še več. Najprej bom v Brestu sam. V Sloveniji imam boljšo po- Janežič ugnal Maslaka Praga: Slovenski atleti so odlično nastopili v češki prestolnici. Izkazali so se kar trije predstavniki celjskega Kladivarja. Luka Janežič je v teku na 400 m celo ugnal svetovnega asa, svojega vzornika, domačina Pavla Maslaka. S časom 45,23 je 21-letni Janežič premagal vso konkurenco, se zelo približal svojemu državnemu rekordu (45,07) in že v svojem prvem nastopu v sezoni izpolnil normo za svetovno prvenstvo avgusta v Londonu. Martina Ratej je bila prav tako v izjemni konkurenci druga v metu kopja, z 62,55 tik za svetovno rekorderko, Če-hinjo Barboro Špotakovo. Zanjo je zaostala le za 33 cm. Potrdila je, da z novim trenerjem Lovrom Umkom dobro delata in da je znova med svetovno elito. Robert Renner je bil tretji v skoku s palico. Priznal je, da izid 5,45 m ni nič posebnega, vendar mora biti zaenkrat z njim zadovoljen, kajti prvič letos je tekmoval iz polnega zaleta. lovico. Upam, da bova lahko vse skupaj uskladila, da bo ona končala specializacijo iz radiologije, sam pa bom uspešen v novem klubu. Časa, da se vam pridruži, bo dovolj, saj ste podpisali triletno pogodbo. Zapuščate dom, matični klub, svojo ljubezen, začasno tudi fakulteto ... Kolikšna je »cena« za vse to? Moj zastopnik je Srb Milan Jokić, ki ima pod okriljem tudi Sliškovića, Zelenovića, Šimića, Malusa ... Moj prvi pogoj za odhod v tujino je bil podvojena plača, torej dvakrat višja kot v celjskem klubu. Izpolnili so mi ga. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Strojin na čelu karateistov Trbovlje: Na volilni skupščini Karate zveze Slovenije sta se za mesto predsednika pomerila dva kandidata, dosedanji predsednik zveze Igor Zelinka in Borut Stro-jin iz Karate kluba Polzela. Volilne skupščine se je po skoraj dvanajstih letih prvič udeležila večina klubov, kar je nakazovalo na željo po spremembi. Zmagal je Strojin iz polzelskega kluba. Izkazal se je z organizacijo dveh svetovnih pokalov v Laškem, več državnih prvenstev v ekipnih bojih in tudi kot vodilni mož Karate kluba Polzela, ki velja za enega od slovenskih klubov, katerega uspehi so v strmem vzponu. Roškarju naslov prvaka Prievidza: Na 26. državnem prvenstvu v jadralnem letenju je državni prvak v odprtem razredu postal Želj-ko Roškar, član Aerokluba Celje. Na tretje mesto se je na Slovaškem uvrstil njegov klubski kolega Toni Šibanc. (DŠ) V soboto je Glavni trg gostil otroške teke. Uspešno končan Mesec športa V nedeljo so s pohodom na Šmohor zaključili Mesec športa v knežjem mestu. Začel se je 5. maja. Celjani in okoličani so imeli na voljo 22 različnih športnih vsebin. Poskrbljeno je bilo tudi za strokovna predavanja na temo meritev in obremenitev mišic. Vse aktivnosti, ki so bile izvajane v sklopu Meseca športa, sta sofinancirala Mestna občina Celje in Fundacija za šport. Vodja projekta Hasan Ibrić je povedal: »Vsako leto dodajamo nove vsebine. Ohranjamo tiste, ki so med udeleženci izjemno dobro sprejete. Mesec športa se je uradno končal, a v mestu in okolici ostajajo številne možnosti za šport in rekreacijo. Že v poletnih mesecih Športna zveza Celje na primer ponuja brezplačno vadbo odbojke na mivki na letnem kopališču v Celju, in sicer ob ponedeljkih in sredah med 18. in 21. uro. Po neuradnih podatkih je bilo zabeleženo več kot 22 tisoč obiskov v brezplačnih in tekmovalno-rekreativnih programih.« DŠ, foto: SHERPA NA KRATKO 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC POSEST PRODAM PRODAM TOMOS avtomatic M3, v voznem stanju, prodam. Telefon 031 612-597. 1051 RENAULT Megane 1,6, letnik 1996, prevoženih 152.000 km, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 729-544. 1068 I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM ORIENTACIJSKI plug, novi noži, priključek za kosilnico Muta, alfo za žganjekuho, 100 l, žago Husquarna, večji šrotar, ki lušči in šrota, in sekular prodam. Telefon 051 330-569. 1040 ŠIVALNI stroj v omarici in strojček za rezanje klobas prodam. Telefon 492-7720. 1058 MOTORNO koso na laks, 3,5 KS in motorno žago, 3,5 KS, oboje popolnoma novo, prodam po 100 EUR/kos. Telefon 041 763-512. 106 0 HIDRAVLIČNO prešo, 100 l in mlin - pe-cljalnik za grozdje, odlično ohranjeno, prodam za 700 EUR. Telefon 031 277528. 1073 KUPIM TRAKTOR, lahko tudi Tomo Vinkovič, in kosilnico Gorenje Muta ali Bcs kupim. Telefon 041 235-349. p »tra vedeževanje in astrologija 090 77 77 2,19 €/m)n. Iz omrežja Tele mach'' 4 emacfi'*^sno Iz drugih omrežij d&loCa]< o drug] operaterji DOBRNA - Pristova. Prodam stanovanjsko hišo, prenovljeno, z gospodarskim poslopjem in garažo, 72 m2 uporabne bivalne površine, leto izgradnje 1968, centralno ogrevanje (na kurilno olje), dvorišče in zemljišča s stavbo skupaj 1688 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV. Prodam za 57.000 EUR. Izdana energetska izkaznica stavbe št.: 2015-145-162-31372. Informacije na tel: 041 708-198. n STANOVANJE PRODAM SMER Šempeter, Polzela. Prodam manjšo obnovljeno hišo. Energetska izkaznica. Cena 87.000 EUR. V račun lahko vzamem stanovanje. Telefon 031 493944, 041 538-419. 404 ODDAM штптта i astrologinja 0906430 cena pogovore za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja V LETUŠU na levem bregu Savinje prodam parcelo, 1.100 m2, s starejšo Marleso-vo vikend hišo. Parcela je zazidljiva. Informacije po telefonu 041 663-637. 1044 NA Kozjanskem prodam starejšo brunarico s počitniško prikolico, z vrtom in s sadnim drevjem; asfalt, voda, Telefon 031 734-139. p NA mirni lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodam starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem ter nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem ter cca 30 ari zemlje. Informacije po telefonu 040 155-969. p. STANOVANJSKO hišo z gospodarskim poslopjem in manjšim objektom z garažo, letno kuhinjo in delavnco, na parceli veliki 1443 m2 v Podlogu 20 a, Šempeter, prodam za 126.000 EUR. Telefon 041 538-419. 1771 LAŠKO - Plazovje, prodava stanovanjsko hišo (Plazovje 13, 3270 Laško), grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine cca. 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri cca. 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča cca 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 79.900,00 EUR. Izdelan je izkaz energijskih lastnosti stavbe. Informacije na tel: 041 708 198. n. PRODAM PRODAM PAŠNI telici simentalki, vajeni sezonske paše, ena je breja 4 mesece, druga je stara 12 mesecev, prodamo 031 621055. 1081 TELIČKO simentalko, staro dva meseca, prodam. Telefon 070 514-511. 1079 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, iz A-kontrole, prodam. Telefon 031 576458. 1086 TRI mlade burske koze prodam. Telefon 03 57396-013. 1069 H3F ŠTORE, Lipa, prodam trisobno stanovanje z garažo, nizek blok, nasproti zdravstvenega doma. Cena 58.000 EUR. Telefon 041 847-093. 1065 V PIRANU oddajam garsonjero za počitni-kovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454. 1039 GARSONJERO v Celju oddam v najem. Telefon 041 318-093. 1072 astrologinja jasnovidnost BIOTERAPIJE KUPIM DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š 150 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n NOV televizor, nov sesalec z vsemi priključki in likalnik na paro prodam. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 1029 Navi, Nada Hrastovec, s. p. Spodnja Rečica 141, 3270 Laško navi@siol.net, 031 732-065 Ves instalacijski in vodovodni material, KCM-cevi, klime, toplotne črpalke, bojlerji ... * Zelo ugodno z velikim popustom * Dostava, možnost vračila ostanka materiala PRODAM BELO mešano vino, laški rizling, souvi-gnon, chardonay, prodam. Telefon 041 725-055. 145/š BELO vino, laški rizling - souvignon, suho in polsuho, ugodno prodam. Telefon 031 397-497, Andrej. 1059 OSTALO PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, bele in črne barve, pred nesnostjo in bele purane za dopitanje, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-8 00, 051 379-031, (03 ) 5471244. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 40 do 120 kg, prodamo. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 1021 PRAŠIČE, težke od 40 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p BIKCA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 1050 DVE kravi s teletom in teličke, pasme ls, težke od 120 do 350 kg, prodam. Telefon 781-0536. 1055 TRI mlade burske koze prodam. Telefon 03 57396-013. 1069 DVE telici, simentalki, teža cca 380 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 683-810. 144/š TELICO šarole, težko 420 kg, pašno, prodam. Telefon 041 725-055. 146/š KOZLIČKE, koze mlekarice, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 7483-076. 1070 200 cm3 bukovine na panju prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in »plohe« akacije, lipe, hrasta, češnje, javorja in oreha, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346.p PARCELO, 1.651 m2, Grobelno, in večji ti-ganj za pečenje prodam. Telefon 068 626-816. 1056 ROTACIJSKO kosilnico Alpina, novo, in dve leseni koriti za rože prodam. Telefon 031 611-745. 10 5 7 SLOVENSKA bukova drva na paletah, 1 m x 1 m x 1,8 m, prodam. Cena za paleto je 115 EUR. Telefon 040 860-200 p Žen i t na posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si IŠČEM urejenega upokojenca, starega 65 let, brez slabih lastnosti. Dama (03). Ponudbe pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, pod šifro: OKOLICA CELJA. 1078 ZAPOSLITEV OBJAVLJAMO prosto delovno mesto: monter ali pomočnik strojnih instalacij. Telefon 041 654-264: www.instalaci-je-razgorsek.si. 961 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*041954206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko Je res že minilo petintrideset let, odkar si moral prezgodaj zapustiti ta svet? V SPOMIN Vseeno, čeprav tako mlad, v nas pustil globoko si sled. Vsakomur, ki imel te je rad, v misli se vračaš spet in spet. KONRAD KRAŠEK (1939 - 1982) Še vedno te neizmerno pogrešamo. Vsi tvoji Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče... ZAHVALA V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, nečakinja in teta MARIJA BREZNIK iz Brezove 35 a, Šmartno v Rožni dolini Zavedamo se, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za pozornost in nesebično pomoč v času njene bolezni, patronažnim sestram iz Celja, negovalkam Doma ob Savinji in osebju Doma Lipa Štore za zdravljenje in nego, predvsem pa vsem, ki ste nam stali ob strani in nas tolažili, ko smo jo za vedno izgubili. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti do groba, darovali cvetje in sveče ter sv. maše in se nas dotikali z izrazi sožalja. Prav tako hvala vsem sodelujočim na pogrebni svečanosti - župnikoma g. Ivančiču in g. Pergerju, pevcem Mešanega cerkvenega pevskega zbora iz Šmartnega v Rožni dolini, gdč. Karmen Kos za zaigrano nežno pesem na citre in pogrebnemu podjetju Ropotar. Vsem in vsakemu smo iz srca hvaležni. Žalujoči vsi njeni MONTERJE za pomoč pri montaži ograj-nih sistemov na terenu RS zaposlimo. Nudimo redno plačilo in možnost zaposlitve za nedoločen čas. Minis, d. o. o., Teharska cesta 4, Celje. Kontakt: 051-700-623. n VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si ZAPOSLIMO izkušene ključavničarje za samostojno delo v delavnici. Nudimo redno plačilo in možnost zaposlitve za nedoločen čas. Minis, d. o. o., Teharska cesta 4, Celje. Kontakt: 051-700-623. GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, 3211 Škofja vas. Telefon 5415-011, 041 531976. 1046 n n RA MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dedi MARTIN MAČEK iz Laškega (10. 9. 1943 - 21. 5. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, izrekali sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala rečiškim pevcem, govorniku gospodu Matjažu, glasbenikom Franju, Mihi in triu Poskočni muzikanti, gospodu župniku Metličarju in podjetju Komunala Laško. Posebna zahvala velja rečiškim lovcem in lovcem ostalih lovskih družin, lovcu Klemnu za izkazano spoštovanje do lovskega prijatelja, lovcem za častno stražo in špalir, govorniku lovcu Napretu ob njegovem zadnjem domu in za zadnji lovski »pogon«. V spominu nam bo ostal kot velik ljubitelj domače glasbe in narave, v večnih loviščih pa mu želimo dober »pogled«. Žalujoči: hčerka Nives z možem Dragom, vnuk Dejan, brata Stanko in Mirko z družinama, sestrična Milena z družino in ostalo sorodstvo Hitro čas beži, dve leti Vas že ni, ostala je praznina, neizmerna bolečina! V SPOMIN ENGELBERTI OJSTERŠEK iz Ojstrega nad Laškim (20. 11. 1942 - 8. 6. 2015) V nedeljo, 11. junija 2017, ob 10.30 bo v Laškem darovana sveta maša. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni V SPOMIN 28. maja je minilo trideset let, kar ni več med nami drage ANICE GABERŠEK iz Zgornje Rečice 69 pri Laškem (9. 7. 1944 - 28. 5. 1987) 7. julija pa bo minilo pet let, kar nas je zapustil dragi ROMAN GABERŠEK iz Spodnje Rečice 115 pri Laškem (25. 10. 1965 - 7. 7. 2012) Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižigate svečke v spomin. Vsi njuni Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) V SPOMIN Minila so štiri leta, kar nas je za vedno zapustila draga mami JUSTINA GRIL z Brega pri Celju (25. 9. 1951 - 7. 6. 2013) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, ji prižigate sveče in postojite ob njenem grobu. Hči Irena in sin Dušan Odšel si tja, kjer ni skrbi, kjer ni bolezni, žalosti. Počitek večni našel si, zato le mirno, tiho spi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, bratranca, strica in botra FRANCA POCIVALŠKA iz Stranja 35, Šmarje pri Jelšah (3. 10. 1940 - 23. 5. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč, vsak ljubeč stisk roke, tople in sočutne objeme ter vsako iskreno besedo tolažbe. Posebna hvala dekanu Tadeju Linasiju za lepo opravljen cerkveni obred, doktorici Anici Smole za zdravljenje in skrb ter osebju gastro oddelka bolnišnice Celje in gastro klinike Ljubljana. Hvala pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba, govorniku za poslovilni govor, pevcem skupine Rogla za odpete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste bili ob njegovem slovesu z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, hčerka Simona z družino in ostalo sorodstvo Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V nedeljo, 28. maja 2017 smo se na šmartinskem pokopališču poslovili od naše drage hčere, žene, mame, sestre, tete, babice in botrce ALOJZIJE CVIKL iz Rup v Šmartnem v Rožni dolini Ob tem žalostnem dogodku se želimo zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekali sožalja, stisnili roko, se poklonili pokojni, darovali sveče, cvetje in svete maše. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Janku Ivančiču za ganljive besede in opravljen cerkveni obred ter Marini Srebočan za poslovilne besede. Hvala kvartetu Svit s citrarko Marino za odpete in odigrane pesmi slovesa. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti. V tihi žalosti vsi, ki smo jo imeli radi. V SPOMIN Mineva 10 let, kar nisi ob meni, draga mama MARTA OPREŠNIK (7. 2. 1950 - 5. 6. 2007) Pogrešam te, zlata mama. Vse bi dala, da bi te še enkrat videla, saj čutim veliko praznino. Sprašujem se, ali si z mano, ko mi je hudo. Hvala vsem, ki se spomnite nanjo in ji prižgete svečko. Hči Marta in vsi, ki so jo imeli radi 1077 Tam kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v naših srcih še živi. Nihče ne ve kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN Minilo je enajst let, kar nas je zapustil ljubi sin THOMAS CVIKL (22. 1. 1976 - 7. 6. 2006) Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in mu podarite kakšen cvet. Tvoja mami 1067 Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. V SPOMIN Mineva deset let, kar nam je usoda iztrgala dragega BRANKA ZAJCA (21. 6. 1959 - 10. 6. 2007) Hvala vsem, ki ga ohranjate v srcih, obiskujete njegov prezgodnji grob in mu prižigate sveče. Tvoji najdražji 1083 Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V SPOMIN 7. junija je minilo leto dni, kar nas je zapustil naš dragi AVGUŠTIN ŽIKOVŠEK iz Strmce pri Laškem (28. 8. 1946 - 7. 6. 2016) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 8. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 9. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melo- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. JP COOPER - PASSPORT HOME (5) 2. ROBIN SCHULZ FEAT. JAMES BLUNT - OK (2) 3. PAROV STELAR - STEP TWO FT. LILJA BLOOM (3) 4. DNCE FT. NICKI MINAJ - KISSING STRANGERS (5) 5. ONEREPUBLIC - NO VACANCY (4) 6. DJ KHALED - I'M THE ONE (1) 7. SHAWN HOOK - REMINDING ME (4) 8. SALVADOR SOBRAL - AMAR PELOS DOIS (3) 9. ALAN WALKER FEAT. GAVIN JAMES - TIRED (1) 10. MILEY CYRUS - MALIBU (2) DOMAČA LESTVICA 1. MI2 - LANSKI SNEG (5) 2. NUDE - KAKO NAJ POJEM VESELE PESMI (3) 3. NAIO SSAION - ISCEM TE (4) 4. TONI - MORAS NAPREJ (2) 5. EMKEJ - PROBAJ RAZUMET (2) 6. SWEET PEAK FEAT. LAURA - 0,3 LJUBEZNI (1) 7. NINA - TE NE PREMAKNE (5) 8. DAVID FEAT. MURAT - VRJAM (4) 9. PERUNOVIC NIKA & GREGOR ZEMLJIC - LJUBEZEN JE TOVARNA (3) 10. SAN DI EGO & ALEKSANDER MEZEK - GLEDAM TVOJE SLIKE(1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: RITA ORA - YOUR SONG FOSTER THE PEOPLE - DOING IT FOR THE MONEY PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ANDREJ IKICA - SUPERZVEZDA KATRINAS & CHERIE - POLJUB RAJSKIH DNI Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. diji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 10. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 11. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Mateja Pod-jed, 11.15 Tedenski osir -ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 12. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- Po slovensko s Katrco 1. Vikend: Daj povej 2. Biseri: Poletni dan 3. Mladi upi: Drugačen plan 4. Veseli svatje: Kje gori 5. Veseli muzikanti: Druga pomlad mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Mateja Podjed, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-trca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 13. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 14. junij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Spored od 8. 6. do 14. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. od četrtka do srede: 16.00 Družinski človek - drama od četrtka do srede: 17.30 Hitri in drzni 8 - akcijski triler petek, sobota: 21.45 Kralj Artur: Legenda o meču -zgodovinski, pustolovski od četrtka do srede: 18.30 Mali šef - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Mumija - grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 17.45, 20.00 petek, sobota: 16.10, 17.45, 20.00, 22.25 Obalna straža - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.10, 20.30 petek: 15.50, 18.10, 20.30, 22.15 sobota: 14.00, 15.50, 18.10, 20.30, 22.15 nedelja: 14.00, 15.50, 18.10, 20.30 Osmi potnik: Zaveza - akcijski, grozljivka, fantazijski od četrtka do srede: 19.20 Peterica - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.15 petek, sobota: 18.00, 20.15, 22.20 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.50 petek: 18.20, 20.50, 22.10 sobota: 14.10, 18.20, 20.50, 22.10 nedelja: 14.10, 18.20, 20.50 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 16.50, 19.30 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh. sobota, nedelja: 15.30 Varuhi galaksije, 2. dejanje - akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 16.40 Čudežna ženska - akcijski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:19.40, 21.00 sobota, nedelja: 14.50, 19.40, 21.00 ČETRTEK 20.00 Pasji smisel življenja - komična drama PETEK 19.00 Ženska, ki je odšla - drama SOBOTA 19.00 Ko imaš 17 let - drama 21.00 Pasji smisel življenja - komična drama NEDELJA 19.00 Pasji smisel življenja - komična drama 21.00 Ko imaš 17 let - drama TOREK, 6. 6. 20.00 Spomini na ljubezen - drama SREDA, 7. 6. 20.00 Spomini na ljubezen - drama MOJ KINO ŽALEC PETEK, 9. 6. 17.00 Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Pirati s Karibov: Salazar-jevo maščevanje - pustolovski 21.00 Obalna straža - akcijski KINO VELENJE PETEK 18.00 Vrabček Richard - animirana pustolovščina, sinh 18.15 Služkinja - romantična drama, triler 19.45 Peterica - komedija 21.45 Mumija - akcijska fantazijska pustolovščina SOBOTA 18.00 Vrabček Richard - animirana pustolovščina, sinh. 19.30 Služkinja - romantična drama, triler 19.45 Mumija - akcijska fantazijska pustolovščina 22.00 Peterica - komedija NEDELJA 16.00 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh, 3D 18.00 Mumija - akcijska fantazijska pustolovščina 19.00 Služkinja - romantična drama, triler 20.30 100 metrov - komična drama PONEDELJEK 17.30 Peterica - komedija 20.00 Družinski človek - drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 8. 6. 17.00 Celjski dom 19.00 Savinov likovni salon Žalec Stane Petrovič Čonč odprtje likovne razstave 19.19 Mestna knjižnica Velenje Čista ljubezen v srcu predstavitev knjige Agate Šumnik Zgonec 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert dijakov vzporednega izobraževanja Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje PETEK, 9. 6. 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Recital Tima Zazijala in Thysa Grobelnika vstop prost 18.00 Mestna knjižnica Velenje Nova muzika v New Yorku predstavitev knjige v interaktivni debati; knjigo bosta predstavila avtor dr. Ičo Vidmar in urednik dr. Jože Vogrinc Pojmo, prijatelji regijska revija upokojenskih pevskih zborov 17.00 Zlati kotiček, Mercator center Velenje Rasema Mukanović odprtje razstave slik 17.30 Vila Bianca Velenje XVI. Lirikonfest Velenje 2017 18.00 Grad Podsreda_ Razstava likovnega snovanja učencev OŠ Lesično 18.00 Velenjska promenada, amfiteater Večeri v amfiteatru Pihalni orkester Premogovnika Velenje 19.00 Otročji center Kino Laško Mešani pevski zbor Jesen Laško letni koncert SOBOTA, 10. 6. 16.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Harlekinova zaključna plesna produkcija mlajših plesalcev, sledijo starejši plesalci 18.00 Dom kulture Velenje Na drugi strani vrat zaključna produkcija Plesnega studia N 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Nad mestom se dani, zlata doba slovenskih popevk koncert APZ Rista Savina, gost: Mojmir Sepe; vstop prost NE JEANS GENERACIJA V CELJU SPREGLEJTE! 11. maj - 17. september 2017 V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine PETEK LAPIDARIJ 9. junij, Tradicionalni koncert legendarnega ob 19.30 Celjskega plesnega orkesta Žabe z gosti Knjižnica Celje,Studio Fonda, Mestna občina Celje PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 12. junij, Naredimo si naše življenje čudovito ob 17. uri Predava pranoterapevt Tomislav Brumec PETEK, KAVARNA MIŠKO KNJIŽKO 16. junij, Petkov kavarniški večer ob 20. uri Kobra bend SOBOTA, PLOŠČAD PRED KNJIŽNICO 17. junij, cART ob 9 . uri Sejem ročnih in unikatnik izdelkov PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 19. junij, Celje v štirih letnih časih ob 17.30 Odprtje razstave s predavanjem Francija Horvata TOREK, GLASBA FILM 20. junij, Psihoanaliza in film ob 17. uri Predava dr. Dušan Rutar NE AVLA KNJIŽNICE IN 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE 13. študijska razstava likovnih izdelkov dijakov GCC na ogled do 24. junija 2017 NE 2. NADSTROPJE SPREGLEJTE Mladi za Celje 2017 Razstava nagrajenih raziskovalnih nalog NAPOVEDNIK 23 Poletje v Celju NEDELJA, 11. 6. 17.00 Ploščad pred Zdraviliškim domom Dobrna Godalni orkester Piko iz Nemčije in Simfonični orkester Glasbene šole Nazarje koncert; vstop prost 18.00 SLG Celje_ Čarobna lutka otroško-mladinski balet Baletne šole Tamare Divjak 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo -druga plat v primeru slabega vremena bo koncert v cerkvi sv. Jurija v Šentjurju PONEDELJEK, 12. 6. 13.00 Razstavišče Gorenje Velenje Pogovor z akademskim slikarjem Tugom Sušnikom 19.00 Glasbena šola Velenje Zvezdica Zaspanka baletna predstava učencev oddelka za balet Glasbene šole Velenje; tudi v sredo ob istem času TOREK, 13. 6. 19.00 Vila Bianca Velenje Zaključni koncert učencev Glasbene šole Gvido SREDA, 14. 6. 17.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice vstop prost 20.00 Grad Tabor Laško Klarisa Jovanović koncert pesnice, prevajalke in glasbenice ter predstavitev 10. bralne značke za odrasle ČETRTEK, 8. 6. 18.00 Mestna plaža Zgodba o princu z imenom Vito in strašnem lunožerju gostuje: Bimbo teater; vstop prost 20.30 Trg pred Mestnim kinom Metropol Čarobnost mestnih trgov v primeru slabega vremena se dogodek prestavi PETEK, 9. 6. 10.00 Središče Celja_ Poletni poklon lepi besedi in mestu Celju avtorski glasbeno-literarni program učencev OŠ Lava 11.00 do 14.00 Mestna plaža 100-krat kavica podelili bodo 100 kavic po izbiri; vstop prost 13.00 do 14.00 Glavni trg Cityband 2017 in zaključek akcije Novega tednika in Radia Celje Naj maturantka in in naj maturant gostje: skupina Mi2; vstop prost 17.00 Celjski mladinski center Anica Pižamica premiera otroške plesne predstave na drogu in aerial vrečah 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Neža Ulaga orgelski koncert iz sklopa Glasba na hribu 19.30 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Orkester Žabe z gosti tradicionalni koncert; posebne gostje: swing trio Beybe; vstop prost 20.00 Kavarna pri Nejcu Dalmatinski večer s skupino Legino band koncert; vstop prost 20.00 Axx. On. M., Galerija Nika Ignjatiča in AQ galerija Melanholija v rdečem odprtje fotografske razstave Nataše Kos; vstop prost SOBOTA, 10. 6. 10.00 Mestno središče - Glavni trg, Krekov trg, Stanetova ulica Dobimo se v mestu podeželje v mestu, predstave za otroke, animacije, spretnostni poligoni, nastopi pevskih zborov in folklore, likovne ustvarjalnice... 10.00 Mestna plaža Modna pista 4kids postani maneken/-ka in se sprehodi po modni pisti NEDELJA, 11. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 16.00 do 18.00 Mestna plaža Naredimo palačinke kulinarična delavnica PONEDELJEK, 12. 6. 16.00 do 18.00 Mestna plaža Naredi si zmaja ustvarjalna delavnica SREDA, 14. 6. 16.00 do 19.00 Mestna plaža Predstavitev poklica frizer vstop prost 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico, za otroke od 3. leta dalje 19.30 Glavni trg_ Mešani pevski zbor gostincev Celje koncert; vstop prost, v primeru slabega vremena dogodek odpade Ostale prireditve ^^^etrtekISI^^^^ 13.30 Mestna knjižnica Velenje Branje je potovanje bralni krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac 17.00 Galerija Velenje_ Družinska urica ogled razstav Inventura 17 in Prehodi, po ogledu delavnica 17.00 Igrišče Vojnik Starši otrokom mavrice športno zabavno druženje PETEK, 9. 6. 9.00 do 13.00 Poligon PGD Grušovlje, Rečica ob Savinji Dan za Savinjo delavnice, vodeni sprehodi, predstavitve, igre, novinarsko-fotografska skupina OŠ na terenu 10.30 Kulturni dom Vransko Križ kraž Križnik pripovedovalsko-glasbeno dopoldne za otroke; Križnikove pravljice bo pripovedovala Irena Cerar ob spremljavi Matica Smolnikarja 14.00 Medgen borza Rečica ob Savinji Dan za Savinjo slavnostna otvoritev s kulturnim programom 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Svet pravljičnih junakov z Anjo 15.30 do 21.30 Poligon PGD Grušovlje, Rečica ob Savinji Dan za Savinjo Rečica se predstavlja, šaljivo ob reki, Savinja in njeni ljudje, družabni večer ob vodi, pokukajmo v zvezde 19.00 Dom krajanov Vrbje Slavnostna prireditev s podelitvijo priznanj ob 50-letnici PD Žalec 21.00 eMCe plac Velenje_ Mihajlov trio predstavitev plošče in Jammocrats SOBOTA, 10. 6. 7.00 Zidani Most_ Pohod po Aškerčevi poti; zaključna prireditev bo ob 11.00 na Aškerčevi domačiji na Senožetah 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Veselo poletje mestna tržnica s spremljevalnim programom 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Bolšji sejem 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 16.00 PGD Velika Pirešica Gasilsko tekmovanje z vrtno veselico in s Poskočnimi muzikanti 17.00 Kulturni dom Vojnik Vojničani se družimo kulturna prireditev s podelitvijo krajevnih priznanj ter obeležitev 20-letnice Balonarskega kluba Vojnik NEDELJA, 11. 6. 17.00 Tržnica pri Fontani piv Zeleno zlato Nastop skupine Živa meja PONEDELJEK, 12. 6. 11.15. Mestna knjižnica Šoštanj Branje je potovanje krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac TOREK, 13. 6. 14.00 Kamrica, medgeneracijski center Vojnik Pozdrav počitnicam otroška delavnica 17.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Indija - Kašmir potopisno predavanje Egona Kudra 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in odrasle SREDA, 14. 6. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljica pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Dragico, za otroke od 3. leta dalje 17.00 Mestna knjižnica Velenje Zeliščarna sejem 18.00 Galerija Velenje Pogovor z dijaki Gimnazije Velenje, umetniške gimnazije likovne smeri in nekdanjo dijakinjo, akad. slikarko Uršulo Skornšek Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade: Osemdeseta@ Celje 1980-1989; do preklica Fotoatelje in galerija Pelikan: razstava Promenada / 20 let Fotoateljeja in galerije Pelikan; do 31.12. Osrednja knjižnica Celje: študijska razstava dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - Center; do 23. 6.; razstava nagrajenih raziskovalnih nalog projekta Mladi na Celje 2017; do 17. 6. Likovni salon Celje: razstava Sočasje avtorja Roberta Hutin-skega; do 2. 7. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 20-letnici Fotoateljeja in galerije Pelikan: Promenada; do 31. 12.; razstava Jeans generacija: Celjska popularna kultura od kavbojk do mobitela; do 17. 9. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Maske/zavesa avtorice Ive Tratnik; do 9. 7. Knjižnica pri Mišku Knjižku: razstava Naslikajmo Cinkarno Celje; do 30. 6. Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 31.12. Pokrajinski muzej Celje: razstava Filatelistična dediščina Celja; do 31. 8.; razstava Družinsko drevo - Pravila igre, avtorja Mateja Čepina; do 31. 8. ter gostujoča razstava Vezena ponjava Muzeja Brodskega Posavlja iz Slavonskega Broda; do 31. 8. Železarski muzej Teharje: razstava Praznovanje praznika dela v Železarni Štore in njeni okolici; do 31. 8. Avla OŠ Lava: medgeneracij-ska razstava likovnih del učencev OŠ Lava in likovne skupine Prijatelji iz Celja; do 10. 6. AQ galerija Celje: retrospektivna razstava Draga Medveda: Zemlja in čas; do 5. 6. Galerija Volk Celje: razstava del Marie Yazbinshek; do 24. 6. Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Iz konjiške delavnice akademskega slikarja Marjana Skumav-ca; do 15. 6. Galerija Velenje: Inventura, razstava 17 dijakov umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Velenje in Prehodi, razstava akademske slikarke Uršule Skornšek; do 17. 6. 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedl4C? г iMMOj/ CELEIA - MESTO POD MESTOM - voden ogled Nedelja, 11. junij 2017, ob П .00, Knežji dvor POLETNA MUZEJSKA NOČ - prost vstop Sobota, 17. junija 2017, od 5 8.00 do 24.00 GROFJE CELJSKI - voden ogled Nedelja, 18. junij 2017, ob 11.00, Knežji dvor IZDELAJ SVOJO ZNAMKO - otroška delavnica Sobota, 24. junij 2017, od 10.00 do 12.00, Knežji dvor Informacije tn najave: E: muzejčfpokmuz-ce.si. info@>pokmU2-ce.5i; T: 03 42B 09 62,03 428 09 SO Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Bojan Kunc Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE m Ш \ iS ®|5 Voditeljica: гЖ ^- Jat-« Vstop je prost! Klavdija Winder Ne zamudite najbolj slovenske zabave leta! Vojnik, 18. 6. 2017 od 15. ure POSKOČNI MUZIKANTI LUNCA GLAS METRI DO POLNOČI MURNI ŠKORPIJONI ANSAMBEL BRATOV ŽERJAV POTEP ZAKAPANE MLADIKA MLADI KORENJAKI OGNJENI MUZIKANTI ŠEPET KOROŠKI KVINTET HARMONIKARSKI ORKESTER GOLIČNIK Generalni pokrovitelj: radio celje novi tednik * TC&^lfn /4. d.o.o. UMSFGRtST I II урчђл K Tednikove »zaodbe St. 23 / Leto 72 / Celje, 8. junij 2017 Občutek varnosti, tudi ko gre vse narobe „ 33 \ Ш ж ü Portret: Nea Likar str. 28 Zasavska trma ga žene Pravljični vrt ob cerkvi naprej str. 29 svetega Roka str. 36-37 26 INTERVJU a hvaležnost je Irena Zupane: »Vsak lastnik psa bi moral obiskovati pasjo šolo. Ne zaradi psa, ampak zaradi sebe, da se nauči, kako s psom ravnati« Vrsto let, še posebej ob izbruhu priljubljenosti socialnih omrežij, se zdi, da na področju zaščite in reševanja živali največ dela v Sloveniji opravijo predvsem aktivisti in prostovoljci. Kljub temu da je država pred leti nekoliko zaostrila zakonodajo na področju ukrepanja v primerih mučenja živali, je zaostritev bolj kot ne sama sebi namen. Ovadb in obsodb zaradi mučenja živali in kazni za pomanjkljivo skrb zanje je zelo malo. To ne pomeni, da takšnih primerov ni, ampak nasprotno: da jih je ogromno. In da bi morala družba resno začeti razmišljati o še večji zaščiti živali, celo o višjih kaznih in še večjem osveščanju o tem, da imeti žival danes pomeni odgovornost in da je človek odgovoren, če za njo ne poskrbi ustrezno. V zadnjih tednih se namreč na Celjskem kot po tekočem traku vrstijo najdbe odvrženih mladičev, predvsem psov in mačk. Zavetišča po Sloveniji so polna. Mnogo živali je v začasnih namestitvah po domovih prostovoljcev, ki storijo največ za uboge živalske reveže, ki jih nevestni lastniki odvržejo ali zapustijo. Ko smo se odločali za sogovornika, s katerim bi se pogovarjali o brezbrižnosti do živali in mladičkov, o tem, da jih ljudje odvržejo ali celo pokončajo, smo se odločili za Ireno Zupane iz okolice Celja. S pomočjo živalim se ne ukvarja profesionalno, ni članica nobenega društva, toda s pomočjo socialnega omrežja Facebook in s svojo zavzetostjo pri pomoči živalim že nekaj časa opravlja hvalevredno nalogo. Zaradi nje so vsi mladički, ki so jih v zadnjih tednih našli na Celjskem, uspeli priti v prave roke in pravo oskrbo. škemu, ki je bil starejši in tudi dementen, zato ga je včasih pozabil celo kje pripetega, včasih je bil Cali tudi žrtev fizičnega nasilja. To je opazila moja kolegica in poklicala društvo za zaščito živali. Po tej prijavi so psa moškemu odvzeli, saj ni opravil niti obveznega vpisa lastništva v evidenco. Nato so Calija odpeljali nazaj v Po-kupsko Cerje, kjer je čakal drugega lastnika. Takrat ga je vzela gospa iz Novega mesta, a ko ga je pripeljala domov, je čez nekaj dni zbolela in ugotovila, da pes ne more ostati pri njej. In takrat sem rekla, da bo moj. Ta pes je imel zelo malo možnosti za stalen dom ob vsem tem, kar se mu je dogajalo. Bil je star, črn, debel. Ljudje pa želijo mladiče. Ko sem videla, da spet išče dom, sem gospo poklicala, šla po njega in ga odpeljala domov.« Neverjetna zgodba. Tudi njegove hvaležnosti se ne da opisati z besedami. Niti ene težave nima, zato ne morem razumeti, zakaj je imel takšno usodo in bil tolikokrat vrnjen v zavetišče ter vmes še maltretiran. Da ne boste narobe razumeli, ni nobenega t »Vedno sem pozorna na to, ali je živali pri meni doma dobro. Ali potrebuje morda kaj drugega? Drugačno okolje? Če jo dam naprej v posvojitev, poskrbim za to, da gre v preverjen dom<, z novimi posvojitelji ostajam v stiku, tudi pomagam pri vzgoji, če se morda pojavi kakšna vedenjska težava pri živali. Svojega varovanca torej spremljam. Kar nekaj živali pa je, ko sem jim ponudila začasen dom, ostalo pri meni. A zgolj zato, ker so jim okolje in pogoji, ki jih lahko ponudim, ustrezali.« 3 »Rada imam živali in naredim vse, kar lahko, da bi jim pomagala. In to bi lahko naredil vsak od nas,« pravi Zupančeva, ki je na intervju s seboj pripeljala Calija, devetletnega kosmatinca, ki je v svojem življenju preživel toliko gorja, da je neverjetno. Lani ga je rešila in takrat je ostal pri njej. »To je moja ljubezen,« se nasmeji in ga poboža, medtem ko Cali pridno sedi in posluša naš pogovor ter tu in tam potisne glavo tudi v naše dlani, češ, >pobožaj me, no, še ti malo<. Zato nas je najprej zanimala njegova zgodba, ker se njegova hvaležnost Zu-pančevi opazi na prvi pogled. »Cali je moj posvojenček. Na Hrvaškem je dolgih sedem let iskal svoj dom. Nameščen je bil v zavetišču za živali v Pokupskem Cerju, od koder so ga prestavljali iz ene namestitve v drugo. Rešili so ga pred evtanazijo, nekaj časa je živel pri prostovoljcu, nato pri osebi, ki ga je zapirala v temen prostor, potem so ji ga odvzeli in ga vrnili v zavetišče. Od tam je prišel v Celje k mo- Ш* opravičila za maltretiranje živali. Ampak ta pes res nima nobene napake. In ravno včeraj je bilo eno leto, odkar je pri meni ... Ste ob takšni ljubezni do živali zaradi takšnih zgodb še toliko bolj presenečeni nad tem, kar se dogaja, in nad številom živali, ki so odvržene in zapuščene? Ne. Moram reči, da nisem presenečena, čeprav je tega resnično ogromno. Do te težave prihaja, ker živali niso kastrirane ali sterilizirane, predvsem psi in mačke. Posledično pride do razplodov živali, do odvrženih legel in celo do tega, da lastniki mladičke pobijajo ali jih zapustijo v gozdu. In to je že stalna praksa v Sloveniji. Ne le v Sloveniji, po vsem Balkanu. Zato nisem presenečena. Gre za težavo predvsem na podeželju, ki vsem ni vidno in na očeh. Kaj je razlog, da se to dogaja? Mar je miselnost ljudi v letu 2017 še vedno takšna, da je to normalno? Cali. Pes, ki je v svojem življenju preživel in pretrpel več kot marsikateri človek. Dokler ni prišel k Ireni. i s-^ INTERVJU 27 neskončna »Kot otrok sem živela na kmetiji. Se igrala s psi in z mački. To ljubezen imam že od nekdaj v sebi. Ko sem odrasla, sem vedela, da je čas, da si nabavim psa. To je bil moj prvi rodovniški pes, zlati prinašalec Čarli. Potem sem videla, da rabi družbo, in sem šla - tega zdaj nikoli več tega ne bi naredila - po psa, ki sem ga pri nekdaj znanem preprodajalcu v Škofji vasi kupila iz dvoriščne vzreje. Ta pes je bil ves čas bolan in za zdravljenje sem porabila res veliko denarja, zaradi česar sem ga ohranila pri življenju več let. Koliko psov sem imela v življenju? Do zdaj osemnajst. Po eni strani da. Ljudje na primer mislijo, če so mačke sterilizirane ali mački kastrirani, da ne bodo pravi lovci. Nekateri recimo menijo, da mora vsaka žival obvezno skotiti vsaj enkrat v življenju, kar sploh ni res. Živali ne razmišljajo, ljudje smo razumski, živali ne. Nimajo tistega občutka, da bi iskali ljubezen pri samcu ali samici, parjenje izvajajo nagonsko. Tretja težava je, da sta za nekatere sterilizacija ali kastracija enostavno predragi. Ne znajdejo se pri tem, da bi prosili za pomoč. Da bi se dogovorili za obročno ali odloženo plačilo. Ljudje ne dojamejo stvari, ki bi rešile nešteto težav in zmanjšale število zapuščenih in odvrženih živali. Ampak če nekdo kupi ali dobi psa ali mačko, bi o tem moral razmišljati. Ker drugače to pomeni, da ima žival kar tako. Nekateri želimo hišnega ljubljenčka, drugi želijo imeti psa čuvaja. Torej imaš psa »za kavč«, v stanovanju ali hiši, kjer sobiva s teboj kot družinski član, ali ga imaš na verigi in ti služi kot čuvaj. Mislim, da je težava pri tako imenovanih dvoriščnih vzrediteljih. Ti oddajajo mladičke, ki so nečipirani, necepljeni in brez potnega lista. Pogosto ljudje parijo živali brez vzrejnega dovoljenja in niso več v stiku s tistimi, ki vzamejo mladičke. Veliko takšnih psov nato pristane priklenjenih na verigo. Na Celjskem je bilo ravno v teh dneh kar nekaj najdb mladičev psov in muc. Vemo, da najditelji ali njihovi znanci pogosto stopijo v stik z vami za pomoč v takšnih primerih. Kot prostovoljka poznate tudi različna društva in njihovo delovanje. Ali je sploh možno poiskati lastnika, torej tistega, ki je mladičke na tako objesten način odvrgel? To je skoraj nemogoče. Ker ni nobenega dokaza in je težko izslediti storilca, razen če bi bil videonadzor. Na spletnih omrežjih bi lahko pri objavi fotografij na primer kdo prepoznal pse in vedel, od kod je leglo. Toda tudi če bi kdo vedel, tega ne bi povedal. Zakaj ne? Ker je v Sloveniji tako, da večina raje pogleda stran. Noče se zameriti sosedom, noče pričati, da so ti psi zagotovo od soseda. Po eni strani ljudje vedo skoraj vse o drugih, tudi to, da je bila sosedova psička breja, naenkrat pa mladičkov ni nikjer več in nihče nič ne vpraša ... ... tako je. Še enkrat - nihče se noče nikomur zameriti. Ker mislijo, da če bodo kaj rekli, jim bo nekdo nagajal in se jim maščeval. Torej se ne želijo izpostavljati in raje pogledajo stran. Ne razumejo, da ni čisto nič narobe, če opozorijo nekoga, kadar vidijo, da je žival morda zanemarjena, brez hrane ali vode. Nič ni narobe s tem, da bi potrkali na vrata lastnika in s tem pokazali, da jim ni vseeno in da bi radi pomagali. Morda tudi lastniku, ne samo živali. Kaj pa, če je lastnik v stiski, takšni ali drugačni? Tudi morda v finančni. Kadar gre za zlorabo ali mučenje živali, gre ponavadi za storilce, ki še zase ne znajo poskrbeti. Na žalost so ljudje takšni. Nekaterim ni mar, na kakšni verigi je pes, v kakšnem pesjaku je in ali ima uto ali je nima. Pogrešate živalsko policijo, ki je sicer v Sloveniji uradno ni? Da. Živalska policija bi to področje uredila. Bila bi pomoč zlasti inšpekcijskim službam. Te so preobremenjene, inšpektorjev je premalo. Ne zmorejo biti povsod na terenu, kar pomeni, da ne morejo ukrepati takoj. Večinoma se zato čaka, da inšpektorji sploh neko prijavo začnejo obravnavati. Ampak če nekdo mladičke psa ali živali najde odvržene, je treba ukrepati takoj. Takrat je treba najdbo takoj prijaviti najbližjemu zavetišču za živali, tistemu, ki je na območju občine, kjer so živali najdene. Zavetišče je zatem mladičke dolžno sprejeti, občina pa je njihovo oskrbo dolžna tudi plačati. Včasih slišim, da je občinam težko dati denar za oskrbo živali in da bi bilo bolje ta denar nameniti za pomoč ljudem, a vseeno verjamem, da večini občin ni vseeno za živali. Odvisno je tudi od vodstva občin, koliko je njim mar za živali. Na žalost je tako, da so vedno živali tiste, ki so na zadnjem mestu. Razumem, da se ne da vsem pomagati. Ne vsa zavetišča, vsi inšpektorji, ne prostovoljci in policija ne bomo zmogli pomagati vsem. Če pa lahko v določenem trenutku rešimo in spremenimo življenje vsaj eni živali ali poskrbimo, da dobi ljubeč dom, smo naredili že veliko. Kje opažate, da je ogromno odvrženih živali? Več je tega na podeželju, čeprav so primeri tudi v mestih. Opažam, da imajo ti storilci vendarle slabo vest. Mladiče nastavijo v škatlo na javni prostor, češ, »saj sem jim pomagal, nisem jih pobil«, a s tem le prevalijo odgovornost na nekoga drugega. Glede na to, da je takšnih primerov več na podeželju, lahko sklepamo, da je tam še vedno stara navada, da so psi spuščeni in se lahko nenadzorovano parijo ... Da. Večinoma je to stalna praksa. Ali psi na verigi ali spuščeni psi. Ob tem, da so nekastri-rani ali nesterilizirani. Če je psička na verigi, prihaja do posilstva, ker se pred psom ne more braniti. Tudi če ne želi, je oplojena na silo. Tega je res veliko. Zato pa govorim, da sta sterilizacija in kastracija rešitvi. Vas kdaj moti, da se obračajo »Od svojih na vas? Postali ste prostovolj- psov ne zahtevam, da mi hodijo ob nogi ali da ležijo in me čakajo, dokler ne pridem nazaj. Od njih zahtevam in priča kujem, da se razumejo z ostalimi psi in z ljudmi. Da ne čutijo strahu.« svoje, da pes ne bo imel travm in bodo kot lastniki z njim imeli manj dela. Toda ravno z mladiči je ogromno dela. Odrasli psi imajo resda svojo zgodbo, svoje izkušnje, ampak vedno je tako, da bi morali vsakemu posvojitelju v zavetišču natančno povedati, kakšen je pes, kako se obnaša, ali ima morda kakšno težavo. Določeni starejši psi zaradi človeške želje, da bi imeli mladiča, ostanejo prezrti, čeprav imajo prav tako srce. Kako pravzaprav izbrati psa? Vsi psi si zaslužijo krasen dom. In vsak ima svoje želje, ali bi imel mešančka ali rodovniškega psa. Ljudi bi pozvala, naj ne podpirajo dvoriščne vzreje, ki je velika težava. Kuža, ki ga na ta način oddajajo ali prodajajo, ni nič kriv. Ampak mogoče bi s tem, da bi bili ljudje previdni pri tem, saj dvoriščni vzreditelji psov nimajo čipiranih in cepljenih, te iste lastnike prisilili k temu, da bi se poučili o sterilizaciji in kastraciji, da ne bi prihajalo do nenadzorovanih parjenj. Bi morali ljudje začeti plačevati kazni za to? Absolutno. Toda visoke kazni ne bi zmanjšale števila odvrženih živali, ker ta problematika bo vedno prisotna in izboljšanja na dolgi rok ne bo. Ker to je že tako ali tako začaran krog. Ljudje pa se nečesa zavedo, ko jih neka stvar udari po denarnici. Marsikdo bi namreč premislil, ali bo raje dal nekaj denarja za čipiranje, cepljenje, ureditev dokumentov, sterilizacijo in kastracijo kot plačal kazen, ker ni skrbel za psa, ki se je nenadzorovano paril. Se spomnite, glede na to, da spremljate te primere, da bi sploh kdo plačal kazen? Ne. Ne poznam takšnega primera. Veliko ljudi ta čas posvaja pse iz tujine. Nekateri se s tem ne strinjajo, češ da je veliko zavrženih živali tudi pri nas. Meje so samo v glavah ljudi. Pes je pes, pa če je skoten v Srbiji, na Kitajskem ali Marsu. Življenje je življenje. Z uvozom živali ni popolnoma nič narobe, morajo pa biti vsi postopki urejeni z ustreznimi dovoljenji in dokumentacijo, kar praviloma v takšnih situacijah so. Morate vedeti, da v nekateri balkanskih državah živali neprimerno bolj trpijo. Zavetišča so neurejena, živali od lahkote jedo druga drugo. Ponekod je takšna revščina, da ljudje ne morejo skrbeti niti zase. Tudi pri nas nekateri ljudje težko skrbijo zase in potem psa ali mačko zavržejo. Je tako težko poiskati pomoč? Ljudje bi morali pred vsako pridobitvijo nove živali oceniti, ali so sposobni iz vseh vidikov poskrbeti zanjo. Nihče ne more vedeti, kaj bo čez pet let, ali bo kdo zbolel, ostal brez denarja in službe ... Toda tisti, ki ima v sebi ljubezen in čut do živali, zna za pomoč prositi. Znanca, soseda ali društvo za zaščito živali. S psom ali z mačko danes pravzaprav niti ni tako veliko stroškov, dokler se morda kaj ne zgodi in žival ne zboli. Tudi sama sem na primer potrebovala pomoč za zdravstveno oskrbo živali in sem prosila prijatelje in znance, če lahko darujejo. In smo zadevo rešili, ljudje so se odzvali z velikim veseljem. Na ta način si lahko pomagamo. Za žival me ne bo nikoli sram prositi za pomoč. Ta občutek manjvrednosti, ki ga imajo ljudi, je popolnoma brez potrebe. Vedno se najde rešitev. Le ljudje so navajeni razmišljanja »ja, kdo bo pa še danes pomagal in mi dal kaj brezplačno«. Ker takšne pomoči ne pričakujejo zaradi takšnega razmišljanja, sploh ne povedo, da jo potrebujejo. Ne znajo se znajti, ne vedo, kam se obrniti in kako priti do nekoga, ki bo pomagal. SIMONA ŠOLINIČ, foto: SHERPA »Ljudi bi rada opozorila, naj skrbijo za svoje živali. V vročini naj imajo dovolj vode in sence. Naj jih nikoli ne puščajo v avtomobilu v vročini. Na slednje se velikokrat pozabi. Zdaj je čas košnje. In kosci morajo pregledati teren, saj so v travah tudi mladiči divjadi in muc. Dogajalo se je, da so jim pri košnji porezali tačke.« M ka, ki ima znanje in ima rada živali, nato pa vas ljudje prepoznajo kot dobrotnico, ki bo poskrbela za vse . Ne morem reči, da me moti. Nudenja pomoči nikoli ne odklonim, saj bi vsem pomagala, le veliko dela imam, a tudi obveznosti s svojimi živalmi. Tudi one potrebujejo nego in skrb. Vsake toliko časa pa sem jezna nase, a tudi na druge. Nisem nič posebnega, vsi lahko pomagajo in pristopijo do živali, ki potrebuje pomoč, pokličejo prijatelje, gredo skupaj reševat. Na žalost pa se to vedno prelaga na ene in iste, bodisi aktiviste bodisi prostovoljce z izgovorom: »Ti znaš to dobro delati in reševati«. Ko na Facebooku objavite, da so nekje našli pse in da iščete pomoč zanje, je odziv izjemno velik. Pred dnevi smo v Celju našli leglo pasjih mladičev, mešančkov med huskijem in ovčarjem, in jih namestili v zavetišče. Tam so telefoni skoraj pregoreli, meni so na Facebook ljudje pisali ves čas. Pse bi razgrabili. Ker so bili vizualno zelo lepi . ... to ste dejali tako, kot da želite povedati, da je nevarno na takšen način izbirati psa in gledati samo na lepoto. Da. To, da nekdo izbira psa po načelu vizualne lepote mladičkov, ni le nevarno, ampak tudi žalostno. Zakaj? Ker so odrasli in starejši, sploh črni psi pogosto prezrti in nimajo možnosti za oddajo. Večina misli, da bo mladiče vzgojila po »Noben pes ni slab, noben pes se ni rodil zloben in noben pes ne grize, ker je zloben. Če ugrizne, to stori zaradi situacije, izkušnje, travme ali strahu. Ljudje so zlobni, živali nikoli. Njihova hvaležnost je neskončna.« 28 PORTRET Ilustracija je lahko na steni ali torbici Na obisku pri ilustratorki, umetnici ličenja in grafični oblikovalki Nei Likar Če ste ljubitelj, ljubiteljica ilustracije, ste letos zagotovo zasledili dela mlade Nee Likar, ki na družbenih omrežjih od prvega januarja dnevno objavi tematsko obarvano ilustracijo. Njene ilustracije krasijo slikanico Mojstri pajki, plakat za predstavo Vanja Gledališča Zarja Celje, grafično podobo IR-doživetja ... Nea Likar je že kot otrok rada risala. Risanje je predstavljalo njen svet, kamor se je umaknila od ljudi. Po srednji šoli se je vpisala na akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer ilustracija. Trenutno končuje magistrski študij ilustracije in njena tema je »silent book«, kar v prevodu pomeni knjiga brez besed. »Na temo komunikacije rišem dve knjigi brez besed za otroke in odrasle. To je nekaj novega oziroma vsaj drugačnega v slovenskem prostoru. Takšna knjiga mora na popolnoma drugačen način animirati bralce kot običajna. Ilustracije morajo biti veliko bolj polne in dovršene,« je povedala Nea, ki sva jo s fotografom ujela v njenem studiu. Kot ilustra-torka ne potrebuje veliko prostora, le delovno mizo in odlagališče za številne posebne barvice ter seveda računalnik. »Moja ilustracija je kombinacija digitalne in analogne, zato potrebujem oboje, računalnik in likovne potrebščine. Da bom ilustra-torka, sem vedela že ves čas. Všeč mi je ustvarjanje na majhnih formatih, pred velikimi platni se popolnoma izgubim. Všeč mi je tudi odgovornost ilustratorke, kako vizualno razložim in interpretiram idejo. Slikanje še vedno ostaja moj konjiček.« Namesto hujšanja dnevno ilustriranje Če nekateri začnejo prvega januarja hujšati, začnejo drugi risati. Projekt 356 zahteva vsakodnevno Nejino ilustracijo. »Dolgo sem razmišljala, da se ne pro moviram dovolj in da sem le tiha ustvarjalka. Za novo leto sem se odločila, da bom za vsak dan v letu narisala ilustracijo in jo objavila na družbenih omrežjih. Delam vsak dan, in sicer znotraj teme, ki jo določim. Zastavila sem si, da moram v približno 45 minutah končati izdelek in ga objaviti na Facebooku in Instagramu. Na omrežjih je zelo veliko dobrih odzivov. To je dober del projekta, slabši je, da sem vsak dan pod pritiskom, da objavim izvirno ilustracijo.« Moj Porto Splošno prepričanje je, da je ilustracija zgolj kot dodatek otroških knjig. To ni res, saj se pojavlja v številnih reklamnih oglasih, na embalažah, kot ikone na pametnih telefonih, v risankah. Ste opazili, kako je lahko enciklopedija veliko bolj prijazna za branje, če je v njej ilustracija? Polje ilustracije je res zelo široko in da bi ga še razširila ter izboljšala, je Celjanka skočila vse do Atlanskega oceana, v Porto. Vanj se je zaljubila. »Tukaj živim, a tam sem doma,« so bile njene prve besede o pristaniškem portugalskem mestu. »Prvi dve leti študija v Ljubljani sta me zelo razočarali, saj mi nista ponudili tistega, kar sem potrebovala. Podvomila sem, če je ilustracija sploh zame, in se spraševala, ali sem ob napačnem času na napačnem mestu. V Portu pa mi je študij ponudil prave uporabne stvari. Veliko sem delala tudi z naročniki. Našla sem številne galerije, kjer so bile le razstave ilustracij. Veste, kako noro je to.« Ko se je vrnila, je hitro končala študij, se vpisala na podiplomskega in čez dve leti ponovila obisk Porta. »Z veliko optimizma sem se vrnila v Slovenijo, da bom tukaj delala za svetovne naročnike. Poleg tega se je marsikaj spremenilo tudi na akademiji, kjer so novi profesorji z novi predmeti nakazali pravo smer. Fakulteta mora namreč prihodnje umetnike pripraviti na resnično življenje. Poleg likovnega izobraževanje nas je treba pripraviti na pogovore z založbami, naročniki in nas seznaniti z avtorskimi pravicami.« Nea upa, da bomo kdaj tudi v Sloveniji dobili agencijo za ilustratorje, ki bi namesto umetnikov komunicirala z naročniki in založbami ter prirejala izobraževalne delavnice. »V Sloveniji je malo ali skoraj nič likovnih urednikov, nimamo prostorov, kjer bi lahko razstavljali. Vedeti moramo, da so ilustracije na majhnih for- matih, ki se v veliki galeriji izgubijo. A se marsikaj spreminja.« V Layerjevi hiši v Kranju bodo letos pripravili več ilustrativnih razstav. Tam je tudi Nea s prijatelji 6. junija odprla razstavo. Prijetno presenečenje v Bologni Z optimizmom jo navdaja tudi bienale slovenske ilustracije, kjer so se letos predstavili novi, mladi ilustratorji. Čutiti je bilo mogoče, da slovensko ilustracijo preveva nov duh. Nea upa, da bo njena risba kdaj med razstavnimi. Z letošnjega knjižnega sejma v Bologni, raja tudi za ilustratorje, se je vrnila z novimi izkušnjami. »Letos me je predvsem zanimalo, kakšen je trend knjig brez besed, da ga bom lahko vključila v svojo magistrsko nalogo. Zanimivost sejma je tudi, da na zelo dolgi steni ilustratorji obešamo svoje vizitke in ilustracije z upanjem, da bi jih opazil kakšen agent. Poleg tega se lahko na sejmu dogovoriš z različnimi založbami za pogovore in nikoli ne veš, kdaj se ti nasmehne sreča.« Na številnih sestankih je dobila precej pohval, tudi veliko zavrnitev. A prijetno presenečenje se ji je zgodilo pri eni od ljubih založb. Moda, maska in nova blagovna znamka Še eno področje, kjer Nea kombinira barve, je ličenje. »Če se vizažist ukvarja z lepotnim ličenjem in manjšimi popravki, se masker s poslikava-mi, posebnimi učinki in recimo z gledališko masko. To me je popolnoma prevzelo in všeč mi je, če lahko ljudi spremenim v nekaj drugega. Rada sem na različnih reklamnih ali filmskih snemanjih, kjer poskrbim za celotno preobrazbo nastopajočih.« Ko sem sedela v njeni delovni sobici, sem imela občutek, da ideje kar švigajo po prostoru in Nee ne pustijo pri miru. Tako še pred poletjem napoveduje nov projekt, svojo blagovno znamko Sketch, pod katero bo oblikovala torbice s potiski svojih ilustracij. Lani je namreč ob razstavi ilustracij v sklopu velenjskega festivala Kunigunda ponudila tudi nekaj torbic s svojimi ilustracijami. Odziv je bil več kot krasen in to ji je dalo nov zagon. Mlada umetnica se tako poleg tiskanja ilustracij pripravlja tudi na zelo zanimivo razstavo erotičnih ilustracij. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA INTERVJU 29 Zasavska trma ga žene naprej »Zamisli mi še ni zmanjkalo,« pravi harmonikar Jure Tori, eden najbolj zanimivih slovenskih glasbenih ustvarjalcev Zadnje čase Jure Tori živi med rodnim Zagorjem in Celjem, kjer je doma njegovo dekle. Tisto petkovo popoldne smo se tako srečali brez večjih težav, saj sta bila namenjena na dogodek v celjsko knjižnico. »Nisem posebej navdušen nad knjigami, a v knjižnicah je veliko dogodkov, kjer se zabavaš, izveš mnogo koristnih stvari, na koncu pa je še druženje z zakusko in imaš izreden dan,« je v smehu razložil odličen harmonikar in skladatelj, ki je igral s številnimi domačimi in tujimi glasbeniki na različnih koncih Evrope in je član kar nekaj zasedb. Mnogi ga poznajo iz skupine Orlek, kjer je začel igrati že pri štirinajstih letih, drugim se je bolj vtisnil v srce s svojo različico tanga, tretji so ga opazili v pop zasedbi Flora & Paris, ki se v teh dneh predstavlja z novo skladbo Ples. Ali nas okolje, iz katerega izhajamo, na nek način zaznamuje? Zagotovo. Že po karakterju veš, ali je človek iz Trbovelj ali Zagorja. Mi iz Zagorja smo bliže Ljubljani, smo malo bolj prefinjeni. Razlike so v pristnosti, neposrednosti, jeziku. Je težje uspeti, če si iz manjšega kraja? V zadnjem času je težje, ker so mediji bolj zaprti. Ko smo z Orleki igrali v času po osamosvojitvi, ni bilo pomembno, od kod si. Zdaj je drugače. Težko pridemo v medije, zato smo se v zasedbi Orleki odločili, da ne bomo izdajali zgoščenk, ampak da bomo objavili posamezne pesmi, a še te je težko predstaviti. In to kljub zakonsko določeni količini slovenske glasbe na radiu? V tiste radijske programe, ki jih ljudje največ poslušajo, sploh ne prideš. Gre za zaprt krog. Ali gre za lobije tudi na tem področju? Mislim, da so zelo veliki. Svojo glasbo z zasedbama Tori tango in Tori trio večinoma igram v tujini, tu sploh ne pridem blizu. Kaj to pomeni za vas, ki od tega živite? Ostaja mi Avstrija. Deset let nazaj sem ves čas igral po kulturnih domovih, na festivalih pri nas. Tega je vedno manj in nimaš več kje igrati. V teh letih sem postal dovolj prepoznaven, da lahko igram na raznih zabavah, tudi porokah in pogrebih, ni pa več koncertov, na radiu se ta glasba ne vrti. V zasedbi Flora & Paris igramo kakovosten pop, a nimamo koncertov. Glede na to, da je bil pevec Žan Libnik drugi v televizijski oddaji talentov, da smo trije člani iz skupine Orlek in da so tudi ostali kakovostni glasbeniki, se ni kaj veliko zgodilo. Nove zvezde se kljub temu pojavljajo. Kaj se z njimi zgodi, ko je konec raznih šovov? Se znajdejo ali obupajo? Večina jih pogori. Prva pevka Flore Ema Lo-trič je bila velika zvezda. Ko je bil šov končan, je bilo tega konec. Ko smo izdali prvo pesem, je videla, da ni bilo skoraj nobenega odziva. Ko je videla realnost, je šla na Dunaj. Jaz sem si v teh letih ustvaril takšen položaj, da lahko od glasbe živim. Mladi, ki začenjajo, imajo veliko težjo pot. Na sceni ste že desetletja ... Skoraj trideset let. Od majhnega sem igral. Oče je bil profesionalni glasbenik v Nemčiji in je bila glasba del družinskega življenja in še vedno je. Torej ni šlo za nadaljevanje rudarske družinske tradicije? Oče je presekal tradicijo, imel je dovolj velik ego in je šel. Je potem oče kriv za vašo glasbeno pot? »Mladim glasbenikom svetujem, naj gredo do konca in naprej, naj bodo zasavsko trmasti in naj iščejo čim več priložnosti v tujini. Zavedati se morajo, da lahko pridejo na velike odre šele z leti, na manjših se kalijo.« V vasi smo imeli kar naprej športne igre in dobrega organizatorja, ki je bil željan druženja. Z njegovo pomočjo smo šli v glasbene šole. Oče je rekel, da bomo, če bomo šli, pošteno delali. Ni dovolil polovičarskega početja. Kmalu smo imeli »polkarske partije«, ko smo pred novim letom na različnih krajih igrali od jutra do večera. Kdaj ste odkrili, da ima harmonika cel kup izraznih možnosti? Kmalu. Legel sem na peč s harmoniko in začel igrati blues, boogie-woogie in podobno. Imel sem srečo, da nisem imel klasičnega učitelja. Prišel je iz Francije in prinesel šansone, ruske romance, madžarski čardaš, Avsenike. V šoli so bili jezni nanj in name, saj so želeli, da se igra samo klasika. Je bila obveznost igranja klasike razlog, da niste nadaljevali študija glasbe? Tega me je bilo najbolj strah, ker sem videl, kaj v klasiki počnejo. Še vedno sem nesproščen pred nastopom, klasični glasbeniki pa morajo vsak ton zadeti ... ... vi pa lahko malo »fušate«? Ne, to je način igranja, zabavno, džezovsko, z improvizacijami ... Vas niso nagovarjali za takšen študij? V šoli so mi rekli, da sem samo za glasbo dober, a si nisem upal. Naredil sem grafično šolo, ker imam rad estetiko na vseh področjih in ker smo imeli doma tiskarno. Sebi in Orlekom oblikujem zgoščenke, plakate, razglednice ..., kar je ne le prihranek, ampak tudi užitek. Igrate pri Orlekih, v zasedbah Tori tango in Tori trio, Flora & Paris ... Je igranje v tako različnih zasedbah možnost bolj raznolikega glasbenega izražanja ali večjega trženja? Eno in drugo. Zanima me širok spekter glasbe. Malo je to tudi zaradi ekonomije, ampak pri nekaterih zasedbah ne igraš zaradi denarja, ampak veselja in upaš, da bo nekoč nekaj iz tega. Samo izkušnje v narodnozabavni glasbi vam še manjkajo ... So me tudi že nagovarjali za to, ampak me ne privlači. Čeprav moram reči, da je Avsenikova glasba najboljše, kar je Slovenije kdaj imela. Ste imeli kdaj težave, ker niste klasično izobražen glasbenik z diplomo? S temi, s katerimi igram, ne. Na primer kontrabasist Ewald Oberleitner, ki je bil profesor na džez akademiji v Gradcu, ni nikoli vprašal glede moje šole, on je samo želel igrati mojo »Določene radijske postaje vrtijo glasbo, ki nima nič s slovensko kulturo. Ne vem, ali je to plačano ali dirigirano, da bi uničili slovensko kulturo in nas. Če naše glasbe radii ne vrtijo, se organizatorji ne odločijo za koncerte in krog je sklenjen.« glasbo. Je pa to mogoče vprašanje pri organizatorjih, ki imajo določene zadržke. Zanimiva je zgodba z vašo harmoniko . Leta nazaj sem šel v Castelfidardo, raj za harmonike, in želel preizkusiti šest različnih modelov. V družinskem podjetju Brandoni so začutili, da bi lahko predstavljal njihove harmonike. Glede na dobre italijanske izvajalce ne bi pričakoval, da bodo mene izbrali za pro-motorja. Kupil sem harmoniko, povabil sem jih na koncert in smo se ujeli, vzeli so me za svojega. Zanje sem se odločil, ker so kot ljudje v redu, harmonika je zelo dobra in cenovno sprejemljiva, od šest do deset tisoč evrov stane, odvisno od vrste. Še vedno me oglašujejo na Kitajskem, po Nemčiji. Je tako lažje priti do novega glasbila? Seveda, prvo harmoniko sem kupil po običajni ceni, drugo malo ceneje, potem je šlo še lažje. Trenutno imam štiri, vsako za različno zvrst glasbe, bi pa rad imel še kakšno. Skupaj z Brandoniji smo razvili tudi nekaj novosti, vendar niso za široko uporabo. Zadnje čase imate tango obdobje. Ali Slovenci sploh znamo igrati tango tako strastno kot na primer Argentinci? Tisti, ki ni rojen v Južni Ameriki, te glasbe ne more tako igrati kot tamkajšnji prebivalci, enako tudi tisti, ki ni Slovenec, ne more tako igrati narodnozabavne glasbe. Zato tudi nisem želel igrati argentinskega tanga, čeprav sem dobil ponudbo, da bi igral v Ewaldovi zasedbi, ki igra klasičen argentinski tango. Jaz ustvarjam svojo glasbo, gre za slovenski avtorski tango, v njem se čutita polka, valček . Po drugi strani se ta moja glasba sliši bolj argentinsko. Pri nas poznajo ljudje samo Piazzolo, tradicionalna južnoameriška glasba pa je nekaj drugega, podobna tistemu, kar mi igramo. Ste morali posebej študirati to glasbo? Ne, to pride sproti. Vse življenje poslušam raznovrstno glasbo. Vse zasedbe, kjer igram, so uspešne tudi zato, ker je oče iz Nemčije pripeljal najboljše plošče tistega časa in smo jih poslušali, kar se je poznalo pri našem ustvarjanju. To je bil širok izbor glasbe, tudi narodno-zabavna je bila zraven. To raziskovanje se verjetno nikoli ne konča . V različnih obdobjih sem poslušal različne izvajalce, ki so vplivali name. Zdaj se nagibam k džezu, a se učim počasi in ne smem prehitro spreminjati glasbe, da ne izgubim vsega občinstva. Kje najlažje ustvarjate? Na Orleku, to je hrib, kjer imam hišo, v kateri vadi tudi skupina Orlek. Nastaja kaj novega? Zdaj je izšla zgoščenka improvizirane glasbe, prijetne za uho. Delam pa že nove stvari, tudi z Orleki pripravljamo zgoščenko. Predstavljali bomo »knapovske« zgodbe, to je glasbeno-gle-dališki projekt. Matjaž Javšnik bo predstavljal zabavne zgodbe rudarjev, mi bomo »izkopali« stare pesmi, ki jih nismo nikoli igrali na koncertih. Nekaj pesmi bom ustvaril še s Floro, nekaj tudi s tango zasedbo. S celjskimi plesalci tanga, ki jih uči moje dekle Alja Ferme, bomo jeseni morda pripravili skupen nastop. Kje se vidite čez desetletje? Boste vztrajali tu ali odšli v tujino? Bom videl. Če se bodo razmere spremenile, ne samo ekonomske, da bodo ljudje bolj dovzetni za manjše stvari, ne samo za velike pompozne, kar me najbolj odvrača ... Upam, da bom zdržal tu. Narava je prelepa, ljudje morajo le malo »stopiti s plina« ... TATJANA CVIRN Foto: JOŽE POŽRL »Vaditi je treba vsak dan. Vsaj uro, dve. Več kot vadiš, bolj si samozavesten na odru.« 30 ŽIVLJENJSKA ZGODBA Stoštiriletna obča nka z izkušnjo Ausc hwitza Najstarejša slovenska internira^iikln^, 104-letna Fanika Raček, je preživela grozote najhujšega nacističnega taborišča - Od dveh milijonov Slovencev je med približno petnajstimi najstarejšimi Veliko je pretrpela deines 104 leta stara Fanika Raček iz Latkove vasi, ki je bila rojenji še v času cesarja Franca Jožefa. O-ed drugo svetovno vojno jo je gestapovec v celjskem Starem piskru, ko je bila osem mesecev noseča, treščil v zid. Nato je sledila strahotna kalva-rija v koncentracijskem taborišču Auschwitz, kjer je preživela tifus in doživljala različne grozote. Kljub vsemu je še vedno izjemno duhovno čila, polna spominov na nekdanje čase. Bila je predvojna komunistka, ki je dobro poznala narodnega heroja Slavka Šlan-dra. V Zabukovici, kjer je takrat živela, je bilo močno delavsko gibanje. Zadnja desetletja živi v hiši v Latkovi vasi, kjer je po smrti svojega moža skupaj s svojo mlajšo prijateljico Majdo Jelen in z njenim soprogom Blažem. Skupaj so že več kot štiri desetletja in zakonca Jelen tudi v visoki starosti. »Kadar je lepo in toplo ter ima čas, me z vozičkom pelje po vasi, saj sama ne morn toliko hoditi,«« je o Majdini pomoči povedala 104-letnica. Majda jo zjutraj najprej uredi, po zajtrku 104-letnica poleži, vendar ne? zaradi starosti, Od rojstva ima namreč resne težave s pon ižanim želo deem, zato že vse življenje p o vsakem obroku leže. Ob enajsti Fanika Raček živi že dolga desetletja, odkar je ovdovela, s prijtteljico Majdo in z njeno družino. Majda je tudi njena skrbnica. uri sledi skupna vsakodnevna kavica in nato sprehod. Za »stotico« je zaplesala Po stopnicah hiše se lahko Račkova v bistvu odpravi še sama. Po sprehodu z vozičkom po vasi posedi pred domačo hišo in opazuje okolico. Po kosilu si ogleda televizijska poročila, vendar žal izjemno slabo sliši. Po popol- dan skem počitku nato redno spremlja pozna popoldanska poročila, po njih si zelo rada ogleda televizijski kviz Vem, Televizor so ji za stoti rojstni dan za darilo kupili nečaki. Z enim o d njih j e na praznovanju celo zaplesala. »Vse- me še zanima, zelo sem radovedna,«« se je pošalila. Tudi kakšen časopis .e prelista, najraje osms-nice. Politično in spSošno dogajanje torej spremlja. »Pri nas ne živimo slabo, če kdo hoče delati. Res je, da co nekaieri slabo plačani, vendar če ho češ delati, lahko preživiš,«« opaža. Ljudi takšne častitljive starosti se seveda povpraša po zdravju. »To je bolj slabo, staro siti primecno. Večine v takšnih letih sploh ni več na svetu, jaz pa še kar nekako rinem,«« je potožila. Treba je povedati, da posebnih težav ravno nima. Muči jo neuravnotežen krvni tlak, jemlje pa vsega skupaj tri tablete. Ko je bila mlada, je bila hudo bolna, na robu smrti. »Ne morem verjeti, da živim že? tako dolgo. Občasno razmišljam, da bi že rada umrla, vendar si nato mislim, da če živim tako dolgo, pa naj bo še malo, da bo 105 let,« je povedala napol v šali. Pravi, da bo z njo konec šele takrat, ko je ne bo nič več zanimalo. S Slavkom Šlandrom Po drugi svetovni vojni je bila nekaj let v službi, nato se je povsem posvetila možu, ostarelim staršem in domu. Rodila je tri otroke, vendar so vsi zaradi zapletov pri porodu umrli. Svojih sorodnikov se zelo rada spominja. V svo- ji družini v Zabukovici, pri Vipotnikovih, je imela štiri brate in sestre. Doma niso bili revni. Oče je po vrnitvi iz Amerike najprej delal v kamnolomu v Pirešici, nato do upokojitve kot mojster v elektrarni v Zabukovici. »Starša sta bila zelo skrbna. Doma smo imeli nekaj zemlje in prašička. Marsikatera družina je živela slabše,« se spominja. Veliko so hodili na Mrzlico, njen oče je šel zadnjič, ko je bil star že 81 let. Fanika Raček je bila na vrhu Mrzlice še, ko je bila stara 90 let, vendar ni prehodila celotne poti. Vipotnikova družina je bila vpeta v delavsko in komunistično gibanje. Njen brat Albin Vipotnik je bil na primer med drugim udeleženec ustanovnega sestanka Komunistične partije Slovenije na Čebinah ter tako imenovani spomeničar, to je partizanski prvoborec iz leta 1941. Med spomeničarji je bilo več njenih sorodnikov, tudi pokojni mož. Sodelovali so s Slavkom Šlandrom, poznejšim narodnim herojem. »Velikokrat je bil pri nas in tudi mi smo bili pri njem,« se ga spominja. Spominja se tudi, kako so leta 1929 skupaj odšli na Mrzlico v spremstvu politično nezaupljivih orožnikov. Tam je Šlander pel komunistično himno In-ternacionalo. Ko so ga orožniki hoteli prijeti, je bila Fanika Raček med tistimi, ki so ga zaščitili kot živi zid. »Bil je izjemno dober človek. Soseda mi je pripovedovala o tem, kaj se ji je pripetilo v zobozdravstveni ambulanti. Ko ga je vprašala za račun, ji je odvrnil, naj za ta denar raje otrokom kupi kruh,« se spominja Šlandro-vega plemenitega dejanja. V Auschwitzu Med drugo svetovno vojno je bila zaprta v taborišču Auschwitz. O tamkajšnjem strahotnem trpljenju in grozotah dolga povojna. leta ni moda govositi. »Auschwitz? Besede ne zadostujejo, da bi lahko predstavile, kako hudo trpljenje je bilo tam. Kdor tega sam in- doživel, težko verjame,«« je povedala o vsem, liar je Sam videla in doživela. »Iz Griž in Zabukovice nas je prišlo v to taborišče enaindvajset, vrnilo se nas je štirinajst,« se spominja. Največ je morala delati na poljih. »Dobili smo taboriščna oblačila. Čevlje so nam vzeli, na delo smo morali bosi hoditi kar dve uri daleč. Bosi smo morali hoditi vse do prvega novembra, ko je bilo že zelo mrzlo,« je povedala o delu taboriščnega trpljenja. Neki Laščanki so morali zaradi ozeblin prste odrezati. Račkova se spominja, da so zjutraj dobili za zajtrk zgolj čaj. »Opoldne smo dobili kakšno čorbo, po kateri je priplaval kakšen makaron ali fižol. Za večerjo, ko smo se vrnili z dela, smo dobili nekaj kruha in čaj. Nekaj kruha smo morali prihraniti za zjutraj, ko je bil na voljo le čaj,«« je povedala. Ponoči so jetniki e, ker s o kruh shranjevali, napadale številne miši in podgane. Pomagali so si na različne načine. Spomladi so taboriščnice skrivaj nabirale regrat insinatopripra-vile solato. »Bila je brez kisa in olja, vendor je bila takšna regratova solata zaradi lakote bolj dobra kot kadarkoli pozneje,«« je prepričana o taboriščni »poslastici«. Pa čeprav je bila neoprana, saj vode ni bilo. Živa pokopana »Če na de lu nisi kaj prav naredil, sr jih dobil z bi-kovko. Povedala vam bom o koloni, v kater- se je neka ženska onesvestila in pacUa na tla. Gestapovec ase je potegnil iz vrste, naj jo dvignem. Iz vrste načeloma ne bi smela, zato je ptišel moj paznik in me zato pretepel-«; se spo minja tip ljenja. Spet neka druga ženska, ki se je onesvestila, je bila živa p okopana. Sojelnice so jo po ukazu, da jo morajo pokopati, le rahlo pokrile z zemljo, da je lahko še dihala. »Ko je paznik opazil, da se je začela premikati, je nanjo naščuval krvoločnega psa, ki jo je raztrgal vpričo nas,« je videla. »Judi pa so še bolj gor plačali, kot smo mi,« se spominja grozot. Vojna kalvarija Fanike Račekse jezačelažev celjskem Starem piskru. »Nek celjski fant, Slovenec iz gestapa, mi je rekel,da še nikoli ni nikogar tako z veseljem tepel, kotbomene. Bila sem osem mesecev noseča. Drugi gestapovec jet nato pretepanje zaradi nosečnosti preprečil,«« je povedala o grozotah Starega piskra. Po drugi svetovni vojni je bila med drugim dolgo dejavna v zvezi borcev NOB in Rdečem križu. V človekoljubni organizaciji je bila dejavna vse do 9 5; leta, ko je prenehala h oditi na seje in pobirati članarino po hišah. BRANE JERANKO Račkova se še vedno precej zanima za svet okoli sebe. Veliko spremlja dnevnoinformativne oddaje. POGLED V ZGODOVINO 31 S tepkami in krompirjem se ni ukvarjala Ddr. Igor Grdina o habsburški vladarici Mariji Tereziji - V svojem času je bila nedvomno prva dama Evrope Marija Terezija ni bila razsve-tljenka, a njeni politiki in reformam lahko to oznako pripnemo brez omahovanja. Mati šestnajstih otrok v ljudskem spominu še vedno živi kot materinski lik pravične vladarice. Živela je prezgodaj, da bi bila zaslužna za gradnjo železnic, in tudi pri uveljavljanju krompirja v splošni kulinariki ni imela omembe vredne vloge. Še manj je storila za razmah sadjarstva ali celo tepkovih dreves, pravi Grdina. V novem veku se je z modernizacijo življenje vsake nove generacije samo po sebi nekoliko izboljšalo. Z Marijo Terezijo in njenim sinom Jožefom II. pa sta modernizacija in napredek postala državni zadevi. V 18. stoletju o kakršnikoli ženski enakopravnosti ne moremo govoriti. A vseeno ženske nikoli prej ne kasneje v zgodovini niso imele tako močnega političnega vpliva kot ravno v tem času. Zato Grdina ta čas označuje kar za žensko stoletje. »V Rusiji na primer je bilo pet vladaric - dve Katarini, dve Ani in Elizabeta. Friderik Pruski, ki je bil sicer njihov največji nasprotnik, je za Marijo Terezijo dejal, da imajo Habsburžani po dolgem času na čelu moža.« Vendar pa vladarsko žezlo za mlado prestolonaslednico še zdaleč ni bilo tako samoumevno, kot si danes radi predstavljamo. »Zadnja Karlova leta so bila mračna. Imel je same hčere, edini sin mu je umrl. Bolj kot ne vdan v usodo je lahko samo upal, da bodo evropski vladarji njegovi hčeri Mariji Tereziji dopustili zavladati habsburški dediščini. V karlinski dobi so pravzaprav do konca upali na čudež, da bo vladar kljub vsemu zapustil potomca moškega spola.« Trnova pot na prestol Habsburško kraljevo dinastijo je razjedala tipična vladarska degene-racija. Skoraj istočasno sta izumrli tako španska kot srednjeevropska linija. Karel II. je bil zadnji Habs-buržan na španskem prestolu. Umrl je brez potomcev, z ženo sta imela bolj ali manj iste prednike. Karel VI., oče Marije Terezije, je bil predviden kandidat za španski prestol. Španska nasledstvena vojna - prva svetovna vojna v zgodovini in ne zadnja v 18. stoletju - je na prestol postavila burbonskega vladarja. Ta vladarska linija je na španskem prestolu še danes. Potem ko je po kratkem vladanju brez potomcev umrl tudi Jožef I., ga je nasledil Karel VI. Največja težava je bila razdrobljenost njegovih dežel, v katerih je imel enkrat vlogo kralja, drugič nadvojvode, tretjič mejnega grofa, vojvode in tako naprej. Združevanje ozemelj pod eno krono in enotno oblast mu ni šlo preveč dobro od rok. Kako le, ko pa je imel na eni strani razvito in cvetočo Belgijo, na drugi še popolnoma zamočvirjen in redko naseljen Banat. Še preden je dobil prvega otroka, je pronicljivo uveljavil pragmatično sankcijo. Na prestolu nedeljive dežele naj bi po dednem redu - sin ali hči - vladal en človek. Ko je Karel VI. relativno mlad leta 1740 umrl brez moškega potomca, je ta listina na prestol postavila mlado in za vladanje povsem nepripravljeno Marijo Terezijo. Žena za »uspešnim« možem Marija Terezija je slabo obvladala nemščino, na vladanje, ki je bilo moška zadeva, se sploh ni spoznala. »Poročila se je s Francem I. Štefanom Lotarinškim, ki ga je imela zelo rada. Tudi on je imel rad njo, res pa ne samo nje. Kot vladar je bil povsem nesposoben in je izgubil celo svojo lastno pokrajino Lotarin- »Najmlajša hči Marije Terezije Marija Antonija se je v zgodovino zapisala z domnevno ciničnim izrekom, da naj ljudje jedo pecivo, če ni kruha. Zlobna interpretacija te izjave je tudi plod negativne propagande v času francoske revolucije. Francozi so bili tradicionalno protiavstrijsko nastrojeni in znana je njena žalostna usoda pod giljotino. V resnici Marija Antonija ni živela prav veliko drugače od svoje matere. Pretirano razkošje v tistem času tudi na dvorih ni bilo več v modi.« vorila ga je z dojenčkom v rokah in kdo bi lahko odrekel prošnjo materi, ki išče zaščito. Tako je Marija Terezija počasi, a zanesljivo utrjevala svoj položaj na mestu ene najmočnejših vladaric takratne Evrope. Pri združevanju in enotnem upravljanju svojih dežel je bila precej uspešnejša od svojega očeta. Obdala se je s pametnimi svetovalci in se učila od svojih sovražnikov. Pruski model upravljanja z uradniki se je namreč izkazal za zelo učinkovitega. Dotlej je deželo upravljalo plemstvo, kar je zagotavljalo izgube v blagajni. Na Ddr. Igor Grdina je na povabilo Knjižnice Šentjur tokrat odgrnil zgodovinsko tančico z obdobja legendarne habsburške vladarice Marije Terezije. (Foto: S. GABER) osvobodil. Kmetijska posest je ostala v pristojnosti fevdalca, ljudje osebno pa ne več. To je že napol izvedena francoska revolucija. Ena večjih senc v vladavini Marije Terezije je bila povsem nepotrebna sedemletna vojna za Šlezijo, ki je nikoli ni dobila. Sicer pa je dajala prednost diplomatom pred generali. Čeprav ni »Jožef II. je imel veselje z malenkostmi. Pomislil je na primer tudi na to, da morajo gospodinje rože na okenskih policah zavarovati s posebnim varovalom, in je to tudi uzakonil. Razmišljal je o tem, da mora uradnik opuščeno kaznovati, potrebno zaukazati in pomanjkljivo izboljšati. Njegova mati ni bila tako malenkostna in se s tako obstranskimi stvarmi ni ukvarjala.« Marija Terezija se je rodila 13. maja 1717 in umrla 29. novembra 1780. Vladala je od leta 1740 pa do smrti. gijo,« pripoveduje Grdina. »Zakon je bil relativno srečen predvsem po zaslugi Marije Terezije, ki je vse potrpela. Ne glede na to, kolikokrat je skočil čez plot, se je nazadnje vedno vrnil k njej. V vsem svojem življenju Franc Štefan ni napravil nič slavnega in karkoli je postal, je postal zaradi svoje soproge. Postal pa ni nič manj kot cesar.« Isto uro, ko je Marija Terezija postala avstrijska vladarica, je doživela tudi največjo krizo v karieri. Pragmatična sankcija je brez potrditve evropske aristokracije ostajala le mrtva črka na pergamentu. Njena vojska je bila šibka, blagajne so bile po izgubljenih bitkah s Turki prazne. Pruski in bavarski vladar sta po njenih deželah oprezala kot dva lačna jastreba. Marija Terezija je bila stara 23 let in se ni vdala. Krajnskem s tristo tisoč prebivalci so pridelali štiri milijone goldinarjev dolga. Na Koroškem je bilo prebivalcev še manj, dolga pa za dva milijona več. »Le kako se je lahko kdo domislil, da je rešitev v birokraciji,« se v šali sprašuje Grdina. »Če je za vsakim vogalom uradnik, je res hudo. Glede na to, da je bil v jožefinskem času za celotno šolstvo na Gorenjskem pristojen samo en človek, pa je bila stvar kar znosna.« Veljaš, kolikor znaš Marija Terezija je uveljavila številne reforme, ki so šle v smer državljanskih pravic. Vedno bolj je bilo jasno, da se fevdalni sistem ne splača več. Marija Terezija je normirala tlako, Jožef II. je podložnike osebno dobila avreole razsvetljene vladarice, je vzgojila razsvetljenega vladarja. Jožefinske reforme so bile precej bolj radikalne, res pa tudi večinoma neuspešne. Tektonski premiki njunih odločitev so vidni šele z zgodovinskim odmikom. To je bil čas, ko so se prvič v zgodovini lahko uveljavili ljudje po svojih sposobnostih, ne samo po rodbinskih priporočilih. Meritokracija je zamenjala aristokracijo. Žal pa je posluh za spremembe počasi izzvenel in filozofija »držite se starega, zakaj to je dobro« je monarhijo dokončno pripeljala v slepo ulico. Marija Terezija pa še danes ostaja legendarna vladarica in nekdanja prva dama Evrope. SAŠKA T. OCVIRK Foto: splet Mojstrica odnosov z javnostmi Leta 1741 je rodila prvega od šestnajstih otrok, Jožefa II. Kot vladarica ni imela nobenih izkušenj, imela pa je nekaj, čemur bi danes rekli dober občutek za odnose z javnostmi. Zelo nerada je potovala in večine svojih dežel ni nikoli obiskala. Boj za obstanek jo je prisilil, da je odpotovala v največjo od svojih dežel, na Ogrsko, in v današnji Bratislavi nagovorila tamkajšnje plemstvo. Nago- Da se ne bi nikoli več ponovila dinastična kriza iz časa njenega očeta, je Marija Terezija v zakonu s Francem I. Štefanom Lotarinškim rodila kar 16 otrok. 32 REPORTAŽA Radost moštva in strokovnega štaba. Za navijače, za Nenada in predvsem zase ... Z zmago v derbiju celjski rokometaši zaokrožili zelo dobro sezono Ob odločnih prijemih je popustil dres reprezentanta Žige Mlakarja. Tamše: »S svojim proračunom smo celo smešni v primerjavi z ekipami, ki jih omenjam. Toda imamo srce, občinstvo in vodstvo kluba, ki nam sledi. Dodatno delamo in garamo, da smo lahko enakovredni favoritom oziroma jih tu in tam tudi premagamo.« Veselico je bilo lažje izpeljati po slavju na parketu. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v tekmi zadnjega kroga končnice za prvaka ugnali Gorenje (29:28) in potrdili četrti zaporedni ter skupno 21. naslov državnih prvakov. Čeprav je bilo vse odločeno že po predzadnjem krogu, je za lokalni derbi ostalo dovolj »dinamita«. Po štirih golih naskoka se je zdelo, da celjska zmaga ni ogrožena. Gostje se niso predali in so v zadnji minuti izsilili prekršek v napadu. Sodnika Sok in Lah pa sta dosodila sedemmetrovko in razkačila velenjski tabor. Alem Toskić je po žgočem protestu celo prejel rdeči karton, a je po tekmi mirno pristopil do sodnikov. Za več kot polovico Po zapravljenem napadu Gorenja in zvoku sirene je Luka Žvižej žogo brcnil na tribuno med Florijane. To je bilo njegovo zadnje darilo celjskim navijačem, po najbrž labodjem spevu v celjskem dresu: »Sezono smo zaključili po željah. Veliko se nas je poslovilo od kluba, toda med nami ostaja prijateljstvo, ki pomeni več kot karkoli drugega.« Veliko ugibanj se je pojavilo, zakaj Žvižej ni podaljšal pogodbe: »Do dogovora ni prišlo. Ponudba kluba zame enostavno ni bila sprejemljiva. Pretiranega znižanja plače nisem želel in pričakoval. Ni zanemarljivo, če se pogodba zniža za 60 odstotkov. Sam sem ponudil znižanje za 40 odstotkov, a se nismo dogovorili.« Z možgani na »off« V celjski ekipi sta bila najbolj učinkovita Miha Zarabec z osmimi in Luka Žvižej s Sedmerica »bivših«. Z leve Luka Žvižej, Vid Poteko, Blaž Janc, Povilas Babarskas, Ivan Gajić, Miha Zarabec in Arthur Patrianova. Kristian Bečiri je svojim bivšim soigralcem zabil tri gole. Slednji so njegov dres pošteno raztegnili. šestimi goli. V trenutkih, ko se je Gorenje približevalo, je bil najbolj zbran Jaka Malus, ki ima toliko let kot Celje »zvezdic«, 21. Dosegel je zadnja celjska gola: »Morda se mi je res malo >odprlo<. Za vse tri lovorike v sezoni je seveda zaslužna celotna ekipa. V končnici zadnjega derbija nam je dejansko popustila zbranost. Če smo iskreni, smo dali možgane na >off< že po tekmi v Novem mestu, ko smo si z zmago zagotovili naslov. Kljub temu smo v petek strnili vrste, zaradi navijačev in nenazadnje tudi zaradi nas samih. Naša ekipa se prenavlja. Morda nas bo še kdo okrepil. Vsekakor obljubljamo trud za zmago na prav vsaki tekmi v prihodnji sezoni.« Delali čudeže »A se zavedate, kakšno srečo imate, da vas vodi naš Ve-lenjčan?« je vedno pogosteje mogoče slišati iz Šaleške doline. Trener celjskega moštva Branko Tamše je povlekel črto pod določenim obdob- jem: »Šest naslovov imam, no, šest in pol. Sliši se preprosto, a ni bilo enostavno. Bilo je zelo, zelo težko.« Nato je dodal: »Če se ozrem nazaj, menim, da smo v določenih obdobjih delali čudeže. Premagali smo aktualnega evropskega in aktualnega nemškega prvaka. V ligi prvakov smo osvojili devet točk, en gol nam je zmanjkal za napredovanje. S svojim proračunom smo celo smešni v primerjavi z ekipami, ki jih omenjam. Toda imamo srce, občinstvo in vodstvo kluba, ki nam sledi. Dodatno delamo in garamo, da smo lahko enakovredni favoritom oziroma jih tu in tam tudi premagamo. Prihaja svež veter. Imam idejo, katero pot bomo ubrali. Čas bo pokazal, če bo ustrezna.« Slovo od uspešne sezone je imelo v dvorani Zla-torog tudi humanitarno noto, saj so zbirali sredstva za nesrečnega nekdanjega slovenskega reprezentanta Nenada Stojakoviča. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Del izkupička od vstopnine je klub namenil Nenadu Stojakoviču, prav tako tudi denar od dražbe originalnih dresov celjskega kluba - od te se je nabralo 1.790 evrov. Objela sta se Luka Žvižej in Nenad Stojakovič, ki sta v sezoni 1999/2000 z »nizkoproračunskim« Trebnjem osvojila tretji mesti v državnem prvenstvu in pokalu RZS. Povsem levo je predsednik RK Celje Pivovarna Laško Bojan Cizej. Stojakovič še nima dovolj denarja za operacijo hrbtenice v Švici. Na pomoč bodo priskočili tudi Cinkarna in njeni delavci. V nedeljo (18.00) bo v Narodnem domu predstava novopečenega stand up komika, bivšega košarkarja Mihe Čmera, ob pomoči Uroša Periča. Celoten izkupiček bo namenjen za Stojakovičevo operacijo. REPORTAŽA 33 ■-■ - " i s. Občutek varnosti, tudi ko gre vse narobe GZ Šentjur, PGE Celje in policija so izvedle skupno taktično vajo Jezero 2017 Vroč sobotni dan, prešerno razpoloženje v avtomobilu, zaskrbljenost za volanom in trenutek nepazljivosti. V težko naložen tovornjak s hlodovino se je z ene strani zaletel osebni avtomobil s štirimi dekleti, na drugi strani je vanj trčil kombi z ilegalnimi prebežniki. Tretji vpleten avto se je po trčenju zvrnil v jezero. Več ljudi je ukle-ščila pločevina, nekaj jih je izginilo pod gladino jezera, skupina prebežnikov se je izgubila v bližnji gozd. Na alarm tako zastavljene vaje ob Slivniškem jezeru se je odzvalo približno 160 članov različnih zaščitno-reševalnih ekip. Kot je dejal vodja vaje, poveljnik GZ Šentjur Martin Cmok, lokacija ob jezeru ni bila izbrana naključno. »Žal smo prav tu gasilci v preteklih letih posredovali velikokrat. Dogajale so se prometne nesreče, ljudje so se utapljali, imeli smo primer samomora v jezeru. Večkrat so bili primeri tragični in zato smo tokratno skupno vajo organizirali prav na tem območju.« Na kraj dogodka so prišle ekipe vseh enajstih prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Šentjur in Dobje. Iz jezera so poškodovane potapljači reševali s pomočjo motornega čolna. Ekipa nujne medicinske pomoči je oskrbela poškodovane. Za piko na i so morali policisti v bližnjem gozdu izvesti še iskalno akcijo za izginulimi potniki. Helikopter je bil tokrat zadržan, zato so najbolj poškodovanega s težko dostopnega območja pripe- ljali s posebej prilagojenim osemkolesnim vozilom. Bistvo v sodelovanju in komunikaciji Kot je poudaril predsednik GZ Šentjur Janko Cerkvenik, je bistvo tokratne vaje spoznavanje dela različnih ekip in vzpostavljanje učinkovitega komuniciranja. Območje, kjer so tokrat umestili vajo, je namreč slabo pokrito s signalom mobilne telefonije. To je bila samo še dodatna oteževalna okoliščina v že tako zapleteni medsebojni koordinaciji različnih služb in ekip. Novinarske konference ob robu ene največjih taktičnih vaj v šentjurski občini so se poleg župana Marka Diacija udeležili še poveljnik GZ Slovenije Franci Petek, pomočnik komandirja PP Šentjur Simon Ve- ber in direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Kot je dejal slednji, je pomemben dejavnik takšne vaje tudi vključevanje javnosti. »Izredno pomembno je, da imajo ljudje občutek varnostni, tudi ko pride do izrednih razmer.« Zanimanje gledalcev tokrat na srečo povsem hipotetičnega in nenevarnega dogajanja na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru je bilo izjemno. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 34 DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Dobrote po slovensko Kje na našem območju pripravljajo dobrote, ki so si prislužile letošnja zlata priznanja in znake kakovosti? - Za kmetije je ocenjevanje kažipot Na Ptuju že dolga leta pripravljajo vsakoletno razstavo in ocenjevanje prehranskih izdelkov slovenskih kmetij z naslovom Dobrote slovenskih kmetij. To je osrednja slovenska razstava, kjer je predstavljeno vse najboljše, kar Slovenija in delno tudi zamejstvo trenutno premo-reta. »Budno oko opazi napredek, včasih pa tudi kakšen korak nazaj ...« je ob letošnji razstavi menil predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič. Ocenjevalnim komisijam dela seveda ne zmanjka. »Še pomembnejša je povratna informacija kmetijam, ki so na ocenjevanje in na vpogled dale svoje izdelke. Ocenjevanje je namreč vedno odlično orodje za napredek,« še meni predse- dnik zbornice. In kakšni so rezultati letošnje, že 28. razstave in ocenjevanja? V nadaljevanju lahko preberete, kdo vse z našega območja je prejel najvišja, zlata priznanja in znake kakovosti. BRANE JERANKO Foto: arhiv KGZS na Ptuju Za dobro delo sledijo priznanja . Kdo so prejemniki znakov kakovosti? Prejemniki priznanj, ki jim je uspelo, da so zadnja tri leta prejeli za svoj izdelek zlato priznanje, so prejeli znak kakovosti. V kategoriji sokov ga je za svoj bučni nektar prejela ekološka kmetija Potočnik - Poprask iz Skornega pri Šmartnem ob Paki. Med marmeladami ga je ta kmetija prejela tudi za bučno marmelado in še posebej za bučno marmelado s cimetom. Za brusnično marmelado je pri- padel kmetiji Rogar iz Podolševe pri Solčavi in za jagodni džem Ani Gričnik s Planine na Pohorju v občini Zreče. Gričnikova ga je prejela tudi za malinovo žganje. Med žganimi pijačami je znak kakovosti prejel tudi Simon Zajec iz Belovega v občini Laško in to za zeliščni liker ter za zeliščno žganje. Za sončnično olje (v kategoriji olj) je prejel znak kakovosti Danijel Žagar iz Dobriše vasi. Med žitnimi izdelki si je znak kakovosti prislužila Zdenka Orozel iz Laz v velenjski občini in to za ajdovo potico z orehovim nadevom ter za ajdove obročke. Sonja Polajžer Bele iz Svetega Jurija pri Rogatcu ga je prejela za pšenični polbeli kruh. Za konzervirano zelenjavo je znak kakovosti pripadel kmetiji Rakun iz Matk pri Preboldu (za pasteriziran česen) ter ekološki kmetiji Prodnik iz Juvanja pri Ljubnem (za vložene šparglje v kisu). Zlata vreden kruh pečejo tudi nekatere gospodinje na našem območju. Kdo je prejel letošnja zlata priznanja? Na letošnjem ocenjevanju konzervirane zelenjave in drugih pridelkov je prejela dve zlati priznanji kmetija Imperl iz Florjana pri Šoštanju. Prejela ju je za domačo pekočo omako in za kisle kumarice. Kmetija Rakun iz Matk pri Preboldu je prejela zlato za bučno prilogo z jabolki in ingverjem. Naša kmetija Benedikta Trdina iz Sotenskega pri Šentjurju ga je prejela za kislo repo. Na ocenjevanju čajev je prejel zlato priznanje čaj Gorska roža, ki ga je poslala v oceno zeliščna kmetija Gorska roža Špele Pogelšek s Pečice pri Podplatu. Zlato priznanje sta prejela tudi Milena Kozmus iz Paneč pri Jurkloštru (za zeliščni čaj popotnega meniha) in Karel Iršič iz Stenice pri Vitanju (za domačo zeliščno mešanico). Na ocenjevanju marmelad je prejela zlati priznanji Ana Gričnik s Planine v občini Zreče (za malinovo marmelado in jagodni džem). Jože Kovše iz Brega pri Zrečah je zlato prejel za nešpljevo marmelado, breskovo marmelado s sivko in marmelado aronije s cimetom, Marjeta Štiftar s kmetije Rogar iz Podolševe pri Solčavi ga je prejela za brusnično, Marija Kramer iz Šmihela nad Mozirjem za češpljevo, Milena Marolt iz Podveže pri Lučah za slivovo in malinovo, Štefan Kalšek iz Žič ga je prejel za slivovo, ekološka kmetija Potočnik-Poprask iz Skorne-ga pri Šmartnem ob Paki ga je prejela za bučno marmelado in bučno marmelado s cimetom, Jožica Gričnik iz Bo-harine za jagodno ter Suzana Ledinek Kramer iz Šmihela nad Mozirjem za češpljevo marmelado z jabolkom. Na ocenjevanju mesnih izdelkov je prejela zlati priznanji kmetija Senovršnik Janka Mazeja iz Belih Vod (za domačo salamo in domačo senovrško panceto) ter še po eno zlato priznanje Janko Senovršnik iz Belih Vod (za domač senovrški želodec), domačija Na Galovini Bojana Sešla iz Vizor pri Novi Cerkvi (za ovčjo salamo), Adolf La-znik iz Miklavža pri Taboru (za Grabnarjevo salamo), kmetija Podbornik iz Galicije (za čiki suho domačo klobaso), ekološka kmetija Prodnik iz Juvanja (za savinjski želodec) in kmetija Štravs iz Brdc nad Dobrno (za domačo Štravsovo salamo). Na ocenjevanju olj so prejeli zlato priznanje kmetija Ivanc iz Vrenske Gorce (za bučno olje), Vinko Zupanc iz Dobriše vasi (za sončnično ter še za bučno olje), Danijel Žagar iz Dobriše vasi (za sončnično olje) in Naša kmetija iz Sotenskega (za ko-nopljino olje). Na ocenjevanju sadjevcev sta prejela zlati priznanji Matjaž Lešnik iz Žič (za deser-tno ribezovo vino) in Karel Iršič iz Stenice (za ekološki sadjevec). Na ocenjevanju vin je dobil zlato priznanje Mihael Fajfar iz Slatine (za dišeči traminec - pozna trgatev). Na ocenjevanju žganih pijač so prejeli zlato priznanje Ana Gričnik iz Planine na Pohorju (za malinovo žganje), kmetija pri Pirman iz Vrbja pri Žalcu (za Pirma-nov tropinovc), Simon Zajec iz Belovega v občini Laško (za nešpljevo žganje ter še za zeliščno žganje), kmetija Ko-zole iz Podsrede (za višnjev liker, za murvin liker ter za orehov liker), kmetija na Galovini iz Vizor (za tepkovec) in Karel Iršič iz Stenice (za ekološko sadno žganje). Na ocenjevanju sokov so prejeli zlato priznanje ekološka kmetija Potočnik-Po-prask iz Skornega (za bučni nektar), Polona Ratajc iz Slovenskih Konjic (za aroni-to), kmetija Ivanc iz Vrenske Gorce (za rdeči grozdni sok in še za muškatek), kmetija Korunovo iz Čače vasi (za sok aronije) in Kmetijska zadruga Šaleška dolina (za sok jabolka in aronije). Med mlečnimi izdelki je prejela za različne vrste jogurtov tri zlata priznanja kmetija Ključevšek iz Poča-kovega ter dve zlati priznanji turistična kmetija Jelke Petek iz Tiroseka. Po eno zlato priznanje so prejeli kmetija pri Jeršetu iz Radegunde, kmetija Sinkovič iz Vrenske Gorce, sirarstvo Videc iz Vodruža ter kmetija Vreže z Vodenovega. Za sire je prejela dve zlati priznanji kmetija Krklec iz Prneka ter po eno zlato sirarna Flis iz Spodnjih Grušovelj, kmetija Ključev-šek iz Počakovega, kmetija pri Jeršetu iz Radegunde, ekološka kmetija Planko in Kleh iz Lekmarij ter sirarstvo Videc iz Vodruža. Za sladko skuto je prejel dve zlati priznanji Sašo Reberšak iz Osence pri Celju ter po eno zlato priznanje Urška Režek iz Kamenega in kmetija Žni-dar z Dolge Gore. Med žitnimi izdelki sta prejeli zlato priznanje za pšenični kruh Sonja Pola-jžer Bele iz Svetega Jurija in Alenka Zahrastnik iz Ja-gnjenice, za biskvitni šarkelj kmetija Polajžer iz Svetega Jurija, za buhteljne Elica Pa-vlič iz Ljubnice, za janeževe upognjence kmetija Herček iz Pristave pri Mestinju, za medenjake Antonija Govek iz Okonine ter za kekse Zdenka Orozel iz Laz ter ekološka kmetija Potočnik Poprask iz Skornega. Okusno in lepo na pogled KU LIN ARI KA/AKCIJA 35 EVINA X KUH'NA I Žar in brez žara... Hobotnica na dva načina Hobotnica na žaru Dve hobotnici, težki približno kilogram, sem najprej kuhala v vodi, začinjeni z lovorjevim listom, rožmarinom in s poprom. Hobotnici sem položila v krop in kuhala približno uro. Sicer naj bi veljalo pravilo, da se hobotnica kuha približno toliko časa, kolikor je težka, torej kilogramska eno uro. A če jo pred tem zamrznemo, kot sem to storila sama, čas kuhanja skrajšamo. Eno kuhano hobotnico sem nato razrezala in popekla na žaru. Rešetke sem predhodno premazala z olivnim oljem. Na 240 stopinjah Namig: vode, v kateri kuhamo hobotnico, nikoli ne solimo. Hobotnica je že precej slana, poleg tega v soli postane žilava. sem jo pekla približno tri do štiri minute na vsaki strani. Pečeno sem rahlo nakapljala z olivnim oljem in limoninim sokom. V tokratni številki nadaljujem in končujem maratonsko peko na žaru. Do zdaj sem spekla meso in ribe ter predvsem spoznala nekaj uporabnih nasvetov za peko. Za tretje nadaljevanje peke na žaru sem pripravila hobotnico. Uvrščamo jo med gla-vonožce, kjer se ji pridružujeta tudi sipa in ligenj. Vsi spadajo med mehkužce, kjer so tudi morski polži in ježi ter školjke. Med kuho hobotnic se mi je utrnila ideja, da bi je nekaj namesto za žar uporabila za solato. In kako zelo dobra ideja je to bila! Sicer je receptov za pripravo hobotnice v solati precej, vsaj toliko je tudi okusov. Sama sem improvizirala s sestavinami, ki sem jih imela pri roki, in vsekakor se bom za podobno improvizacijo odločila še kdaj. Hobotnica v solati Za solato sem kuhano hobotnico razrezala na manjše koščke in primešala razrezan paradižnik. Temu sem dodala še narezano šalotko in nekaj zdrobljenega česna. Solato sem nasolila, sestavine izdatno prelila z olivnim oljem, rahlo pokapala z limoninim sokom in na koncu vendarle dodala malo kisa. Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem tokrat položila dve kilogramski hobotnici, paradižnik, šalotko, limono, olivno olje, potrebovala pa sem še peteršilj in česen. Zaradi izrecne želje sem tik pred postrežbo dodala še ščepec nase-kljanega peteršilja. Čeprav ga sama posebno ne maram, so bili moji gosti navdušeni. preprosta, a hobotnica za kuho potrebuje svoj čas preveč hobotnice? Nikoli! Radio Celje vam pico pripelje In to tistim najbolj pridnim. V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo se odločili, da bomo vsak petek do konca junija razveselili kolektiv, ki se bo prijavil za nagradno igro. Okusne pice, ki jih bodo vsak teden spekli v Piceriji Verona v Celju, bomo po 10. uri dopoldan pripeljali v kolektiv, ki nas bo s svojo prijavo na naslovu radio@ nt-rc.si najbolj prepričal. Minuli petek je Eva razveselila kolektiv socialnih oskrbovalk v Domu ob Savinji. Vse informacije o nagradni igri najdete na naši spletni strani, prijavite pa se lahko vse do konca trajanja nagradne igre. Foto: SHERPA Ko pice pristanejo v Evinih rokah, je malica kolektiva na milost in nemilost prepuščena njej. A obljublja, da se bo kljub polnim ustom sline zadržala. Prvi grižljaj si je zaslužila Barbara Bučar, ki je svoj kolektiv takole prijavila za akcijo Radio Celje vam pico {pripelje: »Naše srce bije s srci drugih ljudi, predvsem pa smo predane starejšim in invalidom. Vedno na terenu, vedno samo nekam hitimo, a za malico včasih žal sploh ne poskrbimo. Vse imamo doma dva, a tistega našega skupnega imamo v neposredni bližini lepe reke Savinje.« Kot je pojasnila Barbara, delo kolektiva socialnih oskrbovalk v domu zahteva veliko natančnosti, strokovnosti in tudi potrpljenja. A delo v zdravstvu s starejšimi ima dodano vrednost - kolektiv socialnih oskrbovalk na domu lepša vsakdan ljudem v jeseni življenja. In občutek pomoči sočloveku je le eden od razlogov, zakaj 45-članski kolektiv vsak dan z veseljem odide v službo in z nasmeškom domov ob koncu delovnega dne. REPORTAŽA 37 jrkvi svetega Roka lila pravo kozjansko Toskano s trajnicami, ki ljubijo sonce in vročino, kot so sivka, origano, mačja meta, različne vrste žaj-blja, šipki, gavre, lan in trave. Na mestu, kjer je imela mama včasih zelenjavni vrt, je našla svoje mesto t. i. toskanska greda. Nada Vreže je iz približno 250 sadik pupšanov oblikovala trikotnike (ki spominjajo tudi na črko v - Vreže). »Te zasnove sem se lotila najprej s svinčnikom in papirjem, navdih pa sem dobila v francoskem parku Villandry. Tam imajo gredice zelenjave obrobljene s pupšani. Mama, ki je skrbela za zelenjavo, ni bila preveč navdušena, da bi v te trikotnike posadila zelenjavo, zato je za to poiskala drug prostor. Zdaj ko se soočamo s pupšanovo veščo, sem mami lahko hvaležna za njeno odločitev.« Namesto zelenjave je Nada v trikotnike zasajala trajnice. V toskanskem delu je že bila tudi urejena pohodna pot, ki jo je Nada želela urediti malo drugače. Zgolj s prestavitvijo pohodnih plošč in nasadom različnih vrst timija-na je nastala prava dišavna pot. Z roko v roki z naravo V Nadinem vrtu se izjemno dobro počuti tudi figa, ki rodi dvakrat letno. Prav posebna pa je zgodba o bodiki. »Mama je pred štiriinštiridesetimi leti očetu za rojstni dan podarila štiri sadike. Dve je posadila pred hišo ob orehu dve pa v spodnji del vrta, češ, ena se bo že prijela. Na veliko presenečenje so se prijele vse štiri, v vsakem >paru< pa sta združeni moška in ženska sadika. Najbrž ni naključje.« Tudi resnično prav poseben vrt na Kozjanskem ni naključje. In ni zgolj rezultat pridnih rok in bogatega znanja. Je predvsem sad globoke predanosti naravi. Ni rezultat zgolj načrtnega zasajevanja, marveč sad sodelovanja z naravo. Kako je drugače mogoče pojasniti, da se na primer gavra v vrtu za-seje sama, in to prav na nekem mestu, kjer se najbrž nobena druga rastlina ne bi počutila tako dobro? Verjetno bi marsikdo takšnega »vsiljivca« odstranil, ker natančno ta rastlina ni bila v njegovem saditvenem načrtu. Naša gostiteljica pa je gavro na tem mestu pustila. »Včasih narava sama najde najboljšo rešitev,« smeje pravi Nada Vreže. MARJETKA R. LESJAK Foto: SHERPA oleg lege upoštevala ar je bilo dobrega in Ha rasti, nekaj sem idstranila.« da ste posadili jsetimi leti. Drugi < Ta misel nobelove 7angari Mathai je »Name je močno vplivala Jelena de Belder, priznana dendrologinja in žlahtniteljica rastlin. Večkrat sem jo obiskala in bila pri njej na izpopolnjevanju. Vtisnila je pečat mojemu življenju in mi bila v navdih pri snovanju mojega vrta, ob njeni strokovnosti pa jo cenim tudi kot izredno plemenito in toplo osebo. Odprla mi je oči tudi glede manj znanega dejstva, da so užitni tudi številni cvetovi.« Za vrt Nade Vreže so značilni tudi izjemni razgledi na Zgornje Tinsko, Sljeme, Žusem, Rudenco, Vinski vrh, Svetino, Rifnik, Kum, Kalobje, Lisco in številne kozjanske hribčke, bogate s trto in topoli, ki spominjajo na Toskano. »Kot naj bi povedal Ivan Vreže, se je s Svetega Roka ob dobri vidljivosti videlo 72 cerkvic,« še dodaja Vrežetova. »Upoštevam, da sadim rastline, primerne za to izredno vročo in sončno lego, na kateri je moj vrt in ki jim tukaj ustreza. Če za neko bitje izbereš rastišče, ki mu ustreza, potem se lepše razvija.« V tem edinstvenem okrasnem vrtu boste našli vrtnice, ruj, zelnate in lesnate potonike, artičoko, ruski žaj-belj, šipke, milnico, različne vrte hermelike, sivke, mete, okrasno čebulo, brogovito, tulipanovec, šmarno hrušico, kitajsko plavico, lilije, svetlin, irise, metuljnik in številne druge zelene in pisane rastline. Rastline so v Nadinem vrtu tudi barvno razporejene. Nada Vreže rada ustvarja iz naravnih materialov, ki jih nabere v svojem vrtu ali okolici. Okrasni vrt Nade Vreže si lahko ogledate ob predhodni najavi na tel. št. 031 764 427 ali obiščete njeno spletno stran nadavreze.wordpress.com in FB-stran Čar vrta. 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev). UREDNIŠTVO ШП7Г muzejnovejšezgodovinelcelje OD odprti depoji Na poletnih sprehodih po mestu se ustavite ob mestnih izložbah in pokukajte v muzejske odprte depoje: • Odprti depo_2: Zbirka Westen-Emo, Prešernova ulica 15 • Odprti depo_3: Otroški vozički iz zbirke Otroško življenje, Glavni trg 18 • Odprti depo_4: Na valovih radia, Stanetova ulica 10 Odprti depo_1: Trgovina Železninar, Stanetova ulica 4, se je v preteklem letu umaknil novi trgovini Prejeli smo Društvo invalidov slavilo Proslavili in počastili smo trideset let aktivnega in uspešnega dela Društva invalidov Kalobje. Nekdanje sanje o samostojnosti so se uresničile, ko smo se krajani celotne Župnije Kalobje odločili za skupno pot v društvu in za prihodnost z vsemi pravicami. Praznovanje tridesetletnice obstoja društva se je moralo zaradi gradbene rekonstrukcije v središču Kalobja prestaviti v sosednjo župnijo in občino Dobje. Izredno lep program so izvedli učenci POŠ Kalobje pod vodstvom ravnateljice šole Marije Kukovič, za tem je sledila kronika društva, ki jo je prebral predsednik Društva invalidov Kalobje Drago Keše. Društvu je ob proslavi- tvi uspešnega in naprednega delovanja čestital župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je vsakega posebej pozdravil s stiskom roke in zaželel lepo prihodnost. Sledili sta iskreni voščili predstavnika Krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici Dušana Polenška ter predstavnika Krajevne skupnost Kalobje Ivana Šafrana, ki sta društvu zaželela uspešno pot v prihodnost. Nato sta sledila kosilo in druženje ob glasbi. VENČESLAV JAGER, Kalobje Profesor Rotar Po vojni je bil po šolah spet pouk v slovenskem jeziku. Med učenci so se znašli tudi mladi partizani in nekateri so v začetku sedli v klopi s pištolo za pasom. Nekoč se je eden celo spozabil in ko je dobil negativno oceno, je segel po orožju ter zapretil učitelju. Čez čas so se razme- re uredile in bojevniki so se morali, če niso znali, hočeš nočeš sprijazniti z enkami. Moj razrednik je bil na celjski gimnaziji profesor Rotar. Pripeljal nas je srečno do mature leta 1950, pri čemer se je domala z očetovsko skrbjo in toplino posvečal vsakemu posamezniku in nas bogatil s številnimi življenjskimi nauki. Zaupali smo mu vse mogoče težave, v katere smo zašli, on pa je z nasveti in ukrepi poiskal rešitve in nas nenehno spodbujal. Tudi če smo ušpičili kakšno hujšo, nas je zagovarjal in skušal tožnika prepričati, da ukor ni vselej primeren vzgojni ukrep. Od njegove biologije smo veliko odnesli. Nekoč je z izpraševanjem zašel v časovno stisko, zato mi je dejal, naj ga počakam pri izhodu na železniški postaji. Oba sva se vozila v šolo s savinjčanom, jaz iz Velenja, on iz Petrovč. Na poti po celjskih ulicah je bilo dovolj časa, da sva se na-klepetala. Časovno stisko je uspešno blažil tudi z drugimi vozači. Na maturi pa je storil nekaj nezaslišanega, zaradi česar bi bil zagotovo ob službo, če bi ga zasačili. Ko je videl, da enemu od naših sošolcev, ki je bil tudi sicer ves čas pri matematiki v škripcih, na pisnem delu ne bo uspelo, je stopil k odličnjakinji in ji dejal, naj napiše rešitve na listič. Odnesel ga je kandidatu in ta je na koncu uspešno končal šolanje. Brez težav je končal še študij in se celo povzpel med vodilne pri celjski pošti. Profesor Rotar si je pridobil na gimnaziji velik ugled tudi zaradi organizacijskih sposobnosti. Kasneje so ga izbrali za ravnateljevega pomočnika, čeprav se ga je držal madež, ker je bil, preden je postal šolnik, škofovski tajnik in je v tistem času vladalo med politiko in cerkvijo občutno nesoglasje. V najboljši luči se ga spominjajo mnoge generacije celjskih gimnazijcev in med njimi številni nekdanji dijaki iz Šaleške doline. Na obletnicah smo ga spraševali, kaj ga je gnalo, da je nastala zgodba o lističu. Dejal nam je, da neka neobvladljiva notranja sila, ki se ji ni mogel upreti. Najbrž je tudi profesor Rotar malo pripomogel, da sem se odločil za učiteljski poklic. Svojega vzornika sem skušal posnemati, a se zavedam, da mi je zmanjkalo kar nekaj stopnic. BOJAN GLAVAČ, Velenje Modri telefon Ogled cerkve Občanka se pritožuje, ker si ni mogla ogledati cerkve na Žusmu na Kozjanskem, kjer sta sicer v središču vasi dve cerkvi. Skupina petih pohodnikov si je namreč za prvi maj želela ogledati eno od omenjenih cerkva. Kot omenja občanka, je bilo ravno konec maše, vendar ji duhovnik ogleda cerkve ni omogočil. Škofija Celje odgovarja: »Cerkve so najprej seveda bogoslužni prostori, kraj molitve in obhajanja zakramentov. Ker je v naših cerkvah več ali manj umetniških del, jih je možno in priporočljivo spoznati ali občudovati tudi izven bogoslužja. Duhovnikom to priporočamo, pač glede na možnosti in čas. Pri tem je seveda treba upoštevati, da moramo to duhovno in kulturno dediščino varovati pred krajami, poškodovanjem ali onečaščenjem, kar se žal tudi večkrat zgodi. Zato cerkve zaklepamo in varujemo. Ker po župnijah ni na razpolago ljudi, ki bi bili na voljo vsak čas in bi lahko skrbeli za varnost in primerno dogajanje v sakralnem prostoru, to v glavnem počnejo duhovniki, kar pa ni njihovo prvenstveno delo. Vezani so na svoje redne ali izredne naloge in ne morejo biti vsak trenutek na razpolago za oglede in razlago cerkva, včasih tudi zaradi svojega zdravstvenega stanja. Veliko lažje je, če se za ogled cerkve prej najavite ali se ob srečanju z duhovnikom dogovorite, kdaj bi si bilo mogoče neko cerkev ogledati.« BRANE JERANKO Zadnji nakup v Tušu Akcijo vsa leta pripravljamo s podjetjem Tuš, ki ima vedno posluh za pomoč ranljivejšim. Anja Marjetic, vodja koorporativnega komuniciranja pri Tušu, poudarja, da so družbeno odgovorni in se strankam tudi na ta način zahvalijo za zaupanje. Preteklo sredo smo končali tradicionalno akcijo Do polnega vozička brez mošnjič-ka. V njej smo ob sredah nakupovali za tiste srečne izžrebance, ki so pridno pošiljali kupone v uredništvo in stiskali pesti za klic iz našega studia. Ekipa, ki je nakupovala brezplačno, je vedno z nestrpnostjo pričakovala, za koga se bo podila med Tuševimi policami in komu bo napolnila hladilnik. Da ženska nosi hlače, večkrat radi rečemo, smo pa v akciji dokazali tudi, da ženske tudi prednja-čijo pri nakupovanju. V dveh mesecih je le enkrat z nami nakupoval moški. No, lahko pri naši akciji. Prijetno smo se imeli in uspešno nakupovali tudi v tej sezoni. A najboljši nakup je bil vseeno zadnji. Ker je ključ uspeha in lepšega življenja v povezovanju, smo stopili v stik s Humanitarnim društvom Enostavno pomagam. Tudi letos smo naredili izjemo in ob zadnjem nakupu poleg z živili voziček napolnili še V zadnji akciji smo do vrha г novi tedniklllradioceljej pom pomagalo nekomu, ki je v stiski, ampak tudi vsem našim nakupovalcem, ki so bili izžrebani v akciji, polepšali kakšen trenutek ali dva. Tako kot so ga oni polepšali nam. In ste nam ga tudi vsi tisti, ki ste pridno pošiljali kupone in sodelovali v naši akciji. Če ni bilo sreče tokrat, bo pa naslednjič. Prelistajte Novi tednik in poslušajte Radio Celje - za vas pripravljamo še veliko akcij in nagradnih iger, ki bodo tako vam kot tudi nam privabile nasmeh na usta in veselje v srce. Za naslednjo sezono akcije Do polnega vozička brez mošnjička pa lahko nakupovalni seznam napišete že danes in ga varno hranite do takrat. SAŠKA PUKL Foto: SHERPA ZA ZDRAVJE 39 Da bodo zobki vaših otrok zdravi in lepi Razmišljanje o zdravi ustni higieni otroka se mora začeti zgodaj. Pravzaprav že v nosečnosti in pri njenem načrtovanju, ko bodoča mamica skrbi že za zdravje svoje ustne votline. Če še niste vedeli: zobje tu praktično ni možnosti, da so »privilegirani« v primerjavi s kostmi. »Kar se tiče primerne prehrane in pre-hranskih dodatkov je dobro vedeti, da si zobje >vzamejo svoje<. Zato v razvitem sve- z normalno prehrano mati ne bi dobila dovolj kalcija, fosforja, fluoridov in ostalih snovi, ki tvorijo trda zobna tkiva,« pravi Marta Tome, dr. dent. med., spec. V zadnjih petnajstih letih se je delež otrok z zdravimi zobmi na Celjskem zelo povečal, najbolj pri triletnikih »Kljub temu da z vsem znanjem, s preventivnimi postopki in z natančno ustno higieno kar nekaj mladih dočaka polnoletnost brez kariesa, plomb in izdrtih zob, lahko nezdrav način življenja pripelje do obolevnosti zob in obzobnih tkiv v odrasli dobi. Tako da se preventiva nikoli ne konča. Poleg tega je vedno cenejša kot zdravljenje in rehabilitacija, in sicer tako za državo kot za posameznikov žep,« dodaja zobozdravnica Marta Tome. otroškega in preventivnega zobozdravstva iz Zdravstvenega doma Celje. In še ena zanimivost. Če se otrok rodi vaginalno, so bakterije porodnega kanala prvi mikroorganizmi, ki naselijo njegovo ustno votlino. »Toda to so >dobre< bakterije. Ostale mi-kroprebivalce ust otrok dobi ob negi in ljubkovanju od najožjih družinskih članov. Če imajo ti zdravo ustno votlino in na primer ne kadijo, je to najboljša popotnica za otroka,« dodaja Tometova, ki nam je tokrat pomagala pri zobozdravstvenih nasvetih za mlade. SŠol Otroku, ki nikoli ni imel negativne ali boleče izkušnje z zobozdravnikom, nikoli - kadar ne uboga - starši ne bi smeli groziti z njim, vrtanjem ali zobno bolečino. Niti svojih morda negativnih izkušenj z zobno bolečino ali zdravljenjem pri zobozdravniku odrasli nikoli ne bi smeli razlagati pred otroki. S tem se namreč povečuje tudi njihov strah. Pot v odraslost z dobro zobozdravstveno preventivo Zobozdravstveni pregledi z individualnim svetovanjem staršem pri otrokovem prvem, drugem in tretjem letu. V četrtem razredu zobozdravstvena preventivna sestra sodeluje pri izvedbi naravoslovnega dneva. Obisk zobozdravstvenih preventivnih sester v vrtcu, ki učijo o zdravi prehrani, motivirajo za čiščenje zob in zmanjšujejo strah pred zobozdravnikom. Od drugega do petega razreda so otroci vključeni v tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Otroci od četrtega leta si vsakodnevno čistijo zobe v vrtcu, s čimer se učijo pravilne tehnike in razvijanja spretnosti. Toda to ne nadomesti jutranjega umivanja doma s starši. Kljub vsemu sta nujni vsakodnevna skrb staršev in pomoč pri umivanju približno do osmega leta, tudi zaradi izraščanja stalnih zob, posebno šestic. Dokler zgornji in spodnji zobje ne zrastejo v stik, se obloge na njih bolj nabirajo. Poleg tega zraste šestica v področje za vsemi mlečnimi zobmi, kjer zobna ščetka do takrat ni bila »vajena« čistiti. V osnovni in srednji šoli to znanje in veščine otroci le še nadgrajujejo. Približno vsaki dve leti so otroci vabljeni na sistematski pregled, v prvem razredu ponavadi s starši, kasneje jih pripelje učitelj. Ob pregledu zobozdravnik ugotavlja obolevnost zob in ustne votline, ustno higieno, sledi predavanje preventivne sestre z razgovorom in demonstracijo čiščenja zob. Kadar je treba, zobozdravnik tudi individualno napoti otroka s starši v preventivni kabinet. »Velika grožnja zdravemu načinu življenja in posledično tudi zdravi ustni higieni je prehranska industrija. Napitki in prigrizki, ki imajo visoko energijsko in nizko biološko vrednost, zdravju škodujejo, vendar so cenovno dostopni in zaradi tega tudi privlačni. »Stresen način prehranjevanja z nerednimi obroki in s številnimi vmesnimi prigrizki nezdrave hrane ali napitkov poleg premajhne telesne aktivnosti vodi v stresen odziv organizma. Ta se ob naraščajoči debelosti in porastu presnovnih bolezni pri otrocih lahko pokaže tudi kot slabše ustno zdravje.« »Čvrsta hrana, ki jo jemo umirjeno ob glavnih obrokih in jo moramo dobro zgristi in prežvečiti, povzroči, da se sprosti veliko vodene sline, kar pusti za sabo skoraj čista usta. Če želimo, da bo otrok res jedel s tekom in da ne bomo obroka pripravljali zaman, mora miniti dovolj časa od zadnjega obroka, in sicer brez vmesnih prigrizkov in napitkov.« »Ob primerni prehrani in vodi za žejo je dovolj, da si čistimo zobe dvakrat dnevno, zjutraj in zvečer. Ker hrana, posebno zelo kisla in sladka, zmehča sklenino, je priporočeno, da po jedi počakamo vsaj dvajset minut, preden začnemo mehansko odstranjevati obloge z zobno ščetko. Če hočemo izkoristiti še fluoride v zobni pasti, po čiščenju ustno votlino speremo le s požirkom vode in potem dvajset minut še ne jemo, saj v nasprotnem primeru večino fluoridov izplaknemo iz ust. Ščetka naj bo raje mehkejša kot pretrda.« V Celju že vrsto let poteka preventivni zobozdravstveni program, ki je bil leta 1997 v Buenos Airesu bil izbran kot najboljši in za katerega je takratna celjska pedontolo-ginja prim. Marta Škapin Križnar dobila prestižno nagrado mednarodnega združenja pediatričnih zobozdravnikov. Ob koncu že 33. tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani so ravno pretekli teden v Planetu Tuš najboljšim razredom dvajsetih sodelujočih šol podelili priznanja in nagrade. Akcija vsa ta leta traja v okviru preventivnega otroško-mladinskega zobozdravstvenega programa, in sicer v osnovnih šolah občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore. Namen tekmovanja je poleg spodbujanja skrbi za zobe pri otrocih tudi osveščanje staršev, da so otrokom za zgled. Akcija je tudi tokrat pokazala, da se otroci zavedajo prave ustne higiene, prav tako je pokazala, da šole z zdravstvenimi zavodi na področju preventive zelo dobro sodelujejo. (Foto: GrupA) 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Allan Hall in Michael Leidig: Dekle iz kleti Znameniti Teharčani (8) Franjo Štor (1854-1919) Dr. Franjo Štor (rojen leta 1854) je bil odvetnik, politik, narodni buditelj, ustanovitelj prvih teharskih društev in narodnjak s Teharij, ki je službeno deloval v Ljubljani. Aktivno je sodeloval v ljubljanskem političnem, kulturnem in društvenem življenju. Bil je član Narodne čitalnice v Ljubljani. V Ljubljani je bil izvoljen v čitalni-ški odbor predsednika in urednika Novic Janeza Bleiweisa, kjer je kot odbornik sodeloval v odseku za besedo in plese. Kot odbornik je bil tudi član ljubljanske šolske in narodno-obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. Kljub delu in družini v Ljubljani se je redno vračal na rodno Teharje, kjer je aktivno sodeloval v političnem in društvenem življenju. V času zaostrenih političnih in kulturnih bojev med slovensko in nemško stranjo je aktivno vodil slovensko politično propagando proti vedno večjemu nemškemu vplivu v teharski občini. Večkrat je bil govornik na teharskih političnih shodih in pomembnejših društvenih dogodkih ter sestankih. Bil je idejni vodja in podpornik nastanka prvih slovenskih društev na Teharjah. V času občinskih volitev na Teharjah med letoma 1895 in 1905 je zasedal mesto predsednika volilnih shodov za slovensko stran in vodil volilno kampanjo teharskih narodnjakov. Tako je na njegovo pobudo nastala teharska podružnica prvega slovenskega društva Družbe sv. Cirila in Metoda. Društvu je ob ustanovitvi namenil sto goldinarjev. Med drugim je bil slavnostni govornik ob odprtju društva januarja 1893 in na velikem političnem shodu leta 1905 na Teharjah, ko je tudi pripravil posmrtnico ob smrti hrvaškega škofa in zagovornika jugoslovanske ideje Josipa Juraja Strossmayerja. Na njegovo pobudo so večkrat razpravljali tudi o regulaciji Voglajne, kjer je sam Graščina Franja Štora s parkom na Teharjah, zdaj Mlinarjev Janez (hrani Železarski muzej Štore). podal tudi konkretne rešitve, med drugim tudi v štajerskem deželnem svetu. Leta 1905 je bil imenovan za krajevnega šolskega nadzornika v občini Teharje. Na Teharjah je bil posestnik in graščak, ki je imel tudi svojega kočijaža Matijo Valenčaka. Graščina na Teharjah, danes pod imenom Mlinarjev Janez, s parkom je bila nekoč last Franja Štora, ki jo je kupil leta 1904. V današnjem stanju jo www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje je pozidal in dogradil celjski podjetnik Ivan Majdič, sin Petra Majdiča. Franjo Štor je bil med drugim tudi pobudnik prižiganja kresov pri sv. Ani na predvečer 5. julija, ko sta godovala slovanska svetnika in apostola Ciril in Metod, po katerih je bilo poimenovano tudi prvo teharsko društvo. Bil je mecen in finančni podpornik različnih teharskih družbenih dogodkov in praznovanj. Za svoje politično delo v občini, razvoj in podpiranje slovenskih društev na Teharjah in za razvoj slovenske narodne zavesti ga je slovensko usmerjeno teharsko občinsko vodstvo predlagalo za častnega občana, za kar je bil imenovan na februarski občinski seji 1901. Umrl je 2. oktobra 1919 v Gradcu na Štajerskem. Se nadaljuje. MATEJ OCVIRK ALBUM S CELJSKEGA Pri kapucinskem mostu V svojem arhivu sem našla fotografijo s celjskim kapucinskim mostom v ozadju. Naenkrat so oživele zgodbe, povezane z njim ... Moje otroško prijateljevanje z Bojanom Novakom, dečkom na sliki. Bojana se spomnim kot zelo žalostnega dečka ... Bil je neskončno nesrečen, saj je v požaru izgubil nekajmesečno sestrico. Takrat, ko sva se fotografirala, leta 1952, je bil manjši od mene, zato je moral stopiti na grbino, da je bil na sliki videti večji. Fotografiral naju je gospod Pelikan, zato ima ta fotografija še poseben pomen. Družina Novak se je kmalu odselila na drug konec Slovenije, ker so bili zanjo spomini tukaj preboleči. Z Bojanom se nisva nikoli več srečala, čeprav smo imeli s starši občasne stike. In ti so mi povedali, da je zdaj skoraj za dve glavi večji od mene. Zdaj, ko držim to sliko v rokah, mi je jasno, zakaj se tako rada vzpenjam po 92. kapucinskih stopnicah do cerkve in zakaj mi ob pogledu na moje ljubo mesto Celje vedno nekaj manjka ... Manjka mi ta lesen kapucinski most, ki ga je poškodovala poplava 5. junija 1954 in je bil dokončno odstranjen leta 1957. Mogoče pa bo le kdaj dobil naslednika!? Prispevala: Mirjana Ste-blovnik (Celje) Foto: Josip Pelikan Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Tri tisoč dni ujetništva Prebivalci kraja Stras-shof an der Nordbahn, mesta v širši okolici Dunaja, na preteklost svojega kraja nikakor ne morejo biti ponosni. Najprej je bilo tam nacistično koncentracijsko taborišče za madžarske Jude, nato je svet pred desetletjem pretresla še tragedija Natasche Kampusch. Najprej: njen priimek zveni, kot da izvira od nekod iz Obsotelja ali s Kozjanskega, kjer Kampušev ne manjka. Pred približno letom smo lahko prebrali, da živi danes že tridesetletna ženska delno v hiši svojega ugrabitelja, mučitelja in tudi po sili razmer »prijatelja« Priklopi-la. Saj poznate njeno tragedijo ... Desetletno deklico je na poti v šolo ugrabil, nato je osem let preživela v ujetništvu v njegovi družinski hiši. Natašin primer je Avstrijo in ves ostali svet tako pretresel, da sta po njeni zgodbi nastala tako gledališko delo kot film. Iz ujetništva je Natascha zbežala med čiščenjem avtomobila, ko je njen ugrabitelj odgovarjal na telefonski klic. Čez nekaj ur je Priklopil storil samomor, in sicer je skočil pod vlak. In kakšni so bili odnosi med ugrabljenko in ugrabiteljem? »Odnosi niso nikoli bili preprosti, prav tako kot ni preprosto življenje,« sta zapisala avtorja knjige. »Zdelo se je, da je Natascha živela v okolju, ki ni ugodno vplivalo na njen zdrav razvoj; prepiri staršev, prepiri z mamo, mamina pogosta odsotnost ob večerih, nezadovoljstvo z mamino izbiro moških,« so raziskovalci ugotovili o tem zelo bistrem otroku. Eden od psihiatrov je ugotovil, da je bila navajena že od rosne mladosti trpeti in je znala to trpljenje tudi prenašati. In ugrabitelj? Zanimiva podrobnost: najboljši prijatelj ugrabiteljevega očeta, ki je bil Jud, je prvih šest let svojega življenja pod nacistično okupacijo preživel v kleti. Ugrabitelj Priklopil je bil že kot fant krut do živali. »Morda se je zaradi impo-tentnosti čutil odrezanega od življenja in oddaljenega od družbe, kar je bil zanj velik pritisk, ki ga je moral prenašati,« je zapisano v knjigi. Človek, ki se je najprej počutil kot žrtev, je nato postal storilec. Posebej zanimiv je odnos, ki je sčasoma nastal med ugrabljen-ko in ugrabiteljem. Že po naravi trmasta Natascha je postala v kleti ujetništva to še bolj. Povedala je, da je bila od ugrabitelja vedno močnejša. Najprej ji je Priklopil prinašal knjige klasičnih del mladinske literature, odkar je smela hoditi po hiši, še videokasete, nato je v kleti dobila še radio in televizor. Ugrabitelja Wol-fganga je začela ljubkovalno klicati Wolfi. Na televizijskem zaslonu sta včasih celo skupaj gledala reportaže o iskanju ugrabljene Kampuscheve. Iskanje izginule deklice se je nadaljevalo, vendar je policija zatajila tudi tam, kjer v nobenem primeru ne bi smela. Poleg tega je neka jasnovidka celo zelo podrobno opisala mesto, kjer je bila Natascha v ujetništvu, in njenega ugrabitelja. Priče so ju videvale na različnih javnih mestih. AN I fAU 1П M,TI iAU (_E|,J,C Velde iz UeU ZGODBA NATASCHE KAMPUSCH Skupaj sta odšla celo na izlet na neko oddaljeno smučišče in med vožnjo ju je celo ustavila policija. »In skrivnosti zagotovo obstajajo. Strokovnjaki in policija so sklepali, da je bil Priklo-pil eno ali drugo: pedofil ali nespolna oseba,« piše v knjigi. Nato se je zgodil velik pobeg, ki je vznemiril in še vznemirja ves svet. »Dekleta iz kleti ni bilo več, bitka za njeno dušo, njeno zgodbo, njen duh in njeno naklonjenost pa se je šele dobro začela,« opisujeta avtorja knjige. Ko je izvedela za Priklopilov samomor, je jokala, pred krsto je prižgala svečo. V letih ujetništva se je med njima razvil odnos, vreden še enega Dunajčana, Sigmunda Freuda. BRANE JERANKO Oba avtorja knjige o Nataschi Kampusch sta dolgoletna novinarja. Allan Hall je avtor več knjig, med njimi enciklopedije o zločinu, Michael Leidig je tudi ustanovitelj tiskovne agencije in treh avstrijskih časopisov. BRALCI POROČEVALCI 41 Kulinarično zlato v Kranjski Gori Za zaključek Kulinaričnega festivala je bila večerja štirih šefov. Kuhali in ustvarjali so Italijan Luca Gioi-ello, Makedonec Nikola Miškovski, Dragan Šljivič iz Bosne in Hercegovine ter Slovenec Robert Kristan. Z veseljem so se postavili pred objektiv skupaj s Klavdijo Simler, ki je ena redkih ljubiteljskih mojstric, ki uspeva tudi na velikih tekmovanjih. Med 8. in 10. majem je bil v Krajnski Gori 2. mednarodni Kulinarični festival. S svojimi stvaritvami so se predstavili tuji in domači šefi, med njimi tudi ljubiteljska slaščičarka Klavdija Simler s Planine pri Sevnici. Štiriinpetdeset tekmovalk in tekmovalcev iz šestih držav - Italije, Ukrajine, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije - se je v dveh tekmovalnih dneh pomerilo v štirih kategorijah. V kategoriji A1 je posamezen tekmovalec na moderen način pripravil interpretacijo nacionalne jedi države, ki jo je predstavljal, v katego- riji A2 pa je sledila priprava jedi na moderen način. Med vsemi kuharji se je po oceni strokovne žirije festivala najbolje izkazal Dragan Šljivić iz Bosne in Hercegovine. Poleg tega so se mojstri vihtenja kuhalnic pomerili še v artistiki B2 in slaščičarstvu B1. Tekmovalci so pokazali, kaj vse se da narediti iz testa, sladkorja, čokolade, sadja in sira. Pri tem je sodelovala tudi Klavdija Simler, ki je žirijo prepričala s svoji sliko Kvadrat in krog, kocka in krogla v sožitju z barokom. Sliko je naredila iz sladkorne mase, modelir-ne čokolade in 22-karatnega zlata. Za izdelavo slike je pora- bila kar pol leta, saj je morala izrazito rezbarsko in slikarsko delo izdelati iz povsem užitnih sestavin. Kot je povedala, je bilo najtežje najti živila, ki so po strukturi in delovanju podobna kredi, lepilu za zlato, lesu in podobno. Da je motiv še bolj zapleten, je dodala lik kroga, ki mu je s pomočjo senčenja pričarala globino in tako nastalo kroglo. Rdečo je uporabila namerno, da gledalcu preusmeri pogled na navidezno kocko. Za slikarski del slike je uporabila različno mo-delirno čokolado in senčenje z jedilnimi barvami. Za izdelek je prejela zlato medaljo. OS Pomen rokopisa v sodobnem življenju S pisanjem razglednic, sporočil in stenčasa so dijaki Gimnazije Celje - Center sodelovali v osrednji akciji letošnjega Tedna vseživljenj-skega učenja, ki se je začela 17. maja. Takrat je dijakom predavala slovenska grafolo-ginja mag. Marijana Jazbec, pobudnica vseslovenske akcije Radi pišemo z roko, ki poteka v okviru Andrago-škega centra Slovenije. Celjski dijaki so ves teden razmišljali o vlogi pisave kot nosilke spomina človeštva, njenem razvoju, a tudi o razvoju informacijske tehnologije, ki je s prevladujočo uporabo računalnika privedla do zmanjšanja motoričnih spretnosti, ki jih razvijamo ravno s pisanjem z roko. Vzporedno z akcijo, ki jo je koordiniral 1.č-razred z razredničarko Danijelo Ma- rolt, so dijaki pripravili tudi razstavo rokopisov nekaterih znanih Slovencev (Pie Zemljič, Marka Mandiča, dr. Blaža Koritnika, Maria Galu-niča, Renata Jenčka, Tončka Kregarja ...). Ustvarjali so tudi svoje rokopise, s katerimi so sproti dopolnjevali razstavo. Mnogo dijakov je priznalo, da sta jim v obdobju oblikovanja idej papir in svinčnik nepogrešljiva pripomočka, za druge pa pisanje z roko postaja že kar ogrožena veščina. Uspešnost akcije in navdušenje dijakov sta bila tudi povod, da bo šola raziskovanje rokopisov in spodbujanje ročnih spretnosti ter pisanja na roko aktivno vpletla tudi v shemo številnih šolskih in obšolskih aktivnosti v prihodnjih letih. GD I Energija prihodnosti (t (m 080 22 04 ^ Pon.-pEt.: 7:00-17:DD J Vaš zakaj |Ц naš zato. Vsak ponedeljek Iščemo ob 12.15. Ш odgovore na Лш vprašanja poslušalcev. WWvwwftf* raira 05 4225148 radio@nt-re.si PreSerncva 19, 3000 Ceije Čestitamo varuhom narave! Kupcem ECE smo v letu 2Q16 dobavili več kot 790 GWh električne energije iz slovenskih obnovljivih virov. 5 skupnimi močmi smo razbremenili naše okolje in prispevali k varovanju narave. Vsak kupec ECE lahko svoj osebni prispevek preveri na spletni strani ece.si, od koder lahko tudi prenese svoje EKO-potrdilo, s katerim sodeluje v žrebanju za ELEKTRIČNO KOLO. Več na ece.si. SKUPAJ SMO PRIHRANILI CO kar je primerljivo ali z obremenitvijo 396.427 ton s76.093 razdaljami 454.785 dreves, emisij ogljikovega dioksida z avtomobilom okoli ekvatorja ki bi v 40 letih absorbirala količine emisij CO, (S) info@ece.si www.ece.si Metodologija: izračun C02 upošteva D,50 kg skupnih preostalih izpustov C02 na 1 kWh električne energije. Število prevoženih kilometrov upošteva količino povprečnih emisij C02 osebnih vozil v obsegu 13Q g na kilometer. Število dreves temelji na predpostavki, da povprečno drevo v obdobju 4D let absorbira 880 kg C02. ECE, d.0.0., Vninčeva 2 a, 3000 Celje Sestava primarnih vi rov za mala podjetja in 87J% gospodinjstva vodna * r energija (2015) — 6,7% blomasa Sestava primarnih virov za velika, srednja in mala L 5,9% sonce 0,1% bioplin gospodinjstva (2015) 42 BRALCI POROČEVALCI J h i I Z mednarodnega tek Predstavitev v Evropski vasi V torek, 10. maja, se je Krekov trg v Celju prelevil v pravo malo Evropo. Otroci in mladi iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol Savinjske regije so trg za en dan spremenili v evropsko vas. Mlade Evropejke in Evropejce je ob tej priložnosti pozdravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in podprl projekt Evropska vas ter izobraževanje in sodelovanje mladih ob spoznavanju bogastva Evrope. Tristo mladih iz 22 šol iz Celja in regije, šestih srednjih šol in Vrtca Zarja Celje je pričaralo vse lepote Evrope na enem mestu. Poskrbeli so tudi za bogat kulturni program, vsaka šola pa je s svojim nastopom predstavila posamezno evropsko državo. Posamezne stojnice so zajele kulturni utrip in simbole posameznih evropskih držav. Učenci so ob tem predstavljali lastnoročno izdelan promocijski material, kot so zastave, spominki, kulturne znamenitosti. Ob tem so obiskovalce razvajali s pestro kulinariko z vseh vetrov. OŠ Polzela je sodelovala s predstavitvijo Belgije. Celo leto smo učenci oddelkov podalj šanega bivanja raziskovali to zanimivo državo, se o njej veliko pogovarjali, ustvarjali, medrazredno prehajali in obiskovali knjižnico. Na prireditvi so učenke interesne dejavnosti folklora pod mentorstvom učiteljice Helene Lah odplesale tradicionalni belgijski ples, Zala Sevčnikar, učenka tretjega razreda, pa je odlično zapela evrovizijsko belgijsko pesem J'aime la vie izvajalke Sandre Kim in prejela zares bučen aplavz ter številne pohvale. Bravo, Zala. Našo stojnico je z igranjem na saksofon popestril še učenec Bernard Kužnik in tako privabil veliko obiskovalcev. TANJA SADNIK, koordinatorica projekta v OŠ Polzela Mercator deli svoje znanje z lokalnimi dobavitelji na Akademiji Radi imamo domače Mercator in Zadružna zveza Slovenija sta v sklopu projekta Akademija Radi imamo domače v začetku junija obiskala Petrovče. Šesto od skupno devetih srečanj, ki povezujejo obstoječe in nove dobavitelje ter so namenjena izobraževanju in druženju trgovca z lokalnimi pridelovalci in proizvajalci, je gostila Hmezad kmetijska zadruga Petrovče. Srečanje je otvoril predse- zagotoviti čim krajšo pot do zagotavljajo osnovno infrastruk- polic. Zadruge so pomemben del podeželja in prehranskih verig. Prek njih poteka kar tri četrtine odkupa in prodaje slovenske hrane, ki se pridela na kmetijah. Nemalokrat so zadruge tiste, ki dnik nadzornega odbora HKZ Petrovče Ivan Oset in predstavil delovanje zadruge, ki že 15 let uspešno sodeluje z Merca-torjem. V projekt Radi imamo domače se je zadruga vključila, ker želi svojim proizvajalcem turo za oskrbo, odkup in prodajo pridelkov kot tudi širše storitve in celo kulturno dogajanje. Vedno večji pomen pridobivajo posamezni lokalni pridelovalci, ki na podlagi tesnega sodelovanja z Mercatorjem uvrščajo svoje izdelke na trgovinske police označene z rdečim srčkom Radi imamo domače. Dokaz dobrega sodelovanja Na Mercatorjeve police je uspelo priti tudi izdelkom s Kmetije Podpečan, kar je dokaz dobre prakse med domačimi dobavitelji. »Za male predelovalce, kot smo mi, je »fair play« glavno pravilo sodelovanja z večjimi trgovci. Sodelovanje z Mercatorjem nam omogoča odkup večjih količin in tudi plačilo ob roku. Takšen odnos zelo cenimo. Tudi promocije naših izdelkov, kot jo je za nas opravil Mercator, sami ne bi zmogli. Ob tem želim izpostaviti, da je treba enako spodbujati vse domače dobavitelje. Verjamem, da tudi večji proizvajalci uporabljajo domače surovine in pomembno prispevajo k domači oskrbi,« je na dogodku poudarila Martina Podpečan. Težava, ki jo zaznava, je pomanjkanje medsebojnega spoštovanja, razumevanja in povezovalnega duha. Verjame, da bi z dobronamernim razmišljanjem in delom s srcem doprinesli k večjemu uspehu vseh slovenskih proizvajalcev. Pomen skupnega prizadevanja, ki je viden v prisotnosti izdelkov na trgovinskih policah, je v svojem nagovoru izpostavila tudi Helena Slemenjak, vodja maloprodajnega območja v Mercatorju. Dodala je, da imajo vsi skupen cilj ponuditi slovenskim potrošnikom kakovostno domačo lokalno hrano. Akademija Radi imamo domače daje velik poudarek mreže-nju in neformalnemu druženju. Hkrati pa predstavlja vir uporabnega znanja s področja dobave, posebej o črtnih kodah in deklaracijah. To znanje je z udeleženci delila dr. Tatjana Vrščaj Vodo-šek, vodja službe varne hrane in interne kontrole v Mercatorju. Razširjena ponudba domačih izdelkov slovenskih zadrug, lokalnih kmetij in manjših lokalnih proizvajalcev, označena z rdečim srčkom Radi imamo domače, pomeni nadgradnjo Mercatorjeve ponudbe Iz domačih krajev. Z njo je Mercator leta 2012 kot prvi med trgovci v Sloveniji pričel stalno promovirati pridelke slovenskih kmetov. V naboru slovenskih dobrot v Mercatorju je danes že okrog 900 vrst domačih izdelkov več kot 20 slovenskih zadrug, ki združujejo na stotine kmetovalcev, ter 100 lokalnih kmetovalcev in proizvajalcev. Promocijsko besedilo Foto: Marko Vitas BRALCI POROČEVALCI 43 movanja dvojno zlato Bralna značka v OŠ Vransko-Tabor Odlični v kemiji Dijaki I. gimnazije v Celju so na državnem tekmovanju iz kemije za Preglove plakete dosegli izvrstne uvrstitve: Beno Učakar je prejel zlato priznanje, medtem ko so bili srebrni Ana-marija Mežnar, Ana Opalič, Gregor Gros, Jan Škruba in Domen Goste. Tekmovanje je bilo 6. maja v Ljubljani. NP, foto: Jože Petrak Zajc Akademski pevski zbor Rista Savina od leta 2013 združuje amatersko ekipo pevcev nemirnega duha, ljubitelje kulture in doslednega izvajanja zborovskih partitur. Glavna usmeritev zbora so slovenski glasbeni in besedilni motivi. Dobro vzdušje, strokovno delo in marljivost izkazujejo odlične odrske rezultate. Občasno se zbor pomeri na tekmovanjih in izpostavi mnenju strokovne komisije. Pevci so se v soboto, 20. maja, z dirigentom Petrom Novakom Smoličem odpravili na 2. mednarodno tekmovanje Aurora cantat v Karlovac na Hrvaškem. Med 39 zbori iz petih držav se je APZ Rista Savina pred mednarodno komisijo pomeril v dveh kategorijah, umetni in ljudski pesmi. V obeh je prejel zlato odličje. Zlati odlikovanji s Hrvaške nista edini, saj je zbor uspešno tekmoval že leta 2015 v Budimpešti na Madžarskem. Tam je z mednarodnega tekmovanja in s festivala Meeting music domov prinesel zlato priznanje v prostem programu. Vložen trud se torej obrestuje. Dodatno motivirana in zadovoljna ekipa pevcev nadaljuje pomladno koncertno sezono. Zbor napoveduje zanimiv in drugačen letni koncert v juniju in še nekaj drugih nastopov v domačem okolju. BO V OŠ Vransko-Tabor smo imeli podelitev bralne značke v petek, 21. aprila. Podelitve se je udeležila pesnica Barbara Gregorič Gorenc. Pesnica je na zanimiv način predstavila več svojih pesmi, hkrati pa je odgovarjala na vprašanja voditeljice prireditve. Avtorica je povedala, da so ji vse zbirke kot lastni otroci, najraje pa še danes vzame v roke zbirko Lena luna. Prav tako je zanjo mladost vedno nekaj posebnega, v vseh časih je za odraščajočega človeka težavna, saj se srečuje s težavami, ki so v določenem trenutku najpomembnejše. Ob branju pesniških zbirk avtorice so mladi ustvarjali tudi lastne pesmi. Najboljše so predstavili na podelitvi in jih bomo izdali v priložnostni pesniški zbirki. Posebej so se potrudili četrtošolci v POŠ Tabor, ki so naredili svojo zbirko, jo na poseben način zvili in podarili avtorici v zahvalo za obisk. Bralno značko je opravilo več kot 90 odstotkov vseh učencev od prvega do petega razreda in več kot 70 odstotkov od šestega do devetega razreda. Povedati je treba, da se število značkarjev na predmetni stopnji povečuje, da nekateri berejo celo »za nazaj«, skratka branje spet postaja vrednota. Na prireditvi so nastopili tudi člani otroškega zbora pod vodstvom zborovodje Danijele Jeršič, prireditev pa sta povezovali Vanesa Stanko iz POŠ Tabor in Lucija Klemen iz OŠ Vransko, s svojimi pesmicami pa so nastopili mnogi učenci obeh šol. Pesnica Barbara Gregorič Gorenc je bila navdušena, ker namenjamo takšno pozornost podelitvi bralne značke, saj se je podelitve priznaj poleg vseh mentorjev udeležila tudi ravnateljica Majda Pikl, ki je poudarila pomen branja na vseh stopnjah in zaželela, da prvošolci ostanejo bralci vso osnovno šolo, devetošolcem pa je svetovala, naj bo knjiga njihova prijateljica tudi v srednji šoli. MARIJA ZAVRŠNIK Tkanje prijateljskih vezi med društvi Kaj je sreča? Ali to pomeni imeti denar, lep avto ...? Različen pogled imamo na bogastvo. Za nas je bogastvo biti zdrav ob svoji družini in svojih dragih, ob prijateljih, ki jih radi obiščemo, se z njimi družimo in doživimo kaj lepega. In doživeli smo lep in prijeten dan ob bogatih - srčnih in srečnih ljudeh. Z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Celje smo pripravili pekarsko delavnico s prav posebnim namenom - da bi pomagali in se kaj naučili. V dobrodelnem teku na Špici so sodelovali tudi nekateri naši člani, člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje pa so pripravili stojnico s predstavitvijo. Odločili smo se, da se bomo družili in si polepšali dan ob peki peciva ter se drug od drugega kaj naučili. Zjutraj so nas lepo sprejele tajnica Vesna in članici Jana ter Sanja, ki jima ni dano, da bi videli lepote sveta. Imata pa mnogo darov, čutov, ki jima pomagajo, da samostojno živita. V kuhinji se znajdeta celo bolje kot mi, ki vidimo. Pravi gospodinji sta, z ogromno znanja o kulinariki. Po receptu Janine mame smo pripravili kekse, ki jih je Sanja spretno izdelovala s strojčkom, ki je malo ponagajal. A Sanja se ni dala. S svojo vztrajnostjo je kar hitro zmanjkalo testa in Jana je pripravila še eno maso. Midve z Olgo pa sva se odločili, da bova pripravili potico. In res, uspela nama je, da smo bili z videzom prav zadovoljni. Sanja in Jana sta potice potipali in pohvalili izdelek. Treba jo je bilo poskusiti in vsi smo bile zelo veseli in zadovoljni, da je okusna. Naključje je bilo, da so v društvu slepih in slabovidnih imeli obisk, nadzor iz Ljubljane. Tudi člani nadzora so bili navdušeni nad izdelki, ki smo jih skupaj pripravili. Sodelovanje med društvi nam veliko pomeni in člani nadzora so bili nad sodelovanjem navdušeni. Delavnica, ki smo jo pripravili, nam je vsem bila v veliko veselje in z izdelki so se lahko posladkali tisti, ki so se udeležili dobrodelnega teka in hoje na Špici. Hvala tajnici Vesni in predsedniku Ediju, da smo se smeli družiti in preživeti dan s srčnimi ljudmi. Hvala, dragi Jana in Sanja, ob vaju smo se odlično počutili in veliko naučili. Hvala, draga naša Olga in Gorazd, da smo obogatili mozaik druženja s prijatelji, ki ga bomo gradili še naprej. DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje TlNKARNA www.cinkarna.si Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskiMi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicah*; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah. / • ■ i ( * t» " Rdeča sadna pršica Hmeljeva pepelovka Oidij vinske trte (Panonyhus ulmi) ' - (Sphaerotheca humuli) /■ J (Uiicinula necator)' AGRQ NASVETI 051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik) Pepelasta plesen jablan -(Podosphaera leucotricha) 44 VRTNARIMO Pn^nihL Ko trava (ne) raste Priznam, vrtnarstvo v kakršnikoli obliki ni moje področje. Kot ste pred časom na teh straneh že lahko prebrali, je pri meni še kaktus obupal. Tako je bila odločitev, kako na novo urediti okolico hiše, na dlani. Kaj veliko drugega kot kakšna živa meja, ki razen občasnega frizi-ranja skrbi sama zase, in lepa travc'a, pri meni ne pride v poštev. Potem ko smo skoraj leto živeli na gradbišču, sem na pomlad komaj čakala, da se bomo lotili ureditve zelenice. Seveda stvar ni bila tako preprosta, saj je bilo treba precej terena uravnati, za kar smo potrebovali mojstre, ki znajo upravljati z velikimi strojnimi pošastmi. In ti mojstri se na dogovorjene roke požvižgajo. In tako je najboljše obdobje za sajenje trave že skoraj minilo, ko so se stvari končno premaknile z mrtve točke. Seveda zgolj uravnana zemlja še ni »garant« za lepo travo, zato tudi pri semenih nismo posebej varčevali. Na deklaraciji so obljubljali gosto in trpežno travnato preprogo. Da bi ta res zrasla, smo semena sejali precej bolj na gosto, kot je predpisano. Posejano travc'o smo nato skladno z navodili dobro povaljali in prekrili. In ker se nas je prve dni dež izogibal, smo jo vsak večer še dobro zalili. Ko je bil že čas, da bi vsaj sem in tja opazili kaj zelenega, smo razočarano ugotavljali, kje smo ga polomili. Po kakšnem tednu je sredi ničesar zažarel zeleni otok. Veseli kot majhni otroci smo si ga ogledovali. Mogoče bomo pa vendarle lahko še letos peljali kosilnico na sprehod. No, do danes je še nismo, se pa zeleni otoček počasi širi. A na naše veliko začudenje je na delih namesto trave pognalo zelenje, ki bolj spominja na solato kot na karkoli drugega. In tako je v teh dneh padla še ena družinska odločitev -tega dela ne bomo skušali ponovno ozeleniti. Očitno nam tudi zel sporoča, da bo bolje, če tam postavimo bazen. Prihaja dolgo vroče poletje Poskrbite za svoje balkonske cvetlice že danes V zadnjih dneh so dnevne temperature dosegle 30 stopinj Celzija. To je čas, ko postane eno najbolj pomembnih vsakodnevnih opravil zalivanje balkonskih rastlin. Ker rastejo v koritih in posodah, kjer je zaloga vode omejena, potrebujejo redno oskrbo z vodo. Če se rože preveč izsušijo in ovenijo, izgubijo tudi cvetove, ki jih le s težavo nadomestijo. Pogosto se tudi zgodi, da cvetlice preveč zalivamo in s tem povzročimo razvoj koreninskih bolezni. Pri zalivanju moramo paziti na pravilno temperaturo vode. »Zalivamo le z vodo, ki si jo predhodno nalijemo v sod, saj je potem toplejša kot natočena neposredno iz pipe. Če zalivamo s hladno vodo, rastlina doživi šok, kar vpliva zaviralno na njen razvoj. Med zalivanjem ne močimo listov, saj kapljice na listih lahko povzročijo listni ožig,« pravi vrtnarski mojster Tomo Toplak iz Vrtnarije Toplak v Celju. V vročih dneh rastline zalivamo zgodaj zju- traj. Jutranje zalivanje je boljše kot večerno, ker se sicer čez noč vlaga dlje drži pod listi, kar lahko privede do glivičnih bolezni rastlin. S težavami glede zalivanja se srečujemo tudi, ko gremo na dopust. »Ko se vrnemo, ugotovimo, da so rastline suhe ali pa nam plavajo v preveč zalitih koritih. Takšno izkušnjo sem imel tudi sam, zato sem začel razmišljati o ureditvi zali-valnega sistema za balkonske rastline,« pripoveduje Toplak. Avtomatski sistem, ki posnema naravo Kapljalnik Blumat je inteligenten zalivalni sistem, ki omogoča, da rastline same skrbijo zase. »Rastline v rastni dobi zaliva samo s tolikšno količino vode, kot jo dejansko potrebujejo. Samouravnalni senzor uporablja tlak vode za krmiljenje počasnega kaplja- nja, in sicer brez elektrike ali uporabe avtomatskih stikal.« Toplakov namakalni sistem za balkonske rastline oskrbuje rastline s kapljanjem vode skozi tanke cevi. »Ko se zemlja osuši, senzor to zazna in sproži kapljanje. Ko je zemlja dovolj vlažna, kapljalnik samodejno ustavi dotok vode. Sistem je treba zgolj priklopi-ti na vodovodno pipo. Običajno namestimo en kapljalnik med dve rastlini, če so posode večje, več. Vsi kapljalniki so 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe Vedno 2 Илеиој/ povezani s skupno napajalno cevko. Možnosti za postavitev so različne in se lahko po želji spremenijo kadarkoli,« opisuje Tomi Toplak delovanje edinstvenega kapljalnika. Kapljalnik Blumat je sestavljen iz keramičnega senzorja in napajalne glave, opremljene z membrano. Delovanje je odvisno od podtlaka, ki uravnava membrano, tako da stiska ventil in s tem uravnava pretok vode. Podtlak se ustvarja v suhih tleh. Delovanje je enako principu delovanja tenziometra. Primerjava Običajni kapljični zalivalni sistemi zagotavljajo vodo za rastline s pomočjo računalniško vodenih ventilov v določenih časovnih intervalih, ne spremljajo pa dejanske ravni vlage v zemlji niti različnih potreb rastlin po vlagi. »Moj kapljalnik Blumat deluje drugače, ne potrebuje elektrike niti programskih ventilov. Vsak senzor se odzove na količino vlage, ki ga obkroža, in dovaja le toliko vode, kot je rastlina potrebuje. Vsak kapljalnik Blumat je hkrati senzor in kapljalnik. Zaradi počasnega dovajanja vode rastline vedno dobijo primerno toplo vodo. Poleg tega se voda v tleh razširi veliko bolje,« opisuje prednosti tega sistema zalivanja Toplak. Senzor pomaga tudi varčevati Blumat je idealen sistem za zalivanje med počitnicami. Uporabljamo ga lahko celo leto. z vodo, ker dovaja samo toliko vode, kot je rastlina potrebuje, in nato ustavi zalivanje. Možnosti uporabe Zalivanje s kapljalniki Blu-mat je možno uporabiti na balkonih, terasah, strešnih vrtovih, a tudi na gredicah ob hiši, v majhnih rastlinjakih in zimskih vrtovih. Prednost tega sistema je, da izpolnjuje tiste potrebe, ki jih ima posamezna rastlina. Različne potrebe rastlin pri majhnih sistemih v primerjavi z večjimi ne predstavljajo težav. »Prav tako je mogoče, da povežemo v sistem rastline, ki rastejo na južni strani hiše, z rastlinami, ki rastejo na severni in imajo različne potrebe po vodi, korita pa so lahko na različnih višinah. Kapljalnik Blumat je primeren za vse vrste rastlin,« še dodaja Toplak. MRL Foto: Vrtnarija Toplak Za pomoč pri načrtovanju zalivalnega sistema se za nasvet lahko obrnete na Vrtnarijo Toplak, kjer boste vse za sestavo zalivalnega sistema lahko naročili. Takšen zalivalni sistem bo tudi glavna nagrada v letošnjem natečaju Novega tednika za najlepše balkonsko cvetje. Setveni koledar Čas za presajanje je do 11. ob 5. uri in od 24. od 14. re 8. ČE list do 15. ure, od 16. ure cvet 9. PE list 10. SO list do 10. ure, od 11. ure plod 11. NE plod 12. PO plod 13. TO korenina 14. SR Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43. MLADI ZA MLADE 45 Natečaj Nariši obleko V moji srednji šoli imamo izven rednega pouka možnost vključevanja v različne krožke, možnost spoznavanja različnih krajev na ekskurzijah, udej-stvovanja pri različnih športnih aktivnostih ali sodelovanja pri različnih projektih, kot je natečaj Nariši obleko. Natečaj spodbuja kreativnost in ustvarjalnost mladih, predvsem osnovnošolcev, ki jim je tudi namenjen, saj je nagrada za najbolj izvirno, lepo narisano in prepričljivo skico sešita obleka za valeto po predlagani skici. Sama sem se natečaja udeležila že v osmem razredu, a takrat zgolj iz radovednosti, saj še nisem imela toliko izkušenj, tudi risala sem bolj poredko. V devetem razredu sem se na pobudo učitelja likovne vzgoje na natečaj ponovno prijavila. Zavedala sem se, da sem v letu veliko pridobila pri risanju, in sem bila v svoje skice bolj prepričana. Natečaj je zastavljen tako, da lahko udeleženci pošljejo tri skice na A4-for-matu. Sama sem se odločila, da pošljem dve skici - skico dolge večerne obleke in skico hlačnega pajaca, za katerega sem se odločila čisto naključno. A ravno ta je prepričal komisijo, da sem zmagala in sem lahko ta jumpsuit nosila na svoji valeti. Občutek, da lahko nosiš svojo kreacijo na tako pomembnem dogodku, se mi zdi neprecenljiv. Spomnim se, kako sem risala skice kar med poukom in jih skupaj z ostalimi skicami sošolcev poslala na natečaj. Bližal se je čas razglasitve rezultatov, vendar se nisem preveč vznemirjala. Šele na prireditvi mi je srce močno razbijalo in ko sem slišala svoje ime, skoraj nisem verjela svojim ušesom. Še isto popoldne so mi vzeli mere, kasneje sem imela še tri pomerjanja, da so lahko dijakinje dodelale vsako malenkost oblačila. Vsakič ko sem imela pomerjanje in sem ob tem opazovala dekleta, kako rišejo kroje ali šivajo na šivalnih strojih, sem si mislila: »Vau, kako so >hude< ...« To mi je danes kot dijakinji tekstilne usmeritve že stalnica in čisto običajno, da pri eni uri šivam krilo, pri drugi pletem šal, pri tretji pa spet počnem nekaj drugega. Smešno se mi zdi, da sem točno pred letom, ko sem zmagala na natečaju, razmišljala samo o tem, kakšna bo obleka, ko bo izdelana. Danes pa prav v tej obleki ponosno stojim pred vznemirjeno množico osnovnošolcev in kot napovedovalka z žarom v očeh gledam letošnjo zmagovalko, ki se ji bo tako kot meni lani izpolnila želja, da se skica na porisanem listu papirja spremeni v končni izdelek, v katerem bo blestela na valeti. ŠPELA GOSNIK, dijakinja programa modni oblikovalec K / Pesem o šoli Ko budilka me zbudi, že srce mi hrepeni, ker misel na današnji dan popelje me v svet sanj. V šoli srečam fante tri, v meni že vse gori. Med poukom ne poslušam, raje sanjariti poskušam. Ko profesor opazi me, da v razredu sanjarim le, reče mi, naj grem na bus, saj imam v redovalnici zdaj en šus. Naj vam predstavim ... šolo svoje prihodnosti. Vrnimo se v čas osnovnošolskih klopi. Kot vsakemu de-vetošolcu je tudi pri meni napočil čas, ko sem se morala odločiti za pomemben korak v svojem življenju. Vsi moji sošolci so že vedeli, kam se bodo uvrstili, le jaz sem bila neodločena, zato sem do zadnjih sekund pred oddajo lista, na katerem sta napisana naslov šole in smer izobrazbe, premlevala, kam naj me ponose usoda. Tako sem na list napisala naslov naše šole ... Takoj sem vedela, da sem izbrala pravo šolo, in z veseljem lahko rečem, da mi še vedno ni žal. Počitnice po devetem razredu so zelo hitro minile in že sem sedela na avtobusu ter vsa živčna premišljevala, kaj se bo zgodilo na prvi šolski dan. Vse se je lepo izkazalo, saj so bili vsi profesorji, ki sem jih spoznala, in gospod ravnatelj zelo prijazni. Skratka, moja šola mi je zelo všeč, ker smo lahko dijaki, profesorji in gospod ravnatelj ka kor ena velika družina. VIKTORIJA PUCELJ dijakinja 1. letnika programa frizer -modni oblikovalec Maske in obloge za obraz Maske in obloge pomenijo sprostitev in so zelo učinkovite. Pri uporabi na koži med njimi skoraj ni razlik. Maske nanašamo hladne, obloge pa tople. Dobra maska kožo pomladi, ponovno vzpostavi ravnovesje pH in spodbudi krvni obtok, s čimer ji da zdrav ten in sij. Deluje lahko petkrat močneje in učinkoviteje kot kreme, če jo pravilno nanašamo. Maske delimo na čistilne, vlažil- ne, hranilne in aromaterapijske. Preden se odločimo za izbiro in nego kože z masko, je dobro vedeti, da moramo uporabljati samo zelišča in sadeže, ki jih lahko tudi uživamo in nam ne škodujejo. Masko nanesemo le na dobro očiščeno kožo. Lepotilni učinek traja nekaj ur, zato je dobro, da si jo privoščimo, kadar želimo biti še posebej lepe, kot je na primer maturantski ples. EMRA KASUMOVIĆ in TARA GOSTEČ-NIK, dijakinji 1. letnika programa frizer Za najbolj preprost recept za masko potrebujemo: Џ navaden jogurt ali skuto Џ nekaj kapljic limoninega soka Na obraz si nanesemo navadni jogurt ali skuto s kančkom limoninega soka. Maska naj učinkuje 15 do 20 minut, nato jo odstranimo z mlačno vodo. Maske lahko sicer kupimo tudi že pripravljene v trgovini. Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Senilnost Babica je poslala dedka v trgovino in mu naročila: »Da ne boš pozabil, dve stvari moraš prinesti, to sta kruh in mleko. Si si zapomnil?« »Sem,« odgovori dedek. »Dve stvari.« Ko pride iz trgovine, babica vidi, da ima ščetko za zobe. »A si normalen?« začne kričati. »Lepo sem ti rekla, da prinesi dve stvari. Kje je pasta?« Čisto pravi Francelj je kupil ženi za rojstni dan diamantni prstan. Ko ga je srečal prijatelj Jože, se mu je takoj pohvalil z darilom. Jože: »A ni tvoja žena želela športni avto?« Francelj; »Je, ja, samo ne vem, kje naj najdem ponarejenega.« Praznuje Žena vpraša moža: »A vidiš tistega pijanca?« Mož: »Kdo je to?« Žena: »Pred kakšnimi desetimi leti me je prosil za roko.« Mož: »Ojoj, kot kaže, še vedno praznuje!« Likanje Janez sprašuje Ireno: »Zakaj si likaš lase?« Kako kaj napreduje dieta? 4 Že cel teden ležim v banji, polni prila, ■ ■ V ■ V V I a nimam nie manj maščobe. Ona: »Zato, da so daljši.« »A tako!« Naslednji dan v lekarni: »In kako pravite, da ste dobili opekline na penisu?« Avto Miha se vrne iz Nemčije, kamor je šel zaslužit za avto. Tik pred domom se mu zgodi nesreča, poči mu guma. Mimo pride prijatelj Jože in ga vpraša, kaj dela. »A ne vidiš? Kolo odvijam.« Jože zagrabi kamen in ga vrže v steklo ter zakriči: »Ti vzemi kolo, jaz bom pa av-toradio!« Ogledalo Ženska je res čudno bitje. Kar naprej gleda v ogledalo, samo takrat ne, ko z avtom vozi nazaj! Premalo pomoči Mladi ženi je bilo končno dovolj in je jezno očitala svojemu možu: »Samo poglej, kako živiva! Moja mama plačuje stanarino in stroške za telefon, stric nama kupuje oblačila in moja sestra nama vsak mesec pošilja denar, da lahko v trgovini nakupim vsaj nekaj hrane. Tako ne bo šlo več naprej!« »Prav imaš,« ji je odgovoril mož, »tudi tvoja dva brata bi lahko kaj prispevala!« Premalo Polde in Štefan sta umrla v prometni nesreči. Prvi je šel v nebesa, drugi pa v pekel. Med letnim dopustom sta se srečala v vicah in Štefan pripoveduje, kako je v peklu. »Super je! Delam le eno uro na dan, hrana in pijača sta v redu, žensk kolikor hočeš. Nič boljšega si ne bi mogel zaželeti, le malo prevroče je. Kako pa je pri tebi?« »Šestnajst ur dnevno moram garati!« potoži Polde. »Kako pa to?« »Premalo nas je.« novi tednik REŠITEV SUDOKU 259 vsak petek ob 12.15 4 5 1 7 6 3 2 8 9 6 8 2 9 4 5 7 3 1 9 3 7 1 8 2 4 5 6 2 7 9 8 5 4 1 6 3 8 4 6 3 2 1 5 9 7 3 1 5 6 7 9 8 4 2 1 2 8 4 3 6 9 7 5 5 6 4 2 9 7 3 1 8 7 9 3 5 1 8 6 2 4 5UP010I VoD 3 8 7 5 2 3 9 3 6 7 1 4 9 7 3 4 5 7 9 8 4 8 5 9 5 8 2 Vse slikovne šale vir: splet Otroci ali pes? Kmalu bom imela štirideset let in nimam otrok. To pomeni, da sem ena tistih, za katere sosedje mislijo, da je z njimi kaj narobe. Najbolj veselo je takrat, ko greva na sprehod s prijateljico, ki prav tako nima otrok, ker imajo potem izbuljene oči na kvadrat. Še hujši scenarij je, ko grem na sprehod vsakič z drugim moškim. Pač imam veliko kolegov in sprehode izkoristimo za kakšne pogovore. Nekaterim je zato čudno, da je skoraj vsak dan z menoj drug moški. »Kje pa so otroci?« me je enkrat zbodla soseda. »Ravno zdaj se jih odpravljava delat v naravo,« sem ji zabrusila nazaj. No, zdaj sem si nabavila psa. A ne zato, ker nimam otrok, ampak zato, ker imam rada živali. In hodim na sprehode z njim. To je tako, kot da bi otroka tudi res imela. Ves čas moraš imeti psa na očeh, čistiti za njim, ga učiti in se z njim igrati. So pa tudi razlike. Psa lahko imaš na vrvici, a ne izgleda nič čudno. Le tiste vrečke za pasje iztrebke me jezijo. Povsod jih moram imeti s seboj. Se kdaj zgodi, da jih pozabim in takrat bi sama sebe ustrelila v koleno. Ker ravno takrat, ko jih pozabim, se pes odloči, da bo za seboj kje pustil pečat. Na srečo do zdaj ni imel driske, ker lopate pa res ne mislim nositi v torbici. Dobro je, da je še majhen in iztrebki niso veliki. In potem pride dan, ko na vrečke ne pozabim in se mi to tako dobro zdi, a se mi sredi trgovine (kjer so psi dobrodošli) polula. Vrečke imam, ne pa tudi robčkov ... Z nogo tiste luže ne morem skrivaj potisniti pod police, tudi spihati je ne morem, ker bi čudno izgledalo. Vmes pes lužo še malo potaca, da je še bolj vidna. Najhuje pa je, da se mi zdaj vedno, ko prideva v to trgovino, zažene točno na tisto mesto in - opravi svoje. Okoli hiše ni nobenega čevlja, predpražnika ali rože, ki bi bili še vedno celi. Vse je obgrizeno in razcefrano. Plastičnih cvetličnih lončkov praktično nimamo več, ker jih je vse prevrnil, vsebino iztresel, nato si je po nekem čudnem postopku te lončke nabil na glavo. Ko kosimo, je poln trave, ker se smuka naokoli. Če brusimo, je poln prahu, ker ga zanima, kaj počnemo. Če barvamo, se namoči v barvo in je kot mavrica. Moj pes je sicer res prava pojava. Ne samo da je smešen kot njegova lastnica, ima tudi izrazit spolni nagon. Čeprav je šele tri mesece star, do zdaj še ni bilo znanca, prijatelja ali kogarkoli, ki ga ne bi naskočil, ko ga je srečal. Nerodno situacijo zdaj lahko še obrnem v šalo, me je pa strah, kaj bo, ko bo malo večji... PASJA MATI RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Slaba novica je ta, da imate bolezen, ki medicini še ni poznana. Dobra novica pa je, da jo bom ... KRISTUSOV UČENEC VZVOD PRI PARNEM STROJU JUDOV SIN RICHARD DREYFUSS UČITELJ (ŽARG.) JUŽNOAMERIŠKI RASTLINSKI STRUP ŽENSKA ŠVEDSKI IZ GRŠKE PISATELJ MITOLOGIJE HANSSON TRETJA POTENCA FIZIKALNA ENOTA NEKD. PREDS. BURKINE FASO (THOMAS) NEKDANJA RIMSKA PROVINCA TONE NOVAK SATIRIK JURIČ Za pokoro downloadajte... PIVSKI VZKLIK PRIPOVEDNA PESNITEV EGIPČANSKI FARAON HILARY DUFF KOSTNI LOK NAD OČESOM SLOVENSKI PISATELJ (VITAN) IZBRANA DRUŽBA VEČ ZAPOREDNIH STRELOV Križam Ke & uganKe UPNIK, KI PRENESE SVOJE TERJATVE NA DRUGEGA ROPOTARNICA (REDKO) BOŽIDAR LAVRIČ GRŠKI OTOK V KIKLADIH HITRA SMUČARSKA DISCIPLINA KAKOVOSTEN RISALNI PAPIR AMERIŠKI PEVEC (ROY) PEVKA ERBUS RADOVAN GOBEC NEZMOŽNOST GOVORJENJA JEK, ODMEV VELIKA CERKVENA STAVBA ITALIJANSKO POGORJE VESLAČ TUL BOS. POET KIŠEVIĆ OLIVE THOMAS ANG.PEVKA (TANITA) STRMA OBMORSKA STENA SVETOVNO PRVENSTVO ORGAN VOHA BREZVETRJE NA MORJU ŠVEDSKA PEVKA CHERRY CELICA, NASTALA PO ZDRUŽITVI DVEH SPOL. CELIC AMERIŠKI IGRALEC HUNTER TARZANOVA OPICA LJUBEZENSKI PESNIK 17 ZVOK DOLOČENE VIŠINE ZDRAVILO PROTI MALARIJI MAJSKI HROŠČ TENIŠKI REKVIZIT DEL LJUBLJANE SODOBNIK KELTOV NAJVIŠJI VZOR KOPNO V MORJU TROPSKA GOMOLJNICA PRI PR. ZA NOŠENJE 20 TRŠA DLAKA CESTNO VOZILO OPIS KRISTUSOVEGA TRPLJENJA DEL CELOTE NEZNANI LETEČI PREDMET (ANG.) OBREŽJE LJUDSTVO V ZAMBIJI BRITANSKA PEVKA (RITA) NICHOLAS RAY THOMAS JEFFERSON JOHN OSBURNE NAJSTAREJŠE SL. MESTO DAMJAN OŠLAJ POVEČEVANJE OBSEGA 13 ZAUPNO SPOROČILO 23 PRIVRŽENEC FEDERALIZMA ABELOV BRAT 22 UMIVALNIK (POG.) 12 NEKDANJA PORTUGALSKA KOLONIJA Nagradni razpis 1. nagrada: družinska vstopnica (dva odrasla in dva otroka) za Celjski bazen za en dan 2. nagrada: dve vstopnici za Celjski bazen 3. nagrada: dve vstopnici za Celjski bazen Nagrade podarja Celjski bazen. let*® 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. w SLIKOVNE I KRIŽANKE Z VELIKO PISAVO Oven 3ik Lev Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 13. junija. Geslo iz številke 22: Slaven ameriški režiser Izid žrebanja :-_ —:- 1. nagrado, Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC, prejme: Miha Jug, Šmartno v Rožni dolini. 2. nagrado, Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejme: Olga Stopar, Laško. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marija Deželak, Celje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Tehtni ca Sonce v znamenju dvojčkov vam daje veliko moč in energijo, poudarek je predvsem na komunikaciji in usklajevanju nasprotij, ki jih je bilo v zadnjih mesecih kar veliko. Neko zadevo boste videli iz čisto drugega zornega kota, zato boste kmalu našli rešitev. Prestop vašega vladarja v raku bo predvsem ugodno vplival na vaše družinsko in prijateljsko področje. Ob polni luni 9. junija prehaja v direktno gibanje tudi Jupiter, ki vam je v preteklih treh mesecih povzročal kar nekaj preglavic. Kar mimogrede boste lahko razrešili nekaj sporov. Pazite, da ne boste preveč drzni v partnerstvu, saj se vam obeta kar nekaj resnih situacij. Želja po ljubezni in harmoniji v odnosih vas bo pripravila do tega, da boste naredili korak v pravo smer. Bivanje Venere v vašem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne, dobre okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo. Velik poudarek boste dajali komunikaciji in medsebojnim odnosom, pripravljeni boste sklepati kompromise. Obeta se vam zanimivo srečanje. škorpijon Dvojčka Zadeve se počasi urejajo ne glede na to, da imate trenutno kar nekaj zmešnjav. Pustite času čas in vse se bo uredilo. Zelo močno so v tem obdobju izpostavljeni medsebojni odnosi, zato boste kar veliko energije vlagali vanje. Polna luna 9. junija vam lahko prinese veliko spremembo, zato se ji prepustite in uživajte. Rak Kljub strahu pred neuspehom boste na koncu srečni in zadovoljni. Obrnete lahko nov list v življenju. Zadeve se bodo počasi umirile, zato boste lažje zaživeli in naredili nekaj konkretnih načrtov. Čas je zelo ugoden za nove začetke, ne glede na to, da vas bo Venera v biku včasih omejevala in vam postavljala ovire na pot. Z malce več truda lahko tokrat presežete sami sebe. Strelec Vaš vladar Jupiter prehaja v direktno gibanje in bo prenehal omejevati napredovanje. Vaše misli bodo okretne, zato ne boste dolgo zdržali na istem mestu. Izkoristite to energijo za kakšen večji nov podvig. Uspelo vam bo v prvem zamahu.. Venera v biku poudarja željo po čustveni in finančni varnosti. Prestop Marsa v vaše znamenje bo izredno dobra kombinacija za napredovanje, polni boste notranje moči, dobro počutje in odličen videz bosta porok za zmago. Kljub dobrim obetom se boste še vedno ozirali nazaj, saj nekoga in nečesa ne boste mogli pozabiti. Polna luna bo prebudila romantična in sentimentalna čustva. Kozorog Vaša potreba, da bi presegli samega sebe, se stopnjuje do te mere, da pozabljate na druge. Vse težave, ki ste si jih nakopali na glavo, se bodo v tem tednu še bolj stopnjevale. Bodite nežni s seboj, ko se spreminjate, in nikar ne pozabite na potrebe in želje ljudi, ki vas imajo radi. Na delovnem področju morate resno razmišljati o spremembi. Venera v biku lahko poudari vašo trmo in nepo-pustljivost, zato se ozirajte tudi na mnenje ljudi v svoji okolici. V sebi boste čutili hrepenenje po nekom, imeli boste občutek, da včasih korakate v prazno. Vpliv Sonca v dvojčkih vam bo pomagal, da boste z odlično komunikacijo in idejami dosegli zmago. Prepustite se. Vodnar Devica Dinamika novega tedna vas bo popeljala naprej, in sicer novim delovnim zmagam naproti. Nikakor se ne boste znali sprostiti ob neki novi situaciji, zato boste veseli mnenja nekoga, ki bo priskočil na pomoč. Vaš vladar Merkur biva v dvojčkih in vam prinaša novosti na poslovnem področju. Mimogrede boste uredili vse zaostale zadeve in se prepuščali novim idejam. Še vedno ste pod velikimi pritiski, ki vam jih niza življenje drugega za drugim. Držite se svojih načrtov, naj vas nihče ne odvrne od njih. Potrpežljivost je v tem obdobju ena in edina rešitev, da dosežete rezultate. Zaradi vpliva Sonca v dvojčkih boste nekoliko bolj nemirni in podvrženi stresu. Poskrbite za sprostitev. Ribi Včasih potrebujemo ljudje samo nasmeh, stisk dlani in topel bojem. Vzemite si čas tudi za ta drobna razkošja. Veselili se boste majhnih zadev in si v mislih nizali načrte. Prodorni boste in zadovoljni ne glede na to, da ste včasih malce odmaknjeni od ostalih. Venera biva v znamenju bika, čutnost, romantika in ljubezen bodo želja in potreba. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA www.trik.: Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). 6 2 3 POLIVKA 16 7 21 11 10 15 19 14 VEZ 4 5 9 8 18 48 RUMENA STRAN Mistična Atlantida vzniknila v Rogaški Slatini Menda je bila Atlantida dežela izjemnega bogastva, duhovnega in tehnološkega razvoja. Potopljeno mitsko deželo človeštvo išče, odkar ve zase. Pustolovci sanjajo o njej in vzdihujejo na vseh obalah sveta ... Sami so si krivi, ko pa iščejo na napačnem mestu. Vse pametne in bogate turiste - da o investitorjih ne govorimo - poti vodijo v Rogaško Slatino. Foto: SHERPA Turistično najbolj zagnana župana v naši regiji sta prav gotovo Peter Misja iz Podčetrtka in Branko Kidrič iz Rogaške Slatine. Medtem ko se drugi župani še mučijo s luknjastimi cestami in napeljavo kanalizacije, onadva že segata po zvezdah. Prešerno razigrana smo tokrat ujeli med morskimi deklicami. Da so na dan otvoritve hotela Atlantida v Rogaški Slatini nastali najbolj nepozabni selfiji, seveda ni treba posebej poudarjati. Precej bolj resna sta bila gospodarski minister Zdravko Počival-šek in hrvaški hotelir Iztok Sučić. Le zakaj se minister Zdravko tako praska po nosu, ko pa smo ob tako slavnostni in lepi priložnosti lahko slišali same lepe in prave besede? Sladka ponudba za dober namen Četrta dobrodelna tržnica, kjer so združili moči celjski rotary in lions klubi s podmladkom ter soropti-mistke, je v drugem poskusu uspela. Prvič so namreč organizatorji, Rotary klub Celje, dogodek odpovedali in ga zaradi napovedanega slabega vremena prestavili. Tokrat jim je sobotno dopoldansko sonce »šlo na roko« pri izvedbi dogodka, na katerem so v zameno za različne dobrote zbirali prostovoljne prispevke za nakup vozila. Z njim bodo lionsi lažje izvajali svojo akcijo, v kateri s podarjeno hrano oskrbujejo pomoči potrebne. Foto: SHERPA Sladka ponudba: rotarijci s palačinkami . ... in lionsi z jagodami Smeh je pol zdravja Kljub številnim zahtevnim temam in vročim polemikam, ki bi zahtevale smrtno resne obraze v mestnem svetu, se občasno razvije tudi kakšna razprava, ki na obraze svetnikov zvabi nasmeh. Ponavadi takrat, ko izglasujejo sklep v skladu z interesi in pričakovanji določene politične skupine. Še največkrat pa takrat, kadar kdo od govornikov in razpravljavcev hote ali nehote izreče kakšno iskrivo in duhovito misel. Da je smeh pol zdravja, tako vedo (z leve): Tina Vrečko, vodja službe mestnega sveta, Darja Turk, predsedujoča na seji v času odsotnosti žu- pana Bojana Šrota, Stevan Polimac, svetovalec v službi MS, svetnik SDS Marjan Ferjanc ter svetnika SLS Jelka Čuk in Srečko Erjavec. Foto: GrupA