Erscheint leden Samstag v Einzelpreis 10 Rpf STAJERSKIGOSPODAR Verlag und Schriftleitani: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - Fernrul 25-87 - Bezugspreise: In der Osimark- Vierteljahrlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; in lltreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpt Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebiihr Postscheckkonto Wien Mr. 55030 II. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 18. April 1942 Nr. 16 Popuščanje napadalnega niAtanad^' delovanja sovjetov jejo svoje uspešne napade - Boljševlški napadi so se povsod zlomili v nemškem ognju • Uspešno obstreljevanje Leningrada Glavni moment v presoji vojaškega položaja na vzhodni fronti je vsebovan v poročilu, ki ga je izdalo nemška vrhovno poveljstvo dne 15. aprila: Opazovati je nadaljnje popuščanje napadalne delavnosti sovjetov. Sovražnik je samo še mestoma napadal z jačjimi silami ter je bil povsod odbit. Lastni napadi so bili uspešnL V tej kratki ugotovitvi nemškega vrhovnega poveljstva je zapopadena vsa karakterizacija sedanjega vojnega stanja na vzhodu. V ostalem so se vrstili vojni dogodki v preteklem tedna kakor sledi: Po poročilu preteklega četrtka so nemške čete odbile v srednjem in severnem odseku vzhodne fronte posamezne sovjetske napade. V Finskem zalivu so se izjalovili napadi sovjetov na otok Tytarsaari, ki so ga že prej zasedle nemške čete. Sovražnik je izgubil pri tem napadu 270 padlih. Ob kavkaški obali so nemška bojna letala dan in noč uspešno bombardirala pristaniške naprave in rafinerije olja. V času od 31. marca do 8. aprila je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 133 sovražnih tankov. V petek, dne 10. aprila je bilo uradno sporočeno, da se je na polotoka Kerč izjalovila vrsta težjih sovražnih napadov, ki so jih podpirali tanki in letala. Sovražnik je imel izredno krvave izgube. 56 sovražnih tankov je bilo uničenih, 26 nadaljnjih tankov pa težko poškodovanih. Lastni napadi na drugih odsekih fronte so bili uspešni. Ob Vol-hovu je bila neka skupina sovjetov obkoljena in uničena. Na polotoka Kerč so sovjetl nadaljevali svoje napade tudi po poročilu z nedelje, dne 12. t m. Pa tudi ti napadi, ki jih je sovražnik podprl s tanki in letali, so se razbili ob uspešni obrambi nemških in zavezniških čet, ki so uničile še nadaljnjih 14 tankov. V srednjem in severnem sektorja vzhodne fronte je sovražnik na posameznih me- stih ponavljal svoje brezuspešne napade. V Severnem Ledenem morja so bojna letala napadla neko dobro zavarovano sovražno spremljavo ter zanetila z bombami požare na dveh ladjah, do-čim je bila neka tretja ladja poškodovana. Dne 13. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so boljševiki po težkih izgubah prejšnjega dne na polotoka Kerč napadli samo mestoma in še to s slabejšimi močmi. Vsi napadi so bili uspešno odbiti. Na ostali vzhodni fronti so nemške čete odbile posamične napade jačjih sovražnih sil. Čete neke motorizirane nemške pehotne divizije so izvedle hiter sunek v sovražne vrste ter so ujele 650 mož. Tisoč sovjetov je pri tem napadu padlo. Nemške čete so zajele tri tanke in zaplenile 40 strojnic. V srednjem odseku vzhodne fronte je letalstvo zelo uspešno posegalo v boje na zemlji. Bojna letala so z uspehom bombardirala pristaniška naprave v Murmansku. 14. aprila je bilo sporočeno, da so nemške čete v teku zelo uspešnih napadov zevzele veliko število sovjetskih vasi. Na severnem odseku vzhodna fronte je bila neka sovražna skupina obkoljena in uničena. V času od 9. do 13. aprila je bilo na vzhodni fronti sestreljenih 175 sovražnih tankov. Dodatno k ugotovitvam nemškega vrhovnega poveljstva z dne 15. L m. a popuščanju splošne napadalne delavnosti sovražnika na vzhodni fronti j« bilo sporočeno, da je težka artilerija nemške suhozemne vojske uspešno obstreljevala vojno-važne naprave v Le* ningradu. Med drugimi je obstreljevala tudi neko municijsko tovarno, v kateri so nastale eksplozije in požari. Bojni letalci so uspešno bombardirali pristaniške naprave in neko vzletišče pri Se-vastopolu. Novi veliki uspehi Japoncev Potopili so celo vrsto sovražnih ladij - Doslej ujetih 252.000 mož - Polotok Bataan popolnoma zaseden Kakor je sporočil cesarski glavni otan pretekli četrtek, dne 9. aprila, so japonske pomorske in letalske sile potopile v teku operacij v Indijskem oceanu do 7. aprila eno angleško kri-žarko tipa London (9950 ton) in neko nadaljnjo angleško križarko tipa Cornwall (10.000 ton). Potopljenih oziroma poškodovanih je bilo nadalje 44 trgovskih ladij, dočim je bilo 60 sovražnih letal sestreljenih. še večji uspeh je javil carski glavni stan dan pozneje, da so japonske pomorske sile dne 9. aprila potopile v vodovju okrog Trinkomala ob Ceylonu angleškega nosilca letal »Hermes«, dve križarki tipov Birmingham in Emerald, nadalje enega rušilca in eno patrulno ladjo. Zelo težko poškodovali so Japonci eno križarko in šest trgovskih ladij. V zraku je bilo nadalje zbitih 56 sovražnih letal. Dne 11. aprila so končali Japonci svoje operacije na polotoku Bataan, ia sicer po osemdnevni generalni ofenzivi, v kateri je bila uničena polovica ameriških čet Pomisliti je treba, da so imeli Amerikanci na tem polotoku 70 tisoč mož. Japonci so medtem uspešno nadaljevali bombardiranje trdnjave Corregidor in so istočasno zasedli tudi otok Cebu. Tudi otok Billiton, ki je važen radi produkcije kositra, je že v japonskih rokah. Skupno so Japonci t vseh dosedanjih operacijah ujeli 252 tisoč mož. Füßrerjev rojstni dan - dan radosti v vsej Veliki Nemčiji 20. aprila bo proslavil Führer v svojem glavnem stanu svoj 53. rojstni dan. Obdan bo tokrat od svojih hrabrili vojnih tovarišev, leljub temu pa bodo po vsej Veliki Nemčiji radostno bila srca milijonov Nemcev, ki se bodo zahvaljevali Previdnosti, da so sodobniki največjega zgodovinskega tvorca vseh časov. Adolf Hitler, ustanovitelj Velike Nemčije, je s svojim ogromnim življenjskim delom zarisal in položil fundament novega evropskega in svetovnega reda. Sredi silnega dela na polju ekonomske in socialne obnove nemškega naroda so ga motili sovražniki nemškega življenja ter mu vsilili vojno, v kateri je hitel na čelu svojih milijonskih armad od zmage do zmage. Peklenske sile so se bile zbrale, da bi preprečile veliko delo nacio-nalsocialistične revolucije, toda vsa prizadevanja v teh dvain-trideset vojnih mesecih so bila zaman. Nemška vojska stoji pod vrhovnim vodstvom Fiihrerja povsod zmagovita: od Norveške do Biskajskega zaliva in od Ledenega morja do Krima segata veliki obrambni črti, ki jamčita, da ne bodo nikdar po Evropi požirale Stalinove tolpe in tudi ne Britanci. Ob Fiihrerjevem rojstnem dnevu se šele zavedamo, kako veliko je delo, ki ga opravlja veliki mož ne samo kot vrhovni poveljnik celokupne nemške oborožene sile, temveč tudi kot poglavar Reicha in kot politični vodja vseh Nemcev. Ogromna je odgovornost, ki jo je Führer prevzel na lastno željo, da bi popeljal svoj narod v zarjo bodoče zmage in vodstva, ki mu pripada v družini evropskih narodov. Pri vsem tem je najbolj raz- veseljivo, da se Fiihrer počuti kljub naporom njegovega dnevnega dela zdravega in krepkega. Ta vtis so imeli povsod, kjerkoli so v zadnjem času gledali Fiihrer ju v obraz. To je tudi razumljivo, če pomislimo, da je Fiih-rerju delo za narod največji užitek, ki ga krepi takorekoč duševno in telesno. Krepi ga pa tudi zavest, da stoji ves narod kakor granitni blok, ki ga ne zamaje prav nič drugega kot edinole njegova beseda. Nemški narod se veseli, da praznuje Fiihrer svoj 53. rojstni dan v najlepšem vzponu zdravju in zadovoljstva nad vsem, kar sta v teh vojnih mesecih premagali fronta in domovina. Najlepše vezilo za Führerjev rojstni dan je zavest domovine, da je storila vse, kar omogoča hrabrim vojakom uspešno vojskovanje, in da bo tudi za naprej zviševala vse svoje napore na vseli področjih produktivnega ustvarjanja. Nas Spodnještajerce radu-je dejstvo, da praznujemo Führerjev rojstni dan s podvojenim delom za našo veliko skupno domovino in da gresta te dni dva letnika naših fantov in deklet pred komisije, ki jim bodo določile delo in službo za Fiihrerja in za Reich. Spodnja Štajerska, ki je pravkar praznovala obletnico svoje osvoboditve, se ima Führerju zahvaliti za vse, kar je doživela lepega in koristnega v teku njene velike obnove. Vse naše misli romajo zato v ponedeljek v Führerjev glavni stan. Spodnje-Štajerci prosimo Previdnosti, naj podeli Führerju trdnega zdravja, narodu pa volje in moči, da bosta oba v trdni povezanosti rešila vse naloge, ki jih narekujeta vojna in bodoči evropski mir. Spodnja Štajerska je trdno pripravljena, slediti Führerju vedno in povsod, kamorkoli jo bo povedel. Zalo iz srca vzklikamo: Naš Fiihrer Adolf Hitler, Sieg-Heil! Druck an1 Verlan: Marburger Verlags- und Di-nckerel-Oes. hj. b. H. — Verla?sleltnng: Egon Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Qoiob; alle in Marburg a. d. Drau. Badgasse 6. Zur Zelt für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juni 1941 gültig. Ausfall der Lleierung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Ansprach au! Rückzahlung des Bezuis-goldes. Aufii. Presse-Hoffmann Svečana obletnica osvobojenja Spodnje Štajerske Gauleiter dr. Uiberreither je govoril pred 15.000 Spodnještajerci o dosedanjih uspehih In o nalogah bodočnosti - Potek proslave osvobojenja na Spod. Štajerskem in zlasti v Marburg-u Spodnja štajerska je minulo soboto slavnostno obhajala obletnico svojega ¡osvobojenja. Kakor mesta, tako so se tudi vasi pokazale v praznišklh oblačilih ter s tem dokumentirale od srca prihajajoče veselje in zadovoljstvo. Leto dni obnovitvenega dela je za nami. Mnogo se je v tem času storilo in še veliko več pripravilo za nadaljno ustvarjanje. Neumorno delovanje vseh poklicanih je rodilo ponosne uspehe. Zadovoljivo lahko gledajo v preteklost vsi, ki so delali za Spodnjo štajersko. Uspehi so jim lahko spodbuda za predstoječe naloge. Višek proslave so predstavljale prireditve v Marburg-u. že v soboto se je videlo korakati razne kolone, kar je bil znak, da so se proslave že začele. Tudi Gauleiter in Reichsstatthalter se je pripeljal, srčno pozdravljen od prebivalstva. Popoldne se je na Sophien-platz-u vršil koncert vojaške godbe, ki so ga poslušalci s ploskanjem odlikovali. Tudi zbirka za vojno zimsko pomoč je med proslavami prišla do veljave. Ob 18. uri je Gauleiter dr. Uiberreither v spremstvu Bundesfiihrer-ja Franz Steindl-a v okrašeni grajski dvorani izročil odlikovanje tistim, ki jih je Führer za zasluge na Spodnjem tajerskem odlikoval z vojnozaslužni-mi križci kot borce za narodnost. Proti Večeru je godba brambnega moštva organizacije Steirischer Heimatbund na strešni terasi hotela »Adler« igrala več lepih ljudskih komadov, za kar je našla hvaležne poslušalce. Ob 20. uri se je v dvorani Heimatbund-a vršil veliki koncert, katerega so se kot častni gostje udeležili Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither, Bundesführer organizacije Steirischer Heimatbund Franz S t e i n d 1, Regierungspräsident dr. Müller-Haccius, Oberbürgermeister mesta Marburg, Landrat Knaus, Generalleutnant Sutter, Oberst W e s t p h a 1 ter mnogi drugi. Koncert je vodil profesor Hermann Frisch in je predstavljal nekakšno prebujenje umetnosti na Spodnjem Štajerskem. Obiskovalci niso štedili s priznanjem. V nedeljo je bila ob 7. uri budnica vojaških godb, godbe brambnega imoštva organizacije Steirischer Hei-inatbund ter pevskih zborov In fanfar organizacije Deutsche Jugend. Ob 9. uri je Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Uiberreither na mestnem pokopališču v Drauweiler-ju položil venec na grobove vojakov, ki so pri vkorakanju in zasedbi Spodnje štajerske padli za Nemčijo. Slavnosti so prisostvovali razen Bundesführer-ja Steindl-a tudi Oberbürgermeister mesta Marburg, zastopniki stranke, države, oborožene sile ter mnogo ljudi, ki so se spomnili tistih junakov, ki so pred letom dni prelili kri za osvoboditev Spodnje štajerske. Ob grobu je bila postavljena častna četa brambnega moštva. Godba iste organizacije je svirala pesem o dobrem tovarišu, ko je Gauleiter polagal vence na grob kot spomin in pozdrav hvalež- | niih Spodnještajercev. Velezborovanje, ki se je vršilo ob 11. uri na Adolf-Hitler-Platz-u je predstavljalo višek prireditve. Okrog 15.000 ljudi je poslušalo govor. Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja, ki je izvajal sledeče: »Tovariši in tovarišicel Skoraj neverjetno se nam zdi, da je minulo leto dni, odkar je nemška oborožena sila vrnila to deželo tja, kamor spada, v področje Nemčije. Tako hitro je minil čas. Ni bilo časa, govoriti in proslavljati, dolžnost nam je bila, delati in zopet delati, da smo izvršili naloge Fiihrer-ja ter napravili to deželo nemško kakor je bila nekdaj. Ko me je Führer pred letom dni postavil na čelo te dežele, sem postal neposredno njemu podrejen. Takrat se mi je reklo, da namerava Führer iz razpadle Jugoslavije izvesti samo skromne korekture mej v prid Nemčije, da si bo vzel samo to, kar je našega, kar predstavlja nemško kulturno delo in tisočletno povezanost. Stavljena naloga je bila težavna. In tudi nič lepega ni bilo, kar smo našli po 23-letnem balkanskem gospodarjenju. Bil je velik kup razvalin, kmetijstvo v pomanjkanju, področje primečka na vseh koncih in krajih. Tam, kjer bi morala biti čistoča in čednost, je bila nesnaga in korupcija. Zato tudi ni bilo lahko začeti z obnovo dežele v času vojne, ker se je faktično moralo pričeti pri temeljih. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem svojim sodelavcem na področju državne uprave ter sotrudnikom v političnem udejstvovanju. Vsi smo opravili veliko In sadonosno delo. MI Nemci ob spominskih dneh ne gledamo in se ne omamljamo ob storitvah preteklosti. Mi smo mlad narod, mi nismo veteran-ci, mi smo bojevniki. Mi se ne zanimamo za včeraj, mi živimo danes ter se bojujemo za jutri. Včeraj nam je preteklost, polna ponosa in obveznosti. Tradicija nam je dolžnost, da sijaj slavne preteklosti večamo. Za nas ni počitka na storitvah tistih, ki so bili pred nami in jih danes pokriva grob. Danes hočemo misliti na tiste, ki so dali največ, kar človek lahko da, svoje življenje kot bojevniki za netnštvo ali kot vojaki takrat, ko je moral govoriti meč, ker so vsi drugi poskusi sporazuma z srriešnimi in ne- Bild: Archiv Gauleiter dr. Uiberreither je dal tudi v Marburgu svoj prispevek za zimsko pomoč pametnimi nasprotniki na jugu ostali nemogoči. Mi vemo, da so pri obnovi dežele potrebni ukrepi, ki rodijo tudi v sedanjosti uspehe. Take ukrepe razumejo tudi preprosti meščani sedanjosti. So pa tudi ukrepi, ki rodijo šele pozneje sadove in se jih v sedanjosti ne vidi. Za te seveda ni priznanja sedanjosti. Težko politiku, ki iz priznanja sedanjosti gradi zmago bodočnosti. Mi vsi smo mali vojaki velikega FUhrer-ja. Mi poznamo samo eno, to je: brezpogojno in zvesto izvrševati povelja, ki jih dobivamo in odgovarjati za iste tam, kjer moramo. Nikdo nam te odgovornosti ne odvzame. Mi jo nosimo in danes vidimo na sadovih minulega leta, da je bilo pravilno, kar smo si zarisali, kar smo izvedli, ko smo prevzeli povelja in oblast. Tukaj se lahko jasno pove, da smo vrgli iz te dežele vse, kar ni slišalo sem. Ta dežela je nemška ter delo nemške kulture in nemškega kmeta. Napačno je misliti, da smo mi tukaj nekakšni vsiljivci. Kdo je vdrl v to deželo? Oni ali mi? Mi smo samo vrnili v našo domovino, kar je našega. Nadalje smo vrgli iz Spodnje štajerske tudi tiste, ki so se v isti naselili, da bi Izvršili proces, ki si ga je doba tujega gospodstva zarisala in se ji je kljub 23-letnega dela izjalovil. Morali smo na jugu naseliti nemške ljudske skupine. Zato smo potrebovali prostor ter smo morali preseliti tamkajšnje prebivalcc. To je lepo delo, akoravno trdo. Korist je vidna deloma že danes, v glavnem se bo pa pokazala v bodočnosti. Ob prvi obletnici osvobojenja Spodnje Štajerske se lahko ponosno zavedamo, da bi se bila ta dežela utopila v morju sc lz in krvi, če b' ne prišlo pravočasno do operacij, ki so bile potrebne, da so preprečile večje zlo. Tovariši! Znano vam je, da se je vojna lansko leto še razširila na Sovjetsko Rusijo ter Severno in deloma tudi Ib'ero-Ameriko. Mi smo usodi hvaležni, da nastopajo sovražniki ravno sedaj, ko smo najbolj močni. Nikdar nismo bili tako močni in bomo tudi težko kedaj, kakor smo danes, ko imamo našega Fiihrer-ja. Premagati hočemo sedaj odstraniti vse težave, ki bremenijo nemško ljudstvo, predvsem ovire, ki Nemčijo branijo, da bi korakala na čelu evropskih narodov. Vse te težave hočemo izrecno sedaj in ravno sedaj prevzeti na naše rame in smo ponosni na to, da je Spodnja štajerska že v prvem letu svojega bivanja v okrilju svoje materne zemlje doprinesla mali delež k vojnim storitvam, še bolj ponosna bo pa ta dežela, ko bodo njeni sinovi nadaljevali staro vojaško tradicijo, o kateri priča stara zastava nekdanjega 47. polka, ki jo imamo danes tukaj. Führer je trdno prepričan, da bodo Spodnještajerci nosili orožje ponosno, nadaljevali tradicijo ter da v nobenem pogledu ne bodo zaostajali za tistimi, ki so se pred njimi bojevali in krvaveli za Nemčijo. Tovariši! Prihajajoče leto ne bo nič lahkega, vojno šele moramo dobiti. V teh trdih časih nimamo pravico, razveseljevati se, temveč imamo dolžnosti, da se spominjamo in mislimo na vojno, v kateri gre za življenje ali smrt in da nam ta vojna ne bo ničesar prištedila. Mi vemo, da nam usoda ne bo podarila zmage, temveč da si jo moramo vsi, naj si bo vojak, žena, dekle ali fant, priboriti z izvrševanjem svojih nalog tam, kjer smo. Vojna ie celotna in nik-do se ji ne more izogniti. Nemška Spodnja štajerska bo šla konzekventno po svoji poti. Delali bomo tako, da se bo čez leto dni, ko se zopet tukaj sestanemo, lahko trdilo, da smo prišli zopet lep korak dalje. Kljub vojni in ravno radi vojne je treba v marsikaterih stvareh delati v tempu, ki se marsikomur zdi prehiter Mi pa nimamo časa, mi moramo našim zanamcem ustvariti lepšo domovino, kakor smo jo prevzeli od naših-prednikov, ko smo bili še otroci. Mi hočemo našim otrokom zapustiti domovino, da bodo lahko ponosni na njo, in ne domovino, kakor smo jo nekoč imeli, da je hodila k tujim državam beračiti in prositi ter se pustila oplinvati in zaničevati, ne da bi se branila. Mi nimamo časa, mi hočemo ustvarjati, dokler nas neposredno vodi Führer. Ker njemu, tovariši, samo njemu se zahvaljujemo za vse, kar smo in kar imamo. Da še danes stojijo te hiše tukaj okrog in da še vi vsi živite, se lah- ko zahvalite samo enemu možu in ta mož je Adolf Hitler. In ta mož danes ni samo Führer Nemčije, to je mož, na katerega spoštljivo gleda cela Evropa in še veliki del ostalega sveta. Naša oborožena sila je njegova tvorevina, naš Reich je delo njegove stvariteljske roke. Našo edinost in združenost, ki nam omogočata, stopati v boj za našo bodočnost nam je ustvaril on, sploh vse, kar imamo je od njega. Vsi, ki živimo in tudi oni, ki pridejo za nami, smo njegovi, ker on ostane za naše nemško ' ljudstvo vse čase naš Führer. Tovariši! Sklenimo južni del naše dežele izgraditi. Mi hočemo, da bo Nemčija, ko bo zmagala kot država sredine, imela celo vrsto pokrajin, da bo potem med njimi naša pokrajina na jugu najboljša. Tukaj je namreč potrebno, da je nasip ljudstva, ki tukaj živi, orje in zanje, posebno dober. Ker vse premočno silijo nekateri vplivi v smeri, iz katerih je razvidno, da jim ni po volji, da Nemčija stoji tam, kamor jo hočemo postaviti. Na vas vseh sloni del dela. Vsi ste doslej delali, delati bodete morali tudi v tem letu. Nikdo se ne sme utruditi, pa naj si bo učitelj, Blockleiter ali otroška vrtnarica. Vsi imate velike zgodovinske naloge, naloge, kakor jih ima redko katera generacija. Imamo srečo, da popravljamo napake in ne samo napravljene v zadnjih desetih letih, temveč napake, k! datirajo že stoletja nazaj. Ta naloga je, skoraj pol milijona ljudi nemške krvi in deloma še tujega jezika vrniti nazaj v nemško skupnost ter jih iztrgati tistim, ki bi proti nam nastopili. Ta sveta naloga, tovariši, vam mora dajati moč, če bi kedaj postala nevarnost, da bi ne šlo gladko. Vedeti morate, da se Führer s posebno ljubeznijo zanima za ta dela, o katerih si pusti točno poročati in da zaslužite vsi zahvalo Führer-ja, ako storite vaše dolžnosti. In še nekaj je treba ■■■BBHnmini čisto jasno povedati: če bi še kdo mi slil, da bi lahko napadel to, kar je tu; kaj zapovedal Führer, temu se bo čista hladno skočilo na goltanec. Ker kakot je Nemec dober in mehak, kadar gre za otroke in cvetje, tako trda je lahko njegova pest, če gre za izvršitev kakega povelja. O tem si naj bodo vsi na jasnem. Dvigati roko proti Nemčiji je smrtnonosno, tako ali tako. To smo dokazali v času, ki je za nami in bomo tudi odločno dokazali v mesecih, ki so še pred nami. S ponosnim upom gremo na delo v novem delovnem letu. Naj cveti obmejna pokrajina na jugu kot najboljša dežela Velike Nemčije«. Govor Gauleiter-ja je bil z navdušenjem sprejet. Staro rn mlado, žene iS moški, fantje in dekleta, vse so razgibala izvajanja o problemih, ki danes zanimajo prebivalce Spodnje štajerske. Končno je spregovoril še Bundesführer S t e i n d 1, rekoč: »Gauleiter! V času, ko stoji tukaj tisoče Marburger-jev, je širom Spodnje štajerske zbrano ljudstvo nastopilo. Smatram se za tolmača teh ljudi in Vas prosim, da bi, kadar pridete v Führer-jev glavni stan, Führer-ju rekli, da se na Spodnjo štajersko lahko zanese. Spodnještajerci se ne bodo utrudili nadaljevati svoje delo, kakor so ga opravljali do sedaj. Mi bomo vse ljudi, ki hočejo biti z nami, pridobili. V tej uri pozdravljamo Führer-ja!« Sledil je trikratni S;eg-Heil, nakar so himne zaključile veliko prireditev. Zvečer so na sestankih pri posameznih Ortsgruppah slavnostno izročali za to izbranim članom končnoveljavne rdeče legitimacije, s katerimi so postali stalni člani organizacije Steirischer Heimatbund. Kakor v Marburg-u, tako so tudi po drugih krajih proslavili na dostojen na-čin obletnico vrnitve Spodnje štajerske v svojo domovino. Nošenje znakov organizacije Steirischer Heimatbund f||§ je obvezno ^^ Pisarna B u n d e s f ii h r e r-j a, to je zveznega vodje organizacije Steirischer Heimatbund, poroča: Po odredbi šefa civilne uprave za Spodnjo Štajersko, ki ie razglašena dne 12. avgusta 1941 v Verordnungs- und Amts-blatt -u Nr. 36, to je v odredbenem in uradnem listu, je pod kaznijo prepovedano, neupravičeno uporabljati znake in pri-podobe organizacije Steirischer Heimatbund. Kdor nosi znak organizacije Steirischer Heimatbund, ne da bi bil član te organizacije, se izpostavlja težki kazni, v izrednih slučajih se lahko izreče tudi smrtna kazen. Poziva se članstvo organizacije Steirischer Heimatbund, da načelno vedno nosi znake svoje organizacije, kakor tudi članske izkaznice pri sebi, da se v slučaju potrebe lahko izkaže, Kdor na Spodnjem Štajerskem ne nosi simbol ali prinodobo organizacije Steirischer Heimatbund, se izpostavlja nevarnosti, da bo gledan in obravnavan kakor tisti, ki uživajo samo za-_ščito Nemčije, to je takozvani Schnizansehorice. Anglo-ameriška oskrbovalna plovba je prejela nove udarce Potek podmorniškiti operacij, letalskih napadov in vojskovanja v Severni Afriki - Malta pod točo nemških in italijanskih bomb Kakor v predpreteklem, tako so nemške, italijanske in japonske podmornice tudi v preteklem tednu prizadejale anglosaksonski plovbi celo vrsto težkih udarcev. V naslednjem podajamo po vrstnem redu potek operacij v Atlantiku, nad angleškim otokom, v Sredozemskem morju in v Severni Afriki: Tako se je pretekli četrtek izjalovil sunek jačjih angleških izvidniških sil ob nemško-italijanskih postojankah v Cirenajki. Letalstvo je medtem nadaljevalo svoje velenapade na Malto z največjim učinkom. Težko so poškodovale letalske bombe razne pristaniške naprave, oskrbovalne centre ter sovražne ladje. Nemški lovci so nad Kanalom težko poškodovati neko angleško ve-detno ladjo, prav tako pa tudi neko radio-postajo ob angleški južni obali. Po petkovem poročilu so nastale v Severni Afriki borbe med izvidniškimi oddelki. Več angleških tankov in topov je bilo pri tej priliki uničenih. Velena-padi na Malto so se nadaljevali tudi naslednjega dne z vidnim težkim učinkom v ladjedelnicah, dokih itd. Lahka nemška letala so uspešno bombardirala neko plinarno ob južni obali Anglije. Vsled eksplozije gazometra so nastale velike poškodbe v okoliških tovarnah. Nad Nemškim zalivom so bili sestreljeni trije angleški bombniki. V Severni Afriki je bilo po nedeljskem poročilu beležiti živahno artilerijsko in izvidniško delovanje. Težka in lažja nemška letala so uspešno napadala zaledje Angležev v Marmariki. šest sovražnih letal je bilo v borbah sestreljenih. Pri letalskih velenapadih na Malto je bil zadet v ladjedelnici nek angleški rušilec. Nad otokom so nemški lovci sestrelili 13 angleških letal. V ponedeljek je bilo sporočeno, da so nemški lovci skupno s protiletalsko artilerijo sestrelili nad Kanalom in nad severonemško obalo 15 sovražnih letal. Angleški bombniki so napadli v noči na 13. t. m. Zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo izgube na mrtvih in ranjencih. Devet napadalcev je bilo pri tem zbitih na tla. Dne 14. aprila je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo vest, da so nemške podmornice in letala prizadejale sovražni oskrbovalni plovbi več težkih udarcev. V Severnem morju so napadle podmornice neko spremljavo, ki je vozila iz smeri Murmansk ter so potopile dva ameriška transportnika s skupno 12.200 tonami. Iz iste spremljave so potopila nemška letala neko petrolej-sko ladjo s 4000 tonami, obenem pa so poškodovale neko veliko trgovsko ladjo tako težko, da je računati z njeno Izgubo. V Atlantiku so potopile nem- ške podmornice 12 sovražnih trgovskih ladij s skupno 104.000 tonami. Vse te ladje — med njimi se je nahajalo sedem velikih petrolejskih ladij — so bile torpedirane neposredno pred ameriško vzhodno obalo. Tako je sovražnik zopet izgubil 15 ladij s 120.000 tonami. V Severni Afriki so bili odbiti sunki močnih angleških odredov. Sedem sovražnih tankov je bilo poleg drugega vojnega materijala uničenih. Letalci so nad Marmariko bombardirali neko vzletišče in zbirališča čet. Istočasno so se nadaljevali napadi na Malto. Lažja bojna letala so napadala po dnevu pristaniške in oskrbovalne naprave ob angleški južni obali, pri čemer je bila uničena neka tvornica. V noči na 14. t. m. so težka nemška bojna letala uspešno bombardirala neko važno oskrbovalno Iuko ob izlivu reke Humber. V isti noči je poskusilo majhno število lažjih angleških letal napasti severonemško obalno področje. Eno letalo je bilo pri tem sestreljeno. Po poročilu z dne 15. aprila je nastalo v Severni Afriki živahno izvidniško delovanje. Zbirališča angleških motornih vozil in vzletišča Angležev so bila uspešno bombardirana. Nad Malto so Nemci nadaljevali dan in noč svoje napade na vojaške naprave. Med napadi je bil zrušen z bombami antenski stolp radio-postaje Rinella. Nad Malto in nad severoafriško obalo so nemški lovci sestrelili devet angleških letal. Istotako je bilo nad Kanalom in nad angleško obalo v letalskih bojih sestreljenih devet sovražnih letal. Angleški bombniki so v noči na 15. t. m. napadli Zapadno Nemčijo. Civilno prebivalstvo je imelo nekaj človeških žrtev. Protiletalska artilerija je skupno z nočnimi letalci sestrelila deset napadalcev. Cripps je doživel v D e I h i j u velik poraz Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo: angleški minister Cripps, ki ga je poslal Churchill v New Delhi, da bi tamkaj v neposrednem osebnem stiku z voditelji indijskega kongresa pripravil Indijo za sprejetje angleških vladnih predlogov, je doživel neuspeh. Pred svojim odhodom iz Delhija je imel Cripps v radiu govor, da bi nekako prikril klofuto, ki jo je prejel v trenutku razbitja pogajanj z indijskimi voditelji. Njegov govor je bil mešanica zavijanja, zahrbtnosti in gnilih izgovorov. Prekinitev pogajanj je v svojem govoru pripisal needinostl indijskih političnih voditeljev. Obenem je Cripps zatrjeval »odkritost« angleške želje po praktični vzpostavitvi indijske svobode. Toda Cripps je moral v isti sapi priznati, da je Anglija vse do danes odbila tudi najponižnejše želje Indije. V zavitih besedah je odklonil izročitev obrambnega ministrstva kakemu domačinu. Na koncu je še zasmehoval indijski narod z izjavo: »Pozivamo Indijo, naj nam pomaga, kakor smo tudi mi vedno pomagali Indiji«. Hujše laži Cripps vsekakor ni mogel izreči. Zgodovina Indije je dokaz, da želi Cripps po nalogu Churchilla in Roo-sevelta pridobiti v Indiji le hrano za topove. Predsednik Indijskega Narodnega kongresa, Azad, je poslal Crippsu pred njegovim odhodom iz Indije pismo, ki pomeni praktično odklonitev angleških predlogov. Kongres je v smislu tega pisma pripravljen, prevzeti odgovornost, ako bi se sestavila resnično narodna indijska vlada. Angleško ministrstvo za Indijo proglaša Azad kot »nezaželjen ostanek preteklosti«. Indija doživlja svojo tragedijo, ker Anglija ne dovoljuje niti sedaj, ko si je ves in- dijski narod zedinjen, svobodne indijske vlade. »Prišli smo torej do zaključka, da pripisuje Anglija hegemoniji v Indiji največji pomen, zato seje v Indiji razdor in needinost«. Crippsa pričakujejo v par dneh v Londonu. Izgleda, da se bosta pogovarjala po neuspehu v Indiji o konservativni vojni politiki angleške vlade. Po zlomu politične reforme v Indiji je stopilo vojaško vprašanje nadaljevanj'a vojne zopet v ospredje. Churchill in Roosevelt sta prepričana, da je mogoče poraziti Nemčijo in Japonsko samo na suhem in da nimata na razpolago tistih ogromnih množin ljudi, ki bi bile potrebne za tako vojskovanje. Edina skrb obeh vojnih hujskačev obstoja tedaj v tem, kako mobilizirati ogromne judske sile Indije za to vojno. V Washingtonu se baje posvetujejo sedaj o tem, ali naj bi Roosevelt izdal oklic na indijski narod, naj se aktivno udeleži vojne proti nasprotnikom Anglije in Amerike. Odločilnega pomena bo baje vprašanje, ali in v koliko bi Anglija in Amerika lahko vpregli indijskega voditelja Pandit Nehru-a, ki niha med ostalim kongresom in med angleškimi željami. Indija se je soomnila krvoprelitia iz 1.1919 Vsi Indijci v Indiji in izven Indije so se 13. aprila spomnili krvoprelitja, ki so ga Angleži priredili v Amritsarju pred 23 leti. V zvezi s tem krvoprelit-jem je indijski narodni svet v Bangko-ku izdal v angleščini in v več indijskih jezikih posebno spomenico. Spomenica spominja najprej na delež, ki ga je imela Indija v zadnji svetovni vojni ob strani Anglije. V pretek- PK-Aufnahme: Kriegsberichter Ebert (Seil) Atl. Granaten rollen an. Hier werden schwere »Brocken« auf einfache Weise zu dem schweren Mörser gebracht. Die Soldaten befördern sie auf einer durch Eisenbahnwagen zusammengestellten »Rollbahn« zum Geschütz li svetovni vojni je služilo nad milijon Indijcev v angleški vojski, Nad 100.000 Indijcev je padlo in bilo ranjenih. V' britanski vojni sklad je vplačala Indija več kot 300 milijonov funtov sterlingov. Indijcem so za vse to obljubili samoupravo. Ko je bilo podpisano premirje, je sledila prva »angleška nagrada« za Indijo v obliki zelo ostrih zakonov, ki so oropali Indijce ^vseh civilnih pravic. V Indiji so imenovali te zakone »črne zakone«. Mahatma Gandhi, ki je bil takrat vodja borbe za indijsko svobodo, je proglasil dan objave teh zakonov, 6. april 1919, za dan narodne žalosti. Sledili so nemiri in z njimi valovi britanskega terorja, zlasti v Pund-žabu. Povzročitelj terorističnih ukrepov Je bil angleški general Mihael O'Dyer, ki ga je leta 1940 v Londonu ustrelil neki Indijec. Nato slika spomenica sam krvavi dogodek v Amritsarju. 13. aprila 1919 so praznovali Hindustanci svoje Novo leto- Zbralo se je kakih 20.000 ljudi, ko |e prispel general O'Dyer s 150 angleškimi vojaki, ki so brez vsakega povoda začeli streljati v množico, dokler niso porabili svoje municije. Nad 2000 oseb, med njimi dosti žensk in otrok, se je valjalo v svoji krvi. General O' Dyer pa je prejel za svoje krvavo delo celo pohvalo indijskega podkralja in drugih političnih osebnosti Indije. Krvoprelitju v Amritsarju je sledila ravcata strahovlada v vsem Pundža-u. Ropanje in ubijanje je bilo na dnevnem redu, povrh pa so Angleži bombardirali indijska naselja z bombami iz zraka. Naravnost nečloveško postopanje pa so zakrivili oddelki angleške vojske. Od tistega časa obiskujejo Indijci mesto krvoprelitja vsako leto med 6. in 13. aprilom, ker ga smatrajo kot nekako romarsko zavetišče. Te dni so praznovali Indijci spomin na krvopre-litje generala O'Dyerja v obliki žalnega tedna, v katerem so obnovili svojo prisego, da se bodo borili vse dotlej, dokler ne bo odpravljeno britansko barbarstvo. Indijska spomenica prihaja končno do ugotovitve, da se vojskuje Anglija v tej drugi vojni za varstvo britanskega imperija, ki je zgrajen na egoizmu in roparstvu ter na krvi milijonov nedolžnih ljudi. Anglija sedaj zopet poziva Indijo, naj se priključi borbi za »demokracijo in svobodo«. Zopet silijo indijske vojake, da bi prelivali svojo kri za interese angleškega imperija. Toda Indija je bila v prvi svetovni vojni tako strahovito ogoljufana za svoj ideal svobode in neodvisnosti, da ne more pozabiti krvavih dogodkov iz 1. 1919. Ceste in pota — sama močvirja Iz Berlina poročajo: Napadalne in obrambne borbe na vzhodni fronti so vedno bolj pod vplivom'vode in blata, ki je nastalo vsled raztopltve snega, še bolj kakor v pozni jeseni, so se ceste in poti spremenile v močvirja. Mali cestni jarki in sosedne njive stoje pod vodo, ker je zemlja tako globoko za- mrznila, da voda ne more prodreti v. globine. Vsako odmikanje od razvože-nih cest in voznih poti, ki jih stavbinske čete dan in noč utrjujejo z nasipova* njern kamenja in polaganjem hlodov, ima za posledico izgubo vozil, materia* la in konj. V svrho priprege in za trans« port važnih pošiljk služijo traktorji na verige. I* Pri neki napadalni operaciji na jugu srednjega odseka vzhodne fronte Je imela neka municijska kolona nalogo, pripeljati neki bateriji napadalnih topov zahtevano municijo. Za to nalogoi oziroma nje izvedbo je bilo na razpolago samo par ur. Izvedli so jo tako, da so transportirali municijo sedaj s konji in zopet s tovornimi avtomobili, kakor je pač dopuščala cesta. Municijo so morali večkrat pretovoriti. V neki dolinici je že izgledalo, da ne bo vej mogoče priti naprej. Nekateri konji so stali do preko prsi in izgledalo je, da se bodo vsak čas pogreznili še globlje. Vodja kolone je pripovedoval, da sO vojaki hitro posekali nekaj dreves tef podprli konje in vozila. Kljub temu se je pogreznilo par konj, ki so utonili v črnem blatu, ne da bi se jim bilo moglo kakorkoli pomagati, škoda je bila naših krasnih konji Toda kaj sedaj? Mu-nicija je morala v prve linije. Na drugi strani dolinice je stala kolona avtomobilov, ki naj bi odpeljali municijo. \t cepanih drv, ki so ležala ob robu gozda, so vojaki napravili pot preko močvirja. Nato so nosili, včasih do prs v vodi, jerbase z granatami na ono stran ter jih natovorili na avtomobile. Popolnoma premočeni in polni blata so vojaki kljub temu rešili svojo nalogo. Municija je prišla pravočasno na zapovedano mesto. Pod zaščito napadalnih topov, ki so zopet lahko bruhali ogenj in smrt, so čete lahko izvedle svoj napad. Pozdrav vseh zavednih Spodn|ešta;ercev je „M Hütet! „Roosevelt ie zopet vojni hujskač V« Indijski narodni svet v Bangkoku je objavil po radiu oster napad, naslovljen na ameriško vmešavanje v Indiji ter proti komentarjem ameriškega tiska v tej zadevi. V izjavi se ugotavlja, da je Roosevelt zopet vojni hujskač. Pre-zident Roosevelt je poprej pahnil celo vrsto narodov v vojno, sedaj bi pa rad nahujskal še indijski narod, ki bi moral v njegovem smislu žrtvovati svojo kri za skupne anglo-ameriške interese, če smatrajo Zedinjene države Japonsko za svojega sovražnika, nastane vprašanje: zakaj se pa potemtakem ne borijo same proti Japonski? Roosevelt je vedno besedičil o neki močni mornarici v Pacifiku. Zakaj še do danes ni popeljal te velike mornarice k napadu proti Japonski? Toda Roosevelt je tih in prepušča boj in krvavenje drugim. Sedaj bi naj Indija, ki je obubožala vsled angleškega izmozgavanja, stopila v boj za »demokracijo in svobodo«, t. j. za USA, čeprav svobode ni poznala več od tistega dne, ko je bila zavo-jevana s strani Angležev. Ako si bogata Amerika ne upa napasti Japonske, kaj naj stori potem Indija? Izjava končuje z ugotovitvijo: Indija ima samo enega sovražnika, Anglijo, vsi drugi sovražniki izven indijskill meja se nahajajo zgolj v fantaziji anglo-ameriške agitacije. PK.-Aufn.: Kriegsberichter Trauvetter Hochbetrieb im Verpflegungsamt. Hier empfangen die Einheiten des Heeres Verpflegung und Lebensmittel, die in großen Mengen auf dem Schienenwege aus der Heimat herangebracht werden landesschützen kennen keinen „schlanken Dienst" Von Kriegsberichter Kurt Scheid PK. Dem Landesschützen ist gerade in den besetzten Gebieten eine Fülle von lebensnotwendigen Erfordernissen zu treuen Händen überantwortet, seien es nun die Wachen an lebenswichtigen Betrieben oder an Anlagen, die Wachen bei Gefangenen oder seien es sonstige Objekte, die ihnen anvertraut 4nd, — überall heißt es die Augen offen hatten und in ganzer und in andauernder Anspannung leben. Ganz abgesehen schließlich davon, daß in den Einsatzpausen der Dienst recht »drahtig« durchgeführt und ihnen aber auch kein Komma aus dem Soldatenkatechismus, dem Reibert, geschenkt wird. Wachen vor grauer Fabrikmauer Wie häufig ist doch da die irrige Meinung verbreitet, daß die Landesschützen ein »schlankes Leben« hätten, ja, das hat sich was mit diesem schlanken Leben! Man stelle sich einmal wochenlang vor einer grauen Fabrik-«lauer, man schiebe einmal Dauerwachen, bei denen einem schon nach wenigen Tagen die Augenlieder schwellen, infolge des dauernd gebrochenen Schlafs, dazu noch bei einem Winter, der so unbarmherzig war, daß man ihn im Hundertjährigen vergeblich sucht. Nein, in diesem Falle ist der Irrtum groß geschrieben! Vieles könnte man erzählen aus dem Leben der Landesschützen, aber angesichts der vielfältigen Aufgaben hieße es sich in-Kleinigkeiten verlieren, wenn man in einem Aufsatz alle Arbeitsmög-Mchkeiten der Landesschiiizenbatail-ione schildern wollte. Da es die Landesschützen, wie ein Bataillonskom-tnandant mit trockenem Humor meinte, ebenso »mit toten wie mit lebenden Gegenständen« zu tun haben, halten wir für heute an ein Frontstalagbatail-Jon. Bei farbigen Kriegsgefangenen Diese lebenden »Gegenstände« sind Kriegsgefangene, und zwar im besetzten Gebiet farbige Kriegsgefangene. Wie man schon kurz streifte, sind es ältere Jahrgänge, die in den Landesschützenbataillonen auf ihrem Posten stehen. Und gerade für die Bewachung bei den farbigen Kriegsgefangenen ist es die Lebenserfahrung der gereiften Männer, die sich hier nicht nur für die Behandlung der Gefangenen, sondern auch für die Bewältigung der ihnen überantworteten Aufgaben als einfach ¡dringend notwendig erweist, Da heißt es also doppelte Verantwortung tragen, die für die Arbeitsleistung, und die für die Kriegsgefangenen, denn Fluchtfälle, bei denen den Wachmännern Nachlässigkeit nachgewiesen weraen kann, werden mit Schärfe geahndet. Im allgemeinen ist es natürlich immer der Ziel, daß erstens etwas gear- beitet wird, und daß zweitens eine zufriedene Stimmung im Lager herrscht. Interessant ist übrigens auch die Tatsache, daß es nicht selten Gefangene gibt, deren Väter als deutsche Kolonial-soldaten gedient haben, und die selbst noch einige deutsche Worte redebrechen, was natürlich mit Stolz und Eifer geschieht. Anders nun sieht es im Sommer aus. Da sind die Kriegsgefangenen über weite Bezirke hin verteilt, in mitunter bis zu siebenzig Einzellager in der Stärke von zehn bis zu hundert Mann. Hier wird nun Landarbeit geleistet, und da muß der Wachmann Has' und Fuchs zugleich sein! Stellt man sich vor, daß die Gefangenen vom Lager bis zu den oft kilometerweit entfernten Arbeitsstätten hingeleitet werden, dazu noch die Kontrollgänge ausgeführt ""werden müssen, dann ist allein die tägliche Marschleistung von häufig über dreißig Kilometer schon eine ansehnliche Tagesarbeit. Dann bedarf die Arbeit der Beaufsichtigung, und die oft schwierige sprachliche Verständigung mit den Arbeitgebern ist auch »nicht ohne«. Bis das alles mit dem ganzen Drum und Dran, das so ein Arbeitstag mit sich bringt, bewältigt ist, kostet manchen Tropfen Schweiß, aber auch Geduld und Ausdauer, Was aber ein alter Soldat erreichen will, das erreicht er! Ist nun die ländliche Bevölkerung in der Regel zunächst zurückhaltend, so kommt man bald dahinter, daß mit unseren Landsern auszukommen ist, und das Verhältnis entwickelt sich dann stets zu beiderseitiger Zufriedenheit. Hier eine nette Episode, die ge- rade das Vertrauen verdeutlicht, das man dem deutschen Soldaten entgegen bringt. Brand im Rathaus Bricht da eines Nachts in einem Dorfe, in dem kein Lager ist, Feuer aus. Feuer im Rathaus, was tun? Man jagd einen Boten mit dem Rad zum Lager hinüber, der die Soldaten um Hilfe bittet. Diese, gleich tagauf, setzen sich mit der Ausnahme eines, der bei den Gefangenen zurückbleibt, auf ihre Räder und finden ein bereits lichterloh brennendes Gebäude vor. Zum Glück sind unter ihnen einige Feuerwehrleute, die ihre Erfahrungen mit dem roten Hahn gemacht haben. Diese übersehen gleich, daß es unmöglich ist, dem Feuer von außen wirksam zu Leibe zu rücken. So unternehmen sie das Wagnis, in das Innere des Hauses einzudringen. Der mutige Einsatz wird belohnt. Alan wird des Feuers nach mühsamer Arbeit Herr. Große Freude dar-ob bei der Einwohnerschaft. Die Geschichte aber hat noch eine Pointe. ZU einem rechten Lager gehört auch ein Lagerhund. Dieser Lagerhund, den Neugier und Anhänglichkeit mit an die Brandstätte getrieben haben, wurde von einem Balken erschlagen. Anderntags erschien der Bürgermeister bei den betrübten Soldaten und eröffnete ihnen, daß die Gemeinde sämtliche Hunde zur Auswahl eines neuen Lagerhundes zur Verfügung stelle. Freilich verdankt es nun die Geschichte vom Brand und vom Hund sehr wesentlich ihrer Pointe, daß man sie hier zu erzählen vermag. Ist es nuu aber doch so, daß es von den meisten Autgaben nichts zu erzählen gibt, eben weil sich »nichts Besonderes« ereignete, sondern weil es der Ablau! der Pflicht ist, der sich ereignet. Deshalb also ist der Dienst unserer Landes-•chützen und all ihre tapfere ausdauernde menschliche und soldatische Tätigkeit auch meist nach außen hin nicht sichtbar, die von den Männern geleistet wird, deren viele den grauen Rock »um zweiten Male tragen, dieser Dienst da draußen in bitterkalten Winternächten auf Viadukten, an Brücken bei lebenswichtigen Anlagen oder Gefangenen, kurz überall da, wo sie die Notwendigkeit hinstellt, Erreichtes zu halten und nutzbar zu machen für den Endsieg. ff -Pioniere im Niemandsland ff-Krlegsberichter Anton Kloß NSK. Gespräche und Scherzworte in den Dialekten aller deutschen Gaue laufen in der Reihe von ff-Pioniere von Vorn nach hinten und von hinten nach vorn. Vor mir sehe ich den kräftigen Rücken eines Kameraden, mit dem weißen Schneehemd, dessen Kapuze er sich über den Kopf gezogen hat. Er §eht langsam, aber mit kräftigen chritten fest durch den Schnee über den glatt getretenen Versorgungsweg, der zur Truppe führt. Sein Fuß stapft «icher über alle Hindernisse des Weges, über Steine und Wurzeln, und mit. jedem Schritt schaukelt die schwere Last, die er auf dem Rücken hängen hat, nach links und nach rechts. Dicke Rollen von Stacheldraht sind es, die der Pionier an einem kräftigen Knüppel auf den Schultern trägt. Jeder hat «o eine Last: Draht, Minen, Werkzeug und Gerät. Der Schnee knirscht unter den Sohlen, Gasmaske und Gewehr klappern dazu den jedem Kriegsmann so vertrauten Takt. Unbeweglich tragen die Urwaldriesen des fast undurchdringlichen Waldes ihre Schnee- und Eislasten, mit denen sie von oben bis unten überzogen sind. Die letzten Strahlen der im Südwesten untergehenden Sonne beleuchten die Baumwipfel, deren Glanz sich gegen den fast schwarzen Himmel der aus Nordosten einbrechenden Naoht abhebt. Ein märchenhaft-unwahrscheinliches Bild, diese beinahe Unheimliche Urwaldlandschaft des Polarwinters. Sie wurde zu unserer Heimat, in der wir hart gegen den Fjeind und hart gegen uns selbst geworden sind. Winzig klein erscheint hier der Mensch, der Soldat, neben den zu den Sternen aufragenden Riesen des Waldes. Aus dem Bodengestrüpp löst sich die Reihe der ff-Pioniere. Wir kommen über eine kleine Lichtung und hier verstummen die Gespräche, die uns bis dahin begleiteten. Wir betreten die Zone des Schweigens. Noch wenige Minuten werden wir zu gehen haben, um die vorderste Linie, die Gräben und Bunkerstellungen, in denen unsere Kameraden der Waffen-ff die Wacht gegen den Feind halten, zu erreichen. Der Pionierzugführer weist die Männer in die heute auszuführenden Arbeiten ein. Jedes Wort wird im Flüsterton gesprochen. Ein lautes Wort kann sofort das Feuer der gegnerischen Maschinengewehre und Granatwerfer auf uns ziehen. Inzwischen verfügt der letzte abendliche Dämmerschein und ein strahlender Sternhimmel steht über uns. Der Auftrag der ff-Pioniere ist nur in der Dunkelheit auszuführen. Er lautet: Verminung und Verdrahtung des Geländes vor unserer vordersten Linie im Niemandsland, dicht vor den Mündungen der gegnerischen Maschinengewehre. Minenfelder und Verdrahtungen sind die ersten Hindernisse, gegen die der Feind bei seinen Angriffen stößt; dort wird er im Feuer unserer Maschinengewehre und Granatwerfer verbluten. Ungesehen und ungehört muß in diesem gefährdeten, bei Tage und in hellen Mondnächten vom Feinde eingesehenen Raum gearbeitet werden. Wenn die Pioniere einzeln hinausgehen, um ihre Arbeit zu verrichten, stehen die Maschinengewehrposten in erhöhter Alarmbereitschaft. Sie übernehmen den Schutz der Kameraden, die da vorn Im Niemandsland eingesetzt sind, die sich in ihren weißen Tarnmänteln langsam, lautlos und vorsichtig bewegen. Gespensterhaft mutet ihr Gang an und verderbenbringend ist ihre Arbeit. W'r kriechen durch einen nach vorn getriebenen Stollen, der zu unseren vordersten Horchposten führt. Im Schutz der Dunkelheit klettern wir dort heraus und stehen nun in dem Raum zwischen Freund und Feind. Dort drüben, am jenseitigen Waldrand, ein paar Dutzend Meter vor uns, liegt der Gegner. Einzeln arbeiten unsere Pioniere im Gelände. In unregelmäßigen Abständen bestreicht ein sowjetisches Maschinengewehr das Feld — vielleicht haben sie drüben doch einmal das Knirschen des Schnees oder das leise knarrende Abrollen des Drahtes gehört. Dann gibt es für eine Zeitlang nichts als Deckung nehmen, bis der Raum für die Weiterarbeit der Pioniere durch das Bellen unserer Maschinengewehre und den Einsatz der Granatwerfer wieder freigekämpft ist Das ist das Anstrengendste an diesem allnächtlichen Pionierdienst, das lautlose, vorsichtige und langsame Arbeiten. Dinge, die sich in vielleicht einer Stunde erledigen ließen, könnet hier in der vor Kälte schneidenden Polarnacht bis zum nächsten Morgen dauern. Mit steif gewordenen Fingem bauen unsere ff-Pioniere in der Zone des Schweigens ihre Sicherungen gegen die Angriffe der sowjetischen Truppenmassen. Unermüdlich ziehen sie jede Nachl hinaus, um ihr Werk im Niemandsland immer weiter zu vervollkommnen. Jede Nacht von neuem begeben sie sich in diesen am meisten gefährdeten Abschnitt der Front. Sie wissen, daß ihf Einsatz notwendig ist zum Schutz dei Kameraden, zum Schutz der Heimat. • In kürzester Zeit wird es auch der hei' mattreuen untersteirischen Bevölkerung möglich sein, in den Reihen der siezreichen Waffen-ff Schulter an Schulter, vi« einst ihre Väter und Großväter in den tra« ditionsreichen Regimentern der alten Ar* mee, mit deutschen Menschen für Deutsch* lands Endsieg und unser aller bessere Za* kunft zu kämpfen. In den ersten Maitagen werden sich die Untersteirer zum freiwilligen Dienst i« der Waffen-ff melden können. Wer die deutsche Sprache noch nicht beherrscht, wird in einem Umschulungslager Gelegenheit haben, die Sprache seiner Gemein* schaft zu erlernen. Dort wird er «ich ffl« den Waffendienst die notwendige Ausbil* düng erhalten. Besonders die ehemaligen Reserveoffiziere und Unteroffiziere sollen sich melden. Alles Nähere in der nächsten Folge us» seres Blattes. i Goljufive ameriške številke American Bureau of Shlpping izdaja trezne številke, ki so v kričečem protislovju napram gigantskim številkam, ki jih od časa do časa objavljajo v svoji kričavosti ameriški politiki. Iz zadnje objave omenjenega urada za plovbo izhaja namreč, da so severo-ameriške ladjedelnice sicer prejele ogromna naročila za zgradbo novih ladij, toda izvedba teh načrtov je bila le malenkostna. Po navedbah omenjenega urada so gradile severoameriške ladjedelnice v letu 1941 vrsto ladij s skupno 664.000 tonami. Leto poprej so zgradile ladij v skupni tonaži 540.000 ton. Višek je malenkosten. Nemške podmornice so potemtakem potopile v enem mesecu več trgovskih ladij, kakor so jih Zedinjene države mogle zgraditi v L 1941. Zelo nevaren je zlasti položaj na področju petrolejske plovbe. Industrializirana vzhodna obala Zedinjenift držav potrebuje dnevno okrog 1,6 milijonov barelov ali sodov nafte. En ba« rel odgovarja 140 kilogramov nafte. Ker so razširili oboroževalno industrijo, so potrebe glede nafte in bencina prav gotovo še bolj narasle. Vsled Izpadka torpediranih petrolejskih ladij je Vzhodna obala Zedinjenih držav še bolj navezana na transport nafte po ceveh, čolnih in železnici, obenem pa tudi na racioniranje goriva. Praktično: nadomestilo za izpadle petrolejske ladje tvorijo samo železniški transporti, ker načrti za polaganje cevi in črpalk še niso izvedeni. Toda železniški park Zedinjenih držav ni dorasel velikanskim nalogam prevoza tekočega goriva. Primanjkuje predvsem vagon-skih cistern. K temu pa pridejo le GOSPODARSTVO truge težave, v prvi vrsti glede posadk la preostale petrolejske ladje. Mornarji se branijo, službovati na teh ladjah taradi nevarnosti podmorniške vojne, «ato jih morajo k temu naravnost siliti. Oskrba Amerike s tekočim gorivom je torej zašla v veliko zadrego. kov poklali mnogo svinj — bila je cela moritev — kar je rodilo pomanjkanje mesa med svetovno vojno. Izdaja krušnih nakaznic je bila druga velika polomija. Našteli so okrog pet milijonov ljudi več, kakor jih je stvarno bilo ter izdali tudi toliko milijonov več nakaznic za kruhl Nepremišljenemu ln prenagljenemu klanju svinj, ki je imelo za posledico, da so se velike množine mesa pokvarile ter bile iz prehrane ljudstva izključene, so sledile napake tudi v pridelovanju krompirja in repe. iz nerazumljivih vzrokov se je omejilo gojitev krompirja in repe, akoravno imajo ti pridelki največ redilne vrednosti. Kljub pomanjkanju statistike o obdelovanju in pridelovanju med svetovno vojno, je v letih 1914/18 Nemčija pridelala gotovo kakih 22% manj žita kakor v mirnem času, to je cele štiri milijone ton. Pridelek je v posameznem nazadoval in sicer pri ječmenu za 21, pri ovsu za 19 in pri rižu za 13%. Zmanjšanje pridelovanja sladkorne pese v kampanji 1915/16 je odredila vlada za Nespremenjene parole — neprestano pridelovanje fiaše ljudstvo stoji zopet na pragu novega gospodarskega leta ter pred nalogami aove pridelovalne bitke. Za to niso potrebne nikakšne novosti, držati in ravnati se je samo navodil, ki so veljala za dosedanja leta: »Več pridelati, pridelano pa štedljivo uporabljati.« V Basprotstvu s svetovno vojno, ko so pridelovalne parole stalno menjali, je nemško kmetijstvo v boljšem položaju, ker mu zadostuje držati in izvrševati navodila, ki jih je nacionalsocialistična •grama politika izdala že za prvo pridelovalno bitko leta 1934/35. V vseh lledečih letih se dotične parole niso menjale, šlo je samo za varijacije iste-ea predmeta, ki glasi, iz nemške grude «vleči živila, ki so za prehrano in samooskrbo nemškega ljudstva potrebna, le leta 1934/35 zapovedi pridelovalne tiitke od kmetov niso nič druzega zahtevale, kakor gospodarjenje po zdravi pameti ter prelom s starimi prevzetimi tnostranskimi metodami. To kar Nem-lija potrebuje, se mora pridelati brez »žira na konjunkturo. Nemško ljudstvo Eotrebuje žito, krmila, krompir, slad-orno peso, olje, rastlinska vlakna. Kakor rdeča nit se vlečejo te zahteve skoki vse parole pridelovalnih bitk in se le tudi v vojno-pridelovalni bitki niso •premenile. Nemško kmetijstvo je svo-|o pot lahko nadaljevalo. Uspehi te pravilne poti tudi niso izostali. Pridelki •o kljub vojnim težavam ostali na isti Irišini, na nekaterih področjih so se nelo povečali. V svetovni vojni je odpovedala pre-Ikrba živil, ker se je prepozno mislilo na razdeljevanje in še to z nepripravni-mi sredstvi. To potrjujejo danes vsi kritiki in strokovnjaki. Agrarna politika Reiohsbauernfuhrcr-ja in Reichsernah-rungsminister-a Darrč-ja je pa kar Uvodoma spoznala, da ni tako važno razdeliti to, kar je na razpolago, kakor Ireč pridelati! Nihajoče in nasprotujoče li parole v svetovni vojni so takratne {ridelke znižale za 30%. Posebno ob-utno je bilo pomanjkanje potrebne »grarne in obdelovalne statistike, šele med svetovno vojno so se spomnili ter lačeli ugotavljati ploskev posevkov in ftasadov, pri čemur so ugotovili, da so Isto za 5 do 10 procentov precenjevali. Prikazovali so večje kmetijske pridelke, kakor so stvarno bili. Na drugi strani se je pa krompirjeve pridelke Senilo tako visoko, da so leta 1915 po Isasvetu židovskih agrarnih strokovnja- 25%, ne da bi se ozirala na udarce, ki jih je s tem prejela industrija sladkorja in tudi ne na živinorejo, ki je zazna» movala manjše donose krmil. Ti ukrepi so še danes nerazumljivi. Saj je gotovo bil interes, da se lastno gospodarsko podlago ojači in ne nasprotno. Posledice so bile na dlani. Pridobivanje mleka in masti od krav je občutno padlo. Produkcija mleka je v svetovni vojni padla po cenitvah kontrolnih zvez in sicer v Schleswig-Holstein-u za 17, v deželi Sachsen za 20, v Ucker-mark-lrf\ dam v rejo ali prodam. ICIKKU Kotzbek, Oberrotwein b. Marburg, FasanstraBe. 555-4 Sejalnik za koruzo dvoredni, še nov, se proda. Anton Wiu-disch. Rami bei Pettau. 560-4 Služba isce: ——%m u—»■ um» rrnmmammm Pačtpn Hplavpr samski, vsestransko rfl&ien neidvet uporabljiv v lesni tr_ govini in poljedelstvu, išče primerno mesto. Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«. _527-5 Šumski manipulanl s prakso išče službo. Obvlada, razume in govori hrvaški jezik in malo nemški. Naslov v upravi lista. 525-5 Starejši mlinar išče službo za manjši inlin. Mathias Kol-mantschitsch, Unter-Täubling 34. 537-5 SiuUo- doU i# __ samski ali oženjen, se sprej-luaVar me_ Gutsverwaltung Straßenhofen, Post Ober-Kunigund. 513 toliski hlapec neoženjen, se sprejme. Franz Wagner, Ziereg 3, Post Ober-Kunigund. 512 FraiiuillifiA iür den Wachdienst in rrcinilllyG den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24—60 Jahren, zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Wachm., Graz, Alte Poststraße 107-1. 424 HIbDCS li konjem, samskega, brez H poljskega dela, sprejme Kari Goldschnig, Kunstmfihle, Frauheim b. Marburg. -- 540-6 tantbn ki bi bila zmožna samostojno «.«»»v vod|t, večje gospodinjstvo, iščemo. Ponudbe pod »Stalna služba« na upravo lista. 546-6 Of a r za vinogradno delo se sprej-w 1 ** 1 me. Vprašati Mafburg/Drau, Schillerstraße 22, pritličje levo. 551-6 ROTES KREUZ CILLI Auskünfte in Angelegenheiten des Deutschen Roten Kreuzes werden jeden Montag in der Sprechstunde von 14—16 Uhr in der Kanzlei der Kreisstelle des Deutschen Koten Kreuzes in C i 11 i, Goethestraße 4, II. Stock, erteilt. Pojasnila v zadevah Nemškega rdečega križa se dobijo vsak ponedeljek med uradnimi urami od 14. do 16. ure v pisarni okrajnega vodstva Nemškega rdečega križa v C i 11 i - j u, Goethestraße 4, v drugem nadstropju. 447 Pflfrphllipmza kmetijo takoj ženo ali rUIIGUUlGIHdekle Soba< kos zemije, kurivo in luč prosta. Ponudbe ali predstaviti pri Sägewerk Hans Gottlich, Zellnitz (Drau), Johannisberg 8. 552-6 Rokic» neka' izvežbano, išče učno """"'j mesto šiviljske stroke. Naslov v upravi. 548-6 Zanesljiv in pošten delavec ali penzionist z ženo, sposoben za vrtna dela, kateremu se razen tega še nudi prilika za zaslužek kot pomožnemu delavcu in prosto stanovanje v Marburg-u, se-stoječe iz sobe in kuhinje, se sprejme. Ponudbe pod »1. maj 1942« na upravo lista. 535-6 Sprelme se gostač (ofer) z družino, v kateri ta dve osebi za delo. Za svojo uporabo mu dam tudi eno kravo. Informacije pri Leopold Wutholen, Bäckerei, Marburg/Drau, Tegetthoffstraße 81. 543-6 lllana#> h konjem se takoj sprej-niap«V me pranz Frangesch. Unter-Kotsch 118. P. Kötsch. 530-6 riAlrln star0 40—45 let, ki se vozi 1/eiMU, s k0ieS01T1; sprejme Adalbert Schasi, Bäckerei, Lembach bei Marburg. 558-6 CliivIriniA vajeno vseh hišnih del, aiUZKin o sprejme takoj ali z majem Dr. Worintz, Friedrich-Ludwig-Jahn-P1atz 9/1 (Magdalenenptatz)._553-6 Išče se kmetsko dekle k upokojencema na prav malo posestvo. Ima priliko se kuhat naučiti. Vprašati na M. G., Lembach pri Marburg-u št. 22. 559-6 UavIfQlliavin mit guteti Referenzen, VCrnalllCNH Lehrmädchen mit Bürgerschule und deutschen Sprachkenntnissen werden aufgenommen bei Karl Sima, Pöltschach. 561-6 Ženitve ~ ßopisi: 24 letni vrtnar išče znanja v svrho ženitve, s kmečkim dekletom iz okolice Marburg-a. Ponudbe na upravo lista pod »Ljubezen na cvetočem vrtu«. — 523-7 ^olavntfar želi znanja z mlado go-UlCilllUdl spodično radi ženitve. Ponudbe na upravo lista pod »Pomlad«. Tajnost zajamčena. 538-7 Mladftni^ želi Poznanstva s siinpa- iTiiauein«. tičnQ gospodično do 19 let, po možnosti šiviljo ali trgovsko na-obraženo. Zenitev mogoča. Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Vesela spo- mlad« 521-7 Petdesetletnik kmečkega stanu išče znanja v svrho ženitve z gospodično aH vdovo primerne starosti, veselega značaja in neodvisno, ki potrebuje na primernem posestvu -pomoč pri delu. Dopise na upravo lista pod »Treue«._524-7 38 letni fant z nekaj gotovine, malim posestvom in obrtjo, se želi spoznati z gospodično istih let, če je mogoče, z malim posestvom v bližini Luttenberg-a, v svrho ženitve. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Dobra gospodinja«. 520-7 Prijazen fant star 23 let, ključavničar drž. železnic, želi v svrho ženitve znanja z gospodično, šiviljo, trgovko, posestnico ali slično. Le resne ponudbe s sliko na upravo lista pod »Srečna bodočnost«. 539-7 Pncacfniilfi cin z delovodno šolo in rssesiHUK) sm državno služb0> star 23 let, išče v svrho ženitve posestniško dekle iste starosti iz bližine Marburg-a. Tudi šivilje niso izključene. Le resne ponudbe s sliko na upravo lista pod »Lepo poletje«. 541-7 Posestnik srednjih let išče znanja s kmetskim dekletom do 35 let v svrho' ženitve. Ločenka ali vdova ni izključena. Resne ponudbe s sliko je poslati na upravo lista pod »Zvesta«. 549-7 Štiridesetletni železničar, trezen, prijazen, hišni posestnik v Sann-tal-u, poroči kmetsko dekle z malim posestvom, ali šiviljo do 35 let. Vdove niso izključene. Ponudbe na upravo lista pod »Prijazen dom«._544-7 Posestnik in obrtnik v okolici Marburg-a, star 47 let, išče znanja v svrho ženitve z izobraženo gospodično z nekaj dote ali posestnico vinograda, lahko je tudi šivilja, od 28 do 35 let. Ponudbe na upravo lista pod »Poštenost___ 554-7 Solidno dekle za vsa dela, ki bo imelo priložnost naučiti se nemščine, iščem. Ussar, Marburg (Drau), Lu-thergasse 9/1._556-7. Naroči »Štajerskega Gospodarja'I Čas zatemnitve je od 21. do 5.30 ure fa k ¥ r ju TEHTNICE vseh vrst kupujte neposredno prt izdelovalcu Kari Ussar larburg a. d. Drau, Gaswerkstraße 17. .'JW Več pomožnih delavk se sprejme pri Wilhelm Brauns, Fabrik für Haushaltsfarben und chemische Produkte in Cilli, Spitalgasse 4. 529 Prvovrstne simentalske krave visoko breje in s teleti se prodajajo od sobote, dne 18. aprila, dalje pri gostilni VVlachovitsch, Marburg (Drau), Prach, Nutzviehhandlung, Wildon. 536 O U VI I G kroiaSke odrezke, staro železje in kovine, papir, nvčjo volno, svinjsko in govejo dlako arovco) kupuje vsako količino Alois Arbeiter, Marburg, Draugasse 5. 507 domače delo za žene In mladino oddaja stalno tvrdka ,UNIO' Ges. m. b. H. Marburg/Drau, Landwehrgasse 23 V poštev pridejo i močja mesta Marb samo reflektanti iz sb-«rj •18 Oer Landrat des Kreises Pettau Gesundheitsamt Die Diphtherieschutzerstimpfung im Kreise Pettan findet aa folgenden Tagen statt: Mittwoch, den 15. April 1942, In Pettan, Mädcheuvolksschule »—11 Ohr; Mittwoch, den 15. April 1942, in Rann, Volksschule, 14—17 IJhn Donnerstag, den 16. April 1942, in Mörtendorf, Volksschule 14—17 Uhr; Freitag, den 17. April 1912, in GroBsonntag, Volk »schul«, 9—11 Uhr; Freitag, den 17. April 1942, in Runtscheo, Volksschule, 15—17 Uhr; Samstag, den 18. Aprü 1942, in Friedau, Volksschule, 8—11 lHw| Samstag, den 18. April 1942, ia Thomasberg, Volksschule, 14—17 Uhr; Montiag, den 20. April 1942, in Ankenstein, Volksschule 8—11 Uhr; Montag, den 20. April 1942, in Sauritsch, Volksschule, 14—17 Uhr; Dienstag, den 21. April 1942, in Margareten, Volksschule 9.30—12 Uhr; Dienstag, den 21. April 1942, in Unterbüheln, Volksschule 15—17 Uhr; Mittwoch, den 22. April 1942, in Kaag, Volksschule, 9.30—11 UWt Mittwoch, den 22. April 1942, ia Polstrau, Volksschule, 15—17 Uhr; Freitag, den 24. April 1942, in Amtmannsfeld, Volksschule 8.30—11 Uhr; Freitag, den 24. April 1942, Stauden, Volksschule 14—17 Uk*| Samstag, den 25. April 1942, in Kaisersberg, Volksschale, 9—11 Uhr; Samstag, den 25. April 1942, in Allerheiligen, Volksschule 15—17 Uhr; Samstag, den 25. April 1942, in Dornau, Volksschule 15—17 üh*. BW Der Amtsarzt: MctL.Rat Dr. H. FeUbaoak. „ŠTAJERSKI GOSPODAR" • posrednik med mestom fn deželo Organizacija Steirischer Heimatbund Vam olajšuje uk nemščine!