Poštnina plačana v gotovini Leto LXIX. št. 91 Ljubljana, torek 21. aprila 1936 Cena Din 1.— ....fijo oah Jitn popoldne, izvzemši aedelje ld praznike. — lnserau ao 30 peut '^1 a Din v, ao 100 vrst & Din 2.f>0. od 100 do 300 vrst a Din 3, većji trtserati petit .«>o» Din 4.- Popust po dogovoru, mseratm davek posebej. — >Slover±skJ Narod« « mesečno v Jugoslaviji Din 12 - za inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, B.nafljeva aUca 6tev. ft. Telefon; 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon SL 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani St. 10.351. Ženeva omahuje: al ĐN na Italijo Društvo narodov obžaluje, da Italija doslej ni pokazala dobre volje in pristala na mirovna pogajanja v okviru in duhu pakta Društva narodov ter ponovno apelira na italijansko vlado, da se zaveda svojih obveznosti kot članica DN ženeva, 21. aprila. A A. DNB poro* ^: Na tajni seji sveta DN jc prišlo do sp 'razuma glede resolucije v sporu med Italijo m Ahesinijo. Resolucija se >Svet D\r sprejema na znanje poročilo odbora poročilo odbora trinajsto-rice in odobrava apel ki je bil dostavljen obema sprtima strankama, da bi se v okviru DN in duhu pakta DN imprej prekinila neprijateljstva in \pnstavil mir. Svet ugotavlja, da je .i^csinska vlada soglašala s tem, ko je dne 15 marca odgovorila na ta poziv. 1'ngajanja bi se izvedla na podlagi odredb pakta in je tudi sprejela na zna= nic predloge odbora trinajstorice in da se pogajanja morajo gibati v duhu in okviru pakta DN, Svet istočasno ugotavlja, da je italijanska vlada od-govorila na apel in izja\yila načelno soglasnost, da se naj začno pogajanja o ureditvi spora. Svet obžaluje, da no obvestilu predsednika odbora trinajsto rice in generalnega tajnika poskus pomirjen ja ni uspel. Prav tako obžaluje, da v teh okolnostih ni prišlo do prekinjen ja sovražnosti in se vojna nada; ljujc pod pogoji, ki so, kakor jc ugo-tovljeno, v nasprotju z odredbami pakta DN. Prav tako ne obstoje predpon goji za izvršitev obvez, ki so v takih slučajih predvidene v paktu za članice DN. Svet poziva Italijo še enkrat, da se v sedanjih okolnostih, ki zahtevajo sodelovanje vseh narodov, poslužuje sredstev v reše\'anju spora z A bes i ni= jo, ki so v skladu s članom ustanovi: tel jem in stalnim članom DN. Tej resoluciji je dodan šc dostavek o obvezah, ki so jih države sprejele v raznih mednarodnih pogodbah o \'oj-nem pravu. Abesiitija v razsulu Vedno večji nered onemogoča vsak organiziran odpor proti prodiranju Italijanov Adis Abcba, 21. aprila, z. Čeprav so oblasti še na svojem mestu in se trudijo, da b' v vsakem pogledu storile svojo doičnostt je med prebi valstvom abesinske ■ pretolnice zavladala največja panika. Redni posli in življenje na trgu je popolnoma prenehalo. Z bojišča prihajajo neprestano tovorni avtomobili. Ceste s severa so polne beguncev. Paniko povečujejo posebno poročila, beguncev, ki trde, da se v okotfci prestolnice zbirajo velike razhojšniške tolpe, ki se pripravljajo, da bi po odhodu abesinskih ob-lastev in pred prihodom italijanskih sprednjih straž Oropale prestolnico. Oblasti se 7 a man trudijo, da bi vzdržale na cestah red in omogočile promet vojaških avtomobilov. Zvedelo se je, da pošiljajo Abesinci na sever velike količine razstreliv. Skušali bodo porušili ceste in mostove med Adis AKeho in f>csijem in pognati v zrak cele bregove, da s tem preprečijo prodiranje Italijanov. Rim, 21. aprila. AA. Ha vas poroča: Listi prinašajo podrobnosti o bitki pri. I>janarou. Po teh vesteh so s>e Abesinci utrdili na črti Hagame-^asabana, torej na položajiti na katerem hočejo braniti dve cesti, po katerih bi lahko Italijan1 krenili proti Hararju. General Grazziani je razdelil svoje čete na tri kolone na paralelni fronti proti Abc-sincem. Leva kolona rz Libijcev je krenila j proti Dananu fn naletela na abesinsko ar-mado dedžasa Abeba Dantuma. Ker so Ita-ijani razbili odpor te armade, se zdi. da bodo Italijani izvršili pritisk na desno krilo abesinske fronte :n ga na ta način prisilili, da se umakne v angleško Somalijo. Italijanska srednja kolona, ki je podpirala pokret levega krila, je prodrla do Aranda-ba, ki je 47 km daleč od ivhodne točke v Gabredaru. Desna kolona je pripravljena na napredovanje, toda slabo vreme je preprečilo delno italijansko ofenzivo, ker so letališča razmočena in ni mogoče uporabljati motornih vozil. London, 21. aprila. A A. Jutranji londonski listi objavljajo poročila *iz Adis Abebe. V poročilu »Dailv Telegrapha« se trdi, da je abesinska prestolnica popolnoma pustit in da vsak čas pričakujejo, da bodo vkorakale italijanske predhodnice. Po tem poročilu so se 'talijanske predhodnice nahajale samo še 45 milj od Adis Abebe. Tokio, 21. aprila. AA. Štefani poroča: V zvezi z vestmi, da se vsak čas pričakuje padec Adis Abebe, se izve, da je japonska vlada zapovedala svojemu predstavniku v abesinski prestolnici, da mora še nadajte ostati na svojem položaju, da bi lahko ščitil interese Japonske in njenih državljanov v zavzetih krajih. Posledice oklevanja DN; Mehika bo izstopila iz DN „DN je odlično dokazalo svojo popolno nesposobnost" Mexico, 21. aprila. A A. list »Ultimas Noticias« *-ve, da je treba pričakovati#da bo Mehika v najkrajšem času izstopila iz f>X. List omenja ugledne člane parlamenta in senata, ki so se izjavili za i-zstop :z DN. Ti parlamentarci menijo, da bo stalni glavni odbor kongresa še ta teden sklenil izotop iz DN. •»1'ltimas Noticias« piše med drugčm: Ženevskemu D>NT se približuje konec. Po odločitvi republike Čile, da izstopi iz I>N in no predstojeći odločrtvi Mehike, da zapusti I>N, je verjetno, da bodo sledile temu zgledu tudi dnjgc špansko govoreče ameriške države. Tudi one bodo zapušiti le to drago in nepotrebno ustanovo, ki se je pokarala odlično nesposobna tako v kitajsko-japonskem, bolivijsko-paragvajskem. itali-jansko-abesmskem in nazadnje v francosko-nemškem sporu. V vseh dosedanjih primerih napadov ali kršitev pogodb je DN samo enkrat sklenilo gospodarske sankcije, ki pa niso rodile nobenega uspeha, ker so bile izvedene neodločno in neenako in ker se po njih moglo soditi, da se v potrebi uporabi rudi vojaška sila. Abesinski teroristi groze evropskim državnikom Ogorčenje v Abesiniji zaradi oklevanja Evrope pri izpolnjevanju določb pakta DN BUKAREŠTA, 21. aprila, z. Rumun* ske policijske oblasti zasledujejo na podlagi obvestil, ki so jih dobile od britanskih in francoskih političnih ob--lasti, po vsej državi nekega AbesincaJ. Mangaša ki je po podatkih iz London na in Pariza vodja neke afriške tero= ristične organizacije, ki si je nadela nalogo ubiti več uglednih evropskih državnikov. Po podatkih, ki so jih ny-i mnske oblasti dobite od francoske in britanske policije, spremlja tega Abe-sJnca neka lepa mlada plavolaska Ev ropka, ki se je prav tako pridružila tej t ero ris t ičn i organ i zaci ji. V zvezi s tem se zatrjuje, da vlada v abesinskih nacionalističnih krogih sitno ogorčenje zaradi zavlačevanja ie* nevskih državnikov, ki vedno bol} oklevajo pri izvrševanju določb pakta Društva narodov. V abesinskih krogih vedno bolj prevladuje prepričanje, da nameravajo Abesinijo žrtvovati ter razkosati, da bi se na ta način vele= sile izplačale svoje medsebojne račus ne. Iz vrst abesinskih nacionalistov je bila organizirana posebna zarotniška organizacija, ki si je nadela nalogo, da se maščuje nad vsemi onimi evropskimi državniki, ki so glavni krivci, da DN proti Italiji ni nastopilo z vsemi sredstv. ki so mu po paktu na razpola: Co. Sedež te tajne organizacije je v Parizu, kjer studira nmogo Ahcsince\'. Neguš ne misli odstopiti Rim. 21. aprila. \v. V nirrodajnih krouih se formalno demanlir^ vest. da jc abesinski cesar sporočil, da ic pr.pr.wljen odstopiti v korist svojega sina. k; je pripravljen brezpogojno pričeti pogajanja- Prav ta&O se dem m tira vest. da je Mosaolini dal maršailu Badoglki navodi'a glede pogojev za premirje. Krvavi nemiri v Palestini: Novi generali Beograd^ 21. aprila, p. Z ukazom kra'*>-vih namestnikov sta napredovala za a rini j-skega generala Radisav KrstiČ in Pantelije .Turišič. Vpokojena sta artiljerijski tehnični general Miloš 0\ radovič in konjeniški divizijski general Ivan Dokie- Turški delegat v Beogradu Beograd, '21- aprila, p. Drevl prispe v Beograd generalni tajnik turškega zunanjega ministrstva dr. Numand. V Beogradu ostane dva dni. nato ] a odpotuje v Bukarešto in Moskvo Nieg'--emu potovanju pripisujejo veliko diplomatsko važnost. Volilna abstinenca španskih desničarjev Madrid, 21. aprila, z. Tako zvana ljudska akcija Gilla Roblesa je sklenila, da bo pri nedeljskih volitvah delegatov za volitve predsednika republike proglasila volilno abstinenco. Strankino vodstvo opozarja na to, da omogoča sedanji volilni sistem v vsakem primeru zmago levičarjev ter da zaradi tega nima smisla udeleževati se volitev. Zgledu GiU Roblesove stranke bodo sledile najbrž tudi ostale desničarske skupine z izjemo centruma in agrarcev, ki bodo v vsakem primeru postavili svoje lastne kandidate. „Razorožena" Nemčija Berlin, 21. aprila. AA, DNB poroča iz Londona, da prinašajo angleški listi obširna poročila o včerajšnjih svečanostih o priliki rojstnega dne Adolfa Hitlerja. »Dailv Telegrapha posbno podčrtava Izreden nastop rekrutov, ki v vojašnicah niso preživeli še polnih 'šest mesecev. Berlin, 21. aprila. AA. DNB poroča iz Pariza: Velike vojaške proslave, s katerimi so proslavili v Nemčiji Hitlerjev rojstni dan. so izzvale velik odmev v francoskem tisku. Vsi jutranji listi objavljajo dolga poročila svojih berlinskih dopisnikov, ki sporočajo tudi najmanjše podrobnosti o paradi čet. Posebno velik vtis je nanje napravila parada tankov. Vedno večja anarhija v Španiji Madrid. 21. aprila. AA. Ha vas poroča: V vasi Val dar es je prišlo do spopada med levičarji in desničarji. Veliko število oseb je ranjenih. Zaradi agitacije levičarjev je v rudniku Santa Lucia nastala popolna anarhija. Ker so lastniki izjavili, da bodo zaradi položaja na trgu za nekaj dni ustavili delo, so se delavci polastili rudnika in izjavili, da bodo rudnik poslej izkoriščali na lastni račun. Japonska se mrzlično pripravlja Tokio, 21. aprila. AA. Japonska vlada je sklenila, da predloži parlamentu predlog zakona o zgraditvi nove železniške proge skozi Korejo, ki bo dopolnila odnosno oja-čila z vojaškega stališča obstoječo progo Fusan-Seul- To progo bodo gradili pet let, in bo stala okoli 100 milijonov. V Dajrenu so izkrcali več transportov japonskih čet* Te čete bodo poslali kot ojačenja poedinim japonskim posadkam v Mandžuriji. Nemški poslanik v Egiptu Kair©# 21. aprila- AA. Nemški poslanik baron von Stohrer je izginil nekje v puščavi: Iskanje doslej ni rodilo uspeha. Včeraj so poslanika iskala samo e^iptska letala, danes pa bodo sodelovala mi iskanju tudi angleška letala. Arabci pripravljajo generalni napad na Jeruzalem Nemiri zavzemajo vedno večji obseg — Angleži naglo koncentrirajo svoje čete KAIKO, 21. aprila. AA. Havas po* poča: Položaj v Palestini je zmeraj resnejši. V Telavivu je pogorel cel del mesta, ki je bil naseljen z Židi. Po naredbi vrhovnega komisarja, ki je dobil od vlade v Londonu neomejena pooblastila, se naglo zbirajo čete okoli Jeruzalema, Ifajfc, Jaffe in Telaviva. Posebno energični koraki so bili izvedeni okoli Jeruzalema, ker se je izvedelo, da sc skuša izvesti glavni napad na prestolnico Palestine, katerega bi izvedlo več tisoč ljudi. \Trhovni komisar je snoči sklical na konferenco vodilne osebnosti uprave in trdi se, da je bilo sklenjeno, da se bodo izvajale najstro-je odredbe. Jeruzalem, 21. aprila. A A. DXR poroča: \'čeraj je bil izvršen napad nx vsak Telaviv—Jeruzalem. Jeruzalem, z. Davi je bilo izdino sk deče uradno poročilo: Položaj v Jaffi se je zboljšal. \\eraj je bilo na židovski strani pet mrtvih in 2h ranjenih, na arabski strani pa 2 mrtva in 11 ranjenih. Arabci so na zborovanju r Haifi sklenili, da bodo v sredo proglasili splošno stavko za nromeien čas. Pred važnimi spremembami v angleški vladi Baldwin in Eden se bosta morala umakniti London, 21^ aprila, z. Današnja >Mor_ ning Poste piše v zvezi z novim sestankom parlamenta, ki začenja danes novo zasedanje, da je možno, da bo prišlo do rekonstrukcije angleške vlade. Po trditvi tega lista bi izstopil iz vlade lord admi. ralitete lord ManseJl. Njegov portfelj bodo ponudili bivšemu zunanjemu ministru siru Samuelu Hoareju. V zvezi z vestmi o spremembah v angleški vladi se nada. lje trdi. da bo moral kmalu podati ostavko tudi ministrski predsednik Baldwin, čigar mesto bi zavzel Nevttle Chamber. lain. Zunanji minister Eden bd odšel na neki visoki položaj v Indiji ali v kaki angrleški koloniji. Ramsav MardonaJd H se umaknil iz zdravstvenih razlojjcnr. Spor med Grčijo in Rumunijo Različna stažiranja glede zopetne utrditve Dardanel Atene* 21. aprila, p. Po vesteh iz zaupnih virov je rumunska vlada protestirala zaradi stališča grške vlade, glede na zahtevo, ki jo je sprožila turška vlada, odnosno r»1ede vojaške zasedbe dem i lit i razr rane zone I>ar-danelov. Rumunska vlada smatra, da pomeni cjr}ko stališče udarec proti nadaljnjemu sodelovanju držav Balkanskega sporazuma. Rumunska vlada je glede na sporočilo grške vlade, da ne bo v nobenem primeru tolerirala ponovnega utrjevanja Dar- danel. izjavila £r4ri viacH, d« lahko pmdr do tega, da ne bo postlana svojo detegftcrj* na balkansko konferenco, kr" bo v Beograde Po informacijah iz vibuirnth krogov bo m~ munska vlada, »odelovtki«, na baflcnnslci konferenci samo, če s« nemudoma likriđR«. to resno vprašanje. Po mnenju teh krofcrjrr pa Cirčija ne more spremeniti svojega stališča, ki ga je zavzela fjlede dwrdwn^Wce^*ji v v*** sanja. Gigantsko oboroževanje Amerike Amerika hoče postati najmočnejša sHa na i v pogledu oborožitve na morju in v zraku Washington, 21. aprila, z. Razširjenje pomorskih arsenalov bo omogočilo, da si bodo USA zgradile celo vrsto vojnih ladij, kakor se to pravi v poročilu večine senata. Večina senatnega odbora tudi priporoča nacionalizacijo enega dela tovarn, ki izdelujejo vojni materijal. Na ta način se bo zagotovilo USA, da bodo lahko krile vse Nevarnost splošne rudarske stavke v Franciji Pariz, 21. aprila, z. Izvršni odbor rudarske zveze je sklenil, da se s 1. majem razširi rudarska stavka, ki je bila sklenjena v severnofrancoskih rudarskih revirjih, na vso državo, če do tega dne ne bodo sprejeta rudarske zahteve. Ker bi na ta način izbruhnila splošna rudarska stavka sredi najhujšega volilnega boja, to jc med prvimi volitvami 26. aprila in ožjimi volitvami 3. maja, kar bi moglo dovesti do nezaželjenih izgredov, je vlada sklenila takoj posredovati, da bi se spor rešil še pred volitvami. Spopad med francoskimi levičarji in desničarji Pariz, 21. aprila, z. Nacionalistični poslanec Franklin Bouion je priredil sinoči v Meauxu zborovanje. Med njegovim govorom pa so zborovalce napadli levičarji ter jih razgnali. Neki komunist je napadel tudi Franklina Bouiona osebno, ki je bil pri tem lažje ranjen. Posredovati je morala republikanska garda, ki je demonstrante razpršila in več izgrednikov aretirala. Litovski zunanji minister v Pragi Praga. 21. aprila. AA. Litovski zunanji minister Lozoraitis. ki se je zdravil v nekem češkoslovaškem zdravilišču. se je na povTatkn v Litvo ustavil v Pra/ri1 in ne je sestal z zunanjim man istrom Rrofto. potrebe glede oboroževanja in mnnlcije. Prepoveduje se tudi prodaja v inozemstvo vseh vojnih Izumov. Po tem poročim se bo ameriško letalstvo zvišalo od 1800 na 4000 letal v teku prihodnjih 5 let. Parlament Js radi sprejel zakonski predlog o orgnntauv-H ji rezervnega ponka oseb, ki so odrejene za letalstvo. Vojaška zasedli Dardanel Atene, 21. aprila, g. Ministrski predsednik Metazas objavlja uradno, da je Tnr-čija oficielno sporočila grfiki vladi zopetno vojaško zasedbo demflHarfziranfh pasov v Dardanelah in ob Bospora, Snežni vikarji v Nemčiji Koln. 21. aprila. AA. V zahodni Nemčiji vlada orkansko neurje. Iz vseh krajev poročajo o velikih snežnih me težih. Ponekod je vihar napravil veliko stvarno škodo, železniaki promet v nekaterih krajih je delno ukinjen, prav tako tudi telefon, ski. Tudi na cestah je promet znatno ote*-kočen. Zaradi hudega deževja so mnoge reke narasle. Na srečo doslej se ni člove_ ških. žrtev. INOZEMSKE BORZE Čarih, 21- aprila. Beograd 7.—, Pariz 20.2275. London 15.1625 New Tork 306.87o Bruselj 51.92, Milan 24.15, Msdrid 41.^2* Amsterdam 206-20. Berlin 123.426 Dunaj 56-60, Praga 12.7TJ, Varšava 57.775, Buk i- rešta 2.50._ LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto prermjo 28.rrV«) Amsterdam 2965-30 — 2979.90 Berlin 1755.27 _ 1769.14 Bruselj 728.76 — 743.8A Curih 1424.22 — 1431.29, London 216-16 — 217.51, New York 4336.01 _ 4371-32 Pariz 288.07 — 289.51, Praga 180.7« — ' 181.86-Avstrijski liHng ▼ privatnem hSringu 9.14 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 21 aprila JW, Stev. 91 Občni zbor Zveze slovenskih zadrug Razdolžitev kmetov eno najtežjih in najbolj bolečih naših gospodarskih vprašanj Ljubljana, 21. aprila. Včeraj ae je vršil ob številni udeležbi delegatov občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. Prostorna dvorana Delavske zbornice je bila popolnoma zasedena po delegatih, ki so prihiteli iz najrazličnejših krajev, da na občnem zboru svoje zadružne matice zastopajo svoje domače zadruge. Ob pol 11. uri je otvoril občni zbor Zve-zin predsednik g- Ivan Pipan s prisrčnim pozdravom vsem navzočim delegatom, posebno pa zastopniku ministra in kmetijskega oddelka banske upmve gosp. inž. Jelačina in zastopnika Zveze gospodarskih zadrug g. B. Stareta. Na predsednikov predlog je občni zbor poslal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravno brzojavko ministru za kmetijstvo. V lepem govoru je nato g. Stare pozdravil ter želel občnemu zboru in Zvezi veliko uspehov pri nadaljnem delu. Sledila so poročila načelstva, ravnateljstva in nadzorstva, ki so bila tudi objavljena v posrbni knjižici. REVIZIJSKO POROČILO Zveza je bila preteklo jesen revidirana in je član njenega nadzorstva, g Ivan Klun prečital izčrpno revizijsko poročilo, ki je poleg nekaterih formalnih pripomb in poslovnih nasvetov zelo laskavo :n pohvalno, zato ga je občni zbor vzel z veličam zadoščenjem na znanje. KAZRERNICA UPRAVI Po poročilih in kratki debati je občni zbor soglasno odobril lanskoletno delo Zve-Zp in Z odobravanjem in pohvalo zreklo nacelstvu. nadzorstvu in uradništvu raz-rešnico. PRORAČUN EN ZADRUŽNI SKLAD. Ob^ni zbor je po kratki debati soglasno odobril proračun in članske prispevke za tekeče leto, ki bodo bistveno enaki prejšnjemu letu. Dalje jc občni zbor tudi letos odobril 5% prispevek od čistega dobička včlanjenih zadrug za pomožni zadružni sklad po uredbi o zaščiti in sanaciji kreditnih zadrug, :z katerega sklada podeljuje Zveze prispevek zadrugam, ki vsled krize z lastnimi dohodki ne morejo več vzdrževati gospodarskega ravnotežja in ki so vredne, da se jih ohrani pri življenju. VOLITEV NADZORSTVA Na predlog Šolskega ravnatelja g. Antona Gnusa je bilo soglasno na novo izvoljeno dosedanje nadzorstvo in sicer: za predsednika: g. Karel Mtiller, župan in posestnik v Črnomlju, za podpredsednika: g. Vr-hovec Stanko, šol. upravitelj v Logu pri Brezovici, za odbornike pa: gg. Golja Ivan, posestnik, Metlika, Goričar Matija ban. svetnik, župan in posestnik Mozirje. Klun Tvan, župan in posestnik, Ribnica, Krulej Ernest. ban. svetnik in posestnik, Sevnica, šumer Hinko, Šolski nadzornik v p. Ljubljani. Na predlog uprave je občni zbor sprejel resolucije o kmetski zaščiti, ki pravi: Eno najtežjih in najbolj bolečih naših gospodarskih vprašanj, razdolžitev kmeta, tudi v preteklem letu ni bilo definitivno rešeno, dasi smo dobili s 30. septembrom novo uredbo o zaščiti kmetov, ki po svojem besedilu kaže na dokončno ureditev. Tesna povezanost tega vprašanja z vprašanjem likvidnosti naših zadružnih denarnih zavodov in pa dejstvo, da so kreditne zadruge po svojem ustroju zastopnice i vlagateljev i članov-dolžnikov. ki so po pretežni večini pripadniki kmetskega stanu, nam narekuje, da ponovno apeliramo na merodajne faktorje, naj v izogib preteči nevarnosti povzame jo vse od zadružnih organizacij večkrat predlagane ukrepe za res dokončno in uspešno "ešitev tega perečega vprašanja. Nevzdržnost sedanjega položaja priča dovoljno že dejstvo, da je dolžnikom dana vsaj 121etna zaščita, do-Čim uživajo kreditne zadruge kvečjemu 61etno in bi potem takem po preteku 6 let bile kreditne zadruge nezaščitene. Pri reševanju razdolžitve kmeta je vsekakor imeti v vidu. da se z nobenimi ukrepi no sme omajati težko privzgojeni smisel za varčevanje, zlasti gre pri zadružnih vlagateljih za gospodarsko šibke ljudi, ki so s trudom prištedili nekaj denarja za težke čase. Stremljenje merodajnih faktorjev naj gre za tem. da z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira kreditno zadružništvo, ki je uspelo zbrati tekom svojega obstoia razmeroma ogromne vsote In jih staviti na razpolago na.*emu gospodarstvu. Ponavljamo, da je po našem Tinenju neobhodno potrebno izvest: konverzijo kmetskih dolsrov na način, ki je bil ->d zadružnih organizacij ponovno in izčrpno predlagan. S prevzemom kmetskih dolgov e strani države ali pri vi legi ran epra denarnega zavoda bi se omogočila dosedaniim kmetskim upnikom, kreditnim zadrugam in drugim denarnim zavodom prepotrebna likvidnost, kmetskir- dolžnikom na bi se s 25!etnim odplačevanjem in z 2<*£ obrestovan iem res znptno olajšalo breme dolga in njegovih posledic. Po nainoveiS'h vesteh namerava vlada zopet odložiti n^čilo na obroke in obresti do konca sentembra. Ugotavljamo, da naše zadruge rkrajno socijalno postopajo napram dolžnikom kmetom in izterjava "fo samo v iziemnih primerih če dolžnik premoženje pustoši ali bi lahko plačal pa noče. Zato smo prepričani, da bo ostal zadružni odplačilni načrt še dlje nespremenjen v veljavi Sprejete so bile dalje še resolucije, nanašajoče se na ozdravitev ienarnega trga gledp obrestovania deležev in glede ukinitve sankcij proti Italiji. Ob 13. je občni zbor zaključil svoje koristno delo v prepričanju, da je organizacija kljub dolgotrajni krizi trdna in kljub vsem težavam življenja zmožna. dr. BoezLo in župnik g. Gaberc. Zveste, mu nacionalistu bodi ohranjen častan ^pomin, žalujočim pa naše šolal je! — Podružnica SUD v Ljutomeru bo imela svoj redni letni občni zbor 96. aprila ob 15.80 v hotelu Seraen v Ljutomeru. Poleg običajnega dnevnega reda se bo ustanovilo po novih pravilih društvo za srez Ljutomer. — Združenje trgovcev z» srez Ljutomer bo imelo svojo redno letno skupščino 23. aprila v hotelu Serien ob 14.30 z običaj, nim dnevnim redom. — Čitalnico si je uredila sokolska četa pri Mah Nedelji. Čitalnica nudi član. stvu vse napredne časopise, ki jih odstopijo njeni boljše situirani člani — Sokolska četa Sv. Duh na Stari gori je priredila lepo telovadno akademijo, ki je privabila lepo število domačinov in članov sosednih sokolskih edinic. in. koncert Ljubliana 21. aprila >Varialio deleetate Ta rečenica je dala pobudo za glasbeno obliko, ki jo imenujemo ^variaeije«. V večini primerov preprosta, jasna, lahko umljivo in ušesu hitro sprejemljiva meiodija se v večieni ali manjšem številu ponavljanj izpreminja melodično, harmonično ali ritmično toda vedno tako, da se da temeljna glasbena misel se vedno iz teh izpreniemb izluščiti ali vsaj slutiti. G. prof Marjan Lioovsek je, žal, maloštevilno publiko, v obliko > variacij« vpeljal z zanimivo pojasnjujoco uvodno besedo, jo ilustriral s primeri na klavirju ier razčlenjeval, analiziral skoro vse na sporedu se nahajajoče skladb**. Nemcem je razglabljanje menda vrojeno in zato najdemo v njihovi glasbeni literaturi, zlasti v klasični, največ variacij Gojili so jih pa seveda tudi francoski «*lavesini«?ti a poskušali so se v njih komponisti vseh narodov od prvih počelkov te oblike do danes. V nji lahko pokažejo bogastvo svoje invencije, dnr glasbenih kombinacij, svojo duhovitost. Na izrabljanju, izprenunj.miu najvažnejših treh glasbenih elementov, melodije, harmonije in ritma sloni tudi ustvarjanje vseh malih, prav posebno pa prostranih, velikih glasbenih del- Pestrost in neizSrpno toga-stvo variacii nam je po svoii uvodni b^s;*-di g. prof. Lipovšek pokazal na primernih smotreno izbranih in odlično podanih, kro-nologično razvrščenih skladbah Handla. Havdna. Mozarta. Beethovna v prvem delu. ter v \Vebrovih variacii. v Sattnerjevih domačih, nekoliko premalo izčrnanih kocert-nih variacijah na slovensko neseni »Kje so moje rožice« ter, končno v najzanimivejših, sodobno zgrajenih variacijah na nemško narodno pesein »Kuka vi ca << Hermanna Reutterja. G- Lipovšek :e v poki runi uri ahsorviral kar ogromno delo sam. Zelo zanimivega mla dinskega koncerta pa niso obiskali prav tisti, ki jim je bil namenjen. Mladine je bilo najmanj. Ni pa morda kriva toliko slabega obiska malomarnost, nezanimanje mladine, temveč površnost in hladnost onih, ki so po svoji vzgojni dolžnosti poklicani, da sebi podrejeno mladino na take. nji namenjene prireditve, opozarjajo in njih poset Občinski odbor je na novo uvedel pasji fant pa ne izda krivca. Pravična sodba bi bilu za vse enako. Le s tem, da bodo najstrožje kaznovani, bo zatrto divja&tvo. ki ga je zlasti v ptujskem srez u veliko. davek za vse pse nečuvaje. Občinski da vek bo znašal na psa Din 50.- Soglasno je tudi odbor sklenil uvesti takso za tehtanje na javnih tehtnicah in sicer po 1 Din. za vsakokratno tehtanje. Ote Jeruc Ljubljana, 21. apnla. S poslopja Mestne hranilnice v Prešernovi ulici je zaplapolala davi črna zastava, Id naznanja, da njenega dolgoletnega marljivega- tajnika g. Otona J eru ca ni več med živimi. Snoci okrog 21.30 je po kratkem trpljenju podlegel zavratni bolezni. Pokojni Jeruc se je rodil v Kamniku, gimnazijo je pa absolviral v Novem mestu, a pravne študije je dovrSil v Pragi. Se pred zaključkom študij je vstopil leta 1911. kot praktikant v Mestno hranilnico, kjer se je zaradi svoje vestnosti, vljudnosti, finega in taktnega občevanja s strankami, a v glavnem zaradi svojih sposobnosti povzpel do tajnika tega veleugled-nega zavoda, ki mu je služil z vso svojo dušo polnih 25 let. Prav 1. marca t. 1. bi moral obhajati 251etnico svojega delovanja v procvit zavoda, a v svoji prirojeni mu skromnosti je to zamolčal. S pokojnikom leže v grob eden stebrov Mestne hranilnice, saj mu je bil poznan do sleherne podrobnosti ustroj poslovanja vsega zavoda, za katerega pomeni njegova smrt res nenadomestljivo izgubo. še bolj kakor zavod, ki je izgubil vestnega uradnika in uradništva, ki bo pogrešalo vedno kolegijainega Otona, bo pa pokojnika pogrešala njegova številna rodbina, ki ji je bil nad vse skrben oče. Pokojnik je bil dvakrat poročen, iz prvega zakona mu je ostalo pet otrok, v drugem sta se pa rodila dva. Razen ene hčerke, ki je poročena, še štirje otroci študirajo, a najmlajša štejeta samo nekaj let. Poleg otrok žaluje za dobrim soprogom žena ga. Dana iz znane Kuraltove rodbine. Pokojnik se je udejstvoval tudi v raznih narodnih in humanih društvih, bil je član Sokola in dolga leta vodja Kreditnega društva Mestne hranilnice, ki je uprav pod njegovim veščim vodstvom odlično prosperiralo. Pred dobrim tednom ga je napadla zav ratna bolezen: dobil je vnetje rebrne in srčne mrene, kateremu se je pridružila še pljučnica. Umrl je v starosti 53 let. — Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 23. aprila ob 16. iz hiše žalosti. Celovška cesta 134. na pokopališče k Sv. Križu. Vrlemu možu bodi ohranjen blag spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje! Zopet žrtve alkohola Ptuj, 20. aprila. V ptujski okolici nikakor ne morejo ponehati divjaški fantovski pretepi, ki povečini končajo s smrtnimi žrtvami. Največ teh pretepov in pobojev pa je kriv alkohol, zlasti z'oglasoia strupena šmarnica, ki spravi človeka ob pamet. Tak žalostni dogodek se je zopet pripetil v Krčevini pri Vurbergu v nedeljo popoUtne. Na vrtu vi-notoča pri posestniku Strgarju Janezu, se jc zbrala večja družba domačih fantov in pa fantov iz Hajdine, Brega in Hojdoš. PRIDE! Najogromnejsc filmsko delo zadnjega desetletja! KINO UNION ihajlo Strogov - Carjev sei >OLF VVOHLBRiiCK Maria And erga st .Monumentalno filmsko delo gigantskega formata! Pride! KINO UNION! Morilec lastne mater? pred S1 Danes sta se zagovarjala pired kazensKm senatom v Mariboru Vinko Senčar in njegova žena Marija Maribor. 21. aprila Pred mariborski veliki kazenski senat sla danes stopila zakonca 36Ietni posestnik Vinko Senčar in njegova prav toliko stan zona Marija iz Ualušaka pri Ptuiu. Oba sla obtožena, da sta letos 5. februarja dogovorno po zrelem prevdarku in iz korisloljub-ja usmrtila svojo maier oziroma taščo Fran-čisko Sencarjevo na ta način, da sta ji primešal v jedi strup arzen in ie 721etna slar ka že istega dne ponoči podle«la zast ru p -ljenju. VELIK PRKVžITKK — POVOD UMORI Kakor navadno, je tudi v Senearje\i d-u zini igral prevžitek usodno vdosro. Pred kakimi 10 leu' je v Galušaku umrl precej dobro stoječi kmet Anton Senčar. Zapustil jc ženo Frančiško in dva sina. med njima obtoženca Vinka, ki je prevzel jKJaestvo in breme previitka za svojo mater. Ta je živela v hišici blizu obdolženčeve domačij*. Senčarjeva mati si je zagotovila precej velik prevžitek in so bili zato Drepiri s sinom in njegovo ženo zelo pogosti. Sovražnosti so bile na dnevnem redu in ubog?i stara ženica, ki je čakala le ša na smrt. se je pridala svojega sina bati. NAVIDEZNO POMIRJENJE iN NENADNA SMRT Skozi deset let 90 imeli v Senčarjevi nisi pravi pekel- Vsi so staro prevžitkarieo zaničevali in ljudje v soseščini so se bali najhujšega- Zato so se tem boli začudili ko je začetkom tega leta nastopilo nenadno po-mirjenje. Mati in sin ter snaha so se nekako sporazumeli, še toli pa so bili vašča-ni zaprepaščeni, ko je starka 5. februarja ponoči nepričakovano umrla SKRIVNOSTNO SUSLJANJK — KKSHUMa CIJA Ko je bika obtoidnčeva mati že pokopana so se po vasi razširile govorice, da pokojnica ni umrla naravne smrti kar je bila do popoldneva 5e popolnoma zdrava. Začeli so šušljati. da je Vinko svoio mater zastrupil. Z ozirotn na te govorice so orožniki začeli zadevo preiskovati, niso na prišli do pravega zaključka, ker so eni trdili, da je prevzitkarica bila zastrupi lana. drugi, da jo je zadala kap. tretji zopet da se je starka zastrupila z gobami. Zato ie državno tožilstvo odradilo ekshumaeiio in raztelesenje trupla. To in pa fiziološki institut v Ljublj-i-nl je potrdile govorice, kajti dognali so, da je bila stara Senčarjeva zastrupljena z ar- SIN IN NJEGOVA ŽENA ARETIRANA Na podlagi ugotovitev so orožniki Vinka Senčarja in njegovo ženo aretirali Ugoto vili so tudi. da ie bilo starki usodnega večera zelo slabo in je nepretrgano bruhala, -leola je ajdovo kaso led je bila silno gren ka in rjava. Usodno za obtoženca je ludi dej&tvo, da je kašo poskusila tudi soseda Lenkovičeva, ki ie obiskala staro SenČari- j en. Tudi uje] je poslalo zelo slabo in so jo | energično priporočajo. Glasbena Matica s takimi prireditvami vrši ponolnoma nesebično delo in le podpira ter poglablja glasbeno vzgojo, ki jo ne bas v obilni meri uživa mladina na vseh mestnih šolskih za vodih. Čudno vpliva ta površnost v tako važnem predmetu, kakor je glasbena vzgoja, in to zlasti v času, ko ?e ie vrši] n. pr. internacionalni kongres za glasbeno vzgojo v Pragi in ki je vzbudil zanimanje vseh glasbenih pedagogov in sploh vzgojiteljev celega sveta, saj je vsem iasno da je edino glasba ona nomirjevalka ki bi za mogla pomiriti razkrojeno človeštvo, ga oplemenititi in ga privesti zopet na pravo pot. —č. Proračun stiske občine komaj rešili. Izpovedala ie da ie pokojna I večkrat bruhala in tožila o hudih bolečinah j Občinski < v želodcu. ^9. t. na. o TUDI Z VINOM Ml JH HOTEL ZASTRT PITI Za obtoženca usoden je tudi naslednji dogodek. Meseca januarja ie Vinko mlel ži to. Prosil je mater, naj mu prinese vina Ko mu "Ja je starka ponudila, ga ni hot^' piti češ, da je mrzlo in tu zato naj postavi v peč. Sin se je sumljivo Mikal okoli pi jače in zopet nadaljeval ? delom Ko mu je mali ponovno ponudila pijačo, jo je za vrnil, češ, to vino naj sama izpije. Starka je res nagnila posodo in vino nopila. Takrat pa je starki postalo »!aho. da se je zgrudila in se zvijala po lleh od bolečin ter neprestano bruhala. Iz lesa se da sklepati, da je obtoženec že takrat Imel strup in da je nameraval zastrupiti svojo mater. Ugotovljeno je tudi. da si je kupil mišnico ZAKOPANI DENAR — DRITG1 MOTIV SMRTI PREV^ITKARHE Priče, ki so jih zaslišali trde. da se ie [K)kojna prevžilkariea večkrat izrazila, da se boji svojega sina. ker da k> bo zastrupil- 0 pokojni so govorili, da ima zakopanega mnogo denarja. To in deistvo. da sia morala obtoženca dajati pokoini precej de-lik prevžitek. pač govori za to. da sta le ona imela intere*. da se zneh-it« starke. Izdd obravnave priobčimo jutri, I? Ljutomera — Zopet piimovka. Posestnik Bežan Janez iz Babincev je ustrelil pred dnevi veliko pižmovko. ki jo je opazil sredi vasi v mirno stoječem notoku. ko je podtla plavajoče race Pižmovko js izročil za, kupniku lova g Kranjcu — Nov grob. V Radgoni je umrl re, stavrater g. Alojz Hibler Pogreb je bi] na veliki petek Velikp udeležba na po, gTebu je pokaza13 pokojnikov.- oriliu^-Ijenost med tržan» n v okolic >Ja poko palisču sta se od pokojnika poslovila g- Stična, 20. apnia. odbor je na svoji seji v nedeljo bravnaval proračunski predlog občinske uprave. Uprava je bila predložila proračun izdatkov v visini Din 136.000.- , še do danes ni zvedel. Fant se bori s smrtjo. Z bojišča sta odnesla večje poškodbe Fantje so se spočetka dobro tn mirno zabavali, ko jim je pa vince že zlezlo v g-Uvo, so postali krvoločni -n so se radi deklet med seboj spo rekli. Okoli pol 7. ure zvečer so zapustili vino toč, v bližini pa so se nenadoma spoprijeli in že so se zabliska noži, nekaj pa se jih je oborožilo na hitro roko s koli in gra'bljami. lldarci so padali kar povprek in se sploh ni vedelo* kdo je napadalec in kdo napaden. Kmalu se j« ves krvav zgrudil 25 letni viničarjev sin Krepek Franc rz Krčevine, ki je knel veliko rano na levi roki ter prerezano ž:Jo odvodm-ioo. Že po nekaj minutah je izdihnil. Njegov brat 22 letni Alojz mu je hotel priskočiti na pomoč, čeravno sam hudo ranjen na g kavi. ker ga je nekdo udaril s kolom. Videč, da je brat že mrtev, je takoj tekel proti dom/u, ni pa bil še daleč, ko se je rud* sam zgrudil nezvesten. Prepeljan je bil v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima težke poškodbe in se v kritje pa doklado na davke v visini 127% Občinski odbor je na seji po tehtnem b skrbnem premisleku znižal izdatke za ob činske posle, izvzemši šolske proračune, n; Din 66.409- Proračuni šolskih odborov p znašajo: za stisko šestrazrednico 18.00C Din, za muljavsko dvorazrednico 20.000 Din, prispevek za šolo na Javorju 4.842. Din, in za šolo v št. Vidu Din 967.- Skupno torej Din 43.809.- Davčna moč vse stiske občine pa znaša Din 83.011.- napram prejšnjemu predpisu v znesku Din 109.000.- Davčni predpis je bil znižan radi znižanja zemljarine in pri-dobnine. Mnogi obrtniki so bili so bali radi gospodarskega mrtvila in nezaposlenosti primorani odpovedati Izvrševanje svojih obrti, ker niso niti toliko zaslužili, da bi lahko plačevali pridobnino. Občinski odbor je, stoječ na stališču, da se mora povsod štediti, sklenil, da se za sedanjo težko gospodarsko dobo naloži samo 90% doklado. kar bi zneslo Din 66.409.-Občinske trošarine in zakupnina lova je pro računana na Din SI .492.- Skupno dohodki torej Din 97,900,- Iadatki pa za občinsko upravo Din 66.409.- in za šole Din 43.609-. skupno torej Din 110.018.- Primanjkljaj znaša torej Din 12.118.- Dosleden svojemu stališču o štednji je občinski odbor sklenil soglasno pozvati vse šolske odbore, naj znižajo svoje proračune za Din 12.118.-. da se tako dobi uravnove šen proračun. Občinski odbor se dobro za veda tega svojega koraka, ker ve dobro da ne sme preveč napeti davčne obremenitve v današnjih časih. Saj že danes komaj plačujejo davkoplačevalci svoje obveznosti. Občinski odbor bi bil zelo rad zvišal postavke za povediffo kmetijstva, za socijalne skrbstvo in za proaveto. ker pa uvi-leva. da občani že dosedanjih 72^? doklad komsi *>la*uie1o ea ~n tnoml rviiočiti da ne o**e-*»H p-ofno*"*-MVi šolskih proračunov temveč da jih zniža. fudi brata Malek Frane in Martin rz Krčc-:ne pri Vurbergu, vendar pa sta ostala domači oskrbi. Ptujski orožniki so še isti L*čer začeli zasledovati ubijalce in so do lanea aretiral' deset fantov, med nj'mi so ne-li nekater > povezane ude. Neben Katoličani: KOLEDAR Danes,- Torek, 21. aprila. Anxelm, Dra^omira. DVNAANJI PRIREDITVE Kino Matica: Lažni vitejs fVlasta Bu. rian — Theo Lingen). Kino Ideal: PetrogTajake bele noči. Kino Slog«: Njen največji uspeh (Marta Eg-gerth). Kino Union: Caričdn gardist Kino Šiška: Pripovedke iz Wienerwal_ da. SPD: Predavanje g. Griearbacha iz Zagreba o planinskih izletih vzdolž jadranske obale ob 20. v Delavski zbornici. DRtUHNa? lekarne Ikine-1*: dr. Kmet. Tvrševa eosta 43, Trnkoczv ded. Mestni trg 4 in Ustar. šeu lenburgova ulica 7. Naše gledališč« dra m a Torek 21.: Zaprto. Sreda 22.: Zaprto. opeka Torek 21.: Zaprto (generalka* Sreda 22.: Lucia di Lammcrmoor. miera Red Sreda. Pro_ Kolonija 40 mucenikov Ljubljana. 21. aprila. Milčinskega ulica ali kolonija 40 mnčv in upokojencev do trgovska potnikov, obrtnikov itd Posestniki teh ličnih hiš pa so večinoma železniški uradniki tn zvančniki aktivni tn upokojeni, ki so al odtrgavali od ust. da ao priffli do skromnega krova. Ker so prebivalci kolonije vočtnorne državni uradniki, vlada med njimi vzorna slog«. Zdravstvene razmere so bil p doslej t koloniji ugodne, le zadnje dni Je moralo ne. kaj otrtok radi difterije v botnioo. Trne 40 mucenikov pa je dobila koJoruJ«. baj*» zato, ker se je začelo tn zidati na dan 40 mučeckikov Četrtek, 23. spri i a t2; Nekaj stvari za vesele liud3 (pJoSco). — 12.46: Vremenska napoved poročila. — IS: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. — 13.15: Slovenske narodne pesmi poje Akademski pevski kvintet. — 14: Vremensko poročilo, borzni tečafl. — Ruska glasba (radijski orkesterV — 18.40; Slovenščina za Slovence (u. dr. Rudolf Ks-lariČ). — 19: Napoved Pasa. vremenska na poved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.30: Nae. ura: Kolo bunievske mls dine (Vaša Stajic). — 20 Zeleni Jnrij — narodni običaji iz Turopolja nri Zagrebu (prenos iz Zapreba). — 20JK): Harmonika solo (g. Kokalj Lojze). — 21- Prenos an gleškega simfoničnega koncerta % Dunaja. Izvaja simfonični orkester analeške radii ske družbe (BBC), dirigent: Adrian Boult. — 22: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. — 22-15: Narodne pesmi in slagerji s spremi ievanjem klavirja (ženski terret Stritar, nri Klavirja: f. prof. M. Lipovšek). Trgovska tajna — Kako je pa nastal požar v va81 tovarni, gospod ravnatelj? — Tega vam žal ne morem pojasniti. — Aha, že razumem, trgovska tajna f Z nobenim drugim k lam nim sredstvo ne morete doseči en kega učinka, kakor časopisnim iglason. čigar delokrog je ne omejen. Časopis pridi v vsako hišo in govor dnevno desettiSoeen čitatelje v. Redno ojfte 4anje v velikem dnev nI ko je najuspešnejša imvestielja. k| prinese **"*H*tt trgovca in kupcu KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da ie preminul njegov dolgoletni tajnih in vodja OTON JERUC, tajnik Mestne hranilnice ljubljanske. Njegov pogreb bo v četrteh, •3« aprila lQ3b. ob 16. iz hiše alosti, Celovška e. 124* Neumornega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lastnem spominu. Stev. 9» >SLOVENSKl N A R O O«, torek, 21. aprila 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI — Profesorski Upit je napravil a odlici nim uspehom g-, štrukelj Vojteh, suplent na I. državni realni gimnaziji v Ljublja. nI Čestitamo! —Nova uredba o odgodi t vi eksekuoije kmetskih dolgov. Kmetijski minister g. Stankovic fs odredil, naj se pripravi osnutek no vre uredbe o odgodi t vi eksekucije za kmečke dolgove. Ta osnutek je že iz. delan. Nova uredba, ki stopi v veljavo čim jo odobri vlada, predvideva, da morejo vsi dolžniki, ki uživajo zaščito po uredbi o zaščiti kmetov ie septembra 1935 in so to zaščito i2gubili, obnoviti to pra. vieo. Po novi uredbi bodo lahko vsi dolžniki obnovili svoje menice tako. da bodo v 90 dneh po uveljavljenju nove uredbe zamenjali meniee kakor predpisuje člen 3. poglavje 7. uredbe o zaščiti kmetov iz leta 1935. Po novi uredbi bodo do oktobra odgođene vse prusilne prodaje nepremičnin zaščitenih kmetov, kakor tudi za nepla. čane obresti od kmečkih dolgov, ustavilo se bo pa tudi odvzemanje premičnin. — Konferenca hotelirjev iz vs© države. Jugosiovenska hotelirska zveza v Zagre. bil sklicuje konferenco hotelirjev iz vse države. Predkonf erenca bo 24 in 25. t. m., glavna skupščina pa 26. Na dnevnem redu bo kot glavno vprašanje sanacija hotelske industrije in ustanovitev hotel, ske turistične zadruge, ki bo njena naloga poživiti turizem in delovanje hotelov izven glavne sezone, torej poglobiti in razširiti to delovanje in uve3ti zimsko se. zono povsod, kjer jc to mogoče. Po najnovejši statistiki je v Jugoslaviji 1076 hotelov s 26.200 sobami in 32.109 posteljami V hotel investirani kapital znaša 1 milijardo 509,206.000 Din. Hoteli zaposlujejo 10.085 uslužbencev. — Dani š se prične kontrola nad izvo. zom iz Nemčije In Francije. Po odloku finančnega ministra se prične danes stalna kontrola nad plačevanjem uvoženega bla-jra iz Nemčije in Francije. Uvozniki bodo morali cdslej obvezno dajati na carinarnicah izjavo, kake bodo uvoženo blago iz Nemčije in Francije plačevali. Za izjave so predpisani posebni fcrmulari( ki sq do. hc pri vseh carinarnicah Ustanovljen je pri Narodni banki odbor za dirigiranje uvoza inozemskega blaga, ki bo sestavil seznam inozemskega blaga, za katero se bo izdalo uvozno dovoljenje^ na i KINO SLOGA, tel. 27*30 Danes nepreklicno poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri! Marta Eggerth Njen največji uspeh J L" TRI I šlager sezone! JUTRI! FRANČIŠKA G A AL Mala mamica (Kleine Mutti) Kozaka. Pogreb blage pokojnice, ki je učakala 61 let, bo v sredo ob 15.30. Blag ji spomin, preostalim nase iskreno soža. lje! — \ renie. Vremenska napoved pravi, da to pretežno oblačno vreme s padavinami. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani in v Kmnboru. Najvišja temperatura Je znašala v Zagrebu in Splitu 17. v Beogradu. Sarajevu in Skoplju lo, v Ljubljani' 13.2. v Mariboru in Kogaski Slatini 14. Davi je kazal barometer v Liubliani 759.1 mm, temperatura je znašala 6.5. — Samomor zairrebikeea obrtnika. \ ro-raj se je obesjj v Zagrebu obrtnik Ljudevit Kohn. star 00 let. V smrt so ea pognale težke gmotne razmere £e prei si je hotel končati življen.e pa si je premislil. Mao* gim ljudem je posodil denar drugim pa jamčil za posojilo in tako za^td v položaj, iz katerega ni videl drugega izhoda kakor prostovoljno >nirt — Stri«- ubil nečak.i zaradi zemlja. V vasi Tretenik blizu Zagreba ie v nedeljo krnet Ignac fegOJSkj ubi: svojega nečaka Jurija. SOletnega ki juča vnicarskega pomočnika. Stric in nečak sta se sprla zaradi koščka zemlje ob ograji in to ie dalo povod za uboj. — Poljski prekooceanski parnik v Du-brovniku. v četrtek prispe iz Trsta v Dubrovnik prvi poljski prekooceanski parnik \J3athoryr. V Trstu se vkrca nanj 350 Poljakov, namenjenih na Kanarske otoke. Poljaki se v Dubrovciku ustavijo, kjer si hočejo ogledati mesto in okolico — Z britvijo si Je prerezala vrat. Danes dopoldne so bili reševale; telefonićno poklicani na pomoč v £tcpanjo vas. kjer si je doma v hipni duševni zmedenosti z britvijo prerezala vrat 481etna delavčeva žena Ivana M Našli so jo v mlaki krvi in jo nemudoma prepeljali v bolnico, od koder poročajo da bo najbrž umrla. Zvočni kino IDEAL danes: danes: W!iki ruski muzikalni film — »sreča aH samomor? Včeraj zjutraj so našli ua železniški progi Ml Bjedovaru strahovito razmesarjeno trunio 19 letnega mizarskega pomočnika Pranje Urandber-gerja. Ni se znano ali ffre za nesrečo ali samomor. To je ie tretji samomor v Grand-bergerjevi družini. Živlienie sta si končala tudi Grandbergerjev brat in stari oče. — Lažni ruski inieuier Muslafin areli ran. V Sabeu so aretirali te dni lažnega ruskega inženjerja Andreia Mustafina. !Sme. tana« iz Plzna. Danes prispe iz Zagreba z brzovlakom ob 8.12 pevski zbor znamenitega pevskega društva »Smetane* iz Plzna, ki je eden najboljših pevskih zbo. rov na češkoslovaškem in ki je že leta 1900 ponesel slavo češke pesmi v inozemstvo ter dosegel v Parizu prvo oceno. Pozivamo našo javnost ter vse prijatelje bratskega češkoslovaškega naroda, da se udeleže slavnostnega sprejema tega zbora popoldne na glavnem kolodvoru. Ju. goslov. —češkosovaška liga v Ljubljani Elitni kino Matica — Tel. %1'Z4__________ Jutri senzacija sezone! Film napetih scen, kriminala in ljubezni! E| SKRIVNOSTI VARIETEJA Najnapetejši film sezone! Samo za močne živce! Rezervirajte vstopnice! obnavlja leto za letom drevorede in odpira no>e ter bo najbrž prej ali slej prL šla na vrsto tudi obnovitev drevoredov ob Ljubljanici. Težko je pa reči,, če bodo novi drevoredi taksni, kakršni so bili stari, ker so načela modernega vrtnarstva glede na mestne nasade drugačna od nekda_ njih. Zdaj je zahteva, da drevesa nP sme. jo krasti solnca stanovanjskim hšam in da drevoredi ne smejo biti preveč košati tik ob hišah, ker sicer hiše trpe zaradi vlage. Zato v mestu ne nasajajo več ko. stanjev. ki se tudi niso dobro obnesli, ker začno zgodaj hirati. PRIDE Rusko sovjetski velefilm ZLATO JEZERO namenjen srednješolskim knjižnicam. jo vsem prijateljem francoskega jezika toplo priporočamo —lj zdravniška preiskava vajeneev In vajenk pred nastopom urne dobe je vsak dan med uradnimi urami na mostnem tu z katu v Mestnem domu. —Ij Prekrasne no\> preprog** so pri. spele stalni razstavi splitske kr. banovinske poslovnice, Frančiškanska 4. Jesenic PETROGRAJSKE BELE NOČI Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer! 1 — Neurje v Dubrovnik«. V nedeljo so imeli v Dubrovniku silno naurje. najprej se je vlila ploha, potem je pa začela padati debela toča. ki je napravila v okolici mesta občutno škodo — Sarajevčani se * ni u čaj o Po planinah okrog Sarajeva je zapadlo zadnje dni do pol metra snega in temperatura je padla na 2 do 4 stopin.ie pod ničlo^ V nedeljo so odšli sarajevski smučarji na Jahorino in CrepoLsko. kjer je bil sneg za smuko zelo ugoden. Težke posledice zaprtja se niti ne dajo vse našteti. Tu pomaga na prijeten način PwOGAšKA SLATINA in sicer v lahkih slučajih iz vrelca »te.mpel«, v težjih pa »DONAT«, ki je že od nekdaj znana kot izvrstna zdravilna voda. Vprašajte Vašega zdravnika! DANES PREMIERA! Razkošno opremljena opereta! Smeh in humor! gardist V gl. vlogi sloviti berlinski tenorist Marcel Wittrisch Ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION, tel. 22-21 —lj Sv Jakoba trg je postal po svoji ureditvi eden najlepših trgov. Krasi ga tudi lep vodomet, ki je izklesan iz kamna, škoda le, da pri nas nimamo dovolj smisla za take okrasitve, kajti v korito vodometa mečemo odpadke, ki v njem gnijejo včasih tud' delj časa. Na tem trgu imamo tudi starinski Marijin spomenik, ki je že zelo v slabem stanju. Potreben bi bil temeljite obnove, če ga hočemo ohraniti vsaj še nekaj časa Arhitekt je pri ureditvi trga računal s tem spomeni, kom kot neobhodno potrebnim arhitektonskim elementom, zato bi pač morali računati z njim tudi zdaj. če naj ima ureditev svoj pomen in namen. —Ij Izumirajoči drevoredi. Prejšnje ča_ se je bilo v mestu mnogo drevoredov, ki so pa sčasom izhirali in zdaj so tu in tam Se samo žalostni ostanki Najbolj so — Avtobusna proga Dubrovnik—Bled. Skozi Sarajevo je vozil v nedeljo zvečer prvi avtobus ,>Jadran Expres«. ki bo voz5.! odslej na progi Dubrovnik—Bled. Ta turistična proga vodi preko Sarajeva. Jajca in Plitvičkih jezer na Bled. Na prvi vožnji je bil avtobus poln potnikov. — Nova knjiga. V založbi profesorskega zbora juridične fakultete v Ljubljani je pravkar izšel XII. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu 268 strani z naslednjo vsebino: Profesor dr. Janko Polec: Mihailu Jaslnskemu v opomin; prof. dr. Aleksander Bijimovič; Načrt zadružnega zakona; proi. dr. .Metod Dolenc: Pravne razmere v LJre-žicah od 1. 1585. do t. 1651.: pri v. docent dr. Bori;, Furlan- Filozofske osnove pojma nevarnosti v kazenskem pravu: prof. dr. 'oso Jurkovič: Svobodni prevdarek; univ. docent dr. Gorazd Kusei: Kratek oris značilnih j>otez avstrijske zvezne >Ustave 1934c; prot. dr. Stanko Lapajne: Izenačeno mednarodno zasebno pravo za slovanske države srednje in južne Evrope; prof. Aleksander Maklecov; Jugosloven^ka iudikatura v oeuvalnih odredbah; prof. dr. Evgen Spek-torskij: Historični problem ori racionali-stih 17. stoletja. — Dobi in naroča se pri založniku za ceno Din SO.—. Člani društva prijateljev juridične fakultete v Ljubljani dobe Zbornik brezplačno, ako so poravnali članarino, ki znaša letno Din 40.—. — Biv^j podpolkovnik Božin Simič Ejomi-lošcen. Našim dobrovol icem dobro znani bivši podpolkovnik Božin Simie je bil z ukazom kraljevega namestil ištva pomilo-sčen. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Samo še danes ob 4., 1\/A in 914 uri! VL.ASTA BLRIAN - THE O LINGEN v sijajni komediji LAŽNI VITEZ — Pšenica v klasju. Dočiin nrihajajo iz nekaterih krajev poročila da ie zapad.?! sneg poročaio iz Osijeka, da te p*cnira ?c v klasju Na polju kmetijske ogledne in kontrolne stanice v Osijeku ie plenica ie I>ognala klasje, ječmen je pa pognal klasje že pred tremi tedni, še nikoli se ni na tej 'vinetijski stanici pripetilo, da bi bila pšenica 20 aprila v klasju in tudi najstarejši kmetje kaj takega še ne pomnilo. — Slavni nemški letalec v Zemunu. Na poli iz Bukarešte na Dunai in v Berlin se je ustavi! včeraj v Zemunu slavni nemški letalec \Villy Steer. za L'detom najboljši nemški zračni akrobat V Zemunu je pokazal našim letalcem neka i vratolomnih akrobacij. — Smrtna kosa V Ljubljani je snoči umrla, zadeta on srčne kapi. ga. Angela Seljakcva. vdova po sreskem tajniku in i tašča profesorja ter pisatelja g Josipa j i tmmmm r r%\m \ t rrmirr — Električni tok ga Je ubil. Včeraj popoldne se je pripetila v Virovitici težka nesreča. Električni tok je uhi! 11 letm.gr. mesarskega vajenca Josipa Oršnliča in sicer na gospodarjevem dvorišču, kler je p'ijel za žico električnega voda Reg. pod br. 3369/36 j trpeli drevoredi na Mubljančinih nabrež. jih Lep drevored je bil na Cankarjevem nabrežju, zdaj pa stoji samo še nekaj okleščenih kostanjev žalostno sliko nudi drevored na Poljanskem nasipu, kjer so rasli med kostanji tudi orehi, ki so pa zdaj že povsem trhli. Mestna vrtnarija —tj Uprava Kubadove župe JPS poj . lje v^e ljubljanske pevske zbore, da se udeleže .»prejema odličnega pevskega zbora >Smetana* iz Pizna v torek 21. a;> ob 18. na glavnem kolodvoru. Povv4 dite polnostevilno! Uprava. —lj Člani pevskega zbora ganeta—« se pripeljejo danes ob 18.15 iz Zagreba n Ljubljano Mestno poglavarstvo Ceškoslo. vaško jiigosl o venska liga in naša nacionalno kulturna društva prirede bratov svečan sprejem. Spored jutrišnjega kon_ certa pevskega društva -Smetanet, ki bo ob 20. v Filharmonični dvorani: Fibich: Ticha noc. Dvorak: Milenktravička. Sme. tana: Rolnicka. Prelovec: škrjančku. Novak: Dvanajst belih sokolov. Foeretfr: Orač, Polni cestou, Hymnus, Gselhofer. Jindrich; Klenči. Matal: Holka modrooka. —lj Pregled motornih vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike, k i so vzeli vozilo izpod plombe ter stavili v promet. odnosno, ko iz kateregakoli vzroka še nima i o pregledanih in za promet odobrenih motornih vozil, naj jdh v izogib posledic pripeljejo k pregledu v ponedeljek 27. t. m. med 8 in 10 uro v Ljubljano na Breg št 20 poleg Šentjakobskega mosta, dohod z Novega trga. —lj Francoska akademija srednjih šol v Ljubljumi. Opozarjamo cenjeno občinstvo na francosko akademijo, ki jo bodo priredile ljubljanske srednje šole v petek tek 24. t m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice in sicer pod pokroviteljstvom francoskega konzula g. Remeranda Bo. gati in pestri program obsega celo vrsto recitacij, pevskih in glasbenih točk ter gledaliških prizorov Nastopili bodo dijaki in dijakinje vseh ljubljanskih sredniih šel Vneto se pripravljajo pod vodstvom profesorjev francoskega |ezika za to prireditev. Prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi stopnice v predprodaji in sicer v Francoskem institutu v Narodnem domu (odprto od 10 do 12. in od 16. do 19.). Cene sedežev so: 10 8. 6 Din stojišče ve. lja 3 Din. Ker je čisti dobiček prireditve — Plemenito«*! j**euskih fantov. V predpustu so jeseniški in oko'ški fa»v <• priredili v Sokol^kem demu na Jps^ni ah svoj običajni ples> katoresa č st; dobiCek je bil namenjen za podporo siro:n tS* . otrok, predvsem dvojnih sirot. V soboto popo'dne je bila v restavraciji g Lena Jesenicah v prisotnosti fHnt<. odbora obdaritev otrok, k, so brez. odeta a!i matere ali pa «k> otr->,-i delavcev z velikimi družinami in majhnimi prejem, ki ali celo brez službe Ob 'a rovan ih j,> bito 21 takih otrok * lepuni močnim n M meri narejenimi reviji, vrrdnrni 1900 Din. Hvaležni otroci io s<» veseli vrnili domov, socijalni referent mes.ne ob • pa se je navzočim fantom še . hvalil za to plemenitost. — BePtaatli ■akotafcnga HMMtra, v sredo ob 20 se bo zopet vršil aokoiakega članstva v telovadnici^ To pot pa ne bo predavanj in debat, pač pa r< 1. na telovadba moških oddelkov. Društveni prednjaški zbor hoče tem pritegnt še članstvo ter starše naraščaja in dece. da vidijo, kako se telesno in kulturno vzgaja mladina S tem hoče ustvariti č ■ ve;-jo povezanost med vsem! pripadniki sokolske mlad«ne te'ovad^či oddelki pa bodo tud- imeli priliko uveriti se kilo izmed širokega kroga članstva; M /a no vzgojo v resnici zanima. Pr •! Vstopnine seveda ni! Iz Ptuja — 1'mrl je nenadne smrti g 1'ok.ij Jožef, poštni uradnik v pokoju, ki M v Ptuju splošno znan. K v- 'nemn počitku ga spremimo v sredo ob 16. iz hiše žalosti, Cojzova pot 3. na mestno pok. lišče. — Strelska družina v Ptuju je Imata v nedeljo dopoldne v spodnji dvorani Na. rodnega doma svoj redni občni zbor pod predsedstvom komandanta mesta majorja Manojloviča Pavla, ki je pozdravil navzoče z lepim nagovorom in poroča I o delovanju družine v preteklem letu Iz poročil tajnika in blagajnika posnemamo, da se društvo prav lepo razvija ter ima lepo število članov Občni zbor je upošrte. val sedanji gospodarski položaj ter je članarino znižaj od Din 24 na Din 16 letno. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari odbor z malenkostnimi spremembami. Popoldne je bila otvoritev ostrega streljanja na letnem strelišču Streljanj* je otvoril g inž. major Manojlovič Prisot. ALI OGLASI oeseda O.oo para davek Dir i*.- oeseda 1 Din. davek B Oin preklic? da pismene odgovore glede maiib Jglaaov )e trena priložiti znamko - Popustov ca maie oglase oe priznamo Beseda on par i3V2k 3.- Dir Najmanjši rneseS >* Din Vl&EK PRIJETNOSTI nudijo naši izleti! 2<>. aprila Nazarje (Ciorniinrad > Ta Din 3 maja: Kartuziia Pleteri« (£ent Jernej. Kostanjevica) 5*5 Din. — Dobrodelna pisarna Ljubljana. šenir>^tr*ka vojašn Ca. \'n'37) TRENCHOATE ter vsa obla- , čila v ogromni izberi odlično j izdelana si nabavite najngodn* i je pri freskerju Sv Petra c. , 14 Telefon 38—b3 <> R- J ■ i i PREKLICU JEM klevete, kale- j re SLOVENSKl NAROD«, torek, 21. aprila 1936. Štev. Ql Dr. Jordan široko v v Ljubljani Bivši zdravnik abesinskega cesarja Ipd predaval tudi pri nas o Abesiniji Ljubljana, 21. aprila Slovani se odlikujejo po svoji široki duši, posebna Rusi. Slovana najdeš povsod na svetu, največkrat v trdem boju za obstanek. Slovan je že tako ustvarjen, da rad tlačani drugim narodom, čeprav je sam dovolj močan in ima dovolj bogate zemlje, da b' lahko živel in delal samostojno. Tak tipičen primer slovanskega dela v tujem svetu je tudi bivši zdravnik abesinskega cesarja Haile Sclasija Bolgar dr. Jordan Širokov. ki je prispel te dn; v Ljubljano in nam bo predaval o Abesiniji. Na dvor abesinskega cesarja je prispel slučajno, ko je spremljal v Aleksandriji ekskurzijo ameriških 7-dravnukov. Tam se je sestal s svojim bivšim sošolcem, ki ga je priporočil abesinske-mu cesarju. llaile Selassic. pripoveduje dr. Širokov, je visoko naobražen mož; čita najraje rimske :n grške klasike. Sprejemal me jc vedno smee vpričo dveh tolmačev, čeprav govori gladko francosko in angleško. Toda dvorni cercmonijcl mu kot kralju kraljev ne dovoljuje govoriti v tujem jeziku. Abesinski cesar govori vedno staro amharsko narečje, kadar sprejema tujec. V Abesiniji živi mnogo plemen, ki jih veže med seboj samo zaobljuba zvestobe rasu in negušu. V Evropi ljudje večinoma mislijo, da so Abesinci nekulturni, napol divji ljudje. V resnic* je pa drugače. Neodvisnost, ki jo uživa Abesinija. že 3.000 let, je vnesla globoko spoštovanje lastne kulture v celotno duševno strukturo vsakega Abesinca. Glavni ra/širjevalei starih spominov, kakor bi lahko nazvali v prevodu nauk o zgodovini, so duhovniki in menih', ki ph je v Abesiniji okrog 2tO.00O. Oni so obenem učvtelji, zdravniki in svetovalci. Pravih divjakov je le malo in še ti žive daleč od mest v pustih krajih, kamor noga evropskega raziskovalca še nikoli ni stopila. Ko sem že gladko govoril amharsko nareč je. pripoveduje dr. Širokov, sva s coarjem cesto govorila o Evropi in njenem pomenu za človeštvo vobče. Cesar visoko cen: smisel tvrope za pojme abstraktne lepote, kakor je godba, upodabl jajoča umetnost in leposlovje. Zainimivo je pa. da sovraži teh-rrko in ves tehnični ra/voj, čeA. da je vzrok vsega zla na svetu, nezadovoljstva in vseh nesreč. Nekoč mi je pokazal s terase svoje palače na cesto proti Hararju rekoč: »Od te strani pri hrumi nevarnost na mojo deželo saj to so vrata z zakladom nafte, žele/a in kave. Evropa ne bo pustila tu n-.i-ravi njenih zakladov, toda težko bo osvajati vsak kos zemlje«. Ko je prinesla po- tn\id v maju deževje, ko so teki.' celi potoki po ulicah, da so nastajala je/era na asfaltu modemih bulevar jev. je cesar zelo pozorno motril zemljevid in vedno pripomnil: »l>ež pomeni pri nas nasmeh velikega boga nad našo domovino, on ruši vse in odnaša nekam daleč delo nas malih in neznatnih ljudi«. Nekoč, ko sva jahala skupaj na "/prehud je cesar u-aenkrat ustavil svojega konja pri vodnjaku, se obrnil k meni in mi pojasnil, da so to zadnji ostanki davno uničenega mesta ponosne trdnjave dežele zdaj že legendarne kraljice Sabo. Tudi tu so živeli mogočni ljudje, je dejal cesar, z občutki velike samozavesti, snovali so načrte, a glej. kaj jc ostalo od njih. Prav so govorili stari Rimljan1: Sic transit gloria mundi. Ko sc je pred letom dni dr. Širokov poslavljal od cesarja Haile Sclassija. da bi se vrni! v svoj domovino, je dejal kralj kraljev zamišljeno: Temni oblaki se pode k nam. toda jaz ne verjamem, da bi se nevihti posrečilo uničiti naš narod. V Evropi delate velike probleme in sklicujete ankete, na vso moč si prizadevate osrečiti človeka in vendar je edino zadovoljstvo v svobodi. Mi. manj kulturni narod-' si vsaj tako razlagamo smisel življenja. Sami hrepenite po domovini in vendar vam tu ničesar ne manjka in jaz vas razumem. Ko sem b:l v Evropi, se mi je vsak večer zdelo, da slišim zamolklo zvonjenje zvonov naših samostanov, da okrog mene ni razkošja evropskih hotelov in salonov, temveč čari narave moje domovine. Zato verujem v moč mojega naroda, verujem v smisel svobode in njeno končno zmaigo. In dr. Širokov pravi, da ga vleče nazaj, nekaj nepremagljivega tiči v tej Afriki, v čarih noči sredi divje prirode. ("'.ar neskončnega prostranstva — žar tropičnega solnca. ž*arečcga v milijonil tonov barv in zvokov, to je pesem Abcsinije, kjer besnr zdaj duh stare Evrope. Dr. širokov je že predaval v Beogradu in Za grehu, zdaj je pa prišel tudi v Ljubljano in predaval nam bo o Abesiniji, o življenju in oH:čr*jih njenega prebivalstva. Predava-vanje bo v okviru Jugoslovensko-bolgarske lige. Dan in kraj objavimo pravočasno. Predavanja dr. širokova so vzbudila povsod veliko zanimanje in gotovo bo tudi Ljubljana navdušeno sprejela in pozdTav*1a dragega bolgarskega gosta, ki mu želimo, da bi m čim bolje počutil med nami. Planine ob našem Jadranu Ljublana. 21. aprila Pod tem naslovom bosta predavala d revi ob 20. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti pod okriljem SPD gg. kapitan Pany in znani fotograf Griesbach o našem Jadranu in primorskih planinah. To predavanje ima namen pokazali v besedi in številnih slikah krasoto našega planinskega primorja. Malokatera država more nuditi ljubitelju morja in Dlanin to, kar nudi Jugoslavija na svojem Jadranu. južnega solnca. temveč tudi kratkih izletov v planine Ve'ebita in Dinarskega pogorja, ki se dvigajo preko poldrugi tisoč metrov visoko iznad morske obale z divnim pogledom na morje in otočja. Tako se bo n. pr. vršil ogled znamenite Velike Paklenice na Velebitu, Biševc»ke modre jame pri Splitu, trdnjave Klisa nad Splitom, skalnatega Bio-kova nad zeleno Makarsko Sv. Ilije nad Ozebičem, mogočnega Oriena nad Boko Kotorsko, ki je odet « snažnim hermelinom Makarska v ozadju liiokovo Zveza pLaninskih društev krali. Jugoslavije je v pravilnem poznavanju pomena phi-nin ob Jadranu ne samo za j>omorsko tu-ristiko, temveč tudi za razvoi planinstva, priredila svoj lanskoletni kongres v Dubrovniku ter pokrenila akcijo, da se planincem in ljubiteljem morja odkrijejo tudi krasote in znamenitosti primorskih planin ter omogoči čim lažji in ccnelši pristop v to krajo. Na njeno iK>budo le Dubrovačka plovidba namenila za planince v letošmi sezoni poseben parnik za desetdnevno vožnjo j-o Jadranu pod izredno ugodnimi j>o- goii. Ta parnik bo pristajal v vseh najlepših obino-skih krajih in mestih, kjer s>i Po nudila nriiika ne samo uži vani a morja in še v času. ko ob morju že cveto oranže in končno divnih planinskih razglednikov nad Budvo. ki slovi kot eno najlepših naših primorskih krajev. Vožnja z ladjo bo trajala 10 dni in se bo ponavljala z izhodiščem na Sušaku 31. maja, 12. in 14. junija: o., 17. in 29. julija; 9-, 21. avgusta ter 2. in 13. sppleml.ra s povratkom na Sušak. Možna bo prekinitev potovania in nadaljevanje s parnikom prihodnie ture. Pripominjamo, da na vabilo SPD podpira to akcijo tudi Jadranska straža. Vabimo zato nase planince, člane Jadranske straže in ljubitelje našega Jadrana, da ?e v rim večjem številu udeleže današniega predavanja- Velika noč v Rusiji Moskovski dopisniki dnevnikov rempe . Pariš Soir; Da!y TelegraPh : in >New York He-rald - opisujejo l^lošnie velikonočne praznike v Moskvi in v drugih ruskih mestih. K^kor lani. tudi lotos brezverci ni-S0 več motili tega velikega praznika, kor jim je moskovska vlada to prepovedala. V Moskvi je bilo sicer nekaj poskusov provokacijo vernikov, toda policija ie razgrajače aretirala in kaznovala. Y dorogovilovsiv'm hramu je opravil službo božio metropolit Sergij. < >d 500 moskovskih corkva Jih je ostalo šo okrog 50 in to so bilo tako poln«), da -o morali mnogi ljudje ostati zunaj. Tudi mnogo delavcev in uslužbencev je bilo v cerkvah pri nočni službi božji. Postimo mnogo je bilo lo!<>> v cerkvah mladine. Sploh se opaža v Rusiji glede preganjanja cerkve velik preokret. Sovjetska vlada je postala v tom pogledu naenkrat popustljive j Ša. Inozemski novinarji si razlagajo to s strahom Husije pred vojno. Prave venske svobodo v Ruisji ni in tudi ne more biti. j ker jo marksistična ideologiia sama materialistična in p^otiverska. Verske literature sovjoiska cenzura no dopušča. Po ječah sedi so vodno mnogo duhovnikov cerkven^ in vorrevi >8vef i Anton. . Nocoj bo v mariborskem Narodnem gledališču repriza zelo uspele Beneseve operete >Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron v Prdstava bo za red C. — Odbor »Mariborskega novinarskega, kluhac. Preteklo soboto so imeli mariborski novinarji občni zbor, ki se ga ie udeležilo 20 tukajšnjih novinarjev. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z g. glavnim urednikom Kasperjem kot predsednikom, Rudolfom Golouhom kot podpredsednikom in g-Golobom kot tajnikom. — Koncert »Smetane< v Mariboru. Odlični pevski zbor >Smetanai: iz Plzna, ki je sedaj na turneji po Jugoslaviji, bo nastopil tudi v Mariboru, kjer vlada za ta izredni umetniški dogodek živahno zanimanje. Mednarodno visoko odlikovani češki pevci bodo nastopili v veliki unionski dvorani v petek 24. t.m. — Darujte za spomenik blagopokojnoga viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru. Darove sprejema pisarna na mestnem poglavarstvu. Rotovški trg 1. soba št 6a. — Po nesreči obstreljen. Na belo ne<(sljo so imeli v Cirkoveih žegnanie. Priliko so izrabili fantje, ko so se v neki gostilni |k>-šteno napili- Ko so se pozno ponoči vračali, je pričel 271etni posestnik Franc Napast iz objestnosti streljati. Nesreča ie hotela, da ie strel zadel 221etnega posestniškega ■■*» Alojza Bergleza v levo segno in je krogla obtičala v meiu. Ranjenca so nemudoma odpeljali v maribonsko bolnišnico, kjer so mu z operacijo rešili no^o — Brezvestni kolesar. Na Slomškovem trgu je v nedeljo zvečer neznani kolesar povozil 78letno starko Marijo Topolnikovo iz mestne oskrbnišnice. Kolesar ki je z neprevidnostjo in divjaško brzino povzročil nesrečo, je pustil revo svoji usodi in pobegnil. Starka je zadobila pri padcu veliko zeva jočo rano na glavi in so Jo morali poklicani reševalci nemudoma prepeljati v bolnico. Njeno stanje je zelo resno. — Zanimivo turistično predavanje priredita v sredo 22- trn. tukaišnia tujskopro-metna zveza Putnik in Slovensko planinsko druslvo. Govoril bo kapetan (iiuro Pan/ iz Sušaka o krasotah našega Jadrana. Turistično predavanje bodo spremljale mnoge skioptične slike. — V četrtek je premiera >DirektorJa rampe«. To domače delo drama pisatelja Jožeta Kranjca, je doseglo na ljubljanskem odru poleg Kreftovih >.Malomeščanovi največji uspeh. Večno nasprotje in boj mod starim in mladim sta tu obdelana v novi obliki in tako, da pride do konflikta povsem verjetno. Vmes je, vse polno ostrih puščic proti raznim slabostim sodobnega reda. zlasti pa načenja pisatelj problem pravilne šolske vzgoje. Drama ie torej povsem aktualna in zato zanimiva, in učinkovita od začetka do konca. Reiiio vodi gl. režiser J. Kovic, nastavno vlneo igra Kuri jan. ostale večje vloge na Rasbergerjeva, Kraljeva, 9tarcava. Nakrst, P. Kovic in Gori nšek. — Nabiranje inseratov ia »Mariborski te dene« Uprava »Mariborskega tenlna« opozarja \v trgovske in gospodarske kroge, da ni pooblastila nikogar za akvizicijo kakr šn'hkoli inseratov za >Marihorske tedon Ob priliki letošnjega jubilejnega >V- Mariborskega tedna namerava uprava Riear izdati reprezentativno revijo, vendar bo to storila v lastni režiji. Trgovske in gospodarske kroge že podaj opozarjamo na to izdaio. ki bo kakor po vsebini tako tudi \x> ot 1 ki res reprezentativnega značaja in kalt^e reklamni del bo predstavljal najefektno ^> reklamo doma in v inozemstvu ker bo revija izšla v več jezikih. Zato le za vse interesente priporočljivo, da svoje reklamno izdatke rezervirajo za to nad vse u^olrM reklamno priložnost Iz Višnje gore — Nov grob. V Starem trgu pri Vim_ nji gori je umrla žena posestnika m kro. jača Marjeta Planinšek Z metem sta ime, ta osem otrok, od katerih se živ trije sL novi in ena hči, ki so vsi dobro preskrb, ljeni. Njen mož jc star tudi že 84 let, pa je Se vedno čil in krepak. Pokojna. je bila blaga žena in skrbna mati. Rodi ji lahka zemlja., težko prizadetim svojeom naSe iskreno sožalje' — Vesel j edekivcev. ki grade r>'*do Pe_ scen i k—Polževo. V nedeljo so z gr.H" o nove ceste Peščenik Polževo zaposleni delavci končno dobili plačo n januar in februar. Težko so že Čakali na ^nar, saj ao imeli dolgove po trgovinah^ kjor so jo mali blago na račun. V soboto j- tnpan g, Krjavoc dvignil denar in izplačal revi go«taje ljubljanska drama v ( eljskem gledališču z Vesnieovo uCinkov -to tragikomedijo (Gosposki dom.; v rež'-ji prof. še-**** * ■ sasedbi vi. ^ —c Novi grobovi. V soboto je umrl v Zavodni 741etni cinkarniški u pok o . Jože Toplak, v nedeljo pa je umrla v Po. čovntku TOletna zasebnica Marija <;r rinČičeva in v Novi vasi 531etna kuhan- a Julijana Rožičeva. —c Na otvoritveni klubski dirki, ki jo je priredil klub slovenskih k' . v v Celju na 39 km dolgi progi Celje Zidani most Laško so biili doseženi sledeči rezultati: 1. Edo Pojak 1:12.45, 2 Mirko Fabjan 1:16.20, 3. Ivan Zupane 4. Karel Potočnik 1:22.16. —c Glavno cepljenje proti osepnii*am leta 1936. v Celju. Mestno pggiftfigjtvo v Celju razglasa: Redno javno repi j on o mal ih o tro k t prv ocepl jence v) iz mo.s t a Celja bo v ponedeljek 4. in torek 5 maja od 14. do 18. v sejni dvorani na mesm^-n rx>glavarstvu. * Pregledovanje 1 opijonn dni pozneje, to je v ponedeljek 11. m torek 12. maja. od 14. do 18. isto Lam. Ot0L ljenja so obvezni vsi otroci rojeni leta. 1935 in vsi mali otroci , ki so pri lanski cepitvi ali pri prejšnjih cepitvah izostali iz kateregakoli vzroka. Opravičbo zaradi izostanka pri cepljenju, odnosno izpriče. vala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdravnikih, sprejema mestni uradni zdravnik na dan cepitve in na dan pogleda na mestnem poglavarstvu V soli Profesor: Stari Rimljani so se odlikovali z mnogimi krepostmi. Katera njihova lastnost je bila najpomembnejša" Dijak: Da ao vsi gladko govorili lat in, sko. 14 Ivouise Renee de Keroual: Kraljeva ljubic K oni a n iV)štcni in gostoljubni ljudje so se l>;»i naseli'!',: na morski obali kakor stra/a, da bi lahko vsak čas priskočili na pomoč nesrečnim brodolomcem. Z menoj so se v-rnil: v svojo kočo. Mislila sem, da pridemo v siTomašno. zanemarjeno kočo. toda v moje veliiko presenečenje sem zagledala sicer tesno, toda lepo. okusno in zelo snažno stanovantje. Y dveh sobicah ie bilo zbranih mnogo školjk.morskih rastlin in drusrili zanimivosti, ki jim jih jc prinašalo morje ali ki so jih pobirali po viharju in prodajali, da so se s poštenim delom preživljali. Stara žena. mati mlade žene in dva otroka, deklica in deček, so bili člani njihove rodbine. Zatrjevali so mi. da so srečni in nedvomno so tudi bili. saj so b?l: marljivi pošteni in gostolrubni. Ob mojem prihodu so se vsi lotvTl dola, /eni sta mi prinesli perilo in novo obleko, postlali sta mi posteljo in sku-bali čai, češ. nai sc odDOoi{iem. ta čas Hosta pa moža spekla ribe. Bila sem kakor božanstvo tega male-ga hrama gostoljubnosti, kjer se mi je ob negi, postrežijivostj in dobro-tlMvosti mojih ^ostfrteijev kmalu zopet vrnilo ve-se&e do žnvljen;a in rados