AMERIŠKA if DOMOVIN ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN SlJVV^-VJO - SLOVENIAN MORNINQ S IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPIB t NO. 284 ( CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 4TH, 1934 LETO XXXVI.—VOL. XXXVI. Senator Borah svari z re-1 volto' ako se republikanci ne reorganizirajo i Washington, 3. decembra. Republikanski senator William E. 1 Sorah iz Idaho je včeraj povedal j a roditeljem republikanske stran- I £e, da se umaknejo z vodilnih s nest ali pa nastane v stranki re- <-'olta, ki jih bo vrgla od vodstva1 r n se bo formirala nova politična stranka. Svarilo senatorja Bo- t tah je prišlo takoj potem, ko je s jarodni odbornik republikanske; d stranke v državi New York,! i Jharles D. Hilles, sam izdal sva • I "ilo vsem svojim tovarišem pri j a larodnem odboru stranke, kate-iC Fini je nujno svetoval, da se upi-' r ajo vsaki reorganizaciji in da j b i k u š a j o preprečiti formacijo' r retje politične stranke. Na ta n loziv je senator Borah dal izja- F fo, v kateri pravi, da oni ljudje, j danes kontrolirajo republi- š ansko stranko, bi morali nemu- g loma sklicati ves narodni odbor i n stranko temeljito reorganizi- d ati. In če voditelji republikan- s ke stranke, je dejal Borah, niso V •repričani, da je reorganizacija t ibsolutno potrebna, tedaj naj v azpišejo javno glasovanje med z lani stranke, pa bodo takoj na t isnem o mišljenju naroda. In n e absolutno ne pride do reorga- 1 izacije, tedaj ne preostaja pro-,s vesivnim republikancem druze- c a kot da ustanovijo novo poli- r ično stranko, že se nahajajo v k franki mladi republikanski klu- j z i, ki so pripravljeni vsak tre-; d utek zavreči svoje voditelje in Drmirati novo in močno politiko stranko. Odkar je bil Roose-j elt izvoljen predsednikom divja j J notranjosti republikanske I hanke oster boj za nove ideje, j si današnji voditelji stranke so i: a stare ideje, toda ogromna ve- 1 'Ha pripadnikov stranke zahte- i esede župana Davisa, ki 1 »zadnji teden izjavil, da boj' ■°rala mestna bolnica zapreti 1 ■ Novem letu rudi pomanjka- ( |ffJii denarja, a vendar skušajo j1 ■'laj vzeti $18,000 iz blagajne!' ■'ni&nice. Ves boj ni pomagal. > ■'''nišnice. Boj je bil zaman.;1 ■ bolnišnica zgubi denar.. I Seja mladinske šole K Cenjeno občinstvo se opozar-1 S ' flu se vrši seja Mladinske fto-1 ■ v Euclidu v sredo, 5. decern-) K4' Po seji bo prosta zabava.j ■ Sudno so vabljeni starši, du se: Prežijo v polnem številu, kajti I P vus, starši, je odvisno, kako I , 0 "Skrjančki" napredovali, j ■ se tudi one, ki imajo kaj I l 'lr®8krbeti, da to storijo, da ■ I K I l)(> nobene zapreke. Seja se l('He ob 6:30. — Noč, tajnik, i. Zanimiva seja I i vt*er zanimi-: |l>ja društva Presv. Imena, j It0 zanimiv govor bo imel Ijv- J. J. Duffy od "St. Paul's H Člani so vljudno vab-' dV Si' Seja hp vrši v dvorani W i "ovo cerkvijo sv. Vida. Nove pronajdbe pariške \ policije. Dr. Budak je bil eden glavnih krivcev i i ' Pariz, 3. decembra. Pariški listi javljajo o nadaljni preiska- b vi policije zoper dr. Mile Buda- k ka, ki je bil na zahtevo franco- s ; skih oblasti aretiran v Italiji, in i v 0 katerem sumijo, da je skriv-1 ji ! nostni "Peter," ki je skupno z j ti "lepo Slovanko" izročil atenta- v tor jem revolverje in bombe. Do-; r i sedanja,preiskava je ugotovila, | s da so Budakove izpovedi pred p italijanskimi oblastmi, češ, da je; k Budak 8. oktobra, dan pred! s j atentatom na kralja Aleksandra, j n dospel iz Nemčije v Italijo, ne- d j resnične. Dognalo se je, da je; z; j bil dr. Budak skupaj s Kvater-1 s-! nikom v Švici, kjer je počakal! p na atentatorje, s katerimi se je si potem skupaj odpeljal v Franci-! d jo. Budak je atentatorje navdu-jsl seval in jim nagovarjal, da po-i o gumno izvršijo svojo nalogo.I d Dognalo se je tudi, da je dr. Bu- ; si dak ves čas nadziral atentatorje, z; sele po izvršenem zločinu je iz- E ginil iz Francije in se kmalu po- v tem pojavil v Italiji. Francoska, ii vlada je na podlagi teh dokazov; Ii zahtevala od italijanske vlade, da k tudi dr. Budaka skupno z ostali- i n mi zločinci, ki so se zatekli v j u Italijo izroči francoskim obla- j č< j stem. Končno je francoska poli- j p cija dognala, da so imeli vsi teroristi svoj glavni stan v Italiji, kjer so razvijali ižreklno intenzivno delovanje pod vodstvom j ur. Pav.eliča. -o__K Tudi soproga umrla ! j " j Na Zahvalni dan je preminul „ John Skaričič, doma. iz Splita, e Dalmacija, včeraj opoldne pa ^ je preminula tudi njegova soproga Helena, 14310 Aspinwall!g Ave. Dočim je bil soprog ved- l' no zdrav in delaven, je pa soproga bolehala dolgo časa. Nir 1 ti pri pogrebu svojega moža ni ^ | mogla biti navzoča. Zakonski ^ i par je stanoval večinoma v slo-| venski naselbini na Bonna Ave. j in 61. cesti, 53. cesti in 79. ce-'' sti. Pred letom dni so se pre- s 1 selili v Collinwood. Ranjki • Skaričič je dolgo let delal v to-; j varni na 55. cesti kot kurjač, ker je imel licenco za to delo, x in ker ima edini sin preminu- ' lih staršev tudi enako licenco,1" 1 . • n je kompanija po smrti očeta, ! poverila očetovo delo sinu Via- ^ jdimirju. Toda prvi dan, ko je ■ Vladimir začel delati, mu je I umrla draga mati Helena. Trup- 1 ilo ranjke se nahaja v pogreb- ' nem zavodu A. Grdina in Sino- ] vi. Pogreb ranjke se vrši v četrtek dopoldne v cerkev Ma- \ ] rije Vnebovzete na Holmes ' J Ave., in potem na Calvary po-i kopališče. Naj bo dobri in ple-! ! meniti ženi ohranjen blag spo-' min. Sinu Vlatiimirju naše is- ' jkreno sožalje! i ž V Minnesoti so zaposljeni j, i V St. Louis county, Minneso-;, ! ta, kjer so velike slovenske na-i; selbine, so te dni zaposljeni. Vj| gozdovih so posekali najmanj i ; j 1,500,000 mladih smrek, katere , pošiljajo proti jugu, da bodo j krasile stanovanja Američanov m za božič. Kot pravijo lastniki ' gozdov ni bilo zlepa še toliko I naročil za božična drevesa kot a 1 i letos. Nesreča z busoni Devet milj južno od Bowling .[Green, Ohio, je neki avto trčil l z busom. Dve osebi sta bili ubi-k , t i in 12 ranjenih. Dočim stu j -' bila ubita dva potnika v avto-i.mobilu, so bili potniki v busu j ranjeni. V New Yorku se zbirajo vo- 5 ditelji industrij y boju proti depresiji New York, 3. decembra. Da bodo finančni in industrijski 1 krogi Amerike sodelovali s pred- 1 sednikom Rooseveltom v njego- I vem boju za uničenje depresije * je razvidno iz dejstva, da še v i ^ tem mestu zbirajo voditelji vseh c večjih ameriških industrij. Sko- k ro 500 teh voditeljev začne v!r sredo z zborovanjem. Glavni j'' predmet zborovanja bo vladnaj £ kompeticija s privatnimi indu- c strijami. Do srede se pričakuje ^ najmanj 1,000 zastopnikov vo- ^ dilnih ameriških industrij. Zve- ' za ameriških bankirjev je že pri ® svoji zadnji konvenciji sklenila 8 podpirati vladni program, nakar £ so se začeli posvetovati tudi vo-j1 dilni industrijalci, ki so zapo- ' sljeni pri načrtih, kako čimprej' odpraviti depresijo. Načrti bo- * do takoj potem predloženi pred- 1-sedniku Rooseveltu. Oba tajna s zaupnika predsednika, Donald ^ Richberg in Raymond Moley sta I i v ozkih stikih s temi zborovanji; in poročata dnevno predsedniku. Industrijalci bodo tudi na široko razpravljali glede NRA vlad-; g ne organizacije, katere postavna' j, doba poteče maja meseca, razven n če jo kongres na priporočilo ,, predsednika podaljša. ( -o--•(• Stalin zastražen I^eningrad, 3. decembra. — z Joseph Stalin, vrhovni diktator ' Rusije, je dospeti^eb;'^'1 Ve' udeleži pogrebnih svečanosti za 1 svojim umorjenim 'tovarišem Sergejem 'feirovom in da ' ob- ^ enem 'tožene, 'kaj je bil motiv morilca, džT je šel in ubil ene- ^ ga najboljših višjih sovjetskih; s uradnikov. Stalin je zastražen 11 bolj kot vsak vladar. Politična i * policija v Rusiji je živahno na ^ delu, da dožene, kaj je gnalo ^ Leonida Mihajloya k umoru. —t Zlasti bi policija rada izvedela,11 če je imel morilec sozarotnike. 1 Mihajlov se je priplazil zadnjo * i soboto s ponarejenimi papirji v s | palačo komunistične stranke, j ^ Ko je dobil Kirova, je oddal v, 'njega strel, ki je zadel Kirova 2 v srce. Kirov je umrl dve uri ( i pozneje. Morilec se je nato 1 j sam obstrelil, vendar ne nevar- ' no. Računa se, da ko bo poli-11 cija goto\'a s svojo preiskavo, 1 da bodo morilca nemudoma us- ' trelili. Iz Londona se medtem '1 | poroča, da je ruska tajna poli- > i cija prišla na sled ogromni za-,' roti, katere namen je bil kar;( hkrati ubiti vse višje sovjetske ' uradnike. Stotine oseb je bilo;' že aretiranih. i: -o- 1 1 ■ h Odločitev glede davka Danes se zbere državna po-stavodaja v Cdlumbusu k zadnjemu zasedanju, da odobri ali; zavrže nove nameravane davke,; j da se pomaga šolam in mestnim j občinam v državi. Ako se po-stavodaja tekom tega tedna ni? Ibo jnogla zediniti glede davkov, j tedaj bo zborovanje zaključeno ' in novi postavodajalci, izvoljeni 'jpri novemberskih volitvah, bo-|c!o skušali rešiti ta težavni problem, če ne bo že prepozno. , j ; Seja Gospodinjskega kluba | Gospodinjski klub na Jutro- j verti pozivlje članice, da se go-; tovo udeleže letne seje v Četr-1 ^ i tek 6. decembra v Slovenski I delavski dvorani. ženski klub i Seja Ženskega kluba Slovenskega Doma na Holmes Ave., i !«e vrši v sredo, ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Zedinjene države zgradijo [ Zeppeline za prevažanje potnikov v Evropo Washington, 3. decembra. Ameriška vlada namerava vpe- ' S ! ljati novo preko-oceansko vožnjo i r potom ogromnih zrakoplovov, r; Predsednikova komisija za zra-1 v ' kopjovstvo je Roosevelta že pri-! S dobila za svoje načrte. Če bo s kongres odobril poročilo predsed-; n j nika, se bo z gradnjo takoj zače- k I lo. Glasom priporočil pomožne- v ga trgovinskega tajnika Mit- & ehella bi ameriška vlada zgradi- p la dva ogromna zrakoplova tipa " ' Zeppelina in enega manjšega, j š ! Zrakoplovi bi veljali $17,000,- r ■ 000. K načrtom za preko-ocean- p .-:ko zrakoplovno vožnjo je mno- n go pripomogel dr. Hugo Ecke- n lier, poveljnik nemškega Zeppe- r lina, ki vzdržuje stalno zrako- > d i plovno zvezo med Nemčijo in b Brazilijo. Dočim bi bili zrako- ti plovi last ameriške vlade, pa bi; & ' slednja jih, za gotovo najemnino v izročila privatnim podjetjem, da lj i jih operirajo. g -O-r— n t Joseph Trinastic n Tujezemci v Clevelandu so iz- C gubili včeraj enega svojih najboljših prijateljev in zagovor- ■ nikov, ko je umrl Joseph Tri- l nastic, pomožni direktor The Citizens' Bureau. Umrl je v ' ii Charity bolnici star komaj 39 i. Tet. Leta 1925 je kandidiral " ■ g) za councilmans na demokratski listi in bil izvoljen'. Kot councilman je. hil poznan kot, bivši j republikanec iin. strogi nadzori <■• rfik mestnih stroškov., i Najbolj: ')ia je :bil poznan kot neinmorni ^ borec za pravice tujezemcev. Šeš v letu 1919 ,je-z bivšim šol-1-skim podravnateljem in seda- is 'rijim direktorjem The Citizens'! n ■Bureou, Mi\ Greenom, ustano-vil prvi državljanski urad v18 Clevelandu, za katerega se je 11 tedaj zlasti zanimal in mu po-111 Imaga) Raymond Moley, današ- s nji prvi svetovalec predsednika g Roosevelta. Dočim se je vr- r šil že prej pouk v državljanskih^' i šolah v Clevelandu, pa je dr- " žavljanski urad pouk sistemati-,h jziral in postavil pridobivanje £ državljanskih pravic na solid- _ no podlago, da se tujezemcevjs 'ni več izkoriščalo v raznih "pri- 8 vatnih šolah" in po nepoklica-nih inštruktorjih. Trinastic je bil neumorno na svojem delu j 1 iin je pomagal tisočerim s svo- J jim nasvetom in delom. Mor-/■ da je bil ena najbolj poznanih .; osebnosti v. Clevelandu. ; Naj c , bo prezgodaj preminulemu'mla- ( ,'demu možu, ki si je izbral za ^ I svoj poklic pomagati trpečim in i' pomoči potrebnim, ohranjen lep j in blag spomin pri vseh! -o-r Veliki kotel r ;; Državni agenti - so včeraj v neki hiši na 2265"Green Rd., ,! dobili precej obsežen kotel in , več sto galon munšajna. Ko-, , tel je držal 800 galoh. Nad 50 kotlov za kuhanje žganja je , bilo zaplenjenih v enem tednu v j Clevelandu. I^a Follette pride Zvezni senator Robert M. La-Follette iz Wisconsina, bo no-, i coj govoril v Clevelandu v Eu-I i-jclid Ave., templju. — Govoril i- bo o vtisih, ki jih je dobil zad-1 •- nje čase v Washingtonu. Za štrajkarje , Člani M(etal and Machinery j Workers unije priredijo 7. de-; i- cembra v Grdinovi dvorani ples, ., katerega dobiček se bo vpora-ir bil za štrajkujoče delavce pri The Cleveland Wire Springs Co. Policijski kol ni garancija 1 za svobodo govora, pravi senator Harrison Cleveland. — Državni senator i Martin Harrison je tekom govo- 2 i ra v nedeljo ostro napadel župa-i k na Harry^L. Davisa, ki namera- s 1 va komuniste prepoditi s Public b ! Square, kjer imajo skoro dnevno d : svoje govore, župan Davis je z : nedavno izjavil, da komunisti iz-i v koriščajo ameriško svobodo go- t vora. Ce že hočejo govoriti, naj 0 i fee umaknejo k jezeru, kjer naj 1 pridigajo jezerskim valovom, h ; "Napredek pride le, ako se po- b i steno in svobodno razpravlja o! s raznih predmetih in idejah,\' je i Z povedal senator Harrison, de-! d ! rrokrat, "Policijski kol ni bil še n nikdar garancija za pravico in n resnico. Očividno prihajamo v li dobo nestrpnosti, ki je enaka do- p bi, ki je nastala takoj po sve- t tovni vojni. Svoboden govor pa; h i freveda ne pomeni, da bi smel i P vsakdo govoriti, kar "se mu po- ^ ljubi. Tu mora biti meja med s svobodo pregovarjanja ali pa-d med svobodo hujskanja. Niko- z mur pa ne sme biti vzeta pravi-; n :ca, da pošteno ne bi smel izra-JG Iziti svojega mnenja. Ena sila|v , rodi drugo silo, tako od strani \ <-' policije kot od strani hujska- G ;čev. Ameriški narod je inte- 1-ligenten dovolj, da zna poteg-!j ! niti mejo med svobodo govora o : in med hujskanjem," je izjavil v senator Harrison. ; c . . , : , -*-O----• \ Nesrečna mati 0 i'. i-i'i •' ;•• . -i, j , •• ■< ■ , Leeds, Anglija, 3. decembra.. Mrs,. Mary ferownhill,' stara 62; let, slabotna, suha ženska, je i' ! bila obtožena, da je umorila 1' j svojega 31 let starega sina, k'i r ni bil pri zdravi pameti in ki je 'J bil tudi pohabljen. Mati je sina i i silno ljubila in ni mogla gledati ^ njegovega trpljenja. 30 let je t i nesrečna ženska noč in dan Ji stražila nad svojim sinom in j ga negovala z največjo mate- ? rinsko ljubeznijo. Nekega dne r i je mati sama zbolela in bi se c ! morala podvreči težki operaciji, t Silno je bilo njeno gorje, ko je premišljevala, če bo umrla in i kdo bo potem stregel njenemu J f sinu. Sin je kmalu potem izginil. Napram zdravniku, ki se je oglasil pri materi, je slednja1 izjavila, da mu je dala 100 tab- s let, potem pa napeljala cev s 1 plinom v njegova usta, da se je ,1 ' zadušil. Mater so zaprli in v 1 ječi so jo operirali. Z opera- J1 cijo sp ji rešili življenje. Te . i .. • ■ "t dni. je bila sojena in spoznana krivim umora od porotnikov. Sodnik Goddard je nagovoril 1 porotnike: "Prišel bo dan, ko^ bomo imeli v Angliji .postavo,;' 'glasom katere se take nesrečnike na usmiljen način pošlje ' v smrt. Toda današnja posta-; va narekuje meni in vam, da ' ' spoznamo žensko krivim umo-(* ' ra!" Porotniki so se posvetova-j J1 li samo pet minut. Mati je bi-; _ i« obsojena v smrt. Vlada jo 'ilahko pomilosti. : --- "Kanarčki" I i Starši članov rnladin. zbora , J "Kanarčki" so prošeni, da se ; I udeleže seje v torek decern-1 i! bra ob 7:30 zvečer v Slovenski, J delavski dvorani. Seja le zeb važna, ker se bo tudi volilo od-, bor za leto 1935. Kdor se za-: i nima za bodočnost nase mladi-, fJ ne, bo gotovo navzoč. i Delničarska seja »- Delničarska seja Slovenskega j ri Doma na Holmes Ave., se vr-X ši dne 13. januarja 1935. Zvezna vlada si namerava 3 Izposoditi 900 milijonov za relifno delo ! « Washington, 3. decembra. — Zvezna vlada si namerava v ( kratkem izposoditi od ameri- i skega naroda $900,000,000, da i bo imela dovolj pripravljenega ; 1 denarja za zimski relif. Prav 1 za prav bo vlada iskala posojilo t [v vsoti $1,892,496,500, toda od 1 | te vsote bo vlada plačala S992,- ^ 000,000 na stari dolg, ki zapade 1 IS. decembra. Ta dolg se na- j haja večinoma pri ameriških 1 bankah. Ko si bo vlada izpo- J ; sodila novih $900,000,000, bo 2 znašal skupni dolg Zedinjenih;* ! držav $28,5000,000,000. To po- s meni, da bo znašal skupni dolg l nekako tri tisoč milijonov do-: <-larjev manj kot je pa računal^ predsednik Roosevelt lansko le- 1 to. Z novim posojilom bo ime- T la vlada dovolj denarja za vse | c I potrebe do 15. marca, 1935, ko ;i bo morala najeti nadaljno po- t sojilo. V blagajni se nahaja: i danes n.ekako $745,000,000, in c z novim posojilom bo vlada. 1 imela na razpolago $1,645,000.-1 [ 000. Na toliko so preračunani ( i vladni stroški do marca mese- j f I ca. Novo posojilo bo v dveh j oddelkih: prvih $450,000,000 bo [plačljivih v 18 letih. To posp- 1 j ilo bo nosilo 3 in eno osminko J odstotka obresti. Nadaljnih 1 ! $450,000,000 bo pa plačljivih v ji osemnajstih mesecih in bo no- 1 ^silp en jn eno osminko odstotka < obresti. i -o--■ , Miklavž^ pride H V sredo 5. decembra bo Mi- f klavžev večer za "Slavčke." Mi- 1 ' klavz jih bo obiskal v S. N. Do- < ,mu 11a St. Clair Ave. Malčki se I i že silno veselijo! Miklavž bo i pripeljal s seboj vso svojo ne- 1 ; beško družbo, pa tudi peklenšček i bo na straži, in ta poredni se ga, < I gotovo bojijo! Otroci, ki pride-;* ! jo v spremstvu staršev, so pro- ' sti. Vstopnina za odrasle je same- 15 centov. Razveselite svoje ■ otioke in z njimi se veselite tu- ! di vi. Na svidenje na Miklavžev 1 večer! Pridite točno ob 7. uri ; 1 zvečer. Vsi prijatelji naše mja-' dine naj pridejo! Drtištvo Doslužencev j- Samostojno pod. društvo Do-jslužencev je izvolilo na svoji letni seji sledeči odbor za leto 1935: predsednik Joseph Lozar, j podpredsednik Martin Kosta-jnjšek, tajnik John J. Kikol, ( ' I90i2 Mohawk Ave., blagaj-; nik Joseph Markovič, zapisni-! kar Frank Kuhar. Nadzorni od-! ;bbr: Erank Kuhar, Martin Ko-stanšek, Jos. Baznik. Zastopnik kluba društev S. N. Doma, j ; Frank Virant, zastopnik za del- j ; niško sejo S. N. Doma — Fr. j j Virant. Zastopnik za skupna! društva fare sv. Vida John Je-! j žek. Zdravniki: dr. Kern, dr. j ! Perme in dr. Oman. Jeklarska industrija Jeklarne v Zedinjenih državah, zlasti one v državi Ohio, ; poslujejo zadnje mesece komaj 128 odstotkov normalnosti. Av-j to industrija pjosluje s 40 od-; stotki normalnosti. Kot nazna-'jnjajo finančni krogi, do novega i leta položaj ne bo izpremenjen, ' i pričakuje se pa precej obsežne 1 aktivnosti takoj po novem le-' 1 tu. Pokojna Mrs. Lausche "I Za pokojno Mrs. Frances I Lausche se bo v sredo, 5. decem-j bra, v cerkvi sv. Vida ob 8. uri a zjutraj brala sv. maša zadušni-Jca. Prijatelji ranjke so prijazno prošeni, da se udeležijo. Father Coughlin navaja sedem kardinalnih točk za socialno pravico Detroit, 3. decembra. — Rev. Charles Coughlin, radio govornik in organizator narodne lige za družabno pravičnost, je včeraj tekomi svjega radio govora utemeljeval sedem poglavitnih točk, na katerih sloni njegova liga. Tekom govora je pripovedoval, da treba omejiti pro-fite velikih kompanij in izjavil je tudi, da so štrajki in izprtja popolnoma nepotrebni. Zlasti j je napadal Rev. Coughlin idejo za 30-urni delavnik, ki se je I zadnje čase začela širiti v unij-skih krogih in s katero se bo kongres v kratkem pečal. "Ne uajte se zapeljati po agentih za 30 -urni delavnik. Tak delavnik ne bo samo popolen fias-ko, pač pa bo tudi znižal standard življenja povprečnega ame-iriškega človeka. Glede sedmih točk, ki so potrebne, da se uveljavijo, predno moremo zopet dobiti prosperiteto, je Cough-Jin izjavil: 1. Ne samo pravica, 'pač pa je dolžnost vlade, da omeji profite velikih industrijskih podjetij. 2. Dolžnost vlade j je, da na ta način regulira poslovanje industrij, da dobi sleherni delavec dovolj vsega blaga, ki mii pomaga za vsaj deloma udobno življenje. 3. Dolžnost vlade je, da garantira produkcijo živeža, obleke, da je dovolj stanovanj, zdravil, knjig in drugih udobnosti, tako da v tej bogati deželi ne bo nihče -trpel pomanjkanja, razen po svoji lastni krivdi. 4. Do trajne prosperitete ne more priti, ; dokler bo vladala svobodna j kompeticija ali tekmovanje v industrijah. Tovarne bi morale poslovati pod vladno licenco in izdelek omejen, dočim se delav-| cem garantira minimalna pla-. jča. 5. Poklicne skupine delavcev se morajo reorganizirati. . Delavci enega poklica fce mora-, jo zediniti, neodvisno od tovar-. niških podjetij. 6. Delavski oddelek vlade ne samo, da mora i ščititi delavce, pač pa jih mora .i tudi voditi v njihovem boju proti kapitalu^ 7. Štrajki so absolutno nepotrebni. Dolžnost vlade je, da poravna vse nespo- ■ i razume med delavci in deloda-' jalci na prijateljski način. 'i ' -o- i »j Smrtna kosa .; V pondeljek ob 8. uri zjutraj -j.je po dolgi bolezni preminul ro- 1 •Ijak Rudolph Nadbath, stanujoč •' na 3061 Payne Ave., star 53 let. ■ Tu zapušča žalujočo soprogo, ■ dva sina, Karol in Frank, in > j brata Pavla. V Clevelandu je ■ i bival 12 let. Rojen je bil v • j Ljubljani, kjer zapušča tri bra-1 te in eno sestro ter več sorodni- ■ 1 kov. Pogreb se bo vršil v četr- • j tek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. j Vida iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. - Clair Ave. Bodi pokojniku ohra-, njen blag spomin. Preostali dru-j zini naše globoko sožalje! Materinski klub Materinski klub fare sv. Vida ima v sredo večer v stari šoli A sv. Vida važno sejo, po seji ^ pa prijetno zabavo. Tudi Mi* klavž bo nosil. Gartrože v zimi Na vrtu Mr. in Mrs. Louis s Kovačič, 1243 E. 61st St. so se . razcvetele lepe vrtnice, kar je •i posebno čudno za ta mrzli čas. i- * Missouri Pacific železnica je 1- najela v Sedalia, Mo„ 900 delavcev v svojih delavnicah. 2. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 4TH, 1934 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo l^to $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $8.00. Posamezna številka 3 cente SUBSCRIFTIOIN RATES: U. S. »nd Canada $5.50 per year; Cleveland by mail $7.00 per year U. S. and Canada $3.00 6 months: Cleveland by mail $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers $5.50 per year, $3.00 for 6 months Single copies ^B cents. European subscription $8.00 per year JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office ' «t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. •sgpj^.83 No. 284, Tues., Dec. 4, 1934 Trgovcem in njih odjemalcem — "Videl sem v oglasu v časopisu. Šel sem pogledat, do-padlo mi je in kupil sem." Te besede slišite neprestano od odjemalcev, ki ne kupujejo na slepo srečo, pač pa se prej, prepričajo, predno kupijo, kaj naj kupijo, kakšno je blago in kakšna je cena. Ni ga meseca v vsem letu kot je mesec december, ko ljudje največ potrebujejo in največ kupujejo. Zima se navadno vseli ta mesec med nas, treba je spremembe v obleki, poleg tega pa pridejo prazniki, ko si skoro sleherni izmed nas, kdor le more, privošči nekaj boljšega in druzega kot v ostalih mesecih. Resnica je, da je tudi letos stotine in stotine ljudi brez dela v naši širni naselbini. Ljudje, ki so pred leti bili dobro, stoječi in požrtvovalni odjemalci v naših trgovinah. Je pa tudi stotine, da tisoče ljudi, ki še vedno delajo in bodo ravno ta mesec potrošili več ali manj denarja za svoje potrebščine na domu in za družino. Brez vsakega vprašanja je, da trgovina, ki mnogokrat in pametno oglašuje, dobi največ odjemalcev. Živ dokaz imate v tem pri vseh večjih ameriških trgovinah, ki so ravno fako z malim začele kot naši trgovci. Toda vse uspešne trgovine so se dvignile edino iz vzroka, ker so stalno oglaševale, obenem pa nudile svojim odjemalcem pošteno blago. V slovenski naselbini v širnem Clevelandu imamo do 400 naših lastnih trgovin, ki vam nudijo vse mogoče blago, kot ga dobite v sploh kateri največji trgovini. Česar ne dobite v eni izmed naših trgovin dobite gotovo v drugi. Absolutno ni nobenega vzroka, da bi šel kdo izmed naših ljudi v tuje trgovine in tam trošil denar, ko ima najlepšo priliko, da se oglasi pri našem lastnem domačem trgovcu za vsakovrstno blago. j . i Eden največjih vzrokov, da naši ljudje zahajajo v tuje ! trgovine je, ker te tuje trgovine silovito oglašajo. Pri prvih, stranskih in zadnjih vratih imate ob vsakem času vse polno plakatov kričeče vsebine, v katerih vam nudijo razni tujci vse mogoče blago. Posebne izdaje časopisov vam na celih straneh nudijo to in ono blago. Brez dvoma je, da ob tolikšni reklami tega ali onega pregovorijo, da pozabi na svojega domačega trgovca, ki molči in tako zgubiva denar, do-čim se tujec masti za slovenski denar. December je najbolj pripraven mesec za uspešno oglaševanje. Slab trgovec je, ki ne ve ali ne veruje, da je dobro oglaševanje pol trgovine in življenja v trgovini. Več boste oglaševali, večja bo vaša trgovina. Noben trgovec seveda ne sme pričakovati, da če bo enkrat oglasil v par palčih prostora, da bo iz takega oglasa dobil stotakre ali tisočake! Oglasi morajo biti stalni, primerni v obsegu, predvsem pa morajo nuditi odjemalcem nekaj posebnega, privlačnega, tako v kakovosti blaga kot v zmernih cenah. Primerne cene in priznana kvaliteta blaga privabi dobre odjemalce, katerim boste vselej z veseljem zrli v lice. Naša velika naselbina v Clevelandu šteje do malega 40,000 ljudi, raje več kot manj. In skoro sleherni izmed teh bo potrošil tekem decembra meseca od deset do sto dolarjev za svoje potrebščine. Malodane pol milijona ali raje več se ho potrošilo za te ali one potrebščine! Kdo je tako neumesten sin svojega naroda, da bi želel, da bi šel ta denar v žepe nam tujih ljudi, katerih ne poznamo, kateri niso še nikdar ničesar naredili za narod, in katerih blaga niti ne poznamo?! Vskdo ve, da naši trgovci vzdržujejo naše narodne zavode, da živijo z nami in žrtvujejo, in večja, boljša, obširnejša bo slovenska trgovina, tem večja bo naselbina, boljši naši narodni zavodi, naša društva, kultura in napredek med nami vsemi! Odvisno je od trgovcev, da to povedo narodu potom oglasov. Oglasi'morajo biti privlačni, nekoliko večjega obsega in sporočati morajo odjemalcem izredne cene in dobro blago. Brez dvoma je potem, da bo ognpmna večina denarja, ki ga bo naš narod potrošil tekom decembra meseca, šla k slovenskim trgovcem, odkoder zopet prihaja v tej ali oni ' obliki med narod. Mi storimo našo narodno dolžnost, da neprestano opozarjamo naše ljudi na našo lastno slovensko trgovino v Clevelandu in trgovci naj narede svojo trgovsko dolžnost, ' da uspešno seznanijo svojo trgovino z narodom. Korist od tega bo imel ves narod. %--o——-- I Koncertna proslava društva Zvon ( Piše M. 1. LAH Motil bi se, kdor bi mislil, da sem se pripravil opisat gori omenjeni večer proslave zato, ker se čutim zmožnega &a tako delo. Nikakor ne. Napisal bom svoje \tise tako, kakor sem jih kot porotnik sprejel ter zato, ker se bojim, da bi ta veličastni večer nt bil zapisan med našo preha-jajočo dobo, katero smatram veliko važnosti za bodoče čase. Dobro : • '»pomirjam, da smo ( pet in dvajset let nazaj s stra-i hom gledali bližnjo bodočnost in I rekli: to je najboljše, kar premoremo, kaj takega ne bomo več i doživeli v naši naselbini! Ta, j takozvani pesimizem nas sprem-I Ija že vso to dobo in smo se ga tako navadili, da sprejemamo vpe, kar vidimo lepega in dob-| lega z neko pritajeno zavestjo, j '-"tero nam vedno močneje odbi-! i a nepotrebni strah, i V nekako takem razpoloženju smo proslavljali tudi omenjeni jubilej 20 letnice obstanka društva Zvon. Domišljam si tudi, da sem bil navzoč na desetletnici, ki je tudi veličastno izpadla. Toda 20 letnica tega zbora je nedvomno dokazala, kaj naredi vztrajnost in požrtvovalnost. Naj nikdo ne misli da imam na-! men pretirano povzdigovati ne-J kaj, kar ni na mestu, k&r se včasih pripeti. Pripomniti pa je^ treba, da kdor pozna žrtve čla-l nov pevskih zborov, mi bo priznal, da dobe še premalo priznanja za svoj trud. Povprečno se je povsod ravno iz pevskih zbo-' rov črpalo prvotne moči za dramo in druge kulturne ustanove pri skoro vseh naših Domovih v Clevelandu in okolici. Dan 25. novembra 1934 bo za-! pisan v zgodovini slovenske naselbine v Newburgu. Pevsko : društvo Zvon je ta dan sijajno j pokazalo uspeh pevske izvežba-I nosti. V lično izdelanih progra-j mih se je našlo precej slovenskih skladb poleg običajnih oglasov. To je bil program pesmi, katerih število je bilo 15. Ako vzamemo v poštev, da se je veliko teh pesmi ponavljalo, je ta koncert obsegal 20 do 25 točk, od katerih ene so bile dolge in težke skladbe, ki služijo dobro Je izurjenim zborom. Naš glasbeni mojster g. Ivan Zorman, ki je pevovodja Zvona, je obogatil program tudi s par lastnimi de-1::, dasi je poleg tega zložil tudi i izrazito pesem v petih kiticah, posebno v namen proslave, ki se ! glasi: i PEV. DRUŠTVU "ZVON" OB DVAJSETLETNICI Povzdigni, "Zvon," svoj glas mogočni, razhrij slovenske pesmi čar, ■ naj duša v pesmi blagozvočni lepote rečne pije dar! Vzpodbudni troji so glasovi, ponos nam v prsih vžiga jo, in r naši domovini >nv vi ime slovensko dvigajo. Ob tvojem spevu duh nam vzpla-ra v nekdanjo iadost mladih let: spet v cvetju se blešči dobrava, j smehlja se v solncu gorski svet.j Ko nas teži bridkost nemila, in vest otožna nas mori, te "Zvona" pesem vir hladila, i njen duh nam čelo spet zjasni. Naj dolgo, "Zvon," tvoj spev ubrani daruje srcem pesmi slast! Spomin na dragi dom nam hrani, i' pote naše čuvaj čast! Ivan Z or m a ii. Koncertni program se je pričel brez vsakih ceremonij. Kratek nagovor pevovodje samega je takoj dokazal, da smo prišli poslušat petje, glasbo. Prizor prvega nastopa je bil očarljiv, ko pa je zaplaval glas, osmero-glasni moški in ženski zbor z orkestrom, se je ozračje spremenilo v premenjujoče odmeve A. Foersterjeve skladbe: Z glasnim šumom s kora. No, sedaj sem prišel do tiste točke, ko js treba analizirati petje s potrebnimi in nepotrebnimi ocenami. Toda čemu besedi, ko vemo, da ranjki naš veliki glasbenik A. Foerster bi jokal, ko bi tako daleč od domovine slišal te akorde. Jokal bi srčnega veselja in razigrane duše. V prvi polovici programa so imeli pevci vsi odprto priliko pokazati svoje vrline v solih in duetih. Tudi ves zbor je preko-l ačil z lahkoto in smelostjo sporne točke, ki včasih delajo preglavice. V ravno teh monvntih se je zbor pokazal izrednega. Solisti: V. Zimšek, J. Blatnik, S. Paulin, A. Žagar, so dobro uspevali. V drugi polovici programa nas je zlasti oživela koračnica S. Gregorčiča, uglasbena po V. Vo-dopivcu: Vojaci na potu. Pesem Razstanek so peli jubilanti ob 20 letnici. To so bili tisti člani zbora, ki ao je je učili in p li pred dvajsetimi leti. ltav- no to je bilo nekaj izrednega. Umestno in lepo je bilo, ko je pevovodja vsakega posebej predstavil občinstvu. Program se je s tehnične strani zelo hitro razširjal, toda zadrževalo ga je občinstvo z aplavzi ter klicalo nazaj za ponav-ljenje. Ponavljanje pesmi pri tako dolgih programih je včasih ; za ves zbor mučno, zato so pa posamezniki bolj trpeli, kakor; na primer V. Zimšek, tenorist, ki je tako dober v svojem glasu, (ia se poigra tudi v triolah, kot n. pr. v Metuljčku, O mraku in še nekaj drugih je tako dobro proizvajal, da je marsikoga presenetil. Splošni vtis večera je bil vreden proslave v vseh ozirih. Mogoče je, da se človek moti, toda ' najbrže bo res, da je bilo razpoloženje nekako domače, naše. človeka včasih mučno zbode, če pridemo skupaj stari znanci, pa -o opaziš neke vrste obnašanje, ki je vse prej kot prijateljsko, da ne rečem iskreno. Nič takih ljudi ne najdeš v Newburgu, vsaj ne, ko je imelo društvo Zvon svojo 20 letnico. Zato se bomo pa še videli za 25, 30 in še druge obletnice, dokler bomo gibali. Ko je minil program v dvorani, se je pesem preselila v spodnje prostore. "Gostilna društva I Zvon" je bilo napisano. Tukaj 1 smo videli, da je gostovalo pevsko društvo Cvet v polnem obisku. Donele so pesmi, tiste več-; nolepe domače. Iz stolpa sem mi zvon doni, ko vlega mrak se po vasi. I Da, vse je bilo veselo in zadovoljno, tudi mi, ki smo bolj I oddaleč prišli, saj smo prišli domov zgodaj zjutraj. Našim dragim Zvonarjem pa k sklepu kličem: še na mnoga leta! 3- Kako se imajo brezposelni v Clevelandu Cleveland, O.—Z a d n j i h par lednov v novembru smo imeli precej lepo vreme, da, pravo indijansko poletje je bilo. Mi, brezposelni smo s posebno radostjo pozdravljali tako vreme. Jaz sem se bil odpravil na iz-prehod po naši slavni metropoli. Videl sem marsikaj. Tam na St. Clair Ave. prizidavajo že tako obširnemu narodnemu domu še precej veliko poslopje. Pravili so mi, da bo tam kegljišče in za'ba-iincanje lep prostor. Opazoval sem zidarje ter poželjivo gledal, da bi me kdo poklical na delo. Mislite, da me je?, Nak, še na misel jim ni prišlo. In v tistem sumu se mi je zdelo, da sploh ne eksistiram več. Zdelo s£ ;mj je, rla sem brezpomemben črv. '1 Odšel sem v staro poslopje, i misleč, da bom tam našel kak t ik. Hej, tu vam je živahno. Nekateri presedijo tu ure. igrajo karte. Takoj poleg se nahaja to-lilnica, kjer si lahko gase žejo. Dcbi se tudi okusne sendviče, se-Ve, za primerno odškodnino. Ja, kam bi pa prišli, če bi jih zastonj dajali. Tega sem se jaz zavedal , zato sem pa skrbno opa-i zbval igralce. Mislil pa sem si, da se bo mogoče kdo spomnil moje grešne' duše ter mi kupil 1 odpustek, vsaj en kozarec p i ve in par sendvičev. Ko tako zijam po zamišljenih igralskih bučah, me je eden spoznal. Poklical me je: "Hej, van-drovček, kaj pa ti tukaj iščeš?" Jaz se pa odrežem: "Pamet iščem, fantje, pa se mi zdi, da jo hom težko našel med vami." "Kako pa moreš vendar govoriti kaj takega, tu v kulturnem SNI) ter v našem priljubljenem kevdru?" "Prav lahko to trdim," mu rečem. "Saj vidite, da nisem že od zjutraj imel nič gorkega v želodcu in bi me ja tretali, ako bi imeli kaj pameti." Tisti Smole, ki me je bil prvi spoznal, me zopet zavrne: "Oh, za postopače mi nimamo časa in ne mislimo na tretanje. Sicer pa pojdi h klubu brezposelnih ter se tam pritoži." "Kaj?" se začudim, "ali je tu kak klub brezposelnih? Kje pa i "Well, o tem se pa moraš in- j formirat. Kaj nič ne bereš ča- j .-.opisov?" Kako naj berem časopise, ko; pa nisem videl okroglega dolarja že štiri leta. S čim naj list pla- j čam? Ostali igralci so postali; pozorni ter so me nekako bolj sočutno gledali. Eden mi je ponudil P ros ve to, drugi na Prole-tarca, rekoč: "Fant, kar • to-le beri, pa ne boš tako v temi taval. Obzorje se ti bo zjasnilo in vesel boš, da si na svetu." "Ne vem, če bom vesel, ker sel mi sploh ne ljubi čitat, me preveč glad muči. Kaj ne slišite, kali« mi kruli po črevesih?" Ker sem obljubil, da bom bral ta dva "delavska lista," so me končno le tretali. Za jesti so mi kupili samo en sendvič, pa bi bil lahko brez skrbi pojedel pet ali sest nadaljnih. Za pijačo so bili bolj dobrodušni. Nalivali so me s pivom, dokler se mi ni uprlo. Verjemite mi, da sem komaj prišel iz kleti, tako so me bili napojili. Odkolovratil sem proti slavnemu Hoover townu. To je obširno mestno smetišče, nedaleč doli od Kurje vasi. Državljani tega smetišča se preživljajo z 1 odpadki, katere dovažajo iz me-i sta, deloma pa z beračenjem. Nekateri so si napravili še pre-! cej čedne "bajtice" tu,kaj. Ker je pihal močan veter sem . ud jezera, me je dim kar dušil. . Jaz na tem mestu protestiram, i Kje je vaš councilman? Na na-: šem smetišču v Collimvoodu pa , se ne sme nič kadit, kajti naš, councilman je izposloval stražo, , ki ogenj sproti zaduši. Godrnjal sem na veter, na dim in councilmana; ker mi ni bilo > mogoče obiskati sotrpina vsled zadušlj ivega difiii;'' Potem sem se odmajal proti parku, že od daleč opazim gru-■ ro ljudi, ki so zbrani lepo v kroni. Približam se v spoštljivi daljavi ter ležem na tla. Zboroval-ji so me pustili v miru s pripom- > bo, da sem se ga gotovo navlekel. Radoveden sem bil, kaj bodo ti ' ljudje ukrepali in sejali . . . Potuhnil sem se in prisluhnil ter slišal kako ustanavljajo klub brezposelnih. Ker pa ne iščem rasti, sem sklenil v skromnem • srcu, da se ne izdam. Ustanovitelj ne maram biti, bom pristopil pozneje. Ker pa je ta sesta-i nek zgodovinskega pomena in ker nisem videl nikjer nobenega zapisnikarja, som izvlekel papir iz strganega telovnika ter zabeležil vse, kar so tu obravnavali. Ker je zapisnik zelo zanimiv, sem sklenil, da ga objavim v celoti, da bodo naši potomci videli, kako hrabro se je društvo držalo za svoje pravice v dvajsetem stoletju. Zapisnik moram malo opiliti, nakar ga bom izročil v javnost. Rojake in rojakinje opozarjam, da ga čitajo. Z sotr-pinskim pozdravom ostajam vaš znanec vandrovček. -o-- I Materinski klub | Cleveland, O,—V sredo 5. de-jcembra ima Materinski klub se-! jo in sicer v prostorih stare šole I sv. Vida. Prosim vas matere in j žene, udeležite se seje vse, knie-Jre ste se vpisale, pa tudi one, ka-, tere se še niste in bi želele postati članice. Ker gre za tako vzvišeno stvar, zato bi se morala sleherna mati, katera ima! otroke v šolah, odzvati. Že dlje časa opažam, kako malo jih prihaja na seje. Nikar ne recite: kaj bom hodila, saj gredo druge. Druga pravi pa prav tako in na vse zadnje bodo ostali pa sami prazni sedeži. Vse premalo je zanimanja, preveč odlašanja, Ker je sv. Miklavž tako blizu, zato hoče obiskati tudi matere v sredo večer in sicer nikjer drugje kot v stari šoli. Naročil mi je, da naj sleherni zašepetam na i uho: "Prinesite seboj malo da- . rilce, ki pa ne sme stati več kot ] 10 centov." Ta darilca bo Mi- ] klavž zamenjal, tako da bo vsa- 1 ka mati dobila drugačen dar. želi tudi, da bi se nato zapelo i nekaj božičnih pesmi in tudi za l prigrizek bo skrbel. Zagotavlja i nam obilo zabave in smeha. Katera hoče zamuriti lep večer med mamicami? Je pa še nekaj i na dnu košarice, česar pa ne povem. To bo za surprize. ; Mamice, pridite, ne bo vam žal. Saj smo vse rade vesele, ker smo enega in istega duha. : Zato pridite, da se seznanimo in , nato skupno delujemo. Ne osta-| nite zakrknjene in ne odlašajmo. Držimo se pregovora, ki pravi: "Kar danes lahko storiš, ne od-^ lašaj na jutri!" Začele bomo zopet z šivanjem takoj po božičnih praznikih. Marsikatero žlahtno uro smo užile preteklo zimo. Bilo nas je okoli 18 žensk, ki smo redno enkrat na teden prišle k šivanju. Kaj smo vse naredile, ste imeli prili-j ko videti in tudi zadeti na bazar-,' ju. Kako hitro nam je tekel čas, koliko je bilo šale in smeha. No, I kaj takega ne zamenjam za nobeno drugo zabavo. Da so naše ; mamice družabne in pridne, o , tem sem se docela prepričala. | Da, vse prehitro je minil čas. Ker je zima zopet tu, se pridno pripravljamo za novo šivanje. Zato ne zaostajajte, pridite, veliko se imamo za pogovoriti. Naša želja je, da bi se sleherna mati vrnila nazaj pod i okrilje Materinskega kluba. Upam, da ne bo zastonj spisan ; ta moj skromni dopis. Ako bom vzbudila kaj več zanimanja za to veliko delo, se bo pokazalo v sre-, dp večer. Ta klub je še tako mlad, pa je v tako malem času že storil toli-kp, dobrega. Zato ne pustite, da || bj propadel, ampak delajmo na I to, da b^še bolj rasel in se mno-i žil. Proč z odlaš°vanjem, z malomarnostjo. Če gre ona, grem pa še jaz, da nas bo več. To bodi naše geslo. Nikoli nas ne bo preveč. Polje je veliko, dela obilo. Ker se ravno približujejo božični prazniki, zato voščim in že-j lim vam naročnikom lista Ameriške Domovine, oziroma vsem , Slovencem širom Amerike prav ( srečne božične praznike. Naj bi ( malo Dete rosilo obilo sreče in ( blagoslova na slehernega Slove-na. Na svidenje v sredo večer! Mary Marinko. -o- Miklavžev večer Cleveland, O. — Bliža se god ■ sv. Miklavža. Kako smo ga ob-• hajali vedno z veseljem in ne-. strpno pričakovali, kakšna da ■ bodo njegova darila, ali bo vse ■ tisto, kar smo si tako želeli. Ali bo morda samo šiba, katere se je j i; vsakdo bal. I Odbor pri podružnici št. 41 SžZ je letos naprosil Miklavža, da bi tudi naše članice obiskal in ■i'li razveselil z malimi darili. II Ker imamo sejo ravno na 6. decembra, na njegov god, upamo, da bo ustregel naši želji ter nas razveselil s svojim obiskom, da se skupno razveselimo ter obudimo spomine n^krasne otroške (Ini. Zato prosim vse članice naše podružnice, da ste gotovo navzoče na seji dne (i. decembra. Začetek je že ob sedmih zvečer VARNA VLOGA Kadar kupujete potrebščine, vložite vaš denar v najbolj potrebne stvari. I Pri nakupu oprave za vaše dečke, na primer trpežne in času potrebne Lumbcr-Jack, ste zagotovljeni, da je vaš denar potrošen v dobro svrlio. Poslužite se posebne razprodaje Lumber-Jack in drugih potrebščin za vašega fantka v tr- | govini , FRANK BELAJ moška in deška oprava | 6205 St. Clair Ave. in ne ob osmih kot po navadi. . Asesment bom pa pobirala že pred sedmo uro, da bo seja prej končana in da bo več časa za zabavo. Ker bo to glavna letna seja, je mnogo važnega za ukreniti. Zato je potrebno, da so vsaj enkrat na leto vse članice na seji, da pripomorejo z dobrimi nasveti za boljši uspeh podružnice ini Slovenske ženske zveze. Tudi prosim članice, da poravnajo asesment, da bo imela vsaka vse plačano na decemberski seji, ker tajnica ne more knjig urejevati zadnje dni, ko je čas, da pregledajo knjige nadzornice. Zato j prosim, da kolikor mogoče upo-i števate to prošnjo. Upamo tudi, : da bo naša predsednica Mary I Lušin zdrava do takrat, da bo i lahko navzoča na seji. Sestrske •pozdrave vsem našim članicam, tajnica. -o- Vsi proti-katoliški kandidati poraženi London, 1. decembra. — Sedem proti - katoliških kandidatov, ki so kandidirali za razne urade v mestu Glasgow, Irska, je bilo poraženih. Tekom kampanje so vsi kandidati povdarja-li svojo sovražnost napram ka-toličanstvu, Izmed 100,000 oddanih glasov, so dobili proti-katoliški kandidatje samo 7 odstotkov vseh oddanih glasov. če verjamete, al' pa ne . .. Janez Počasen bi bil rad kupil v vladni trgovini kvort finega žganja, za katerega cena je bila postavljena $3.00. In če vlada reče, da je kvort tri dolarje, je tri dolarje in mir besedi. Toda križ božji, Janez je imel v žepu samo dvodolar-ski bankovec in nič več. Kaj naj napravi? Desno roko bi rad dal, če bi mogel dobiti visko, pa roke vlada ne nta-i ra, samo novaca in le novaca.; Janez pa je bil zelo odprte ve, pa je rekel klerku: "Vi. malo počakajte, bom takoj nazaj s tremi dolarji!" Pa kaj mislite, da je šel Janez potrebni dolar ukrast? Kaj še, pomagat si je znal iz zadrege na drug način. Šel je naravnost v zastavljalnico, kjei' je zastavil židu svoj dvodola'" ski bankovec za S1.50. (Kakopak, žid mora tudi nekaj zaslužit, da se revež preživi). Tako je imel Janez od dveh dolarjev samo še en dolar in pol, pa to ga ni brigalo čisto nič. Šel je k prijatelju in rekel: "Ti, tukajle imam zastav-Ijalni listek, ki spričuje, da *elT1 zastavil pri Izaku Goldenfeigu dvodolarski bankovec. Dal ni' je zanj dolar in pol. Daj mi 11 en dolar in pol, pojdi k j udu i'1 dobil boš dvodolarski bankovec, pa boš zaslužil v petih mi'lU' : tah pol dolarja." Brez pomisleka mu da prU^' lelj dolar in pol in tako je in)0 Janez tri dolarje. Menda en dolar in pol mu je dal zl za bankovec, en dolar in pol nlU je pa dal prijatelj za zasUv' Ijalni listek. Janez je po^ kupi Risti kvort viške in bil x sel, da jo je tako srečno izP Ijal. . Ampak, bi rekel, tukaj J nekaj narobe. Nekje n\an,'Jj en dolar in kaj bi vi rekli. • if1)' ga je trpel? Dve cigari bi Sl vil, da ne uganete. Da s' ne boste preveč belili glavn. vam bom povedal, kdo je k'1 0 dolar. .j , Tisti Janezov prijatelj. . J ie kupil od njega zastavlja listek za $1.50, je šel k Ž1 c | po tisti dvodolarski bank»vC ; Izročil je tam listek in moral Židu še $1.50 in im '|U| komišna, sicer bi mu žid ne bankovca, ker žid je bil il"1 nezu $1.50 na roko že pi'oi' ko je dal dragi prijatelj ''"'^ju i Mi j prej $1.50 in potem ^ z S2.00, torej Skupaj $«'*-60, ^ kar jo dobil bankovec ) t dolarju. Kako sta se l»,|('' t„ Janezom pogledala, ne vil zato vzdevek "Ohranitelj • c briškega bizona. Uta 1907 mi je bila sreča toli ( 'h, da sem mogel spremlja- j 'ega slavnega lovca na njego-"i pohodu preko prostrane ari- 1 Mke pustinje in loviti ž njim 'ej čudoviti deželi žoltih pe- < visokih kanjonov in ogrom-zelenih, po smoli dišečih Nt. ''Reko arizonske pustinje , Mkcga popoldne smo se uta-f'li ob grmič ju od solnca opa-"ega divjega pelina. Z nenad-11 mrakom je zapihal preko i * mrzli pustinjski veter. Celo '''ttioni, ki so bili naši kažipoti- nam iskali stezo preko '•'ujočega se peska, so poza-. 1 Peti in moliti ob solnčnem l°)Ui. Stisnili smo se okoli tajnega ognja; tvorili smo Miio in molčečo malo skupino, je padla na pustinjo tiha, ^»holična noč, se je izluščilo liki sence nekaj potu-''' Navajo Indijancev, ki so ■'''bližali našemu ognju. Nji-Lprihod smo z veseljem po-' J^ili. Bili so to dobrodušni i glici, vedno pripravljeni,, ^menjajo z nami za to ali Malenkost pristno indijan-■Wejo ali kak drug predmet. K.. ________ ol Eden med njimi, visok, resen j mož z zadržanjem poglavarja, je rp znal nekoliko angleško. ^ "How !" je rekel z nizkim gla-som, ki mu je prihajal globoko sr iz prs. n( "Hello!" ga je pozdravil Jim Emett, naš mormonski vodnik. "Uf!" je odvrnil Indijanec. n "Velik bledoličnik — Buffalo ja Jones — velik poglavar — buf- S( falo mož," je začel predstavlja- ,-j ti Emmett ter pokazal na Jone- sa- ^ • šc "How!" je zopet vzkliknil Na- R( vajec dostojanstveno ter prožil j.. Jonesu roko. "Jones, big white chief, velik g beli poglavar, ki lovi bufale z ^ lasom in jih trdno poveže" je na- ^ daljeval Emmett ter pri tem vi- htel desnico, kakor da meče laso. ^ "Ne velike bufale, — majhne p. bufale," je rekel Indijanec, po- jr kazal s svojo roko v visokosti V( kolena ter se široko zasmejal. ,r Jones, mišičast, slok in od S( solnca in pustinjskega vetra opa- ?.< Ijen, je stal visoko vzravnan v n, polnem siju taboriščnega ognja. v< Zdaj je nenadoma dvignil obe k: svoji mišičasti roki proti Na- ir vajcu ter razprostrl prste: k< "Z lasom bufale — velike bu- V fale — z lasom mnogo bufalov 1" gi Tudi Indijanec se je vzrav- fi nal, toda na njegovem obrazu r; je bil še vedno oni prijazen na- g smešek. vi "Mi big čif," je nadaljeval Jones, "jaz velik glavar, jaz iti s< daleč na sever — v Deželo malih ol palic — Naza! Naza! — ujeti z v: lasom muškatnega vola; ujeti z s< lasom Belega Manitoua — Na- ž; za! Naza!" ' P "Naza!" je ponovil Indijanec j; ter pokazal z roko proti Sever- F ni zvezdi: "Ne, — ne!" s: "Yes, jaz velik bledoličnik '— .4 jaz prišel od daleč proti zaha- I' j a jočem soliicu — iti preko Ve- v hke vode — preko Buckskin — C Siwash — poditi in loviti jagu- ii ar je." § Jaguar, kuguar ali ameriški ^ gorski lev, je Navajo Indijan- ^ cem bog in ti Indijanci imajo t napramj njem toliko spoštovanja Q kakor ga imajo Great Slave In-dijanci do muškatnega bivola. ^ "Ne umoriti jaguarja,' je na- t daljeval Jones, ko je videl, da je s lndijančevo obličje potemnelo. r "Poditi jaguarja na konju — s poditi dolgo časa — psi zapoditi c jaguarja na drevo! Jaz velik glavar — jaz splezati na drevo N — splezati visoko — zavihteti I laso in ujeti jaguarja, nato ga 1 trdno povezati!" Resni in mračni obraz Navaj- ' i ca se je ublažil. 1 "Beli mož se šaliti. Ne!" 1 "Da!" je vzkliknil Jones ter 1 iztegnil svoji veliki, mišičasti j ■ roki. "Jaz močan; jaz ujeti z 1 lasom jaguarja — ga trdo po- ^ ■ vezati, nato odjezditi nazaj v » wigwam, vzeti jaguarja živega • s seboj." "Ne!" je zopet ponovil never-» ni rdečekožec vehementno. "Da!" je protestiral Jones ter > resno pokimal. "Ne!" je zopet rekel Indija-"I nec glasneje ter dvignil glavo. ' "Da!" je zakričal Jones. "BIG LIE! Velika laž!" je 1 zagimel Indijanec. ,. I (Daljo prihodnjič.) - ..._—_- ___._ Vsak d n ii o n a b Kako žaba ditto h r žaba nima reber, zato se l|y ne vrši dihanje s šir-',111,11 in izoževanjem trupla, ^ ^ to pri skoro vseh živa-» mora zrak požreti, JHj11 'lobi v pljuča. Zato ji pa r J1' potreba pridrževati sa-skoči v vodo. K/ir I ll'el)a, je, da samo prune- , ha požirati zrak. Žaba lahko dolgo prebije brez zraka, ker dobi nekaj kisika iz svoje kože. V mrzlem vremenu se žaba potopi na dno vode in ostane tam dlje časa. Takrat preiti ha vsako dihanje in kri, ki kroži po koži, ji da dovolj kisika, da ostane žaba pri življe-] llju. Od Soče do Jadrana) —Strašne gospodarske prili- ni ke na goriškem. — Gorica, 21. oktobra. Letošnja trgatev ni bi- na la dobra, a tudi ne med slabimi. Toda kaj nam pomaga vse to, šil ko pa nismo z vsem pridelkom pc poplačali niti svojega truda, ki nt smo ga vanjo vložili. Davšči- gc ne na vino so ogromne. Da vs sem poravnal vse dajatve za ne- na kaj nad 20 hI vina, Stem ga mo- sk ral prodati 14 hI. In rečeim še ni lahko, da sem imel srečo, da dj sem ga sploh prodal. Mnogo jih je, zelo mnogo, ki tega ne ^ bodo mogli. Znesek vseh dav- ščin je znašal 2000 lir. Razvidi >sn se iz tega lahko, poleg vsega, se kako poceni je šlo vino. -K; Tako piše neki vinogradnik iz j be Brd. In še pristavlja, da se bo kc drugo leto sploh premislil, če lil. bo še v taki meri obdeloval vi- gc nograd, ampak le, kar bo za po- tj trebo. Počasi na ta način pro- na pada vinograd za vinogradom ia in kmalu ne bo ostala niti slika več na našem nekdanjem lepem ^ in cvetečem gospodarstvu, posebno še če pomislimo, koliko , se ni po svetovni vojni več ob-novilo in koliko je v svetovni i vojni propalo. S težavo se naš V£ kmet utrga od svojega lastnega in skuša obdržati le vsaj toliko ^ kolikor bo za njegovo potrebo. ^ Vse Mussolinijeve bitke in tudi ?e grožnje postajajo pri nas le ^ fraza in krinka za pobiranje oj raznih prispevkov. Da tudi dru-god po Italiji te bitke ne uspe- ^ vajo, vemo iz stalnih poročil. —Specijalni. tribunal je ob- < sodil šest Slovencev, -— Trst, . I m oktobra 1934. ,V Rimu se je vršil 30. oktobra dop. pred posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti proces proti Slovencem Ignaciju Fer-jančiču, Ivanu Dolešu,, Avgustu rc Furlanu, Franju Ivančiču, Jo- v: sipu Kiižniču, Antonu Lebanu, h: Alojziju Reseti,. Juliju Siliču, A Ivanu Svetini in Francetu Tre- št vižanu doma iz Št, Petra pri i le Gorici, iz ŠL Vida na Vipavo, E in iz drugih vipavskih krajev. Obtoženi so bili po § 270 ir) n § 272 kazenskega zakonika za- v; radi ustanavljanja protidržav- h nih organizacij, protidržavne ji ter protirežimske propagande, el Sodišču je predsedoval general-ni konzul fašistične milice Le o Metre, kot državni pravdnik je )( nastopil Fallace, obtožence pa -L sta branila odvetnika Manasse- p ro in Tancredi Gatti. Proces r se je zaključil že v prvih popol- r danskih urah. g Državni pravdnik je zahte- t val, da se Silič, Ferjančič in- j Furlan obsodijo na 7, Leban t na 3, Ivančič, Svetina in Trevi- j žan na 2 letno ječo, Reseta, ^ . Križnič in Doleš pa naj se c oprostijo zaradi nezadostnih -dokazov. Sodišče je obsodilo: . Ferjančiča, Furlana in Siliča . I na 5, Lebana na 4, Svetino in t , Ivančiča na 2 leti ječe. Doleš, Križnič, Reseta in Trevižan so ( bili oproščeni. —žalost našega naroda v Ju- 1 lijski Krajini zaradi smrti Kra-lJ Ija Aleksandra. Iz ene vasi Ju- ; lijske Krajine smo prejeli slede-'' či dopis. Iz razumljivih razlo-r • i • : ;.rov ne omenjamo kraja. Britko nas je zadela vest o " tragični smrti viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja Jugoslavije. Kar verjeti nismo mo-e gli. Globoko nam je segla v srce žalost in marsikatero oko se je na skrivnem zasolzilo, ker ve-j mo da je smrt viteškega Kralja j Aleksandra kakor za nas, tako! tudi za vse naše brate v suženj-! ttvu nenadomestljiva izguba. Od viteškega potomca junaškega Karadjordja smo verno pričako-o vali da bo nekdaj odpravil kri-«r vično mejo ki loči veliko Jugosla-)- vijo od našega Primorja in na-i i- pravil konec trpljenju bratom v i- lubstvu. Oh kako težko nam je, i- da moramo to našo veliko bol ta-w sploh vse, kar potrebujete ge v moški opravi. Poslužite se te redke prilike. / c- ■*■. •> i AMERIŠKA, DOMOVINA, DECEMBER 4TII, jl934 , DRUŽINA JAZBORSKIH (Za "A. D." prestavil M. U.) Prevlako za Kittyno sobo so bili ob nje povratku iz samostanske šole najbrže naročili iž mesta, a vso drugo opravo sta izdelala mizar, ki je bil zaposlen pri jezerskem hotelirju, in pa domači sedlar Zaplotnik, ki je v ostalem užival sloves univerzalnega genija ter je v graščini občeval kot pravcat fak-totum. In priznati jima je moral vsak, da sta svojo nalogo dobro izvršila. Sobica in oprava sta bili belo prevlečeni. A vse skup je izgledalo jako čisto in ljubko, kakor bi baš prišlo iz rok perice. Pod je bil bel — brez preproge — le pri postelji je ležala jelenja koža. Kitty je hotela sedaj zapreti okno. Zunaj je pljuskal vodomet, a preko visokih lip v drevoredu se je že prikazoval mesec. A mesto da bi bila okno zaprla, je sedla ob njem ter .se z obema rokama naslonila. In tedaj je pričela misliti o današnjem dnevu. Iz spomina ji ni hotela slika samotne steze, katero obrašča trnje, sredi ka- HRANITE V s e d a n j i h časih je vredno vpoštevati kakovost in ceno. Lahko se prepričate o trpežnosti blaga in nizki ceni na vsem potrebnem blagu v tekoči razprodaji pri FRANK BELAJU trgovina moške in deške oprave 6205 St. Clair Ave. i terega leži v cunje zavita vila.; "Ah kako žalostno!" so za-' trepetale Kittyne ustnice. Ta- i ko je bila zamišljena, da ni ču-ia korakov, ki so šli po pesku j pod njenim oknom in potem i utihnili v drevovedu. 4. Grof Albert je stopil iz par- j ka. Eno roko v žepu, v drugi palčico, je šel po poti, katero i je oblivala mesečina, proti va- j '•i. Očividno je bil zamišljen. Enkrat je globoko dahnil ter trenutek postal. Nato je zmajal smehljaje se z glavo ter pri- j čel urneje hoditi. Cez kake četrt ure je prišelj do jezera. Vse naokrog so se j svetila okna vil, na razsvetlje- j ni hotelski verandi je sedelo ne-; kaj letoviščarjev, a na bregu je stalo nekaj fantov in deklet v šepetajoči gruči. Umolknili so, ko se jim je Albert približal. Eden fantov je skočil v kolibo, ! kjer so bili privezani čolni. Čuti je bilo rožljanje verige, a po ; par trenutkih se je pokazal iz ; lope lep čoln, čigar sedeži so bili lepo prevlečeni. Brodar je stopil zdaj iz čolna ter prepustil vesla grofu Albertu. Čoln je odbrzel po vodni gla-i dini proti neki vili. Od obrež- , j ja v vrt vile so vodile kamenite ! I stopnice. Ko se jim je čoln j j približeval, se je z njih oglasil j | tih glas: "Albert, ti?" "Da, dete!" Čoln je pristal in grof Albert I S je vstal,' d& z obemA rokama ob-1 j jame vitko postavo dekleta, kij I ga je na stopnišču čakalo. i "Ana?" je vprašal drug žen-; j ski glas sem od vile. "Ali si no- j j češ ogrniti plašča?" "Ne, hvala. Zrak je tako mil in topel, kakor bi sijalo solnce." I Lahne stopinje, podpirano z než-i no skrbjo po Albertu, je dekle skočilo v gugajoči se čoln, odrinilo čoln od zidu ter prijelo za krmilno vrvico. Gnan po močnih udarcih vesel | je odplul čoln proti globinam | jezera. V mesečini so se leske-I tale kapljice, ki so padale od ve-i sel, a za krmilom je ostajala dol-i ga svetla brazda. Nekaj časa sta oba molčala. Potem je dejal Albert tiho: — i "Oprosti mi, da si me morala čakati! Ali si bila nestrpna?" "Ah, in kako! Bala sem se že, I da te danes ne bom več videla. A sedaj si vendar tu!" Ta topel, melodičen glas se je glasil i v nočnem miru kakor petje. ( , "Nisem sam razpolagal s svojim časom. Od včeraj sem je j moja sestra doma." Obotavljala se je nekoliko, a ! nato vzdihnila : "Vem." "Ali te skrbi? Ne, Ana, mir-! na bodi! Kako bo vse drugo I prišlo, ne vem. A mojo sestro si boš osvojila. Saj je navdušena i zate! In ona naj bo tudi prva, ki bo izvedela. Končno bom moral vendar spregovoriti, odločit-j ve ni mogoče še nadalje odlaša-. | ti, ker nočem, da bi se pričelo , i v vasi govoriti." Položila je roko na njegovo. | j "Hvala ti!" Poljubil je njene bele prste in ■ potem zopet prijel vesla. "Ljubim te in hočem, da te bodo tudi . drugi spoštovali kakor zaslužiš. . ( Zato se mora tudi ta neodločnost ! | nehati. Prišel sem že do sklp-I i pa. Te dni prideta moja dva 1 j brata na počitnice. Mislim, da j nas bo vse tri oče, da mu ne bo jtieba hoditi iz lovske koče, p "Rode? Vi?"' "Grpf Jazborski!" Srneje se sta, si podala roke. "Resnično, kaj prijetno iznena-denje! Povejte mi, Ro.de, kako' .pridete semkaj? Ali p-ji.nrmr stanujete že delj časa tu.?" , , "Kakjh štirinajst dni. "I.n to,izvem šele danes? Kako škoda! A zamujeno moramo popraviti,, kajne? A .sedaj povejte mi, kako naključje vas je prikovalo tušem, kakor pokojnega Robinsons na samoten otok?" "Ves dan sem tu pri koči slikal ter sem si za sedmo uro zvečer naročil čoln. Hotelir pa je očividno pozabil, ali pa . . ." "In tedaj me je previdnost izbrala za vašega rešitelja? Tedaj le naprej! Podajte mi svoje stvari! Tako! In sedaj pridite se vi!" Ko je Rods vstopil v čoln, mu je Albert ovil roko okolo ramena ter se okrenil k svoji spremljevalki. "Dovoli mi, Ana: predstavljam ti tu, sicer pri ne-i koliko slabi razsvetljavi, svojega mladega prijatelja Ivana Rode-ta . . ." Albert se je nekoliko obotavljal predno je izgovoril ime mlade dame, ki se je molče' naklonila. "Gospodična Iler-wegh." ' Lahan vsl^lik presenečenja je bil edini odgovor, ki ga je bil ta trenutek liode zmožen. Tudi po-klon se je ponesrečil v gugajo-čem se čolnu, ki se je pričel od-mikati s peska. Albert je prijel vesla. Veslal je naravnost proti vilam. Niti besede niso spregovorili na potu. Rode je gledal sedaj po mesečini obsvetljene hribe, potem zopet jasno nebo, kakor da je čar krasne noči osvojil njegovo oko — ali pa morebiti zato, ker je hotel odvrniti svoj pogled od čolna, da ne bi postal radoveden. Grof Albert je z vso vnemo veslal, a gospodična Her-\vegh je slonelfc nad vodno gladino ter od časa do časa s prsti gladila valčke. Očividno ji je bilo v olajšavo, ko se je čoln ko-nečno približal kamen itemu stopnišču vile. Hitro se je dvignila, se tiho poslovila od Rodeta ter skočila iz čolna. Albert ji je sledil ter ji ponudil roko. V tem- ■■ER DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO ČITA VSAK RAD IMAJO OGLASI V TliM LISTU I največji uspehi ni senci dreves sta izginila i p Ro- č de je čul njiju tiha glasova. V j vili so se odprla vrata, a kmalu c rato se je prikazal grof Albert č zopet na stopnišču. "Kje stanu- t jete, ljubi Rode?" I. "Tam zadaj za vilami, v kme- 1 ški hišici, v kateri sem našel so- .1 bo z dobro svetlobo, če pa dovo- 1 lite, raje izstopim v hotelu." i A-lbert je porinil čoln od bre-1 ] ga. "Upajmo, da bo hotel še od- i prt in, če vam je prav, vam bom kako uro delal družbo." i "O, prosim vas, gospod grof." "Pustite to,... a če že mora < biti naslov . . . recite: doktor!" j Rode, se je nasmehljal. "Ako ta- : ko ž&te. To mi bo tudi lažje." < Sedaj se je pogovor poživil. ! In: še predno sta zapazila, sta se približala obali. Na hotelski ve- : rajndi je gorelo še nekaj luči, a : pri mizah ni bilo nobenega gosta vec. Poslednji gost je baš nekaj : kyantal z natakarico. Albert in Rode sta stopila do stopnišča, ki je vodilo od obali na verando. Nenadoma je grof Albert ppstftL . "GQ.§P,Qd . Rode . . ". razburjenje je zvenelo , iz njegovega pritajenega glasu. "To nenadno srečanje z gospodi- j" čno Herwegh vas je najbrže pre- ; sentilo. Hotel bi se izogniti vsakemu napačnemu mnenju . . ." "žalite me!" je odvrnil Rode resno. "Poznam vas, gospod doktor, a vem tudi, da ni gospodi- j ; čna gamo umetnica, pač pa tudi dama, ki se nima bati nobenega j napačnega mnenja o sebi." "Hvala vam za te besede! A 1 sedaj imam dvojen vzrok, da go- j vprim, čeravno vas moram vsled i ! važnih okoliščin, prositi za molk. j \|i ste prvi, ki izve ... da je gos-. podjčna Her.w.egh pioja.zarpčei}-.! 1 Ha.'? i •' • . i Prisrčno mu je {todf n,a te be-. I tfsdp ponudil roko. "Tako smem tudi biti prvi, ki vam izreka prisrčne častitke in vam želi sre- j ^ cM - "Sreče! Da, Rode! Kolikor ■ w«»»- > »f more človeško srce sanjati o sre- či, vso sem našel. In zahvalju-'' .jem se vam za voščilo, kajti v?m, da prihaja od srca. Po tem sre- : : čanju v čolnu sem moral govoriti, a sedaj se mi zdi dobrota, da bom imel zaupnika. In baš vas! Vedno me je nekaj vleklo k vam. j Resen, marljiv človek ste in zato j bi hotel izkoristiti naključje, ki naju je zbližalo . . . Od te ure na- i j prej si hočeva biti dobra pri j a- j ielja." Krepko sta si stisnila roke, a 1 nato stopila na verando. Margareta, natakarica, je si- ; cer pozdravila "milostivega gos- , poda grofa" z vso uslužnostjo, a na že utrujenem in zaspanem obrazu je bilo očito, da ji zakasnela gosta nista v prav posebno veselje. Na njiju vprašanje jima je povedala, da je kuhinja že zaprta. Rode se je moral zadovoljiti z mrzlo pečenko, a našla se je še steklenica dobrega vina. Piemagujoč zehanje js Marga- | reta pobrala 'drobtinice raz prt ter se nato umaknila v temen kot verande, kjer je že po par minutah zdenja zaprla težke trepal-, nice. Albert in Rode sta govorila j polglasno. Rode je pripovedoval 0 uspehih, ki jih je imel v štirinajstih dneh svojega bivanja v tej pokrajini. "Ta gorski koti- ' ček s svojo naravo in svojimi ■ ljudmi je za slikarja pravcata ■ j zlata jama. In še dva tedna sta i . pred menoj! Kaj bom še vse tu ^ | našel! Profesor Ivič se bo moral 1 čuditi, ko bo videl moje skice." ■ i "Čudim se sploh, da vam je ■ |dovolil tako dolg dopust!" je de-I ; jal Albert smehljaje se. "Saj se • j redko najde med učiteljem in ■ ! učencem tako prisrčno sožitje, -. .kakor med Ivičem in vami. Vem, | vi ste mu kakor drevesu najlepši ,ša veja." i Rodetove oči so se svetile. "In - on meni. . Vidite, doktor, saj vam - j niti ne morem povedati, kako. Saj imam še sto drugih vzrokov, • 3a ga' l.fuVim'.1" Dtri fcVirM 'samo - fegW Ljufcf me* s sHerfi'iimetni- ka, ker veruje v mojo nadarje- I nost, ker upa, da bp del njegovih /možnosti živel še nadalje v meni. In to je zame kakor živa ; ostroga. A navdaja me včasih tudi z neznanskim strahom. Ko bi se motil v meni!" "Rode! Kako le morete tako i misliti? Mislim, da bi vas baš zaupanje, ki ga ima v vas, mora- i io navdajati s srčnostjo in sa- j 1 mozavestjo. Bistre oči ima za j i vse, kar je nadarjeno. A pri vas j je svoje stvari gotov!" (Dalje prihodnjič.) PODPIRAJTE SLOVENSKA TRGOVCE! BRtJSS RADIO popravlja vse vrste aparate. j 6026 St. Clair Ave. ENdicott 4324 .__— j Za plumberska dela in za na- ti peljavo gorkote se pogovorite z A. J. BUDNICK G707 St. Clair Ave. tel. HEnderson 3289 ali telefoni- ' rajte na dom KEnmore 0238-M. 1 PRIDITE IN OGLEJTE SI jR ! | veliko izbero SUKENJ po . $15.50 t i I NAJNOVEJŠE MODE |j y Obleke in suknje narejene Bj I po meri.. . | i $22.50 p Kupite direktno v naši delavnici |J I BRAZIS BROS. g H 6905 Superior Ave. > Anton Kastelic, manager ^ ji LE POMISLITE! v Hffg Pralni stroj, ki ste flMfSg; ga vedno želeli, je le , fr^sf $99.50 1 '-MMt a- GRDINA & • BiJy sons t» ii » 1 G019 St. Clair •» . 15301 Waterloo J^'! > HEnderson 2088 r ■ ■ ■ ■ ' ■ J'!,1 NAROČITE SI DNEVNIK | ( , AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI j SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE I TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI