Uredniški in upravniikl prostori: 2657 South Lawndale Ava. Offico of Publication: 2057 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwell 4004 Subscription 16.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 2&3 Finančni dogovor podpisan Stabilizacij* mednarodnega denarstva ¡ Državni tajnik Byrnes hvali lospehe konference v Moskvi Zunanji ministri se ze-dinili o vseh voznih vprašanjih skupna kontrola japonske Washington. D. C- dec.— Državni tajnik Byrne*, ki se je v soboto vrnil v Washington is Moskve, je sinoči v svojem govoru po radiu poročal ameriškemu ljudstvu o rezultatu konferenco zunanjih ministrov. Dejal ji med drugim, da je bil dosežen sporazum o vseh važnih vprašanjih in problemih, o katerih so se vršile diskuzije. Spora-ium bo prinesel novo upanje v boljšo bodočnost vsem narodom, ki so trpeli in doprinašali žrtve v vojni. Byrnes je govoril pol ure. Naglasil je, da oblast generala Mac-Arthurja, vrhovnega poveljnika okupacijskih sil na Japonskem, ne bo zmanjšana zaradi ustanov vitve zavezniške komisije za kontrolo Japonske. Sposobna administracija pod vodstvom MacAr-thurja bo zaščitena. To je bil By meso v odgovor generalu, ki je nekaj ur prej kritiziral zaključek zunanjih ministrov glede ustanovitve zavezniške komisije za kontrolo Japonske. MacArthur je dejal, da je proti skupni zavezniški kontroli Japonske. Byrnes se je po povratku v Washington sestal s predsednic, kom Trumanom na jahti Willi-, "ftsmburg in mu poročal o izidu* konference. V svojem govoru je dejal, da na konferneci med njim. ruskim komisarjem Molo-tovom in britskim zunanjim ministrom Bevinom se niso vršile diskuzije o 'ehničnih in znanstvenih st* ah in da sovjetska vlada ni zahtevala informacij C atomski bombi kot novemu orožju. Amerika, Velika Britanija 'n Kanada bodo obdržale tajnosti produkcije atomske bombe. Waahington. D. C« 29. -dec. — Dalekosežni in detajlirani dogovori in zaključki, da se vzpostavi enotnost med tremi velesilami in omogoči kooperacija, so bili sprejeti na konferenci zunanjih ministrov.Amerike, Rusije in Velike Britanije v Moskvi. To dejstvo se očituje v' skupni izjavi, ki je bila istočasno objavljena v Washingtonu, Moskvi in Londonu. Vse zapreke, ki so ovirale enotnost med zavezniki, so bile odstranjene na konferenci med ameriškim državnim tajnikom Byi nesom, ruskim zunanjim komisarjem Molotovom in britskim zunanjim ministrom Be-vinom v Moskvi. Konferenca P trajala deset dni in bila je uspeh v vseh ozirih. Rusija je bila sprejeta ' kot enakopravni tovarišica Ameri-Velike Britanije ln Kitajske v odločitvah glede izvajanja zavezniške politike na Japonskem »prav je general Douglss Msc Aithur ostsl vrhovni poveljnik okupacijskih sil. Dosežen je bi spoia/Um glede ustenovitve ka miwje /s kontrolo stomske e £rmJe v okviru organizaciji Združenih narodov. Ruski zu-r'anji komlssr Molotov je spre-načrt predsednike Trumens 'n bi tskega premierja AtUeeja, Pr>de kontrole atomske ener-v področje orgenizertje o/enih narodov Komisijo ' morili reprezenUnti Ame-r,k«' Kusije, Velike BrlUnlje, ^•ocje, Kanade, Kltsjske ln mslih državic. Ijrugi dogovor določa ustano-k!v komi4ii# Da|ini vzhod. be, katere izda Amerika ali general MacArthur. Mirovne pogodbe za Italijo, Rumunijo, Bolgarijo, Ogrsko in Finsko bodo sestavljene in predložene v odobritev mirovni konferenci, ki se bo pričela 1. maja. V»e države, ki so bile zavojevalci v vojni proti osišču — ¡SMfi*. Italiji in Japonski — bodo poslale reprezentante na konferenco. Amerika in Velika Britanija bosta priznali bolgarsko in rumunsko vlado po reorganiziran ju. Ustanovljena je bila skupna amerlško-ruska komisija za formiranje začasne vlade v Koreji. Koreja bo prišla pod poverjeni-Štvo Amerike, Rusije, Velike Britsnije in Kitajske zs dobo pet let, potem ps bo postsls neodvisna država. Na konferenci v Moskvi so se vršile diskuzije o Perziji, katerih pa uradna izjava ne omenja. Premier Stalin je povedal Be-/inu, da bodo sovjeti ščitili kav-caška oljna polja pred sabotažo n da Rusija ne išče politične lomidacije Perzije. Ameriški poslanik W. Averell Harrlman, britski poslanik Ar-chibald Clark Kerr in ruski zu-lanji podkomisar V. Y. Višinski ie bodo posvetovali o možnosti odpoklica zavezniških čet lz 3erzlje pred prvim marcem. Stalin je tudi povedal Bevinu, la bojazen Turčije pred Rusijo ti upravičena. Turčija ima pra /ico zatvorltve Dardanelske o--Stte v-vojnem času In Rusija >d prisvaja isto pravico. Dalje je ial razumeti, da bo Rusija /ztrajala pri zahtevi, da jI mora Turčija vrniti pas ozemlja ob !!rnem morju. Stalin je krltl-iral navzočnost britsklh čet v Irčiji in Indoneziji, kjer izva a jo politično kontrolo. Bevin e dal zagotovllp, da bodo brit-,ke čete odj>oklicane iz Indonezije, kakor hitro bo zaščitena /arnost zavezniških interniran cev. On je zanikal trditev, da hoče britski imperij. anektirati holandsko Vzhodno Indijo. Bevin je izjavil, da bodo britske čete odpoklicane iz Grčije po svobodnih volitvah, ki bodo o-mogočile .formiranje stabilne vlade. m Domače vesti Čltaieljem Radi praznika novega leta Prosveta jutri ne izide.—Ured. Nova grobova v Chlcagu Chicago.—V nedeljo je umrla Mary Svetlik, stara 60 let in doma iz vasi RaČevo pri Sv. treh kraljih. Zapušča moža, dva sinova, štiri hčere in pet vnukov. Njeno truplo leži v pogrebnem zavodu na 3821 W. 26 st. Pokopana bo v sredo popoldne. Bila a članica društva Pioneers 559 SNPJ. — Umrla je tudi mrs. Omerza, stara 55 let in živeča na 2003 W. 21 Pl. Pokopana bo v četrtek zjutraj. Oba pogreba ima v oskrbi Žafranov pogrebni zavod. Zanimiva razstava Chicago. — V Newberry Library, v "Loopu" (Michigan ive.) js te dni zanimiva razstava iz stare slovanske književnosti. Po starih, zgodovinsko dragocenih knjigah, med njimi prvotne slovnice, so zastopane Rusija, Poljska, Češka, Srbljs, Bolgarija, Dalmacija in Slovenija. V slovenski zbirki je prva dovenska biblija iz leta 1584, Bohoričeva slovnica iz istega le-„ ln Kopitarjeva slovnica iz leta 1808. Razstava bo odprta do 12. jan. Is Clevelanda » Cleveland. — Umrl je Anton Bi m. st—Ü iWI in doma iz vasi Lipje pri Rakeku, od koder je orlšel v Cleveland pred 43 leti. Žena mu je umrla pred letom dni. Tukaj zapušča dve jx>ro-čenl hčeri in dva sinova (oba v armadi), v starem kraju pa mater in brata. — Po kratki boler. nI je umrl v Euclidu Frank Gombach, star 75 let, doma iz Gornjega Vrema na Primorskem ln v Ameriki 41 let. Delal je dolgo pri železnici NYC in zadnja leta prejemal pokojnino. Tukaj zapušča ženo, šest poročenih hčera ln devet vnukov ln vnukinj, v Južni Ameriki sestro, v starem kraju pa dve sestri. — Iz vojne so se vr Washlngton. D. C.. 29. dec. — Velik korak v smeri svetovno kooperacije na polju financ in ekonomije je bil Storjen, ko so predstavniki 29 držav podpisali finančni dogovor, sprejet na konferenci v Brt»tton Wood-su, N. H., pred enijn letom. Med podpisniki ni bilo reprezentan-ta Rusije, ki je odobrila dogovor. Ta določa !med drugim stabilizacijo denaivtva in ustanovitev svetovne tanke. frike japonski impe-ruski sistem se podira Glavne korenine presekane z odpravo iintoizma 0DL02ITEV VOLITEV PREDLAGANA erorizem zajel *alestino Deset ljudi ubitih in 11 ranjenih Jerusalem. Paleatina. 29. dec. \Njeni reprezentanti obr- - Nov val tororizma je zajel | „¿/f ^rbet Trumano- vemu odboru FORD MOTOR CO. V imenu Amerike je doku ment podpisal Dean Acheson, državni podtajnik. On je dejal, da je podpis simbol večje kooperacije med drtavami in u-vod v mir in boljšo življenje. Dogovor določal ustanovitev stabilizacijskega s^lsds v vsoti $8,800,000,000 in svetovne banke s kapitalom $9,100,000,000. Amerika bo prispevala $5,925,-000,000. Poleg Amerike. Velike Britanije, Frandje in Kkajake so dogovor podpisale Belgija, Bolivija, Brazilija, Kanada, Colombi-ja, Kostarika, ¿ehoslovakija, Ekvador, Egipt, Abesinija, Grčija, Jugoslavija, Guatemala, Honduras, Islandija, Indija, Irak, Luksemburška, Holandija, Norveška, Paragvaj, Filipini, Poljska, Južnoafriška unija, Urugvaj, Danska in Mehiku. Prendergaet imenovan za policijske^ komisarja Chicago, 29. dec. — Župan Edwaid Kelly je naznanil, da je sprejel resignacijo policijskega komisarja Jamesa P. Allmana in imenoval novega. Ta je John C. Prendergast. Allman je atur 70 let in policijski komisar je bil 14 let. nili zdravi s častnim odpustom trije sinovi družine Frank Sever. Prav tako Albert Bokar, pri mornarici 39 mesecev, m Eugene R. Jadrich, v vojni 4tf mesecev, zadnjih osem mesecev na Pacifiku. Tokio. 29. dec. — Tradicionalni imperijski sistem, oboževan stoletja, se ruši pod udarci in bo kmalu uničen. Ta sistem je sil odgovoren za vse vojne, ka tere je vodila Japonska v upa nju, da bo postala gospodar A-zije in Pacifika. General Douglas MacArthur, vrhovni poveljnik okupacijskih *il, je oiisul korake, ki so bili podvzeti po kapitulaciji Japon ske. On je naglasil, da ogrom na večina japonskega ljudstvs pozdravlja njegove ukrepe, ksr so mu odprli pot v nnvo življenje. "Zadnje zle korenine Impe-rljskegu sist<#nu so bile prese-kune z odpravo šintoizms, ver skega kultu oboževanja cesar ja," pravi izjava, katero je v imenu MscArthurja objavil general Fray ne Baker, načelnik oddelka za javne odnošaje. MV" činu japonskega ljudstva je no podpirala vojne lorde svoji volji. Ti so zduj v Pred ljudstvom je _ . tanje formiranje nove vlade ns demokratični podlagi.- To bo resna operacija na jsponsksm lelewu, ki pa tnoru biti Izvrši na." l lajava V, našteva tlogudM» razpletu novega življenja n* Japonskem, katere je sproi MacArthur s svojimi dekrsti. Ti uključujejo likvidacijo oborože nih sil in policije, uveljsvljsnje svobode tisks, govors, vere ln zborovsnja. Izjava ne omenja cesarja Hlrohlta in vprašanja odprave prestolu, temveč le reforme. JaponskH komunistična strsn-ku je predlagala odložitev splošnih volitev za najmanj mesec dni. Vršile naj bi se v februarju namesto v januarju, da ae tío lahko formirala demokratična opozicija proti starim strsn-kam avtna k0rp0-racija ponovno napadla onuo tri palestinska mesta, v katerem je bilo najmanj deset ljudi ubitih in enajst ranjenih. Židovski teroristi so se uprli britskim avtoritetam v Jeruzalemu, ZAPRLA TOVARNE Tel Avivu in Jaffi. 1 I Teroriatl so navalili ns poli-1 Waahlngton. D. C« 29. dec. — cijsko postajo v Jeruzalemu in I Korporacija Gensrsl Motors je ubili nsčelnlks ter štiri polica- Plovno napadla unijo zdruše-je. Eksplodirale so bombe v nlh avtnih delavcev in jo obdol-Tel Avivu in Jaffi. Bomba je <*• »*uša P* pretvezo ko-razdejala policijsko postajo v I l*ktlvneg«a pogajanja dobiti Jaffi in zanetila požare v po- kontrolo nbd njo, da bi regull-slopjih v bližini, # profile in mezde. Nje- ni reprezentanti ao zapustili Napetost se je povečala v Pe- dvorano, v kateri je posebni od-estini. Britske čete so bile o- bor, katerega je imenoval pred-jačane ln zdaj strašijo poslopja iednlk Ttuman, obnovil zasll-v mestih. Čete bodo šle v ak- Uanjft Prtj ujavlll, da se ne cljo, če.se bodo isgredl obnovili.] p^jell uniji, ki hoče od- prsvltl sistem svobodnega podjetništva. Trumanov odbor je obnovil zaslišanja s namenom, da konča stavko, katero je unija okli-cala pred petimi tedni. Reprezentanti korporacija so demonstrativno odšli lz dvorane. Walter G. Merrltt, odvetnik korporacija, je Isjavll, da se ne strinja « proceduro Trumanovega od- Chicago. 29. dec. — Organize-1 J*!. .. . nngwn . Tri, ««-■ssrjssahsss stavlja fizike in kemike, kl * wrdov. bili udeleženi v produkciji a- Morrltt js v svoji Isjsvl ns-tomske bombe. vidlrsls svojegs stališča. Ako "Dogovor, sklenjen ns konfe-1 bo naš sistem svobodnega pod- renči zunanjih ministrov v Mo jetništva zavrtan, mora biti to akvl, pomeni udeležbo sovjetske akcija kongresa, ne korporacl-Rusije v Izvajanju programa je,M mednarodne kontrole atomske Walter P, Reuther, podpred-energije," pravi Isjsvs znsn- Ltdnik svtne unije ln vodja st ven i kov, "Rusije se Je Izrek- Utvke, se je oglasil ln odgovo-lu ne ssmo sa kontrolo atom- rt| Mcrrittu. Dejal Je, da se skegu orožjs, temveč tudi za prop|r- a Trumanovlm odbo- Znanstvenihi pozdravili zaključek Mednarodna kontrola atomske enerfije sistem nadziranja, kar je vaš- no.M Izjavo ao podpisali John Simpson, načelnik ekaekutivnoga odbora organizacija, Eugene Ra-blnpwltch, Richard Adams In Francis Friedman, člani odbora. oadzirals kontrolo Japon «ustja. Velika BriUnijs fl ka lahko vêtira jo odred- Ameriški vojak ustreljen pri Gorici Avtoritete aretirale dva Slovenca Trst 29. dec. — Neki smeri-iki vojsk, ki je poprsvljsl telefonsko žico, katero so pretrgali jaboterji, je bil ustreljen v hribih v bližini Gorice, poroča glavni stan ameriške pehotne divizije. Žrtev je bil William J. Shinn lz Philadelphie. On je bil preko morja samo šest tednov. V roki vojaka, ko je bilo nje-ovo truplo najdeno, je bil lz-naznjen avtomatični revolver, z tega se sklepa, da se je brs-ill. V bližini trupla sta bila tajdena dva bicikla ln več izpraznjenih rtabojev iz pušk« lemškega Izdelka. Ameriške vojaške evtoritet* so takoj odredile preiskavo okolice. Našle so Isstnlks bidklev in ju eretirele. To sU Slovenca Vincent Cerne in Alekaandei Čeme. V teku pregledovanje terena ao avtoritete odkrile zaloge d i na m i ta. droge munidje in orožje, kakor taMil tajno radijsko opremo. Zaaačile so tudi več jugoelovensklh vojekov ne zapednl strsnl Morganove linije, ki deli englo-emeriško okupacijsko cono od Jugoslovsnske okupacijske cone v Julijski Krsjini. Dvanajst rudarjev rešenih iz premogovnika Pineville, Ky., 29 dec. — Reki I no moštvo je otelo 12 rudarjev iz premogovnike, v katerem se je prl|ietila eksplozija plina. Knega je našla mrtvega, usoda 18 drugih, kutera Je zajela ekaplozija, |>u Ae ni znana. Hcd<*valnn delo k»* nadaljuje Dva ameriška pomor-ičaha ubita v Tientsinu Tientaln. Kitajska, 27. dec.— Dva ameiiška pomorščaka sta blla«Mbita, trije pa ranjeni, Vsi ao bili napadeni lz zaaede Avtoritet»- ao odredile lov, toda na-j>adalci še nlao bili |>rljetl. Ameriška vojaka umorjena v Berlinu Berlin. 27. dec —Dva ameriška vojaka sta bila napadena In umorjena v Berlinu Mmilei m» P«I dejanju pobegfiill ln ameriške vojaške avUiritete Jih iščejo ! Imeni trtev nleta bili objavljeni rom, ne z unijo. Korporaelja je od poklicala svoje rspresentante, ker je pod kontrolo grupe Well streets. Chsrles K. Wilson, predsednik korporacija General Motors, Je dejal, da bo podal formalno izjavo o stališču korporacija napram odboru In uniji. Wilson se je uprl zahtevi, da mora kor-porscijs priststl na pregled knjig ln rekordov, ds se ugotovi, sli lshko svlšs pleče brez zvišanja cen To Je zahteva u-n i je, katero Je |*idprl predsednik Truman. Detroit. Mick.. 29. dec.—Ford Motor Co. je naznanila, da bo zaprla avoje tovarne sa štiri dni /aiadl |M»manJkanja avtnih pri-tik in. lz latega razloga Je za* pila tovarne zadnji teden. Tovarne Ford Motor Co. v Win-law ju. Kanada, so obnovile «»brat po končanju stavke, v kalen ,e bilo zavojevanlh čez 10,-000 delavcev, članov unije CIO. Konflikt js bil isrevnan . po sklenitvi sporazuma. Pogajanja med avtno unijo in novo avtno korpwacijo Kaieer-Krater m bila obnovljene. Re-piczenlanti unije in korporacija so UJavlll, da Je bil doaelen spoiazum o .nekaterih spornih točkah. Pisatelj Theodor Dreiser umrl Cikaška policija ne bo nadlegovala piketov ( Chicago, 29 dec — Polletja lie bo Igrala vloge atavkolomake egrfiture ln nadlegovala atav-karjev, kl piketlraio tovarno I Illinois Gesr A Machine Co. I Hollywood. Cel. 2t dec. - Policaji ao v četrtek ar^reli Tlie«idore DreÉasr sleviU ame.,31 ""'ttjZFÏÏ II liki plea teil, je ainočt umrl v ak. »Jo Dogiivor, da P>llcli* SliJZ^u /..dela ga U.. nadlegovala piketo v Je bU je srčna kap, Njegova tena Je sklenjen na ki»nferenci medl re-bda pri njem, ko je um,: IM presenlai.li unije iupenom lCel- Srečno in veeelo novo letol j ter je spisal več novel ln pove j iti (Mt smrt» je lili sUr 74 let lyjem in policijskim komlaar-j» in Allfiteiiwn V mestni hiši. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PO&ORNE JEDNOTE y^TSgSffSCHICAGO M. ILL„ POMEDELJEK. M. DEC..IDEC. 3». IS«» Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1U17. authorized on June 4, 191 h - ■ " Cena lleta Je ISJW ■a 11 Glasovi iz naselbin In kljub temu. d« v pismih tx starega kraja n* čitamo o kak-inem terorju, kajti ljudje, ki ao àli »kozi tako ve! t k pekel, smatrajo zaaluieno kamovanje alt ltkvtdiranje domačih izdajalcev in kolaboracioniitov za pravico, za slednje ln za ljudi, Id s» na večer osvoboditve pobegnili v tujino al svobode in tudi H v* v strahu. Izdajalci, kolaboraciontati in pristali starega retlma do«na in v tujini lahko vae to smatram ta—teror in "diktaturo" Ampak taka "diktatura": zaaluieno kaznovanje Izdajalcev ln kolaboradonIstov je nié drugega kot poetična lustlca. • Na ftelost je bilo v Jugoslaviji na stotiaoôe kvizlinffov, izdajalcev in morilcev lastnih bratov ln sester. Bili so med vsemi—med Srbi. Hrvati In Slovenci med pravoalavci, katoličani ln muslimani (mo-hamedanri) Ttfeiče teh je bilo velet (dajalcev in velekriminalcev, Mnogi teh so bili likvidirani In njih premoženje zaplenjene, drugi sn Mil sopet obsojeni v tsiko jeéo. prisilno delo, na delno ali popolno izgubo premo len ja in driavljanakih pravic. Manjši zločinci In izdaja kt. ki so bili zapeljani po velikih izdajalcih in kolabora-etenistih. so bili amnestIreni. Vlade jih >e pomiloatlle vsled tega, ker je dovolj mečna. ker mm veliko večino preprostega naroda In delovne Inteligence na tvoji strani ln deloma vsled tega, ker želi čim prej zaceliti velike -ane štiriletne osvobodilne borbe In civilne vojne. Toda pomftlo-Veni kolaborstorji In domobranci se najbrie n» čutijo svobodni, kajti ob amnestiji jim je vlada povedala, da bo nanje budno pazila. S to amnestijo jim je dala priliko, da se operejo svojih grehov s sodelovanjem pri rekonstrukciji vasi In asest ln trgov, tovarn in ielesnlc in drugih gospodarskih objektov, sa poUg In po-rušenje ksterih so toliko pomagali okupatorju. Za te ljudi res ni svobode, ker je no meso biti. In zanje ne moso biti svobode, ker so se borili proti nji in pomagali okupatorju Toda pretakanje krokodilskih solz se svobodo teh lzvrtkov in sovernikov nacifašizma jo rogsnje v obrez vsakršnemu pojmu količkaj poštena demokracije, pe nej to prihaja Is dr lovnega depert-menta ali pa od ljudi. Id paradirajo pod moško demokracije. In nova jugoslovanaka republika jo notranjo krepim In lila tudi vsled tega, ker je modra In pravična sodnice napram enim, ki so med okupacijo zagrešili toliko nad svojun lastnim narodom. Zo*o so tudi "pridriki" našega državnega depoi lasni» selo sgvoteoi SI. 1ö45 borba proti monopolu f se nadaljuje V ndell Berge, pomožni državni pravdnik Zdr. držav, ki ima ¡¿¡¡¿ področju tožbene obravnave proti velikim trustom, je * !Tki atkim pojasnil nekatere temeljne principe, ki silijo naš ^čm oddelek k temu, da prepreči nadaljne sodelovanje a mehkih industrijcev v mednarodnih trustih, kartelih in družbah, LterUi politika omejevanja je 1 " ^kom zadnje vojne zelo ovirali naš vojni napor. Berge je Zinil, da je borba proti veli-ton trustom oz. monopolom del orizadevanja vlade in ljudskega £nenja samega, ki se je skozi vso ameriško zgodovino upiralo industrijskemu monopolu. - "Ta borba proti monopolom se je pričela z ameriško revolucijo »mo, katera je bila v bistvu in ekonomskega vidika v resnici odpor proti monopolu, in ta odpor ge je v presladkih nadaljeval skozi vse 19. stoletje," je dejal Berge tekom evojega nedavnega govora. Tekom dobe, ko so se širile meje in prilike nove de-iele ter je bila v teku selitev proti zapadu, ki je obljubljal in nudil bogastva na pretek, je tudi borba proti monopolu nekoliko odnehala. Ko pa so minili zlati dnevi razmaha in sijajnih prilik obogatenja, je monopol postal spet grožnja, da se je vnel proti monopolom "hud boj" in je bti sprejet takozvani Shermanov antitrustni zakon. To je bilo koncem zadnjega stoletja. Navzlic temu pa se je ekonomska sila osredotočala čezcjalje bolj v roke privilegiranih skupin in to posebno tekom 1. 1914-1918, ko je vojna ustvarila ugodna tla za delovanje monopolov pod pritiskom zahtev vojne ekonomije. Ker pa je koncu vojne sledila začasna prosperiteta, ni vzbujal problem monopola posebne pozornosti in uveljavlje-nje Shermanovega zakona je bilo bolj na papirju kot v resnici. Medtem pa so se ustanavljale velike družbe in podjetja trust-nega obsega, združevale so se industrije in vsepovsod po deželi so rasle verižne trgovine, ker menilo se je, da vse to pomenja večjo modernizacijo produkcije in distribucije. * Končno so se spojile tu di glavne industrije nekaterih dežel in nastali so tako veliki karteli, ki so imeli tajne medsebojne pogodbe glede patentov, svetovnih trgov, določanja cen, določanja količine proizvodnje ali produkcije, bodisi za civilne potrebe ljudstva ali pa za vojne potrebe. Vse glavne nemške industrije so bile reprezentirane V teh kartelih, ki so se pojavili tekom te povojne dobe. Berge pravi, da smo se malo pozno zavedli, kam vodi mono-polizacija industrije in našega ekonomskega življenja sploh. Nastala je namah' potreba uveljavljanja protitrusinih zakonov, ako smo hoteli še ohraniti in nanovo učvrstiti prilike za posamezna podjetja, na katerih sloni naša ekonomija. Toda karteli ao držali naše gospodarstvo že dobro za vrat in zakoni 'jim niso mogli tako hitro do živega. To je najbolj pokazalo v času japonskega napada na Pearl Harbor, ko je nastala nujna potreba hitre oborožitve dežele v svrho obrambe in v svrho zala ganja z orožjem in materialom onih naših zaveznikom, ki so se z nami vred borili proti osišču. Po razlagi državnega pravdni ka so Nemci nameravali doseči svetovno dominacijo najprej potom kartelov, kajti, včlanjenje v teh jim je omogočalo, potom tajnih pogodb, da se je omejevala važna produkcija za vojne potrebe neobhodno nujnega materiala. Na ta način si je Nemčija gladila pot do svojih prvih veli-kfh vojnih zmag, ter do zmag, ki jih je dosegla brez boja. Vse to je svetu zdaj že prilič-no dobro znano, zato ni potrebno ponavljati, a važno pa je, kot meni Berge, da se prepreči povojni porast kartelov, kajti to bi pomenilo ponovno oviranje razvitja prilik za svobodne investicije, podjetja in uposlenosti ter raziskovanja. Posledica tega bi bila ponovna depresija in ako dovolimo, da se obnove stan karteli ter ustvarijo še dodatni novi, lahko vnaprej zaključimo da ne bomo imeli polne produkcije ne polne zaposlenosti doma, kot tudi ne kooperacije s prija teljskimi deželami po svetu. —FLIS. PROSVITA demem načinu živežne produkcije. 4. Produkcija sama pa še ni dovolj. Živež mora biti porazdeljen tako, da polagoma dobe zadostne količine kraji, kjer se ne pridela dovolj živeža. 5. Vse to pomeni, da bo treba razširiti svetovno ekonomijo, v kateri bo slednji narod i-mel svojo vlogo, a igrali pa bodo vsi skupno. Konferenca v Hot Springsu je priporočila organiziranje stalne organizacije, ne le za poljedelstvo in živež, ampak tudi za gozdarstvo in ribjerejo. Imenovala je začasno komisijo, katera je izdelala načrte ter osnovala ustavo za tako organizacijo. V , uliju 1944, je ta komiaija predložila zainteresiranim vladam osnutek ustave in ameriški kongres je še isti mesec glasoval za pristop Zedinjenih držav k FAO. Narodi, priključeni tej organizaciji, se strinjajo, da se izboljša življenski standard ljudstev njihovih dežel, dalje, da se v splošnem izboljša pridelavo in razpodelitev živeža, in to v sodelovanju z drugimi narodi ali deželami. O napredku tega dela pa naj vsaka, priključena dežela da svoje poročilo od časa do časa.—FAO bo tvorila del Organizacije združenih narodov v področju ekonomskega in Socialnega sveta. Na prvi seji v Quebecu je bil soglasno izvoljen za generalnega direktorja te organizacije svetovno znani ve-ščak v prehrani ter član angleškega parlamenta. Sir John Boyd-Orr. —FLIS. 0 naerenberški sodni obravnavi Nuerenber*—ONA—Meti sebjem antenskih tožilcev nastala splošna zelja, da se sadna obravnava am prej zakljiir ^^ ^ a. Čedalje boii jasno postaja,} ¡¿«den svetovnega prebivalstva kmetovalci. 2. Moderna znanost o prehrani dokazuje neizpodbitno, da bi ae splošno ljudsko zdravje dvignilo na mnogo višjo stopnjo kot je sedaj, ako bi imeli ljudje v splošnem na razpolago raznovrstno hrano. 3. Moderna znanost živežne produkcije tudi uči, kako je treba pridelovati dovol«ne količine potrebnega živeža. Da pa se kmetovalcem omogoči pridelovanje zadostnih količin živeža povsod po svetu, se jim mora dati na fazpolago znanje o mo- svetovna borba proti pomanjkanju Narodi in, ljudstva sveta se skušajo sedaj združiti v svrho skupne borbe proti lakoti, največji in stalni sovražnici človeštva. Važen korak v to smer je bil storjen v Quebecu, Kanada, ko so se tam sestali delegatje Združenih narodov na prvi konferenci Živežne in poljedelske organizacije. Ta organizacija je prvi od več predloženih delov, ki naj tvorijo končno Organizacijo združenih narodov. Seveda je UNRRA tudi del Organizacije združenih narodov, toda je ni istovetiti s to drugo, katere sestanek se je vršil v Quebecu. UNRRA je le začasna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom, da se pomaga opusto-šenim deželam v Evropi in drugod. Živilska in poljedelska organizacija, na kratko imenovana FAO (Food and Agricultural Organization), je stalna organizacija, katere namen je dalako-*žen, kajti njena naloga je v/postaviti v svetu svobodo pr<*d pomanjkanjem. To ni nobena pomožnu organizacija, pač pa le svetovalno 'n dejstva zbirajoče telo. Edina «var, ki jo bo U organizacija nudila zaatonj, bo informiranje y fWah, kot je umetno nanu-•,!»"je nerodovitnih pokrajin, nsjboljši način plemenake-K* krtfsnja živine ter drugih vP>asanj tikajočih ae svetovnih ™«vnih in poljedelakih potreb. i-AO je bila organizirana na zborovanju 44 narodov, v Hot Jpringsu, Virgtnija, leta 1943. udeleženci so bili tudi neveri najboljši poljedelski in »viski strokovnjaki, kot ttidl v«- aki za prehrano. Radi tega >'• kila Konferenca tudi uspešna , r, ** ie zedinila na sledečih kah: Svet ni imel še nikdar do-hrane. V normalnih čaaih J' "tjmanJ dve tretjini svetov-' prebivalstva revno p '¡•njenega; mnogi ao pogo £ "deti z lakoho in to navzlic <*Jitvu, da tvorijo dve tretjini da mnogi izmed njih «natrajo. da je njihov pnaci ie končen, akoravno se je «obravnava komaj pričela. Največja žeija mvth udeležencev je, da bi orn prej utekla svoji odgovornosti. Odkar se j* začela sodna obravnava pred približno mesecem dni. je tzg\a-bil ameriški štab ie precej jega osebja. Vsi oni. ki so vrnili nazaj v Zedinjene države, ali ki so na tem, da odidejo nazaj, smatrajo, da je njihova dolžnost izvršena. Kot ameriškemu poročevalcu mi je^ zelo neprijetno to povedati, a mislim, da je potrebno. Vprašanja in odgovori o naturalizaciji in priseljeništvu Vprašanje« Moja žena živi sedaj v Sloveniji. Pričakuje poroda tekom prihodnjega mcseca. Kakšna bo otrokova nr rodnost? Jaz živim v Ameriki, toda po narodnosti sem Slovenec. Ali moja žena Je ameriška državljanka. Odgovori ^o zakonu Združenih držav je otrok, katerega mati ali oče posedu j o ameriško državljanstvo, smatran za ameriškega državljana tudi ako je rojen v tuji deželi, pod pogojem seveda, da je oni roditelj na tujem rojenega otroka, ki je ameriški državljan(ka), živel vsaj deset let v Ameriki, in sicer polovico od teh (pet let) po svojem 16. letu starosti. Ako je torej vaša žena zadoatila predpisom tega zakona o bivanju v Združenih državah, tedaj bo vaš otrok ameriški državljan, ko b" prišel na svet. Da pa ho mogel svoje državljanstvo tudi obdržati, bo moral priti živeti v Ameriko pred svojim 16. letom. Vprašanje« V Sloveniji imam dekle, katero bi rad poročil in privedel v Združene države Moram 11 iti tja, da jo poročim, ali je možno to opraviti potom namestnika? Jaz sem ameriški državljan in služim v armadi. Odgovor: Poroka potom namestnika ne bi bila smatrana za veljavno po naših naaeljeniških postavah ter ne bi dajala vaši izvoljenki pravice, da pride v to defelo kot vaša zakonita žana. Morali boste iti tja in vaJo iz-voljenko poročiti, ali pa urediti vse potrebno, da bo mogla ona priti v Ameriko v okviru navadne kvote. V slučaju, da je bila rojena v deželi, kjer je zahteva po vuah sa Ameriko ve-lika, bi motala, naravno, zelo bi prišla Na ukaa vojnega departmenta ao ameriški vojaki na Japonskem raablli vae atomska atroje la Jih "adumpaU" v morje. Ameriški snaaatvealki ao to početje obsodili la ga primerjali a nacljaklm aešlganjem prepovedanih knjig. Spremeniti le treba goepodarakl ln politični sls t «m. ki povaroča vojne, ae pa razbijati atroje, s k« tari mi al ljudatvo lahko odpre pot do novega blagoatanja. Sedanje prebivalstvo Nemčije New York. — ONA — Glaaom nekega poročila angleškega radia je pokazalo zadnje štetje izvedeno v Nemčiji, in sicer od pokrajine, da se nahaja na nemškem ozemlju 65,250,000 ljudi. Število prebivalstva v britan-akem sektorju je bilo navedeno kot 22,000,000, vključno britan-skega dela Berlina, tako da je angleška okupacijska cona najbolj gosto naseljene. Omenjena številka ne upošteva Nemcev, ki se še vedno nahajajo v sudetskih deželah ali v onem delu bivše Nemčije in sedanje Poljake, ki se nahaja pod poljako oblastjo. V mrzli slad ee ekodeTVa forfce kave seto prtleše plketom. Na si Ud )e videti etavkarle aa plkefal straši pred loverpo Oeaeral Motora v Detroit« Avtal delavci ao tod! v aalvečjem »ras«, ko le toplomer kasal več stopi«) pod ničlo, vsdrševall močae at*v kerne atraše prt vaeh tovarnah O. M. na vrsto za vizo. Temu se lahko izogne, ce zaprosi za dovoljenje. da pride v Ameriko ia shubte v armadi, ji bo ameriški konzul najbrž sad dal tako do-Ko pekla v Ameriko, laMkn poročita, nakar ona težav lahko in poetane i priseljen ka s pravico, da n tej deželi. Ameriški državljan sam postal pretekli Ali je s tem postal državljan tudi moj 12-ketm sinček, ki je bil rojen v Sloveniji preden sem se poročil? Sinček sedaj sm| Združenih državah. Odgovori Ako ste poročili o» trokovo mater že po njegovem rojstvu, tedaj je ta otrok poatal legitimiran, v kolikoi se tiče tozadevnih zakonov večine držav v naši Uniji. S tem je tudi dobil iste pravice—vkljucivši pravice državljanstva — kot oatali vaši otroci, rojeni odkar sta stopili v zakon z otrokovo materjo. V alučaju pa, da otrokove ma tere niste poročili, ima otrok dr žavljanatvo dežele svoje matere in ne dobi državljanstva po vaa VprašanJei Moj oče želi postati ameriški drfavljan, toda ne zna pisati na čitati. Kakšne so njegove prilike v tem pogledu? Jaz služIm v armadi Združenih državah. Odgovori Po zakonih, ki so sedaj v veljavi, mora prosilec za ameriško državljanstvo pri lično dobro razumeti angleščino. Podpisati mora znati vaj tvoje ime, a ni pa potreba, da zna pisati več kot to. "udi naturalizacijah! zakon ne zahtevs, da zna čitati angleščino, toda nekatera naturalizadjaka sodišča to zahtevajo. Vaš oče mora torej dognati, kako je v tem o-zlru na sodišču, kjer mors on zaprositi za državljanstvo. Vsekakor bo moral tudi znati dati prave odgovore na enostavna vprašanja o zgodovini in vladi Združenih držav. Dejstvo, ds vi slutite v arma-dl, ne bo pomagalo vašemu očetu pri za prosit vi za državljanstvo, ker obstoječe postave naturalizacije tega ne predvidevajo. Pred kongreaom pa je več predlogov, ki priporočajo goto. ve privilegije z ozlrom na naturalizacijo, med temi tudi, da ae starše vojakov oprosti tedsj ob-vernega znanja odgovorov na razna vpraAanja o ameriški zgodovini in formi vlade Ako bo sprejet tozadevni predlog, tedaj bo vaš oče lahko postal držav- POTREBA PREDANOSTI PRI NAKUPU IN GRADNJI DOMOV Veterani—ln drugi—ki si nameravajo nabaviti aH «graditi lustne I domove, ao do zdaj že spoznali, da jih je le malo tako srečnih, ki bi mogli dobiti domovanje ali hišo po svoji volji. Pa tudi tisti, ki dobe nekaj, ksr jim deloma ugaja, niso vedno zavidanja vredni —pomanjkanje domov in atanovanjskih hiš je povzročilo poviša nje cen in tako se pogoato pripeti, da plača kupec $6,000 za lišo. ki je vredna komaj $3.(00 ali znajti še manj. Stavbni material je tudi mnogo draiji kot pred vojno in cene se v tem pogledu ne bodo še tako kmalu znižale. Zato pa vladne agenci* je kot National Housing Agency, the Office of Price Administration in druge svarijo veterane— pa tudi ostale, ki si tele nabaviti lasten dom—naj bodo previdni ter naj se dobro informirajo preden kupijo kako hišo ali prično z graditvijo nove. Veterani imajo seveda, v tem pogledu posebno protekcljo, katero jim nudi takozvani "U. I. BIH of Rights", potom katerega so upravičeni do posojila, s katerim al lahko nabavijo, popravijo ali zgradijo avoj lasten dom. Obenem pa Jim to tudi pomaga, da ne naaedejo, kadar kupujejo •vojo hišico. Predno namreč veteran vloži posojeni ozir. iz poeojeni denar v kako hišo, pošlji veteranska uprava svojega ocenjevalca, da pregleda hišo in stavbtiče. okolje itd. Ta ocenje valeč potem določi, da U je cena hiše ali posesti pametna ali pre tirana V alučaju. da al hoče veteran poetaviti dom nanovo, se za gradnjo pobriga federal llous mg Administration, ki pregleda in oceni gradnjo m %tavb»šče, da dožene. če je dom na katerem una dobiti veteran poenjllo. do feeo in trdno tgrajen.<če pronaj dr. da je hiša dobro z«rajena »n na dobrem kraju ali v dobri soseščini. tedaj je pomtjti» veteranu odobreno V »hrfajih pa kjer VA all PHA nočeta odobriti po-soj Ita, četudi bi veteran istega lahko odplačeval to potnem, da io je plačal ali te zavezal pla čatl. Pred kratkim je načelnik ura da za administracijo cen Chea ter Bowles v svojem govoru pre ko radia navedel par mnenj, iz raženih z ozlrom na problem do movanj. Neki veteran je posla OPA pismo, v katerem Je dejal da ne more tjoblti niti lastnega stanovanja, "da bi imel svoj na .slov." Predno je šel k vojakom, Je mel avojo hišo, a Jo Je prodal Judje, ki ao hišo kupili, ao pr volji lato prodati, toda cena je tri tisoč več nego ao plačali za njo sami . . . Veteran smatra to za "lakomnost", t katero bo ime opravka murslkuterl veteran se bo povrnil domov in ti bo že lel upoatavitt lasten dom. Vete rani pravijo tudi, da lastniki za htevajo od deset do petnajtt ti soč dolarjev za hiše, ki so stare morda že par desetletij ln vred ne kvečjemu pet ali šest tisoč ., Bowles meni, da problem veteranov v tem pogledu ni ome jen le nanje, ampak Ja obenem problem milijonov ameriških družin. Rešitev je v tem, da ae »»rdrie in ohranijo določne cene ln to * ozlrom na gradben! ma tertaj in na hiše, ki ao na prodaj, oboje namreč nI prišlo nI kdar pod nadzorstvo OPA V eni zadnjih Izdaj «rmadne publikacije "Leatherneck", kl je tiskana na Pacifiku. l»'*e Sgl Kred Lasawell, da Je danes mnogo ljudi, ki imajo denarju na pretek, pa bi radi nakupili vte-(¿a: radioaparate, avte, domove in milijon dmglh stvari, Na cene te ne ozirajo, ker imajo cven-ka dovolj zato pa je pametno, da drugi počakajo, da ti pet>č-neži zapravijo svoje dolarje, po t* njegova poeest ali klša. ki »I jo lam ^ m budo cene aame od ae-je nabavil brez nasveta, ne pred- j ^ ttre|Ufc in u>nf m m malt dr^ atavlja vrednosti ozir. cene, ki BVOj denar, lx*to tedaj lahko dobili nekaj vrednega za avojo gotovina—"la tega vidika vam bo veteranka uprava (VA) ve-liko pomagala, ker ne bo odobrita infar jaklh poaojil. SIcer se more -oda) kupiti tu in Um hia« ta ? mer no ceno. a tuke prilike so tako re«lke kol zobje Hri kokoši "-PUH ljan, pa če zna ptaati in čitati ali ne. Vprešaajei Ali nimajo sorodniki ameriških državljsnov nekaj predprsvic v nsaelJenilkih postavah, ako žele priti v Ameriko? Odgovori Da. ¿ena in neporočen otrok pod 21. letom starosti moreta priti k tvojemu možu in očetu, ki j« ameriški dr žavljan, izven naaoljeniške kvo te. Njegov! starši pa imajo prednost v okviru kvote v slu čaju. da žele priti k svojemu sinu v Ameriko. To pa velja le za nfegove pravd starše in ne za krušne atarše Tujezemaki državljan, poročen z ameriško dr-žavljankn, more zaproaltl za vatop v 7jiru>*nv drfave Izven naaeljeniške kvote, ako se je Izročil pred I. julijem leta 1932 Ako želi ameriški državljan zaprositi za Irvenkvotnl vstop v Združene drfave za tvoje o*Je sorodnike, kakor navedem» zgo-raj, naj dobi tiskovino (form) M&l v uradu najbližje naaelje-niške ln naturalizacijah*- oblasti Tiskovino Je poUrm trelie izpolniti po predpisih, ki ro V njej na vodeni. • -rut. Glasovi iz I naselbin |Ns4sl>t*aaJ« • « > je bilo najtežje, kttkor je Ae vedno. Omenila si mi Krašnjo lili« sta dva na|»ada t«»da k »rt čl je pogorel temo hlev. Tu«H moške niso poatrellll. Konn lr. Zlato polje i »m to |to>aall dO tal In poatrellll vte moAke. ki f) Ji» prišli v roke V inarsikoteteiri kraju si» po*gall hiše z živimi ljudmi vred. V MagovŠkem o k raj" le tudi |KH ga njegovi atarši v Italiji povaod itkali Ko t« je stvar do kraja razčlatila, je šel Mike nazaj v Italijo . . . Poljski fant, po drugi atranl, bi rad šel nazaj k avojemu očetu. ako Je sploh še živ. Naše ob-astl pa ga do zdaj nlao mogle najti In tako Je dečko na domu ameriškega vojaka, ki je največ »dgovoren za njegov prihod aem-kaj. Legalno pa ga ne sme še poainovltl. ker oblaati tega ne dovole tako dolgo, da ae live, kaj te je zgodilo s njegovimi atarši Nateljenlške oblaati bo-do tudi v v takem allčnem aluče-ju gledsle na to. da bo dobil, otrok dober dom, ki mu bo nudil prilike, da postane dober državljan tvoje nove domovine ki rnu jo J« naklonila vojna In pa «tobroarčnost naših fantov. PLlS. DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Preevetl ali ▼ glsvnl urad SNPJ, ne peaebUe v naslov« napravili poštne šle-vllka M ta keaedo "Cklcefo". Ns kuverti vselej aapUilet Ckl-cago 2). III- Te bo olajšalo delo ns ¿tkalki pošli, «am pa po-spotilo doalavllanle pošte Tvoja sestra Tilka Igllč In dru-lina H £ Na| omenim, da |e bil.» mojo dofcNM* Ime Tončka m Aalonia K