St 80.
četrtek 13. julija.
IV. tečaj. 1871. *
Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za  \i e   leto ti p. k
„   pol   leta 4 „   - „
„  četrt   „   9 „ '20
*a vse leto 10 <x. —k „ pol leta i„ —• „ „   četrt  „     -2 „ tiO „
Vrednutvo in opravništvo je v koroški ulici hiš. št. 220.
It i rok r ho I ja uu Slov«ii«krui in Krof Hoheuvvart.
Grof Hohcnwartovo ministerstvo dobiva med večino avstrijskih narodov brez dvojbe če dalje več simpatij. Celo to, da no more prav naprej, da še skoro zmerom na onom mestu atoji, kjer smo ga pri nastopu videli, ni podrlo vse dobre vere. To morda zato ne, ker nemško-ustavoverni časniki in privrženiki i/ nedelavnosti njegove niso utišenja iskali, totnuč od dne do dne srditejši postajajo.
In vendar bi ne imolo to nemško srdenje tako peneče biti. ako bi nezndovoljniki pomislili, da glavni steber njihove dosedanje avstrijsko-mednarodne vsemogočnosti, po kteri jim solzo teko, še vedno in trdno stoje. Glavni steber nemškega vsevlad;inja pak, ki je edino krivo velicih razdorov med narodi in strankami takraj Litave, jo bila od nekdaj birokracija, t. j. gospo-dovanje uradniškega stanu nad drugimi državljani, ali nad večino družili.
Kakor povsod je tudi v Avstriji „razsvitljeni absolutizem" to kačo na svojih prsih izrodil. Liberalizem in ustavnost sta sicer naravna sovražnika birokratizmu. Ali kakor so jo v Avstriji liberalizem v občo v karikaturo izvrgel, tako tudi svojega naravnega protivnika ni od sobo odpabnil, temuč se je ž njim »vezal in bila h i ii bkupna dediča absolutizma v drugi oblik'.
NatneitO absolutizma osob, jo deloma stopil absolutizem nemško narodnosti, ali bolje : ustavoverne stranke, ki se je osobito pod Giskroni izvrstno in Vtpeino posluževala kasto tiradništvn, da je zatirala narodna in sploh sebi protivna prizadevanja.
Mo*'da noben narod v Avstriji ni toliko trpel pod roko birokracijo kot mi Slovenci. Bila je nam šiba, 8 ktero nas je absolutizem tepci, bič, s kterim so nas njegovi nasledniki kaznovali, škorpijou, ki je grizol nas in celo one svoje gospodarje, ki so hoteli njegovo moč podrezati (n. pr. Belkredijn), ki javno in posebno skrivaj ruje tudi dones proti svojemu gospodarju Ho-henwartu.
Hohenwart si jo postavil program: pomiriti in zediniti  narode.   Ob enem   pak  jo prevzel vso orodje,
Oznanila
Za navadno tristopno
vrsto B9 plačaje : U kr. če se tiska Ikrat ■* m ff m ii 2krat, * »» i» »i ii 3krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vHak lin.-k je plačati kolek (steinpelj) t. a 80 kr.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo
s kterim so njegovi prodniki na ravnost proti tomu na- j mena   delali.    Cel   aparat   Giakrovega „liberalnoga" uradniStva je dosdaj na tvojem mestu ostal, in če „a capite  piscis  foetet"   (riba od glave smrdi) —- tudi v glavah so spremembo neznatne.
Kako bodo ljudje, ki so si v glavo in v srce vpi-lili sovraštvo do narodnih teženj, ki so so leta in leta priučili delati proti nam, ki to se uživeti morali-v neprijateljstvo nam, — kako bodo ti zdaj z umom in srcem delali za mir, za mednarodno pravičnost?
Ceskl list „Pokrok", ki je kakor že povedano prešel v roke veljavnih mož, ki hoto delati za spravo, v svojem broji od nedeljo kot eno prvih tirjatev na Ho-henwarta v imena Cehov stavlja: naj se birokracija na Češkem purificira, ker jo protiunrodna, proti sprav^ misleča, in paralizira s svojim delovanje najhvalneja prizadevanja Ilohen var tova.
Mi ne moremo povedati, koliko so že slovenski možjo na pravom mestu podeli d 1 iti za to, da se reši tudi naše narodno vprašanje. To pa vemo, da mora slovenski narod, kakor češki, med prve zahteve staviti to : s č i s t i t o A u g i j o v h 1 p v tudi n a š o b i r o-kracije, ki nas mrsi, naše pričevanja in žolje krivo vam tolmači, in ki v prvi vrsti dela proti vašim dobrim nameram, proti vam samim.
Da so jo v našem narodno središčnem mestu Ljubljani polastila neznatna manjina gospodarstva nad domačo večino; da so morajo Štajerski Slovenci v državnem zboru pustiti zastopati po dveh človekih, ki spadata v prusko stranko „deutsch-n.itionnlH-cev; da se morajo dajati primorski Slovenci od Italijanov majorizirati ; da so koroškim Slovencem politično usta zave-zana; da so voljeni v Ljubljani, v mariborski okolici, v Cel ji, v P t ii j i, v Idriji itd. Ijudjo našemu narodu pro-tivnega duha, — vsega tega in so m no gok tori h udarcev jo kriva samo birokracija med n a m i.
Mi bi I o vse pozabili, a no smemo in uočomo, ker poznamo te ljudi, da so nepoboljšljivi. Vodno v boj proti nam ščuvanim, vedno proti nam od zgoraj rabljenim, urasla so jim je prav istinita mržnja proti nam; in ker se našega jezika niso nikdar učili, vedno tujega
rabeč celo pozabili ga, strinja so v njih lastni osobni interes lenobo s protivnim čuvstvom. Tacih je mnogo, iti ti se morajo odstraniti ali vsaj z energijo neškodljive storiti.
, Dobro vemo in proudarimo, da je to težko, da ne gro naenkrat. Ali nekoliko bi so bilo in bi se že zdaj lehko storilo, a se ni nič, kakor „Pokrok" pravi, da tudi na Coskom ne.
Iz slovanskih noviii.
Hrvatskemu „Braniku" so iz Pešte piše, da so akcije za zidanje brodov in brodovja na Reki, s kte-rimi so Magiari Rečane slepili in proti Hrvatom naščuvali, padle od 250 na 40 gld. ko so je spoznal strašen švindol, kterego po magjaroni tirali. „Kredit v Ogerski je tako podrovan, da ne more biti gorje, največ zarad tega, ker se v blatne špekulacije spuščajo ljudje visokega roda in stanja, kterim so Batno usta polna viteštva in rodoljubja. S toga so ni čuditi, če se zločinom Raucha in njegovih drugov v Pešti med vladajočimi krogi nobena važnost ne pripisuje, ker onaki tu rasto kakor gobe po dežji, samo da so magjarski grabeži bolj prevejani nego glupi njih sledniki na Hrvatskem."
Srbska „Z a i tava" prinaša v zadnji (74.) številki oster članek pod napisom „dakle fronti" — v ktoroin magjarsko vlado na ravnost obdolži, da je s o-k r i v m u b i j s t v a srbskega k n j o z a Mihajla, ter da za to ni mogla Karažorževiea obsoditi. „Zastava" mora imeti dokaze v rokah, ker pozivlje Andrašija naj jo zarad to obtožbe pred sodnijo toži. Tudi ruski aGoloa" jo rekel, da je bila zarota proti srbskemu knjezu, ubitemu ravno prodno jo hotel Turkom vojno napovedati, maslo sosednje magjarsko vlade. — Kako se bodo pač magjarski državniki te sumnje oprali?
Ker Andrašijev list Žuga, da bode magjarska policija proti Srbom „front" naredila, pravi „Zastava", da se Srbom ni bati te policije. „Kdor s turkoljubno magjarsko vlado dela, — pravi dalje srbski list — ta jo neprijatelj  Srbom,  pa naj  bode tudi srbski knjez
Prirodopisjc za ljudsko sole. i
(Spisal France <Jovekar, učitelj.)
To je naslov knjižice, ki nuni je to dni prišla v roke. Kakor ozebel človek solnca, smo veseli vsako knjige, ki jo namenjena našemu ljudstvu sploh, posebno pa naši mladini. S toliko večjem vesoljem smo segli po spisu izvirajočem izpod peresa praktičnega učitelja, ki mora skozi in skozi poznati duševne potrebe in zmožnosti izročeuu mu mladino. Ali našo veselje je vpalo že na prvih straneh in jo padalo od strani do strani in prebravši delce smo je nevoljno položili z rok ob-žalovaje, da bo je pisatelj lotil dela, kteremu ni dora-stel. Da v prirodopisu ni čvrst, tega bi mu glede na to, kako so je ta predmot dozdaj na učitoljskih pripravnicah zanemarjal, nešteli toliko v greh , da si tudi bo mu more zamerjati, da se obilnih pripomočkov ni vedel bolje posluževati — grajati pa moramo, da si jo praktičen učitelj izvolil najslabšo metodo, da je predmet obdelal na način, ki mora mladini vzeti vso veselje, ki ga za ta predmet od doma prinese.
Pisatelj so jo držal aualitičuo metode, najnesreč-
nišo , ki si jo moremo misliti za bralce od 8 —12 let. Že na prvih dveh straneh jo nakopičeno toliko sistematičnih pojmov, da jih deček skozi vso ljudsko šolo in sh kako loto potem ne bode mogel prebaviti. Precej na prvi strani izve obžalovanja vreden učenček , da se živalstvo deli v vroteničarje (pisatelj opravičuje ta izraz: .zato ker imajo hrbtanec"), v denarje in mehkužce, da se vreteničarji dele na 4 vrste, namreč sosavce , ptice, zendjevodnico ali dvoživke i" ribo, daljo da so sesavci spet dele v prstarje, kopitovco in plavutonožce, da se k prstarjem prištevajo opice, frfetavoi, zažolkojedci, zveri, glodavci, vrt carji in redkozobnikarji ; parklježi pa na eno-, dvo- in mnogoparklježe in da naposled plavu-touožci razpadajo na tulenjo (sicl) in ribake. — To je v enem dušku toliko sistematike, da so mora vsak otrok v njej utopiti.
In tako gre ta stvar naprej. Tako na pr. razdeli pisatelj glodavce na mišjo, zajčje in Bpcčo (!!) pleme, pozneje doda še veveričino in vanje vtakne tudi bobra (1). Ptice je jako nesrečno razdelil na 10 plomon, ravno tako prav po SVOJe dvoživke deli na: „take, ki se počasi premikajo (semkaj prišteva tudi kuščarje) in v take, ki se plazijo po trebuhu.
Nemški pesnik in humorist II o i ne je nekde v svojih delih (če so no motim v I larzrei.se) razdelil rastline v užitno in neužitne. Hoinejova slava Govekarju ni dala miru in res se je posiljenemu slovenskemu humoristu po sreči izteklo, Nemec je ostal na sramoti. Naš Govekar namreč rastlino deli na koristno in škodljive, prvo pa na: obrtno ali jedilne, zdravilne, kupčij-ske, drevesa in olepševalno, — škodljivo pa na plevel in strupene rastline ; jodiluo pa potem ravno tako naivno na »take, ki so edino ljudom in v take, ki so lo živali v živež."
Koliko „nonseti6-att v malo vrsticah t Kam bo neki pisatelj uvrstil rastlino, ki so strašni st rupo vi in ob enem najizvrstniši lekovi ? Ali mu se ne dozdeva, da so med drevesi nahajajo tudi obrtna, zdravilna, kup-čijska in olepševalna ? Veliko zlato svetinjo bi pa zaslužil pisatelj, ako bi veljala zadnja njegova razdelitev, kajti potem no bi bilo potrebno postavljati ptičjih strahov v proso in na črešnje , niti bi bilo potrebno učiti gospodarje : „gosen'ce kaj na ropo var'je."
Nič manje klasično je razdelil soli na: „1. zelo hude, 2. lugaste in 3. „prave soli," in prvim prišteva tudi „vinsko skorjo" in  „razjodno ali hudo vodo" brž-
1817
lam, ali vlada njegova. Taka vlada se mora uničiti tudi sama, brez naB, kakor se je uničil Karažorževič ker se je držal turkoljube Avstrije. Srbska vlada igra v poslednji Čas dvojno ulogo: run glava preko .Vidovdana" še koketuje z Andrašijem , druga glava in Jedinstvo se klanja hrvatski narodni stranki."
Ruske ,B i r Ž e v i j a V i e d o m o s t i" primerjajo delovanje avstrijskih centralistov z delom pa-rižkih komunistov, in pripisujejo glavno krivico toga, da takemu gospodarstvu še ni konec, najbolj grofu Beustu. Poprejšnji avstrijski patriotizem je iz vojske in iz narodov začel giniti, odkar je Beu>t v Avstrijo prišel, trdi .B. V." On je dal Magjarom, vse drugim narodom nič; namesto da bi se bilo počelo poravnanje in poinire-vanje s Slovani, Rurauoi in Nemci in Še le naposled z Magjari, lotil se je B.'ust. Avstrijo nepoznavši, dela ravno narobo. Avstrija je postala pod Beustorn domovina političnih mngnetizorjev, tiunnčnih špekulantov, tujih akcijonarjev, protinaroduih in broznarodmh. karie-ristov, političnih heretikov, veselih nihilistov, pravih demagogov in smelih komunistov. Nobeden iz njih nema prave ljubezni k domovini. — Končajo pripisuje „B. V." Hohenvvartu enako nalogo Ukor Thiersu na Francoskem in pravi : »Zdaj ko bodo po končanih delegacijah Beustu roke razvezane, pričakujejo vsi, <la bode z bankrotiranega rajhsrata prenesel delo v deželne zbore in tako narode s krono pomiril."
Pod naslovom „Mi in drugi k rok" o naredbi, s ktero se na Ivovskem vseučilišče kot učni jezik uvedo samo poljski io rusinski." Torej čiBO po administrativni poti, v formi prosto cesarsko naredbo — pravi „PokrH se je poslednji tok germanizacije med gališkimi Poljaki zamašil, ki spadajo še le od razdelitve Poljske k Avstriji , cehi pa (in Slovenci), ki so od davna z Avstrijo v zvezi, kaj toc^ga še niso dosegli. Poljaki, Magjari, Hrvati imajo torej žena najviSjh šolah svoj narodni jezik, dasi jih je Bach hotel germanizirati. „P." kaže, kako Čehi tega še ne maj o in vpraša, kje je logika v državi, da se enim da, kar ee drugim odreka.
Kaj moramo glede na vso to stoprv mi S I o-venci roči, ki nimamo niti vseh ljudskih šol nikar pa gimnazij narodnih, če že ne govorimo o univerzi?
piše  češki .Po-
li 0 |l j s i.
Iz Izubijane 9. julija. [Izv. dop.J Še sedi mnogo žrtev, ktere je pobalinska oholost ljubljanskih „turnerjov" atvarila kot zločince, na ljubljanskem gradu, ločeni od svojih družin, iztrgani iz svojega delokroga, in vendar se pripravlja zopet društvo, o kterem se je sploh mislilo, da je že mrtvo, stvariti nove žrtve. „Tag-blatt" namreč naznanja izlet ljubljanskega telovadnega društva na Gorenjsko in pri obilni udeležitvi v Beljak. Slednje bi bilo pač najboljše ,  kuj ti o naših kmetih so
menda Že prepričani, da jih ne marajo. Nadejamo se, da bode deželna vlada tolikanj previdna, da bode telovadnemu nemškemu društvu prepovedala izlet na Gorenjsko. To bi hilo najpametnejši, kajti Gorenjcev ni dobro dražiti , uajmenj pa naj kaj tacega podvzame nemško telovadno društvo. Naj zadostuje spomin na Janjče in Velče, druzega in pomnoženega natisa naj nihče ne zahteva, kdor je mirne pameti.
Kakor smo že pred kratkim omenili, je imelo i z
načelnik Tomic in namestnik Kuno premlevala nektere fraze. Da bode občinstvo vedelo kaj in kako, naj spregovorimo nekoliko besed o tem društvu. Osnovalo se jo bilo na podlagi Schul/.e Delitzsch-evih načel in do zadnjega časa kazalo jako Živahno delavnost. Prihod znanega delavskega vodje Most-a, pa je jc uzročil raz-por med društvom, ker je Most zahteval, da se prejme Lasalle-jev princip in načela asocijacijo „Internationale". Ker se je Most-u posrečilo nektero izmed mlajših udov, zlasti pa sedanjega načelnikovega namestnika Kunz-a si pridobiti, je razpor vztrajal in prejšnji načelnik Arko je izstopil, ž njim pa mnogo in to inteligentnih društvenikov. Društvo je seda j popolnem v moči gosp. Kunz-a, kteri tudi sednnjega načelnika Tomic a v vseh zadevah terorizira. Kunz je človek, ki je poprej bivši v Gradcu nabral nekoliko socijalno-demokratičnih fraz, ktere sedaj prodaja na drobno in na debelo, pa nima globejega razuma za socijalno-deinokratične ideje. Sicer so pa za delavsko društvo nič ne stori. Namesto da bi se delavcem piednaševalo o raznih znanostih in se tako izobraževali, se jim le vsilijo nektero fraze, kterih niti ne razumevajo. Skrajni čas jo že, da bo naši domači delavci v tej zadevi razbistrijo, da pride vodstvo tega društva v roke pametnih mož. Društvo naj so spremeni v narodno slovensko, le tedaj bodo napredovalo. Naj bi bili narodnjaki nekoliko pozorni na to mlado društvo. Sedanji društveniki bodo ki daj samostalni obrtniki, treba tedaj že v mlajših letih pripravljati pozneji vspeh. — Zopet moram omeniti dogodjaj, ki kaže očividno, kako uemčurji razumevajo spravljivost in omiko ter enako jim vsakdanje fraze. V nedeljo 9. t. in. jo bila v knzinskem vrtu godba za primerno vstopnino, h kteri je prišlo mnogo gostov. Godba grof Huyn-ovega polka je svirala mnogo komadov, pri kterih je občinstvo tleskalo. Ko se je zahtevala ponovitev nekega .marša" začne godba igrati znani „Maimarsch" nastavani komad, sestavljen iz „Pridi Gorenjec" in „Naprej zastava Slave." Komaj so se spoznali narodni nnpevi , je že donelo vi-hrno, demonstrativno priznanje od vseh dreves na vrtu, ktero so jo med sviranjem ponavljalo in je po aviranji zahtevalo ponovitev. Izvan vrta stoječo občinstvo je tudi tleskalo, ravno tako tudi v vrtu nazoči častniki domačega in ogerskega polka. Mala pešica nemšku-tarjev je bila kar raz sebe. Napadli so krčmarja Ehr-feld-n, kako si predrzne, dopuščati narodno godbo. Nekteri so razsajali in šli z vrta.   Tako  obnašanje bo
je občno grajalo- Posebno se je skazeval neki fantalin, z imenom Heiman, sin znanega nemčurskega očeta, in tako dokazal, da jabelko ne pade daleč od drevesa. Pokazali so nemčurji svojo toleranco, svojo spravljivost in svojo omiko. „Hony soit qui mal y pense."
Iz Dunaja 11. julija. [Izv. dop.] K Iastitostim jetičnega bolnika spada njegova vera, ki ga do zadnjega ne zapusti, da bode namreč še ozdravel in še živel. Tudi državnozborska nemška klika ima to vero, in da-
------ ,--------- j
obraževalno društvo delavcev svoj zbor, pri kterem sta siravno vidi,  kako jej Parka eno nit za drugo, ktere
njeno življenje vežejo, porezuje, govori o svojem obupnem stanje in o svoji domišljeni moči, vse na eno sapo. —
Državni zbor je domu poslan. Kedaj se zopet /beri) možje, ki že leta in leta eno godejo, pa se še niso naveličali, ali se sploh še kedaj zbero, ali se bodo le posamezni zapuščeni hodorodo zopet našli: to nihče ne vo. Kratko pa odločno je Hohenvvart rekel „vsled zaukaza nj. vel. izrekam, da je vis. državni zbor zaprt." In ven je z velikostjo ustavovercev, bog dal, da ne za nedoločen Čas, nego za zmerom !
Čo je bilo kedaj lehko konec učiniti gospodarstvu te klike, zdaj je. Med seboj razbegana, od vseh ne-nemških avstrijskih t ar dov porhorescirann, od mnogih Nemcev samih zatajevana, je ustavoverna stranka na koncu svojega računa, nnazaj no sme, naprej ne ve." Kakor je vse poslovo v državi zavlekla, zamotala, duhove razburila in korumpirala : morda je vendar dobro, da je bila toliko časa na krmilu; vsaj se je skazala njena nemoč in nesposobnost.
Ako se posreči s Čehi pogoditi se, ako bode vlada hotela na Štajerskem, gornjem Avstrijskem in Moravskom zbore razpustili, ima lehko prihodnji državni zb;ir drugo lice in potem imamo tudi mi Slovenci morda vendar vsaj nekaj dobiti, kar nas bliže do nepremakljivih naših ciljev dovede.
Prihodnjo soboto bode tu vendar držan nek a v« stri j s ki „patriotentag." Federalistični program tega shoda vam je znan. Vendar se meni zdi, da kar se udeležitve tiče, nikakor ne bode tako sijajen, kakor je narediti ga nameraval njegov osnovatelj dr. J. J. Pro-hasku. Cehov težko da bi bilo, Poljakov gotovo ne, in druzih gotovo malo. Tako bode najbrž društvo „derao-kratisehe union" samo zborovalo. Će pa se motim, bodem tembolj vesel poroča).
Politični ruzghMl.
Iz notranje politike je najvažnejši dogodek ta, da je minister Hohenvvart v gosposki zbornici naznanil, da je državni zbor na nedoločen čas odgođen. Zdaj pride torej čas deželnih zborov in tu se bode pokazalo, kako iu koliko hoče ministerstvo svoj progra u izvesti.
Novine prinašajo še vedno .uradne telegrame iz
čas nemški BScheidewa«ser." O Govokar, zakaj si nam to storil."
NajobŠiruiše je obdelano živalstvo , v tem bi tudi pisatelju ne bilo ni česa očitati, samo da bi bil srečniši v izboru, da bi bil znal ločiti potrebno od nepotrebnega. Brez vse škode — knjigi le na korist — bi lahko izpustil polovico omenjenih žival. Kaj je na pr. detetu v ljudski šoli treba vedeti o: mraćniku, panteru, jamaj-skem medvedu, lemingu, mravljinčarji, luskovcu, kvagi, zebri, losu, kondorji, ibisu flamiogu, kazuarji, kameleonu, amuču, tuni etc. etc. To j,- strašanski balast, ki učencu mori duh in preoblaga pamet brez potrebe. Pisatelj bi prej dosegel svoj namen, ako bi bil tretji del omenjenih živali brez aisteraatičke cokle lahko umevno in za mladino zanimivo opisa), ne pa tako neslano Buhoparno io pusto. Kakov pojem o živali ali rastlini more učenec dobiti pri tacih lakoničnih opieih kakor na pr.: Gorila, največa in najmočnejša opica. — Orang-utan Človeku najpodobniša opica. — TaŠica prav prijetno poje in se kmalu privadi. — Palček najmanjša evropejska ptica. — Lepi oknč je majhen in lep. --Bučela nam koristi z medom in voskom. — Špargelj je jako čislana rastlina. — PeterŠdj je zeleojad in ko-
renje za rabo — etc. etc. Sploh je vsa botanika strašno antidiluvianska, zlasti recepti pri zdravilnih rastlinah so bržčas prepisani iz starih škurtek kakove konjederke.
Taka suhokostnost mora uČeucu ogujudti predmet, zlasti, ako je še zlog otročjemu razumu dostikrat nejasen in nerazumljiv, skozi in skozi pa neshisten, kakor bi človek „pezdirjo jedel." Za poskuŠnjo dva ali tri stavka. „Zavoljo dragecene kože in zavoljo pibrovine ali rumenkaste zelo d.Soče stvari, ktero nabira v žlezo, ki služi (kdo V stvar ali žleza?) za zdravilo ga hudo preganjajo." — .Njegov jezik je črvu podoben, za l'/a čevelj ga lahko podaljša in tako hitro, da ga v 1 minuti zamore OOkrat iztegniti in nazaj poteguiti, na kterem obvise mravlje, ktere potem požre." — r,Le8 je terda, krožcu enako naložena snov; nareja se iz živeža, kterega drevo po korenincah spomladi serka, ter potem zunanja tekočina lika postane, znotranja pa spremeni v les."
Največa hiba so pa premnoge netočnosti, polovičnosti in neistinitosti, kterih vse polno gomazi po knjigi. Kako na pr. je morski volk (riba) prišel med sesavco! Menda ravno tako kakor Poncij Pilat v Čredo ali pa
pisatelj med prirodopisce. — lhneumon ne živi v Nila.
— Izmišljeno je, da Arabci žirafo privajajo za lov na Štruce. — K „govedju" prišteva pisec: .vole, krave in teleta", zakaj tudi bika ne ? — Pisatelju lastavica ne poje. — Ni re^, da bi bila tuna „največa morska riba".
— Svet do/daj še ni vedel, da je gOBpica „jako škodljiv" metulj. — Kemiki bodo čuda strmeli, ko bodo izvedeli, da je voda sestavljena „iz vodenca in kislica, kterernu jo tudi primešau ogelc," ravno tako tudi botanici seznnvši za „enovejuo drevo". — Bosa je, da se v steblu (sic!) „nareja cvetni prah". — Pisatelj sam sebe vpraša: Kaj je Bad drevesa? in si v božjem strahu odgovori: Sad jo kadar pucek popolnoma dozori. (O brata simplicitas I) — Pa nuj bo zadosti te kolobocije!
Še eno besedo piscu. Ni lepo od Vas g. G., da sto so kakor učitelj slovenske mladine tako sprli s slovensko slovnico, človeka bode v oči, ako v slo-\en8kej knjigi čita : s p i j o č e g a človeka; z o č e s m i; hranijo se z ribami in r a k a m i; v čim se ločijo kure; z jajca mi (dvakrat); deblo Bluzi v to, da podaja živež vsem drugem v e j o m , mlad ikom in pel u; no donašajo velikega korist a. Takisto moti tudi čitatelja, ako čita enkrat v južni, drugikrat
Prage o potovanji cesareviča Rudolfa po Českemldanji nove realke poslujočemu doUvcu dal gorko zaiti o velikem navdušenji, s kterim so povsod sprejemlje.jušnico,  ktero je pa slednji,  čuteč v sebi  žaljeno člo-
Iz Prage se .N. fr. Pr." telegrafira da se pri- veško čast in kot protivnik vsakoršuegu kapitala neprave delajo češki dežolni zbor 21. ali 22. avgusta od- mudoma it. energično vrnil ter za obresti in nameček preti. dodal še eno, tako, da je „mestni oče" čutil ravnotežjo
Glede hrvatske narodne opozicije in njenega uravnano. Ta socijalno-demokratičon dokaz enakoprav-programa Magjari še zdaj niso na čistem. Vidi se pa nosti ga jo pa vendar tako vznemiril, da se je odpo-iz njih listov, da nečejo Hrvatom nič .privoliti." Mag-vedel časti, biti daljo nmestni oče" ter nesel prejeti jarska .Reform", list grofa Andrašija skuša Hrvate sme- dve klofuti pred sodnijo, ktera mu jih pa do sedaj še siti in dokazati, da je opozicja v veliki zadregi in zmeš- ni odvzela.   Tako  so  godi  ljudem, pri kterih prekupi
njavi; — kakor znano , stara samotolažba Magjarov. Srbski listi pa poročajo še poleg tega, da jo Andraši rekel : ka se hrvatske narodne opozicije nikakor no boji, ker ako zakon no bode pomagal, ima kanone. Tudi 1. 1848 je Košut magjarsko ošabno vprašal: kje je pa ta Hrvatska ?
Poljski „Čas" pripoveduje, da bode na Ivovskem vseučilišči počelo so s prednašanjem v narodnem jeziku s prihodnjim šolskim letom. — O tem, kar so je poročalo da misli cesar v Galicijo potovati, pravi isti časnik, da denašnji položaj za političen pomen tacega koraka ni ugoden.
Zadnjič omenjeni manifest francoskega pretendenta za prestol, grofa Chambord-a, je vzbudil skoro v vsem francoskem novinarstvu posmeh in je celo uz-ročil, da se je legitimistična stranka razsula. Večina desnice francoskega parlamenta je objavila, da hoče zmerom ropubliko obdržati, manjina pa so je nagnila k Orleancem.
Sovraštvo d o N e m c e v se na F r a u c o s k e m čedalje bolj budi. Nemška vojska, ki na Francoskem stoji dokler vojna odškodnina ni plačana, mora mnogo neugodnosti in protivnosti pretrpeti. Vladni listi so prisiljeni opominjati narod in novinarstvo naj ima potrpljenje in naj se zmerno vlada. Tudi v Parim agitacija proti nemškim naseljenim delavcem ni nehala.
Iz Črne gore se pišo, da knez Nikola tirja od Turške morsko pristanišče. Črna gora ne moro več obstati brez pristanišča, ker množeče so prebivalstvo nima zaslužka, zarad česar mora vsakega leta mnogo ljudi iz Črne gore oditi ; mnogi gredo v Carigrad a mnogi — v hajduke, s čimer rasto neprilike tudi za Avstrijo in Turško. Zato hoče baje celo Avstrija podpirati črnogorska tirjanja.
Spanjskim narodnim poslancem menda zborovanje v Madridu malo godi, ker jih čedalje več zmanjkuje tako da se vlada boji, ka ne bo kmalu imela tolike večino skup (187), da bi mogla veljavno sklepati.
Kazne stvari,
♦ („Bis dat, qui cito dat.") Resnica te prilovice se je pred kratkim obistinila pri nas v Mariboru. Znan .mestni oče" ■— na imenu ni mnogo le-jece — je namreč v svoji sveti jezi  nekemu pri zi-
.nemška omika".
* (Seidelnu in Brandstetterju) sta ne-zaupnice poslali tudi politični društvi v sv. Martinu in sv. Rupertu.
♦(Ljubljanska čitalnica)  napravi veliko besedo   v   nedeljo   IG.   na   vrtu    čitalničnem. Začetek   bodo   ob   poli   osmih  zvečer.   Vsak   ud sme k tej veselici pripoljati svoje prijatelje ali znance. Drugim vstop ni pripuščen. Ako ne bi bilo vreme ta večer ugodno veselici pod milim nebom, preloži  se brez novega oklica in vabila na prihodnjo nedeljo. Prvi oddelek programa  izvršuje c. k. muzična kapela Hny-novega polka pod vodstvom svojega kapolnika gosp. J. Schantelna, in sicer:   1. F. Snppe: Ouvertura slovesna. 2. Leonhart: Fantazija iz opero „11 Barbiere de Sovilla" za ovfonium. 3.Schantel: Domačinke, potpouri slovenskih  narodnih  napovov.  4. Zajic: Popotnica hr vatska. Med I. in II. oddelkom bode Govor. Drugi od delek programa izvršujejo gospodje možkega zbora či ta!ničnega pod vodstvom pevovodje gosp. V. Valonte in sicer: 5. Narodna: Hrvatska domovina, zbor. 6. To-vačovsky:   Rože,  zbor.   7.  Fleišman:   Vojaška, zbor. 8. Nedved : Domovina, zbor s čvetoroHpevom.  9. Tova čovsky : Na garali, zbor s čveterospevom. 10. Narodna: Još Hrvatska ni propala, zbor. Tretji oddelek, kterega izvršuje, kakor prvega, c. k. muzična kapela. Program 11. Strauss : Blaubart-kadrilja. 12. Schantl: V pevskem krogu, potpouri. 18. Strauss: Tanzrogulntor, pdka fran eaise.  14. Pl. Saint, Boul: Tunnel-Polka, hitra.
Odbor čitalničiu.
* (Politično društvo) v Globokem pri Brežicah ima v nedeljo 24. t. m. ob 4 uri popoldne v hiši gesp. dr. J. Razlaga občni zbor, h kteremu so vsi udjo in domoliubi v obilnem številu udeležiti uljudno vabijo. Predsednik.
* (V Gradcu) dela .nemško društvo" priprave za nemški .parteitag"  privržencev iz Štajerskega, Ko roškega, in Kranjskega.
* (Rojanska Čitalnica) bode obhajala svojo četrto obletnico v nedeljo IG. t. m. z besedo in igro .Županova M i c i k a." Godba Ernstovega polka bode svirala; zvečer bode umetni ogenj. K tej veselici uljudno vabi odbor vse ude. Neudje po udih vpeljaui se bodo z vabiluicami povabili. 23. t. m. bo glavni zbor in volitvo odbora novega.
Za odbor : Ivan Dolinar, tajnik
(Pichler) znan nemšk profesor teologije, ki je bil na Ruskem pribežališče našel, v Peterburgu pa kot tamošnji bibliotekar bukev v vrednosti okolo 50.000 rubljev n a k r a 1 — obsojen je na dve leti prognaustva okraj Tobolsk.
* (Redko petdesetletnico) je obhajal pred kratkim v St. Louis v Ameriki stavec neke tis-karnice z imenom Keil. Eden in šestdeset časnikov, za ktero je bil posloval, mu je čestitalo za to redko svečanost. —
* (Nov ribji lov.) V novejšem času so pričeli loviti ribo z dinamitom, ki ima ogromno razganljivo moč. „Nar. Listy" popisujejo vspeh tacega lova, kakor so ga poskusili pri Plznji na Češkem. Vsled v vodo vržene dinamitove patrone, je plavalo takoj mnogo rib na površji, a bile so le omamljene po eksploziji. Ko se je voda včistila, so pa na dnu veliko mrtvih rib našli, ktere pa niso bile za rabo, ker so imele pege in so neprijetno dišale. Vlovili so lo 40 funtov rabljivih rib, a končanih jo bilo več nego 4 cente. Tedaj se ribarenje z dinamitom nikako ne priporoča, ker bi se tako ribo le uničevale.
Za Tomšičev spominek:
Prenesek .   .1139 gld. 70 kr. Gosp. Matjaž K e I mnina, kaplan v Žolc-
b»l>u     ■ ....... 1 — „
V pišečki župi nabral gosp. Ivan Tan-šek 14 gld. Darovali so:
Gosp. Osvvald Janez, trgovec v Pišecah       3   „   — „
„     Drobnič Jožet,  kaplan „     „ 2   „   — „
.,     Iinmor Ferdo, župnik ,, 1   m   — u
,.     Kokot Anton, učitelj    „     „ 1        — „
„     Verstovšek Anton, župan v Pišecah .........—        50 ,,
Žagmajstor  Martin, odbornik v
Pišecah.........—        50 „
,,     Podvinski France, župan v Globokem ......... 1        — „
,,     Urek Jano/, odbornik vGlobokem       1    ,, — Zevnik Martin, odbornik v Globokem ......... 1   „   — „
„     Razlag Juri, krčmar v Globokem       1        — „
,,     Veršec Juri, posestnik  v Ded-
iivesi ......... 1   „   — „
„     Dušic Jožef, odbornik v Pišecah     —        50 ,,
„     Kovačić Anton, odbornik v Globokem .........—   „   50 „
V Ljubl|,'.ni nabral gosp. Josip Oblak
29 gld., darovali so: Gosp. France Skulj,   žitni trgovec v
Ljubljani   ........      5   „   — „
,,     Josip Oblak, notarski solicitator
v Ljubljani....... 4   „   — „
,,     Anton Klein, faktor tiskarnice
v Ljubljani....... 2   „   — „
„ J, R. Šare, krznar v Ljubljani 2 „ — „ Gospa Marija  Črne,   za „Jernejovo"
hišo v Ljubljani...... 1   n   — n
Gosp. France Medic, učiteljski pripravnik v Ljubljani...... 1   n   — n
v severnej Ameriki, enkrat neenake krila, drugikrat gola krila, tretjikrat najimenitniši plemena, i. t. d.
Oblika katekizma teh velikih pogreškov ne more zakriti, zlasti ker so vprašanja stereotipna in dolgočasna, časih tudi smešna, na pr. : V koliko vrst ločimo 3vrstne prirodnine.
Edino, kar bi se dalo na delcu hvaliti, je .lep papir in ličen tisek" in pa, da velja samo 20 kr. Priporočamo je — no mladini, kteri ju napisana, temveč odraslim ljudem namesto .postbiichla", sosebno pa go-spodom učiteljem v svarilni izglod, kako se tako stvari ne smejo pieati. F. B — ov.
Slovenci pod Karlom Velikim in nasledniki iz njegove rodovine.
(Dalje.)
Notranje raz more. Ko je po Tasilovem padu 1. 788 tudi Korotauija, kjer je tedaj še domač knez, menda Še Vladuh (Vladun), vladal, noposredoma pod Karla Velikega prišla, je on odpravil domačo kne^ovsko Čast in jo v Korotaniji in pozneje tudi v deželah, v avarskih vojskah pribojevanih, isto upravo uvel, ktero so druge njegove   dežele imeh
Pa takrat Še ni hotel in tudi ni bilo troba veliko spreminjati. Kakor Slovani sploh tako so namreč tudi Slovenci imeli svoje velike županije, čez ktero so bili postavljeni poglavarji, ali župani ali drugačo imenovani. To velike občino so se vjomnlo z nomškimi okraji (Gaue), ktero so okrajni grofi (Gaugrafou) upravljali ; več takih občin je pa menda zopet kot posebna pokrajina svojega glavarja (kneza, vojvoda) imela. Te kneze vojvode in župane, ooglavarjo posameznih županij in vočih pokrajin, *) jo Kari pustil Slovencem, da so si jih še vselej sami izmed svojih ljudi volili, in oni so svojo okraje blizo tako upravljali, kakor na Nemškem okrajni grofi. Njih vladanje in počinjanje so nadzorovali kraljevi namestniki, praefokti. comites confinii etc. imenovani. Vse na južno-vzhodni strani na novo pridobljeno dožele so bile pod dvo namestništvi razdoljeno, namreč furlansko in bnvarsko. Najbrž ji je Drava mejila, tako da je vse, kar jo bilo nad Dravo, spadalo pod bavarskoga  namestnika,  in kar je bilo pod Dravo, pod fur-
*) Quem (Theodcrieum opiseopum) — dederunt in manus p r i n c i p u m — presbvteros inittena in Srlaviuiam in partes videlicut <[uarantanas atipiau inferioris Pa-notiiae illis ducibus at<piae c o m i t i b u b. Anun. d. cou. Car.
lanskega. Izmed domačih oblastnikov nam je znan neki Ing o, ki jo bil priden podpornik krščanstva. Razun njega omenjajo so šo v teh krajinah Pribislav Cemikas (Zemiteh ?) Stojmir in Etgar, kot zadnji domači poglavarji posameznih pokrajin in okrajev. Na njihovo mesto so prišli potem bavarski okrajni grofi, kar se je brž ko no šo le po Ljudevitovi vstaji zgodilo ko niso več upali domačim slovenskim poglavarjem, kterih jo bilo nekoliko z Ljudevitom potegnilo.
Okrajni grof (comes) je bil v svojem okrogu kraljev namestnik, imel je skrbeti za pravico in red, varovati slabo proti mogočnim, zatirati hudodelnike, dohodke nabirati in jih v državno denarnico odrajtovati in vojaško trumo svojoga okraja voditi. Bil je tudi branitelj crkve v kraljevem imenu in nadzornik kraljevih fiskalnih posestev, ktera so bila v njegovem okraji, in bil je slednjič nadzornik gozdništva in lovstva. Smel je za noktera opravila začasne namestnike imenovati in začasne poslance pošiljati; imel je pa tudi stanovitne od kralja imenovane pomočnike in oborožane plačam- služabnike. Mejni grofi so bili postavljeni čez dežele na meji ležečo; njim so bili podložni okrajni grofi tiste dežele ; njih posebna dolžnost je bila deželo brauiti sovražnikov. (Dalje prih.)
— kr
Gosp.  Joeip Bučar, trgovski pomočnik
v Ljubljani....... 2 gld.
L. Funtek, fotograt v Ljubljani       2   „ —
Lan Nep. Boltavzar,  brivec t
Ljubljani....... 1    n —
„     J. Schmidt, kavarnar v Ljubljani       1    „ —
"     J..sip Ribič,  instrumentalni trgovec in gostilničar v Ljubljani       1 „
„     Josip RoRali, mizar .     — „
„     France Vrhovšek,  trgovski pomočnik v Ljubljani      ....      — „ Franjo   Praprotnik, ravnatelj mestne glavne Sole v Ljubljani l
50 „ 50 „
Gosp. Martin Petrič, trgovec v Ljubljani ..........— gld. 50 kr.
5 neimenovanih gospodov..... 4   ,,   50 .,
Skup .   . 118:1 gld. 70 kr.
Listnica v rodui»t> a I
Ć. gg. dopisnikom : Protimo, da se vsa pošiljanja ki so tičejo uređovania BSlov. Naroda" odtlej pošiljajo :di pod adrese J Jorčic-a ali „Vređnfltva Slov. Mar." v koroški  ulici št. 2'2l>.
Hiša na prodaj.
Hiša v Spodnji Šiški št. 62 nanproti cerkve, za vsako kupčijo ali ol.rtnijo pripravna, so bode o sv. Miheli v najem dala ali pa proti sposobnemu plačila prodala.
Raj več o tej prodaji so zve pri hišnemu gospodarju v Spodnji Šiški
(1) Francu Štrukelj nu.
■
Vse predmete, ki se naznanjajo po ra:.nih časnikih, nuj spadajo v eno ali drugo struko, poskrbi rS. Glattan-a Bazar- za 10 % ceneje, kakor jih dotične firme naznanjajo. — Popolni cenik o več nego 1S.OOO predmetih zastonj in franko.
Po naslednjih čudovito nizkih cenah
prodaja in razpošilja v kronovine
N. Glattau-a prvi parižki bazar
zt» Avstrijo na Dunaji,
Stadt, vcrlangerte Karntnerstrasse, Nr. 51, v Todesco-vi palači.
darila za gospode, gospe in otroke:
Blngo Iz dunajskega usnja,
znano kot najbolji fabrikat na svetu. Hocne torbice zn žcn*ke z jeklenim obročem,  ena prav velika   gld. 1.20,  1.50; iz. najfinejega tagren-usnja s pozlačeno kiju-
čavnico in okvirom, ena po gld- 1.80, 2.50;   Najbolji glavniki i/, trdega kavčuka, velike gld. 8. 3.40-,  prav velike gld. 8.80, i eesaloi glavnik kraje. 15, 20, 25, 30, 85;;
4 ; h predtorbico za 1 gld. već. 1 gost glavnik kr. 20, 25, 30 j 1 glavnik z
Praktični portcinoonaiH. za gospe, gospode ročajem kr. 25, 80, 35; 1 vtekljivi glavnik
in otioke, e pozlačenimi  zapornicami  ali Kr, an, 40, 50; 1 žepni glavnik kr. 10, 16,
gumi-trakom po kroje. 35, 50, 86; fini glđ* -JO; t obvodni glavnik za otroke kr. 10,20,
1, 1.80, 1.70 ; prav fini gld. 1, 2.50, 3, 3.50. 05, 30; 1 žepni glavnik s zrcalom in kr-Praktieni  toki za uniodke po krajo. 40,1 tačo kr. 25, 30, 40, 50.
60, 80; fini,gld. 1,1.20, 1.50; najfineji gld. Najhohše, po novem načinu napravljeni
2, 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50. krtače, kakoršne se le tu dobe. 1 krtača Pisma- in denarno««' s praktičnimi predeli zft ^RyQ kr   3Q   40> r>0.  fine kr c^
po kraje. 00, 80, gld.  l.j fine  gld. 1.30,      .   J; najnneje gi. 1.50; 1 krtača za obleko
1.50, 1.80 ; najfineje gld. 2, 2.40, 2.80, 3.20, 4. gp RA   60j 80? gl   ^ , 20.   najfinpjc gld.
Znanim knjižice (notiz) kraje. 10, 15, 20, j >ao   j      2.   j prnv fina jfrtaCa za zobe
25, 30;   najfineje v usnji vezane kraje. 40, kr   U 20, 25,30, 35,40; 1 krtača za nohte
50, 60, 80 gld. 1. kr. 25, 30, 35, 40, 50,  60, 80.
Polne torbe ji najmoćnijega usnja   sza-ToH|,.tno mjl0 8am0 posebno fino. 12 kosov
W^&r.poWtB1  ^vreal,^ktično; jj* gld £10j^ff^
750aVlr;rav"11Jpe" dvanajstorka mila v podobi raznovrstnega
Potne ftSS. s kupPicog in usnjem prevle-j «dj. kr 96  Sicer vae druge baze.
cene DO Kld 1 20, 1.50, 1.80, 2.10, 2.40.    I pisna garnitura, obsezajoca 100 najfine-
. jih listov papirja  s povoljnimi črkami in
KruHIli albumi imeni,  100 najfinejih zavitkov  in 100 pe-
...                  .  ,   ...  „tnn„nvn*nn»ti • čatnih znamk.  Vse to vkup za gld. 1 ; še
~nrs: im -
»t."Ifk,'^%d;S°g.d.'8i:2Š: 100o',»Wtnih *nmnk. poslano t;«k.ml,
1.50; najfineje okinčan s podobami itd gl.J na nov patentiran način gumiramh, h po-1.80, 3, '2.50, 3, 3.50, 4; album za 100 po-| voljno firmo, grbom itd., velja le gl. 1.60; dob gl. 3, 8.50, 4, 6 do gl. 12 ; za 200 po-:    500, gld. 1.25.
dob gl. 4, 4.50, r», r,.50, 6, 7 do gl. lS.lJNajpotr>oi>iie.jšl na potova-
slednji v najuoveji krasotni obliki. nji je dober Lefaucheux-revolver, s kte-
30, 40, 50, 60; s prav lepo slikarijo kr. 40, 1.50, 1.90; Alpaka-dežnik gold. 2.80, 8.50; Žepni trmoinetli v etui po samo 90 kr. 60.80, gld. 1,1.20,1.40; najkraaneje oprav-    Dežnik  iz ponarejene svilo (Znnella)  gld. fc,  •        .. ... , ,. . .
Ijena gl. 1.80, 2, 2.50, 2.80, 3.20, 4.80, 5; 3.20, 3.60, 4; iz težko bonske uvile no gld. Na]novep nesesurn v podobi zlatih pije, Houquet  cvetlic b znotraj   skrito  pahljo,    5, 6.60, 6, 6.50, 7, 7.50. v kterih je tul poln šivank, dvojni konci in
ktera po volji izgine, po kr. 80, gld. I, 1.50; Soli.čniki. Pomladni solnčnik iz lionake P8PJ?tnik il kinežkega srebra, veljajo le najfineje po gl. 2.50, 3, 3.50.
kr. 30.
Albumi z muziku, igrnjo, ko se odpro, dva1 lepa napeva, jako pripravni za darila in kinč salona. V obliki pol osmerke, najelegantnije vezani gld. 8.50 ; še fineji gl. 11,1 najfineji gld. 14, 16. V obliki '/, osmerke ravno tako upravljeni gld. II, 12, 14, 16,' 18; krasotvori v obliki četvorke gld. 14, 16, 18, 20, 24
rim se v 6 sekundah zanesljivo 6krat vstreli, brez da bi se petelin napel; razen te hitrosti to orožje tudi daleč nese, na 7 milimetrov gld. 13.50. 100 patron gld. 3.50; na B milimetrov gld. 17, patrone gld. 4; na 12 milimetrov gld. 19, patrone gl. 4.50. Pt-htiii revolverji 5" dolgi po gld. 8.50, patrone gld. 3.50
svile gld. 1.90, 2.20; s svilno podlogo gld.
2.80, 3; iz navadnega blnga kr. 60, 80; ve- Drtleknuledi (Perspective) z najboljčim steklom, ki daleč dobro kažejo po kr. 60, 80, gld. 1.
AngleŽke Ikarjo najbolje baze: škarje za i/.rezljavanje kr. 18. 20, 25, 30 ; 1 škarje za vrezavanje kr. 25, 30, H5, 40, najveće kr. 50, GO, 70 ; krojaške škarje kr. 45, 65, 80, gld. 1, 1.20; 1 škarje za luč za Bvetil-nice s smrdljivcem kr. 86; 1 "verižica za škarje kr. 20.
Žepno BVetilniOfl s tako priljubljenimi slo-pilnimi šipami po kr. 60, 70, 80 ; s 4 krat-nitn slepilom gld. 1, 1.20; v podobi knjige za vku|> zložiti gld. 2.60; svetilnica za bez-rokavčni iep kr. 80.
Okviri KR fotografije po kr. 4, 0, 10, 15; tini kr. 20, 30, 40; najfineji kr. 60, 80; v kabinetni obliki kr. 50,60, 80, gld. I, 1.20.
Izvrstno angleške britve (za vsako Be daje poroštvo na dva leta) 1 GladRtone Kazor kr. 80; l Prince of VValos Ka-zor gld. 1.20; 1 prav fina General Na-pier Razor gld. 1.60; 1 najfineja Admiral Razor gld. 2 ; 1 M od el itaz or, najboljša britev na svetu gld. 3, 8.50. Vbo britvo v nožnicah. Nožnice z dvema britvama najboljše baze gld. 1.80; Milo za brit i kr. 15,20; 1 jermen na vijak kr. 45, brez vijaka kr. 25; pasta za jermen mazati kr. 25.
1 velika žlica za juho gld. 5.40, 6.40,1
7; SI (»njaki za nože v novi jako ele* Vsacemu   gospodu neobhodno
gantni obliki gld. 3.25; 1 par miz ni h! «ftfi.«Kiift svečnikov gld. 4, 4.90, 5.85, 0.30, 7.25. poireonu.
Kioa-Alpaka-žiice, »bog lepote in vztraj-IZabojček 7» briti in toaleto, fin, B ključ-
iinsti imenitne.   12 navadnih žlic gld. 2.86,1    nico_ „ voHkim zrcalom in naslednjimi no-
lik solnčnik iz tkanine kr. 80, gld. 1, 1.20; iz težke svile gld. 2, 2.40, 2.80 ; s svilno podlogo gld. 3.20, 3.80, 4, 4.50; senčniki gld. 1.80, 2.50, 8.
Tovarniška zaloga najboljših preramnie, za ktero so daje poroštvo. Dvoje iz angleških koncev kr. 45, 60, 80; svilnatih kr. 85, 06, gld. 1.10, 1.60.
Imenitni ponsniki in noži iz besseiner-jekla, znani kot najboljši na svetu, po kr. 20, 30, 40, 60, 80, gld. 1, 1.20, 1.50.
lin BDI t De Žlice iz bessemer-jekln, dobro počinjene, kakor srebrno nikdar barve ne spremene. Dvnnnjstorka jedilnih žlic kr. 85, tinejih gold. 1.20; dvanajstorka žličic zai kavo kr. 45.
Kine&ko srebro s srebrnimi ploščami.
boljši kot navadno kinežko srebro, ker se predmeti iz kinežkega srebra prevlečejo z močno srebrno ploščo, se prodajajo le v podpisanem bazarji. Poroštvo za kinežko srebro s srebrnimi ploščami se daje na 10 let. 12 žlic le gl. 16.50, ZlUice za kavo gld. 9.20; dvanajstorka nožev in vilic gld. 26.50, 28; /lica za boclvjc gl. 3.90, 4.6U ; 12 IlOŽeV za dCHscrl gld. 9.80, 12; 1 Holnica najelegnntneja oblika gld. 2.40, 2.85,3; Atupnica (za poper) gld. 1.45, 1.90;
raaalpaveč za Hladkoc gld. 1.90, 2.10; l velika žlica za mleko gld. 2.75, 3.40;
U     tki* na „'.„„,' • ,        ....    Itesna   beseda  kadilcem! Neredko se pri-
g-,  l lane mape. vsaka a zaporom, jako praktično .     rin ,    ... ZR fi!f.apal/0.
gld. 1, 1.20, 1.50, 2; s popolnim pisilnim orodjem gld. 2, 2.20, 2.50, 3, a.50, 4, 4.50. Nes^serji najokusneje izdelani z vsemi šivalnimi potrebščinami po kraje. 45, 60, 80, gld. 1; veliki gld. 1.50, 1 80, 2 itd.; prav veliki, najfineji gld. 2.50, 3, 3.50, 4, 4.50, 6; krasotvori za darila gld. 6, 7, 8, 10, 12, 14.
Pahlje za plese in še tanje
peti, ka po slabem papirji za cigarete o stane v UBtih slab okun, škodljiv zdravju. Temu seje prišlo v okom, ker se zamere kaditi turški tabak brez papirja prav prijetno. 1 steklena cev, v ktero se nabaše tabak, ktera nadomesti papir in prihrani vso mujo velja le kr. 25.
Kolosalna razprodaja
od več na kant prišlih fabrik za marelo in solnčnike.
2.75, 3.50, 4.50, 5.20; 12 žličic za kava gl 1.30, 1.60, 2.35; 1 velika žlica za juho kr. 9C, gld. 1.20; za mleko kr. 45, 60. Prave pipice za suiodke iz morsko pnnf lepo zrezljane po kr. 50, HO, gld. 1 ; krasotvori DO gl. 1.60, 1.80, 2, 2,50; po ravno taki coni so tudi gladko pipice z ustnikom iz jantar.i v zalogi. N:« iti ne j i štajarski in nngležki noži in vilice, dvanajstorka z lesenim ročajem gld 2, 2.40, 3 ; z bivolo-koščonim ročajem gld. 4.50, 5, 5.50, G ; nnjlineji gld. 7, 8, 9 ; dvanajstorka za dessert gld. 2, 2.50, 8, 8.50, 4, 5.
Alpak a-svefuiki, zbuhnjeni, priznani kot najboljši: visokost 4" 5" 6" 7" 8" 9" 10u po kr. 40,50,60,70,80, 90, gl. 1.
nico, z velikim zrcalom in naslednjimi potrebnimi rečmi: 1 fina anglcžka britev, 1 milo za briti, 1 škatlja iz kovine, 1 kamen za brusiti in poostriti, 1 glavnik, 1 krta-čica za zobe, 1 fina pasta za zobe, 1 kos voščene potnado, 1 kos mila za roke, 1 akle-nica fine pnmadc, 1 llacon francoskega olja za lase. Vse to vkup le gld. 2.80.
Jeklena peresa: Škatljica s 144 nnjboljšib peres kr. 30; Kuhn-ova peresa 1 karton kr. 00, 80, gld. 1 j angležka kr. 80, gld. 1, 1.20; dvanajstorka peresnih ročajev kr. 5, 10, 15, *20, 80, 40,
Kcritoires, elegantno polirani kovčeki, b predali, v njih: peresni ročaj, svinčnik, gumi za izbrisati, 12 jeklenih pereH, 2 kosa finega pečatnega voska le 35 kr.
v nsječi zberki. Ena priproata, lepa, kraje. Dežniki (marele). Velika lepa marela gld
Čestiti prebivalci po deželi, ki bi iz Dunaja kar koli radi imeli,  lahko vse brez izjemka dobe iz N. Glattau-a pariškega bazara. Tudi najmanjše naročilo be strogo, solidno in vestno izvrši.
(12)
za Avstrijo na
N. Glattau-a prvi pariški bazar
Stadt,  verliingerte Karntnerstrasse Nr. 51, Eck der "VVallfiseligasse v Todeco-vl palači
NEJ. !F*ro<iaialo©iii posolioa r*at»at.
iti iS
Si Is
p
M
'i i
'A
(P
Izdatelj in odgovorni vrednik Mortin Jelovček
Lastnik: Dr. Jot* \<>*.i'-V In drn*l.
Tiskar Kduard Janscblts.
MD