poili prejeman:
za
*elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — „ ietrt , , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , Mrt, , mesec , 1 „ 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niskih ulicah St. 2, L, 17.
Štev. 248.
V^abilo na naročbo.
S I. novembrom se pričenja nova na-ročba, na. katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
»slovenec"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10
četrt leta . 5 kron.
Jeden meseci K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
. Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo »Slovenca".
Volilno gibanje. Narodno-napredne kandidature.
Sobotni »Narod« piše, da nameravajo njegovi somišljeniki proti Viljemu Pfei-ferju kand. Iv. G 1 o b o č n i k a , velepo sestnika na Dobravi pri Kostanjevici, preti Ivanu. Veno.jzu Josipa Lenarta z Vrhnike ,n proti dr. Ig. ž i t n i k u Ivana li o ž i č a iz Podrage.
Imena liberalnih kandidatov že sama kažejo, da liberalci ne mislijo na kako zmago v kmetskih skupinah. - Jedino, kar bi moglo liberalnim kandidatom do zmage pripomoči, bila bi vnemarnost naših volilcev Zato pa treba od naše strani neumornega
Volilni kraji za prihodnje državno zborske volitve na Kranjcem.
rftn Po "akor V8aka °bč.na, ki ima nad 500 prebivalcev, za-se volilni okraj. One kmetiske občine, ki nimajo nad 500 prebi-valcev, bodo volile z bližnjimi kmečkimi občinami « i8tega sodnega okraja in je deželno predsedstvo že določilo dotične volilne okraje.
V	kamniškem sodnem okraju bodo volilni kraji: Mekinje za Bistrico, Stranje, Tunjice in Županje Njive, Trzin za Depalovas, Dragomelj, Loko pri Mengšu m Kašico, Spi tal ič za Motnik, Zgornji Tuhinj za Ilruševko in Šmartno, P o d h r u š k a za Palovce in Loke, H o -mec za Homec, Jarše, Radomlje, Volčji potok, Smarco, L a h o v i č e za Zalog, Kapljo-vae, Lahoviče, Nasoviče in Klanec, Moste za Kriv, Moste, Suhadolc, Mlako, Podgorje.
V	radovljiškem sodnem okr bo za Predtrg volilni kraj Lesce
V	idrijskem sodnem okraju bode za Cekovnik volilni kraj Vojsko in za Godovič Dole.
V	brdskem sodnem okraju bodo Blagovica volilni kraj za Cešnjice Dob za Rove, Prevoje za Lukovico', Spodnje Koseze in Rafolče.
V	kranjskem sodnem okraju bode V o g 1 j e volilni kraj za Hrastje,
V	litijskem sodnem okraju bode K a n d r š e volilni kraj za Kolovrat.
V	zatiškem sodnem okraju bodo volilni kraji: D o b za Radohovo vas, Cresnjice, Bukovico in Velike Peče Krka' za Muljavo, Veliki Gaber za 'stehanjo vas, Podboršt, Zagorico, Papreče, Žalina za Luče, Dedni dol, Križno vas, in sicer Žalina za te kraje volilni kraj le za volitev v
k m e t s k i s k u p i n i. V p e t i skupini volijo Višnja Gora, Križna vas in Dedni dol skupaj v Višnji Gori, občina Luče pa v Ža-lini. Polica bode volilni kraj za Leskovec, S t Vid za Iludo, Gorenjo vas, Drago.
V	črnomaljskem sodnem okr bodo volilni kraji Stari trg za Ravence, Dolenjo Podgoro, Dol, Čeplje, Adlešiči za Griblje, Kot za Vinji Vrh, L o k a za Butoraj, T e I č j i V r h za Planino.
V	ilirsko-bistriškem sodnem okraju je volilni kraj Prem za občine Ceplje, Prem, Kilovče, Janževo Brdo, Rate ževo Brdo in Smerje.
V	vipavskem sodnem okraju bc Vipava volilni kraj za občine Slap, Goče, Erzelj, Lože, Sturje za Ustje, o t. Vid za Podrago.
V	senožeškem sodnem okraju bodo Senožeče volilni kraj za občine
Luže, Dolenjavas in Sinadole, Britofza Pamlje, Gorenje Vreme in Britof.
V	ribniškem sodnem okraju bode Susje volilni kraj za Velike Poljane Loški Potok pa za Goro.	" , , V kočevskem sodnem okraju bode Lienfeld volilni kraj za Črni po-tok, Gotenico za Koče, Borovec za Briga, Borovec, Kočevska Reka, Nemška
Loka za Knežja Lipa, Unterlag, Nemška Loka.
V	ljubljanskem sodnem okraju
bo Slivnica volilni kraj za Račno. Liberalne volilne spletke.
Ha de če pri Zidanem mostu. Naš župan Viljem Brunšmid, je volilske imenike po svoje sestavil - in jih tajno »razpoložil«. Živa duša ni vedela, da so •razpoloženi!. - Preskrbelo se je, da se tej manipulaciji konec naredi!
Iz tegaslučaja vidijonaši somišljeniki, kako oprezni morajo biti tam, kjer je liberalno županstvo. Dan za dnevom treba je gledat iti v občinsko pisarno. Sicer se ni moč izogniti liberalnim sleparjem ! Torej s o -mišljeniki, pozor! Vsak slučaj kake nepravilnosti naj se nam nemudoma naznani.
Shod v Toplicah.
Toplice, 28. okt. Ob mnogobrojni udeležb, volilcev obeh skupin vršil se je danes pod milim nebom ljudski shod dolenjskega katol. polit, društva. Enoglasno sta se postavila kot kandidata : za V sku-pino dr. Šusteršič, za kmetsko skupino r t e i f e r.
Na novi gomili.
(Spominčica f bogosloven Jak. Voljču.)
»Oj, plaval čoln je v ocean, oh zon čil in čvrst, _ v večer gre strt iskat miru v pristan . . ..
Sam si želel, naj zapojemo ob tvoji smrt. tako pesem. Podobni glasi so nam ne-jasno zveneli v duši skorej ves t'čas tvoje
sec nehote ^ * * °biskal	- "
mc( nehote mu )e zastaIo y h J
lažtlo ... a ti sam si nas tolažjl .
| umri:0' ^^ nC! SC 10 * — »ru bo»
Tako blizu je segel in zamejil žalostni "P tvoje rahlo življenje.
In vendar bilo je še to predaleč. Nemudoma si hitel smrti v naročaj, kakor bi si premislil drugače:
»Bliža se, bliža vseh mrtvih dan z naj tišji m mirom in pokojem. Vseh mrtvih
I3"/ Nakb,0Žiih njiv«h ... na grobu moje matere bodo gorele Iučce in z nemirnim »Plamenom kipele kvišku . . kvišku In moja ljubezen?! Ah, ona plameni gorkeje 10 ZvesteJ0 ln m°J» ljubezen naj bo tako
daleč od njenega groba ... od nje? Mati' Saj je bolje, da se preselim k tebi do vseh mrtvih. Saj je slaje, da skupno gledava tvoj in moj grob . . . štejeva lučee . . . poslušava molitve. Glej, tvoje truplo počiva »v ljubljenem domačem kraju«, moje pa tam za belo Ljubljano. Velika razdalja, jeli, mati?
»Nič ne de!« Saj biva moja duša pri tvoji duši . . .«	1
Gotovo si, dragi tovariš, še mnogo več nasanjal o materi ... o večnem novembru.
Pred letom dni je bil tudi november. Voljč mi je pokazal eno svojih pesmi: »Najlepši dan«. Za veselim naslovom so se oglasili molakordi :
„Vi je ne vidite, ne vidite, a jaz čutim v sebi smrtu.
»Kako moreš imeti take besede na rdečih, zdravih ustnih?« sem ga nekoliko začudeno prašal.
»Misliš, daje misel na smrt tako težka?«
»Misel na smrt ni baš tako težka, a m.sel1 na lastno rano smrt je menda težja«.
On je molčal, jaz tudi. A pri tem nisva mislila vsak svoje . .
Čez en mesec mi je prebral vrsto novih pesmi in pristavil:
Občni zbor in shod jarenin-skega političnega društva.
(Izv. poročilo.) V nedeljo dne 21. t. m. je imelo »kat. slov. polit, in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini« svoj letni občni zbor. Otvoril ga je društveni predsednik, kapelan Gomilšek. V svojem pozdravnem nagovoru se je spominjal 701etnice rojstva našega svitlega cesarja, povdarjal je posebno pomenljivost te kočega leta, v katerem slavimo Slovenci dva za naš narodni razvoj prezaslužna moža,
škofa Slomšeka in pesnika Prešerna, v katerem so je nedavno obhajal preimenitni II. slov. katol. shod, najveličastnejši zbor v tem letu, ki je razglasil katoliška načela za edino zmožna osrečiti narod slovenski časno in večno, po katerih naj bi so zato ravnali vsi Slovenci.
Na to je sledilo poročilo odborovo o delovanju društva v drugem društvenem letu 1899/1900. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da je imelo društvo v tem letu 167 udov, 24 več nego v prvem društvenem letu. Priredilo je v tem letu 8 političnih shodov in sicer po dva v Jarenini, v Št Ilju v Slov. Goricah, pri Sv. Jakobu in pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Društvo je s svojimi shodi lansko jesen pripomoglo k ustanovitvi kmetijskih zadrug v Jarenini in pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah letos pa se je na štirih shodih njegovih soglasno odobril izstop slov. poslancev iz dež. zbora štajerskega. Društvo se je po posebni deputaciji udeležilo Slomšekove slavn sti na Ponikvi i„ II. slov. katol. shoda v Ljubljani, je s svojim posredovanjem pri ministerstvu zabranilo izzivajoči nastop Sudmarkovcev v Jarenini in je v posebni ulogi na drž. zbor protestovalo proti predrznemu nastopanju nemško-nacijonalnih dež. odbornikov štajerskih v zadevi imenovanja druzega deželnega šolskega nadzornika ter je med prvimi v posebni izjavi odobrilo izstop dež. poslancev Ustanovilo je ob meji 1 novo ljudsko knjižnico, prej ustanovljene pa je razširilo. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je društvo imelo v drugem društvenem letu 130 kron 50 h dohodkov in 68 kron 70 h stroškov.
Vsakdo mora priznati, da je bilo delovanje našega društva v pretočenem društvenem letu vsestransko in uspešno. Naj bi bilo tako tudi v bodoče!
Poročila so bila soglasno odobrena. Za tem se je z vsklikom izvolil novi odbor ki se je sestavil tako le: Fr. Sal. Gomilšek predsednik, Fr. Thaler, podpredsednik Al Drozg, tajnik, A. Herič, blagajnik, Ign. Zu-panič, Fr. Kurnik, Jož. Polančič, Iv. Kapler Jernej Frangež, Fr. Cimperc, odborniki, Leopold Zupanič, Iv. Sekol, Ant. Hauc, Franc Plateis, namestniki.
»Vsake posebej ne bom krstil, marveč s skupnim imenom: Bolnik«.
»Dobro!« sem mu pritrdil, primernejšega naslova nimaš!
»Da sem odložil tega »Bolnika«, zdi se mi, da sem odložil najtežjo stvar « »In sedaj si naložil nase drugega « Rad bi bil zamolčal te besede, a njegov zadnji čas nekoli upali obraz in tisti suhi . . . kratki kašelj sta mi jih nehote izsilila iz ust. Bolezen je vidno rastla. Kakor »drugi Noe« je poslal mladi pesnik goloba in vrana v cvetoči svet, da mu prineseta zeleno vejico — zdravje. Čakal je, čakal. Nič ! V težki slutnji je vzkliknil:
»Ah, vem, pač vrne se - brez cveta — In Ie, da spoje smrt mi — vran —«. Odslej so ostajale njegove misli in pesmi bolj doma, pri njem. Le enkrat so so še dvignile in splavale na materin grob:
Oj, in skup ne bova počivala,
kot sva mislila nekdaj,
ko sva rekla : rože tvoje
bodo se do mojih sklanjale
in v jutranji rosi združene ljubezen
najino oznanjale — —
Berite še enkrat te vrstice, berite jih z vsem srcem! Ne pozabite, da jih je pcsvetil
umirajoč sin materi v znamenje gorke ljubezni; ne pozabite, da j h je napisal dvaindvajsetleten mladenič v silnem hrepenenju po »ljubljenem domačem kraju. . .", po dragih znancih z Vrhnike . . . »ne pozabite, da jih je zapel pravi pesnik! Ali eno pozabite, kar Vas je prosil sam - .Odpustite, če sem vas kdaj žalil!«
Komur se pri vsem tem ne gane srce niti za mrvico, naj od veselja poskoči, zakaj lastna smrt ga ne bo mogla kdovekaj pre-tresti!	J *
Jakob Voljč je bil modem pesnik a nikakor no dekadent . . . Njegov slog'jo nekaj posebnega kakor tek reko, ki ima tukaj mehkopeščeno, tamkaj ostroskalovito strugo : zdaj je težek, tih in počasen, zdaj lahek glasen in silovit . . . Dikcija včasih priprosta kakor v narodni pesmi, včasih vzvišena kakor v psalmih.
Da! v psalmih. Sveto pismo in bogoslovje sta mu bila zadnji dve leti vir globokih misli, zakladnica biserov, katerih ni treba no piliti, ne brusiti več: Gorka duša mora seči po njih z dobro voljo — in naj-zaljši biserni kristal je v vaših rokah.
Jakob Voljč se je oklenil tega cilja z
Po občnem zboru se je vršil politični shod. Prvi je govoril učni prelekt Ant. Korošec iz Maribora poljudno in prepričevalno o našem narodno gospodarskem vprašanju, drugi govornik, društveni predsednik, pa je pojasnjeval imenitnost volitev sploh, posebno še bližajočih se državnozborskih volitev. Naša kandidata, prof. Robič, naš dosedanji mnogozaslužni zastopnik, in kmet Mlakar zaslužita popolno naše zaupanje Zato treba skrbeti vsepovsod, da ugodno izpadejo prvotne volitve, potem nam je pri glavni volitvi zagotovljena slavna zmaga naših kandidatov.
Zborovalci so besede obeh govornikov viharno odobravali in končno soglasno sprejeli sledeče jako znamenite resolucije :
1.	Geslo »Proč od Gradca !« ostani stalno v našem programu. Kar imajo že Nemci na Češkem, deloma tudi Lahi na južnem Tirolskem, moramo dobiti tudi južnoštajerski Slovenci, namreč: slovenske oddelke pri vseh deželnih uradih in deželnih napravah in naposled še narodne kurije, da bodemo o slov. zadevah sami odločevali.
2.	Na novo izvoljeni slov. državni poslanci naj zopet osnujejo s Hrvati in Rusini skupen klub na krščansko-narodni podlagi.
3 Shod opozarja vse južnoštajerske Slovence, naj vsepovsod odločno tirjajo, da bodi pri odboru za 1. 1901 nameravane deželne razstave v Gradcu tretjina odbornikov slovenska, istotako pri razsodišču, razglasila razstavinega odbora pa nemško - slovenska zajedno z vsemi napisi na razstavi. Če se ti pogoji ne izpolne, naj se nikdo od Slovencev ne udeleži razstave, nego naj celi Južni Štajer na višjem mestu odločno pro-testuje proti nameravani enostranski nem-ško-nacijonalni deželni razstavi.
4.	Vsa gospodarska in politična društva slovenska na pošljejo na vlado prošnjo, da naj novemu drž. zboru pred vsemi drugimi predlogi predloži zadružni zakon, ki bo tudi narodnim manjšinam v posameznih deželah dopuščal in pospeševal samostalno gospodarsko organizacijo.
5.	Istotako naj se vsa gospodarska in politična društva po Slovenskem pravočasno pripravijo na odločen odpor proti morebitni obnovitvi vinske klavzule 1. 1903.
6.	Novoizvoljeni poslanci naj vse moči posvete našemu gospodarskemu vprašanju, da se prej ko slej izboljšajo žalostne gospodarske razmere slov. kmečkega ljudstva.
7.	Shod prosi vse prave slov. južnoštajerske rodoljube, naj skrbe z delovanjem in uplivom svojim, da se ohrani edinost med štajerskimi Slovenci in da ostane Slomšekov program tudi nadalje program vseh južnoštajerskih Slovencev.
Ko se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik shod z živioklici na papeža in cesarja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. oktobra.
Baron Dipauli odklanja kandidaturo. Sobotna številka »N. Tir. Stimmen« objavlja na uvodnem mestu daljšo izjavo
barona Dipaulija, ki se peča z zadnjim kompromisom mej Zallingerjem in profesorjem Schopferjem. Baron Dipauli izjavlja najprej, da so je sklenil objavljeni kompromis v njegovi odsotnosti, brez njegove vednosti, za njegovim hrbtom, in da se ne ujema z njegovimi nazori in nameni. Ta pogodba pa tudi pravi, da ji je pritrdil briksenški nadškof Tej avtoriteti se baron Dipauli kakor vedno tudi sedaj klanja in izjavlja, da ne kandiduje v peti skupini in da se ne bo udeleževal nadaljnih volivskih shodov. Potem se pa peča Dipauli z onim delom po godbe, ki govori o razdelitvi mandatov v četrti in tretji skupini, bchopferjevci so namreč določili, da morajo volivci jednega in istega okraja voliti v peti skupini Scho-pferjevce, v četrti in tretji pa proti-Scho-pferjevce. To kričeče notranje nasprotje pri vede Dipaulija do nadaljne izjave, da ne kandiduje tudi v četrti in tretji skupini okraja aniška dolina in da tudi ne vsprejme even-tuvelno posiljenega mu mandata v teh dveh skupinah. — Baron Dipauli torej ne vsprejme mandata ne v splošni, ne v kmečki in ne mestni skupini. Izjavil pa ni v tem pismu, da ne vsprejme mandata v veleposestniški skupini ali pa v četrti ali tretji skupini kakega drugega okraja. Dosedaj še vedno ni izključeno, da pride baron Dipauli zopet v državni zbor vkljub vsem intrigam.
Dr. Pacak za politiko proste roke. V svojem kutnohorskem listu govori bivši mladočeški poslanec dr. Pacak o izidu bližnjih državnozborskih volitev ter pride potem do zaključka, da je pač najboljša za češke poslance politika proste roke, ker nihče ne ve, kako bo sostavljena zbornica, bo li odločevala desnica ali obstrukcija. Do kler je popolno negotovo, v kolikem številu se povrnejo stranke v zbornico, do tedaj je neumestna vsaka odločitev.
Kompromis v moravskem vele-posestvu. Od leta 1897 obstoječi kompromis mej veleposestniki na Moravskem se je sedaj zopet obnovil v polnem obsegu. Štiri mandate dobe po tem dogovoru liberalci, 3 mandate srednja stranka in 2 mandata fevdalci. Zagotavlja se, da tudi glede oseb ne bo nikakih prememb.
Gradnja železnic v Bosni in Hercegovini je bila včeraj in predvčeranjim zopet na dnevnem redu ministerskih skupnih posvetovanj na Dunaju. Udeležili so se jih ministerska predsednika Koerber in Szell, finančni minister Kallay, Bohm - Bawerk in Lukacs, trgovinska ministra Gall in IIegedii3 in železniški minister Wittek. Predsedoval je posvetovanju zunanji minister Goluhovski. Ogerski ministri se danes vrnejo v Budimpešto.
Španski poslanik v Chile don Sal-vador Lopez Guijarro je pravi unicum mej vsemi evropskimi diplomati. Možu se ni godilo tako slabo, kakor poslanikom ohromele Turčije, ki svojih uradnikov ne plačuje rada, marveč ta mož je po lastni krivdi napravil 2—300.000 dolarjev dolga, dasi je vlado ogoljufal za nad 200.000 dolarjev. Sedaj je mož izginil. Igral je najprej kavalirja prve vrste, pozneje pa, ko so ga spoznali višji
nenavadno vnemo rekoč: To je moje polje! In »Rado Košar« je srečno potegnil prve brazde in »Vinko Vinič« jih je skrbno nadaljeval. Ali dan se mu je zgodaj nagnil . .
Truden in potrt kakor njegov »Potnik iz puščav« se je usmiljenja proseč obrnil proti nebu, proti Sionu. Sama beseda Sijon ga je, kakor mi je pravil, včasih tako razvnela, da se je znova zamislil v njegovo skrivnost in iz globočine svoje duše dvignil novo pesem »Sion je moja večna luč!«
Drugače je bil Voljč kot bogoslovec vesten v svojih dolžnostih, vztrajen pri delu, živahen v družbi in silen, presilen pri izvrševanju najmanjše stvarce. Morda ni bilo poslednje najneznatnejši vzrok njegove smrti.
Vendar, dragi tovariš, tvoje življenje s tem ni strto, le izpremenilo se je.
Pesmi si zapustil nam in svojemu imenu . . • Tebi pa je prisvetil tisti imenitni dan, o katerem se je v svojem pesniško zasnovanem delu »Genie du Christianisme« tako duhovito izrazil francoski mislec in pesnik Chateaubriand in čegar besede si nekdaj s tolikim veseljem pozdravil in ponavljal:
»Pride čas, ko pozna svet v enem sa-
krogi, se je umaknil iz teh krogov ter na svojem domu počenjal stvari, ki so ga do-vedle do tega konca. Menjice, ki jih je podpisal poslanik Guijarro, cenijo na 280.000 dolarjev, poleg tega se pa zagotavlja, da je od svote 300 000 dolarjev, ki mu jih je nakazala chilenška vlada, da z njimi odškoduje Spance, ki so vsled revolucije 1. 1891 trpeli kako škodo, izplačal le 70 — 80.000 dolarjev, vse drugo je pa porabil za svoje številne potrebe. Kam jo je mož sedaj popihal in kaj namerava ukreniti vlada, dosedaj še ni znano, gotovo pa je, da ta škandalozni dogodek v obilni meri izrabljajo Špancem neprijazni chilenški listi.
Rusi in nemUko-angleškri po godba. Poročali smo že, da Rusija še ni pritrdila znani nemško-angleški pogodbi in da je sploh še vprašanje, če ji Rusi sploh pritrdijo. To pojasnjuje tudi pisava ruskih listov. »Rossija« zagotavlja, da pogodba ni prišla nepričakovano ter da imenovani vele sili prav dobro umeta poskrbeti za svoj vpliv na kitajskih tleh. Ta pogodba je pa tudi pokazala, da Rusi na vzhodu ne morejo na nikogar računati, da je Rusija sama nase navezana. Pregovor: »Kar je Rusu zdravje, je Nemcu smrt>, ne velja nikjer tako dobro kakor v tem vprašanju Razloček je le ta, da je pod imenom »Nemci« razumeti vse tujce.« — »Novoje Vremja« vsklika: »Od prite vrata v celo južno Kino, prodrite v nje srce in oznanujte evangelij z mečem v roki, to je vaša stvar, toda v severno Kino vam ne odpremo vrat.« Sicer se pa zdi temu listu neumestna vsa politika odprtih ali zaprtih vrat, ko kitajska kriza še ni rešena.
Knjige iu časopisi.
»Katoliškega Obzornika" četrta (zadnja) številka letošnjega letnika je danes izšla in prinaša naslednjo vsebino: S Kristusom! (Dr. E. Lampe.) — Katolištvo — naša edina rešitev. (Dr. Jan. Ev. Krek.) — Jetika. (A. B) — Taki so . . . (Dr. Jožef Debevec.) -»Vstajenje*. (F. G) — Novost v francoski literaturi. (J. Š.) — f Dr. Frančišek Lampe. (Dr. J. G.) — Prva slovenska umetniška razstava v Ljubljani. (Jožef Dostal.) — Slovstvo. — Drobtinice: Četrti mednarodni psihološki shod. (Dr. J. E. Krek.) — Mednarodni kongres katoliških učenjakov v Mo-nakovem. (Dr. A. U.) — Viljem Liebknecht. (Dr. J. E. Krek.) — Garcia Moreno. (Dr. A. U.) — Aškerc in sholastična filozofija. (Dr. M. O.) — Dolgovi nepremakljivega posestva. (Dr. E. L.) — Popravek. — Glasnik Leonove družbe. — Na platnicah: Paberki. — »Katoliški Obzornik« stane za celo leto 5 kron in se naroča pri upravništvu v Ljubljani.
„VstajBnje". Roman v treh delih. Napisal grof Lev Nik. Tolstoj. Prevel J. II. »Slovanske knjižnice" 94. snopič. Roman bo obsegal več snopičev.
mem stavku sv. pisma vso lepoto in poezijo«.
Tvoje truplo je ležalo na mrtvaškem odru pod temno-modrimi srebrno-obroblje-nimi preprogami. Izza sinjega ozadja je blestel angeljski mladenič, kakršnega je videl Evangelist v »Skrivnem razodetju« : Podoba kakor Sinu človekovega; oblečenega v dolgo oblačilo, okoli prs opasana z zlatim pasom, glava in lasje beli kakor mehka volna in sneg . . . (»Skrivno raz.« I.)
Prvi hip se mi je zazdelo, da si imel Evangelistovo prikazen. Angeljski mladenič se ti je približal; ko si ga videl, si padel pred njim kakor mrtev . . . »In on je položil desnico nate, rekoč:
«Nikar se ne boj 1 Jaz sem prvi in poslednji . . .« (»Skriv. raz. I . .«)
Ali nisi v tem prizoru, ali nisi v tem stavku spoznal vse lepote in poezije ?
Bliskoma so mi izginile te sladke misli: Pred menoj je ležala grenka resnica — bleda smrt udrtih oči, koščenih lic, voščenih prstov in . . . ... in svojemu srcu sem rekel: Ecce so r tem!
A. M e r h a r.
Dopisi.
Iz savinjske doline. (Konec.) Pa to Končniku še ni bilo zadosti. Žalostno je, pa naj bo odkrito povedano, Končnik je v zadnjih letih na učiteljstvo slovenskih ljudskih šol slabo vplival. Obrnil se je do deželnega odbora štajerskega in po njegovem prizadevanju so se ustanovile zloglasne štipendije deželnega odbora štajerskega, posebno za sinove ljudskih učiteljev, ki obiskujejo nemško celjsko gimnazijo. In res, Končnik je udaril ob pravo struno. Mnogi slovenski ljudski učitelji (imena so nam na razpolago) dajejo svoje sinove za Nemce vpisavati, samo da Končniku in deželnemu odboru ustrežejo in da imajo pri kompetenci za štipendije več upa. Ali ni to demoraliziranje učiteljev?
Sicer se je pa pripravil Končnik na boj zoper slovenske paralelke že jako zgodaj z ustanovitvijo svoje pripravnice. Ta pripravnica je neki srednjeveški inštitut za germa-niziranje slovenskih dečkov, katerim je tudi namenjena. Odkar so uvedeni slovenski gim nazijski razredi, je popolnoma nepotrebna, vendar Končnik jo drži. Zlobni jeziki imenujejo to pripravnico »den Salon der bei der Aufnahmspriifung zuriickgevviesenen«. Sem ter tje še vjame namreč Končnik kako slo vensko dušo v svoj zavod, katero potem po svoje germanizira.
Lahko bi še navedel marsikaj iz privatna.i -nja Končnikovega v dokaz, da je r ^ojektiv a« Slovenec (Končnik je r
reč ud zloglasne celjske kazine, iz katere so vsi Slovenci izključeni, pajdaši se vedno z najhujšimi nasprotniki slovenskega naroda), vendar to sedaj opustim. Kranjcem pa svetujem, da mu prav nič ne zaupajo. Obe stranki naj ga postaviti pred prag, ker je štajerskim Slovencem s svojo »objektivnostjo« toliko škodoval.
Konečno le še eno vprašanje do »Deutsche Waeht«. Naj vendar pregleda svoje letnike od 1883 do 1887. Našla bo, kako hudo je ravno tistega Končnika obirala, katerega nam sedaj priporoča za nadzornika. in k0 se je lani za to šlo, da bi bil Končnik postal drugi deželni šolski nadzornik za ljudske šole na Štajerskem, kdo se je Končnika najbolj branil? Zopet vahtarica, ki ga Kranjcem letos tako hvalisa. Da, da, izdajalstvo se ljubi, izdajalec pa ne. In iz ravno tistih vzrokov, kakor svoj čas vahtarica, protestiramo tudi mi zoper imenovanje Končnikovo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. oktobra.
Blagoslovljenje novozgrajene glu honemnice se je vršilo včeraj na jako slovesen način. Deželni predsednik baron Hein je povabil predstojnike vseh državnih uradov in — kolikor smo mogli opaziti — načelnike šolskih zavodov. Med došlimi udeleženci smo opazili več svetnikov dež. vlade, deželnega glavarja O. pl. Detela, ljubljanskega župana Iv. Hribarja, vojaškega poveljnika pl. Ho ch s man na, c. kr. finančnega prokuratorja Račiča, dosedanjega deželnega šolskega nadzornika itd. Najprej je zvrsil presvetli g. knezoškof blagoslov novega zavoda. Nato je v nagovoru na zbrane slavnostne goste poudarjal svoje veselje, da se mu je nudila prilika blagosloviti prostore, kjer se bodo vršila dela ljubezni do bližnjega, za kar so preskrbeli naši predniki, zlasti duhovniki, ki so v ta namen mnogo žrtvovali, imenoma pokojni ribniški dekan Holzapfel in ljubljanski knez in škof Anton Alojzij Wolf. Zahvalil se je ob sklepu tudi c. kr. deželni vladi, ki je z vztrajno delavnostjo in modrim upravljanjem ustanovnega zaklada pospešila zavod, ki bode v duševno in gmotno korist onim nesrečnim otrokom, ki ne morejo naznanjati svojih čuvstev in želja z besedo. — Za govorom presvetlega kneza in škofa je poprijel besedo c. kr. dež. predsednik, ki je v daljši besedi, deloma nemšiti deloma slovenski povzel zgodovino ustanovnega zaklada za gluhoneme. Naštel je imena onih, ki so darovali v ta namen znatne vsote. Med temi je po kronologiji najprvi apostolski vojaški vikar Leonhard (Hout-heim), potem nekdanji kapelan v Železnikih Skušek, ki je 1. 1830 v to svrho daroval nekaj stotakov, ki jih je podedoval, stotnik Jelovšek pl. Fichtenau, grofica Stubenberg itd. Najznamenitejša med vsemi pa sta gori imenovana dobrotnika Holzapfel in vladika Anton Alojzij Wolf. Prvi je volil gluhonemim vse svoje imetje, ki je znašalo po odbitih stroških 53.000 gold. Drugi pa je zapustil v svoji oporoki lepo vsoto 8000 gold. v isti namen. Modra uprava je povzročila, da se je ustanovni zaklad toliko zvišal, da je bilo mogoče začeti pred dvema letoma z gradnjo hiše. Vendar pa bi se zavod še ne bil mogel otvoriti, da ni prispel na pomoč odbor dežele Kranjske, ki je ukrenil, da se sprejmo učitelji v »status« domače dežele. Nadalje je govornik zahvalil tudi mestno občino ljubljansko, ki je kanalizacijo potegnila do novega zavoda in tako v zdravstvenem oziru mnogo koristila. Hvaležno je omenjal nadalje osobja, ki je delovalo pri gradnji, zlasti pa c. k. inženirja Belca, ki je z veliko marljivostjo izdelal načrte in vodil vso gradnjo. Nadalje se je spomnil deželni predsednik presvetlega vladarja, ki je pred dvema letoma, ko se je začela ta hiša graditi, praznoval 501etnico svojega vladarstva, letos pa slavi posebno slavje, svojo sedemdesetletnico. Po njegovi želji bodi tudi današnje otvor-jenje zavoda gluhonemih spomin del krščanske ljubezni, s katerimi se udeležujemo redkega slavja njegovega Veličanstva presvetlega cesarja. Občinstvo trikrat zakliče »Živio«. — Podal je potem deželni predsednik ključe novemu voditelju zavoda g. učitelju Primožiču nekako takole: Izročam vam ključe te nove hiše; ključ najti
do srca otrok pa bodi vaša želja, vaša skrb in neumorna marljivost! G. učitelj je obljubil, da posveti vse svoje moči novemu zavodu, in v daljšem govoru povdarjal pomen šole in vzgoje za gluhoneme. Ko se je naposled zahvalil še deželni glavar, da seje vendarle posrečilo sezidati tako dolgo zaželeni zavod za gluhoneme, v katerem bodo kranjski otroci našli zavetišče in zdravilo za svoje telesne hibe, povabil je deželni predsednik vse navzoče udeležence, da si ogledajo vse prostore. Že površen opazovalec se jo moral uveriti, da je stavba res praktično prirejena in da je načrt zavoda stal mnogo truda in pomislekov. Za sedaj biva v gluho nemnici že 26 dečkov in deklic. — Bog razlij svoj blagoslov na to hišo !
Delavsko gledališče v Ljubljani
je sinoči pričelo svoje letošnje predstave z igro „Mlini pod zemljo" ali „Zadnji dnevi paganstva v Rimu"- Pred igro je prvič v Katoliškem domu koncertovala na nepopisno jezo dr. Kušarja, ki jo je izrazil pri prome-nadnem koncertu v Nar domu, novoustanovljena meščanska godba pod vodstvom kapelnika gospoda Benišeka. Godba je bila od mnogobrojnega občinstva navdušeno akla-movana, kar je tudi zaslužila s preciznim izvajanjem godbenih točk. Tudi včerajšnji nastop meščanske godbe je pokazal, da se je sijajno posrečilo, zamašiti dolgoletno praznino v društvenem življenju. Dramatični odsek „Slovenske krščansko socijalne zveze" je po končanem koncertu meščanske godbe pokazal, da ima dokaj sposobnih močij v svoji sredi. Igra je vrlo ugajala, a b:la bi še bolj, da so nekateri igralci niso preveč domišljali, da lahko dobro igrajo, ne da bi natančno proučili svoje uloge. Upajmo, da bo drugič boljše in da bodo mladi igralci spoznali, da je mlademu igralcu treba mnogo resnega truda, da se izobrazi. V tej nadi pričakujemo letos od »Delavskega gledališča« mnogo lepo vspelih predstav.
Slovensko gledališče. Jutri, v torek 30. t. m. je operna predstava. Po večletnem prestanku poje se zopet priljubljena Blode-kova opera »V vodnjaku«, pri kateri sodelujejo v glavnih ulogah pevske moči Noemi in Iladhievvicz ter gospoda Orzelski in no-voangaževani basist g. Cecil Vašiček. Potem se poje prvikrat na slovenskem odru komična mitološka opera »Lepa Galatea«, katero je zložil Fr. pl. Suppe. Uloge so sledeče razdeljene: Orzelski (Pigmalion), Po-lakova (Ganimed), Nolli (Mida) in Ncemi (Galatea). — Na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra igra se »Mlinar in njegova hči«.
Osuševanje ljubljanskega barja
Cuje se, da je ministerstvo odbilo rekurz vevške papirnice in južne železnice proti poglobljenju Ljubljaničine struge. Sedaj bi bila stvar drž. zbora, da prepotrebno delo pospeši.
Dr. Ferjančič na delu. Umazani »Narodovi« napadi na dr. Žitnika nas silijo, da rečemo par besedi o liberalni agitaciji po Notranjskem. Ko dr. Žitnik, ki je notranjske kmečke občine, kot same najbolj vedo, dobro dosedaj zastopal, obiskuje svoje volivce, ne more v tem noben zdrav človek ničesar nenavadnega najti. To se umeva samo po sebi. Da pa liberalce v tajnih ponočnih sejah zbira dr. Ferjančič, je čudno. Mož se je ponižal do stališča najpriprostejšega liberalnega agitatorja. Po pravici povemo, da smo mislili doslej, da dr. Ferjančič še ni iz gubil vse politiške treznosti. Njegovih izjav imamo veliko, ki trde, da volivni boj ne sme biti tako hud, da bi ne mogli sodelovati državni poslanci na Dunaju v enem klubu. In mož, ki to zatrjuje, hodi okrog in zbira maloštevilne liberalčke po gostilnah in jih hujska proti svojemu bivšemu tovarišu. To ni moško in dokazuje, kako ubiva značaj in moštvo dr. Tavčarjevo strahovanje pri vsi naši inteligenci, da celo pri njenih velmožeh. V Sp. Logatcu, v Britofu, v Ilir. Bistrici ste pokazali, da rabite tudi vi svoj jezik često zato, da zakrivate svoje prave misli. Kako naj postopajo naši poslanci v edinosti, vas vprašamo. Dr. Žituik bo na Notranjskem iz-nova izvoljen, čeprav so vam na pr. v Bistrici natvezili, »dasenaPivki.vzlasti v Zagorju in Knežaku za liberalce ni nič b ati, ker se tam du-hovniki nič ne brigajo«. In če boste izvoljeni tudi vi, ali menite, da se bo kedo
naših hotel vsesti poleg vas, bivšega ošta-rijskega protiagitatorja ? Dvomimo. In ko imate tolikrat polna UBta o razdivjanih po-litiških razmerah, ali se morda ne zavedate, da igrate sami v tem oziru glavno ulogo ? Agitator dr. Ferjančič, naše pomilovanje ! Upajmo, da vam vaši lastni volivci primerno to tudi v dejanju izrazijo.
Shod volivcev se je vršil včeraj dopoldne pri Sv. Treh Kraljih nad Rovtami. Shodu je predsedoval g. Pavlin, župan iz Žirov. Poročal je o državnem zboru in novih volitvah prejšnji državni poslanec g. dr. Ig. Žitnik. Mej govorom je pričelo ugovarjati par političnih nasprotnikov od Idrije, kar je vznevoljilo domačine. Vsled tega je bilo zborovanje precej viharno, ker so domači župljani zahtevali, da se nasprotniki odstranijo. Shod je trajal nad eno uro. Ko so nasprotniki odšli, nadaljevalo se je zborovanje v župnišču v najlepšem redu.
Tožba proti »Prim Listu«. Iz Gorice se nam piše: C kr. okrožna sodnija v Gorici je zavrnila tožbo trgovsko obrtne zadruge proti »Prim. Listu«, ker ni našla prav nobenega povoda za postopanje. Zdaj bo tožil A Gabršček osebno radi žaljenja časti. Svobodno 1
„Slomškova zveza". Pod tem naslovom v sobotnem listu objavljeno notico moramo v toliko popraviti, da se ne bode vršil nikaki ustanovni shod več. Ker ima po § 51 pripravljalni odbor, ki je bil izvoljen na shodu 10. septembra, biti hkrati društveni odbor za p r v o leto, potreba posebnega novega shoda odpade.
Slovensko gledališče v Celju V četrtek dne 1. novembra se igra v veliki dvorani celjskega »Narodnega Doma« v Celju žaloigra v petih dejanjih »Mlinar in njegova hči«.
Nemška zmaga V Ormožu je načelnik ondotnega okr. zastopa gospod dr. 0 m u 1 e c zahteval v seji okr. zastop« od nemškega zastopnika dr. D e 1 p i n a, naj svoj predlog stavi v slovenščini in ne v nemščini. Dr. Delpin se je pritožil na štajerski dež. odbor, ki je seve dr. Delpinovi pritožbi ugodil.
Ljubljanske novice. Aretovana je bila na južnem kolodvoru Marija Bizjak iz Kresnic v trenotku, ko se je hotela odpeljati z vlakom. V gostilni pri Kavčiču je Bizjak vzela nekemu gospodu havelok in v njem 80 K. — Prijeli so danes dopoludne znanega tatu Skoči rja, o katerega činih smo nedavno poročali. Na Mestnem trgu ga je prijel stražnik Pohleven. — Ogenj v dimniku je bil včeraj dopoludne pri Jož. Krašovecu v Velikih čolnarskih ulicah. — Policija išče iz Pulja ubeglega mornarja "VVernerja.
Nove slovenske skladbe. »Glasbena Zora«, katero urejuje g. prof. Fr. Gerbič, prinaža v X. zvezku naslednje nove slovenske skladbe: »Nagrobnica«, besede A. M. Slomšekove, uglasbil F. Ferjančič, »Srbska narodna«, besede Oton Zupančičeve, uglasbil Fr. Gerbič, »Oj sijaj, sijaj soln-čice !«, v narodnem duhu zložil in uglasbil Fr. Gerbič »Ančika«, besede Jos. Stritarjeve, uglasbil lir. V o g r i č , »Moj očka ima konjička dva«, naroden napev, za mešan zbor z bariton solom harmonizoval Lav. Pahor. Priporočamo »Glasbeno Zoro«, ki izhaja dne 16. vsakega meseca v Ljubljani. Cena listu je za pol leta 1 gld. 50 kr.
400 novih meščanov jo imenoval obč. svet tržaški v svoji tajni seji pretekli petek. Tako se pripravljajo tržaški Lahoni, da pri prihodnjih volitvah zopet uduše slovensko okolico in jej ukratijo mandat.
Za drugo železniško progo v Trst so se že ustanovili trije uradi, katerih naloga je, izdelovati podrobne načrte. Jeden teh uradov je v Trstu za črto od Trsta do bohinjskega predora,' drugi za črto od Jesenic čez Karavanke ima sedež na Jesenicah, a tretji za črto čez Ture ima sedež v Št. Vidu na Koroškem. Ti uradi baje proučujejo tudi vprašanje, kako bi se dala ta železnica oskrbeti z električno gonilno silo.
Na Suhoru so imeli duhovniki semiške dekanije I. shod »sodalitatis sacerdotum« dne 25. t. m. pod vodstvom g. župnika Jakoba Pavlovčič.
Profesor Chodounsky, predsednik češke podružnice »Slov. plan. društva« je izgubil nenadoma 24letnega sina dr. Karola 1
Chodounskega, ki je 24. t. m. nenadoma umrl v Curihu.
Utonila je 25. t. m. v Krki osemletna deklica Anzin iz Ragova pri Novem Mestu. Z jednajstletnim bratcem je šla po vode, a ji je spodrsnilo ter je padla v vodo.
Samomor. V Mariboru se je ustrelil 19ktni igralec na klavirju I. V i p a u c.
60 000 kron je glavni dobitek loterije za invalide. Izplača se v gotovini po odbitku 20%. Opozarjamo, daje žrebanje 10. novembra 1900.
Telefonska in brzojavna poročila.
Konjice, 28. oktobra. „Slomše-kova beseda" se nam je vrlo dobro obnesla. Na volilnem shodu potem srno na predlog kmeta Bezget soglasno izrekli popolnoma zaupanje našima bivšima poslancema Žic k ar in K o bi 6. Oba sta se proglasila našima kandidatoma. Tudi kandidatura dr. Dečko se bode po vsej moči podpirala; Berlesova je itak zavarovana. Vsprejele so se z navdušenjem sledeče resolucije: Za obnovitev „slovanske krščansko narodne zveze"; za krepkeje podpiranje kmetov in obrtnikov; proti nemščini kot državnemu posredovalnemu jeziku ; proti huj-skajočim časnikom; za„Proč odGradca"-gibanje.
Dunaj, 29. okt. (G. B.) V dvorni župni cerkvi se je vršila danes opoldne po običajnem ceremonijelu poroka nad-vojvodinje Jrnakulate Rainerije z vojvodo Robertom virtemberškim.
Dunaj, 29. oktobra. „Neue Freie Presse" poroča, da bode v prihodnjem državnem zboru poljski klub podpiral ustanovitev znane „delavne večine", ki je brojila približno 300 glasov. Ta večina bode kljub obstrukciji dosegla rešitev proračunskega provizorija, rešila investicijske in druge gospodarstvene predloge.
Praga, 29. oktobra. Včeraj se je tu otvorila molitvenica starokatolikov pod vodstvom dr. Iskre, ki ni potrjen od oblasti, in je bil radi tega sredi opravila aretovan. Ko je bil na policiji zaslišan, vrnil se je v molitvenico in nadaljeval.
Fizek, 28. oktobra. (Hilsner pred porotniki). Tekom včerajšnje razprave, ki je trajala do četrte ure popoldne, je bilo zaslišanih več prič, ki so videle Hilsnerja 29. marca in njegov nož. Izpovedale so večinoma prav obteževalno. Obravnava se danes nadaljuje. Završena bo šele okolu 10. novembra, ker bodo baje še izkopali truplo umorjene Klime.
Pizek, 29. okt. Priča Pešek je pod prisego izpovedal, da je videl na dan umora Hilsnerja z dvema Židoma na istem mestu, na katerem je bila umorjena Hruza.
Washington, 29. okt. General Mac Artur poroča iz Manile 26. t. m.: Oddelek kakih 100 Amerikanov je napadel vstaše blizu Narvigana. Na ugodnem mestu so imeli vstaši 1400 mož. Vnel se je ljut boj. Amerikani so se morali navzlic veliki premoči sovražnika umakniti. Izgubili so jednega poročnika in štiri može, devet mož je ranjenih, štiri pogrešajo. Izgube na vstaški strani se cenijo na 150 mož.
London, 29. okt. (C. B.) „Daily Mail" poroča iz Kapstadta 24. t. m.: čete kapske policije so se zapletle pri Hoopstadtu z dvema burskima oddelkoma v resen boj in imajo velike izgube.
London, 29. oktobra. Roberts poroča iz Pretorije 25. t. m,: General Barton, katerega so več dni napadale burske čete pod Dewetovim vodstvom, je danes zjutraj napadel nasprotnika iu ga do cela razkropil. Na naši strani je bilo ranjenih 14 mož in trije častniki. — Dne 26. t. m. brzojavlja Roberts: Bartonove izgube so mnogo večje, kakor je bilo prvotno poročano. Poleg že naznanjenih izgub je bil ubit jeden častnik, ranjeni pa trije častniki in 37 mož. Buri imajo 24 ubitih, 19 ranjenih in 2(' ' . Tri Bure. ki so v znamenje,
... udaj;., dvignili roke, pofr •
izdajsko streljali, smo ujeli in obsodili na smrt. Jaz sem potrdil obsodbo.
Vo)M'ca na Kitajskem.
Dunaj, 29. okt. 1/. Pekina poročajo 27. t. m.: Smrt vodje Kangyja se tu uradno potrjuje. — V Tientsinu uinore v sredo šest bokserjev.
London, 29. okt. „Times" poročajo i/, Novegajorka. da je ameriški poslanik v Pekinu dobil nalog, pogajati se s kitajskimi pooblaščenci. Kitajski poslanik v Washingtonu potrjuje, da sta umorjena dva vstaška voditelja, in izjavlja, da se pričakuje samomora princa Tuana.
London, 29. okt. (0. B.) „Tiriie3" poroča iz Pekina: Pri posvetovanju 26. t. in. so sklenili poslaniki, naj se zahteva, da se s smrtjo kaznujeta poleg 7 uradnikov, ki jih zahteva Francija, še princa Yi in Tin-guien.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
A ne samo Agnese je zaman poizvedovala po njem. Kardinal Federigo ni navlaše rekel ženskama, da hoče poizvedovati po ubožcu; pisal je res na vse strani. Ko se vrne v Milan, prejme neki odgovor, da za dotičnim človekom ni sledu, da je sicer delj časa živel nekje pri svojem sorodniku, da pa ni bilo na njem nič izpodtikljivega, da je nekega jutra nenadoma izginil, da celo oni njegov sorodnik ne ve, kaj je ž njim in druge negotovo nasprotujoče si govorice. Raznesla se je govorica, da je šel mej vojake v Levanto, v Nemčijo, da je utonil, ko je bredel čez neko reko. V pismu se je končno zatrjevalo, da se bode skušalo izvedeti kaj bolj natančnega o tem človeku in da se bode vse takoj sporočilo kardinalu.
Kmalu sc je ta govorica raznesla tudi v okolici trga Lecco; slišala je o tem tudi Agnese. Ubožica skuša izluščiti jedro resnice in priti do konca ti ali oni govorici, a vselej pride samo do besedice ,bojda', ki tudi še dandanes zadošča v izpričanje marsikatere stvari. Če je le slišala jedno novico, prišel je drugi in ji jo popolnoma zavrgel, v zameno pa ji je prinesel drugo še bolj čudno in neverojetno novico. Vse to je bilo le klepetanje. Resnično je samo to-le!
Namestnik milanski in glavni kapitan italijanski, don Gonzalo Fernandez di Cor-dova se je pritožil pri beneškem poslancu v Milanu, da je bil pod streho sprejet nekjč na Bergamskem neki capin, povsod znan ropar, hujskač in podpihovalec pri uporu, razvpiti Lorenzo Tramaglino, ki je cel6 v rokah pravice provzročil upor, da se je osvobodil. Poslanec odgovori, da je to zanj novica, da pa hoče pisati v Benetke in zadevo Njegovi Svetlosti čim preje pojasniti.
, V Benetkah so imeli načelo, milanske svilotkalce, ki se priselijo na Bergamsko, podpirati in jim iti na roko. Ti delavci so uživali velike prednosti, pred vsem pa so bili popolnoma varni. Ako se namreč dva mogotca prepirata, veseli se vselej tretji.
Bortolo nekega dne od nekod izvč, da Renzo pri njem ni povsem varen, da je bolje, če za kratek čas poišče delo v drugi tvor-nici in premeni tudi svoje ime. Bortolo takoj zavoha smodnik; molči, povč stvar stričniku, vpreže voz, pelje ga k drugi predilnici, ki jc bila oddaljena skoro petnajst milj, in ga pod imenom Antonio Rivolta predstavi gospodarju, ki je bil doma z Milanskega in je bil njegov znanec.
Čeprav je bila letina slaba, vender takoj vzame delavca, katerega mu je pošten mož priporočil kot spretnega in poštenega. Bil je res ž njim zadovoljen; izprva sc mu je zdelo, da je mladenič precej razmišljen, ker večkrat ni odgovoril, če ga je kdo poklical: Antonio!
Kmalu nato pride pohlevno povelje iz Benetk, naj glavar bergamski preišče, ali biva v njegovem okolišu, v ti in ti vasi taka in taka oseba.
Glavar stori svojo dolžnost in pošlje nazaj zani kalen odgovor, ki pride po beneškem poslancu v roke dona Gonzalo Fernandez di Cordova.
Rilo je pa dovolj radovednežev, ki so hoteli vedeti, kam je izginil oni mladi delavec. Na prvo vprašanje ogovori Bortolo: »Ušel je!" Da pa odpravi nadležne radovedneže in da bi ne obudil njih suma, natveze prvemu to, drugemu ono izmej govoric, katere smo omenili, češ da je to slišal praviti, da pa ne ve nič gotovega.
Ko pa je bil vprašan v imenu kardi-nalovem, ki ni bil imenovan, in sicer je bil vprašan nekako skrivnostno in važno, Bortolo ugane, da hoče to vedeti visoka glava, boji se in odgovori kot navadno. Sporočil je vse govorice, katere si je pri raznih priložnostih izmislil.
Ne mislite, da je tako visok gospod kot don Gonzalo baš tega hribovskega mladeniča hotel v pest dobiti, da je vedel, kako nespoštljivo in grdo je govoril Renzo o zamorskem kralji z verižico okrog vratu, da ga je preganjal tudi kot beguna in da se mu je celo iz daljave zdel nevaren kot Ha-nibal rimskemu senatu. Donu Gonzalo so druge stvari rojile po glavi in se ni brigal zanj. Na čudovit način so se združile okol-ščine, da je naš ubogi junak nehote in nevede prišel po tanki, nevidljivi nitki v zvezo z važnimi stvarmi.
Sedemindvajseto poglavje.
Ze večkrat smo omenili vojno, ki je nastala radi nasledstva v državah vojvode Vincenzo Gonzaga, a mudilo se nam je s povestjo, zato smo le tu iu tam v naglici nekoliko namignili. Ker pa to zahteva naša povest, moramo o nji nekaj več povedati. Te stvari mora vsakdo vedeti, kdor zna količkaj zgodovine. Ker pa si lahko domnevamo, da te knjige ne bodo brali učenjaki, moramo površno nekoliko več izpregovoriti o ti stvari.
Povedali smo uže, da se je po smrti Vojvodini prvi dedič, Carlo Gonzaga, glavar mlajše linije, ki se je preselila v Francijo in tam imela vojvodini Nevers in Rhetel, polastil Mantove, pristavimo še Monferrata. To nam je v naglici ušlo iz peresa. Madridski dvor je hotel, kakor že znano, na vsak način od teh dveh fevdov izključiti novega kneza in v ta namen je potreboval vzroka, sicer bi bila vojna popolnoma krivična. Španjolska vlada se je torej izrekla glede Mantove za druzega Gonzago, Ferrante, kneza Guastalla. glede Monferrata pa za vojvoda savojskega Carlo Emanuele I. in za Margherito, vdovljeno vojvodinjo lotrinško. Don Gonzalo, ki je bil iz rodu velikega kapitana, po katerem se je tudi imenoval, bojeval se je uže v Flandriji, rad bi se pa tudi v Italiji; zato je menda on najbolj hujskal. Tolmačil si je in je prehitel nakane špa-njolske vlade ter je sklenil z vojvodo sa-vojskim pogodbo, napasti in si razdeliti Mon-ferrato. Lahko je dobil tudi odobrenje grofa-vojvode, ker mu je natvezel, kako lahko je vzeti Casale, ki bi bila najmočnejša trdnjava španjolske krone. Zatrjeval je tedaj v njegovem imenu, da hoče zasesti deželo le v zastavo, dokler ne odloči cesar. Ta na prigovarjanje drugih, a tudi iz svoje volje ni hotel podeliti fevda novemu vojvodi, temveč mu je zapovedal, naj pod njegovo upravo pusti preporne dežele, češ da bode zaslišal obe stranki in odločil, katera ima prav. A temu se Carlo Gonzago di Nevers neče ukloniti.	(Dalje prih.)
IJiiirii so:
26.	oktobra. Ivan Hude, umirovljeni sluga, 81 let, Sv. Petra cesta 53, ostarelost. — Alojzj Jurkovič, umirovljeni poštni ekspedient, 53 let, Pred škofijo 15, hepatis.
27.	oktobra. Adolf Watolo, delavca sin, 2 meseca, Strehške ulice 15, atrofia.
Meteorologtčno porodilo.
ViSina nad morjem 306-gm.srelaji zračni tlak 736-0mm.
	Stanje
i,as opa-	baro-
/A>ranja	metra
	▼ wm.
rntura ;
p0 Vtitrorl	Nobo
Olzijn
al . i t h i
Ž7| X. tvcM | 730-3 og|_T, ljuU, | 786'3
110 i sr. jzah. | oblačno |
"5-H si. sever, pol oblafl, 18 5
10 8 sr (jvzh.	L
2. jjopobJ 736 2 W| 9. m C. | 78H51 42 | al. jug I jasno
29! J
I
,7. zjutr. 711-2 |2. popol.| 739-5 J
071
7-3
za ti I	megla
svzh. 1	jasno
368
srednja temperatura sobote 11 5", normale: 8-3°. Srednja temperatura nedelje 6'8°, normale: 80".
Zahvala.
974 1-1

Krasne novosti nagroBniR vencev
ss. -sat
in
;
trakov
za vence
priporoča 900 4
dlarol cftecRnagel,
Mestni trg št. 24.
Šivalne stroje
priznano najboijega izdelka za družine in obrtnike
priporoča	888 25-4
tovarniška zaloga šivalnih strojev
Ivan Jax V Ljubljani, Dunajska cesta 17
Za mnogobrojne dokaze piisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, gospoda
Alojzija Jurkovic
c. kr. poštnega ekspedieiita v pok., hišnega posestnika in gostilničarja
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za mnoge, krasne darovane vence izrekam svojo najsrčnejo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujem preč. duhovščini, osobito gg. bogoslovcem za krasno petje, preblag. go^odii Mal. Sorli-ju, c. kr. poštnemu ravn ici u, poštnim uradnikom in uslužbei ceni /,a častim .spremstvo, ter sploh vsem, ki so mi izkazali kakorkoli svoje sočutje ob preluilkt izgubi.
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1900.
Uršula Jurkovic.
Na najvišje povelje Hj. ^jg c. in k. apost. Veličanstva
XXI. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena - ima 18.122 dobitkov v gotovem denarji v skupnem zuesku 418.640 kron.
Glavni dobitek znaša
2004M$# kron
v gotovem denarji.
Zu izplačilo dobitkov jamči e. kr. loterijski urad.
Žrebanje nepreklicljivo dne 13 decembra 1900.
Jedna srečka stane 4 krone, "fess
Dobiti so srečke pri državni loteriji na Dunaji, I., Riemergasse 7, po tabačnih trafikah, loterijah, pri davkarijah, poštnih in brzojavnih pa ielezničnih uradih po menjalnicah itd. Načrt loterije brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
119 10-1 Oddelek za državne loterije.
Plinati osečki f T'ft'nje parkelnil> ta|
t>t>»^,	uobž se pri tvrdki
BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povelju. 228 24 11 — 5
Fužino,
popolnoma na novo prezidano, a prijaznim stanovanjem in zadostno vodno močjo
odda takoj v najem
pod jako ugodnimi pogoji Josip Smolnikar, župan in posestnik v Zgornjem Tuhinju nad
Dobro ohranjen 962 3-3
zaprti voz „Fejton",
vreden 180 gld., je na prodaj v Gradišču št. 7.
Sprejme ae
Kamnikom
964 3-3
za prodajalnico in veliko trafiko pri J. Modic u v Novi vasi pri Rakeku
tod dobrimi pogoji. — Več se pojasni pri
dotičnem.	965 3_3
Velika loterija za vojake-invalide IFredzaanii težen-
z dobitki v zlatu in srebru!"
Glavni dobitek 00,000 kron
v gotovini z 20% odbitka.
Srečke za invalide Po 1 krono
priporoča j.	v Ljubljani.
118 9
:r
Udano podpisani kavarnarji dovoljujejo si svojim p. n. gostom uljudno naznanjati, da so, z ozirom na posebno v zadnjih dveh letih neobično naraščajoče režijske stroške, kakor tudi vsled draginje za vporabo potrebnega blaga, primorani ceno
od 1. novembra t. 1. dalje
1 skudelice moka . . . . od 10 na 13 kr., ■ j? ali čašekave „ 12 „ 13 „ 1 čaše holandskega čaja „ 12 „ 14 „
povišati, ter prosijo nadaljnega cenjenega zaupanja z zagotovilom točne postrežbe.
Antona Gnesde vdova,
kavarna „pri Slonu".
Herman Oswald,
kavarna „Casino".
Fran Krapež,
»Narodna kavarna".
Anton Krapš,
kavarna »Evropa".
Andrej Stuppan,
kavarna „Valvazor".
973 3 - 1
i>ne 29. oktobra.
Skupni državni dolg v notah ... .	97-10
Skupni drlavni dolg v «rebni......96-95
Avstrijska zlata renta 4°/0.......114-40
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kroii . .	98 —
Ogerska zlata renta 4°/0........114-50
Ogerska kronska renta 4°/0 , 200 ..........90 05
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1692 —
Kreditne delnice, 160 gld..........654 dO
London vista................240 65
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.drl. veli	117-07
_ Dunajska
20 mark..........................23-55
20 frankov (napoleondor)..............19 20
Italijanski bankovci.........90-55
C. kr. cekini........................1138
Dne 27. oktobra.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	170 —
6°/o državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . .	160- —
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 —
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	98 60
Tisme srečke 4°/0, 100 gld.............._
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . .	251 25
borz a.
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 93-75 Prijoritetne obveznice državue železnice . . —
»	. južne železnice 3°/0	319 80
>	» južne železnice 5°/„ .	119 25
>	> dolenjskih železnic 4°/0 . 99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............389 —
4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	350-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 42 25 Ogerskega » „ » 5 » 20-—
Budimpešt, bazilika-srečke, 5 gld.....12 15
Rudolfove srečke, 10 gld.	60- —
Salmove srečke, 40 gld. .....
St. Genois srečke. 40 rfld,......
Waldsteinove srežke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo avstrijske banKe, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. nt. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . • Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . • Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........
170— 198 -
50-— 269-75 6110 -785 -1(!2 — 157.— 411 50 450. -254-75
A4T Nakup in prodaja njst rsakovrstnih državnih papirjev, aročk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodil na borzi.
Menjarnicna delniška družba
,,M K m C u
I., Nollzeile 10 in 13, Diraaj, i.,
66
2.
' Pojasnila "&J5. v vseh gospodarskih in finančnih stvarmi,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti f naloženih glavnic,