Urednlttvo • aprsvai Ljubljana,
Kopitarjev* 6. Telelon 4001 • 4004
MaieCni naročnin* 18 lir, i* Ino-umitvo tlto Ur.
6sk. ra«.' Ljubljan« 10.450 n naročnino ln 10.J49 u tnser»U
SLOVENEC
SEPTEMBER-1943
30
ČETRTEK
Erfolgreiche Abvvehrkampfe bei Saporoschje
Zeher Widerstand deutscher Truppen im mittleren Frontabschnitt — Vorgesehene Bewegungen in Siiditalien
Aus dem Fahrerhauptquartler, 29. September. Das Oberkommando der Wehrmacht glbt bekannti
Am Kubanbrflckenkopf blleben starke Aufkllrungivorstosse der Sovvjets erfolgloi.
Im Kampfraum Saporoschje standen unsere Truppen aucb gestern ln schweren, aber erfolgrcichen AbvvehrkSmpfen. Vor-Ibergebend verlorengegangenes Gelande wurde durch Oegenangrlffe zurUckerobert.
Neue Versucbe des Fetndei an elnlgen Stellen des mittleren Dnjepr auf dem weitllchen Ufer Boden zu gewlnnen, scliet-terten.
Im mittleren Frontabschnitt griffen die BowJets trot« Wctterverschlechterung welter an. ZSber VVlderstand unserer Truppen und energisebe Oegenangrlffe brachten die felndllchen Angriffe zum Stehen. Ein-relne Elnbrdche wurden abgerlegelt.
In der Zeit vom 2«. bis 28. September wurden an der Ostfront 209 Sovvjctpanzer und 155 Flugzeuge vernichtet.
Deutsche Flakartillerle schoss vom 6 Sowjetbombern, die die rum&nlsche Hafen-stadt Konstanta anzugrelfen vertuch-ten, 4 ab.
Anhaltendcr Regen verhlnderte an der sddltallenlscben Front grossere Kampf-handlungen. Die eigenen Bewegungen neh-men trotz starken Wcgeschwierlgkclten den vorgesehenen Verlauf.
In der vergangenen Nacht flogen einzel-ne feindliche Flugzeuge ln das vvestllche Relcbsgeblet eln. Durch Abwurf elnlger Bomben enstand nur unvvcsenlllcher De-baudesehaden. Die Zahl der bel den felndllchen Luftangrlffen am 27. September und ln der Nacht vom 27. auf den 28. September abgeschossenen Flugzeuge hat sich auf 65 erhfibt.
Falliti tentativi nemici
dl attraversare II Nipro — 65 bombardieri angio-amerieani abbattuti sulla Germania occidentale
Uspešni obrambni boji pri Zaporožju
Žilav odpor nemških čet na srednjem odseku — Predvideni premiki na južnoitalijanskem bojišču
Iz FUlirerJevegn glavnega stana. IS. |
septembra. NcmSko vrhovno povelJnlStvo objavlja:
Na kubanjskein predmostju so hlll močni lzvldnttkl sunki Sovjetov brezuspešni.
Na bojnem področju pri Zaporožju so bile naše čete tudi včeraj v hudih toda uspešnih obrambnih bojih. Začasno Izgubljeno ozemlje je bilo t protinapadih spet osvojeno.
Novi poskuat sovražnika, da hI na nekaterih mestlb srednjega D n J e p r a dobil tla na zahodnem bregu, so se Izjalovili,
V srednjem odseku bojišča so Sovjeti kljub poslabšanju vremena napadali dalje. Zllav odpor naših čet In energični protinapadi ao ustavili sovražne napade. Posamezni vdori so bil! zajezeni.
vaa
V času od 2«. do 28- septembra Je bilo na vzhoduem bojišču uničenih 20» sovjetskih oklepnih voz In 153 letal.
Nemško protiletalsko topnlltvo Je ae-strelllo 4 Izmed šestih sovjetskih bombnikov, ki so poskušali napasti romunsko pristaniško mesto Iv o a t a n c a.
Trajen dež Je oviral večje bojne akcije iih južnoitalijanskem b o J I i č u. Lastni premiki potekajo kljub velikim te. tavam zaradi potov, lakor Jo predvideno.
Preteklo noč so posamezna sovražna letala priletela nad zahodno drtavno o s e m 1 J e. Zaradi nekaterih odvrženih bonih Je nastala samo nebistvena škoda n» poslopjih. Število sestreljenih letal na dan 27. septembra In v noči od 27. na 28. september se Jc povišalo na 85.
Dal Quartler generale del Filhrer, 21 settembre. II Comando supremo tedesco co-munlea:
Sulla teata dl poote del C n h a n sono falliti fortl attacchi esploratlvl nemici.
Nella iona dl combattlmento dl Sipo. rosele, le nostre truppe sostenevano an-ebe lerl gravl comhattimentl dlfenshi mn pleni dl suecesso. II terrltorlo provvlsorla-mente perduto fn rlconijulstato In contrattacchi.
NuotI tentatlvl nemlel dl premiere po-slzione In eertl puntl del Nipro centrale sulla sponda occidentale, sono falliti.
Malgrado U tempo pegglorato, I sovietlci contlnusvano ad attaccare nei settore centrale del fronte. La tenace rcslsten-la delle nostre truppe e 1'energlco eontrat-taeco arrestavano glt attacchi nemlel. Sln-gole lnflltrazlonl venlvann arginate.
Dal 28 al ZS settembre venlvann annlen-tatl su| fronte orientale :8> carrl armatl sovietlci e 155 aerel.
L'artlgllerla contraerea tedeaca abhat-teva 4 del I bombardieri aovlctlcl che ten-tavano dl attaccare la oltti portuale dl Costanza.
Sul fronte aud-ltallano grandl azlonl helllehe venlvano Imprdlte dalla ploggla costante. Malgrado le grandl dlffl-coltk delle eomunlcailonl stradali. | noatrl movlmeutl prosrguono secondo 11 piano pre-stablllto.
La notte seorsa slngoll apparecchl nemlel sorvolarono II terrltorlo occidentale del Relcb. II grtto dl slngole hombe tausava dannl Inslgnlflcanll su edl-flcl. II numero degll apparecchl abbattuti durante gli attacchi aerel nemlel II glornn 27 settembre e la notte dal 27 al 18 settembre šaliva a 85 aerel.
Nemčija že drugič povečala krušni obrok
V Sovjetski Rusiji pa v začetku petega vojnega leta stradajo
Fiihrerjeva brzojavka Mussoliniju
Nemčija, Japonska in druge države trojne zveze so priznale fašistično republikansko vlado
Rim, 28. septembra. V nekem mestu severne .Italije je bila prva ustanovna seja fašistične republikanske vlade pod predsedstvom Duceja. Fiihrer je poslal Duceju ob tej priliki naslednjo Brzojavko:
»Šefu fašistične republikanske vlade Italije Benitu Mussoliniju, Rim.
Dnce, z veseljem in zadovoljstvom sem sprejel vaše sporočilo o sestavi fašistične republikanske vlade Italije. Čast mi je, da Vam sporočim, da je vlada velike nemške države priznala od Vas sestavljeno novo fašistično republikansko vlado Italije ter je odločena v čvrsti zavezniški zvestobi nadaljevati ob njeni strani vojno do zmagovitega konca. — Adolf Hitler.«
Istočasno je priznala fašistično republikansko vlado Italije tudi japonska vlada. Izmed držav trojnega pakta so priznale novo republikansko fašistično vlado Romunija, katere predsednik Antonescu je poslal Duceju prisrčno brzojavko, nadalje Bolgarija, Hrvatska in Slovaška.
Tokio, 29. sept. B. Nacionalna ki-iajska in mandžurska vlada sta pri-
znali fašistično republikansko vlado, ki jo je sestavil Mussolini.
Ouce o preporoda italijanskega naroda
Rim, 20. septembra. Na prvi seji fašistične republikanske vlade je imel Duce govor, v katerem je med drugim rekel:
»Oni, ki so bili razkrinkani kot izdajalci, ne bodo ušli zasluženi kazni. Prestana kriza je bila za italijanski narod sicer strašno huda, a tudi zelo zdravilna. Italijanski narod je sedaj očiščen in vse kar je v narodu dobrega, je stopilo na plan. Italijanski narod ne more propasti, dokler se bo zavedal svoje narodne sile in moči.«
Nanking, 29. sept. DNB. Narodna Kitajska je priznala novo italijansko republikansko fašistično vlado, ko je bilo uradno sporočeno, da jo jc priznala tudi Japonska.
Berlin, 29. sept. Sedaj, ko je mogoče pregledati uspeh nemške žetve leta 1943, se lahko reie, da jc bila odlična. Omogočilo jo je prav tako ugodno vreme, ki je pospeševalo rast, kakor izredna marljivost nemškega poljedelskega prebivalstva, ki je vztrajalo navzlic velikim težavam pri jesenskih in pomladnih delih 1942-43.
Dobra nemška žetev je omogočilo povečanje krušnega obroka od 20. septembra 1943 naprej in to navzlic zvišanim potrebam v vojski, ki se je povečala in navzlic naraslemu številu inozemskih civilnih delavcev.
Vsi upravičenci na živilske nakaznice, tudi civilni delavci, dobijo na vsake štiri ledne poleg dosedanjega obroka šc 4CO gramov pseničnega kruha ali drugega pšeničnega peciva, oziroma 300 gramov pšenične moke. Poleg tega dobijo otroci od 6. do 10. leta 500 gramov rženega kruha, težki (nočni) delavci pa dobijo tudi dodatek 400 gramov rženega kruha. Dobra pšenična žetev jc omogočila še večji odstotek pšenične moke v krušni moki, tako da bo kruh podoben kruhu iz mirne dobe. Končno bo tudi povečan obrok tistih, ki se sami oskrbujejo za 300 gramov rži ali 400 gramov rženega kruha na vsake itiri tedne.	.
Uspehi nemškega kmetijstva so tem razumljivejši, če upoštevamo, da je s tem drugim letošnjim povečanjem krušnega obroka krušni obrok v Nemčiji v začetku
petega leta vojne večji kakor je bil v prvem vojnem letu iu sicer za normalne potrošnike za 100 gramov, za otroke od 6. do 10. leta za 200 gramov in za težke delavce za 500 gramov. To povečanje krušnega obroka v začetku petega vojnega leta je nov dokaz za moč nemškega vojnoprehranjevalnega gospodarstva.
Medlem, ko jc Nemčija žo drugič po večala krušni obrok, pa v Sovjetski Ru siji občutno primanjkuje živeža Poročila iz Šanghaja in Mugdcna pravijo, da je Moskva nujno naročila komunistični stranki ter upravnim oblastem v vzhodni Sibiriji, naj skrbno zbirajo vsa doseglji va živila kakor pšenico, riž, vse vrste mesa in konzerve, da jih bodo lahko po slali na fronto, kjer vlada veliko pomanjkanje hrane.
V Sibiriji sami so s 1. oktobrom do ločili za odrasle 200 gr kruha dnevno, za otroke pa 125 gr. Kruh je zelo slab. Letošnjo zimo se bo torej moralo prebivalstvo v glavnem preživljati z zelenjavo. Oblasti so odredile, da morajo zbrati milijon kilogramov krompirja ter enako količino zelja. V krajih, kjer trpe pomanjkanje, naj prihranijo za zimo tudi velike količine repe. Ljudstvoje seveda začelo godrnjati, toda komunistični ko-mionrii so irjevili, <la jo prebivalstvo vzhodne Sibirije moralo doslej prenašali manjše breme kakor ostali sovjetski predeli.
Anfuso - italijanski poslanik v Berlinu
»Daily Worker« napada eiistrchilla
Stockholm, 29, sept. DNB. Pod naslovom »Neizpolnjene obljube« objavlja londonski »Daily worker« uvodnik, v katerem ostro napada Churchilla. Churchill je po eni strani visoko povzdigoval vojaško moč zaveznikov, na drugi strani pa se je izmikal vprašanju, zakaj zavezniki ne marajo te moči takoj izkoristiti. Ko so strokovnjaki že leta 1942 sklenili, da je treba čim hitreje ustanoviti drugo bojišče, se zdi, da so politična presojanja iz leta 1943 očividno v nasprotju s tem sklepom iz leta 1942. Angleško komunistično glasilo nato zvrača krivdo in odgovornost na izolacionistične kroge, ki so očividno mnenja, da Anglija lahko zdaj že sama izhaja brez rdeče armade. Če londonsko komunistično glasilo s tako težkim kalibrom strelja na Churchil-
BBBBBBBBBBBfflBBBBBBBBBBBBnB
Usoda pobeglih italijan. ladij
Alžir, 29. sept. DNB. Kakor poročajo iz Gibraltarja, bodo tiste italijanske vojne ladje, ki so po izdajalskem Badogliievem povelju pobegnile na Malto, v kratkem dobile angleške posadke. Italijanske posadke bodo premestili na angleško-ameriške tovorne ladje, ki bodo preskrbovale angleško-ameriške čete v Italiji z mum-cijo in živili iz Alžira.
Povišani davki v USA
-cp- Ženeva, 28. sept. Finančno ministrstvo je predložilo Rooseveltu nov načrt za davke, v katerem je predvideno vsaj 10% povečanje davkov na plače. Doslej so bile v Združenih državah plače obdavčene za 20%, odslej pa bo znašalo obdavčenje torej 30%.
la, smemo sklepati, da bo Moskva na bodoči zavezniški konferenci zelo odločno postavila zahtevo po drugem bojišču.
Glavni urednik istega lista ne nekem drugem mestu razlaga, da Churchillova izvajanja niso bila nikdar tako malo prepričljiva kakor v njegovem zadnjem govoru. Člankar se obrača proti optimizmu angleškega ministrskega predsednika, ki so ga dejstva že tolikokrat ovrgla ter pripominja, da se je »mehek spodnji del telesa« Evrope, o katerem je Churchill govoril leta 1942, izkazal za zelo trdega in da so si sedaj angleško-ameriški politiki na njem polomili svoje umetne zobe. Te Churchillove politike ne karak-terizira nič jasneje kakor polom zavezniške politike in strategije v Italiji.
Budimpešta, 29. sept. DNB. Italijanski minister v Budimpešti Anfuso, ki ga je Duce imenoval za novega veleposlanika v Berlinu, je z letalom odpotoval nu svoje novo službeno mesto. Na letališču so je poslovil od njega nemški minister v Budimpešti Dietrich von Jngow. Anfuso uživa ugled enega najsposobnejših italijanskih diplomatov in uživa tudi posebno Mussolini-jevo zaupanje. Žc ko je bil šef kabineta v italijanskem zunanjem ministrstvu, je vneto sodeloval pri odseku za Nemčijo, predrn je odšel v Budimpešto kot poslanik. Ko je bil Duce osvobojen, se mu je Aufuso takoj sta-
vil na razpolago. Njegov prednik v Berlinu, prejšnji propagandni minister Dino Alfieri, ki mu je Badoglio imenoval za nasledniku generala Caria-n i ja — nemški tisk o tem imenovanju sploh ni hotel poročati — živi sedaj v Italiji.
Berlin, 29. sept. DNB. Novi italijanski veleposlanik v Berlinu Filippo Anfuso je v torek prispel v nemško prestolnico. V imenu zunanjega ministra Ribbenlropa ga je na letališču pozdravil šef protokola minister von Ddrnberg. Navzoč je bil tudi grof Ho-peri, italijanski upravnik i>oslov v Berlinu.
Bolgarija je trdno na nemški strani
-cp- Sofija, 28. sept. >Slovo« piše v svojem uvodniku, da morajo Bolgari v sedanji gigantski borbi fanatično verovati v končno zmago, da bodo lahko premagali vse spletke in ovire. Po smrti blagopokojnega kralja je bolgarsko ljudstvo sijajno prestalo državno in politično preskušnjo. Bolgarija gre naprej jxi začrtani poti ob strani osi v noju za pravičnejši red v Evropi. Bolgarija bo stalno hodila j»o
začrtani poti, ki jo je v zgodovini v časih veselja in trpljenja delila s svojimi zavezniki iz prejšnje svetovne vojne, z Nemci. Vojna velike Nemčije sovpada danes z vojno bolgarskega ljudstva za pravičnejši življenjski red. Pot Bolgarije gre le skupno s jiotjo velike zavezniške Nemčije, kajti Bolgajriju je le s jvomočjo Nemčije lahko dosegla svojo narodno enotnost.
Načela madžarske zunanje politike
Budimpešta, 29. sept. DNB. Tu so z velikim zadoščenjem sprejeli govor madžarskega zunanjega ministra Ev-
ločena po načelih, kot jih predstavljajo zvestoba do nezapisanega prava narodne časti in narodne koristi ter trd-
gena von Ghyczyja ob tretji obletuici | no prepričanje, da mora nastopiti po podpisa trojnega pakta. Ghyczy je j sedanji svetovni zmedi doba pravice med drugim dejal: »Naša politika j in miru, ki bo zadostila življenjskim
ostane, pa naj se položaj spremeni ali ' '------- ' ' 1 1 '
ne, premočrtna in nespremenljiva, do-
Pesem Slovenske domobranske legije
T.cgijonarji, domobranci svojo zemljo ljubimo. Polja plodna, gore smele in domove bele. Cerkve mnoge in doline, reke bistre in pečine.
V	boj, o boj, o boji Za dom v boj, o boj! In sovragu kletemu smrt!
Kri slovenska je zavpila, kliče o visoko nebo. Srca mrtva govorijo: Ne pozabile nas nikdar! Naša borba zato je sveta, dokler gruda ni oteta.
V	boj, v boj...
Z nami, bratje, je pravica, z nami vsemogočni je Bog. On nas vodi, pot je prava, ne bojimo se zaprek, šume nam v pozdrav šumijo in studenci žuborijo.
V	boj, v boj...
lastne vrste si preglejmo in pokonci vsi glar>6.
V	desni puško, v levi bakljo, iti laku hitimo	noč. Pest je klena, srce je vroče, narod naš umreti noče.
V	bo), v boj...
zahtevam ter prinesla blaginjo vsem narodom, malim in velikim.t Minister
jc nato navedel razloge, ki so privedli Madžarsko v trojno zvezo. Zveza narodov ni bila sposobna za mirno revizijo trianonske luirovne pogodbe, katera je Madžarski naložila težko breme. Tukajšnji |>oiitič.ni krogi smatrajo govor madžarskega zunanjega ministra za odločno zavrnitev vseli klevet o madžarski politiki po Badoglijevi [kapitulaciji.	_
Bodočnost Norveško
Berlin, 29. sept. DNB. Zastopnikom zunanjega liska so na VVilhelinstrasse izrecno potrdili izjavo nemškega komisarja za Norveško Terbovena o bodočnosti Norveške. Rečeno je bilo, du je odveč tolmačiti Terbovenove izjave, ker so popolnoma jasne in imajo čisto določen pomen. Terbovenove izjave so tolmačile namene nemške vlade, ki hoče po koncu vojne m |x> vseh končanih vojaških nastopili zagotoviti svobodno in neodvisno Norveško.
Živeli slovenski domobranci!
Slovenski fant, slovenski mož! Od-zovi so klicu nesrečno slovenske domovine, stopi v vrste domobranske legije ter pomagaj trpečim bratom iu sestram, na katere vsak trenutek preži smrt po rokah tistih izprijenih in zapeljanih Slovencev, ki zaslepljeni s komunizmom in tujim denarjem te dni po Badoglievi izdaji v potokih prelivajo bratsko kri, uničujejo dragocena življenja in naj resneje ogrožajo naš narodni obstoj. Združili so sc s tisto kliko Badoglievili vojakov, kateri se morajo zahvaliti za svoj obstoj, s katero so že od začetka tesno tajno sodelovali, prejemali od nje orožje, /.raven pa hinavsko zatrjevali, da se liore proti »okupatorju«. Kdo je bil tisti »okupator«, ki so ga uničevali komunisti? Nedolžni slovenski ljudje. Skoraj neovirano so lahko pobijali pošteno Slovence, morili so jih /golj zato, ker niso hoteli biti komunisti. Danes laliko mirno ugotovimo, du niti krvoločni Turki niso pobili toliko Slovencev ter naredili tolikšne škode in da nikdar v zgodovini noben ne tuj ne domač režiin ni tako strahoval in iz/omal slovenskega ljudstva, kakor komunisti, ti nesrečni sinovi slovenske matere, ki pomenijo največjo slovensko sromoto vseli časov. Za nepoučene in naivne ljudi so si ustvarili pojem »osvobodilno« borbe, da so se lažje spravili nad neoboroženo in nezaščiteno ljudstvo v najusodnejših časih naše zgodovine zgolj i/, jiodlcpa sebičnega namena, du bi se. ker jih ljudstvo ne mara in sovraži, sedaj s stra-hovalnim pobijanjem spravili na oblast, četudi bi moral pri tem ves narod poginiti.
Kdor jo šc malo pošten, naj si položi roko na srce in si odgovori na tole vprašanje: ali je pošten in ljubi svojo domovino tisti, ki jc tajno sprejel tuje orožje in v imenu »osvobodilne borbe proti okupatorju«, od katerega je orožje dobil, i>obil samo v Ljubljanski pokrajini naii 5000 lastnih bratov in sestra, uničil tisoči- slovenskih rodbin, razdejal slovenske cerkve, šole, prosvetna središča in povzročil celo morje gorja, nli oni. ki je v samoobrambi za svoje in narodovo življenje, zavedajoč se odgovornosti pred vsem svetom na edino zakonit način ob dvanajsti uri zagrabil za prvo razpoložljivo puško, da jc sebi in narodu obvaroval življenje in preprečil sicer neizbežno represalije? < e je odgovor nn to vprašanje pretežak za nekatere meščanske in trške izkoreninjene«!, pa je zelo lahek za poštono slovenske ljudstvo, lahek zlasti za poštene slovenske fante in može. ki *e bodo odzvali kliru rodne krvi, domače grude in prosečih sirot, ter bodo stopili v vrste Slovenske domobranske legije, ki jih bo povedla v Ivij za življenje in lepšo bodočnost slovenskega narodu! Živeli slovenski domobranci!
Odstranitev kraljevih slik
Po odredbi šefa pokrajinske uprave v Ljubljani so se iz vseh državnih in samoupravnih ter drugih javnih obla-stev, uradov in ustanov, vštevši šole kakor ludi iz javnih lokalov, obrtnih in trgovskih obratovališč ter pisarn v vsej pokrajini odstranile slike italijanskega kralja in članov kraljevske rodbine. Kjer bi sc to še ne bilo moglo izvršiti, se mora izvršiti še tekom današnjega dne. Iz predsedstvene pisarne šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Indija ho morala še stradati
Camberra, 29. sept. DNB. Avstralski trgovinski minister je izjavil, da bi lakoto v Indiji lahko utešili z avstralsko pšenico, če bi imela Anglija na razpolago dovolj tovornih ladij. Minister je dodal, da je \vstralija pripravljena sprejeti nase to žrtev in dn je pšenica že pripravljena /a ladje v pristaniščih, toda Anglija doslej avstralske vlade še ni informirala, če, ima že na razpolago kaj ladij.
Uspehi nemškega letalstva
Berlin, 29. sept. DNB. Nemško letalstvo je včeraj s koncentracijskimi napadi stalno podpiralo nemško armado v borbah na v/hodnem bojišču. Kakor poročajo pristojni vojaški krogi, je nemško letalstvo osredotočilo svoje napade zlasti na odseku južno od Smolenska in južno od Zajjorož.ja, kjer je bilo uničenih mno<io sovjetskih tankov ter drugih vozil. V ponedeljek je bilo sestreljenih 69 sovjetskih letni, tako da so Sovjeti zgubili v nedeljo in ponedeljek skupno 134 letal.
Judje izpodrivajo Angleže
-cp- Ženeva, 27. sept. Kakor poroča »Dai!y Sketch«, je začelo vsem padati v oči, kako v Angliji vedno bolj orhajaio judovski emigranti na vodilna mc6la. — List piše med drugim: .Preseneča nas, ko vidimo toliko judovskih emigrantov na civilnih mestih. Človek bi mislil, da se bodo gnetli v vojski in tako pomagali pospešiti prihod dneva za svoj povra-tek. Namesto tega pa često prevzemajo mesta, iz katerih naravnost izpodrivajo naše ljudi.« — Angleži, ki morajo zaradi obvezne vojaške službe zapuičati svoja mesta, se po pravici boji]o, da bc judovski emigranti na koncu vojne ne bodo dali kar tako odstraniti iz teh rnesL
»Samo za svoje stranke...«
Prideš na trg in povprašaš po kolerabi, špinači, solati... Včasih ti postrežejo, često pa dobiš tale, hudo neprijoteu odgovor: »Prodajam samo za svojo stranko.« Ker nisi redna stranka — in redna stranka nisi zaradi tega, ker gledaš, kje bi dobil ceneje, odldeš praznih rok. Redne stranke imajo torej prednost.
Podobno so ti godi to dni tudi v trafikah.
»Dajte mi, prosim, deset Ibar!«
»Ne poznam vas, gospod, doslej niste kupovali pri meni.«
Tako odideš spet z dolgim nosom in praznih rok. Niti na misel ti ne pride, da bi razlagal ženici, da si bil kdaj pa kdaj v njoni trafiki in da spadaš mod oue, ki kupijo zdaj tu zdaj tam. Kratkomalo: nisi redna stranka in zato no boš kadil...
Nerodna zadevat Popraskal sem so za ušesi in pomislil, pri kom sem bit vsaj kolikor toliko rodna stranka. Misel, da sem kupoval božjo traveo največ v tej iu toj
ulioi, je usmerila korake tja. In spet sem doživol tale prizor: Gospodična je namignila gospodu, ki jo stal prod menoj in čakal z, desetaki, naj počuka, meno, na pol redno stranko pu jo odpravila s pet Ibar.
Iz »Službenega lista«
Razglas vrhovnega komisarja
na operacijskem ozemlju Jadransko pri-uiorje o upravljanju Ljubljanske pokrajine.
Na podstavl odredbo Vodjo nemške dr-
Zatrdno sein vedel, da bo redna stranka na	žave z dno 10. septembru 1943 odrejam: skrivoj lepo postrožena in bo morala samo . Clon 1. V Ljubljanski pokrajini vodi počakati, da so bom umaknil. ' upravo po mojih navodilih šef pokrajinske
Tako sem prišel do spoznanja, du imajo	upravo s sedožom v Ljubljani. V tem svoj-
redno stranko prednost povsod. O tem se	stvu ima naziv prodsedulka. prepričaš kdaj pa kdaj tudi v gostilni. Iz Člen 2. Šefa pokrajinske uprave ime-
kuhinjo diši po dobrotah, ki si jih lahko	nujeui jaz in ju meni odgovoren za izvrše-
premožnl privoščijo vsak dan, izredni obi-	vanje svojih nalog uporabljajo obstoječe
6kovnlei pa lo kdaj pa kdaj. Vprušaš nn-	upravno ustunovo Ljubljansko pokrajine, takarico, s čim ti lnhko postreže; čo si Olen 3. Šefu pokrajinsko upravo dodo-
rodna stranka, ti bo naštola to in ono, če	Jim nemškoga upravnega svetovalca.
pa si priložnostni gost, ali pa celo nesram-než, ki se pojaviš v gostilni samo okrog 1. v mesecu, to odpravijo z izgovorom, da nimajo ničesar.
Ali no bi bilo prav, čo se ne bi ozirali na trgu, v trafikah, gostilnah in drugod
Dano v Celovcu, 20. septembra 1943. Vrhovni komisar ItAINER,
okrožni vodja ln državni namestnik.
Gornji razglas prinaša »Službeni list«
Predavanje o Marku Avreliju
2e znani predavatolj prt Nemški akade. miji v Ljubljani g. D. Mantuani jo imel v torek lepo predavanje lz območja filozofije ter je podal v svojem predavanju o volikem vladarju rimskega imperija Marcu Avreliju Antoniniu nov pogled na tega velikega, tudi pri nas po Cankarjevem prevodu in v Slov. Matlei izdanem delu znanega in cenjenega stoičnega filozofa. Ker mu je šlo zu to, da osvetli nekaj njegovih temeljnih filozofskih misli od novo strani, se seveda ni spuščal v življenjepis tega slavnega vladarja iz II. stoletja po Kr., iz dobe, ki jo po duhovni razrvanoati in neurejenosti precej enačila naši. G. Mantuani jo pokazal pot. po kateri je prišel vladar-filo-zof do izredne jasnosti v pogledu nekaj temeljnih resnic: tako so jo njegovo pogan-
Koledar
Četrtek, 30. klmovca: Hieronim, spozna-valec in cerkveni učenik; Zofija, vdova; Honorij škof; Ursus, mučonec.
Fetek, 1. vinotoka: Itemigij, škof; Janez iz Dukle, Bpoznavalec; Muksima, mučenica.
Še pet dni
naročniki »Slovenca« in »Domoljuba« lahko naročijo in plačajo
po znižani ceni
Scottov zgodovinski roman v slikah
»IVANHOE«
V Ljubljani sprejemamo naročila in ▼plačila v veži Ljudske tiskarne in po pooblaščenih akviziterjih.
Zgodovinski paberki
30. klmovca:
1. 1«M. so Francozi zasedli Strassburg. Ludvik XIV. je trdil, da je Francija nada-ijovanje karlinsko države in da si sme iz tega naslova in radi pravic, pridobljenih v »estfalskem in nymveškem miru prisvojiti sosedne dežele. Oprt na te pravice je J.udo-vlk trdil, da Lotaringija in Alzacija (-padata k Franciji. Posebna sodišča (reunijske komore) so iskala posestva, pripadajoča Se v karolinški dobi ozemlju, ki ga je dobila Francija v omenjenih pogodbah, priznala so Franciji vse državno teritorije v Alzaciji in del Lotaringije ter dve važni trdnjavi Strasssburg in Luksemburg. Ludovik je vse omenjeno ozemlje zasedel. V Nemčiji je nastalo silno gorčenje, toda cesar je imel preveč opravka z vstaškimi Ogri in Turki, zato je sklenil s Francozi dvajsetletno premirje. v katerem jc priznal Ludoviku zasedene kraje. Kljub ponovnim vojnam in porazom, ki so jih doživeli Francozi zlasti v španski naslodstveni vojni , so ohranili to fwm!je do francosko-ucmške vojne 1. 1870—
Osebne novice
= 50 letnico rojstva praznuje danes znani in ugledni ljubljanski frančiškan p. Jožef Aljančlč. doma iz Trnovega pri Ilirski Bistrici. Kljub holehnosti, ki si jo je že prejšnjo svetovno vojno nakopal v strelskih jarkih, je pozneje vsa leta v svojem poklicu razvijal neutrudno delavnost. Med verniki je spoštovan kot odličen spovednik, pri bolnikih pa splošno priljubljen tolaž-nik. Zato mu k lepemu jubileju v vinogradu Gospodovem iskreno čestitamo!
Šolske vesti
—	Na urSullnskl gimnaziji je vpisovanje od 1. do 5. oktobra. Bivšo učenke se vpisujejo pri svojih razrednieah, vse nove pa v ravnateljev! pisarni vsak lan od R do 1:'. S seboj prineso zadri ie šolsko spričevalo, krstni list in cvent. »nd! potrdilo o invalidnini ali številu otrok v družini.
—	Prijave za vpis v trgovsko učlllšče »fhrlstcTov učni zavod«, LJubljana. Domobranska li (Enoletni trgovski tečaj s pra-
toliko nn to, čo si redua stranka ali nisi, šefa pokrajinske uprave v Ljubljani štev, temveč nu to, kdo je bolj potrebon!	77 z dno 25. septembru. Ituzglas imu poleg
tekoče številko 248, ki pomen.ia število v letošnjem letu v »Službenem listu« že ob-vieo invnosti in Višji trgovski tečaji so javljenih razglasov, šo drugo številko, in sprejemajo vsak dan dopoldne iu popoldne aicer 1, s katero se označujejo objave on med običajnimi uradnimi urami. Podrobne ustnnovitvo mosta šefa pokrajinsko upravo informacije iu novi prospekti so brezplačno	=„,,,;„„.
ua razpolago v pisarni ravnateljstva.	| v ^Junijam.
—	Vpisovanje v 1. In III. letnik dr. l'0d številko 249 odnosno pod številko 2 Krekove učiteljske gospodinjske šole. ka- objavljena postavitev župana mesta Ljub-
Hko šolo! boPilTn"J26 oktobra"od* 9^12'in od .Jane divizijskega generala Leona »upnika 4—6 popoldne.	1 za šefa pokrajinske uprave. Postavitev je
—	Glasbena Sola »Sloga« sprejema šo podpisal T Tretu 21. septembra okrožni
namen jena ftonl m * pevcem.^kl8 žele svoj glas . vodja ln državni namestnik Itainor lzvežbati, a nimajo prilike obiskovati solo- Uradno besedilo razglasa in postavitve petja. V tej pevski šoli se vrši pouk v ina- prjna5a .službeni ilst« v vseh treh Jezikih.
MTESP pevee^ŽfaBtf6 zborovski' pT/ci	Tudi vse nadaljnjo objave so trojezič.ue.
hi morali obiskovati ta pouk, pa tudi dru-	i naMamMMBHn gim, ki morajo v svojem poklicu mnogo . , , , . ..	,. , ,
govoriti, jo taka pevska šola potrebna. Pri-	bprcjemni oddelek poveljstva MO-
Jave sprejema šolska pisarna v Pražakovi	venstega domobranstva, Ambrožev
trg ?, sporoča, da jc številka njc-
—	Mestna zastavljanlca z vsem poudarkom izjavlja, da so vsi pri njej zastav-Ijoni ali kakor koli deponirani predmeti varno shranjeni, k tej izjavi pa pristavlja, da so vso govorice o kaki odstranitvi zlasti zlatnine ali drugih dragocenosti zlobna laž ter v škodo prebivalstvu. Razon tega naj
govega telefona 23-88.
Nakazila za milo in marmelado
Prehranjevalni zavod Ljubljansko pokrajine v Ljubljani poziva vse trgovce in zadruge mosta Ljubljane, da dvignejo pri so pa prebivalstvo zaveda, da mestnu ob- j Prevodu, Novi trg 4-II, nakazila za milo čina ljubljanska z. vsem svojim premože- i„ marmelado potrebno za razdelitev v ok-njem jamči za vse zastavljeno prodmeto. j tobru t. 1., in to po naslednjem abocoduom
—	Vse uradno določene najvišje cene so šo vedno v veljavi ter se spet opozarja prebivalstvo, da jo strogo prepovedano prodajanje in kupovanjo po višjih cenah kot so določene. Vsi prekrški se bodo kaznovali z največjo strogostjo, v kratkem pa izidejo tudi še posebna navodila.
—	Stoodstotna podražitev tobačnih Izdelkov že dne 1. oktobra so napovedali ve-rižniki ia drugi zlohotni ljudjo. Z mero-dajnega mesta pa imamo zagotovilo, da nikdo niti ne misli na kako podražitev tobaka ter naj zato prebivalstvo nikakor ne naseda verižnikoin ter so no zaklada s tobakom.
Naročite se na slovensko poljudnoznanstveno zbirko
»SVET«
Mesečna naročnina 20 lir Za v polplatno vezane knjige pa 35 lir
Naročnike bomo sprejemali le do 1. novembra 1943
Naročite se na to zbirko čimprej v Ljudski knjigarni ali v upiavi »Sveta«, Ljubljana, Kopitarjeva 6
Velika novost na našem knjižnem (rjru:
JEZUS KRBSTUS
po besedah evangelistov
Sestavil in uvod napisal dr. .Andrej Snoj
?86 strani, žepna oblika bro*. Lir 12,— vezano I ir 24.— boljše izdaje vezano Lir 27.—, 37,— in 42.-
Ljudska knjigarna v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva 5
—	Mesečna rekolekcija ljubljanskih gg. duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi petek, 1. oktobra. Začetek točno ob 5 popoldne. Prej običajna adiraei jska ura, nat > konferenca. Zbirališče v hišni kai eliei. Vsi ljubljanski gg. duhovniki vljudno vabljeni. — Vodstvo.
—	Stolna kongrcgacljn za gospe vabi na prvi sestanek, ki se vrši v petek, dno 1. oktobra oh 5 popoldne v kougregacijski kapeli. — Odbor.
—	Obrtnike, ki še niso poravnali članarine zn tekoče leto, poziva Odsek za obrtništvo, da to store najkasneje do 10. oktobra t. I., ker bo sicer po lom roku izterjala članarino davčna uprava z izvršbo.
—	Boni za sukanec. Obrtniki, ki rabijo sukance, naj dvignejo oktoberske bone za nakup sukanca pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani. t'oi>ova 1, med uradnimi urami po sledečem vrstnem redu: A do C 1. oktobra, D do I 2. do 4. oktobra, J do K 5. do H oktobra, L do O 7. oktobra, P do 11 8. do H. oktobra. S do T 11. do 12. oktobra ter U do 2 13. oktobra. Vsak naj prinese h seboj potrdilo zavoda za socialno zavarovanje o zaposlenem osebju: za one, ki še niso prijavljeni pri Odseku, pa tudi poslovne knjižice.
—	Ako želite Imeti na vašem radio aparatu odblokirane srednje valove v enem dnevu, prinesite radio takoj tvrdki »Evorest«, Prešernova 44.
—	Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova ulica 43. mr. Trn-koezjr, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Se--ienburgova ul. 7.
rodu:
V četrtek, 30. sept., 7, začetnicami A—M, v petek, 1. oktobra, z začetnicami N—t.
Zamudniki zgube pravico do zahtevka nakazil.
Važno za trafikante!
Združenje trafikantov sporoča svojim članom, da bo glavna zaloga tobaka poslovala od 1. oktobra dalje po sledečem redu:
Črka A—J imu nabavni dan ponedeljek in četrtek:
Črka K—O ima nabavni dan torek in petek;
Crka P—2 ima nabavni dau sredo in soboto.
Izven določenih dni so tobak no bo izdajal nikomur. Računi morajo hiti podpisani od finančne kontrole na Poljanah. Denar naj bo pravilno zložen in vpisan po spisku. Račnn naj se piše: Prvo pride tobak. cigarete po ceni od višje do nižje, nat/l nn rifraro ravno »nl:o.
Zaloga bo začela poslovati ob 8 zjutraj ter bo poslovala do 12. Vsak naj si že sam izračuna, koliko mu pripada za oktober. Količina jo ista kot 7,a september. — Iz pisarne združenja trafikantov.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 30. september:
8.80—9 jutranji pozdrav — 9—9.20 Poročila v nemščini iu slovenščini — Prekinitev oddaje do 12.20 — 12.30- 12.30 Uvod — 12.30
—	12.50 Poročila v nemščini in slovenščini
—	12.50—14 Od menuela do valčka — 14— 14.15 Poročila v nemščini — 14.15—15 Narodno glasbo igra radijski orkester, vodi dirigent D. M. Šijanec — 15 Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva — Prekinitev oddajo do 17 — 17—17.15 Poročila v nemščini in Slovenščini — 17.15—18 Zabavni koncert — Prekinitev oddaje do 19 — 19—19.30 Komorna glasba — 19.30—19.50 Poročila v nemščini in slovenščini, poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini, napoved sporeda za naslednji dan — 19.50—20 Medigra — 20—20.20 Poročila v nemščini — 211.20—21 Operno glasbo izvn.in radijski orkester. vodi dirigent D. M. Si.ianc« — 21—22 Stari in novi plesi— 22—22.10 Poročila v nemščini — Koneč oddajo.
■BnBBBHISBBBBIlEBBDBBBBIBSIinBB
Naročite se na III. letnik » Slcvenčeve knjižnice «
Prva knjiga
»Mlada Breda«
bo izšla 1. okt. ob 60-letnicl njenega pisatelja
dr. Ivana Preglja
Vsak se lahko naroči mesečno na 3 ali pa na 2 knjigi. Za naročnike jo cena samo 8 lir
Knjige bodo izhajale v lepi enotni opremi arh. Vladimirja Gajška.
Jesensko deževje
Zo tretji dan traja jesensko doževje, ki jo v torek malo odnehalo in ni bilo lakili nalivov ponoči kot prejšnjo noč. Vrstili so se mali in kratki nalivi ter je v 24 urah padlo le 5 mm dežja. Torek jo bil splošno zelo hladen dan, saj se dnovni temperaturni maksimum ni mnogo razlikoval od jutranjega minimn. Dnevna temperatura se je v torek le nekoliko dvignila. Turkov jutranji minimum je bil na univerzi zaznamovan +11.4» C, a dnevni temperaturni maksimum jo bil +11.8» C, torej za 4 desetinke stopinje višji, kar je primeroma zolo redko v septembru. Lani na Mihaelov dan je bilo lepo, prijetno vreme. Letos čemerno, hladno in oblačno ali bolje deževno. Jutranji minimum je v sredo padel pod 10 stopinj. Bilo je +9.1» C. Vodo v pokrajini počasi naraščajo. Močno je narasla Iška, ki pa vsled regulacije spodnjega in srednjega toka ne napravlja sedaj tolikšne škode po njivah in travnikih, kakor se je to primerilo poprejšnja leta.
Iz gospodarstva
Iz zadružnega registra. Pri Nabavni in prodajni zadrugi v Novem mestu so je vpisal pooblaščeni poslovodja Anton Vrtač-nik s pravico sopodpisovanja z.a zadrugo s še enim članom upravnegu odbora.
Svetovna proizvodnja naravne svile jo lani znašala samo 39.3 milij. kilogramov, dočim ie leta 1941 znašala 48.8, v prejšnjih petih lotili pa povpročno 59.7 milij. kg. To zmanjšanje je pripisovati zmanjšanju japonsko proizvodnje, ker ne moro več dobavljati svojemu prejšnjemu največjemu odjemalcu, Zodinjenim državam Severne Amerike. V Evropi se jo proizvodnja svile lani tudi zmanjšaln. narasla pa v Braziliji, Romuniji, Španiji in Turčiji.
stvo Se razvilo do priznanja enega samega najvišjoga bitja, kljub temu, da mu je novo krščanstvo bilo še skoraj popolnoma neznano. Vse bolj so jo povzpel do toga videnja po stolčul šoli Zononovl. In tako jo podal še druge, za tedaj izredno moderno njegovo nnzoro o trpljenju, prenašanju odpovedi, o pasivnih čednostih človeka v nasprotju do aktivnih. Posebno v tem pojmovanju je dosegel najvišje spoznanje, ki jo zelo podobno v vrhovih krščanskemu. Predavatelj jo tu izrazil mnenje, da se najvišja spoznanja morajo doseči, čeprav še po tako različnih potih. In tu je sedaj prišel oBrednji poudarek predavanja in njegova novost. Predavatelj je gotovo na podlagi najnovejše literature pokazal vpliv orientalskih verstev (budizma itd.) na pojmovanje odpovedi stra-stom ter navajal zglede iz kitajskih in indijskih filozofov, ki glase presenetljivo ista načela. Najjasneje pa je ta načela o odvr. nitvi duše od fizičnega sveta izrazilo krščanstvo, ki pomeni za tedaj pravo duhovno revolucijo. Kako daleč se je Maro Avrel približal pojmovanju od strasti osvobojenega človekn, pričajo njegovi Samogovori. Nekaj takih citatov, ki kažejo, kako blizu krščanstva, ki ga ni poznal, je stal vladar, Je predavatelj vzporedil ob misli sv. pisma, pa tudi ob orientalska mnenja. Zaključil pa jo predavanja s filozofovim stoičnim pojmovanjem življenja, ki je med rojstvom in smrtjo, med dvema dejstvoma, kamor nas je postavil nekdo, ki no zavisi od nas: »Zato so poslovi prijateljsko od tod. kajti tudi tisti, ki te odpušča, je prijateljski.« Pre. davanje je bilo izredno lepo prednašano, pa jo tudi zajelo prisotne, med katerimi so bili nemški gen. konzul g. dr. Miiller z gospo in drugi, da so ga nagradili z odobravanjem.
Z Vrhnike
Nagradni knjigi Slovenčeve knjižnice »Martin Krpan« in »Trije brstje« ter zadnja redna knjiga II. letnika »Peli so jih mati moja« dobo naročniki iz vrhniškega poštnega okoliša na Podllpskl eestl 9. Ob delavnikih pridite samo dopoldne, razen oh torkih. Tu je tudi zaloga vseli knjig Slovenčeve knjižnico in zbirko Svet.Plačila in naročila za Slovenca, Slovenski dom. Domoljub, Slovenčovo knjižnico, posebno pa za novo prelepo knjigo »Ivanhoe«, roman v slikah.	___
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Drama:
Sobota. 2. oktobra, ob 10.30: »V LJubljano
Jn dajmo!« Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 15: »Veliki mož«.
lzveu. Cene od 18 lir navzdol.
Josip Ogrlnec »V Ljubljano jo dajinn!«
Avtor te igro jo ustvaritelj izvirne slovenske veseloigro in jo naduljeval v probndni smeri tradicijo Linhartovih komedij. Preprostost in prisrčnost odlikujeta njegovo delo, ki je v vsem razpoloženju skromno ljubezenske zgodbico živa podoba naših malomeščanskih ljudi iz srede pretoklega sto letja.
LJuha Prcnner »Veliki mož«. Prav v jedro današnje borbe za uspeh in slavo jo posegla avtorica te komedije, razkrila io podtalna pota, ki jih ubirajo marsikateri literati in drugi umetniki v stremljenju po uspehu. Miselnost ljudi, ki sami ne verjamejo v svoj talent ali pa pa daleko precenjujejo. se izraža v stranpotib, katere ubirajo. in žalostim mediokriteta njihovih značajev dnio sliko dela današnje umetniške generacije. Kruta, n resnična diagnoza današnjih ljudi, prencSena v satiro.
Majda Kovačeva pa je imela sloves glasbenice in pevke in Novo mesto je znalo njene zmožnosti razumeti, ceniti in uporabiti.
Ko so zdolgočaseni in vsevedni malo-meščani pogosto videli Petrušiča skupaj s Kovačevo, bodisi da sta se o slabem vremenu dlje ko po navadi zadrževala v hotelu, bodisi da sta hodila na sprehode čez Marof, proti Ločni, na Grm ali proti Smihelu, se je rodila sodba: Med njima je ljubezen.
Ta sodba je bila ne samo verjetna, marveč je sčasoma dobila celo novo potrdilo; in sicer tedaj, ko je postalo znano, dn profesor zahnja tudi h Kovačevi na stanovanje. Novo mefito je šepnilo samemu sebi: Ni več daleč do [Kiroke, čeprav se še zmerom vikata!
Onadva sc nista vznemirjala, ker jima sodba okolice po čudnem naključju še ni prišla na ušesn. A če bi zvedela zanjo bi bil njun odgovor zelo različen.
Majda bi najbrž zardela in zmedeno pogledala v tla, Janko pn bi se najprej vzvišeno nasmehnil, potem pa mračno rekel:
»Kakšnih čvekarij so zmožni ti ljudje!«
In ker bi pa sodba o ljubezni in o nameravani bližnji poroki (udi užalila, bi še trpko dodal:
»Kako so tudi površni in neresni!« Medtem se je februar nagibal v preteklost. Bili so mrzli in sončni dnevi, ko jo držala burja, potom so prišli spet mračni dnevi z vlažnim dihom južnega vetra v zraiku, čemur je sledilo megleno vreme z dežjem in snegom ter novo dolgočasje.
Jankovo življenje pa so je nekoliko spremenilo.
»Ko ste bili še pri nas, gospod Janko, ste imeli zelo prijeten teiior. zdaj pa nič več ne pojete,« je rekla Majda, vesela, da mu more v svojem stanovanju postreči z likerjem.
»Sam re« več ne pojem — človekn z leti zajamejo druge skrbi — a lepo petje še vedno rad poslušam.«
»Spominjam ee. kako vam je bila pri srcu Gounodova Ave Marija...«
»Se zdaj mi je draga,« je rekel. »Ljuba mi je kot spomin na tista lepa visokošolska leta.«
»Oh,« se je smejala, »nikdar ne bom pozabila, kolikokrat ste me zlasti ono zadnje leto prosili, naj vas spremljam na violino .. .<
»Zelo ste bili ubogljivi in vedno ste mi radi ustregli,« jo je z nasmehom pohvalil, ves zamišljen v tiste minule čase. Gledal je Majdo... spomin se je vrstil za spominom, podoba za podobo. ..
Šestnajstletna deklica z dvema dol gima svetlima kitama, ki ji padata preko prvega cvetja dekliških prsi jasno in spoštljivo zre vanj, obraz naslanja na violino, v desnici ji drhti lok preko strun, po sobi plava tiha melodija, on pa poje latinsko molitev, obrnjen proti oknu, in misli nn svoje dekle... na Mojco. Njegove oči 60 priprte, glas je čustveno vznesen, srce in duša sta predana pesmi... tiha sreča mu sije iz oči, ki zro skozi zavese sedanjosti v pokrajino bodočnosti.... Nenudno čuti, kako mu oči postajajo vlažne. Tedaj odpoje »Amen« in se Majdi hvuležno pokloni... in vidi, kako ji po licih polzijo obilne solze..
Koliko časa je Janko doživljal te spomine? Minuto? Trenutek? Gledal je Majdo: zdaj je stala pred njim kot štiriindvnjsetletna učiteljica petja in ročnih del, po srcu dobro, prijazno dekle; rosna šestnajstletna lepota se jc umaknila zrali ženski prikupnosti.
m'	»-----
TEL.
KINO UKfTON
22-21
Mlado, ljubko in samozavestno dekle
izpremeni poslarnepa, čemernega samca * simpatičnega starega očeia ter prizadene s tem sorodstvu obilo groze in strahu...
»ODMEV MLADOSTI«
fcmil Janninffs, Moria Landrock, Vikior de Kowa. PREDSTAVE: ob 10.30, 13.30, 15.30 in ob 17.30 uri.
TEL
EOrcO SIOGA
27.50
HANSI KNOTECK in PAUL RIC11TER v prelepem UI A-fiimu po romanu L. GANGUOtER-ja
»ZELEMA OPOJNOST«
(Der \Valdrauscli)
ljubezen, zavist, mr/.nja, požrtvovalnost. PrekrasDi naravni posnetki Dolomitov.
Predstavo ob 15. in 17. uri.
MALI OGLASI
MLADA GOSPA vestna in poštena, zelo dobra tipkarica — nujno prosi namestitve za ves dau ali za nekaj ur duevno. Naslov t upravi »Slov.« pod St. 5453.	(a
Prodam nekaj SODOV od 30-50 litrov, primernih za kislo zelje, po zmerni ceni. — B. GuŠtin. Vodnikov trg 2.
SLUŽKINJO >oŠteno, ki samostojno cuha, sprejmem na cesti Viktorja Lmanu-ela 9-II.
C.OSP. POMOČNICO aii postrcžnico, iščem k dvema osebama. Naslov v upravi »Slov.« št. 6564.	b
DEKLE vajena hišnih del in nekaj šivanja, se takoj sprejme v centru. Ponudbe na upr. »Slov.« pod >Suažna< 6601.
VABILO
Poštenjaki, dobrotniki, trpini, ubožci in pravičniki, ki vas mori negotova bodočnost; napišite svoje težave in pošljite dopia na upr. »Slovenca« pod »Moder«. Znanstvenik — psiholog vam proti majhni odškodnini pove vaš prihodnji življenjski razvoj. Tajnost zajamčena. r
klipi sk
dobro ohranjena stari n.skn avba in peča zn narodno nošo. Plača se v gotovini. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Narodna noša 1000 . št. 6590. k
Kupim prazne STEKLENICE vseh vrsi io dobro plačam. • B. Guštin, Vodnikov trg 2.
POZOR! POZOR! Kupimo takoj za stružnico amerikansko glavo v premeru 80 do 100 mm in »Rapid« jeklo za nože. Kve-rest, Prešernova 44.
STARE URE žepne in zapestne, Se dobro ohranjene, kupim. Janko Jazbec, urarski mojster, Miklošičeva cesta 12.
zelje v glavah
kupuje Gospodarska zveza, Blciwcisova 29.
PLETILN! STROJ
št. 10, dol/.ina 50 do 70 cm, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobro ohranjen« 6603.
MVALNI STROJ
rabljen in klavirsko harmoniko, kupimv Ponudbe na upr. »Slo venra« pod »Takoj«.
Snažno in dobro ohranjeno pohištvo dobite po ugodnih cenah v trgovini Ogled, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo).
NEKAJ TRICIKLJEV
rabljenih in novih, dosti pod normalno cono, improdaj. Šuštaršič, mehanična delavnica, Bleiwcisova 13, (Figovec levo dvori« rišče).
MOTORNO KOLO 125 ccin, Še v novem stanju, naprodaj za 12.000. šuštaršič, mehanična delavnica Bleiveisova 13. (Figovec, levo dvorišče).
INDUSTR. PODJETJE
malo, zelo zaposleno, z veliko zalogo, naprodaj za 300.000.,, JLe-sen kupec lahko acl eventuclno plača v obrokih. - Naslov na upr. »Slov. pod »Me-
po
sečni zaslu/.ek 15*000«.
PISALNI STROJ
dobro ohranjen, kupim. Gerovac, Kolodvorska 8.
KUHINJO
kompletno, prodnm. -Naslov v upravi »Slovenca« št. 65S0.
NOVA KOLESA znamke Puch, Stevr in Diirkopp, se no znižani ceni razprodajo. šuštaršič. mehanična dclnvnica, Bleiweisova 13, (Figovec, levo dv.)
ŠIVALNI STROJ
»Singer*. v zelo dobrem stanju za domačo uporabo, prodam. O-
flcda se pri tvrdki: ax, Bleiweisova 36,
OPREMLJENO SOBO
s kabinetom s soupo-rubo kuhinje, kopalnice ali brez, oddura. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 6382.
DVE PRAZNI SOBI
separirani. sc oddasta s 1. oktobrom v centru mesta. Centralna kuri.iva. topla voda. -Naslov v upr. »SIov.c pod Št. 6602.
SKLADIŠČE v srediui mesta, ta cca 15 vagonov na razpolago za vsklodi-Ščenje raznega blaga. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Suho skladišče« 65bl.
""""vabilo
Politiki, bančniki, tovarnarji, umetniki in dame iz odličnih obi-teiji. Če hočete zvedeti za svoj prihodnji življenjski razvoj, potem se obrnite s kratkim opisom svojih želja na znanstvenika-psihologa. On vam za majhno nagrado ugotovi značaj ter iz tega poda izvid prihodnosti. Dopise na upravo »Slov.« ppd »Moder« št. 6354. — Tajuost zajamčena.	(r
52. »Ne boj sc me vendar! Bog bo uganil, kdo si!« je vedro stopil pred njo. »Iz gradu si. Pomagaš v kuhinji. Ne. Peres? Šivaš? Aha, meni šivaš srajce! In si tudi to morda izvezla?« se je prijel za naborke na srajci, da je Marija bledela in rdela in komaj, komaj dahnila: »Mič-ca sem.«
¥
iCvr. V