Slev. 14.2
V Ljltljni, V petek. 25. jlljs 19IS.
Leto XLIII.
Velja po pošti: 5
Za oelo leto naprej . , k 26'—
m en meseo ..... 2-20
la Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35-—
V	LJubljani na dom:
Z« celo leto naprej . . K 24-— m en meseo „ . , „ 2-—
V	opravi prtjemin mesečno „ 1-70
S Sobotna izdaja: s=
ia celo leto........ 7-—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo Inozemstvo. „ 12*—
par Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi itev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne =a sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. =
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popnst.
Porotna oznanita, zahvale. osmrtnic« Iti:
enostolpna polltvrata po 2 J vin.
• Poslano: .
enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijsko it. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-hero. it. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ob Krnu mir. — Silen topniški boj ob Soči. — Laški napadi pri Gradiški in Tržiču ponesrečeni.
Dunaj, 24. junija. (Kor. urad ob 8, uri (43 minut popoldne.)
Italijani so napadli mali Pal pri sedlu PlBcken, a so bili krvavo odbiti.
Na bojni črti ob Soči so bili brezuspešni napadi pehote manjšega obsega in se je streljalo iz topov.
Dunaj, 24. junija. Uradno se poroča:
Na koroški meji smo pri malem Palu odbili napad močnih italijanskih čet. Sicer so se vršili na tej meji in na tirolski meji topniški boji. V okrožju Krna je mir, ob Soči silen topniški boj. Napadi Italijanov pri Gradiški in Tržiču so se izjalovili. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Boji na Krnu.
Iz c, kr. vojnega poročev, stana ima »Berliner Lokalanzeiger« od ranjenca očividca sledeče podrobnosti:
Severozahodno od Kobarida se dviga v več brd razdeljena gorska grmada Krn, ki doseže višino kakih 2245 metrov. Pri najvišjem vrhu se razdeli v dve slemeni. Eno gre v južnozahodni smeri proti jugu, preko Kamna na Sočo, drugo pa je v južnovzhodni smeri Mrzli v r h, ki se v višini 1360 metrov vleče 7 kilometrov daleč nad Sočo prav do Tolmina. Med slemeni leži na visoki planoti v malem gorskem sedlu vas Krn. Višine na desnem (zahodnem )bregu Soče so splošno nekoliko nižje, Južnozahodno od Kobarida so obronki M a t a j u r j a, a nasproti Mrzlemu vrhu stoji brdo Kolovrat. Razume se samo od sebe, da se v tem gorskem svetu dvigujejo zelo neredne višine, od katerih ena drugo nadvladuje.
Boji 3. in 4. junija. Italijani vrženi s Krna.
S teh gorskih slemen na Krnu so bili Italijani 1. junija vrženi nazaj, nato so se razvili boji na Mrzlem vrhu, ki so se tudi končali z italijanskim umikanjem. Do 6. junija so izgubili tudi vas Krn in tako so se morali vrniti čez Sočo, kjer so pri prehodu čez reko in mostove na pontonih imeli izredno velike izgube. Prekrasna okolica, dobra voda in splošno navdušenje je napravilo naše borce vrlo krepke za boj. Za 3. junija je bil napovedan naskok na Italijane. Ta dan smo bili mi kriti z višino pri Sv. Luciji južno od Tolmina.
Tu in tam se nas je Italijan spomnil z artiljerijskim ognjem #n puško. Najprej je deževalo, nato je pa zopet začelo greti solnce, noči pa so bile vedno hladne. Na večer smo se dvignili, da izmenjamo nekaj bataljonov na Mrzlem vrhu. Ti bataljoni so tam vzdržali več dni v sovražnem ognju in so odbili več nočnih napadov. Bili so trudni in potrebni počitka. Nekaj jih je bilo mrtvih in te smo zakopali, ranjence so odpeljali na varno. Spodaj pod nami, kakih 300 metrov globoko, so stali Lahi, zakriti z gostim lesom. Na višinah Kolovrata je stala sovražna artiljerija, onstran ceste ob Soči pa sovražni možnarji. V postojankah italijanske pehote, ki so tekle proti vasi Krn, so stale strojne puške. Na K o s t i 1 j a k u, stranskem grebenu Krna, so stali topovi, ki so se dali pomikati na tračnicah. Tovariši so nam povedali, da sovražnik strelja od ranega jutra po cele ure na naše pozicije s težkimi topovi, ko pa misli, da smo popustili v odporu, pošlje alpince. Najrajši napadajo ponoči. — Tovariši so odšli. Noč je bila hladna. Prišla je zora 4. junija. Naše baterije na Mrzlem vrhu so otvorile ogenj na pozicije italijanske pehote in topništva. Kmalu je odgovorila težka italijanska artiljerija. Težak šum je šel po zraku in 20 korakov na moji levici je izdihnil prvi laški pozdrav.
Italijani silno trosijo municijo.
Sovražnik je znal streljati. 30 do 40 metrov visok steber dima je puhnil pod nebo. Drugi strel je zadel na desno, vsi ostali oa na mesto Drvega. Na moii levici
lfofsha z Italijo.
se je ves čas dvigal visok steber črnega dima, ki ga je tu in tam pretrgal ogenj in pretresla eksplozija. Grozno je odmevalo od pečin. Solnce je v dimu potemnelo, kakor da je mrknilo. Ko smo se nekoliko pomaknili z mesta, so začele delovati laške strojne puške. Pokali so 21-cm laški možnarji. Četrt ure nato se je oglasilo od strani italijansko topništvo na Kostiljaku, Bili smo vedno v ognju in kdor bi le stegnil svojo roko, bi mu jo odneslo. To je trajalo od polosmih zjutraj in skoro do poldne.
Lahi so izstrelili kakih 550 težkih in ravno toliko lahkih strelov. V mojem bataljonu je bilo vseh mrtvih šest in nekaj ranjenih, za katere smo se pa kasneje maščevali. Lahi so mislili: sedaj je čas za napad.
Naskok alpinov odbit.
Ogenj njihovih topov je utihnil in že smo opazili, da sta dva bataljona alpinov zapustila svoja kritja in urno hitela proti našim postojankam, Iz globine so se zaslišali slabotni klici: »Savoia«, klic sovražnika za naskok. Sovražnik, ki je naskočil neko našo izpostavljeno črto, se je moral umakniti. Zopet »Savoia« in ponovni napad alpinov. Zopet smo poslali vanje ogenj. Laške strojne puške so čakale v zasedi. Kakor hitro bi se kdo naših ganil iz svojega skalnatega zaklona, bi ga obsule laške krogle. Lahi so petkrat zaklicali »Savoia« in petkrat so morali nazaj. Popoldne ob dveh je Italijanom njihova napadalna moč odpovedala. Čez pol ure je bilo vse gotovo. Posebno značilno za dobri duh, ki vlada med našimi Slovenci, je to, da fantje, ko so opazili dober učinek svojega ognja, niso hoteli več ostati v svojih kritjih. Niso niti pazili na ogenj laških strojnih pušk, ki jih je neprestano ogrožal, in, pritiskajoč se ob grmade kamenja, kolikor je bilo mogoče iščoči kritja, so se popolnoma dvignili iz svojega kritja in so stoje streljali na naskakujoče alpince. Nekoliko fantov je to plačalo z življenjem. Sicer nam alpini niso povzročili izgub. Moji Slovenci so streljali kakor na lovu za bežečo zverjad. Nato je začelo zopet streljati italijansko topništvo. Očividec nadalje popisuje, kako natančno strelja italijansko topništvo. Laško topništvo onstran Soče na Kostiljaku se je moralo umakniti pod pritiskom naše brigade.
Ob soški bojni črti.
Dopisnik »Pesti Naplo« poroča iz vojnega časnikarskega stana: Iz Trsta sem se peljal proti izlivu reke Soče ter sem prehodil celo soško bojno črto tja do s snegom pokritega Krna. To je sanska bojna črta jugozahodnega bojišča. Tukaj je prišlo do prvih vročih bojev. Tu poveljuje general, katerega ime nam jamči za končno popolno zmago, kjer stoje kot jeklo vztrajne in hrabre avstrijske čete. O vtisih, ki sem jih dobil v svojem enotedenskem potovanju, morem poročati sledeče: Italijani so blizu kranjske meje postavili najboljše čete. Ako smo se mi umaknili ocl naše meje, to ne pomeni, da smo bih tepeni, ampak smo to storili zato, ker je tam za nas ugodnejše ozemlje. Kljub temu, da traja vojska že en mesec, niso Italijani dosegli nobenih uspehov, ampak so bili povsod tepeni.
Napadi pri Plaveh so se pričeli dne 6, junija in so se ponavljali 12, in 16. junija. Italijani so bili vsakikrat s krvavimi izgubami vrženi nazaj. 12. junija so bili veliki boji okoli Krna. Pozneje se je dognalo, da so dobile laške čete povelje, da zavzamejo na vsak način občino Selo. V prvih večernih urah so se laške čete spustile z višin. Naše so jih pričakovale. 400 Italijanov smo ujeli, vsi drugi so bili ranjeni ali mrtvi. Delovanje Lahov pojema; mir moti le grmenje topov. Ne ve se, kaj mislijo sedaj Italijani pričeti po teh svojih porazih. Pri nas so vsi ocl prvega do zadnjega prepričani, da moramo zmagati.
Laška oprema je praktična. Imajo zelo dobro podkovane čevlje. Njihove čepice imajo spredaj obliko spalne čepice, so zelo prostorne, izdelane pa iz zelo sla-
bega materijala. Krogle pušk so podobne ruskim kroglam. Imajo zelo lahke nahrbtnike, udobne pelerine, termo-steklenice iz lesa. Vsak ima svetilko, da jo pri ponoč-nih napadih natakne na orožje; ali te svetilke so težke in nepraktične. Orodje za kopanje zemlje je tudi težko in nepraktično. Vsak mož ima v torbi rdeče vino, sir, kruli in konserve. Izvzemši alpince in bersaljere so laške čete slabe in izredno strahopetne. Njihovi napadi sc pričenjajo s poveljem »avanti« (naprej), ali to povelje se pri prvih težkih ranah izpremeni v »aiuto« (na pomoč). Njihovo topništvo je dobro, krogle so izdelane v Creuzotovi tovarni na Francoskem. Največ topov je kalibra 6'/2< imajo pa tudi zelo veliko kalibra 15. Municijo izredno tratijo. Čeprav se še toliko trudijo, da se na pobočjih maskirajo, se jim to ne posreči, in tako si nasprotniki gledajo oči v oči. Na najmanjše znamenje streljajo po cele ure. Neki častnik je rekel, da so Italijani v zadnjih dveh dnevih oddali 2000 strelov. S tem so iskali naš tren, pa ga vsled slabih informacij niso našli. Uspeh teh 2000 strelov je bil: 5 mrtvih, 5 ranjenih in par padlih konj. Italijani se bodo že naučili štediti s strelivom. Laško topništvo prizanaša vasem, ki leže v bojni črti. V bližini bojišča gre prebivalstvo mirno na delo. Njihova pehota pa ropa in pleni. Laški vojak ne vzdrži neprestanih naporov. Rjovenje topov in klicanje ranjencev na pomoč je večkrat komično. Ko pridejo v ujetništvo, se ranjenci ne puste obvezati, ker se boje zdravnikov. Ujetniki splošno govore proti vojski. Govoril sem z nekim rezervnim poročnikom, ki je drugače bankir in bogat posestnik v Rimu. Rekel je: »Veselim se, da sem se rešil laške bandc vojakov. To niso vojaki, ampak ubogi lazaroni.«
Naše postojanke ob soski bojni črti so naravnost izborne, najvažnejše pa je navdušenje, ki vlada v bosenskih in dalmatinskih četah. Te čete tvorijo nepremagljiv zid, ob katerem si Italijani raz-bijejo glave.
Pismo splitskega domobranca o bojih proti Italiji.
Splitski »Dan« prinaša sledeče pismo nekega dalmatinskega domobranca: »Nahajamo se ob reki Soči. Zadnja bitka, v kateri smo se odlikovali, je bila vroča. Ko se je sovražnik približal, se nismo mogli mi vroči Dalmatinci premagati, ampak smo naskočili z bajoneti. Naš četovodja zavpije: Udarimo na sovražnika, ki nam hoče vzeti naše dežele! — Vsi smo kot grom odgovorili: »Udri naši!« Ko so nas videli Italijani, da tečemo proti njim, se spuste kot zajci v beg. Ali naše noge so bile hitrejše in mi smo bili hitro pri njih. Pograbil sem dva: oba sta bila suha kot trska. Tako so se Italijani v par minutah razkropili. Vračajoč se z ujetimi Italijani smo zapeli »Lepo našo domovino«. Krasno je bilo slišati našo pesem, dočim je solnce zahajalo. Naproti so nam prišle ostale stotnije in pozdravljale naše junaštvo. Polkovnik je slavil naše junaštvo in končal svoj govor s klicem: Živeli hrvatski junaki iz Dalmacije!« Med ujetimi Italijani je bil tudi neki častnik. K njemu pristopi neki prebrisan Kaštelanec in mu reče: »Oh, come vostri Italiani ze matti! Con noi Croati non ghc ze miga zoghi.« (Oh, kako neumni so vaši Italijani! Z nami Hrvati se ne sme žogati.) Vsi so udarili v smeh s klici: »Tako je! Živio Kaštelanec!«.,. A italijanski častnik je bil v zadregi ter se je tudi on žalostno nasmehnil in potrdil z glavo ...
Brezuspešni napori Italijanov.
Graška »Tagespost« poroča iz Trbiža: Štiri tedne že poskušajo Lahi prodreti čez mejo. Povsod so odnesli krvave glave. Trdovratno so poskušali obstreljevati s težkimi topovi — baje 28 cm kaliber — naše utrdbe. Pa zaman. Ena sama granata je poškodovala neko hišo v kraju U. Nato so pričele naše čete obstreljevati italijansko obmejno goro M, Naši streli so tako dobro zadevali, da Italijani od takrat na tej točki fronte mirujejo.
Boji na planoti Folgariji.
V Pester L'oydu piše njegov vojni poročevalec: Boji na Folgariji so se dozdaj
bili večinoma po težki artiljeriji. Italijani so obstreljevali naše utrdbe, a prepričal sem sc, da so dosegli manje uspehe kakor naši ob obstreljevanju italijanskih utrdb. Nas niso prisilili, da bi bili lc eno samo našo utrdbo zapustili; mi smo jim žc uničili drugo utrdbo. Prvo utrdbo, Campo Longo, so morali Italijani izprazniti že po šestih strelih; v ponedeljek smo pa v drugi italijanski utrdbi Campolon pognali v zrak z granatami smodnišnico. Ko so plameni visoko švigali, so Italijani v paniki bežali. Boji pehote so se bili dozdaj za goro Coston, ki leži ob meji in ki jc dozdaj menjala štirikrat lastnika. Prve so zasedle goro naše patrulje, ki so se umaknile pred napadom nekega bataljona, ki ga je podpirala artiljerija. Naši so nato obšli sovražnika in so zopet zavzeli goro. Med boji so naši v neki noči utrdili naše postojanke na vrhu in smo se zdaj žc tudi ustalili na italijanski zemlji. Zanimivo je, ker smo izgubili v teh bojih le tri može, Italijani pa sto. Mladi naši tirolski vojaki so se v teh bojih večkrat odlikovali.
Razbita italijanska baterija.
Dunaj, 25. junija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Italjani nadaljujejo preganjanje prebivalstva v izpraznjenih obmejnih krajih. Učinek naših možnarjev vsepovsod razširja grozo. Ena italijanska baterija jc z Valbonc, zapadno od Campomclona otvorila ogenj na planoto Folgaria. Takoj jo je napadla naša artiljerija; en izstrelek iz našega možnar-ja je zadel v polno in dvignil v zrak tnu-nicijsko zalogo, nakar je ogenj umolknil.
Eksplozija v italijanski zalogi smodnika.
Dunaj, 24. junija. Neue Freie Presse« poroča: Dne 22. junija ob 2. uri popoldne je po četrtem strelu naših težkih topov s strašnim pokom zletela v zrak zaloga smodnika v italijanski utrdbi Campo Mo-lon blizu Lavarone, Ognjeni steber je bil 200 m visok.
Kobaridski župnik ni bi! ustreljen.
Lugano. Civilni komisar v Kobaridu je pisal vikarju v Gragliji, da je kobaridski župnik, o katerem je vse italijansko časopisje pisalo, da je bil kot vohun ustreljen, sicer star, a da je zelo zdrav in da ni bil v celem ukraju noben župnik ustreljen.
Razglas
poveljnika c. in kr. V. armade je nabit na vogalih in se glasi: Akoravno prepričan, da se bode prebivalstvo ob svojem domoljubnem čustvovanju z lastnim nagibom potrudilo preprečiti zločinske naklepe proti državnim in vojskinim naredbam, moram vendar radi važnosti stvari ukreniti te-le odr3dbe:
1.	Poškodovanje telefonskih, telegrafskih in železničnih naprav je podvrženo nagli sodbi;
2.	Da pa sc taki zločinski naklepi že v naprej zaprečijo, naloži se občinam, da prevzamejo odgovornost, da se državne in vojaške, telegrafske in telefonske naprave v okvirju občinskih mej ne poškodujejo; zato morajo občine same skrbeti za do-voljno straženje.
V slučaju poškodovanja teh naprav ali pa železniške črte v ozemlju dotične občine po civilnih osebah bo občina kaznovana z visoko globo, ako bi se ne moglo zasačiti hudodelca.
Ako ne bi zadostovale te odredbe, bi se moralo vzeti talnike, ki so podrejeni vojaški oblasti;
3.	Osebe, katere naznanijo poveljstvu vohunstva in signaliziranje sovražniku v korist, ali druge zločine proti državni vojni moči, dob6, ako se naznanilo izkaže utemeljeno, premijo 100—500 kron.
»Avanti« in poročila Cadorne.
Lugano, 24. junija. »Avanti« je ustavil poročila italijanskega generalnega štaba in je za to določeni prostor zaenkrat prazen. List utemeljuje svoje postopanje s tem, da italijanska poročila doslej šc niso vsebovala niti enega pomembnega uspeha, zato pusti predale svojega lista rajši prazne ali jili pa napolni z drugimi, narodnim namenom služečimi članki.
čudovito svarilo.
»Messaggero« piše dne 16. junija: .Vemo, da so nekatere družine dobile pisma vojakov, v katerih je vse Črno naslikano in kjer se celo govori o preveliki strogosti častnikov do moštva, ko pa je vendar iz neštevilnih uradnih in zasebnih poročil znano, kako prisrčno je razmerje med častniki in vojaki. Pravzaprav zdravega razuma občinstva ni treba svariti pred neumnim skrpucalom, katero so v teh pismih sestavili od Avstrijcev plačane »duše«. (?)
Smeli vojni načrti Italije.
Na Ogrsko mariira.
Ženeva, 23. junija. »Temps« piše o italijanskih vojnih načrtih: Ljudje se čudijo, da se Italija z vso silo ne vrže na Trentin, ki ji je tako pri srcu. To pa bi bila borna strategija, kajti Italija bo itak dobila Trentin, ko bo njen dedni sovražnik in njegov pomočnik končno premagan. Ko so se Italijani obrnili na vzhod proti Soči, tudi niso mislili na zavzetje Trsta, ki jim bo ravno tako prišel v last. Cilj njihovega marša je Ogrska. V tej smeri se bodo srečale armade, katere jim more sovražnik le od vzhoda poslati nasproti. Italijani vedo, da morejo pri uničenju skupnega sovražnika le s tem pomagati, da gredo na Dunaj in Ogrsko in gotovi smo, da ne bodo sklenili nobene ločene mirovne pogodbe, pa naj se jim ponudi to ali ono zemljo. Zadnji stavek je razumljiv le v zvezi z naslednjo vestjo, ki jo od izvrstno poučene diplomatične strani prinaša berolinska »Tagliche Rundschau«:
Italija je že spoznala, da z vodnim Vojevanjem ne bo mogla doseči svojega osvojevalnega načrta in zato ga hoče doseči z neumnim političnim »švin-dlom«. Po nekem posredovalcu je namreč nasvetovala, naj se avstrijska armada navidezno umakne iz onih ozemelj, katerih odstop je Avstrija pred vojno sama ponudila. Italija bi se zavezala samo te kraje zasesti in prenehati z vsako nadaljno sovražnostjo proti Avstriji in Nemčiji, pač pa bi po vojni sklenila z njima novo trozvezo. To poročilo ne zahteva nobenega pojasnila. Op. ur.
Iz Gorice.
Begunci iz Goriške so se razkropili po raznih notranjih deželah države. Prav mnogo jih je na Kranjskem: v Ljubljani, na Gorenjskem in Dolenjskem, v Novem mestu je cela kolonija Goričanov. Okoli 2000 beguncev iz Fur-lanije, Brd in Kanalskega so odpeljali te dni iz Gorice v Lipnico na Štajerskem. — O beguncih iz naših dežel je sedaj dosti govora po nemških listih in dunajska »Zeit« ima dne 9. t. m. uvodnik »Neue Fliichtlinge«.
Gorica je mirna in ne vznemirja ee posebno niti takrat, ko se je slučajno pripetilo kaj izrednega v sredini mesta.
Priporoča se občinstvu, naj se ravna točno po navodilih oblasti in naj ne postaja po cestah, ko se čuje pokanje topov in strojnih pušk, ali kadar kroži nad mestom kak aeroplan, ker se tako izpostavlja nevarnosti za svoje življenje. Treba stopiti pod varno streho in ne pasti radovednosti preveč očito.
Na deskah poštnega poslopja so nabite brzojavke, ki prinašajo najnovejša poročila z vseh bojišč. Živo je tam okoli pošte in vsakdo hoče vedeti, kaj je novega — ali brzojavke so samo nemške, v Gorici pa polno ljudi, ki ne umejo nemški. — Zanimajo posebno poročila z našega južnega bojišča.
Vročina v Gorici jc nenavadno visoka. Tako kot sedaj, je vroče sredi julija navadno. Vročina seže do 40 stopinj Celzija. — Po cestrah je prah, treba bi bilo škropiti.
Trst v vojski.
»Berliner Tageblatt« poroča iz c, kr. vojnega poročevalskega stana; Število prebivalcev Trsta, ki znaša v mirnem času 240.000 ljudi, se je znižalo na okroglo 100.000. Italijanske trgovine so vse zaprte, kot zadnja je zaprla svoja vrata sve-tovnoznana restavracija »Bonavia« katere lastnik Vanoli je italijanski državljan. Aprovizacijska komisija skrbi za preskrbo prebivalstva z živežem. Kruh pečejo v neki tovarni in oddajajo brez krušnih znamk, le proti kontrolnemu listku; pravtako tudi polento, sladkor in krompir. Žico električne železnice so odstranili, vozove so spravili na varno, pravtako tudi vozove ozkotirne železnice Trst—Poreč. Namesto električne železnice vozi proti Sv. Ivanu in v Barkovlje konjska železnica, Banke in zavarovalne družbe so se preselile na Dunaj, v Gradec in Maribor. Skladišča in delavnice »Stabilimento Tec-nico« so izpraznili. Do napovedi vojske je bilo v pristanišču 200 ladij. Razun nekaj starih ladij so vse druge poslali v Dalmacijo.
Onostran zaliva se dviga cerkveni zvonik v Gradežu, Italijanski kolesarski oddelek 140 mož se je pripeljal v kopališče, ki je popolnoma prazno in zasedel tudi Tržič. Nad Trstom samim se je enkrat prikazal zrakoplov »Citta di Ferrara« in vrgel eno bombo na vodovod. Italijanski letalci so metali bombe v Barkovlje. Ena bomba je ubila neko ženo, druge so padle v morje. Zadnjo noč je bombardiral italijanski letalec kolodvor, ne da bi napravil kaj škode.
Od sovražnih ladij so se le enkrat prikazale tri torpedovke. Odplule so pa že pri drugem strelu naše baterije.
Palača iredentovskega lista »II Pic-colo« je opustošenfi in požgana. Druge italijanske kavarne in trgovine so zabite z deskami. Na mnogih trgovinah so nalepljeni lističi »suddito austriaco«, »ditta au-striaca«, »proprieta austriaca« (avstrijski podanik, tvrdka, last), »padrone richia-mato« (lastnik vpoklican), »due figli sotte le armi austriache« (dva sina pod avstrijskim orožjem) itd.
Italijanske želje, — Aneksija Dalmacije. — Požrtvovalnost.
Curih, 21. junija. Zaradi zadnjega napada avstrijske mornarice na Pesa-ro, Fa.no in Rimini zahteva »Idoa Nazionale« aneksijo Dalmacije.
Curih, 22. junija. »Avanti« poroča, da je Rdeči križ zbral v Milanu samo 60.000 lir, v Genovi samo 45.000 lir. Te številke, govore in dokazujejo boljše kakor vsa poročila, kako malo je srca za vojne žrtve tudi v imovitih italijanskih krogih, kjer so doma najhujši vojni hujskači.
Povratek 10.000 iz Avstrije izgnanih Italijanov v Italijo.
Rim, 24. junija. Vrnitev 10.000 iz Avstrije izgnanih Italijanov je zelo občutno zadela, posebno ker se s tem zviša že itak ogromno število brezposelnih in revežev.
Italijanska letina,
Turin, 22. junija. Mednarodni statistični poljedelski urad ceni letošnjo italijansko žetev pšenice na 55 milijonov, oves pa na 4i/2 milijone centov.
Iz Rima.
Berlin, 24. junija. »Morningpost« poroča iz Rima, da so v noči od 15, na 16.
junija malo pred polnočjo pogasili vse luči na podlagi poročila, da so na strehi neke hiše opazili signale.
San Marino za Italijo.
Rim, 25. junija. (Kor. urad.) »Corriere dltalia« poroča, da ie vlada v San Marino izjavila, da je za italijansko stvar.
Zanimivo priznanje.
Nemška pisateljica Gabriela Reuter je nekdaj rada hodila v Italijo in se navduševala za Italijane. To prisrčno razmerje med nemško pisateljico in »zibeljo evropske civilizacije« se je seveda vsled vojne temeljito skalilo, Reuterca je huda na Italijane in jim je to seveda povedala na ves glas, milanski »Corriere della Sera« pa vrača z bogatimi obrestmi njej in vsemu nem-štvu. Ali, če milanski list očita nemški pisateljici nadutost in bahavost, moremo pa mi njemu očitati ponos in samozavest, ki sta v najstrožjem konfliktu z — resnico. Ne le, da je doslej vedel ves svet, marveč tudi Italijani sami niso tajili nikdar tega, da namreč Italija živi po velikem delu od denarja, ki ga tujci prinašajo v deželo. Sedaj pa je »Corriere« zašel ponosnega vranea, ter jaše dlje z bahavostjo mogočneža, ki od nikogar ničesar nc potrebuje . . . najmanj pa tujcev in njihovega denarja in njihove — nadležnosti. Piše namreč tako, kakor da so gostje iz Avstrije in Nemčije največji nadlež-neži, ki bi hoteli za malo denarja uživati blagoslove Italije, jo izkoriščati in zasmehovati. Ponosno — kakor kak španski grancl — sc postavlja milanski list v pozituro in diktira: te ptujske nadlege mora biti sedaj konec! — No, ta ponos ni v navskrižju samo z resnico, ampak tudi z malim priznanjem, ki je v isti sapi bahavosti ušlo istemu »Corricru«. Piše namreč: »Denar more mnogo v Italiji«. To je tako resnično, da se je mogel knez Biilow, ki je prinesel polno vrečo denarja s seboj, povrniti v svojo domovino — s prazno vrečo! — Ali ni to zanimivo pripoznanje? Italiji so tujci v nadlego in Italijani žvižgajo na njihov denar — vendar pa je mogel nemški veleposlanik Biilovv izprazniti v Rimu svojo veliko vrečo do zadnjega ficka! — Tako poroča tržaška »Edinost«.
Zaveztt Cele prekoračile Dnjesier.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Boji vzhodno od Lvova. — Mikolajew in Zidaczow vzeta, — Na Rusko Poljskem naše čete zasedle Ostrovviec in Sando-mierz.
Dunaj, 24. junija. (Kor. urad ob 2. uri. 43 minut popoldne.)
Rusi so morali na Poljskem opustiti črto Sandomierz—Ost.rovviec, pri Zyda-czowu se bijejo za nas uspešni boji. Mikolajev je že vzet.
Pred bojno črto Pilanzerjeve armade je skoro popolnoma mirno.
Dunaj, 24. junija. Splošni položaj v vzhodni Galiciji se ni izpremenil. Vzhodno in severovzhodno Lvova so v teku boji z močnimi ruskimi zadnjimi četami. Na zgornjem Dnjestru smo vzeli Mikolajew in Zydaczow, Ob dolenjem teku reke pri zadnjeimenovanem mestu so zvezne čete po hudih bojih na več krajih prodrle na severni breg Dnjestra. Med Vislo in Sanom je sovražnik nadaljeval umikanje. Severno od Visle smo vrgli ruske zadnje čete preko Kamiene. Naše čete so zasedle Ostrowiec in Sandomierz.
Namestnik načelnika generalnega štaba;
pl. Hofer, fml.
XXX
O s t r o w i e c. leži na južnem Rusko Poljskem, vzhodno od gorovja Ly-sagora, približno na pol pota iz Kjelc do Visle.
Sandomierz leži na zahodnem bregu Visle ob meji med Galicijo in južno Rusko Poljsko, južno od izliva Sana v Vislo.
XXX NEMŠKO URADNO POROČILO. Linsingenova armada prekoračila Dnje-ster. — Rusi se umikajo tudi zahodno od Visle.
Berlin, 24. junija. Uradno se poroča: Severozahodno od Kurschany smo odbili ruski napad in ujeli 100 Rusov. Ob Omulevu smo z napadom vz®li vas Kopaczyska. Na Poljskem južno od Visle se Je izjalovilo več sovražnih napadov.
Armada Linsingenova je prekoračila Dnjester. Med Haliczom, katerega še drži sovražnik, ln Zurawuom, stoji v hudem boju na severnem bregu. Od tu do vzhodno od Lvova in vzhodno od Žolkieura se je zasledovanje nadaljevalo. Med Rawarusko ln Sanom pri Ula-novu se ni nič posebnega zgodilo. V ko-
tu med Sanom in Vislo so se Rusi umaknili za San. Tudi na zahodnem bregu Visle južno od liže se umikajo proti severu.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
RUSKI VRHOVNI POVELJNIK O
UMIKANJU.
Iz Petrograda se poroča dne 22. t. m.: Generalni štab generalissima poroča: V okolici šavl nobene važne izpremembe. 19. in 20. junija so se vršili zelo trdovratni boji ob reki Ringovi, kjer smo nekoliko napredovali. Ob-na-revski fronti so neznatne nemške sile pod varstvom ljutega artilerijskega ognja brezuspešno poizkusile ofenzivo med rekama Omulev in Oržič. Ob levem bregu Visle je prešel sovražnik 20. junija ob dnevnem svitu v posameznih kolonah na fronti ob Pilici k napadu. Po kratkem boju smo ga vrgli nazaj ter je izgubil pri tem nekaj sto ujetnikov. Ob narevski fronti artiljerijski ogenj s prestanki. Sovražnikova ofenziva v okolici Rawa-Ruske traja dalje. V noči na 20. junij so se naše čete umaknile od Grodeških jezer na lvov-ske postojanke. Ob Dnjestru .je započel sovražnik med Mikolajevom in Zycla-czovom brezuspešne napade, v katerih poteku jc bil vržen iz vasi Demenka in Liesna ter je utrpel znatne izgube. Na ostali fronti med Haliczem in Bukovi-no se ni sovražniku nikoder posrečilo, da bi napredoval kljub trdovratnim bojem, ki se v nekaterih odsekih nadaljujejo.
ZADNJI RUSKI DNEVI V LVOVU.
Berlin, 24. junija. O zopetni osvojitvi Lvova pišejo vojni poročevalci: Na zunaj mesto ni posebno trpelo le na zapadu divja velikanski požar, ker so Rusi pred svojim odhodom zažgali kolodvor in sosednje zaloge petroleja in bencina. Prebivalstvo je zadnje tri dni posebno trpelo. Rusi so prijeli vse moške od 18. do 50. leta. Kdor se ni mogel pravočasno skriti, so ga vlekli seboj.
OSOLENSKIJEV MUZEJ V LVOVU NEPOŠKODOVAN.
Dunaj. Knez Andrej Lubomirski, ku-rator grofovskega Osolenskijevega zavoda v Lvovu, izjavlja, da po poročilih, došlih do majnika, se Rusi zavoda niso dotaknili in da je zavod najbrže ostal nepoškodovan,
BEG IZ GALICIJE.
Kodanj, 24. junija. Ruska civilna upra-va za Galicijo, ki je bila 6. junija preložena iz Lvova v Brody, se je 19. junija preselila v Ostrog na Ruskem. Ostrog je okrožno mesto v guberniji Volhinija.
RUSIJA JE SPRAVILA SVOJE TOPOVE.
Kolin, 23. junija. »Kolnische Zeitung« javlja iz vojnodopisnega urada: Vse i'uske topove so z največjo naglico spravili v zaledje.
GALIŠKO NAMESTNIŠTVO SE šE NE PRESELI V LVOV.
Dunaj, 24. junija. »Neue Freie Pr,« poroča, da se gališko namestništvo zaenkrat še ne bo preselilo iz Biale v Lvov
DANSKI GLAS O PADCU LVOVA.
Kodanj, 24. junija. (Kor. ur.) Nemcem sovražni »National Tidende« piše v uvodniku: Padec Lvova je odločilen vojni dogodek. Ruski generalni štab sam izjavlja, da bo preteklo nekaj časa, predno bo Rusija zopet v stanu začeti z ofenzivo. Toda ta premor postane lahko za vojske zaveznikov osodepoln. Nemško armadno vodstvo doseže s tem čas za operacije na zapadu in ga bo gotovo znalo izkoristiti. Kljub Asquitovim zatrdilom in kljub pomoči italijanskega brodovja se zdi izredno dvomljivo, da bi mogli zavezniki v bližnjem času poraziti Turke. Novih čet za ta boj vsekakor ne morejo pogrešati. Zato učinkuje sedaj padec Lvova tudi na balkansko politiko, kakor tucli prav močno na južno bojišče. Zelo dvomljivo je, če se bo mogel sedaj Cadorna z lastnimi močmi upirati navalu nemških in avstroogrskih armad in če ne bo Joffre prisiljen poslati v severno Italijo na pomoč francoske vojake, namesto da bi Italijani podpirali njega,
MANIFESTACIJE V MONAKOVEM.
Monakovo, 24. junija. (Kor. urad.) Ob poklonitvi množice pred Wittelsbachersko palačo je nagovoril kralj manifestante in se jim je zahvalil, ker so izrazili radost radi zmagovitega prodiranja nemških in avstrijskih čet. Rekel je: »Mogoče je, da smo se z zmagovitim prodiranjem bolj približali miru, a moramo še dolgo vztrajati, dokler ne bodo sovražniki popolnoma poraženi.« Manifestanti so nato manifestirali pred pruskim in pred avstro-ogrskim poslaništvom.
VZNEMIRLJIVA POROČILA IZ RUSIJE.
V Rusiji se gode stvari, ki so na las podobne nemirom ob ruski revoluciji leta 1905. Gubernatorji v Petrogradu, Moskvi, Rjezanu, Kijevu in v Saratovu prosijo z razglasi prebivalstvo, naj ne veruje govoricam o ruskih vojaških porazih in o notranjih političnih nemirih. V Moskvi so zborovali zastopniki zemstev in 180 zastopnikov ruskih mest. Seje so bile tajne. »Reči« in »Danu« jc cenzura poročila o zborovanjih pobelila. V Irkutsku so sklenili sklicati shod zastopnikov sibirskih' mest. V tavrijski palači v Petrogradu zborujejo vsak dan poslanci dum.e, dasi je duma oficielno zaključena. Minuli petek so voditelji strank pod predsedstvom predsednika dume Rodzianka sklenili, da po-zovejo odsotne voditelje strank brzojavno v Petrograd in da bodo voditelji strank trajno zborovali. Veliki knez Nikolaj Ni-kolajevič je dva dni po moskovskih nemirih brzojavil carju, da pride v Carsko Selo, ker se mora marsikaj s carjem raz-govoriti. a car mu je odgovoril, naj ne zapusti bojišča.
CAR NA BOJIŠČU.
Petrograd, 25. junija. (Kor. urad.) Caf je 23. junija odpotoval k armadi na bojišče,
VELIKI KNEZ NIKOLAJ NIKOLAJEVIH ZELO UTRUJEN,
Curih, Vojnega poročevalca »Ziiri« cher Tagblatta« je zaslišal v Moskvi ge-neralisimus veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič. Švicarski časnikar je stavii velikemu knezu več vprašanj o položaju na bojišču in o njegovih bodočih načrtih. Veliki knez je odgovoril: Zadnji dogodki v Rusiji po-menjajo za Rusijo težko izkušnjo. Ni pa še nikakega povoda, da bi ne smeli sploh več upati. Kar tiče moje osebe, morem le izjaviti, da sem utrujen, zelo utrujen. Ta vojska je moje živce popolnoma uničila. Vrnil se tudi ne bom več kakor generali-simus, ker potrebujem nujno počitka.
RAZSTRELJEN ŽELEZNIŠKI MOST.
Krakov, 24. junija. Promet na progah Varšava—Vilna—Dvinsk je ustavljen. — Železniški most čez Bug tik pred trdnjavo Brest—Litovsk so »neznani zlikovci« razstrelili.
STAVKE MUNICIJSKIH DELAVCEV.
Kodanj, 24. junija. (K. u.) Listi poročajo iz Petrograda, da so pričeli stavkati delavci državnih municijskih zavodov, pravtako delavci v ladjedelnici v Kronštadtu. V Petrogradu stavka 13.000 delavcev.
V PETROGRADU PRESENEČENI PO USPEHU NEMŠKIH TOPOV.
London, 24. junija. (K. u.) »Morningpost« poroča iz Petrograda: Mogočnost nemške artiljerije je čudovita in se skoraj ne more pojasniti. Njih učinek tvori nedvomno vojaško presenečenje,
Cesar govoril Mam.
MANIFESTACIJE NA DUNAJU.
Dunaj, 24. junija. Množice so že zgodaj zjutraj korakale v Schonbrunn.
Stotisočera množica se zbrala.
Veliko prej, kakor se je napovedala slavnost poklonitve cesarju, je bilo na velikanskem prostoru pred gradom in na vrtu zbranih več stotisoč ljudi. Množica je čakala, da pride vladar na balkon in da sprejme poklonitev prebivalstva, Pred velikim balkonom so se zbrali pred 11, uro člani velikega dunajskega moškega pevskega društva. Zbrali so se tudi službe prosti rekonvalescenti in veliko naših in nemških ranjenih častnikov in vojakov z vojnimi znaki. Člani cesarske hiše, visoki dostojanstveniki in zastopniki dunajske občine so došli okoli tri četrt na 11. ui;o ,v SchSnbrunn. Točno ob 11. je prišel cesar na veliko verando grajskega parka, sledil mu je nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef z nadvojvodinjo Cito, ki je imela najstarejšega sinčka v naročju, in vsi ostali člani cesarske hiše.
Cesar nagovori množico.
Na nagovor župana dr, Weiskirch-nerja je odgovoril cesar:
»Sprejmite Mojo prisrčno zahvalo za tVaše besede, narekovane po zvesti vdanosti in prisrčni ljubezni do domovine, ki so Me tem veselejše zadele, ker vsebujejo odmev navdušenih manifestacij, s katerimi je prebivalstvo Mojega ljubljenega državnega glavnega in prestolnega mesta Dunaja pozdravilo srečno poročilo o zopetni osvojitvi Lvova. Ne le z veseljem, tudi z upravičenim ponosom lahko prebivalci Dunaja gledajo na to važno dejanje orožja, katerega so se že v prejšnjih bojih slavno izkazani sinovi tudi bistveno udeležili, S hvaležnim priznanjem se ob tej priliki iznova spominjam nesebične požrtvovalnosti, s katero v glavnem mestu ostali del prebivalstva prenaša skrbi in težave tega težkega časa in izkuša celiti po vojski zadane rane. Prepričan sem, da bo dunajsko prebivalstvo vztrajalo tako domoljubno, da napoči dan, ko z božjo pomočjo zmagovit in časten mir Mojim narodom trajno zajamči tisto blagostanje, katero pospeševati tvori najlepšo nalogo Mojega življenja.«
Velikanske ovacije so sledile cesarjevemu govoru, ki so se šele končale, ko je cesar odšel.
Dunaj, 24. junija. (K. u.) Manifestacije povodom zavzetja Lvova so se danes ponavljale. Dopoldne je prirejala manifestacije šolska mladina. Zvečer so korakala pred vojno ministrstvo veteranska in strelska društva in druge korporacije. Vojno ministrstvo je bilo slovesno razsveljeno. Na čelu iz-prevocla veterancev je korakal dunajski župan dr. Wcisskirchner z občinskimi in okrajnimi zastopniki. Pred vojnim ministrstvom, pred državnimi poslopji in pred narlamentom so bile viharne ovacije.
Prestolonaslednik na Koroškem.
Celovški listi, med njimi »Freie Stim-men« in »Mir« prinašajo naslednja poročila o prestolonasledniku: Njega c. in kr. Visokost nadvojvoda Karol Franc Jožef je v soboto, 19. junija, obiskal koroško deželo. Najprej je izstopil v Št. Vidu ob Glini, kjer so bili navzoči g. deželni predsednik grof Londron-Laterano z g. prezidialistom dr. Kometterjem, zastopniki »Rdečega križa« knez Rosenberg-Orsini s soprogo in gosp. dvorni svetnik Pipitz, g. okrajni glavar vitez Franc Siller pl. Gambolo s soprogo, občinski zastop šentvidski in več gospa. Od cerkvenih zastopnikov je bil navzoč prevzv. g. knez in škof dr. Hefter, šent-pavelski prelat g. dr. Odilo Franki, tan-zenberški opat g. Bonifac Ecker in g. dekan Walcher. Prestolonaslednik se je dalje časa razgovarjal s knezoškofom in je obiskal tudi bolnišnico usmiljenih bratov. V hotelu Stern je bil dine, nakar se je prestolonaslednik z avtomobilom odpeljal v Celovec. Med potjo je izstopil v Gospa Sveti, kjer je lastnoročno izročil srebrni zaslužni križec očetu, ki ima osem sinov v vojaški službi, njegovi ženi pa krasen cesarjev kip. V Celovcu je obiskal bolnišnico »Rdečega križa« v Marijanišču, kjer se je ljubeznivo razgovarjal z bolniki, nakar se je visoki gost odpeljal naprej iz Celovca, ki je bil v zastavah. — Iz Šmartna poročajo: dne 20. junija se je z dvornim vlakom pripeljal prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef. Sprejema se je poleg dostojanstvenikov udeležilo osem deklic v zilj&ki narodni noši. Ob 8. uri se je prestolonaslednik udeležil sv. maše. Nato se je z avtomobilom odpeljal dalje proti gornji ziljski dolini. — Tudi v Kotljah so prestolonaslednika slovesno sprejeli. Posebno pozornost so vzbujali Lešanci v svojih div-nih narodnih nošah. Iz Kotelj se jc prestolonaslednik odpeljal v Gornji Dravograd, odkoder se je 21, junija zgodaj zjutraj vrnil in od tu nadaljeval potovanje ob fronti.
Cesar deželi Kranjski.
Deželni odbor je povodom osvojitve kraljevega mesta Lvova poslal Njegovemu ces. in kr. Veličanstvu naj-spoštljivejše častitke naše dežele. Nato je dobil deželni glavar dr. Šusteršič sledečo brzojavko:
»NJ. c. in kr. Veličanstvo se naj-topleje zahvaljuje za patrijotična Izrazila deželnega odbora v imenu vojvo-dine Kranjske ob zopetni osvojitvi deželnega glavnega mesta Lvova.
Po NaJviSJem naročilu
baron SchirssL«
Častitka se je glasila: »Nj. ces. in kraljevemu Veličanstvu Francu Jožefu I..
Dunaj.
Veselo zavzet radi zopctnega zavo-jevanja kraljevega glavnega mesta Lvova hiti deželni odbor vojvodine Kranjske podati Vaši Cesarosti naj-spoštljivešje častitke dežele naše pred prestolom Vašim. Vsemogočni nakloni očetovskemu srcu Vašega Veličanstva še veliko takih veselih dni v iskreni skupnosti z radujočimi se narodi v monarhiji.«
Dnevne novice.
+ Cenj. naročnikom, ki ravno te dni bodisi po nakaznicah ali pa po položnicah obnavljajo naročnino na časopise, sporočamo, da je pri pošiljatvi zneskov natančno navesti, za kateri časopis in za katero dobo naj se porabi poslani znesek. Seveda mora pošiljatelj navesti tudi svoj natančen naslov ali pa naslov onega, za kogar se časopis naroča oziroma naročnina obnavlja. Take opazke na nakaznicah ali položnicah cenzura dopušča, ker je samoobsebi umevno, da sicer za poslani denar pošiljatelj ne more dobiti tega, kar želi. Nedopustna pa so vsa druga pismena priobčila, ki niso s po-šiljatvijo zneska v nobeni zvezi.
-j- Siidmarka v lanskem letu. Ker letos ne more zborovati, razglaša društveno nadzorstvo sledeče: Glavne dohodke je imelo društvo v članarini, prispevkih podružnic in knjižnic 107.933 K 90 vin., ustanovnih 21.272 K 24 vin., društvenih darov 54.025 K 36 vin, darov za vojaško zdravilišče v Kroisbachu pri Gradcu 10.097 K 32 vin., za vojno preskrbo 6907 K 97 vin., doneski slavnosti 29.869 K 68 vin., nabiralniki 14.111 K 47 vin., obresti 22.942 K 50 vin., donos društvenih zemljišč 10.051 K 79 vin, Kljub znatnemu zmanjšanju doneskov je društvo vendar dalo znatne zneske za ohranitev nemške zemlje, in sicer v sklenjenem na-seljevalnem ozemlju v Št. Ilju in okolici 200,421 K 17 vin., na narodnih mejah 109.000 K 49 vin,, v teh številkah so tudi prevzeti vknjiženi in osebni dolgovi v znesku 97,614 K 43 vin. Nadalje je društvo dalo podpor in darov rokodelcem v stiski, nemški osrednji posredovalnici na Dunaju, nemškim delavskim društvom, nemškim domovom na jugu, ustanov in podpor sirotam skupaj 56.851 K 18 vin., za zdravilišče v Kroisbachu 5222 K 24 vin., za ljudske knjižnice 24.742 K 07 vin. Vojnega posojila je podpisala 50.000 K. (»Marbur-ger Zeitung.«)
-f Velik dar za goriške begunce. Dunaj, 24. junija. (K. u.) Včeraj je izročil najvišji dvorni mojster grof Salm-Reifferscheidt po nalogu Nj. c. in kr. Visokosti gospodu deželnemu glavarju Goriške in Gradiščanske mons. dr. Faiduttiju od c. in kr. 94. pehotnega divizijskega poveljstva v prid skrbstva za begunce iz avstrijske Furlanije nakazani velikodušni dar v znesku 38.000 kron. S tem velikodušnim darom se zviša vsota, ki je v to plemenito svrho do včeraj došla goriškemu deželnemu odboru, tačas na Dunaju, na 77.000 K v gotovem denarju in 3000 K v vred nostnih papirjih.
—	Proti podraženju sladkorja je nastopila, kakor poroča c. kr. kores-pondenčni urad, vojna komisija, za koristi konsumentov v ministrskem predsedstvu in pri notranjem ministru baronu Heinoldu. Notranji minister je izjavil, da sc bo oziral na izvajanja spomenico.
—	Štrasnov na svobodi. Iz Osijeka poročajo, da je znani goljuf Ignac Štrasnov odsedel svojo kazen in da so ga odgnali v njegovo domačo občino. Med potjo se je Štrasnov bahal, da se je v ječi naučil fotografirati in da je spisal svoje spomine, za katere mu je ponujal neki nemški izdajatelj 10.000 kron.
—	Strela v Idriji. Strela je udarila v Idriji med večernim viharjem dne 19. t. m. v Kobalovo (preje Karčetovo) hišo pod Kresom za gradom. Najprej je šinila v visoki oreh poleg hiše, kateremu jc odlomila vejo, potem je švignila skozi kamer-sko okno gornjega stanovanja ter je hudo zdelala več oprave. Od tam je obiskala
kamro v pritličju, šla skozi zid v bližnjo lipo, nato pa precej daleč od tam poškodovala ob grajskem zidu vodovod, ki je izpeljan v grad. Stekla v oknih obeh stanovanj v Kobalovi hiši so se razsula, tudi sicer je hiša mnogo trpela; tako da ima gospodar precej škode, kakor tudi obe družini, ki bivata v hiši.
— Umrl je v Konjicah Jožef Pučnik, posestnik in obč. svetovalec,
LjuHljODSke novice.
lj Zahvalna služba božja povodom zo-petne osvojitve Lvova se je vršila danes dopoldne v stolnici. Presvetli gosp. knezoškof je imel pontifikalno mašo, nato je bila zahvalna pesem »Te Deum« in cesarska himna. Udeležba je bila odlična. Navzoči so bili: vojaški poveljnik z višjimi častniki, ekscelenca dež. predsednik baron Schwarz z zastopniki civilnih uradov, deželni glavar dr, Iv. Šusteršič in dež. odbornik kanonik msgr, dr. E. Lampe, zastopniki obč. sveta in polna cerkev občinstva.
lj Za ustanovni fond za slepe vojake se je nabralo na novi maši preč. g. Alojzija Tometa na Rožniku 50 K.
lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Pripon, pešec 51. pešpolka. — Krištof Bauer, pešec 76. pešpolka, — Antonija Zajec, mestna uboga, 76 let. — Marija Klemene, šivilja, 21 let. — Katarina Škerjanc, natakar-jeva žena, 43 let. — Marija Grandljič, za-sebnica, 24 let. — Rafaela Žagar, hči železniškega uradnika, 4 leta. — Fran Jug, posestnik, 56 let. — Josip Černak, davčni eksekutor v pok., 60 let. — Fran Heb-miiller, pešec domobranskega pešpolka št. 21.
lj Ustanova za revne ljubljanske vdove. V spomin poroke Nj. c. in kr. visokosti nadvojvodinje Marije Valerije ima mestni magistrat tudi letos razdeliti med pet revnih ljubljanskih vdov skupni znesek 200 kron, torej za vsako vdovo po 40 kron. Pravico do te ustanove pa imajo le take revne vdove, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Prošnje je vlagati d o vštetega 15. julija 1915. pri vlož-nem zapisniku mestnega magistrata. Prošnji mora biti priložen dokaz domovinstva in vse prosilke se opozarjajo, da svoje krstno in rodbinsko ime pod prošnjo razločno napišejo in da ne pozabijo zapisati tudi, kje da stanujejo. Na prepozno vložene prošnje se ne bo oziralo.
lj Nagloma umrl je danes gostilničar »pri kroni« v Gradišču.
lj Napad v okolici. Ko se je 13. junija ob 6. uri zvečer peljal po Zavogljem pri D. M. v Polju 17 letni delavec pri Karolu Pollaku Bezlaj Ignacij s kolesom, ga je napadlo par fantov in eden izmed teh — »Primčev« iz Zavoglja — ga je s kamnom hudo poškodoval po levem očesu.
lj Izredna nesreča. Ko je včeraj popoldne okoli 2, ure šel po Mestnem trgu mimo Samassove hiše trgovski sluga pri Kendi, Vrhovec Jožef, je padla nanj s strehe zastava z drogom, ki mu je na trebuhu prizadel tako poškodbo, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico. Te vrste nezgod je pač zelo, zelo malo.
lj Danes specialni večer v »Kino Central« v deželnem gledališču. Samo danes: »Kres na grajskem stolpu«, krasna vojna drama v treh dejanjih. — »Zlati smeh«, veseloigra v dveh dejanjih. — Ca-pri, naravni posnetek. — Bunnyjev brezuspešni trud. Komično.
Miru še ne Do.
Berlin, 24. junija, (Kor. urad.) »Nord-deutsche Allgemeine Zeitung« potrjuje berlinsko poročilo »Frankfurter Zeitung«, da na govoricah o mirovnih namenih ni nit besedice resnice. Izrecno še enkrat izvaja, da ves čas vojske ni nobena sovražna vlada posredno ali neposredno ponujala Nemčiji mir. Vodstvu države dozdaj tudi ni nič znanega, da bi bila kaka sovražna država pripravljena, da sklene mir.
Jueen Etizabeltr
Berlin. »Tel, Union« poroča iz Aten; O usodi angleškega dreadnoughta »Queen Elisabeth« objavljajo grški listi razne govorice. Sklepa se zato, da je bila ladja pred Dardanelami vsaj težko poškodovana. »Astrapis« poroča, da popravljajo parnik na Malti. »Kuri« pa trdi, da je »Queen Elisabeth« torpediral nek nemški podmorski čoln.
Angleži nameravajo ustanovili zrako-plovno ministrstvo.
Geni. »Information« poroča: Angleži nameravajo ustanoviti zrakoplovno ministrstvo. Vodil naj bi ga Churchill.
llalijansko Časopisje miri Italijane.
Curih, 24. junija. (K. u.) Italijansko časopisje se trudi, da dokaže zelo pre-
plašenomu prebivalstvu, da umikanje Rusov pri Lvovu nikakor ni ruski poraz in da ta dogodek no pripusti Avstriji vzeti čet z gališke bojne Črte in jih pošiljati na južno bojišče. Rusi se umikajo po načrtu. Ruske čete so ne-izčrpljive. Rusko streljivo se hitro obnavlja in ae ruska armada preosnova nemoteno, za kar gre zahvala delovanju francoske, angleške in italijanske armade. Kratko: zmaga jo sporazumu štirih zagotovljena in se le za več mesecev zavleče. Italijansko časopisje nato, da poživi upanje, predstavlja v štirija-ških centimetrih osvojeno ozemlje, uspehe italijanske armade v prvem mesecu. Zmagali so povsod Italijani (?), moralni kakor tucli materijalni uspehi so neprekosljivi (!) in sijajno jamčijo za bodočnost. Vsekakor priznava ob koncu na primer »Corriere della Sera«, da so težave, ki jih bodo morali premagati, še veliko večje, kakor dosedanje. Mussolinijev »Popolo d' Italia« prvič svari pred brezpogojnim optimizmom.
Boji na zahofln.
Nemško uradno poročilo.
Pozicijski boji.
Berlin, 24. junija. Uradno se poroča: Na vzhodnem pobočju višine Loretto smo vrgli sovražnika iz dela jarka, katerega je pred nekaj dnevi osvojil. Južno od Soucheza so se boji za nas uspešno nadaljevali. Postojanko Laby-rinth južno od Neuville smo v trdovratnem pobližnjem boju držali proti močnemu ponočnemu napadu.
Na višinah ob Mozi je prišlo do nadaljnih ljutih spopadov; ujeli smo še 150 Francozov. Sovražnik Je imel pri dveh Izjalovljenih napadih močne izgube.
Napad proti od nas vzeti višini pri Ban de Saptu so zavrnili, število ujetnikov se je zvišalo za 50.
Najvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 21. junija. Popoldne: Severno od Arrasa smo dosegli nove uspehe proti Souchezu, kjer smo vzeli več jarkov in se približali vasi na severozahodu. Artiljerijski boj je trajal celo noč. Pri Dompiere južno od Peronne je sovražnik sprožil tri ognjišča min, nato pa naskočil. Takoj smo ga ustavili z artiljerijskim in infanterijskim ognjem. Na višinah ob Mozi, v odseku ca-lomskega jarka smo kljub skrajno silovitemu protinapadu ob 4. zjutraj obdržali vse svoje včerajšnje pridobitve. Tudi v Lotringiji pri Reikonu smo dalj>e napredovali; vzeli smo na fronti 1500 m celo prvo sovražno črto. Na večer je močna sovražna kolona poizkušala napasti, pa smo jo razpršili. Ker je sovražnik zapustil bojišče, so naše patrulje dospele v bližino Char-zellesa, Gontrexona in Lesomaboisa. Vsi osvojeni nemški jarki so bili polni mrličev, ujieli smo 'kakih 20 mož. V ozemlju Bon-homme smo prodrli na bližnjo višino. Tudi v dolini Fechte gremo naprej, prodrli smo preko pokopališča v Metzeralu, kjer se bori mož z možem. Tudi na južnozahod-nem kraju smo pridobili na ozemlju in ujeli 150 mož, med njimi 4 častnike in 11 podčastnikov.
Ponoči:
Severno od Arrasa se položaj ni iz-pfemenil; obdržali smo vse priborjeno ozemlje. Danes so se vršile samo krajevne akcije pehote, ki pa niso izpremenile fronte, Artiljerijski ogenj se učinkovito nadaljuje. Naše zračno brodovje je obstreljevalo sovražna letala, je zažgalo štiri lope in zadelo dve letali in en zrakoplov. Na zahodnem robu v Argonih so napravili Nemci v nedeljo zvečer ljut naapd ob cesti Vienne le Chateau v Vinnarville, katerega so pripravili z intenzivnim streljanjem dušečih strelov. Naša naprej potisnjena infanterija se je na nekterih točkah umaknila.
Pariz, 22. junija. Popoldne: Ponoči je dalekosežen top obstreljeval Duncerc-que; na mesto je padlo 14 granat, nekaj zasebnikov ubitih. Belgijske čete so južno od St. Georgesa vzele nemški jarek in vse vojake pobile ali ujele. V odseku pri Arrasu je sovražnik po ljutem obstreljevanju ponoči napadel na več krajih; samo na jugovzhodu ga nismo vrgli nazaj, kjer se mu je posrečilo ustaviti se v nekem jarku. V labirintu je imel sovražnik težke izgube. V Argonih je položaj neizpremenjen. V Lotringiji smo razširili za 300 m svoje postojanke vzhodno od Res-kova. Prodrli smo severno in južno prekc Metzerala.
Ponoči: Predpoldne jc sovražnik izstrelil na Duncerque še kakih 15 strelov; naša artiljerija je vzela top pod ogenj. Severno od Arrasa so Nemci proti jutru prenehali s protinapadi; po dnevu je bil samo izredno silovit artiljerijski boj med Souchezom in Ecurie. V Champagni je sovražnik brez uspeha sprožil nekaj min.
Na višinah ob Mozi so Ncmci proti lutru napadli konec calonskega jarka* da si zopet pribore izgubljene postojanke; zasedli so samo del svoje druge prednje črte. S protinapadom pa smo pm zopet vzeli skoro celo to črto. V Woewru smo razpršili pol stotnije Nemcev. V Vogezih smo prodirali med obema rokavoma hech-te v smeri Sondernach.
Zopetno obstreljevanje Dunkirchna.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Genf a: Nemci so 23. junija zopet vrgli 23 krogel v Diinkirchen. Število mrtvih in ranjenih žrtev znaša že 200.
Angleške izgube.
London, 25. junija. (Kor. urad.) Zadnji izkaz o izgubah šteje 88 častnikov in 2977 mož.
Vojni izdatki Francije.
Pariz. »Temps« poroča: Glavni poročevalec proračunske komisije Ma-tin je predložil zbornici trimesečni začasni proračun za julij, avgust in september. Matin izvaja: Francija izda mesečno dva tisoč milijonov fra.nkov za vojsko. V bodočem četrtletju bodo izdali za artiljerijo 1.115,575.561 frankov, za živež in za preskrbo tisoč milijonov frankov, za ženijske čete 211 milijonov in za letalne čete 62 milijonov frankov. Za vojaške pokojnine je pro-računan zelo nizek znesek. Odkar je izbruhnila vojska, je bilo vloženih 30 tisoč prošenj za pokojnine, 8000 so jih rešili, a pokojnina se je dovolila le v 900 slučajih. Proračunska komisija poziva vojno upravo, naj pospeši rešitev prošenj za pokojnino, če so prosilci potrebni.
Novo angleško vojno posojilo.
Evropske države iščejo kar po vrsti novih posojil. Sedaj tudi Angleška že drugič išče vojnega posojila. Zanimivo je, da si je angleška vlada vzela za vzor avstrijsko vojno posojilo. Namen novemu vojnemu posojilu na Angleškem je dvojen: 1. dobiti za vojsko potreben denar, 2. poskrbeti, da Angleška tudi po vojni cftdrži svojo finančno premoč. Treba bo mnogo denarja in vlada je zato kakor pri nas razpisala novo voino posojilo v neomejeni višini. Čim več, tem boljše. Kakor v Avstriji je pritegnila tudi najširše ljudske sloje, zato bodo vsi poštni uradi in strokovne organizacije in druge javne naprave sprejemali priglase malih ljudi. Pri teh zavodih se lahko podpiše 5 šilingov do 25 funtov. Novo posojilo se bo obrestovalo po 41/,%. Država ga pred potekom 10 let ne sme, po tridesetih letih, 1945. pa mora vrniti. Tudi prejšnja državna posojila je mogoče z doplačili porabiti za novo vojno posojilo, 'ki bo najboljši angleški državni papir. Angleži upajo na velik uspeh.
Lloyd Georne išče delavcev.
London, 24. junija. (K. u.) Reuter poroča: Lloyd George je ustanovil v municijskem ministrstvu poseben oddelek, ki v vseh velikih mestih nabira delavcev. Ustanovil je že 400 posredovalnic.
Belgija odgovori na nemško knjigo o iranktirerstvu.
Ženeva, 23. junija. Belgijska vlada je vzela na znanje nemško »belo knjigo« o belgijskem franktirerstvu in bo v kratkem podala odgovor v noti na svoje zastopnike.
Angleži prijeli nemškega državnega tajnika Dernburga.
Berlin, Iz Bergena na Norveškem poroča »Vossische Zeitung«; Angleži so prijeli nemškega državnega tajnika Dernburga, ko je potoval v Evropo. Odpeljali so ga v Kirkwal na otokih Orkney.
HrvaŠki sa&or.
Zagreb, 24, junija. (Kor. ur.) Zakonski lačrt o podaljšanju nagodb z Ogrsko za eno leto se je v tretjem branju sprejel. Nato s prične razprava o proračunskem provizoriju. Posl. Cezar Akačič prebere v imenu Starčevičeve stranke izjavo, ki se med drugim glasi: Z ozirom na veliko evropsko vojno Starčevičeva stranka ne smatra za primerno, da bi se v omejenem obsegu obravnavala politična in državno-pravna vprašanja o razmerju s kraljevino Ogrsko in z drugimi deželami Njeg. Veličanstva in izjavljam, da se zato ne bo udeleževala debate. Indemniteto stranka odklanja. Ko sta še poslanca Štefan Radič (kmečka stranka) in Novak (v imenu fran-kove stranke) izjavila, da bodo glasovali proti indemniteti, se je razprava prekinila. Prihodnja seja jutri; na dnevnem redu nadaljevanje razprave o indemnitetni pred-ogi.
Na Balkana.
RAZPOLOŽENJE V RUMUNIJI.
Bukarešt, 24. junija. Osvojitev Lvova vzbuja pri vseh pametnih politikih čuvstvo
zadovoljnosti. Pristašev četvornega sporazuma se je polastila pobitost.
ZAROTA PROTI VENIZELOSU.
Kodanj. »Daily Telegraph« poroča: V Atenah so odkrili zaroto proti Venizelosu. Zarotniki so nameravali Venizelosa prijeti. Zapleteni so v zaroto večinoma častniki, ki sumijo, da namerava uvesti Venizelos na Grškem republiko.
SRBSKE POSADKE NA BOLGARSKI MEJI.
Dunaj, 23. junija. »Mittagszeitung« ima preko Bukarešta iz Aten: Veliko pozornost vzbuja sklep srbske vlade, ki hoče srbsko mejo proti Bolgariji znatno ojačiti. Ustanoviti misli 20 novih garnizij in tako preprečiti vpad bolgarskih četašev, ki bi hoteli ovirati srbske operacije v Albaniji.
GRŠKI POGROMI V EGIPTU.
Curih, 23. junija. Iz Aten poročajo o velikih izgredih avstralskih vojakov proti egipčanskim Grkom. Prišlo je že tako daleč, da so opustošili več grških trgovin in ranili več Grkov.
BOLGARIJA IN TURČIJA.
Pariz, 22. junija. »Agence Havas« poroča, da je prišel v Sofijo carigrajski bolgarski poslanik poročat o svojih razgovorih glede poprave meje. — »Matin« pa javlja, da se bolgarsko turška pogajanja bližajo koncu, in sicer bo Turčija odstopila cel desni breg spodnje Marice in predmestja Odrina. S tem bo prišla tudi železnica Dedeagač v Mustafo-Pašo (Svilengrad) v bolgarsko posest. List pravi, da bo ta vest zelo presenetljiva za tiste, ki še vedno verujejo v bolgarski nastop proti Turčiji.
ITALIJANI BI HOTELI IMETI BALKANSKO KONFERENCO V RIMU.
Rim, 23. junija. »Tribuna«, ofici-jozno glasilo italijanske vlade, predlaga, naj Srbija, Bolgarjia, Grška in Rumunska pošljejo svoje zastopnike v Rim, kjer se bodo pogovorili o vseh perečih vprašanjih.
RUMUNSKA.
Dve dejstvi.
Budimpešta, 23. junija. Ogrski listi poudarjajo: Zadnjo nedeljo sta bili dve zborovanji proti agitatorjem za tuje interese. Že tedne pripravljam boj proti vladi je izgubil na svoji prvotni otrosti.
Turčija v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 25. junija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Turške čete so po živahnem boju osvojile 2900 metrov visoki Karadagh, ki je dve uri oddaljen od turške meje.
TURŠKE OPERACIJE PROTI EGIPTU.
Lugano. »Giornale dTtalia« poroča iz Kaira: Turčija ni opustila svojega nameravanega podjetja proti Egiptu. Železnico skozi puščavo Sinaj so zgradili že do velike oaze Madhi ob vznožju gore Sinaj. Turki upajo, da pridejo koncem bodočega meseca do Sueškega prekopa.
ITALIJA BO MENDA VENDARLE POMAGALA PRED DARDANELAMI.
Berlin, 23. junija. »Vossische Zeitung« poroča iz Ženeve: Po rimskih vesteh se bo Italija končno vendarle udeležila dar-danelske akcije. Več italijanskih križark in manjših ladij je odplulo iz Tarenta proti otoku Tenedos, kjer se bodo pridružile francosko-angleškemu brodovju,
TURŠKI SULTAN OPERIRAN.
Carigrad, 25. junija. (K. u.) Vsled sultanove bolezni v mehurju je profesor Israel iz Berlina v sporazumu s turškimi dvornimi zdravniki odredil operacijo, ki se je izvršila v četrtek.
Na morju.
Razna poročili.
Karolu Franc Jožefu veliki križ Štefanovega reda.
Proii zlorabi alkohola.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 23. junija 1915. L, št. 14888 s katerim se vsled povelja Najvišjega poveljnika jugozapadne fronte (ces. ukaz z dne 23. maja 1915. 1., drž. zak. št. 133/res. štev. 1975 z dne 18. junija 1915. 1. v namen omejitve zlorabe alkohola na podlagi § 54, odstavek 2 obrtnega reda policijsko urejuje izvrševanje gostilničarskega in krč-marskega obrta: § 1. Točenje in prodaja na drobno žganih opojnih pijač je ob nedeljah in praznikih ter ob tržnih dnevih tekom celega dneva, ob drugih dnevih pa od 4. ure popoldne naprej prepovedana. Žganjetoči morajo biti med tem časom zaprti; § 2, Tudi v drugem času, kakor je omenjen v § 1, je prepovedano točenje in prodaja na drobno žganih opojnih pijač pripadnikom oborožene sile, vsem drugim osebam, ki se uporabljajo za vojaške službe, osebam, ki se podvračajo naborni ali prebiralni dolžnosti, mladostnim osebam v starosti pod 18. letom, pijancem iz navade in osebam, ki so duševno manj vredne ali nasilne; § 3. Dalekosežaejša policijska ureditev je po krajevni potrebi prepuščena obrtnim oblastvom; § 4. Ta ukaz se ne uporablja na oddajo žganih opojnih pijač v zdravilne namene na podlagi zdravniškega predpisa; § 5. Ta ukaz je nabiti v obrtnih prostorih ki so dovoljeni za točenje in prodajo na drobno žganih opojnih pijač, tako, da vzbuja pozornost gostov; § 6. Na prestopke tega ukaza se uporabljajo kazenska določila obrtnega reda; § 7. Ta ukaz dobi moč tisti dan, ko se razglasi, — C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz, 1. r.
□C
nežnem mu c
(ZA-NOTRANJE-1N-KIRURGIČ •POROCMSMCA.
J LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA-4\sj SEFiZDRATTO:pfim&j -DR FR. DERGANC fl
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš predobri soprog, oče in tast, gospod
Josip Černak
zasebnik
danes ob 4. uri popoldne, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb rajnega se vrši v soboto ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 24. junija 1915.
Žalujoča rodbina.
JmuNATo vmsmo flehmrjs PICC0U-jd
»tj ubij s nI ^Vtrjta raloVme garant
Mita
Vltiujenevedena množino železa.
ANGLEŠKA OKLOPNA KRIŽARICA TORPEDIRANA.
London, 24. junija. (Kor. ur.) Oklopno križarico »Roxburgh« je 20. junija na Severnem morju zadel torpedo, ki jo pa ni resno poškodoval. Križarica je lahko sama nadaljevala vožnjo.
FINSKI DVOJAMBORNIK POTOPLJEN.
London, 25. junija, (Kor. urad.) Reuter poroča: Jugovzhodno od Fairskih otokov je nemški podmorski čoln potopil neki finski škuner.
kerjtpri etičnih
ritih mulo kdaj
WT 1 steklenica 2 kroni. Htt
Ceniki zastonj in franko.
Naročajte »Slovenca".
mi
Mesto
je pri »Ljudski posojilnici" v Ljubljani
izpopolniti.
Prošnje za to mesto naj se, opremljene s spričevali o dosedanjem službovanju in študijah, vlože pri načelstvu ,,Ljudske posojilnice" do 15. julija 1915. Plača po dogovoru.
(držaje) za krampe, lopate, kladiva in sekire kupuje trgovina s stroji in že-leznino FR. STUPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1.	1280 3
ki je dovršil živinorejski tečaj, želi službo na kakem večjem posestvu. Naslov pove upravništvo tega lista pod št. 1276.
Vdova, dobra vzgojiteljica, sprejme takoj
na rejo v vsaki starosti. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št, 1282.
jNlaznanilo
H
Slavnemu občinstvu
j®	uljudno naznanjam, da sem z da-	®
H	našnjim dnem začasno zatvoril
gj	svojo gostilno na Martinovi	m
H	cesti št. 13. ItSJj	S
ou	^
jjj	Vzrok temu je dejstvo, da sta dva člana	gj
m	moje družine poklicana v vrsto branil-	g
ga	cev časti in pravic naše ljube Avstrije.	«
m	Svojim dragim gostom uljuduo pripo-	gg
m
ročam v obisk
Unionsko klet,
^ kjer bodo pod vodstvom moje soproge	g
Ig gostoljubno postreženi s pristno in	gg
H dobro kapljico Dež. vin. zadruge in z	§gj
g« mrzlimi jedili.	n
g S spoštovanjem (Josip @oliČ.	j®
H1277	m BBBBSBBBHBBBBBBII9g9BBiiBflBfl
Krepak
1286 3
ki je dovršil vsaj tri gimnazijsko razrede, se sprejme takoj v drogerijo A. Kane,
Istotam se sprejme tudi
sluga.
Zahvala.
1283
NEMČIJA NE MISLI NA MIR. Berlin. Neki nemški učenjak je vprašal na poklicanem mestu, če in pod kakimi pogoji se misli na mir. Poklicano mesto se z vprašanjem niti pečalo ni.
PRESTOLONASLEDNIK KAROL FRANC JOŽEF PREJEL ŠTEFANOV RED. Dunaj, 25. junija. (Kor. urad.) Cesar je podelil prestolonasledniku nadvojvodu
Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubljenega strica, gospoda
JOSIPA LILEK
župnika v p.
izrekamo na tem mestu vsem našo prisrčno zahvalo.
Posebna zahvala bodi izrečena preč. duhovščini črnomeljski, kakor tudi vsem preč. duhovnim sobratom, ki so pokojnika spremili na zadnji poti. Nadalje se zahvaljujemo vsem gg. uradnikom sodnije in davkarije ter si. učiteljstvu in šolski mladini kakor pevcem za ginljivo petje, ter sploh vsem, ki so spremili nepozabnega ranjkega na njegovi zadnji poti.
Črnomelj, dne 25.junija 1915.
Žalujoči ostali.