85. številka. Ljubljana, v četrtek 16. aprila 1903. XXXVI. leto. Ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje !in U raznike, ter velja po pošti prejeman za evstro-ogrske deftele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljeno s pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele tolika Teč, kolikor zna&a poštnina, — Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od petero«topne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ee trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice ftt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO n. „Narodna tiskarna" telefon st. 85. Občni zbor Narodne Tiskarne. V nedeljo, dne 5. aprila 1903, občni zbor Narodne Tiskarne ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zato se skliče nov občni zbor delniškega društva Narodne Tiskarne na dan 19. aprila 1903 ob 11. uri dopoludne v prostorih Narodne Tiskarne z istim, za občni zbor dne 5. aprila 1903 določenim dnevnim redom, pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta ncvo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez izira na število navzočih delničarjev in na število od njih zakopanih glasov. Upravni odbor Narodne Tiskarne. Pričetek konca? (Praski „Politik" v album.) L Glasilo plemenitaških lakajev po čeških zemljab, zastarela in oslabela Politik« v Pragi — ki je na časnikarskem polju naših čeških bratov nekaj takega, kar je zadnji trohleni zob v čeljusti stare babnioe — že nekaj let sem prav obupno napada našo stranko, in seve tudi naš list. Mi smo ti histerični starki nasproti postopali do sedaj z največjo prizanes-ljivostjo,~in z nebeško potrpežljivostjo smo dopuščali, da je ta oguljena žur-nalistična vrana, spuščala smrdljive izdelke svojega šibkega telesa v našo skledo. Napade praške »Politik« in kilavega njenega dunajskega zastopnika, ki se je že večkrat z neopranim svojim goltancem drl nad našimi državnimi poslanci, smo dosedaj pre našali, ker smo vedeli, da na Češkem itak nikdo te tumpaste starke ne po* sluša in ker amo si bili v svesti, da lakaj nikomur ne imponuje, in naj se postavi še v tako mogočno in oblastno pozo! Vsikdar je smešen tak lakaj, ali če ti • svojo imperti-nenco dan na dan sili pred nos, postane ti nadležen, in končno, dasi se ti smilijo podplati na obuvalu — odkrižaš se puhlega patrona s pošteno, a zasluženo brco. Tako brco priložimo s tem praški »Politiki«, in če jedna ne bode zadoščala, sle dila bo še druga in tretja! Pri tem nas Čisto nič ne moti, da bo stepena, v nemški livreji tičeča lakajska duša z Vaclavskega trga, bojazljiva in ob streljenemu zajcu podobna, kvitirala brce s svojimi »dobrimi manirami«, meneč, da je s tem, ker sme pete lizati pred češkimi aristokrati, ali pa pred francoskimi nacionalisti, dosegla vrhunec dobrih manir. De facto pa je dosegla vrhunec smešnosti in vrhunec neumnosti! Na tem vrhuncu obtičala je tudi zadnjo soboto, ko je priobčila članek »Der Anfang vom Ende?«, kojega imenuje »eine Zu-schrift aus Krain«, in v katerem se kakor razdraženo ščene zaganja v našo stranko in v naš list. »Politik« je postala gnojna jam a, kamer kranjska klerikalna stranka odklada svoje odpadke. Kar se na Kranjskem več spečati ne da, to velja za Ano robo na starinarskem trgu praške »Politiko ! Pred vsem si usojamo vprašati, kje si jemlje »Politik« pravico, vtikati se v naše raz mere, ki jo čisto nič ne brigajo, in kje si jemlje pred vsem pravico, našo narodno napredno stranko neprestano nadlegovati z dolgočasnimi svojimi litanijami? Ali je ona glasilo kake napredne, ali svobodomiselne stranke ? Ali ni skoraj vsikdar, kar izhaja, silila popom pod talar, fevdalcem pa pod podplat ? Kar o »Politiki« vemo, je k večjemu to, da ima v parlamentu enega in istega poročevalca, kakor ga ima ljubi naš »Slovenec«. Kar ve o naših razmerah, vse zajela je iz tiste motne kaluže, ki se nahaja v golidah umazanega glasila ljubljan- skega škofa. Pred našo stranko pa stopa na to, ter izreka aodbe in obsodbe, meneč, da ni mogoče dvomiti o njeni objektivnosti, da si je pristranska, in tako rekoč identična z ljubljanskim »Slovencem«. Identična, ravno tako perfidna, in ravno tako hinavska kakor je perfidan in hinavski »političen list za slovenski narod«. Ta perfidnost, in to brez mejno hinavstvo nam draži živce, da ne moremo drugače govoriti s pražko »Politik«, kakor smo govorili v pred-stoječem. Zaman napenjamo vse moči svoje duše, da bi mogli stakniti najmanjši pravni naslov, ki bi opravičil nečuveno postopanje praškega lista! V resnici je nečuveno, ako list češkega naroda tlako opravlja za tendence takega lista, kot je klerikalni »Slovenec«! In sedaj je »Politik« svojo kamrico odprla še celo kranjskim kaplanom, in laži te sodrge sprejela je za svoje laži. To je provokacija in nesramnost, ki sega do neba! Na Slovenskem so ti kaplanje pogoreli: kar so čenčali o Jesenicah in o Tržiču, za vse to se živ krst na Kranjskem več ne zmeni. Zatekli so se torej v Prago k »Politik« in l6ta jih je sprejela s pravo slastjo v nemški svoj zapeček. V objemu si ležita dva bratca, in priznati se mora, da sta eden druzega vredna. V ospredju stoje Jesenice (deutsch Assling)! Vodstvo narodno-napredne stranke je dokazalo, — in »Slovenec« je moral v tem pogledu sam pripo-znati resnico! — da je pred volitvami na Jesenicah ofici-alno in slovesno s posebnim dopisom odobrilo koalicijo obeh slovenskih strank« List z Vaclavskega trga v svoji nevednosti in budalosti se pa za vse to nič ne zmeni: »die lieberale Partei hat der deutschen Parte i I e i tung unter anderen t u c h Wahlenthaltung ihrer liberalen Wahler bei den Ge meindevvahlen in Jesenice zugesagt. Človek ne ve, ali bi se smejal ali bi se jezil? Kaj takega se Se celo »Slovenec« ni upal trditi, nasprotno s stokanjem in ječanjem je pripoznal, da je eksekutivni odbor narodn o-n apredne stranke v istini pisal svojim somišljenikom na Jesenicah, ter jim priporočal, da pri občinskih volitvah skupno nastopijo s klerikalno stranko. »Politik« pa je to dejstvo zatajila, ter postala s tem prav vsakdanja laž njivka. In to nesramno lažnjivko privlekli smo danes na sramotni oder, dasi vemo, da se svojih lažij ne bode sramovala, in naj si ostane pol stoletja na sramotnem tem odru! Obžalovati je samo, da se ne najde Češki list, ki bi klepetulji z Vaclavskega trga naravnost in brez ovinkov povedal, da je njeno postopanje grdo bija — prve vrste in nečastno za narod, v katerega sredi se je rodil Jan Hus, kojega reakcijonarna »Politik« prej kot ne ravno tako strupeno sovraži, kakor nas napredne Slovence. O drugem prihodnjič! O ligi proti dvobojem. Na znano odredbo vojnega ministra pl. Pitreicha proti sodelovanju neaktivnih častnikov pri ligi zoper dvoboje je pisal princ Alfonzo Bur-bonski in d' Este obširno pismo baronu H i s c h o f f s h a u s e n u. V pismu razlaga zgodovino lige proti dvoboju, njene namene in zapreke. Prva okrožnica za tako ligo na Avstrijskem je izšla poleti 1901, in sicer na temelju misli, ki jih je izrekel brambovski minister v državnem zboru dne 12. marca 1901. Delovalo se je v duhu, da se pri tem ne dotakne armade. »V mejah civilne družbe hočemo pripravljati tla; armada se bo lahko udeležila, ko bo našla pota uravnana«. Na aktivne častnike se pri tem ni mislilo, toda o onih, ki so zadostili svoji dolžnosti napram očetnjavi, ter se odtegnili v privatno življenje, se je pričakovalo, da so v toliko gospodarji nad svojo osebo in svojim dejanjem, da bi se mogli pridružiti po svojem prepričanju socialni reformi, ki me pomenja revolucijskega čina, ki ne obsega kakega napada na katerokoli avtoriteto ah na obstoječe zakone. Takoj se je nabralo veliko število podpisov iz najodliČnejših krogov, da se je mogel sklicati za november 1901 ustanovni shod. Čas za delovanje se je zdel tembolj pripraven, ker je bas takrat izdal vojni minister baron Krieghammer na vsa vojaška poveljstva naredbo, ki je težila na omejitev, da, skoraj na popolno odpravo dvobojev. Vsled tega je podpisalo pristopnice tudi mnogo aktivnih častnikov. Saj liga tudi ni kaka tajna družba, temuč deluje javno in svobodno pred celim svetom. Kmalu nato je štelo to gibanje v Avstriji nad 1500 članov. Dne 27. julija 1902 je ligine statute odobrilo ministrstvo notranjih zadev. Dasi se ni od nobene strani kazalo, da bi odločilnim krogom ne bilo prav , da pristopajo ligi neaktivni častniki, podal se je don Alfonzo vendar dne 9. decembra 1902 k vojnemu ministru baronu Kriegham-merju ter ga vprašal za mnenje. Minister je pristop odobril, na kar je princ o tem obvestil neaktivne častnike, ki so imeli pomisleke zoper pristop. Dal jim je častno besedo, da nima vojni minister ničesar proti pristopu. Prišel pa je minister Pit-reich, ki je princa postavil takorekoč na laž ter neaktivnim častnikom prepovedal pristop k ligi. V nadaljnem zagovoru pravi princ, da se bori liga za to, da prodre razumnost in čut pravičnosti. Protidvo-bojna liga ni tajna družba, v kateri bi se morala položiti obljuba ali prisega. Tudi neaktivni častniki so ji le zato pristopili, da svobodno širijo njene ideje ter pripomorejo svojim aktivnim kolegom, ki nimajo svobode ter ne smejo spremeniti obstoječih kričečih razmer. Potem pa je prišel Pitreichov ukaz, ki pomenja napad na podjetje, katero ne pozna druzega Kdor hoče živeti... Spisal Sorin. Po temnih ulicah se je delalo blato. Gosta megla je legala nad mesto in dež je rosil na zemljo. Le semtrtja je brlela kaka svetilka. Ropotanje vozov je malo prenehalo. A iz gostilniških kotov so 8s čuli zamolkli glasovi ter se gubili v temni noči. Prodajalci so zapirali prodajalne, ter odhajali domov. Predmestna pekarna pa je bila Be odprta. Slabo brleča svetilka je obsevala zaduhle kote in bledi, umi-r*joČi žarki so padali na droben obrazek mlade deve, ki je sedela v kotu in zrla zamišljeno pred se. Ravnokar je nehala brati. Branje J° je razburilo, da je vrgla knjigo P° mizi ter začela misliti . .. »Ne, ne, on ne bo nikdar tak! bi ne mogel biti!« To jo je malo potolažilo. Saj ga J& poznala z dušo in telesom. »Ne, ne, on ne bo nikdar tak! ^° je nemogoče!« Potem pa je bilo zopet vse tiho. Le ura je enakomerno tiktakala in zaspani kanarček je vČasi vstrepetal s perutnicami. Prišel je semtertja pozni kupec in spet odšel. Že je mislila zapreti, kar pride njen gospodar. O tem Času ga ni bilo še nikdar. »Dober večer želim!« reče tiho dekle. »Dober večer, dober večer! Ah, to vreme! Človek ne ve, kam bi šel! A tu je toplo. Malo pogrejem se.« Na to se vsede poleg nje in začne nosljaje: »Ah, tu je toplo! Bolj toplo, kot ne vem kje ... To se vam vidi na licu, kjer vam cveto sedaj v največji zimi pomladanske rožice! Ni-li res tako?« Rekši jo je pobožal pO licu. »Prosim vas, opustite šale! Oprostite, iti moram. Čas je že, doma imam mater, bolno mater . . .« »Bolno mater! A, to je hudo! Ne mudi se vam, bolniki imajo pač radi mir!« Zopet je sedla za mizo in vzela knjigo v roko. »No,« začne on, »zadnjič ste me prosili, da bi vam povišal plačo, ded, da z materjo ne moreta živeti ob tako pičlem zaslužku« »To bi vas tudi še sedaj prosila. Drugače ne morem preživeti sebe in matere. Vam se ne bo poznalo nič, a nama veliko. Vedno sem bila pridna pri delu, a poslej bom še pridnejša, samo, da bom mogla pošteno živeti. »Da, da, to se še vse lahko zgodi! Seveda pridna, zelo pridkana, ubogljiva in poslušna, pa bo boljša plača!« Pomaknil se je popolnoma k nji. jo pogladil v obraz in prijel za roko. »Prosim vas, gospod, pustite šale in ne dražite me!« Vstala je in stopila parkrat po sobi. Prišla je stara ženica po kruha in naredila molk. Ko odide, začne zopet on: »No, pa pustimo šalo! če hočete se kaj posebej zaslužiti, vem za službo. Ni daleč. Pripravna bo ravno za vas. Trpljenja bo malo ali pa nič, a plača ne bo slaba ... Danes je šla moja postreiniea domov. Namesto nje lahko vstopite vi. Dela bo malo. Zjutraj ob osmih pomedete sobo in naredite red. Ravno tako zvečer. No, tiste pol ure, ki jo zamudite, je lahko vajenec tu v pekarni. Poleg tega imam prostor, kjer bi lahko prenočili . . . Vam saj ne bo treba hoditi tako daleč domov . . . Zvečer greste k materi, ji poveste, kako in kaj — potem pa k meni . . . No, no, in poleg tega . . . Saj veste kaj . . . Škoda bi bilo, škoda teh cvetk, da zmrznejo. Ni res tako ? Vidite, tako-le bova slonela skupaj in prijetno nama bo . . .« Kakor strela iz jasnega neba so jo zadele te besede. Skočila je na noge, ga pahnila v stran in pomerila zaničljivo od nog do glave. Prsi so se ji burno dvigale in tresla se je po vsem životu. »Nesramnež! Sram vas bodi! Pojdite — ali grem pa jaz!« Ukazujoče je rekla te besede. On je pa vstal, jo pogledal in vpre-šal: »Kdo ste neki vi?» — »Pošteno dekle!« — »Torej iščite jutri druge službe, pošteno dekle jo labko dobi! Kje je današnji denar?« Dekle odpre predal, prešteje in mu da. »Tu imate! Jutri pa pridite po knjižico, če vam je drago. Če vas pa mine ta mladostna trma — no potem lahko ostanete!« — »Nikdar ne, z Bogom!« Pograbila je ogrinjalo in odbe-žala po temni ulici težkih korakov, a lahke duše . . . Drugi dan je šla po knjižico. Gospodarja ni bilo doma. Dobila jo je pri kuharici. Ves dan je potem begala po mestu od hiše do hiše in vpraševala po službah. Zvečer seje vrnila domov prazna, obupana. Doma je zakurila, kjer je postalo mraz ter napravila bolni materi večerjo. Ko je bolnica zaspala, je ugasnila luč in šla tiho po stopnicah na ulico. Krasna noč je bila. Mrzel veter je bril od severa po sneženih poljanah, a na lazurnem nebu je trepetalo nebroj zvezd. Zavila se je tesneje v obleko in odhitela po ulici. Pri mali hiši koncu ulice pa je obstala in čakaU nekaj časa. Kmalu pride iz stranske ulice mlad človek. Spoznala ga je že od daleč in mu hitela nasproti. cilja, kakor blagor človeštva v sploš- j nem, in blagor sinov domovine v armadi posebej. Princ se sicer ironično tolaži, da je vojna uprava s svojim neumljivim ukazom morda hotela le povedati ligi, da ji ne prepusti prvenstva v tako važnih reformah ter da zato prepoveduje neaktivnim častnikom pristop k ligi, ker hoče sama uvesti take reforme za armado brez sodelovanja »civilistov«. Seveda se princ — ako to resno veruje — hudo moti. Albanski nemiri. 1500 Albancev je prišlo pred Prizrend, da pregovore ondotne ve Ijake, naj se pridružijo opoziciji zoper turške reforme. To se jim je tudi posrečilo ter so odposlali sultanu protestno noto. Nameravali pa so uprizoriti se druge izgrede, toda prišel je general Šemzi paša z 21/s bataljo nom in eno eskadro konjenikov ter zasedel vse vhode v mesto. Vojaštvo je v naglici skopalo jarke ter si postavilo šotore. Šemzi-paša je zapovedal, da se vsako bližanje čet ali posameznih oboroženih zavrne z orožjem. Tudi je prepovedal v mestu nositi orožje. Potem je poklical k sebi odlikaše Albancev iz Prizrenda in okolice ter jim naznanil, da bo dal vsakogar, ki bo delal reformam opozicijo ali le demonstriral, takoj zapreti ter ga odgnati v Carigrad. Ker je prišlo med tem tudi na pomoč par novih polkov, so se Albanci ustrašili ter so odtačas popolnoma mirni, seveda na videz. Odločnemu generalu pa so obljubili Albanci maščevanje ter obstoji posebna zarota, ki preži na njegovo glavo. — Grška mejna straža je za lotila v Tesaliji bolgarsko ustaško Četo 27 mož, ki je imela 300 pušk in mnogo streliva s seboj. — Rusija zahteva v odškodnino za rodbino umorjenega konzula Sčerbine 1200 000 frankov; nadalje zahteva, da se pošlje 20000 anatoUkih vojakov v Staro Srbijo, ki bodo strogo pazili nad Albanci. Končno mora turška postaviti v zadoščenje kapelo na mestu, kjer se je izvršil napad. V oskrbovanje kapele se pokličejo ruski menihi z gore Atos. — Med poslaništvi Avstro Ogrske, Rusije in Turčije se nepre stano dopisuje. Pričakuje se resna izjava obeb prvih velevlasti proti Turčiji. Pretresavala se je tudi že misel, da se pooblasti Avstro-Ogrsko, da odpošlje vojaško posadko v Mitrovico. — Posebna grozodejstva se pojavljajo v Mona-etiru. Požigi in umori so na dnevnem redu. Nedavno je bila razdjana cela mohamedanska vas ter je bilo pokla nih baje 165 oseb. Politične vesti. — Sprememba v gališkem na mestništvu. Vesti o odstopu grofa Pininskega se vzdržujejo, češ, da je njegovo stališče že dalje časa omajano. Naslednik pa nebo bivši mini strski predsednik grof Rad en i, te-muč grof Andrej Potočki, ki bi rad Stanzikovo stranko spravil na krmilo deželne uprave. — Položaj na Ogrskem bi mogla spremeniti le popustljivost Kossu-thove stranke. T * stranka pa zahteva, naj se odstavi brambna predloga za štiri mesece z dnevnega reda, le potem se pripusti indemnitetna predloga. Szell in ž njim veČina pa so mnenja, da bi vsakojaka brezbudo^tna doba pomenila manjšo nevarnost za ustavne razmere, kakor pa oktro iranje volje manjšine ter odklanja kompromis. Pot^uje se, da grof A p-pony i kmalu odstopi. Njegovo ve denje je zelo nejasno in v marsičem dvoumno. Vojna uprava namerava, ako se brambni zakon ne reši do 1. maja, odrediti, da se nobeden vojak ne odpusti po dveletnem službovanju. Včeraj je neodvisna stranka sklenila, izločiti iz obstrukcije bud getni provizorij, nagodbeni provizorij indruge zakonske predloge. — Novi bolgarski vojni minister S a v o v je podal demisijo, ker ni hotel ministrski svet dovoliti kredita za armadnega nadzornika, katero mesto bi naj bil dobil Papriko v. — Vojaški vrhovni poveljnik za Macedonijo postane Edhem-paša. General H il mi paša je zaradi neodločnosti in slabosti sultana napram Albancem zadnji teden opetovano prosil za odpust, toda sultan mu je demisijo odrekel. — Revolucijsko gibanje v ruski armadi. Poveljnik moskovske posadke, v.knez Sergij, je izdal tajno naredbo, v kateri se pripoveduje, da je neki tujec nekega vojaka povabil v svoje stanovanje ter mu izročil več brošur za kolege v vojašnici. Vojak je zadevo naznanil, in v hiši onega tujca so prijeli več politično nevarnih oseb, ki so širile revcluc'jsko gibanje med vojaštvom. Vojna oblast je podelila vojaku večjo denarno nagrado. — Cerkvene reforme na Francoskem. Vrhovno poštno ravnateljstvo je zaukazaio vsem podrejenim poštam, naj ne odpošljejo okrožnic, ki jih poštam izroče samostani za nabiranje dobrovoljnih prispevkov. Vse take okrožnice se morajo temveč poslati ravnateljstvu. — Francoski predsednik Loubet je odpotoval v Algir. V algirskem pristanišču ga pozdravijo razun fran coskih tu^i ruske, italijanske, angleške in španske vojne ladje. — Mednarodni kmetijski kongres zboruje te dni v Rimu. Udek žujejo se ga odposlanci vseh evropskih agrarnih držav. Glavna točka je vprašanje o ameriški konkurenci. »Zakaj te ni tako dolgo? Kako težko sem te čakala!« — »Srček, bodi miren in ne zameri mi! Saj veš, kako težko odidem od doma!« Prijel jo je pod pazduho in odšla sta po stranski ulici. Črez nekaj Časa začne zopet dekle: »Ti ne veš Albin, kaj se mi je pripetilo. Ne vem, kaj bi storila, vsa sem obupana« — »Kaj se je zgodilo; ali je materi slabše?« »Ne!« »No kaj pa je?« Dekle globoko vzdihne in reče: »Službo sem izgubila! Sedaj moram biti doma pri bolni materi. Stanovanje bom morala kmalu plačati, a denarja imava komaj toliko, da lahko živiva par tednov.« »Ubožica! Kaj pa je bilo, da si odšla?« Nekaj časa je molčala. Ko je pa le vanjo silil z vprašanji, je pove dala vse od kraja, kaj se ji je zgodilo prejšnji večer. Dolgo časa sta hodila semintja ter tiho šepetala med seboj. Ko sta se že mislila ločiti, stopi nenadoma on k nji, jo tesno privije k sebi in ji nekaj zašepeta na uho. A ona se mu izvije iz objema j in stopi korak nazaj. On pa ponovi: »No, ali bi hotel srček?« Kakor ogenj so jo spekle te besede. Pogledala ga je v obraz. Luna se je ravno pokazala izza meglenega oblaka in posvetila v njegov razoran obraz in demonsko oko. »Ne«, je odgovorila kratko in povesila pogled. Kakor uničujoč plamen se je ozrl po nji in zaničljiv nasmehljaj se mu je zazibal okrog ustnic. Podala sta si roki, voščila kratko lahko noč in odhitela vsak v svojo stran. Ona ni vedela, ali je resnica, ali se ji sanja. To se ji je dozdevalo tako čudno, tako nenavadno ... Hitela je po temnem predmestju, kakor bi hotela pustiti za seboj temne slutnje, a ni jih mogla . . . Drugi večer ga je šla zopet čakat. Obljubil |i je, da pride in ji pri nese denarno pomoč. Toda v njeno srce se je takoj po onem razstanku vselil dvom, ki jo }e razjedal cel dan. Sedaj j« pričakovala, kaj bo. Pripravljena je bila na vse . . . Dolgo časa je hodila semintja. Mraz ji je bilo in že je hotela oditi. Dopisi Iz Novega mesto. Zadnji čas beremo mnogo prepirov, kateri naših bivših županov je več storil za blagor našega mesta. Mislimo, da smo labko zadovoljni z vsemi zadnjimi župani in njih svetovalci, kar kažejo pod njimi započete in izgotovljene naprave, n. pr. most, vodovod ter da bodemo sedanjim hvaležni, ako nam brez velikih denarnih žrtev pridobe zop^t kaj koristnega. Mestni zbor je v principu sklenil, da upelje aceti-lensko s nje prosili in v tem oddelku ni na bene nevarnosti za prenos bolezni V mali sobici konci oddelka zapazi sem med drugim tudi mal »šp^rof-Ček« pritrjen na omaro, poleg njeg> pa podobico lurške Marije. Torej & v bolnioi se ubogih siromakov pusti v miru. Slednjič postal mi I0 .jSffiP" Dalje v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 85, dne položaj v bolnici neznosen tako, da geni bil primoran prositi primarija g. dr. Siajmerja za odpust, dasi še nisem bil povse zdrav. J K. — Volitve v Trstu. V petek in v soboto bo odločilna bitka pri letošnjih volitvah v Trstu. Ta dan voli III. razred. Politično dru štvo »Edinost« razglaša, da ne po geže v ta boj med laškima strankama, prepušča pa volilcem, da glasujejo tako, kakor jim veli prepri čanje, da bo najbolje vstreženo gospodarskim koristim o b-iine in zlasti okolice. Sodeč po tem pozivu bodo Slovenci glasovali x Dompierijevo stranko. Slovenskih voliicev je v tem razredu toliko, da bi njihova udeležba mogla biti o d ločilna. — Vesela vest iz Gorice, po Gorici kroži vesela neovržna vest da je »Trgovsko -obrtna zadruga« kupila od južne železnice veliki hotel, poznan pod imenom »Sadbahn-hotel«, za kupnino 250.000 kron. To je najlepša stavba v Gorici, tik mestnega vrta, torej v centralni poziciji. Zraven stavbe je velik park, v katerem je prostora za najmanje 10000 ljudij. Kakor se sliši, misli »Trgovsko obrtna zadruga« preustrojiti hotel tako, da bo v njem prostora za njen urad, za narodna društva in za privatna stanovanja. Italijani kar pihajo radi tega najnovejšega vspeha goriških Slovencev ter so skušali v zadnjem momentu vsa sredstva, da bi preprečili, da preide omenjena stavba v slovenske roke. Italijanska »Gimnastica« je s tem nakupom in s prejšnjimi nakupi hiš od strani Slovencev popolnoma obkoljena od — slovenskih posestev. Malo dni prej je neka slovenska družba kupila »Hotel pri jelenu«. Mi se od srca veselimo na takem napredku na polju gospodarskega osamosvojenja goriških Slovencev, katerim kličemo: le pogumno naprej! — Za Ricmanje molijo. »Soča« piše: Čujemo, da v Dekanih v Istri molijo v cerkvi za Ricmanjce, da bi jih Bog spreobrnil ter bi se povrnili nazaj v naročje katoliške cerkve. Skoro nismo hoteli verjeti, da je kaj takega mogoče, ali vendar je res. Ne upoštevajo nič, kako grdo se je ravnalo, in koliko časa, z ubo gtmi Ricmanjci, da jim ni preostalo drugega, nego iskati si pomoči izven katoliških zatirateljev, marveč duhovnik v Dekanih se je postavil na tisto stališče, na katerem stoji škof Nagi, da so namreč ti Ricmanjci trdoglavci in puntarji ter je začel zanje moliti. Ta duhovnik je prikrojen precej po vzorcu tistih novodobnih kaplanov, ki pridno »delujejo« v vinogradu Gospodovem; osnoval je namreč tudi sMarijino družbo«. Ali bi ne bilo bolj pametno, da moli za te svoje ovčice, da ne postane katera garjeva, Kicmanjce pa pusti v miru?! — Ali mož menda hoče dobiti pri škofu dobro ime in z dobrim imenom dobro faro, ako ne misli postati celo kanonik v Trstu! Seve, potem se že splača moliti za Ricmanjce! — „Slovenska Šolska Matica** je izdala ravnokar troje knjig: 1. Pedagoški Letopis, ki sta ga uredila H. Schreiner in V. Beiek. »Pedagoški Letnik« obsega naslednje razprave: Dr. J. Bezjak: Nemščina kot drugi deželni jezik; dr. J. Tominšek: Grščina; L. Lavtar: Računstvo; Fr. Orožen: Zem Ijepisje; J Schmoranzer: Prostoročno risanje; dr. J Bezjak: Kernova teorija o osebku in povedku; M. J Ne-rat: Statistika ljudskih šol 1. 1870, 1880 in 1890; J. Dimnik: Teme in teze pedagoških poročil; Fr. G*br sek: Poročilo o delovanju »Sloven 8k© Šolske Matice« 1. 1902; »Slov. šolske Matice« upravni odbor in imenik društvenikov. — 2 Učne 8 1 i k e k ljudsko šolskim berilom. Prvi del: Učne slike k be rilom v Začetnici in v Abecednikih, ursdila H. Schreiner in V. Be-že k. — 3. Realna knjižnica. Zbirka učne snovi za pouk v reali-)*h na ljudskih šolah. Pomožne knjige *a ljudskošolske učitelje. I del. Zgodovinska učna snov za ljudske šole, drugi snopič. — Knjige so imele iziti it meseca decembra, pa se prišle sel* sredi aprila. Konštatujemo, da »Šolska Matica« ni dala nobene »▼oje knjige tiskati v »Narodni ti-skarni« pač pa v »Katoliški tiskarni«; v prihodnje naj nas »Šolska Matica« tudi s svojimi noticami ne mole- stira. — P- Hartmann in njegov oratorij „Sv. Frančišek." Kakor je že splošno znano, priredi „Glasbena Matica" dne 22. in 23. t. m. koncert v stolni cerkvi ljubljanski. Izvajala bo očeta Hartmanna oratorij „Sv. Frančišek," ki je razglasil ponižnega koinponista-frančiškana ime malone po vsem muzikaličnein svetu. Kritiki hvalijo Hartmannovo delo. Pravijo, da ni Hartmann glasbenik v smislu modernih skladateljev z blestečo vuanjostjo, temveč da je gorak v notranjosti, iskren v čuvstvih, miren in pobožen, kakor to zahteva njegov stan. Pišejo, da je njegov „Sv. Frančišek" glasbeno-misijonsko delo, ki ga človek šele prav ume, ako ga posluša v cerkvi. „Sv. Frančišek" ima tri dele. I. del nam slika svetnika kot ustanovitelja treh redov. Njegov značaj je heroiški, pate-tiški. Orkestralni uvod nas uvaja v sveto življenje Fraučiškovo (G dur, Ada-gio.) Iz originalnega korala se razvije velik moški zbor. Potem se vrste reci-tativi in zbori, opevajoč FranČiškovo nevesto — evangeljsko uboštvo. Zbor klarisaric je ženski zbor istega motiva. Konča se prvi del s himno, ki preide v veličastno in bliščečo fugo (B-dur, Al-Iegro maestoso.) Značaj II. dela je lirski. Svetnik je na gori Alverni. Predigra je označena kot idila, a ves del je poln lirike in romantike. V tem delu ima glavno ulogo orkester, ki slika prirodo na gori Alverni (odmev in Šumenje dreves.) Poleg orkestra je v tem delu glavna naloga sopranova in Fran-čiškova, ki poje krasno arijo. Ves ta del preveva čudovito lepa potzija. — III. del opisuje Fraučiškovo smrt. Bolan do smrti, prosi svoje sobrate, da mu zapojo od njega Ustvarjeno in najbolj mu priljubljeno „solneno pese m" (C-dur.) Frančišek umrje. Duša poleti k Bogu. Iz harfe zabrne kvišku se dvigajoči akordi, ki označujejo ta izlet v nebo. Zbor blagruje Frančiška z nežjo pesmijo „0, sanctissima anima," in sv. Trojica vabi Frančiška, uaj ostaue vekomaj pri nji: nMane nobiscum m aeter-uum." Vse delo je umetniško zvedeno, četudi s skromnimi tehniškimi sredstvi. A da je vzlic temu uatanko premišljeno, mora priznati vsak, ki se z ljubeznijo in brez predsodkov pobliže seznani s partituro. Nikjer ne presega godba preprostosti besedila: kar je enostavno zasnovano, naj ostane enostavno. In kaj se prilega pobožuim besedam bolj nego pobožna glasba? — Oratorij,Sv. Frančišek* se je prvič izvajal v Peterburgu leta 1900, kamor je k osebnemu iz vajanju skladatelja povabil sam car. Prisostvoval je ves carski dvor. Produkcije so se vršile od 2.—25 febru-varja in so donesle čistega dohodka 60 tisoč frankov. Drugič se je izvajal na Dunaju leta 1902 trikrat. Prisostvoval je aam cesar z 18 Člani carske rodbine. Tretjič se je izvajal v Bolcanu na Tirolskem, rojstnem okraju skladateljevem, v manjših razmerah, četrtič se je izvajal letos me seca februvarja v Rimu Prisostvovala je kraljica Margerit*. Ljub Ijana je torej peto mesto, kjer se proizvaja znamenito to delo. Hart-mannov oratorij »Sv Peter« se je pač že pel v cerkvi v Rimu, njegov »Sv. Frančišek« pa se v Ljubljani prviČ poje v cerkvi. — Nova razglednice. »Glasbena Matica« je izdala jako krasne razglednice ssliko p. Hartmanna, skladatelja oratorija »Sv. Frančišek«, ki se bo izvajal dne 22 in 23. aprila v stolni cerkvi v Ljubljani. Dobivajo se po 10 vin. v mnogih trgovinah. Obiskovalcem oratorija hode slika lep spomin. — Deželna preskušalna vinska klet v Ljubljani, katero sta ustanovili deželni odbor in kmetijska družba kranjska, se otvori prihodnji teden. — Z dežele se nam piše : Časniki so prinesli vest, da napravi ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Mariboru veselico. To je gotovo vsa-cega rodoljuba razveselilo, kajti za družbo sv. Cirila in Metoda se primeroma na Štajerskem premalo stori. In glejte, še ta veselica se zdaj napravi v prid mariborske šolske mladine. Tudi to je lepa in hvalevredna misel, samo zdi se nam, da bi sploh ne ženske, ne moške poddrnžnice, kot podružnice Ci-ril-Metodove družbe ne smele v druge namene pripravljati veselic, ampak denar edino le glavnemu vodstvu oddajati. Sploh se je to že večkrat zgodilo, ne le zdaj v Mariboru, ampak to ni prav. Pravila so sestavljene tako, da se le družbi oddaja denar in ona potem po svojem vodstvu ukrene, kara naj se denar obrne. Če se pa to neha in bodo podružnice samovoljno denar oddajale, potem mora družba svoje delovanje skrčiti, ali celo prenehati, kar menda ni želja nobenega rodoljuba. Torej podružnice in ne le te, še celo vse narodne družbe delajte v prospeh družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, posnemajte Hrvate, ki za Istrsko družbo toliko store, posnemajte Čehe, kolikor 16. aprila 1903,__ je seveda pri naših razmerah mogoče in delajte za družbo tako, kakor oni za svojo »Matico Šolsko." — Iz Št. Pavla pri Preboldu. Veliko veselico priredi v nedeljo dne 19 t. m. na »Pekovem« bralno društvo v Št, Pavlu pri Preboldu povodom desetletnice dvojega obstanka. Vspored: 1. Slavnosten govor; 2. tombola (z mnogimi lepimi dobitki); 3. ples. Začetek ob 3 uri popoludne. V slučaju slabega vremena vrši se veselica prihodnjo ne deljo. Odbor vabi najvljudneje na mnogobrojno udeležbo. — Nov list. Znan hrvatski knj'ž«vnik, g. dr. A. Tresić Pavi čič, je začel v Trstu iz lajati tednik »Jadran«. List bo izhajal vsako soboto in stane na leto 8 K. Uredništvo in upravniŠtvo je v Trstu, Via Molino Piccolo št 3. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču. 1) Anton Nagode, mlinar in posestnik v Gorenjivasi pri Logatcu je zvečer 25. svečana vozil v temi brez prižgane svetilke ; na orožnikov poziv, da naj voz ustavi in mu pove svoje ime, je Nagode z bičem udaril po konjih in tako poskušal orožuiku uiti. Ker je orožnik jednega konja za uzdo držal je oeividno, da se je ta nahajal v kritičnim položaju. Nagode se zagovarja, da je zaspal in da ni vedel kaj da dela. Obsojen je bil na C tednov ječe. 2) Jakob Verh, posestnik v Rateževem brdu je na svojem že pretečenem potnem listu popravil pri letnici 1902, številko „2" v štev. „3" in tako ponarejen potni list pokazal pri železniški blagajni v St. Petru z zahtevo, naj se mu dovoli kot delavcu na polovico znižana cena za vožnjo v Ljubljano, kar se mu pa ni posrečilo, ker je tamošnji službojoci železniški uradnik ponarejo spoznal. Sodišče mu je 4 tedne ječe prisodilo. 3) Jakob Kodcla iz Ostrožuega sedaj hlapec v Ljubljani je skup prilepil 14 in 15 strau svojega vojaškega potnega lista, in stem preprečiti skušal, da bi se ne razvidlo, da je že 7 mesecev pri orožnikih v Trstu služil. Sedaj pa je hotel iznova vstopiti v to službo v Ljubljani in se je zategadelj poslužil te zvijače in ker se je tudi bal, da bi se ue izvedlo, da je bil zaradi nezmožnosti, odpuščen. Obsojen je bil na 5 tednov ječe. — Vojaška surovost. Si noči okrog 3. ure zjutraj šlo je več gospodov po Kolodvorskih ulicah, med njimi tudi Eogelbert Nehota, godbeni narednik 27. pešpolka. Tem se je pridružil Ferdinand Štrukelj, ključar na južni železnici, hoteČ ostati v njih druščini. Ker pa je bil Štru kelj nekoliko pijan, ga ti niso marali, ampak ga začeli suvati, nato je Štrukelj zbežal. Narednik pa je stekel za njim, potegnil sabljo ter ga udaril z njo odzadaj po glavi ter mu zadal precejšnjo rano. — Nesreča. Alojzij Kocmur, odvetniški soiicitator pri dr. Pircu se je peljal včeraj s kolesom iz Rakeka v Ljubljano. Med potjo je trčil skupaj z nekim kmetskim fantom ter padel s kolesa tako nesrečno, da je moral zaradi poškodbe na levi nogi v dež. bolnico. — Napad. Jožef Koprivnik, 21 let stari delavec iz Ratič, okraj Radovljica, se je vračal v nedeljo zvečer proti domu. Med potjo ga je napadel dodelavec Anton Kampoš ter ga začel pretepmvati. Koprivnik je zbežal ter tekel po cesti proti domu. Pri tem pa je padel v cestni jarek tako nesrečno, da si je zlomil pod kolenom levo nogo. Pripeljali ao ga v deželno bolnico. — Izgubljene reči. Josip De tela, hlapec pri Urbancu, je včeraj dopoludne izgubil po poti od južnega kolodvora po Resljevi cesti, Kopitar tevih ulicah, Cesarja Josipa in Mestnem trgu do doma balo platna, vreden 30 K. Bala je imela znamenje F. M in-M 40. — Apolonija Gorjanc sluškinja v Florjanskih ulicah št. 22, j * izgubila 11. t. m. dopoludne v frančiškanski cerkvi ali na Marijinem t gu Črno denarnico z 8 K 64 vin. 1 Najnovejše novice. Zaradi delavske pesmi aretirani. V Striju je 60 rekrutov po potrjenju zapelo delavsko pesem. Vse so zaprli in obsodili v strogi zapor. — Velika nesreča bi se bila skoraj zgodila pri vstajenju ¥ zagrebški stolni cerkvi. Odtrgal se je 7*/i centov težak štrenkelj 115 centov težkega zvona, prebil dva oboka ter padel v sobo Čuvaja, kjer je bilo 10 oseb. Le mežnarjev pomočnik je lahko ranjen. — Čudna pasja privrženost. V Emskeimu pri Augsburgu so neznani zločini mtrelili v gozdu lovskega čuvaja Kurrerja. Truplo so našli Sele čez pet dni. Pes je ves čas ležal poleg mrtvega gospodarja ter mu vsled lakote odjedel obe roki. — Vest o aretiranju 7 srbskih častnikov je baje izmišljena. — Kap je zadela drugega predsednika pri najvišjem sodnem dvoru na Dunaju, dr. Emila Steinbacha. — Izginilo denarno pismo. Živnostenska banka v Taboru je poslala dne 3 t. m. centrali v Prago v pismu 27.000 K. Pismo je na potu izginilo. — 45 000 sodov petroleja se je u žgal o v Kadixu. Vsled grozne vročine je gašenja nemogoče.— Katoliški ljudski svet na češkem se je ustanovil pod predsed etvom grofa S^honborna. Postavil si je »važno socialno nalogo«, protestirati proti ustanovitvi krematorja in proti Ilusovemu spomeniku O sveto-vaclavski posojilnici pa se ni nič govorilo. * Konec W6lflingove afere. Med pravnimi zastopniki bivšega nadvojvode Leopolda, sedaj \Voltlinga in njegovo obiteljo toskansko se je afera končno rešila. Leopold se odpove vsem pravicam nadvojvode iu princa, vsem dednim pravicam po starših, vsaki apanaži in dotaciji iz rodbinskih fondov in vsem častem iu redom. Pridobil si bo švicarsko ali katero drugo državljanstvo ter se ne vrne nikdar več v Avstrijo. Zato dobi odpravnino 200.000 frankov in dosmrtno apanažo 30.000 frankov iz privatnih sredstev velike vojvodske obitelji. * Darilo 60 milijonov — med živimi. Zoper jezuitsko družbo v Saint - E ienne se je začela tožba za 60 mil. frankov, ki jih je ta zavod izvabil kot daritev med živimi. Leta 1844 sta umrli sestri Bitu de U Birmondiere in Chaterine Sabot de la Birmondiere. Prva je zapustila 18 druga pa 42 milijonov frankov. Potomci obeh sester so doprinesli dokaz, da so imeli jezuitje obe sestri zaprti v svojem samostanu, kjer so se tudi našli okostnjaki. Jezuitje pa so si od obeh milijonark izsilili pravne listine, da sporočita celo premoženje jezuitskemu kolegiju kot »daritev med živimi«. V okolici Loire vlada vsled tega mističnega slučaja veliko razburjenje zoper samostane. * Promocija slepca. Leta 1901 so sprejeli v zavod za oslepele na Dunaju nekega bivšega častnika, ki je bil tako nesrečen, da je popolnoma oslepel. Ker se je častnik pred svojim vstopom v armado bavil z juridičnimi študijami, začel ga je ravnatelj zavoda Heller, zopet uvajati v študije, izumil je zanj poseben pisalni stroj s tipkami. Slepec je pridno Čital in pisal, vstopil je v jeseni na vseučilišče v Krakovem, položil rigoroze in državni izpit ter bil pretečeni mesec promoviran doktorjem prava. Slepi doktor se namerava posvetiti odvetništvu. * Neusmiljen benediktinec. V Lanwin Planque imajo benediktinci veltk grad z obsežnimi nasadi za samostan. Neki rudar je nedavno v tem vrtu utrgal par s alat. Ko ga je zagledal benediktinec O. Shaugness, tekel je po puško in psa, podil reveža po zagrajenem vrtu ter trikrat po njem ustrelil. Sosedje so ga pre nesli v bolnišnico, kjer mu je zdrav nik izvlekel pet svinčenk, par pa jih je ostalo v truplu. Tudi pes, ki ga je Drezsrčoi menih ščuval na rudarja, ga je nevarno obklal. * Najobsežnejša hisa se je pač ravnokar dogradila v Londonu. Ista obsega900.000 kvadratnih metrov, ima 10.000 sob ter šteje 3500 najemnikov. H ša pa je tudi veljala 50 mi lijonov kron. 1 Starost vladarjev. Nem ški cesar se je v svojem govoru v Kodanju imenoval »enega izmed najmlajših vladarjev«. Temu pa ni tako Po starosti se vrate sedanji vladarji tako-le: španski kralj 17 let, nizozemska kraljica 23 let, maroški sultan 24 let, srbski kralj 27 let, egiptski kediv 29 let, emir afganistanski in kitajski cesar 32 let, italijanski kralj 34 let, ruski car 35 let, omanski sultan 39 let, poitu?alski kralj 40 let, bolgarski knez 43 let, cesar Viljem 44 let, knez liech-tensteinski 45 let, perzijski šah 50 let, japonski cesar 51 let, grški krali 52 iet, abesinski cesar Menelik 60 let, turški sultan 61 let, črnogorski knez 62 let, angleški kralj 62 let, rumunski kralj 64 let, belgijski kralj 68 let, avstrijski cesar 73 let, Šved ski kralj 74 iet, danski kralj 85 let in veliki vojvoda luksemburški 86 let. * Mladina velikih mest. Pred berolinskem sodiščem je stal te dni 12letni deček Alfred Plaschke, ki je svoje starše okradel, potem pa hišo zažgal, da bi svoj zločin pokril. Tudi je hotel svoje starše zadušiti. Vse to je deček pripovedoval mirno brez strahu ali kesa. Državni pravdnik je predlagal lOlctno ječo, a sodišče ga je obsodilo v 41etuo ječo. A tudi ta kazen ni primerna; deček je vsakakor moralno blazen ter bi ga bilo oddati ali v opazovalnico ali pa v prisilni zavod. * Največji človek na svatu se kaže ravnokar v Berolinu. Ime mu je Fedor Mahov ter je rodom Rus. Mahov je star 22 let ter je 2 m 38 em visok. V njegovem čevlju se lahko skrije 12letni deček. Njegov prstan je tako velik, da se more skozi vreči srebrni goldinar. Seveda ima velikan tudi primeren tek, ter mu je treba za vsak obed in vsako večerjo pripraviti tri funte mesa s primerno količino prikuhe, kruha in pijače. * Rontgenovi žarki v novi Službi. Dosedaj se je rabila epohalna Koatgenova iznajdba le v medicini. Japonske oblasti pa so si ravnokar naročile močan Roatgenov stroj zoper — tatove. Iz izdelovalnice kovinskega denarja v Tokio izginja vkljub preiskavanju delavcev vedno mnogo zlatega in srebrnega denarja. Delavci kratkomalo pogoltnejo denar, doma pa zavžijejo kako sredstvo za bljuvanje ter izvržejo svoj plen. Proti te vrste tatovom so bile nadzoro-valne oblasti seveda brez moči. No v zanaprej pa bodo pazniki vsakemu delavcu pred izhodom preiskali tudi — drobovje. " Amerikanski dovtipi. »Moža se ne sme nikoli scditi po obleki«. — »To je res; vedno le po njegovi ženi«. — Stari stric je vprašal: »No Johnnv, kako ti gre s francoščino?« — »O, prav dobro; znam že tvoriti male stavke, kakor: »Naš stric je dober; on ne pozabi nikdar na moj jutranji god«, ali: »Najrajši bi imel za god puško« itd. — Mis M v se mi zdi danes potrga. »Kaj jo tišči? Ljubezen?« Ne, čevlji!« — Neki boječi potnik je vprašal kapitana na ladji: »Ali se je zadnji čas tukaj na reki Misisipi razpočilo dosti parnih kotlov?« — »Da, gospod!« — »Ali ie ponesrečilo vsled tega mnogo ljudi?« — »Da, gospod!« — »Zii se mi, da imate tudi slab kotel ?a — »Oh, da!« — »Kako dolgo ga mislite še rabiti?« — »Djkler se ne razleti!« • Bismarck in časnikarji. Tajnemu svetniku Poschingerju je rekel nekoč Bismarck: Iz dobrega žurnalista napravim lažje državnega tajnika za notranje ali zunanje ministrstvo — pomislite le na Lotarja Bucherja — kakor iz celega tucata tajnih svetnikov spretnega urednika.** Bucher je bil za časa svojega neprostovoljnega bivanja v Londonu od leta 1850 skozi 10 let dopisnik „Berliner National Zeituug," ko ga je Bismarck poklical v zunanje ministrstvo. 2. Takoj vam dam senen voz poln teh tajnih svetnikov, juristu v, teologov in tudi filozofov z zgolj prvim redom v nauku in iz vseh ue morete napraviti mnogo več kot krojača, ki s škarjami sestavlja kak maloduhovit list. Dar urednika, ki sam misli, dela iu piše hitro in krepko, mora vsakdo s seboj prinesti.u S tem je ovrgel Bismarck pač najbolje prejšnji njegov iz rek: Časnikar je človek, ki je igreail svoj poklic. Novembra 1862 je sprejel Bismarck deputacijo z otoka Kijeu, ki so hoteli izreči kralju Viljemu svojo udanost. Bismarck se je izrazil takrat o okrožnem listu rijanskem: „Vlada bo vse storila, da doseže sporaznmljenje s poslansko zbornico toda opozicijsko časopisje deluje preveč proti temu, ker imajo liste v rokah nezadovoljneži, ki so zgrešili svoj poklic." 1 Dober svet. Kdor si želi lepo trato narediti, temu priporočamo, da si naroči od c. in kr. dvorne trgovine za semena Edmund Mauthner v Budimpešti travno mešano seme »Promenadnega ali Marjeti-nega otoka«. Že 29 let pošilja Mauthner za krasne nasade v Budimpeštu in Marjetinem otoku ta trava * semena. (309—36) Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. aprila. Minister Rezek je prišel danes iz Lovrane semkaj. Ves češki narod se ozira sedaj nanj, ker je naravno, da mora on storiti primerne korake, da ugodi vlada zahtevi, naj se na Moravskem ustanovi češko vseučilišče. „Nar. Listya poživljajo Rezka, naj stopi pred krono in naj ji pove, da, ako vlada odkloni češko vseučilišče na Moravi, potem začno Cehi takoj z obstrukcijo on, Rezek, pa odstopi. Celo „časa pravi, da morajo vsi Čehi začeti kur naj-brezobzirnejši boj proti vladi, če se glede vseučilišča na Moravi ne uda, zlasti pa mora R>zek izvajati vse konsekvence, ker je vendar nekaj več, kakor je bil svoj čas grof Kuenburg ali pa, kakor je kak bivši sekcijski šef Dunaj 16 aprila. Podpredsednik poslanske zbornice dr. Z a -ček je imel v Prerovu govor, v katerem je rekel, da sicer ni prijatelj obstrukcije, da pa bo z vso odločnostjo obstruiral, če bi vlada odklonila češko vseučilišče ua Moravi. Budimpešta 16. aprila. V poslanski zbornici so bili danes zopet veliki škandali. Na razpravo je prišla afera petih kadetov, ki so bili izključeni iz ka-detne šole v Pečuhu, ker so demonstrirali proti cesarski pesmi. Med govorom domobranskega ministra Fejervarvja je bil tak škandal, da se je morala seja pretrgati. Budimpešta 16. aprila. Čuje se, da hoče vojno ministrstvo zadržati v službi tiste vojake, ki bi morali iti letos na dopust, ako parlament ne odobri brambne predloge in ne omogoči, da se iz vrši novačenje. Zagreb 16. aprila. Sinoči so se tu zopet primerile male proti-madjarske demonstracije, katere pa je policija v kali zadušila. Carigrad 15. aprila. V vladnih krogih )e% nastalo silno sovraštvo proti Bolgarski Vojaška stranka vpliva kolikor mogoče, da bi Turčija napovedala Bolgarski vojno. Vojni minister je sultana zagotovil, da je armada pripravljena in daje Turkom zmaga zagotovljena Carigrad 16. aprila. Iz turških vladnih virov se čuje, da je 10. t m bila pri Merdešču v mo-nastirskem vilajetu med bolgarskimi ustaši in turškim oddelkom neka bitka. Ustaše je vodil Boris Sarafov. Ustaši so ponoči srečno nšli. Kolonija 16. aprila. „K6ln. Ztg." poroča, da pripravljajo Turki v Carigradu novo noč sv. Jerneja, namreč splošno klanje v Carigradu bivajočih Bolgarov. London 16. aprila. Tukajšnjim listom se poroča, da vlada v monastirskem vilajetu popolna anarhija Požigi, uboji in vsakovrstne nasilnosti se gode dan na dan U važe vati je, da angleški listi glede balkanskih zadev niso prav zanesljivi. Neapol 16 aprila. Tu je umrl znani filozof in politik Bo v i o. Gospodarstvo. Kake povzdignemo govedorejo ? I. Vzlic jako nesrečnega položaja kmetijstva, vendarle še poznamo celo vrsto kmetovalcev, ki ne tožijo vedno, Češ, da ni mogoče živeti in to le radi tega ne tožijo, ker jim treba ni. Ne mislimo pa, da so tako srečni le naj-premožnejši posestniki. Ne! V mislih imamo nekdaj revne kmetovalce, ki so s pridnostjo in pravdam ostjo prišli do prav dobre eksistence. Seveda so to kmetovalci razumeČi se na izrabljanje naravnih sil. To so vam ljudje, trgovsko podjetni in gospodareči tudi s pomočjo računov. Kdor gospodari tako, opusti tudi stare navade; kajti kmalu uvidi, da se kmetijstvo bori za eksistenco in da je veliko starokopitnih gospodarjev že uničilo. Zato je vsakdo primoran tem bolj misliti, kako zatreti zlo. Misliti mora, premišljevati in zopet premišljevati, kako bi v svojem posestvu prigospodaril večjo rento. Trgovski računi združeni 8 hranljivostjo mu v boju veliko pomagajo. Tudi govedorejec — dasi danes ravno on kmetijstvo precej resi iz zagate — je obično zelo neroden, držeč se starih tradicij in ne meneč se za najboljše novosti. Tudi tak gospodar seveda ne more napredovati. Zato treba, da se sleherni živinorejec moderni-zuj e in trudi živeti v duhu časa! Zavedati se mora naj prej e samega sebe — sam iz sebe se mora povzdigniti. To zmore, ako le hoče! Država ne bode rešila, k večjem le podpirala. Kje pa ne zadostuje moč posameznika, treba se združiti in si skupno pomagati! Statistično je dognano, da je naša govedoreja srednje dobra z ozirom na količino. Vzlic temu pa manjka na tem polju še mnogo dela, če hočemo, da se bode ista splačala in da bode bolj debičkanosna. Vprašajmo se torej : kaj nam more do zboljšanja, kako dosežemo od govedoreje več dobička in večjo rento? Ako smatramo govedorejske zadruge, ki razpolagajo s strokovnjaškim pridnim in poštenim vodstvom za edino rešitev naše živinoreje, moramo danes kar obupati in edinole Čakati pogina. Saj nimamo še nobene zadruge, nimamo zanje sposobnih ljudij in nimamo še Živinorejskega nadzornika, ki bi edino Živinoreji posvečujoč svoje sile isto zboljševal! — A mi nočemo poznati resignacije nočemo biti oportunisti, marveč pravimo, da treba pripravljati poti za prepotrebne govedorej-ske zadruge že sedaj! To je tem bolj uujuo, ako hočemo imeti takoj nekaj boljših zaslužkov, po bodočem zasnovanju zadrug pa tem uspešneje rezultate. Nekoliko se deluje v tem smislu; kajti že samo „Kmetijska družba kranjska" sije pridobila tekom zadnjih dvajsetih let nevenljive zasluge, stremeča po zboljšavanju domaČega plemena s tujimi plemenskimi pasmami. Res vz-gledno je skrbela za to, da dobe po najboljši možnosti vsi kraji vedno izborne bike. Vidimo tudi, da je vsled rastoče inteligence živinorejcev danes že skoraj v vsakem kraju kak bolj ali manj umen gospodar, nad katerim se lahko zgledujejo vsi drugi občani, kar je za naše ljudstvo velike važnosti. Kmeta namreč, in naj mu še toliko trobimo, ne bodemo pridobili za dobro stvar, dokler ni on sam pri sosedu ali komu drugemu videl, da je ista res dobra in dobiČkanosna . . . Končamo z naštevanjem tega, kar se je storilo in kar se dela v pospešitev govedoreje pa izjavljamo, da bodemo v prihodnje govorili o onih navedbah, ki bi lahko delale poti živinorejskim zadrugam, kakor tudi o teh zadrugah samih. Rojaki! Dne 27., 28. in 20. junija t. 1. praznoval bode „Ljubljanski Sokol*4 slovesno svojo štiridesetletuico. Da pa se bode ta sokolska slavnost čim sijajneje vršila, povabil je odbor vsa slovanska sokolska društva katera so tudi že prijavila svojo vdeležbo. Zato pa je naša dolžnost, da tedaj dostojno sprejmemo drage, dobrodošle nam goste Sokole, ter da jim v prvi vrsti preskrbimo ugodna prenočišča. V to svrho obračamo se tem potom do Vas častiti meščani ljubljanski z uljudno prošnjo, da prepustite za dotične dneve kolikor mogoče postelj gostom na razpolago, katerih število blagovolite ustmeno ali pismeno prijaviti načelniku stanovanjskega odseka, bratu Viktorju Rohrman-u (Sv. Petra predmestje. ; Na zdar ! Odbor. Zavarovalne vesti. vzajemni zavod za zavarovanje življenja na Dunaj i. I. , Wipplin^erstrasHe &t. i*0. V L četrtletju 1903 je bilo vloženih 3832 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo K 6,419.000"—, izmej katerih je bilo izdanih 3539 polic za zavarovalno svoto K 4.606.000—. V L četrtletju 1903 zapadle zavarovalne premije in pristojbine, kakor tudi obresti od glavnice so zna&ale okroglo K 1,235.000*—f prijavljena izplačila K 451 000*—. Od obstoja zavoda se je K 51,891.000 — izplačalo. (1048) Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema filijalka za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Janushof. Darila. Poročilo blagajnikovo o prispevkih . 1902. J. Udnina možke podružnice sv. Cirila in Metoda za Kamnik in okolico za 1. 1902 v skupnem zne»ku K 225 60. 2. 7. septembra 1902. Povodom 20letnice prvega slov. pevskega druššva „Lire- na vrtu Fischerje-vega hotela K 17 21. 3. 8. septembra 1902. Povodom izleta narodnih društev na Vrh-polje k. g. \Vinklerju kot Cisti dobiček veselice K 9 61. 3. V gostilni g. Jakoba Je-rina v Dobu v veseli družbi 21. septembra 1902 se je nabralo K 6*—. 5. Iz nabiralnika g Još Kende vzdignil in poslal g M. Novak c. kr. nadpoštar, dne 22. decembra 1902 K 1020. 6. 26. decembra 1902 v gostilni g. J. Kebra nabral v veseli družbi K_ 213. 7. 26 decembra 1902 v gostilni g P. Žerov-nika vesela družba darovala K 3 49. H. 31. decembra 1902 v restavraciji g. F. Fischer (J. Friedl) na pleanem venčku kamniških fantov nabrala ga. Amal. Pjčman K 7 51. 9. Demonstrativni prinos radi slabega po-seta veselice K 5 56. 10. Povodom Čitalniške veselice dne 2. februvarja 1903 K 321. II. 16. februvarja 1903. Pri maskaradi nar. čitalnice vesela družba K 5 23. 12 19. marca 1903. Iz nabiralnika Fischerjevega hotela K 133 13. Darilo g. restavraterja Iv. Fridla K 2 — 14. 21 marca 1903 Odbor nar. čitalnice pri svoji VI. redni Beji v gostilni g. Jerale K 8— 15. 6. aprila 19(3. Iz nabiralnika g. P. Žerovnika K 10—. 16. 5 aprila 1903. Iz nabiralnika g A. Jerale K 2 10. 17. 5. aprila 1903. Odbor „Lire" pri svoji VI. seji v gostilni g. A. Jerale K 1 69 18. Iz nabiralnika g Jos. Kende 9 aprila 1903 K 2'84 22. decembra 19 2 Poslano na uprav. „SIov. Naroda" K 10 20. 23 marca 1903. Poslano na uprav. „Slov. Naroda" K 8—. Odbitek 5 slugam pri nabiranju denarja in poštnina K 16 51. 10. aprila 1903 po poštni nakaznici poslane K 287 80 Ker so nabiralniki že tako obrabljeni, da lahko prispevke vsak ven vzame brez blagajnika, umestno bi bilo, da nam pošlje družba sv Cirila in Metoda nove nabiralnike. Tekoče leto so se razmere izdatno zboljšale in so se tudi oni, ki lansko leto ničesar niso hoteli prispevati za veleko-ristno družbo, ogreli ter ji po možnosti priskočili na pomoč. Zajedno javljamo, da priredite d ie 3. maja t I. tukajšni podružnici v čitalničnih prostorih na korist družbi veselico z igro, petjem, nastopom si. salonskega orkestra, deklamacijami, govorom in šaljivo loterijo. — K. —, blagajnik. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje na\|boy«e priznan* ftuKkiiii tinta katera akrrpevje laalisee, njiaje lutke in preprečuje Izpadanje las. t fttcltlenlea z navadam 1 M. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega j ubil. mostu (204—13) Kuah.i in odlično letovišče. I L* — Postaja južne r.eleznict 7HraviliČPO I' PolJčane- 6 urod Hunaju ^UlufllluuC || Sezijit od maj* do septembri dogaška *» Slatina ,Biser zelene Štajerske' 1902 s je obidkalo zdravilišče 3100 oseb (najvišje število odkar obstoji. Vrelca „Tompel4 in G) „Stvfifc* dosegata najbližje vrelce v Knrlovih in Muri- jinili variti. Zdravilišče za želodčne, črevesne, jetrne in ledvične bolezni, katere aopil , sladkorno bolezen , žolčue kamence, bolezni ▼ mehurja, obsežni nasadi % drevoredi , veliki gozdovi *' listnatega drevja in silovju za terensko zdravljenje. — S velika kopališča za toplo, mrzlo in mineralno kopanje. Zdravljenje z mlekom, si-ratko in ketirjem. Izborna zdraviliška godba. — Tekmovalne športne Kazno-lično društveno življenje. Jfro-šure in prospekte pošilja ravnateljstvo. „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani : L. Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. FuchSj Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. A. Kochj Cesarja Jožefa trg(Mahr-ova hiša). I. Kos (J Schvveiger), Kolodvor- ske ulice št 26. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. A. Svatek, Mestni trg št. 25. F. Šešark. Selenburgove ulice št. 1. Zidani most: Mary Peterman. trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Trst: Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. Blairo 100 90 100 70 101-40 12190 9975 122 15 Poslano.** Na izjavo Elizabete Poshwar z dne 11. aprila 1903 pripomnim toliko, da imam jaz svojo lastno koncesijo za izvrševanje dimnikarskega obrta ter ne potrebujem od večkrat čudne — Poshvvarce nobenega dovoljenja. (1047) Ljubljana, 14. aprila 1903. Ivan Kernc dimnikarski mojster. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurai dunaj. borze 16. aprila 1903 Bfalosbeal p*»|*lrjl- l*2°/t majeva renta . . . 4 2«/, srebrna renta . . . 4°'o avstr. kronska renta . !•/• » zlata „ 4°/o ogrska kronska N t*/« „ zlata 4«/o posojilo dežele Kranjske !*/»•/• posojilo mesta Spljeta IV/. » » Zadra bos-herc. zel. pos. 1902 *•/• češka dež. banka k. o 1°' Ž. 0. I8///, zaat. pis gal. d. hip. b 4* V/o peš t. kom. k. o. z 10°/o pr...... 4V,°/0 zast. pis. Innerst. hr. *lV/i r ». °&r- centr deželne hranilnice 41/.*/. za*t. pis. ogr. hip. b IVA obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 4Vi°/o i» češke ind. banke 4g/. prior. Trst-Poreč lok. že i 4*), „ dolenjskih železnic 3% h ju«, žel. kup. Vi Vi **/»•/• av. pos. za zel. p. o. Srečk«. Srečke od leta 1854 . . „ „ 1860V. . „ „ 1864 . . tizske. . . . zemlj. kred. I. emisije ,, t* **• ii ogrske hip. banke srbske a frs. 100 -_ turške .... Basilika srečke Kreditne „ . . Inomoške » . . Krakovske „ . . Ljubljanske n . . Avstr. rud. kriza , . . Ogr. „ „ . . Radolfove . . . Salcburške „ Dunajske kom. . Delnice. Južne železnice • . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke . Dgrake . , Zivnostenske „ Premogokop v Mosta (Brtbc1) AJpinske montan .... Praske želez. ind. dr. Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns...... Marke........ Laski bankovci..... Rublji........ Denar 100 70 100 50 101 20 121 70 99 65 121*95 9975 100 — 100- 101 -99*60 99 70 101 10 107 80 101 — 101 — 100 16 100 — 100—I 98-; 99 50 310bd iOL - I L76 184 -i?46 -157 — 271 50 272 -257 50 m 7& 117 — 19 10 434 - 84 2.^ 75 50 70 -55 10 'XI - 71 -75 - 442- 47 -384-26 603 ri74£0 727— 252 — 706 -384 25 .670-476 — 390 — 350-— 148 - 11-33 1905 23'41 . 2392 116 92 95 20 253- 102 — 100-60 100 60 102 10 108 80 102 — 10115 101 15 101 — 101'-99*-100-50 31250 186--185 50 2.X)-159 — 275 50 276 -26150 9175 118 -20 10 438' -8H25 77-50 75-56 -28-— 75-79-446 - 48 — 385 25 1612--676 50 728-253*— 712 — 38» 25 1674 — 47 -395 — 351 50 152 — 11 37 ;i9*08 2349 24 -11707 9640 253 75 Žitne cene v Budimpešti. dne 16. aprila 1903. Termin. . za 50 kg • i» 50 it Pšenica za april . oktober april . maj . julij . april . Sornza Oves 60 60 50 60 7 83 7 76 6 08 6-0 n 612 604 Nekaj vinarjev vieje. knjigotržec V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Naznanjam, da sem prevzel od .Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike in posamezne številke ljubljanskega Zvona in vse one knjige, katere so lsile v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: Josipa Jar515a zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan k 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Pooamezne Številke ,,LJablJanakejra Zvona" po 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazenski zakonik, veean k 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zamikov 1 zbrani spisi. I. zvezek, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, bros. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, bros. k 20 kr. Tnrgenjev: Otol ln alnovi. Roman, broširan a 50 kr. — Stlrl novel«, bros. a 20 kr. Benes-Tfebizsky: Blodno dnio. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr. Stat nominii ambra: Časnikarstvo ln nail časniki, broširano k 40 kr J e 1 i n e k : Ukrajinsko damo. Povest, brofiiran« k 15 kr. Hale vy: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Bazno pripovedko, broširane k 40 kr. — Dve povesti, bros. k 25 kr. Theuriet: TJndina. Povest, brol. k 20 kr. A. Trstenjak: Slovensko s;leda- lišoe, broširan izvod k 1 gld. Jurčič: Listki, bros. a 15 kr. — Gregoroiosvim kritikom, bros. k Hi) kr. Avstrijski patrijot: „Partelwesen dor Slaven", broširano a 50 kr. R>manf broširan a 70 kr. Po znižani coni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, priliko In roki. Prej 60 kr., sedaj »umo so Ur. {OST Sprejemam tudi naročila na vse modne tarnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. T"£Q Umrli so v Ljubljani: Dne 8 aprila: Marija Pibrovc, knjigo-vodjeva Žena. 68 let, av. Petra cesta St 25, Ttibercul. peritonitis Dne 9. aprila: Ciril Benisek, kapelni-kov s n, 9 mas, Žabjak sc. 3. Bronohitia. Dne 10 aprila: Terezija Boštar, tov. delavka, 19 let, Krakovski nasip st. 6, otekline v želodcu — Alojzija Pucher, uradni kova vdova, 76 let, Florjanske ulice st. 27, Encephaloma. — Boštjan ČebaSek, uoiir duhovnik, 75 let, Zaloška C9sta St. 11, kap. — Jos'p Kozin, risar, 38 let, Kolezijske ulice St. 26, Sena na obrazu. Dne 11. aprila: Angela Omerza, str<>-jarjtiva hči, 2 leti, StreliSke ulice St. 15, oS-pice. — Ivan Zabukovec, tesar, 66 let, Rav nikarjeve ulice št 13, kap. — Anton Va-gaja, strokovne Sole učenec, 18 let, Kar-lovska cesta St. 11, jetika. Dne 12. aprila: Ivan Brandstetter, livar, 48 let, Konjušne ulice St 2, otrp. srca. Dne 13. aprila: Neža Tavčar, dnioa-rica, 72 let, Karunove ulice št. 5, Marasmus semili8 — Jera Mencinger, delavčeva žena. 40 let, Sodniške ulice St 5. Peritouitis. Ignacij Novak, komisijonar. 52 let, Gosposke ulice 5t 4, pljuPn ca. — Ferdo Zlatic, de lavčev sin, 2 dni, sv. Petra ceata St 1 življenske slabosti. V deželni bolnici: Dne 8 aprila: Mirija Križaj, prodajalka, 6i let, Purpura haemerogica Dne 10 aprila: Ernest B»jc, agentov sin, 23 let, jetika — Elvard Gintel, umir. komisar 75 let, Em&hvsema pulm. — Marija Mohorčič. gostija. 8'J let, ostarelost. Dne 11. aprila: Rozalija Potočnu, dekla, 31 let, jetika — Mihael lievc, spre vodnik, 32 let, Abacesus cerebri. V hiralnici: Dne 13 aprila: Neža Nagode, delavka, 34 let, arč-na hiba. Dne 14. aprila: Barbara Vertin, □ ljenka. 21 let, jetika. Meteorologično poročilo. VUiu» uad morjem 506 3. Srednji iracnt tlak 7i6 0 min — < Čas opazovanja Stanje! baro-; metra v mm. £o o o. > B •« h Vetro vi Nebo 15. 9. zv. 735 8 j 36 si. jvzhod jasno 16 i 7. zj. 2. pop.1 733 3 1 730 8 i 05 1*1 si. jzahofl ar. jzahod oblačno oblačno Srednja včerajSnja temperatara 4 aormale: 97\ Mokrina v 24 urah : 00 mm. Zahvala. Za nebrojne dokaze ljubeznivega s,čatja ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčeke, oziroma sestre, gospice Jeiice Osbolt kakor tudi za poklonjene krasne vence, za častimo in tolažilno spremstvo k zadnjemu počitku predrage pokojne na pokopališče v Cirknici izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito častiti duhovščini, si. uradn*štvu in sploh vsem, ki so tako ali drugače pomogli k 8ijajnej5emu sprevodu, svojo iskreno in najsrčnejšo zahvalo. Trs tj e, dne 1« aprila 1993. (1052 Žalujoči ostali. 2 učenca se sprejmeta v trgovino iu44-l M. Spreitzer v Ljubljani. Dobro vpeljana • v Trebnjem na Dolenjskem se odda si. julijem ali pa pozneje v najem. (1054-1 Vpraša naj se pri Fr. Zurc, Trebnje Sprejme se izurjen ki je vešč zgornjega dela ter zmožen za poslovodjo. Eventualno bi prevzei popolnoma mojo obrt, ki ima dobre naročnike. yalentjn T(m5i5 (1060-1) čevljarski mojster v Idriji srebrne in zlate, žepne, stoječe in stenske, budilke itd. povsem nove z Dunaja, prodajo se radi odpotovanj* za polovično ceno. Sv. Jakoba trg št. 8, Ljubljana. C78B QUQ Izjava. Mi podpisani Ivan Lindtner, trgovski pomočnik, Helena Lindtner, prodajalka in Pepina Anžič, gostilničarja hči, obžalujemo vse, kar smo govorili nečastnega o gdč. Josipini Vrhunc in izjavljamo, da n» na tem sem govorjenju ničesar resničnega. V Ljubljani, 7. aprila 1903. ivan Lindtner L r. Helena Lindtner L r. Pepina Anžič i r. 1043) Iščem dobro vpeljano o$tilno Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 4*2°/o obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA f». skupne rente (2975-57) brez kacih troškov. 'V v in izven Ljubljane. Avguštin Zajec, m*>* gostilničar, Ljubhana, Rimska cesta 4. Služkinja v starosti 40—50 let sprejme se pod dobrimi pogoji v trajno siuibovanje. Zahteva se prilazno in potrpežljivo ravnanje z otroci, kakor spoštovanje dobre gospodinje. (1053 1) Povprašanja v trgovini Val. Golob-2, Mestni trg št. 10. V prijaznem trgu Cir»knica na Notranjskem je oddati s 1. junijem dobro tdoSo 998—3) ostilno z velikimi prostori, več sobami za prenočišče tujcev ; poleg gostilne se nahaja lep senčnat vrt, sadni vrt, kegljišče, hlev in prostorna ledenica z ledom. Kdor želi vzeti v najem, naj se oglasi pismeno ali osebno pri gosp. Anton de Sciiiava v Cirknici. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekc :io-mije i. t. dr. v vsakorSni izpeljavi Že 30 let so naj: olje priznana Priznana tudi kot najboljši in naj« j mežnejši izdelek. Največja prihranitev g rva Specijaliteta: Sted Ina ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Cenik- in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. 852—6 Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" S. CtJo1—8; Kai*o5. Kocisin , tovarna za sukneno blago v Hurnpolcih na Češkem. Vzorci na zatitevanje franko. Redka prilika! 450 kom. za samolgld.75 kr. 1 prekrasno pozlačena ura s 31etnim jamstvom, s pozlačeno verižico, 1 prima usnjat portmone, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, 1 garnitura man5etnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalce, 5 mičrih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha, 1 pat. niklasti tintnik, 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, in Še 350 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 450 predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja proti poštnemu povzetju samo 1 35 Le kratek čas se dobiva pri dunajski Grand-filijalki Aiex. Jungerwirth v Krakovu št. 996. (1051) Opomba: Za neugajajoče se vrne denar. tapetar zaloga oh ištva mizarske zadruge v Št. Vidu == pri Xj3-j.tl3a.xxl = I*j ubijana Gradišče st. 5. Trgouina Tal^cj je sprejme šii Ponudbe se pošilja: (1031—2) BersiSl, Stari trg 2. razpošilja po K 2-60 kilogram Edmund Kavčič v Ljubljani. (11—85) z mešanim blagom s hišo vred | sprejmem takoj krepkega čenča se proda ali da v najem v nekem vočjem farnem kraju na Spodnjem Koroškem zaradi podedovane hiše v mestu in opustitve obrti. Trgovina je dobro in moderno opravljena. Za kup se rabi 16000 K, ostalo po dogovoru prav uzodno. Z* najem in prevzetje zadostuje 10.000 K. Potrebno je znanje slovenskega in nemškega jezika. (966—3) Naslov pove uprav. »SI. Naroda«. ^t-. &t!s> ^& c?o!s> ^£ eŽ® &ts> Zenitna Jako zabavni 80 koncertni aparati s ploščami. Aparat kakor kaže podoba stane 75 3(. Večji aparati, kakor tudi automati za gostilničarje dO 240 K. (732—12) Prodaja tudi na obroke. Vellltft izbrra se smeje, gramofonskih plošč. poje in Zamenjava starih plošč, zvizp. - Cen!kl zastoj, i ^ urar H-jJtjlTd ljetni, Stari trg" šte^r. iS. Prva tržaška destilerija za konjak CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu & priporočit floinnei II 4 ponudba? t Jrfojf v najboljši dobi, Irgo- Jg vec, se jeli v svrho ženitve * » seznaniti j gospico ali vdovo brez otrok, v starosti ne pod 35 let in s premoženjem. Jfer je šala izključena, po-Q> ŠHjzjo naj se resne ponudbe s primerno naobrazbo v svojo trgovino z mešanim blagom. Rudolf Zorč na Jesenicah Gorenjsko. (1024—3) (>>'\dttm luli. o J svojo precej založeno in dobro vpeljano trgovino t z mešanim blagom iz proste roke. Trgovina je v prav dobrem tiru in precej slovi. Kdor želi trgovino prevzeti naj se obrne na naslov Jurij šterk, trgovec in posestnik na Vinici pri Črnomlju. .1027—2) Radi bolezni in nameravane izselitve iz Kranjske se proda takoj pod ugodnimi pogoji Z| S polnim imenom in s sli^o, I| /^atera 5c vrne, na uprav- < v ništvo »Slovenskega Naroda" |! (983-3) |T pod; „j[dria". mT^TtTTTTT V V V s sadnim vrtom in nekaj vinograrja (1) v ljubljanskem predmestju, uojj Natačno se izve pri gospei Heleni Jug, Ljubljana, Stara pot št. 4. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubijane juž. kol. Praga čes Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, Čez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob o. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. . Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kaćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jnž kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyrt Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Liubna .Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane drž. kol. v Kamnik. MeSam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6 uri 10 m zvečer. (i; po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-ifc iskovalnice za živila in jestvine, Dunaj IX, Spitalgasse 31 ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva notranjih zadev. 1 steklenica ;» K, Vi steklenice H *'60. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J. .Ir»i < iji, «Io*i|i Viktor Scliiirrer, IT. Trrdliiu. (48-27; Naznanilo. I hoče poceni in dobro blago, I naj naroči moj novi cenik, ki ga pošljem zastonj. Posebno priporočam novosti v stenskih ursh s novim stolpoviin bitjem. Šivalni stroji Singer in vse drage vrste pripravne za domačo rabo, po zelo ■■ Izbili cenuli. Vsa popravila točno in ceno. Umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilen obisk se najtoplejše priporočam uran, trgovec in posestnik v Ljubljani, Mestni trg eksportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn „Union"* založnik c. kr. dolenjskih železnic. (.42 —27) ^66^6584 Predzadnji teden! Olavni dobitek kon 40.000 k™n Srečke za grejalnice (VVarmestuben) po 1 krono priporoča 810—12) J. C. Mayr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 10»/.. Stanovanja. Za avgustov termin so v novih Korsikovih hišah na Bleiweiso«i Cesti Še mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solnčni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zahtevanje pa tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. Pri večjih stanovanjih so tudi kopalnice in periinice. Izbrati je mogoče pritličje, Iv II. ali 111. nadstropje. Cene so jako nizke. Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenburgovih ulicah stev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—33) Mannesmann-ove cevi varilne in plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-~ renčnih cenah - --- Nemško-avstr. tovarna la Mannesmannove cevi v 3(omot na Češkem. (437-10) Zastopniki v vseh večjih mestih. otografični aparat (Hand-Camera 8x12) dobro ohranjen In primeren zlasti za začetnike, se z nekaterimi potrebščinami proda za 15 gld. Naslov v upravmStvu „SL. Naroda" (959) ffajlepše veleposestvo na [Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Cena 70.000 K. Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s krčmo, prodajalno, vinogradi, njivami, hostami in travniki. Ponudbe pod „A. B." na uprav-ništvo „Slov. Naroda." (990- 4) Jžcnifna ponud6a J. PserhofeH"" odvajalne krogljice pristne samo z rudečim nadpisom „J. Pser-hofer" na pokrovu vsake škatljice. Te že mnoga leta razširjene krogljice so staro »lavno, lahko odvajalno in po mnogih zdravDikih občinstvu priporočeno srediitro. Te krogljice činijo tako lahno, da ne provzročajo niti najmanjih bolečin in jih jemljejo celo otroci brez vsakega pomisleka. •F. Pserhoferjeve odvajalne k.i*oa:IJiee so občinstvu znane tudi pod imenom Pserhoferjeve Itrojcljiee in se že več ko 100 let edino in le pristno izdelujejo v J. Pser hof eHevB lekarni h Dunaj I., SlngerstrassG 15. (762-5) tden zvitek « B skalljicami velja KL ««IO. MF~ 9IanJ U o en zvitek ne ne razpošilja, m Pri predpošiljatvi denarja stane s poštnino prosto pošilja'vijo: 1 zvitek kroe;IJte. . . 14 ««60 * zvitki Uro*! j le. * zvitka „ . . . 5 zvitkov 3 zvitki „ . . . «J**U lO „ „ . . Posebno priporočljive Specijalitete so Se: J. Pserhoferjev balzam zoper ozeblino l Sl%\otV^PolS^0. J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura 14 H'9*i „ 10*50 mm ■ 14 'i tr> prosta pošiljatev 12 steklenic proti predpošiljatvi 14 J. Pserhoferjev balzam zoper rane ^$sK.poStntoe prosto.proti H « ~ J12lod, infclia^nfen frqovcc, prijavne ^unajnosli, soliden Icr moškega ^načaja, } dobro idbčo trgovino na (gorenjskem, v kraju, kjer so iudi c kr. uradi, išče modernim polom radi pomanjkanja znanja gospodično, slaro od IS do 22 lcl, dooro i?vc?bano v gospodinjstvu in trgovsko i^-obrakno > nekoliko premoknjen^. &mo resne, s sliko vposlanc ponudbe sprejema upravništvo ,$1. i2arodal pod naslovom : SreČoIovec". (1025—2; Vestna diskrecija se jamči, ter se v slučaju neugodne ponudbe slika vrne. >Taznttnilo. S tem vljudno naznanjam slar. občinstvu, da sem prevzel gostilno „pri Lovcu" na Bledu kjer bodem točil pristna domača štajerska, 'dolenjska in istri-janska vina ter vedno sveže pivo. Jzborna, občno znana kuhinja. Potujočemu občinstvu pa so na razpolago tudi lepe sobe. Za obilen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem (965—3) Fran Osterberger. ■ — (980 -3 Št. 4528. fl _ ■ Razpis. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika 1. ) v Kranjski goni z letno plačo 1600 K in aktivitetno doklado 200 K 2. ) t Žužemberku z letno plačo 1400 K in aktivitetno doklado 200 K, ter s prostim stanovanjem. Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odoru do cliCLe 30. stprila, 1903 ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prak>. avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosed;. službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že služb i. vali t kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 3. aprila 1903. fl W ^ ▼ ▼ ▼ T ▼ fffff Človek in pol. Napisal Ivan Šorli. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. Va v potica. Cena broš. K 2*50, po pošti K 2*70. Izdal (108) Lav. Schwentner založnik in knjigotržec v Ljubljani. Električno-strnkovno obvestilo. -tg^P- Slav. občinstvu in prečastiti duhovščini vljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo (1020—3) vsakovrstnih svetil m za električno razsvetljavo potrebnih predmetov. Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila i. dr. strokovno pravilno za električno luč po zelo nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preizkušena tako, da mestni monter ne bode imel dmzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem Času tudi event. popravila brezplačno izvršujem. Kaj večja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja. Nadejajoc se zdatnih naroČil beležim z velespostovanjem Leopold Tratnik pasar in založnik predmetov za elekt. razsvetljavo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27. 3& najpopularnejša razsvetljava, ki naj bi ne manjkala v nobeni hiši 1£5. aprilom velja: Auerjeva svetilka Štedilna svetilka >^mIiiII4. krona, zamik In cilinder ž^alitlk. kron«* žarnlk In cilinder Nadomestilu! žarnlk TYa