Poitnlna olafana v gotovini Leto LVtfl. V Llobffanl, v sredo, dne 11. lunlia 1930 Št. T32 1. izdaja st 2 om Naročnina Dnevna Izdala u kril)Mino Jugtslnllo mesečno 29 Din pollelno ISO Din celoletno 300 Din za inozemslvo mesečno 40 Din nedeljska Izdata celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemslvo HOD SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. peUl-vrsla mali oglasi po 1-30 ln 2 D, več JI oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din o Pri veilem n Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko ln dneva po orožniku VreOnlitvo /e v Kopitarlevl altci št. Silil Rokopisi se ne vračalo, nefrtutMrana pisma se ne aprelemalo — Vreaalitva telefon St. 20S0. upravnlSlva it. 2992 Uprava trs v Kopitarlevl ul.it. ti Čekovni račun: Llubliana Stev. 10.0S0 ln 10.349 xa Inserate, Sarafevoit.7363, Zagreli St. 39.911, Praga ln Dunal it. 24.797 Antievropa Rim, junija. Pozno odgovarja fašistični tisk na Briandov predlog o evropski zvezi. »Izključeno je bilo razpravljanje o kateremkoli predmetu,« piše »Popolo dtaliac, »ko [je vse Italijane zajela božanska pesem Toskancev in Lombardov.« In mari ni Mussolini dejal na svojem pohodu v Toskani: .-Besede so lepe, a še lepši so puške, strojnice, ladje, letala in topovi«? Razpaljena množica je odgovarjala •/, vzkliki »Dol s Francijo!«. Iz Francije je zadonela druga pesem, res božanska pesem, pesem miru in fašistična Italija je ni sprejela, ker je pač pesem miru in ker je prišla iz Francije. Bilo jo 34. maja, na dan z vsein pompom organiziranega slavja italijanskega vstopa v svetovno vojno, ko je četa desetletnih deklic v fašistični opravi korakala po mestu. »Korak!« je zapovedala vodnica in je zadonelo po ulici, kot bi korakali vojaki. »Prusija v Italiji« je naslovil neki stahl-helmovec svojo knjigo o fašizmu. Mussolini vedno in vedno ponavlja, da mora vzgojiti »bojevitega Italijana«. Fašizem je do skrajnosti potenciran nacionalizem in dosledno mora biti proti vsakemu po-krelu za spravo narodov. Ze pred dobrim letom so fašistični mladini predstavili svojo revijo »Antievropa« s tem le programom: »Mi smo protievrop-ci ker smo proti gnili parlamentaristični in inter-nacionalistični evropski civilizaciji. Mi smo herezija moderne Evrope. Mi smo Antievropa, ker pobijamo demokratične iu komunistične ideje, ki danes obvladajo evropske duhove. Proti Evropi Pariza, Moskve in Ženeve nosi naša Antievropa ime Kima. Če hoče ostati fašizem načelno dosleden, mora biti proti Briandovi ideji. Toda Mussolini je tudi taktik in se tudi iz taktičnih razlogov ne more navduševati za evropsko zvezo. Briand hoče pripraviti evropsko narode do mirnega sožitja v okvirju sedanjega političnih mej; mednarodna solidarnost pa naj te meje čim bolj zabriše, preko medlih državnih meja naj se omogočijo stiki narodnih manjšin z njihovimi narodnimi državami, da bo lažje ohranili status quo. Mussolini je na drugi strani vrgel vabo revizije mirovnih pogodb in zanjo so zagrabili vsi nezadovoljneži z današnjim stanjem, nacionalisti v Nemčiji, Avstriji, na Madjar-skem in makedonstvujuSS v Bolgariji. Vsa moč fašistične zunanje politike sloni na načelu revizije, mirovnih pogodb. »Briand je s svojim načrtom postavil past narodom, ki še upajo na popravo svojih meja«, ije zapisal Arnaldo Mussolini v »svojem pan-evropskem razpravljanju«. Fašistični tisk je poln popisov »bolestne desetletnico trianonske pogodbe« in izzivalnih manifestacij v Budimpešti. Gre torej za popravo »samo nekaterih mej« ... Po vsem tem je jasno, da bi fašistična Italija zavrnila vsak predlog za ustanovitev evropske zveze, pa naj bi prišel od koderkoli. Ker pa ima predlog francosko državljanstvo, je zadel na toliko večji odpor. »Rimski zapad vstaja proti zapadu-uzurpatorju: premoč Pariza je samo navidezna. Italija se pripravlja, da započne akcijo Giobertijevega primata, Italija pridobiva v svetu na vesoljni vrednosti, kar zgublja neka država, ki je vzor demo-kratizma« (»Antievropa«). Mussolinijev brat očita Franciji, da stremi za nadvlado v Evropi. »Pred razpravljanjem o tem abstraktnem načrtu je treba dati pravice Italijanom v Tunisu in opustiti hujskaško politiko na drugem jadranskem bregu. Treba je izvršiti še nekatere delitve in postaviti meje,« namreč v Tripolitaniji. Italijani so se torej zopet oglasili s starimi zahtevami in stavijo rešitev povsem malenkostnih vprašanj kakor je usoda 80.000 Italijanov v Tunisu in korektura tripolitanske meje kot predpogoj za razpravljanje o veliki ideji kot je evropska zveza. V isti sapi očitajo egoizem Francozom. Briand je drugi Melternich, "ki jc izrabljal sveto alijanso, da utrdi avstrijsko hegemonijo in lahko naprej tlači pravice zatiranih narodov. Sveta alijansa je morala nujno propasti, kakor propade vse, kar sloni na krivici. »Takšno usodo torej napoveduje Arnaldo Mussolini Panevropi. »Prvi, ki nas je učil, kako je treba podrediti sveto posvetnemu je bil Wilson, resnični Briandov predhodnik. Wilson je v imenu visokih idealov služil interesom nekaterih evropskih držav proti drugim in položil kali novih sporov; ustvaril jo možnost novih vojn in ustanovil tisto Društvo narodov, li kateremu Amerika ni hotela pristopiti.« Cel6 Društvo narodov je po vsem tem odveč, kaj šele evropska zveza! \Vilsonu, temu pravemu apostolu sprave narodov, se očita neke vrste afarizem! Arnaldo Mussolini pač ne more pozabiti Wilsonovih besed ob prihodu v Rim: »V Ne\v-yorku živi milijon Italijanov, radi tega morda ne boste zahtevali zase tudi New-vorkac. V ostalem pa more vzporeditev Brianda z VVilsonoin le koristiti prvemu in njegovi ideji. Naravno je, da je Briand kot realen državnik pri svojem načrtu mislil tudi na Francijo. Prav tako ne bo nikdo šlel Mussoliniju v zlo, ako misli predvsem na Italijo. Evropi pa ne more biti vseeno, s kakšnimi sredstvi hoče kdo poveličati svejo državo, ne more ji biti vseeno, ali išče državnik varnost svoje domovine v pomirjeni in združeni Evropi, ji prinaša oljčno vejico Ier operira z »besedami , ali pa napoveduje bodočnost svojemu narodu v 'znamenju -pušk, strojnic, ladij, letal in topove. Evropo še preveč skelijo vojne rane, da nc bi raje iskala sporazuma z lepimi besedami kakor s topovi. Vickham Sleeil je zaključil svoj članek o evropski zvezi v S. Timesu s temi-le besedami: »Resnica je, dn je Briand slavil Evropi vprašanje, 1111 katerega bodo odgovorili listi, ki verujejo v i>o- 99 Pod grožnjami mi ne pogajamo t< Pariz, 10. jun. d. Dočim jc neposredno po koncilijantnem govoru italijanskega ministra zunanjih zadev nastalo med Francijo in Italijo nekoliko bolj prijazno razpoloženje, se je zdaj razmerje nenadoma zopet poostrilo. Vzrok je v tem, da francoska javnost ni na Grandijcv govor odgovorila takoj v absolutno pritrdilnem zmislu, kakor je to očividno želel g. Mussolini, ki je pričakoval, da bodo v Parizu njegovo stališče kur brez nadaljnjega sprejeli. Ko je francoska javnost govor g. Grandija prečitala bolj pazljivo, je opuzihi, da se zn njegovo navidezno koncilijantnostjo neizpremenjeno skriva ista miselnost in se vzdržujejo iste zahteve, kakor so prišle do izraza v znanih Mussolinijevih govorih. Na jtodlugi informacij i/, ministrstva za zunanje zadeve ugotavlja francoski tisk. da sc jc g. Briand v Ženevi / Grandi jem razgovarjal o vseh vprašanjih, o kuterili g. Grandi v svojem zadnjem govoru pravi, du bi se Italija o njih s Francijo radevolje sporazumela, da pa je. Italija ta pogajanja sama prekinila, ko je g. Mussolini v Livornu, Firenci in Milanu udaril s pestjo po mizi. Fašistična vlada jc sama kriva, če se li razgovori niso mogli več nadaljevati. V načelu francoska vlada pozdravlja predlog g. Grandija, da naj bi sc na obeh straneh nadaljnje nove brodogradnje ustavile, dokler se ne doseže sporazum, je pa odločno mnenja, da se pogajanja zaenkrat šc ne morejo nadaljevati, ker bi spričo atmosfere, ki so jo ustvarili Mussolini jevi govori, uspeh bil izključen. Nemogoče jc jiogajati se pod grožnjami, oziroma, dokler Italija ne bo popolnoma izpremenila svojega tona in dokler se g. Mussolini sam, ki je s svo- jimi bojevitimi izjavami :>razbil diplomatični porcelan«, nc bo pokazal sprivljivejšcgu. Očividno stoji g. Briand na čisto pravilnem stališču, da je šef italijanske vlade sam |»oklicnn ponuditi roko sprave, namesto da sc poslužuje g. Grandija, ker v fašističnem režimu nosi odgovornost za vse Mussolini sam ki vsakega svojega ministru vsak čas lahko desavuira in politiko lahko prcokrenc, kakor sam hoče. Francoska vlada iiixi, da bo Mussolini podal take miroljubne izjave, ki bodo ustvarile ugodno atmosfero za nadaljevanje prekinjenih pogajanj. Dočim si francoska javnost pametnega sporazumu iskreno želi, |ui fašizem tc dobre voljo ne kaže. vztrajajoč na svojih naravnost eksor-bitantnili zahtevah. Zopet je fašistično časopisje začelo ponavljati zahtevo |x> reviziji mirovnih pogodb in vzpodbuja iredento v Tunisu in na Malti, kar dokazuje, da hoče rimska politika slejkoprej /. grožnjami doseči tiste svoje črez-merne zahteve, katerim Francija ugodili nc more. V isti pravec kažejo članki fašističnih listov, ki sc zopet na vso moč dobrikajo Nemčiji. Mussolini jc sprejel 32 dam nemške ženske fušistovske zveze »Luiseiibund«, pri čemer so prišle, do izraza velike, simpatije, ki vladajo med italijanskim fašističnim režimom in nemškimi reakcionarnimi nacionalističnimi organizacijami. Italija skuša tudi držati Nemce na trnku z vado, da bo 'izboljšala nacionalni položaj Nemcev v južnih Tirolah, vendar ni v tem jiogledu dozdaj storila ničesar in tudi v bodoče nc namerava, dasi jo je novi bolcanski knezoškof Gcissler pred dnevi i»ri svoji slovesni introni- zaciji no to spomnil z besedami, da v prsih .duceja' bije tako veliko srcc, da je v njem gotovo tudi mesta za državljane nemškega jezika, in če nuni jo v prošlosti seiniiltja pokazal svojo močno roko, bomo v bodoče tem bolj vedeli ceniti njegovo očetovsko ljubezen do najmlajših državljanov Italije«. Seveda si tirolski Nemci ne delajo nobenih iluzij, da bo režim to ravno tako prezrl kakor je vse prejšnje zahteve in pritožbe narodne manjšine, čeprav se nazuna.j kaže prijaznejšega zaradi svoje najnovejše politiko napram rajhu. V teni zmislu je Mussolinijev Popolo dTtalia« lo dni o priliki izpraznitve Porenju zapisal, du se »Francoei motijo, čc mislijo, du bodo mogli ovekovečiti mir na grobu Nemčije in čc zahtevajo, du naj bi Nemčija o ver/.njski pogodbi sploh nič več ne go-vorila. Mogoče bo Nemčija po 30. juniju 1930 sumo o tem otvorila diskusijo.« čisto v tem duhu se v italijanskem tisku čedaljcbol.j odkrito namiguje na italijansko-ncniško alijanco in jc prosluli d*Annunzio imel v tem zmislu v Gardonu tak bojevit govor, v katerem je obetal poslušavccm »bližnje tresenje Dalmacije«, da je vlada listom prepovedala o tem njegovem govoru poročati. Profesor Or-sini od liceja Manzoni v Milanu je svojim učencem celo predaval, da bo treba odrešiti tudi švicarske Italijane v Tessinu. Generalni tajnik fa-š.ijo Turati pa je \ Milanu vseučiliščnike opomnil, du nuj bodo pripravljeni na štrapacc v jarkih. Kakor se vidi, je upanje, da bi. Italija iz-premenila svoj ton in svojo smer, zelo majhno. Romunija ima novega kralja Princ Karo! proglašen za romunskega kralja Karo la IL -v liberalni stranki — Maniu sestavi novo vlado Razkol Bukarestu, 10. junija. V nedeljo jc velika narodna skupščina, sestoječa iz združene poslanske zbornice in senata, razveljavila državni akt od 4. januarja 1926, s katerim se jc bil princ Karel odpovedal pravici prcstolonasledstva, nakar jc skupščina novega prestolonaslednika Ka-rela takoj proglasila za kralja Romnnijc, ki se bo zval Karel II. Dosedanji kralj, Karelov sin Mihael, postane prestolonaslednik in postane veliki vojvoda Albe Julije«. Novi kralj je nato prisegel na ustavo in izdal manifest na narod. Nato jc vlada g. Minorescu podala ostavko in se bo skušala sestaviti koncentracijska vlada. Ako se to ne posreči, je verjetno, da bo novo vlado sestavil zopet g. Maniu. Po vsej Romuniji vlada veliko navdušenje. Rim, 10. jun. AA. Po poročilih i/, Bukarešte u i izključeno, da bo došlo v kratkem do pomiritve med princeso Heleno in pravkar za kralja proglašenim princem Karelom. Bukarešta, tO. jun. AA. Listi poročajo o razkolu v liberalni stranki in mil pripisujejo velik pomen, Pri tej priliki jc Georgijc Bratianu, sin pokojnega voditelja liberalne stranke Jonela Bratiana, da! novinarjem izjavo, v kateri veli, da smatra za svojo dolžnost rešiti liberalno stranko in jo povesti ponovno tjakaj, kamor jo želi narod. Prepričan je. da se bo veliko število organizacij liberalne stranke priključilo njegovi akciji. — Mnogi listi naglaša jo, da pomeni manifest liberalne stranke predvsem to, da stranka pušča sebi možnost, da cventuelno kasneje revidira svojo politiko. Bukarešta, 10. jun. AA. Rador poroču, du jc kralj Knrcl sprejel včeraj ob 5 popoldne v av-dienci bivšega predsedniku vlade Maniuja. Kralj jc nato konsultiral šefe ostalih strank, predsednika parlamenta Stevana Popa in predsednika senata Bracuja. Pariz, 10. jun. AA. Novi romunski kralj Karel je pozval dosedanjega predsednika vlade Mania, naj sestavi nov kabinet. Bukarešta, 10. jun. AA. Vlada je odpokli-cala romunskega poslanika v Parizu Diaman-dyjn. Miinchen. 10. jun. \. Posebni jioročevalec »Newyork Times« doznava, da je romunska kraljica-vdova Marija sledeče izjavila o Karlovi proklamaciji: »Volja romunskega naroda jc najvišji zakon, proti kateremu ni pritožbe. Upajmo, da se bo vse obrnilo na dobra« Okolica kraljico je izjavila, dn namerava kraljica-vdova v petek odpotovati domov in da je ta njena namera nespremenjena, ker nI nobenega vzroka za spremembo jioincgn programu. trebo miru, na en način, na drugi pa tisti, ki verujejo v Mussolinijeve besede, da so puške, strojnice, ladje, letala in topovi lepši kakor besede. Ko bi Jaz menil, da je vojna Angliji, Evropi in človeštvu potrebna, bi za svoj del pritrdil Mussoliniju. Glasovi angleških listov London, tO. jun. y. Angleški listi pišejo o povratku kralja Karla rezervirano. Odvisno bo od Kuri« samega, ali bo njegov povratek za Romunijo in- Evropo koristen. »Times« izjavljajo, da je povratek Karla delo voditeljev, ki so podali dokaze svojega patriotizma. Naglasu se, da je upravičeno, dn so Maniu in ostali politični voditelji, kakor Arnrcscu, priznali Karla, namesto da bi še deset nadaljnjih let riskirali nevarnosti, ki so združene z vladanjem mladoletnega kralja. >Daily Telegraph« izjavlja, da jc redkokdaj kaka restavracija iztekla tako gladko in da jc sedaj stvar Karla kralja- da se izkaže vrednega zaupanja svojega naroda. Rc-spekt in naklonjenost naroda sta največji akti-vum zanj. ->Daily Ncws« izražajo upanje, tla bo Karel stabiliziral dosedanje razmere v Romuniji v konstitucionalni monarhiji, ker. če bo izostal orodje kuke |>olitične stranke, ima to lahko zu vsakogar hude posledico. »Morning Post« izjavlja, du ni nobenega vzroka za negotovost v Evropi, če je romunski narod odobril povratek princa Karela na prestol. Mirna in zadovoljna kraljevina Romunija je v največjem interesu Evrope, kdorkoli sedi na romunskem prestolu. Kje se je pripravil povratek Ženeva, 10. jun. x. --Gomora del Ticino« poroča. tla jc bila sprememba na romunskem prestolu pripravljena v Belinzoni, glavnem mestu tesinskega kantona v Švici. Dne 24. aprila so se zbrali v hotelu »Metropole« romunski princ Su-tro, general Avarescu, romunski konzul iz Tii-rinn in več drugih romunskih osebnosti, ki so prišle večinoma iz Pariza. Prihodnji dan, dne 25. aprila, jc prišel tja tudi princ Karel i/. Gu-riha. Vso noč so se vršila posvetovanja. Drugo jutro so Karel in drugi udeleženci zopet odpotovali. Pred balkansko konferenco Atene, 10. jun. x. V poslanski zbornici je bila danes razprava o sklicanju balkanske konference polom mednarodnega mirovnega biroja, katera naj bi se vršila meseca oktobra v Atenah. Voditelj agrarcev, bivši ministrski predsednik Pa-panastasiu je izjavil glede interesne skupnosti balkanskih narodov, da mora ta konferenca pripraviti tla za balkansko konfederacijo. Ta konfederacija nc bo v nasprotstvu z Briandovo panevrop-sko idejo. Ministrski predsednik Venizelos je izjavil, da osebno zelo pozdravlja to konferenco, da pa sc grška vlada konference ne more udeležiti olicielno, da ne bo naslai v inozemstvu vtis, da Grčija pred vsemi drugimi vzpodbuje k misli take posebne konfederacije za Balkaft. Vlada pa ho konferenci dovolila čim najširšo gostoljubnost. Vojaške vaje črnih srajc v Istri Rim, 10. jun. d. V soboto 7. t. m. so sc za* čele na odredbo Generalnega poveljništva milice vojaške vaje črnih srajc v Istri. Trajale bodo pet dni. Črne srajce so so koncentrirale v soboto v Pu-lju, in sicer 00. bataljon črnih srajc, sestavljen iz ene čete Gl. legije Carnaro in dveh čet 60. legijo »Istria«. Poveljnik bataljona je konzul de Turris. Vajo so se začele z veliko manifestacijo vpoklicanih črnih srajc, ki so z godbo in zastavami korakale po mestu. 12. t. m. dospe v Pulj general milice Teruzzi, da prisostvuje zaključnim vajam. Ob tej priliki se zbero v Pulju tudi kohorta miličnikov-vseučiliščnikov. Za časa bivanja generala vseh italijanskih črnih srajc bodo v Pulju velike slovesnosti, sprejemi, banketi in plesi ter gala-večer na Brionih. Generalni tajnik fašijev Turatti je ona skrajnih točkah meje«. Spor med Litvo in Poljsko Ženeva, 10. jun. AA. Društvo narodov je vzelo na znanje spor, ki je izbruhnil med Litvo in Poljsko zaradi incidenta pri Vareni. Po mnenju članov Sveta dr. Marinkoviča in (Juinones Leona la incident ni take narave, da bi zahteval uporabo sedme, resolucije Sveta z dne 10. decembra 1927. Svet Tmi-štva narodov pričakuje, da bosta skušali Litva in Poljska ohraniti med seboj dobre odnošaje. Miloš v ječi mnrl? Pariz, 10. jun. Glasilo italijanskih emigrantov »Italia« poroča v svoji zadnji številki od 3. junija, da jc bančni uradnik Miloš, katerega je tržaška policija z drugimi osebami vred zaprla pod obtožbo atentata na »Popolo di Trieste« in odpravila v Rim, da se postavi pred izredno sodišče, v ječi po enem izmed zaslišanj umrl. Jetniški zdravnik, ki je bil poklican, še preden je Miloš izdihnil, jc mogel kon-statirati samo smrt. Promet poštne hranilnice Belgrad, 10. junija. AA. Po objavi poštne'hranilnice so prihranki v mesecu maju zelo napredovali. Pristopilo je 8155 novih vlagateljev, tako, da znaša zdaj število vlagateljev poštne liranilnice 94.226, Vsota vseh vlog je v mesecu maju narasla za S in pol milijona Din, tako da je konec meseca maia bilo število vlog 140 milijonov 55<\500 Din. V mescci: maju jc bilo otvorjenih 144 novih čekovnih računov, in jih jc zdaj vsega 18.392 pri poštni hranilnici v Belgradu in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Skoplju. Čekovni promet v mesecu maju jc znašal 5.259 milijonov 403.86S Din, na vseli čekovnih računih jc bilo vloženo 830 milijonov 840.812 Din. Skupno je bilo vloženo v sledenje ir na čekovne račune konec meseca maja '.»85 milijonov Din. Grandi v Varšavi Tradicionalna vez prijateljstva med Poljsko in Italijo Velika bitka na indsko-aiganshi meji Angleški letalci z bombami razpršili 10.000 Alridov Varšava. 10. jun. AA. Pat poroča, da jo včeraj dopoldne prispel v Varšavo italijanski minister za zunanje zadeve Grandi s soprogo. Italijanskega ministra spremlja med drugimi šel' presbiroja italijanskega ministrstva za zunanjo zadeve Rooco. Na postaji so Grandija pozdravili poljski minister za zunanje zadeve grof Zaleski ter zastopniki oblastev in časopisja. Varšava, 10. junija. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve je v spremstvu poslanika Martina Franklina obiskal poljskega ministra za zunanje posle grola Zaleskega. Nato je bil v posetu pri predsedniku republike. Popoldne je s predsednikom poljske republike prisostvoval mednarodnim konjskim dirkam, pri katerih je zmagala italijanska skupina in si ovojila kuini narodov in posebno nagrado predsednika poljske republike. Varšava, 10. jun. AA. Poliska agencija poroča, da je poljski minister za zunanje zadeve grof Zaleski priredil banket na čast italijanskemu ministru Grandiju. Po večerji je bila velika zabava. Med večerjo je grof Zaleski dvignil čašo na zdravie italijanskega naroda in kralja, napredek Italije in zdravje predsednika italijanske vlade Mussolinija ia ministra za zunanje zadeve Grndija. V svojem govoru je grof Zaleski naglasa! veliko radost poljske prestolnice in vse Poljske zaradi poseta, ki ga je napravil Poljski italijanski minister M zunanje zadeve Grandi. Zalem je grof Zaleski opozoril na tradicijonalne vezi prijateljstva med tajsko in Italijo. Med Poljsko in Italijo obstoji V?nekulturna sorodnost, ker je Italija mati latinsko civilizacije. Zaradi te sorodnosti, je dejal Za-taski. je v obeh državah isti duh in istovetnost pojmovanja nacionalne politike nacionalnih zahtev, ki «4one na pravičnosti. Oba naroda imata enaka nazi-iranja o političnih vprašanjih, ki je od njih odvisna varnost v Evropi. Ta politika stremi za tem, da se Mir v Evropi učvrsti. V svojem odgovoru je italijanski minister za »nanje zadeve rekel, da prinaša na Poljsko naj- želje Italije, Mussolinija in fašistične vlade. Zatem je Grandi objavil, da bosta poljsko poslaništvo v Rimu in italijansko v Varšavi iz-preinenjeni t* veleposlaništvi. Zalem je ugotovil, ta Češkoslovaška in Romunija potisnjeni v ozadje. Italija upa, da bo Poljska v tem oziru zastavila svoj vpliv v to, da se ne bo obračala politika male antante proti Madjarski in Bol-gariji. ki sla Italiji predvsem na sreu. Italija se bo prizadevala Poljsko pripraviti do tega, da se ne bi v danem slučaju proti vil;? reviziji tri-anonske in nejilske pogodbe. Italija hoče na vsak način preprečiti četverozvezo med malo antanto na eni in Poljsko na drugi strani. Grandi se bo nadalje prizadeval, da bi se Nemčija in Poljska čimfcolj zbližali in da bi se Poljska preorientiraia v tem smislu, da bi se od Francije emancipirala. Nemčija, Poljska in Madjarska so trije poli centralne Evrope, ka terim je treba posvečati največjo pozornost.« Varšava, 10. jun. d. Poliska politična javnost' je. g. Grandija sprejela uljudno, toda rezervirano. V njegove politične načrte in predloge Poljska, ki ostane zvesta Franciji, ne zaupa. ff Najboljši deS Italije je stalno pripravljen" Iz velikih proiifrancoskih in protijugoslovanskih demonstracij v Bariju Pariz, 10. jun. AA. Havas jioroča iz Rarija te-le podrobnosti o nedeljskih dijaških demonstracijah : V Bariju in po drugih italijanskih vseučiliških mestih so bilo prirejene velike manifestacije fašističnega dijaštva. Na shodu na univerzi v llariju je govoril generalni tajnik fašistične vseučiliške zveze. T svojem govoru je opozarjal na uspehe, ki jih je dosegla organizacija fašistične milice, zlasti v Bariju. Tarantu, Tramiju, Malfetiu. Biscegli itd. Zatem je poudarjal, da je fašistična organizacija pripravljena. >Nedavno tega so nas skušali v neki protifašistični knjižici, objavljeni v Parizu, omalovaževati. Sadejamo se, da bomo v položaju tej gospodi v Franciji in nje vrednim prijateljem v Jugoslaviji v bližnji bodočnosti primerno odgovoriti. Fašistični režim bo trajno ostal režim mladosti. Potrebno jo, da ve lo vos svet, lako v Italiji, kakor v inozemstvu. Kdor nas bo holel omalovaževati in kdor se bo drznil nagajali nam. mora dobro premislili, s kom ima opravka. Najboljši del Italije — aristokracija fašizma — je stalno pripravljena na vsakršne žrtve za kakršnikoli cilj.*. S shoda je bila odposlana Mussoliniju tale pozdravna brzojavka: »Dijaki puljske pokrajine oborožujejo svoja srca in čakajo na povelja vaše ekscelence, da oborožijo svoje roke.« Po shodu so dijaki odšli na ulice, nakar jo došlo do znanih incidentov. Razširjenje pomorske trgovine Pogodba pomorskih družb z državo upostavlja tri razne pomorske trgovske zveze Belgrad. 10. jun. z. Dolgoročna pogodba med >Jugoslovauskim Lloydom«; in »Oceanio« na eui strani in državo na drugi strani je končno sprejeta. Glasi se na 10 let. Ta pogodba, Jci obsega več dogovorov, ureja obveznosti glede rednih trgovskih zvez med našimi pristanišči in pristanišči Južne Amerike. To progo bo vzdrževal Jugoslovanski Llovd. progo med našimi pristanišči, Španijo in Levanto pa Ocea-nia. Poleg teh prog bo še redna proga s Kanarskimi otoki. S temi tremi novimi progami dobi naše gospodarstvo davno iskano možnost, d« plasira svoje blago na tujih tržiščih, in si-«er lam, kjer je po njih največje povpraševa- Manifestacija poljsko-gttgosl. prijateljstva nje. Pričakuje sc, da bodo te proge rentabilne. Z isto pogodbo se obe naši paroplovni družbi zavezujeta, da bosta obnovili plovni park. Jugo Lloyd bo povečal svojo tonažo z nabavo šestih novih prekoinorskih ladij z 10-do 14 tisoč ton nosilnosti, brzine pa 10 do 12 morskih milj. Oceania bo nabavila štiri nove objekte s tri do tri in pol tisoč tonami, z brzino 14 miij. Oceania bo nabavila te specialne manjše objekte, zato da bo z njimi vzpostavila 15 dnevno trgovsko progo mcil našimi pristanišči, Španijo in Nevanto. Posebno je ta proga važna za našo državo in Španijo. V prvi vrsti pride v poštev uvoz južnega sadja iz Španije. Belgrad, 10. junija, m. Poročali smo že o ustanovitvi organizacije poljsko-jugoslovanskega tiska. Ob ustanovitvi te organizacije je poljski poslanik na našem dvoru g. dr. Babinski danes priredil sprejem zastopnikom jugoslovanskega tiska. Na tem sprejemu so bili zastopani vsi jugoslovanski časopisi. Sprejem se je spremenil v veličastno manifestacijo jugoslovansko-poljskega prijateljstva. Ne samo v medsebojnih prijateljskih intimnih razgovorih, marveč tudi v zdravicah, ki so se pri tej priliki izrekle, se je jasno naglasilo krvno bratstvo in slovansko prijateljstvo med obema slovanskima državama. Na pozdrav g. Glinke, tiskovnega tajnika poljskega poslaništva, je v imenu jugoslovanskega tiska govoril urednik »Slovenca« g. Schvveiger. V svojem govoru je naglašal bratstvo in krvno sorodstvo med Poljaki in Jugoslovani. Pred vsem se je zahvalil g. dr. Babiaskemu, poslaniku poljske republike, ki je v tem kratkem času svojega delovanja v Belgradu pokazal nc samo, da je pravi Slovan, ne samo, da je zastopnik vlade bratske poljske republike, marveč da je tudi v resnici eden izmed pionirjev za splošno vseslovansko in vsečlovečansko zbližanje. Gospod Schvveiger jc naglasil, da jugoslovanski tisk deluje ne morda iz kakih političnih razlogov za zbližanje med Poljsko in Jugoslavijo, tnarveč je lo inperativ, ki prihaja iz srca in duše naših sorodnih narodov. V odgovoru je g. Babinski dejal lole: »Vi, g. Schweiger, ste me spoznali ob priliki našega praznika 3. maja in ste mislili, da sem časnikar. ne da bi vedeli, da sem poslanik poljske republike. Niti malo se niste zmotili, kajti jaz sem v resnici časnikar. Kot tak sem v Varšavi započel svojo javno karijero. Zato mi je drago, da danes pozdravljam svoje jugoslovanske kolege in da z njimi sodelujem na resni stvari, na pozitivnem delovanju za ustvaritev čini konkretnejših zvez med našima bratskima državama. Zelo sem vesel, da se je ustanovilo društvo poljsko-iugoslovanskega tiska, ki jamči, da bo zbliianic ined obema uašimu narodo- ma resno in realno. V tej nadi in v tem prepričanju, poznavajoč veliko vlogo časopisja, verujem v uspeh jugoslovanskih časnikarjev in jugoslovanskega tiska, v čigar prospeh nazdravljam.« Temu govoru g. Babinskega je sledil dolgotrajen aplavz. Nato se je g. Babinski delj časa razgo-varjai s posameznimi časnikarji. Tudi ta razgovor je bil zelo prisrčen in prijateljski, kakor more biti saino med sorodnimi dušami. G. Babinski, poslanik poljske republike v Belgradu, je pri tej priliki dokazal ne samo. da je dostojno zastopal državo, marveč tudi, da ume biti tudi dober prijatelj in tovariš. Tako sprejem, kakor tudi razgovor je bil dokaz velikega prijateljstva med Poljsko in Jugoslavijo, da ga nikakor ne morejo izbrisati nobene druge umetno prirejene in narejene konbinacije in manifestacije. Spor v Nogometni zvezi Zagreb, 10. jun. z. Ob razpustu zagrebške nogometne zveze se ie zvedelo, da ta ne bo sprejela tega sklepa zVeze na znanje. Podzveza je namreč na stališču, da tako dolgo, dokler se ne reši pritožba, ne more biti spremembe v zadržanje podzveze, ki nc prizna sedanje jugoslovanske nogometne zveze. Nocoj ima predsedstvo pod-zveze sejo, na kateri bo zavzelo končnoveljavno stališče. V sredo zvečer bo redna seja. '*, 'j . Dramska družina »Soča« uprizori danes v Narodnem domu v Kranju ob pol devetih zvečer Strindbergovo dramo > Oče«. Režira Just Košuta. K obiini udeležbi vabi odbor. Romunski avtomobilisti pridejo danes opoldne v Ljubljano. Banket na Bledu bo namesto ob pol dveh šele ob treh popoldne, London, 10. jun. d. Te dni se jo afgausko pleme Alridov na sevorozapadni meji Indije odpravilo na pohod proti Pešavarju. Med Afgant ue je namreč razširilo govorica, da je angleškega gospodstva v Indiji konec, k čemur je mnogo pripomogla tudi ruska sovjetska propaganda, ki se zopet po vsej Aziji širi. število Alridov se je cenilo od 7000 do 14.000. Hoteli so ludi maščevali svoje muslimanske rojake, ki so bili preti mesecem v Pešavarju padli v boju /. angleškimi četami. Prerezali so žice med Pošavar.iem in trdnjavo Mara na meji, poškulovali naslove in zabarikadirali ceste z drevesi. V Pešavarju in okoli njega je angleška komanda zbrala velike čete domačih in angleških vojakov, pred vnem pa veliko eskadro 100 letal. Ko so Alridi dospeli okoli eno miljo pred Pešavar, so ^abrneli uad njimi motorji letalske nskadre. Leida so zmetala na Afgance po uradnem poročilu samem 5001) bomb, trdi se pa, da jih je bilo neprimerno ver. Alridi so bežali ua visoko planoto Kahvuvi. letala so jih pa preganjala in skoro vse odbila. Oni Alridi, I smrt, je sam Indijec in se piše Ovadia. Bojkot pa traja dalje in ga vodijo gandisti, ki so se vrnili k mirnemu pasivnemu odporu, dočim so revolucionarno propagando vzeli v roke komunisti, tako zvano »rdeče srajce« in pa Liga indske mladine, ki je privzela gesla sovjetov in upa na uiiilikacijo rdeče revolucije v Kini, Indokini in Indiji. Danes, 10. I. m., je izšlo ogromno poročilo Simonove komisije v prvi knjigi, ki šleje 400 strani, Druga knjiga izide 24. t. in. To je največja publikacija, ki je izšla sploh kdaj v Indiji in njenih razmerah. Od tega poročila je odvisno, kakšno stališče bo zavzelo angleško javno mnenje glede vprašanja indskega dominijona Dogodki zadnjih dni so povzročili, da je angleško javno mnenje čedaljebolj nasprotno domlnijonskemu položaju Indije. O" £ monove komisije je izpadio neugodno za osamosvojitev Indije — Glasovi listov London, tO. junija. AA. Prvi del poročila Simonove komisije o indijski vladi smatra časopisje za eno najvažnejših parlamentarnih listin, ki ie bilo objavljena v času sedanjo generacije. Komisija bo objavila svoje predloge v drugem delu poroči hi, ki bo izšlo po 14 dneh. Kako ogromno delo je dovršila komisija, dokazuje najbolj dejstvo, da je priloženih prvemu delu poročilu 15 zvezkv spomenic, statistik in pomožnih poročil, ki štejejo 13.(XX) strani in okrog 12 milijonov besedi. Poročilo razpravlja o gospodarskih in poli-| ličnih razmerah ozemlja, ki šteje 1,800.000 šlirjn-ških milj s 310 milijoni prebivalcev. V Indiji je. 2300 ločenih kast, 7 veroizpovedi in 222 jezikov. Nad 43 milijonov ljudi pripada lako zvani višji kasti nedotakljivih . Komisarji, ki so izdali poročilo, štejejo sedem mož in so bili izbrani iz vseh treh parlamentarnih strank. Skoraj dve loti in pol so žrtvovali li ljudje izključno indijskemu problemu in prepotovali po Indiji 20.000 milj in zaslišali nešteto ljudi o vseh straneh indijskega problema. Komisarji so izdelali na temelju svojih izkušenj soglas-noporočilo, ki je naravnost čurovito delo. -Times- pravijo, da soglasnost komisarjev dokazuje, da 110 bo nobenih nesoglasij v vprašanju Pakt prijateljstva med tifcjjo tn Marajo Atene, 10. junija. AA. V Atenah se pričakuje za danes v Ankari podpis grško turškega sporazuma o izplačilu imetja grških, oziroma turških podanikov. Kot je znano, je bilo to vprašanje glavna točka, ki jo je bilo treba urediti med Grčijo in Turčijo. 2e pred dvema mesecima pa so se vršili nadaljni napori med obema državama, da se to stanje razčisti. Lahko se pričakuje, da bo ta sporazum navsezadnje vendarle izvršen. Mislijo, da bo |io |iodpisii omenjenega sporazuma prišlo tudi do pakta prijateljstva med Grčijo in Turčijo. Po izjavah predsednika grške vlade Venizelosa pričakujejo sklenitev pakta prijateljstva meseca oktobra t. 1. Kongres francoskih socialistov Pariz, 10. junija. x. O binkoštih je bil v Ror-deauxu kongres francoskih socialistov, na katerem so bile viharne razprave o medsebojnih odnošajih obeh velikih levičarskih strank, radikalnih socialistov in socialistov. Leon Blum jc definiral socialistično stranko kot. lako, ki združuje stremljenje po demokratični reformi in socialni revoluciji, ki varuje razredno neodvisnost, uresničenje socialnega napredka pa ne vidi samo izven okcirja demokracije. Z radikalno stranko odklanja Blum vsako formalno in kontraktualno volivno zvezo, dočim je pač za sodelovanje. Grumbach je svaril pred tem, da bi se radikalni socialisti gnali v roke Tardicujeve koncentracije. Za desno krilo stranke je grajal Renaudel liegativizeni levičarjev nasproti realizmu desnega krila, ki stremi potom parlamentarne demokracije za tem, da se postopno izvede socializem na vodilnih mestih državne oblasti. Novi poljski notranji minister Varšava, 10. jun. p. Te dni jc bil imenovali za notranjega ministra general Skladko\vski. Njega smatrajo kot najzaupnejSega prijatelja Pilsudskega. Tudi del poljske javnosti je sprejel njegovo imenovanje z odobravanjem. Njega poznajo kot pristaša politike močne roke. Opozicija je mnenja, da bo on razgnal parlament in izvedel nove volitve. Prodiranje severne kit. armade Peking, 10. jun. AA. Po jioročilu indopaciti-ške agencije se razvija bilka med severno armado i- in vladnimi četami v okolici Lafno Houchnnga. Severna armada je zavzela Tsinafou, prestolnico pokrajine Shanloung in napreduje proti Hankeou. Vladne čelo se umikajo na črto Peking—Hankeou. Bestija Kiirten Diisseldorl, 10. jun. x. Morilec Kiirten jc od 1, 1921. do 1925. tudi v Altenburgu v Turingiji izvršil več hudih zločinov. Za ta čas je priznal dva umora, štiri poskuse umora in en požig. Vsn njegova priznanja obsegajo nad 60 zločinov, med njimi 11 umorov in nad 20 požigov. Ostali zločini pa so poskusi umora, napadi in vlomi. Dunajska vremenska napoved. Zelo loplo. [ Morda krajevne nevihte. Zagrebška vremenska napoved. Spremenljivo oblačno, zinemo toplo, še nekoliko ne-sUiluu, / bistva problema. Predloge, ki jih bo stavila komisija, bodo lahko izboljšali ali pa odklonili. Nu konferenci zastopnikov britske Indije in indijskih držav bo morala bili razprava popolnoma svobodna. Nič ne more zmanjšati, zaključuje ist, odgovornosti kraljeve vlade in parlamenta. Manchester Guardian povdarja, da rezultat indijskega jioročiln ne opravičuje mnenja onih, ki mislijo, (ia je indijski narod nesposoben za samoupravo. Dailj Mail« meni, da prihaja javno mnenje vse bolj do prepričanja, da mora dobiti Indija samoupravo lo polagoma in du hi bilo najbolje, ko bi sc ustanovile v Indiji zvezne vlade, ki bi slale pod nadzorstvom centralne imperijalne uprave, kakor pa da bi imela Indija izvoljeni osrednji parlament s popolno zakonodajno močjo. Dailv Nevvs Chronicle* pravijo, da se ni rnrrrf britski imperij ua temelju kake teorije, temveč na postopnem razvoju svobodnih institucij. ki so se prilagodile izpreminjajočini se razmeram. Le na ia način, nadaljuje list, bo dosegk Indija svoj cilj. Najprej bodo morali prepričati Indijce, da je potrebno za rešitev njihovega problema veliko tr dega in vztrajnega dela in da jc pri tem vsako teoretiziranje odveč. Nalivi v Srbiji Pirol. 10. jim. AA. Na km 67.300 je včoru, ob Ki.30, ker se je utrgal oblak, voda poškodovala železniško progo v dolžini SO in. Vlak št. 13 jo moral zato ostati v Pirotu. Ob 18.03 jc bil promet vzpostavljen. Niš. 10 jun. AA. Rudi j a koga dežju, ki jc padal včeraj popoldne, je bila železniška proga pred vhodom jih postajo /itoradija pokvarjena v dolžini 93 ni. \ oda je od n-.'sla nasip. Vlaku št. 3434 in 3431 zuto nista mogla voziti. Danes ob 10 je bil promet vzpostavljen. Dreuovnc. 10. jun. AA. Radi jakegn deževja jo bil na železniški progi med km 13.700 do 13.800 ter od 15.900 do 16.100 promet onemogočen. Pod vzete so potrebne mere, da se promet vzposta vi. Budimpešta, 10. junija, z. Snoči je divial nad zapadno Madjarsko velik vihar, ki jc povzročil veliko škodo in zahteval več človeških žrtev. V severnih alpah je biio prav lako veliko neurje. Toča je padala 45 minut. Slovenci na Koroškem Gospodarsko in politično društvo za Slovence na Koroškem je imelo 5. junija v Celovcu zborovanje, ki mu je prisostvovalo veliko število koroških Slovencev. Razpravi jalo se je o šolskem vprašanju in o kulturnem in gospodarskem položaju Slovencev na Koroškem. Sprejele so se resolucije, v katerih so precizirali stališče koroških Slovencev in jih poslali pristojnim činiteljem. Sestanek PEN klubov Belgrad, 10. jun. m. V binkoštih se ic vršil v Belgradu kongres jugoslovanskih PEN klubov. Na tem kongresu se je razpravljalo o vseh internih vprašanjih. Sklenilo se je, da se Jugoslovani udeležimo prihodnjega kongresa v Varšavi in da bo naš oficijelni delegat Domjanovič, ki je bil nedavno v Ljubljani. Gostje so napravili več izletov v belgraisko okolico in pri tem razpravljali o stanovskih vprašanjih. Cetvorčhi Varaždin, (0. jun. z .V uisi Drcnovac, župnija Svibovcc jiri Varaždinskili Toplicah so je dogodil rodA" slučaj, d.i je kmcLca Ivana iskrice porodila -tui »trnke. Troje jc živili, eden pa je umrl ob porodil, škrleeevn jc že enkrat rodila dvojčka. Po zdravniški izjavi s je četrti otrok rodil zdrtiv in živ in bi bil živel, čc bi bil zdravnik prav-očasno prišel. Belgrajske vesti Belgrad, 10, jun, p Na intervencijo merodaj-nih činiteljev je PAB odobrila 200 milijonov Din posojila Priviligirani izvozniški družbi. Belgrad, 10. jun. p. Prometni minister inž. Laza Uadivojevič ie včeraj zapustit sanatorij. Zdravniki se nadejajo, da bo v najkrajšem času mogel prevzeti svoje posle. Rclgrad, 10. jun. p. Na predlog ministra za pravosodje jo Nj. Vol. kralj na lastno prošnjo upokojil reis ol ulemo kraljevine Jugoslavije Hadžija Mehmeda Džemaludina Čauševiča. Belgrad, 10. jun. A A. Reis ul ulema muslimanske verske za j cd niče kraljevine Jugoslavije llnd/.i Melimed l)jemalu duhovnikih vzgajal! Tako jc. možje in fantje, zakaj ini gremo za njim. za svojim Bogom! Pojdite s Sv. Jošta z vriskom na ustnih domov, krivce si pripnite za klobuk — ampak možje bodite! Zborovanje so je končalo o pol ene popoldne ter ga je zakl jučil vikar dr. Jože Pogačnik. Med govori jc pel moški pevski zbor prosvetnega društva iz. Kranja pod vodstvom katehetu žužka. Popoldne sc je vršila v cerkvi še popoldanska pobožnost. Govoril je g. župnik P i b c r iz Šenčurja. Ljudstvo sc je potem razšlo z gore na domove z upanjem in vero, da bo seme, vsejano na Sv. Joštu, tudi res obrodilo sadove. Most med Jugoslavijo in Romunijo Belgrad, 8. junija 1930. Pogajauja o gradnji velikega mostu čez Donavo pri Brzi Palanki so prešla v končni stadij in minule dni so že začeli s sondiranjem. Doslej smo imeli z Romunijo zelo nerodne, odročne in po izgubljenem času malo rentabilne zveze. Belgrad in vse njegovo bližje zaledje, pa tudi vzhodna Bosna in zapadna Srbija so se morale posluževati proge Belgrad — N. Sad — Subotica — Vel. Kikinda — Jim-bolia — Temešvar. 0 prometnih slabostih posebej verižnih banatskih prog je bilo že mnogo govora tudi po časopisju. Ideja o omenjenem mostu se je pojavila že pred svetovno vojno. L. 1913. je prišlo do konvencije med takratno Srbijo in Romunijo, v kateri je bilo določeno, da se zgradi most v neposredni bližini Brze Palanke. Vojna pa je delo ustavila in šele po petnajstih letih sta začeli obe državi aktivneje reševati pomembno zamisel. Prometno dobra stran mostu na Donavi med Romunijo in Jugoslavijo bi bila naslednja: Pomoravje in Povardarje in posredno tudi Bosna bi na ta način dobili najkrajšo zvezo z romunsko prestolico. Prišlo bi do križnega spoja dveh važnih prometnih arterij, Huda nesreča kofesarke Jožica, 10. junija. Delavci, ki so danes okrog pol 7. kot ponavadi, na kolesih odhajali iz vasi pod Šmarno goro v ljubljanska podjetja na delo. so nu ga-meljskem klancu opazili, du leži na cesti nezavestna mlada deklico, poleg tije pu polomljeno kolo. Deklico so pobrali s cestc in ji zmočili rane, ki jih je imela na glavi. V deklici so spoznali 20 letno Ivanko Kepic, po domače Kovačevo iz Gornjih Cumelj '), delavko pri tvrdki krisper. O nesreči je bila obveščena tudi ljubljanska reševalna postaja, ki je dekle /. avtomobilom prepeljala v bolnišnico. Dekletove poškodbe so zelo hude in se jc bati. da si je pri padcu pretresla možgane. Vendar se je dekle pred prevozom v bolnišnico še malo zavedlo in tožilo o bolečinah na glavi in v prsih. Kako se jc nesreča pripetila, ni znano. Po okoliščinah sodeč, se je dekle najbrže s kolesom zadelo v kak obcestni kamen In se preko-nicnilo v loku r glavo naprej na cesto. Ni pa vzporedniške Ljubljana — Zagreb — Belgrad — Craiova — Bucaresti — Constanza in pol-dnevniške Jadransko morje — Priština — Niš — Prahovo s podaljški na sever. Sicer jadranska proga še ni izgrajena, ali v par letih bo gotovo. Po tem mostu bi potem Poljska, Romunija, deloma Češkoslovaška in Rusija imele izredno ugodno zvezo z Jadranom. Pri nas bi bilo seveda nujno potrebno renovirali progo Topčider — M. Krsna — Požarevac in zgraditi nekaj manj ko 200 km nove proge od Požarevca dalje do Donave. Z druge strani bi pa Romuni dogradili okrog 100 km do Crai-ove. Omenjena proga bi morala vsekakor biti prve vrste in bi predvsem služila direktnemu prometu med obema sosednima državama, a istočasno še bolj tranzitnemu, ki je sedaj ves usmerjen preko Vel. Kikinde — Jimbolije. Prav tako bi tudi Solun kot eno najvažnejših pristanišč na Balkanskem polotoku imel široko odprto in radi kratke poti tarifsko skrajno ugodno zvezo za sever. Tak bi bil pomen te transbalkanske železnice. Most bi bil dolg približno 1000 m. Teren je po izjavah strokovnjakov dovolj pripraven. Prav radi terenskih težkoč je tudi opuščena misel, da bi prekodonavski mosl gradili nri Prahovu. izključeno, da je dekle postalo žrtev kakega brezvestnega kolesarja, ki se je mora! zadeti v njeno kolo od zadaj, nato pu brezsrčno odvozil dalje. Dekletovo kolo je bilo namreč poškodovano nn blatniku zadnjega kolesa. Blaznež zaklal svojo dobroinico Cerknica, 9. junija. V Martinjaku št. 8 pri Cerknici je v nedeljo 8. t. 111. v blaznosti napadel z nožem 36 letni Franc Leveč Konte! od sv. Ane nad Ložem Marjeto Logar, svojo telo in dobroinico. V veži ji je porinil nož v vrat. Reva je nato bežala pred njim, da bi inorda ušla skozi okno, pa je hitro omagala in izkrvavela. Prerezana jc glavna žila odvodnica. Po dejanju je fant pokleknil preti umrlo in prosil došle sosede, naj ga vklenejo in zapro. Odpeljali so ga v norišnico, pokojno pa v mrtvašnico v Cerknico. Fanta jo vzela rajna za svojega. Svoj čas je že bil nn opazovalnem oddelku v Ljubljani, zdaj •se 11111 je pa popolnoma zmešalo. Velik uspeh čipkarske razstave Ljubljana, K), junija. O čipkarski razstavi, ki je sedaj v prostorih Osrednjega državnega zavoda za žensko domačo obrt na Turjaškem trgu. smo že |xiro-č-uli. Tu razstava, ki resnično zasluži, du si jo ljudje v velikem številu ogledajo, je dosegla kljub zelo skromni reklami in propagandi največji uspeh. Ljudje v velikem številu obiskujejo razstavo, občudujejo lepoto slovenskih čipk in drugih vezenin iu nikogar ni, ki bi odšel / razstave razočaran. Med ljubljanskim ženstvom vlada za to razstavo izredno, nepričakovano veliko zanimanje. Tc dni je obiskal razstave tudi škof-koadjutor <1 r. Rozman, ki sc je zelo zanimal za razstavljene čipke, predvsem za cerkvene čipke, zlasti take, ki so izdelane po starih krščanskih in narodnih kmečkih motivih. Zanimalo ga je tudi mašniško perilo, tako albe, koretl ji itd. G. škof se je tudi informiral o socialnem položaju slovenskih čipkuric, o vsej razstavi pa se je izrazil zeki pohvalno. Do sedaj jc. razstavo obiskalo nad 2000 oseb. Razstava bo odprta le še nekaj dni in zato priporočamo občinstvu, naj ne zamudi te redke prilike, kjer se more prepričati o visokem nivoju in umetniški kvaliteti slovenskih ženskih domačih izdelkov. Vstopnine na razstavo ni. „Znate delati denar?" Ptuj, 9. jun Dandanes se še dobijo ljudje, ki verujejo vsakemu luiupu. So premožni ljudje, katerim prav-za prav bi ne bilo potreba hrepeneli na nenavaden način priti do boljšega blagostanja. K tej vrsti ljudem spada tudi premožni posestnik v Sedlašeku. Njegovu naivnost, gostoljubnost in hrepenenje po denarju ga je precej stala I11 v stvari je bilo tako-le: Pri njem se je oglasil neki tujec, lepe zunanjosti in ga zaprosil za prenočišče, katero mu je posestnik radevolje dal. Ta tujec, kakor se je pozneje ugotovilo, je bil, neki 30-letni Josip Muršoc, v Gradcu rojen, pristojen ]xi v Žiharce pri Mariboru, ki se je svojčas bavil s komedijiintstvom. »Umetnike je pri posestniku dal vso svojo »umetnost« na razpolago in delal »čudeže«, tako da so posestnik in njegova družina bili naravnost očarani in so osupnili nad temi izvajanji. Radi tega je posestnik takoj vprašal Muršeca: »Ali morda znate delati tudi denar?« »Seveda«, je odgovoril Muršec ter pripomnil, da 11111 je k temu potrebno samo nekaj vzorcev. Zato je posestnik takoj privlekel iz omare tisoč-dinarski in 5 stodinarskih bankovecv. I11 Muršec je pričel z »delom«, posestnik pa je bil prepričan, da je že večkratni milijonar. Bankovcem jc sumet-nik' priložil papir, kakoršnega rabijo trgovci za zavijanje bonbončkov, vse to dal med dve deski — v obliki stiskalnice — pomešal nekaj žagovine, vse to pa zadelal s smolo. Pripomnil je, da ostaneta stiskalnica tri dni nedotaknjena, po preteku treh dni pa da bodo papirčki posneli barvo bankovcev in denar bo gotov. Posestnik, vesel te redko sreče, je odšel prihodnji dan po svojem opravilu. Vso zadevo je držal strogo tajno, obenem pa naročil svoji ženici, da iumetnika.t najbolje postreže, kar je ta ludi storila. Ko pa se je zosestnik na tretji dan vrnil domov v radosti, da so tisočaki in stotaki žc na. Usnjeni, je mogel v svoje ne malo začudenje ugotoviti le, da je danerna stiskalnica sicer še tam, da pa so ponarejevalec in njegovi bankovci izginili in ž njim vred za obresti ter za gostoljubnost še srebrna ura. Nekoliko dni pozneje je Muršcc poskusil zopet svojo srečo in se je pojavil v Grdini, kjer je na isti način opeharil posestnika M. K. za 1240 Din in mu zraven lega pokradel poročne prstane in druge stvari. To pot pa jc slabo odrezal, kajti kmetje so ga zasledovali s kolesi, dohiteli in ga prav občutno prijeli in ga oddali orožništvu, to pa tukajšnjemu sodišču, kjer bo najbrž dolgo premišljeval o svojih -izumih in denarnih stiskalnicah Velik požar pri Kranju Kranj, 9. junija,* V prazničnem popoldanskem božjem miru je počivala prijazna vasica Breg na binkoštno nedeljo, ko je nekako okrog štirih naenkrat izbruhnil silen ogenj, ki je \ igel vaščanc v strah in razburjenje, upepelil v kratkem času več hiš in gospodarskih poslopij ter bi kmalu zahteval tudi dve človeški žrtvi. Ogenj je nastal v sicer zidani toda s slamo kriti hiši posestnika Jakobu Kabina, s katere sc jc nato tekom par minut razširil z neverjetno naglico na sosednja poslopja. Najhujše prizadet je Jakob Kalan. ki 11111 jc skoro do tal pogorela hiša, žito, nekaj oprave in precej gospodarskega orodja. V hlevu je zgorel konj in dve kravi, v svinjaku dva prašiča, dalje šupa in precej krnic. Žrtev ognja iii kmalu postala gospodarjeva sestra Ivana, ki je med ognjem in dimom, med gorečim in dišečim sc tramovjem izganjala iz hleva živino, pri čemer je zadobilu hude opekline po obrazu, rokah in nogah ter so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico. /. njo vred je bil v hlevu v času najhujšega ogn ja 3—4 leten deček, katerega so oteli nepoškodovanega iz objema smrtne nevarnosti. Kalan je bil zavarovan za 22.500 Din, škoda pn se ceni na preko 50.000 Din. Janezu I'a j farju je pogorel hlev z gospodarskim orodjem in vozovi, škoda znaša kakih 15.000 Din. Hišo so obvarovali s trudom pred ognjeni. V majhni leseni kajži tik za Kalanovo hišo je stanoval delavec Jože Resman. škodo trpita lastnik kajže, ki je pogorela prav do tal. Zupan in pa llcsman. kateremu jc ogen j uničil prav vso opravo in obleko in še precejšnjo vsoto denarja. Skupna škoda Rcsmnna znaša najmanj 25.000 Din. Najprej so gasili domačini, nn pomoč so jim prišli gasilci, prvi iz Kranja, nato iz Mavčič, i/, Trboj došli pa niso več stopili v akcijo. Skupnemu delu se je posrečilo omejiti ogenj in obvarovati druga poslopja, od katerih se je že vnemala s slamo krita It.išo Ivana Krajnika. Drevje na daleč okrog je vse osinojeno. Votlo so črpali iz treli vodnjakov in so dva |x>polno-ma izpraznili. \es čas je vlekel močan južni veter, ki je goreče utrinke nosil čez Savo \ skoro I km oddaljeno vas Prebačevo. Gašenje in reševanje je bilo otežkočeno. ker so vse hiše tesno skupaj. Pred (>') leti je požar upenelil vso vas in sicer tudi tako tik rog hinkoštih. Vnščanje so |k>gorelcem takoj priskočili na pomoč in ž< zbirajo les in pripravljajo, da čimprej popravijo nastalo škodo. — PF.cn : - odstrani lnko.1 In liro?. sledu „Creme Ori«ol" Uoblvn s« v lekarnah, drogerljnli In pnrfumerijali. Znlo-au: •Co.Hiuoclicmin, Zagreli. Smlčl klasov* 2S. Telefon 4U-99 I t Oiaj pravite ? tiral sem pred par dnevi pod tem za-glavjem, kako se neki oie bridko pritožuje nad svojo 18 letno hferko, ki hoče biti moderno oblečena. Dotični oče pravi, da je - pre-sTcrbel za. njeno dobro vzgojo*.. Dovolite, g. urednik, da temu očetu naravnost povem, da on sploh oče ni, ampak figa-mož. Ako bi on svojo hčerko res dobro vzgojil in bil res pravi oče, tedaj bi vedel ludi nastopiti za dostojnost v obleki in znal s primernimi sredstvi svoji hčerki dopovedati, kaj je dostojno in kaj >*nešno. Dotični oče gotovo tudi slabo pozna sv. pismo in ne ve, kaj pravi modri Sirah (7, 25): Ako imaš hčere, varuj njihovo I e lo in ne k a i i j i m p r e m e -h k e g a lica. Tudi za trmoglavost pozna sv. pismo primerno zdravilo; recept si naj dotični oče sam prečita r knjigi Pregovorov 22. pogl. 13. vrsta. Dotični oče izprašuje, kaj naj naf>rari proti temu zlu? To naj naredi, kar pač priporoča n a j b o I j š a v z g o j n a knjiga na tistem mestu, pa četudi je njegova gosf*x1ičtia< IS let stara. Kako, da sam ne Iri mogel ničesar ukreniti? Vsak posamezni k naj odločno nastopi. Če drugi očetje ustrezajo »kapricam« svojih gospodi-čep hčerk, bom mar jaz, ki sicer vem, kaj je dostojno, storil ravno tako? Zato naravnost ponuiujem dotičnega očeta, da se je cclo tako daleč spozabil in jdačal tisto pajčevino, v kateri sedaj hodi njegova hči. Ali je to krščanski oče, ki ljubi svoje otrokef Prepričan je, da se njegovi hčerki marsikdo jh>-smehuje. Jaz mu povem še več: prejmčan je lahko, da bo on s svojo moderno oblečeno hčerko še kriv veliko t u j i h grehov. Pa ne mislite, g. urednik, da sem prestrog moralist Dobro vem. kaj je pravilno. H koncu pa mi ie dovolite, g. urednik, vaj še enkrat izrečem •tvoje soialje dotičnemu očetu in vsem nje-aori)n sotrpinom, ki jih imajo njihove gospodične hčerke tako zelo pod rpantoflom*. F. Bohanec. Koledar Sreda. U. junija: Barnaba, apostol, mučenec; Marcel. Kvaterna sreda. Post. Sčip ob 7.12. Mer-,chel napoveduje spremenljivo vreme. Osebne vesli Poročila sta *e nu binkoštno nedeljo n« Rledu zasebni uradnik g. ltajko Globočnik in gtlč. Marta Zupaneova u Vevč. Mlademu paru mnogo sreče! Upokojitve. Upokojeni so kapetan tregate Vladimir Pfeifer. zrokoplovni polkovnik Rober Rihter. zrakoplovni kap. II. razr. Milan Zaklan in san. podpolkovnik dr. Branislav Strk. — Ostavko na dr? -lužbo so podali san. kap. II. razr. Branko Slivič. sodni kap. H. razr. Štefan Koprivšek in ;opniski podporočnik Viktor Pravdič. Novi grobovi -f- V Hotederščici jc umrl g. Franc Gabrov-5 e k . računski inšpektor dravske finančne direkcije. Pogreb bo v četrtek ob 10 dopoldne. -f- V Rožni dolini je umrl g. Franc Jereb. \ pokojen i poštni poduradnik. Pogreb bo danes ob j pop. na viško pokopališče. Prečna. Umrla je Jožefa V a v p o 11 č . gospodinja v župnišču v Prečni. Pogreb je bil v ponedeljek popldne. Bila je nadvse skrbna gospodinja in prava mati ubogih in trpečih. Zelo lepo je tudi skrbela za lepoto hiše božje. Bog ji bodi plačnik. N. p. t m.! Mala kronika •k Za rudarske ntroko obleko in druge milo-dare. bodisi v denarju ali hlagu. sprejema vsaki dan razen sobote in nedelje od 17—18 pisarna - Dobrodelnosti^. Dunajska cesta 29 (Gospodarska zveza). I. nadstropje, v Ljubljani. Poštnohranilnični račun'št. 10.398. _, Prepričajte se sami, da si prihranite 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z »eleznino Stanko Florjančič Ljubljana, S v. P e t r a cesta 35. •k Radio Ljubljana je bila sprejeta v svetovno zvezo radio oddajnih postaj. V Duchy Lausanne se je zadnji teden v inajniku vršilo zborovanje svetovne unije za radiofonijo. Zborovanja se je udeležilo 21 evropejskih narodov kot zastopnikov radio oddajnih družb. Kot redna člana te svetovne zveze sta bila sprejeti radio oddajna postaja v Ljubljani in radio oddajni oddelek portugalske pošte iu telegrafske uprave. Kot izreden član pa je bila sprejeta družba Columbia Broadcasting System v Združenih državah. Ta svetovna zveza ima sedaj 330 članov, to je oddajnih postaj, katere štejejo 00 milijonov radio abonentov. Na zborovanjih se je obravnavalo vprašanje, kako zboljšati sprejemne pogoje v Evropi, ker se bližnje oddaje motijo radi premočne sosedne oddaje. Dalje se je razpravljalo tudi, kako preprečiti motnje, ki nastajajo vsled električnih strojev. Razpravljalo se je tudi, kako bi v bodoče pospeševali prenose od naroda do naroda. 22. maja je radio oddajna postaja v Lousane praznovala svoj 5 letni jubilej. Pri tej priliki se je vršil polurni pogovor z zastopniki avstralske poštne in telegrafske uprave iz Melbournc in Sidneva, ki so najdaljši člani zgoraj imenovane unije. Pogovor je poslušalo 50 oseh na detektor. Končno se je sklenilo, da se izdajo tiskani pogoji za potujoče osebe, katere bi rade prenesle aparate iz ene države v drugo. Končno je bil izvoljen dosedanji odbor. k Na Sorskem polju v Šmartneni pri Kranju tam ob vznožju onega sv. Jošta, kjer je pokojni Janez Ev. Krek sejal zrna našim prosvetnim iu gospodarskim organizacijam, se jc v zadnjem letu dvignil ponosni Smartinski doni, ki bo novo žarišče ljudske prosvete na Sorskem polju. Načrt za stavbo jc napravil arhitekt domačin. Stavba lahko služi za vzgled podeželskim prosvetnim domovom. V stavbi jc več stanovanj, pevska soba, knjižnica iu čitalnica, garderobe, bufet, prostorna dvorana z galerijo in moderno opremljen oder delo slikarja Skružnyja. Prostor okrog doma je lc|>o urejen in ograjen. Za domom pa je esplauada primerna za koncerte in dramatične nastope na prostem. Ta stavba se bo blagoslovila ob priliki prosvetnega dne, ki bo 15. junija. k Gasilska razstava. Katerega gasilca nc zanima pogledati si gasilsko orodje od prvega počelka, t. j. od najnavadnejših ročnih gasilskih priprav do današnjih najmodernejših motornih brizgalnic itd. To vse iu ves razvoj gasilstva si bo lahko ogledal na gasilski razstavi v prostorih ljubljanskega velesejma od 1. do 4. avgusta t. 1. vsak gasilec. Tovariši, ne zamudite te redke prilike, da si ogledate to razstavo. Vstopnina bo malenkostna. Za razstavni odsek: Z. Mikuž. >k Vedno več kobilic v Vojvodini. Nadloga kobilic je v Vojvodini, najbolj pa v Bački, vsak dan večja. Kobilice so se pojavile tudi v Banatu. V oko-lici Potiskega Sv. Nikole so kobilice uničile 00 oralov setve. Niti zrno ni ostalo prebivalstvu. Organizirana je velika akcija prebivalstva, ki uničujejo kobilice s tem, da jih zažigajo s slamo. Pri reševalni akciji proti kobilicam sodelujejo oblasti, poljedelski referenti in pa inženerji. Donavski ban Dunjič pa jc odredil vse potrebno, da bi sc ta akcija izvedla v celoti. k Trafikantom v vednost. Službene Novine st. 118, z dne 27. maja 1030 prinašajo vest, da se trafikanti iz prve davčne kategorije privedejo v drugo kaiegorijo, pod stopnjo b. veljavno od prvega januarja l(>30 dalje. S to naredbo se je znižal trafikantom direktni davek od 10 na ti odstotkov, sorazmeroma s tem, pa tudi doklade. tako da sc bodo letno prihranili trafikanti, na milijone dinarjev davčnega denarja, kar- je gotovo lep uspeh naše stanovske organizacije. — Odbor Udr. tobačnih trafikantov. •k Poštna zvezo iKrSko — Novomeslo. S t. junijem lovo sp je uvedel vsakdanji prevoz pošte nu progi Krško—Novo mesto r. avtobusom g. Kosa i/. Kandije pri Novem mestu. Hkrati so se pu opustile poštne vožnje šmar-jeta pri Novem mestu—Novo mesto, Škocjan pri Mokronogu—Mokronog in Raka—Krško. Avtobus odhaja i/, krškega ob 7 in prihaja v Novo mesto ob 0. iz Novega mesta se vraču ob IJ.20 in prihaja v Krško ob 14.20. Pošte: l.eskovec pri Krškem. Raka. škocjan pri Mokronogu, šmarjota pri Novem mestu. Bela Cerkev in £ont Peter so prejemale prej poštno pošiljke v popoldanskih uran. začenši s t. junijem l'>"V) jih pa dobivajo od 7.10 do 8.45. torej veliko prej, kur je vsekakor v priti trgovini, industriji Vn obrti ter končno v interesu |>oštncga prometa sploh. Prvo dnevno pošto prejemajo omenjeni kraji v smeri od Krškega, drugo dnevno pošto pa v smeri od Novega mesta. Postna uprava je z uvedbo zveze Krško—Novo mesto mnogim krajem na Dolenjskem zelo ustregla. •k Nove telefonske relacije z Avstrijo. Po ministrskem odloku je otvorjen telefonski promet Ljutomer—Graz in sicer po reuktiviriinem telefonskem vodu Gornja Radgona—Rudkers-burg. Pristojbina zo navadno govorilno enoto je J*i.70 Din. Z istim dnem je bil otvorjen tudi telefonski promet: Gornja Radgona—llulben-rain. kri/evei pri Ljutomeru—Hulbenrain. Maribor—Halbenrain. Murska Sobota—llalbenrain, Svltloba, zrak In solnce! In Se NIVEA-CHENE To da zdravo koio in lepo zarjaveli obraz — tudi fri oblačnem nebu; kajti tudi veter in zrak ožgeta telo. oda telo mora biti suho, ki je direktno obsevajo solnčni žarki. Poprej pa se treba dobro nadrgniti z Nivea-Cremel S tem si znatno zmanjšate nevarnost pekoče solnčarice. Vsled Eucerita, ki ga vsebuje samo Nivca-Creme, prodre ta z lahkoto v kožo in Sele pronikla krema more popolnoma uveljavit svoj blagodejni učinek. Doze po Din 3'—, 5-—, IO'— in 22*—, tube po Din 9-— in 14'—. Razpošiljalnica za Jugoslavijo: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., Maribor, Mcljska cesta 56. Ptuj—1 lulbeuruiii in Slatina -Radenci—llalbenrain. Govorilna enoto zu te relacije jc 16.50 Din. k Turisti pozor! Slovensko planinsko društvo naznanja, da je bila koča pri Triglavskih jezerih samo za binkoitne praznike otvorjena. Za stalno skozi cclo poletje pa bo otvorjena in oskrbovana od 20. t. m. dalje. •k Službeni list kr. ban. uprave dravske banovine od (i. junija št. 6 prinaša: »Zakon o arhivih uiiu. za ziiu. posle in dipl. iu konz. zastopništev kralj. Jugoslavije v inozemstvu.«, dalje -Uredbo o organizaciji in področju higienskih zavodov, zdravstvenih domov in zdravstv. postaj«; »Pravilnik o spravljanju drž. strokovnega statističnega izpita« ter »Naredbo min. za poljedelstvo o odvračanju iu zatiranju ovčjih osepnic*. ~k V Službenih novicah Kraljevine Jugoslavije št. 125 od 5. junija t. I. je objavljen »Zakon o pogodbi o ureditvi vojnih reliefnih dolgov med našo državo in britansko kraljevsko vlado.« k Vreme v državi. Pretežno prevladuje po vsej državi poloblačno, oziroma popolnoma oblačno vreme. Bcronicler je kazal v Ljubljani 762.4 nun, termometer 14—26.5 C, veter jugojugovzhoden, v Mariboru je kazal barometer 761.2 mm, termometer 14 do 22 C, veter severozahoden, dež, v Zagrebu je kazal barometer 761.2111111, termometer 15—24 C, veter jugojugovzhoden, v Belgradu je kazal barometer 760.8 mm, termometer 15—23 C, mirno, dež, v Sarajevu barometer 761.6 mm, termometer 13—25 C, mirno, v Skoplju barometer 760.6 111111, termometer 13—27 C, mirno, dež, v Splitu barometer 760.1 mm, termometer 17—25 C, mirno, dež, na Rabu barometer 700 mm, termometer 21 C, mirno, na Visu je kazal barometer 750.8 inm, termometer 16 C, severozahoden veter. •k Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne *Franz-,losef« grenčice točno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo >Kranz-Josef«-vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. Franz-Josel-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. Za Jegličev sklad VII. izkaz darovalcev za »Jegličev sklad.« Dr. Kulovec 200 Din; Vinko Zor 100; Franc Gabrovšek 100; Musar J. 100; Dr. Fischinger 100; Evgen Jarc, prol. 100; Prosvetno društvo Borovnica 100; Anton Kralj 100; Josip GostinČar, Vižmane 100; Prosvetno društvo Begunje, p. Cerknici 210; Dr. Juro Adlešič, odv. 1000 Din; Hranil, in posoj. Fara, p. Kostel 50; Župni urad Fara, p. Kostel 50; Franc Ambrožič, prof. 100; Jože Kranje, župnik 100; Hranil, in posoj. Besnica 100; Župni urad Bes-nica 300; Dr. Makso Peterlin, notar 100; Franc Kovač 100; Prosvetno društvo Kropa 100; Hranil, in posoj. Šmarjeta 100; Premrou Svetislav, ravn. 200; Eržen Viktor, Hrastnik 100; Lebinger liinko, župan 200; Agrez A. 20; dr. Jos. Demšar, prof. 100; Kek Franc, vikar 30; dr. Fr. Jaklič, prof. 100; dr. Peter Jereb 100; Banko Ignacij 50; Ferdo Seri, Maribor 50; Prosvetno društvo ,v Šiški 100; Terček Jakob 100; Roza Janda Galle 100; dr. Matija Slavič, prelat 1000; Franc Vovko, župnik 100; Dekliška Marijina družba v Naklem 100; Ivan Nagv, trg. 100; Josip Kovač 50; Anton Jobst 30; Rikard Skubic, gen. direktor 500; Kete Janez, dekan 100; Hranilnica in posoj. Šmarje 100; Franc Pešec, dekan 10(1; lzobraž. društvo št. Janž 100; Župni urad Rateče, Planica 100; Hranil, in posoj. Rob 500; Župni urad Motnik 155; Peter Natlačen, župnik 200; Prosvetno društvo SI. Rupert 200; Hranil, in posoj. St. Rupert 100; Kmetijsko društvo Št. Rupert 100; Mlekarska zadruga Št. Rupert 100; Marijina družba Št. Rupert 100; Dekliška zveza 100; Stanko Grinis, kaplan 50; Neimenovan iz Št. Ruperta 1C0; Flajuik Peter, kaplan 100; Dekliška Marijina družba v Dobu 450; Župni urad Kokra 227; Pavlin Andrej, župnik 30; Župni urad Krašnja 150; Župni urad Homec 200; Grča Blazij, župnik 200; Porovnc Franca 20; Delavsko stavbeno društvo v Ljubljani 10.000 Din. — Doslej nabrana vsota znaša 116.800 Din. Vsem darovalcem Bog plačaj! Med darovalci pa šc pogrešamo mnogo osebnosti, na katere smo se obrnili s prošnjo. Vsa prosvetna in izobraževalna društva, vse Marijine družbe, Hranilnice, posojilnice in zadruge, katerim smo poslali okrožnice prosimo, da nemudoma izvrše svojo narodno dolžnost, da pošljejo vsaj po 100 Din za Jegličev sklad. Ljubljana Romunski avtomobilisti pridejo danes v Ljubljano Na svoji veliki turneji po Jugoslaviji prispo romunski avtomobilisti. na čelu s predsednikom Romunskegu avtomobilskega klubu Nj. E. G. Mitilineu med 10 in II v Ljubljano. Z Dolenjske ceste zavijejo pri Kurlovškem mostu ob Gru-burjevem prekopu v Streliško ulico, mimo Mestnega doma. Mostnega trga na Stari trg. od tu na Sv. Jakoba trg, čez. Sv. Jakoba most nu (,'ojzovo cesto, mimo spomeniku Ilirije na kongresni trg. mimo kina Matica* pred sede/ našega Avtomobilskega kluba v Kazini. Na vrtu restavracije Zvezda«, kjer jim priredi mestna občina mul prigrizek, bo pozdravil romunske goste v imenu mesta Ljubljane župan gospod dr. Dinko Puc. Navzoči bodo tudi predstavniki oblasti in konzularnega zbora iu seveda tudi naši avtomobilisti. Tvrdka A. KUNC Ljubljana — Gosposka ulica priporoča svoje izborne izdelke moških oblačil. - Cene kar mogoče n i z k e I Takoj |>o prigrizku odpotujejo romunski avtomobilisti v spremstvu naših proti Bledu, kamor prispejo ob j>ol I |>opoldne. Na svojem potovanju široni naše države so bili deležni romunski gostje povsod imjprisrč-nejšega sprejema in ne dvomimo, du bo tudi ljubljansko prebivalstvo pozdravilo drage goste čim najprisrčnejše ter razobesilo v znak pozdrava in počaščciljo zustuve po ulicah. |k> katerih bodo vozili romunski avtomobilisti. Z Bleda, kjer prenoče. odpotujejo romunski i/letniki 12. juniju zjutraj proti Rogaški Slatini, kjer pu viru jo pri tem zopet Ljubljano, toda brez zustanka. Kaj bo danes? Opero: črne muske. Red E. Razstava čipk na Turjaškem trgu. Razstava rnuicoskc umetnosti v Nnrodncni doni u. Lekarne: Nočno službo imajo: \lr. Baliovec, kongresni trg. Mr. I star, Sv. Petra cesta 78, Mr. Hočevar, Šiška VII. iVebo v juniju in o možnem koncu zemlje Bliža se nam visoko poletje, ki s svojim dolgim mrakom in s kratkimi nočmi ni naklonjeno pravim opazovalcem neba. Onim pa, ki stoje Imlj ob strani in nimajo namena, globlje prodreti v tajno snovanje prirode, temveč se le naslajajo ob njeni lepoti in jo na svoj način doživljajo, tem je ta čas dobrodošel. Kaj je lepšega od jasnega, umirajočega dne, ko se poslavljajo poslnednji šarki zahajajočega gospodarja dneva iu prične noč ovijati s svojo temno kopreno utrujeno pokrajino, kjer se probuja na mnogoteren način nočuo življenje, polno tajinstvenosti in — zdi se nam — veliko bližje naravi kot ono, ki snuje " žarki solnčni luči. Na zapadu se poslavljata Dvojčka z Jupitrom vred. ki je bil dolge mesece najsvetlejša zvezda zimskega neba. Takoj za njim sledi l^ev z Regulom, Devica s Klasom, nato Tehtnica in globoko na jugu Škorpijon, kjer žari rdeči Antares. Od juga proti vzhodu se dviga iznad obzorja Strelec, v katerem je planet Saturn, ki s svojo bledo iu mirno svetlol>o vzbuja pozornost med nemirno trepetajočimi zvezdami stalnicami. Nad Škorpijonom se razprostira ozvezdje Ophiiihn in še višje ozvezdje Her-kula. Nedaleč od zenita blesti Vega v Liri. Med Liro iu Herkulom je mesto, kamor hiti Solnce v neznano daljave z vso svojo obiteljo. s planeti in njihovimi lunami, s kometi in meteori. sploh z vsem, kar je po zakonu gravitacije podložno gospodarju našega osolnčja. Hitimo s hitrostjo 17 km ua sekundo. Kajti splošen zakon narave ie. da nobena stvar v vseinirju ne miruje, temveč se vse giblje z večjo ali manjšo hitrostjo. Tudi naše Sobice — o katerem misli večina ljudi, da stoji mirno na svojem prostoru kot simbol stalnosti in mirovanja — ne dela izjeme temu zakonu. Zaenkrat ne vemo, od kje prihaja in ravnotako nam ni natančno znano,, kain ga pelje pot. — Nud vzhodom se dviga Labod, Severni križ' 7, glavno zvezdo Deneb. Nad severovzhodom pa se v poznih večernih urah pokaže ozvezdje Andromede iznad obzorja. Merkur je na vzhodni strani neba in je neviden. Venera se pokaže takoj po zahodu solnca in je kol Večernim najsvetlejša zvezda. Mars se v idi žc brez težkoč na jutranjem nebu. Jupiter je neviden, ker se nahaja v neposredni bližini Solnca. Saturna smo že omenili, stoji v Strelcu globoko na južnem delu obzorja. Solnce vstopi 22. t. m. ob 4 ponoči v znak Raka. Prične se astronomsko poletje. Za stvari, s katerimi imamo opravka v vsakdanjem življenju, vemo, da imajo svoj začetek in svoj konec. Brez pomisleka smemo prenesti to dejstvo na vse, kar je v naravi. Tudi na našo Zemljo, na Solnce in ostale zvezde. Vsaka ima svoj začetek — rojstvo — spreminja se, ali če hočete, razvija, doseže vrhunec obstoja — takrat žari z največjo močjo in ima najvišjo temperaturo — nato ugasuje, temperatura se niža, bliža se svojemu koncu — smrti. Oglejmo si, kakšni so izgledi v lem oziru za zvezdo, ki nas najbolj zanima — za i našo Zemljo. Kako pozitivno in znanstveno res i utemeljeno mnenje v tem vprašanju ne ob-I stoji. Kako moremo z gotovostjo trditi, kakšen j bo konec Zemlje, ko niti ne vemo, kako in v koliko se bo spremenila v prihodnjih geolo- ških dobah. V tem in v vseh podobnih vprašanjih smo navezani le na gole domneve, ki jili lahko kaj kmalu ovrže kako novo odkritje. Ni dolgo tega, kar so mislili, da se lahko zgodi, da trčila dva svetovna telesa drug v drugega in sc na la način medsebojno uničita. Novejše raziskave so pa to misel popolnoma zavrgle. Izkazalo se .je, da je tak dogodek neskončno neverjeten , po domače: nemogoč. Zvezdoslov-ci so namreč prišli do zaključka, da je svetovni prostor skoraj — prazen! Mislimo si velikanske zvezde stalnice pomanjšane na velikost otročjih žog, velikih kot moška pest. Potem 1 »i spravili v prostor, ki ga zavzema zemlja, kakih trideset takih žog! Tako redko je napolnjeno vsemirje z zvezdami. Iz tega primera vidimo, kako malo je verjetno, da bi se v tem velikem prostoru srečali dve naši žogi, posebno šc, če pomislimo, da se gibljejo zvezde razmeroma počasi iu žoge, ki smo jili postavili na njihovo mesto, seveda še počasneje. Verjetnejše je, da se sreča Zemlja s kakim kometom; vendar se v tem slučaju nimamo ničesar bali, ker so repatice iz tako redke snovi, da tie prenesejo primere niti z — zrakom! Rep slavnega Halleyjevega kometa jc lela 1910. najbrže osvrknil Zemljo, pn se ni nič zgodilo, niti kakih svetlobnih pojavov v ozračju ni bilo opaziti. Verjetna in zanimiva pa jc neka druga možnost o koncu naše Zemlje. Zgodi se — vsako lclo je par takih primerov — da nn nebu nenadoma zažari nova zvezda, kjer ni bilo popreje nobene opaziti, ali pa je nn njenem mestii stala le jako slaba zvezda. Pa kaj kmalu začne hitro pojemati in doseže tekom mesecev nli let svojo prvotno velikost, ali pa nostane nevidna. Tem zvezdam pravimo no- ve , čeprav je jasno, da niso nove, pač pa stare, ki iz neznanega razloga zažare z velikansko jakostjo. Kaj je vzrok temu čudnemu pojavu, ki izpodbode zvezdo k tako velikem raz-sipavanju energije — svetlobe in loplote — ne ve nihče. Tudi o poteku pojava dolgo časa niso biil na jasnem. Sedaj si pa predstavljamo celo stvar takole: lz neznanega vzroka, ki tiči najbrže v notranji uredbi zvezde, se ta začne naenkrat širiti — kot balonček iz milnice, ki ga napihujem — in doseže v kratkem času, mogoče že tekom nekaj ur, mnogokratno prvotno velikost. Ko sc je razširila do gotove meje, se naenkrat sesede — ravnotežje se jc najbrže podrlo —, obseg zvezde se zopet zmanjša in po ponovnih izbruhih, ki pa po jakosti ne dosežejo prvega, se zvezda polagoma umiri in zavzame najbrže zopet prvotno velikost. Izračunali so, da je tak pojav nekaj vsakdanjega v življenju zvezda, za katere je milijon naših let le bežen trenutek, pa tudi tako pogost, da pride vsaka zvezda vsaj enkrat na vrsto. Sedaj pa pomislimo, da se zgodi nekaj podobnega z našim Solncem! Kar na lepem, brez predhodnega znaka, sc prične večati na nebu solnčna obla in izžarjati vedno več svetlobe in toplote. Vedno večja postaja, vedno več neba zavzema. Mogoče se tako močno razširi, da doseže lir — Zemlje! V hipu, pa Zemlje in vsega, kar je na njej, ni več, vse se je spremenilo v plin, nabreklo Solnce jo jc pogoltnilo. Prav kol sveto pismo: »In ogenj bo padal z nebes ... Po nekaj mesecih ali letih sc Solnce umiri in zadobi svoje vsakdanje lice, nikjer pa ni sledu, da je obstajal sveL nnln življenja in moči, S. Br. Sleparije s kavcijami Ljubljana, 1<). junija. Žp večkrat je ljubljanska policija iinela opravka z raznimi sleparji, ki so goljufali uboge ljudi s lem, da so jim obljubovall službe ler izvabljali iz njih kavcije. Ponavadi so bili aretirani sleparji Hrvati, sedaj pa sc ljubljanska policija liavi z ule-ro, ki pa jO je povzročil domač človek. V Wolf0vi ulici je že nekaj mesecev sem poslovala lesna tvrdka Unilai. Njen lastnik 1. se je sicer že 20 let bavil z lesno trgovino in jc v času, ko je IcSna trgovina pri na« cvetela, res dobro zaslužil. Ali časi postajajo slabši, konkurenčna tekma je ostro posegla tudi v to kupčijo. 1. sam p«, ki ni imel no kapitala pa tudi ne potrebne žilavosti in solid-nosti, je propadel. Tako so je zgodilo, da je zašel na stranska pota, padal čim daljo globlje. Začel je nastavljati razne službepotrebne ljudi, izvabljal iz njih večje ali nianjše kavči jc, ki jih jc ■zapravil s ponesrečenimi lesnimi špekulacijami. Njegovi uslužbenci so ga seveda drug za drugim pričeli ostro prijemati, naj jim vrne kavcije. On pa je imel z vsakim uslužbencem pogodbo, s kftffcro si je deloma tudi kril hrbet pred kazenskim zasledovanjem. Ali tožba je sledila tožbi. Končno jo bila mera polna in dva uslužbenca sta zahtevala proti njemu celo javno kazensko postopanje. Tako se je pričela vsa afera, za katero se je pričela ljubljanska javnost hitro interefiiniti in so sc razširile ipo mostu tudi zelo pretirane vesti. Končno je posegla vmes še ljubljanska policija in ga aretirala zaradi sleparijo. Zadeva pn je bila v začetku zelo zamotana in zato nismo mogli o njej poročati, kar lahko storimo sedaj, ko jo preiskava proli 1. že končana. V kratkem bo Izročen sodišču. Skupno jp 1. ovadilo 14 njegovih uslužbencev. Vsota, za katero so ogoljufani, ni točno znana. .lo pa izvabil od 14 ljudi točno 100.000 Din kavcije, od kolere je. deloma nekaj denarja povrnil. Več sleparij je 1. tagrpšil tudi na Štajerskem in ga tam ljudje tudi iščejo, da bi ga prijeli radi sleparij. Sodna preiskava bo dognala najbrže še druge zanimive stvari iz njegovega poslovanja. Naše ljudi pa ob lej priliki ponovno opozarjamo: Bojte se ljudi, ki zahtevajo kavcije 1 © f Ga. Binči Schmidt. Gospoda Rudolfa Schmidta, orož. podpolkovnika v pokoju in tajnika vSlovenčevega« uredništva, je zadel hud udarec. Po dolgem trpljenju mu je v nedeljo zvečer umrla ljubljena žena in zvesta tovarišica v življenju blaga gospa Binči, roj. 111 d o f. Kdor ve, kako nežna ljubezen je vezala oba zakonca, kako sta drug z drugim delila vedno veselje in žalost, ta bo vsaj malce mogel razumeti, kakšen udarec je zadel g. podpolkovnika Schmidta, s katerim sočustvujejo vsi njegovi znanci in prijatelji- predvsem pa člani »Slovenčevega« uredništva. Blaga pokojnica, kalcri je smrl prinesla odrešenje od strašnih muk, katere ie prenašala uda-no in s krščansko potrpežljivostjo, pa naj počiva v miru Božjem! © Med nebeške krilatce sc je preselil« v jioiiedeljek zvečer osemletna učenka II. razreda pri uršiilinkah v Ljubljani Cvetka W e b e r. 1'red štirinajstimi dnevi jc bilu pri prvem sv. obhajilu. Pogreli bo danes ol> četrt nu 7 i/, mrtvašnice splošne bolnišnicc. Muli Cvetki rajsko veselje — težko prizadeti rodbini naše sožalje! © Umrla je v Ljubljani ga. Ana Bratok, hišna posestnica na Suvoborski cesti 22. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. ® Namesto venca na grob biagopokojne gospe Binči Sclnnidtove so darovali člani uredništva '»Slo-venca« 100 Din za gladujoče rudarske Otroke. © Razstava izbranih slovenskih čipk je odprta še (). Turjaški trg 4-1. Nn zamudite prilike ogledati si tudi odlikovana razstavna dela i/. Barcelone. Vslop prost. © Razobesite zastave v čast romunskim goltom! Župan dr. Dinko Puc vabi ljubljanske hišno posestnike, du razobesijo danes dne II. in jutri dne (2. junija I«>">(> zastave na č-ust članom [tolminskega avtomobilskega kluba, ki sc vozijo danes med 10 in I! dopoldne na poti skozi Ljubljano nu Bled in sc jutri, dne 12. junija 1930, vrnejo z Bleda v Ljubljano i.11 nadaljujejo pot v Rogaško Slatino. © Petinsedemdesetletnico slavi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani lako!e:'V soboto 14. junija ob 8 zvečer v dramskem gledališču: Za pravdo in srce. Tragedija v 5 dejanjih. Spisal Anton Medved. Režiser Franc Gajeta. — V nedeljo 15. junija v uršulinski cerkvi (Kongresni trg): Zahvalna božja služba. Govor in sv. maša presvetlega škofa dr. Gregorja Rozmana. Petje društvenega pevskega zbora pod vodslvom prof. M. Bajuka. Pričetek ob 8 zjutraj. — V nedeljo 15. junija v Rokodelskem domu (Komenskega ulica 12): Slavnostno zborovanje in skupščina. Slavnostna govornika: univ. prof. dr. Viktor Korošec in prof. srednje tehnične šole dr Valentin Rožič. Pričelck ob 10. uri dopoldne. Popol-dne ob pol 5 obisk grobov pokojnih predsednikov dr. L. Vončina in pro(. J. Gnjezda pri Sv. Krištofu. Pri obisku govori prof. dr. Ciril Ažman, predsednik novomeškega Kal. društva rokodelskih pomočnikov. — V nedeljo 15. junija na vrtu Rokodelskega doma: Koncert. Petje društvenega pevskega zbora pod vodstvom prof. M. Bajuka Železničarska godba »Sloga«. Tamburaška zbora ljubljanskega in vrhniškega Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Prosta zabava. Pričetek ob pol 6 popoldne. © Spored !. javne produkcije gojencev drž. konservatorija, ki se vrši v čelrtek, dne 12. junija ob 20. uri v dvorani Filharmonične družbe. 1. Weber: Koncerlino za klarinet in klavir (Rueh Branko, Gal-latia R.) 2. Grečaninov: Noč, Grieg: Svetuješ mi prav (Lahajner Marija, Novakovič Božiča). 3. Mozart: Rondo alla Turca za klavir. (Šaplja Božena). 4. Dvorak: Arija Svatave iz oratorija Sv. Ljudmila (1'irc Mara, Novakovič Božiča). 5. Janaček: Dumka, Gossee: Gavota za violino. (Ornik Franja, Leskovic Bogomir). 6. Verdi: Arija Aide iz opere Aida (Mle-kuš Marjeta, Novakovič Božiča). 7. Sokolov: Suita za čelo in klavir (Bajde Oton, Lipovšek Marijan). 8. Mussorgski-Rimski-Korsakov: Spev cara Borisa pred katedralo iz opere Boris Godunov, Korngold: Pesem Pierota iz opere Mrtvo mesto (Švigelj Cvetko, Gallatia R.). 9. Mozart: Koncert v D-duru za violino (Dennelj Albert, Leskovic Bogomir). 10. Coruelius: Daj da greva v pokrajino, Bersa: Seh duš dan, Lhotka: Kiša pada. (Dolenc Josipina, Me-nardi Pia) Scolt: Funeral March of Gres Ratnses. Za klavir. (Volavšek Branko.) Popper: Tarantela za čelo in klavir (Lcskovic Bogomir, Šivic Pavel). Sedež v dvorani stane 5 Din, stojišče 2 Din. Predprodaja v Matični knjigarni. 0 Velika Jugoslovanska razstava keramike se zatvori v sredo zvečer ob 7. Ker jc ta prve vrste razstava za propagando naše narodne umetnosti, bo danes vstop brez vstopnine. Razstava je v dvorani Kazine. © Dve interni produkciji gojenccv šole Glasbene Matice. Ob sklepu šol. leta 1929-30 se vršila v Filharmonični dvorani dve interni produkciji gojencev šoje Glasbene Matice. Prva produkcija bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 17 pop. Nastopijo gojenci učiteljev: Berana, Dolejševe, Hribar-Jerajeve, Ivančiča, Jerava, Kosovelove, Noča, Pavčiča, šesekove, Šmalc-Svajgarjeve in Verbičeve. Druga produkcija šole se vrši v soboto, dne 14. t. m. ravnotako v Filharmonični dvorani ob isti uri. Ravnateljstvo vabi starše gojencev in prijatelje Glasbene Matice k tej produkciji. © Nesreča pred velesejmoin. Pred velesejmom na Gosposvetski cesti se je včeraj ob 3 popoldne pripetila težja nesreča. 64 letni posestnik Jožef Judež se je peljal z vozom po cesti. Zgubil pa je kapico z enega kolesa in jo je hotel pobrati. V istem hipu pa ga je podrl avtomobil s Chabeso-pijačo. Pri nesreči si je Judež izvinil desno nogo. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © S sekiro se je. V Siškovi lesni tovarni v Metelkovi ulici se je včeraj dopoldne pripetila ležja nesreča. 30 letni delavec Josip Merkun je nekaj sekal, pri tem pa se je vsekal s sekiro v gleženj desne noge in si prizadejal veliko rano. Reševalni avlo ga je prepeljal v bolnišnico. © Požar v šiški. V ponedeljek opoldne je pričela goreti streha skladišča stavbne tvrdke »Slo-grad« v Goriški ulici št. 3 v Spodnji Šiški. Ogenj je opazil prvi skladiščnik Josip Božaj, ki je s po-inočjo nekaj delavcev pogasil ogenj, tako da znaša škoda le 450 Din. Ogenj je zanetila iskra iz lokomotive. © Iz policijske torbe. Aretirana sta bila dva tatova, prvi, neki A. G., zaradi tatvine 1500 vredne obleke in drugi, neki A. L., zaradi tatvine škornjev, vrednih 400 Din. Ovadbe navajajo 7 slučajev kalje-nja nočnega miru, 2 slučaja pijanosti in nedostojnega vedenja, 1 prekoračenje policijske ure, 6 presekov avtomobilskih in 8 prestopkov cestnopolicijskih |}redpisov. Maribor čokolada za odpiranje □ Birmovanje v lavantinski škofiji. Dosedaj je bilo birmanih: v mariborski stolnici dne 8. t. 111. 820 birmancev; v dekaniji Maribor levi dravski breg v dnevih od 15. do 25. majnika 1225, v celjski dekaniji jia v času od 31. majnika do 5. junija 2668, 2. februarja v kn. Sk. kapeli v Mariboru 1, skupno 470!) birmancev. □ Grobovi... Umrli so: Jožefa Onin, hišnica, stara 64 lel, Mlinska ulica 15. Pogrob danes ob 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Marija Fcrš, zasebnimi, stara 00 lel. Pogreb danes ob 16 na magdalenskeiti pokopališču. Matilda Janhuba, soproga uradnika drž. žel., stara 47 lel. Pogreb danes ob 17 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na magdalensko pokopališče. — Marija Balašič, zasebnica, stara 60 let. Pogreb jutri ob 16 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. □ Takole bo... pri nedeljski otvoritvi kopališča na Mariborskem otoku. Dopoldne ob pol 11 svečana otvoritev po mestnem županu dr. Juvnnu; otvoritve se udeleži okoli 140 jiovabljenih goslov. Dopoldne so ne. bo mogel nihče kopati, pač pa takoj popoldne. Popoldansko ljudsko slavje na otoku priredi mariborsko Olepševalni! društvo ler pojde čisti dobiček za ureditev otokovih nasadov. LJ Poslednja premijera v tekoči sezoni v tukajšnjem gledališču bo uprizoritev \Vedekindove drame Zemski duh« v J. Kovičevi režiji. . LH Izlet »Maribora« na Vrbsko jezero, Celo-vcc iu Gospo Sveto je'uspel v celoti v vsakem oziru. Tudi mali incident na dravogradski postaji, ko je tamošnji postajenačelnik prepovedal društvu peti zaradi nekih obstoječih predpisov, ni motilo celotnega razpoloženja. Znano nam jo, da so ua tej postaji še pred kratkim peii (recimo Glasbena Matica, ko je šla v Šoštanj) in da ni prišel orožnik nad njo. Pripominjamo, da je zbor ua svoji poti jiovsod pel nemoteno. — Vsa prireditev je izzvenela v prošnji: O, Koroška, k nebu gro molitev vneta, naj te čuva Gospa Sveta! □ 0 sprejemu grških in švicurskih gostov na binkoštni) nedeljo je prinesel obširno poročilo včerajšnji > Slovenski list«. □ K tarifi zu kopališče na Mariborskem otoku. Pri mestnem knjigovodstvu se bodo dobili bloki z 20 izkaznicami za kopanje, omarico in kabino. Bloki bodo veljavni za dobo enega meseca ter so bodo dobili proti 20% popustu pristojbine za kopanje in omarico ter 10% popustu pristojbine za kabino. □ Požarno ogledovanje mesta. V priliod-njih dneh začno poslovati komisije 7,a požarno ogledovanje mesta, ki bedo tudi ugotovile, v koliko se je ugodilo raznim predpisom požarno-policijskega in sanitarnega značaja, izdauim na podlagi ugotovitev lanskega ogleda. Hišni posestniki oziroma njihovi namestniki imajo skrbeti, da so komisiji vsi v poštev prihajajoči proslori hiše (podstrešje itd.) dostopni. □ Razpis dveh most na Mariborskem otoku. Mariborski mestni magistrat razpisuje mesto kopališkega brivca in kopališkega fotografa na Mariborskem otoku. Brivcu je na otoku na razpolago lokal brez opreme; pogoj je, da je reflektant tudi damski frizer. Meslo se odda za tri leta, t. j. od 1. junija 1930 do 1. junija 1933. Kopališki fotograf bo edini imel pravico fotografirati občinstvo na otoku in v kopališču. Izvzeto je fotografiranje oloka in naprav. Oddaja se izvrši za čas letošnje kopališke sezone. Reflektanti naj vlože svoje ponudbe najkasneje do 13. junija t. 1. do 11 na mestnem magistratu. Mestni magistrat se ne veže oddati mesto najvišjemu ponudniku. □ V znamenju nožev in krvi. V gostilni Riedl v Dolgošah je kočar F. L. iz neznanega razloga zamahnil z nožem proti 35 letnemu železničarju Rudolfu Krajncu iz Dolgoš ter mu prizadejal štiri težke rane v hrbet. Krajnčevo stanje je zelo resno. — 20 letni viničarjev sin Konrad Wagner iz Grušove je šel v ponedeljek zvečer kosit k svojemu gospodarju pri Sv. Lenartu; v bližini trga so ga napadli trije vinjeni fantje, ki so zgrabili za nože ter mu prizadejali težke ranitve na vratu. K rajne in Wagner se zdravita v tukajšnji splošni bolnišnici; za krivci poizveduje orožništvo. Kdaj bo neki konec te nesrečne in sramotne aufbiksarije... □ Na delovnem trgu. V času od t. do 10. junija je iskalo zaposlitve preko tukajšnje Borze dela 111 oseb; 137 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 98 oseb, 3 so odpotovali, 46 pa jih je odpadlo. V teku meseca maja je izdala Borza dela 24 delavcem rednih podpor v znesku 3689 Din, 16 delavcem izrednih podpor v znesku 2990 Din, 10 osebam dovolitev potnih stroškov v znesku 925 Din. Vozovnice za 50% popust so se izdale 153 osebam v znesku 3380.50 Din. Skupno je torej izdala ma-ribroska Borza dela v mesecu maju podpor v znesku 16.984.50 Din. □ Ponudbe ... Zaposlitev dobi preko tukajšnje posredovalnice dela: 22 hlapcev, 6 pastirjev, 3 majarji, II poljedelskih delavcev 12 kopačev, 1 opekarski mojster, t cemcntar, 1 kamnosek, 1 pečar, 1 kolar, 1 sedlar. 5 črkoslikarjev, 3 strojni tehniki, 5 provizoričnih potnikov, več vajencev, 13 kuharic, 24 služkinj, 5 sobaric, 1 vzgojiteljica, 1 gospodinja, 2 natakarici, 2 šiviljski vajenki, 1 po-strežniea iu 1 poslužnica, □ Studenci pri Mariboru. Velezaniimvo ski-optično predavanje o Rusiji se vrši v četrtek, 12. junija 1930 ob 8. Predava g. prof. Šedivy v dvorani g. liga (prej (iačnik). Radi kritja stroškov vstopnina 1 Din, za otroke prosto. Vljudno vabi odbor •/Kat. slov. izobr. društva v Studencih?. □ Nezgode. 30 letni j>odpreglednik finančne kontrole Andrej Golež si je pri padcu s kolesa zlomil desno ključnico. — 34 letni zidarski delavec Franc Jug je pri popravljalnih delih v Sodni ulici padel z zidarskega odra ter si pri padcu zlomil levo roko. — Z zidarskega odra je padel 6 111 globoko 46 letni zidar Franc Šoba iz Slivnice pri Mariboru. Zadobil je težke zunanje in notranje poškodbe. Vsi trije ponesrečenci se leči jo v tukajšnji bolnišnici. U Trajne valove, barvanje las, soparno kodre brez konkurence li. Mareš, Maribor, Gosposka 27. □ Birmauka je izgubila drago zlato naprsno iglo na železnici od Fale do Maribora. Najditelj se naproša, isto predali v upravi lista v Mariboru. Celje & Koncert slovenskih narodnih pesmi priredi pevski zbor celjskega Katol. prosvetnega društva pod vodstvom svojega priljubljenega pevo-vodje g. Alojzija Mihelčiča v soboto 14. junija ob 8 zvečer in v nedeljo 15. junija ob pol 4 popoldne v telovadni dvorani Društvenega doma v Samostanski ulici. Pevski zbor KPD bo to pot nastopil v močno novi formi. Preko zime se je preorgani-ziral iu izpopolnil z mnogo novimi pevskimi močmi. Program narodnih pesmi je prvi sad dela obnovljenega zbora in gotovo ne najslabši sadi ki že sam kaže na eni strani na skromnost, ua drugi pa na smotrnost pevskega dela, ki bo lem učinkoviteje, čini naravnejša bo pot od lažjega do težjega. Priporočamo toplo vsakomur jjoset tega koncerta. ker bo nudil brezdvomen pevski užiiek. — Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi. & Razstavo risarskih izdelkov in ročnih del priredi jutri dne 12. in v čelrtek due 13. juniju celjska državna realna gimnazija v svoji telovadnici. Vabimo občinstvo in zlasti starše učeče mladine, da v obilnem številu poseti razstavo. ■& Cvetlični dan državne krajevne zaščite dece in mladine je preteklo soboto prav lepo uspel. 1734 Din se je nabralo za naše revčke. Vsem plemenitim srcem, ki so poklonili dar, bodi izrečena tisočera zalivala. Srčna zahvala gre tudi gg. vrtnarjem: Gradišar, Hilinger, Jelovšek, Kokosinek in Zelenko, ki so nam darovali prav lepega cvetja. Prav ]ejx> se zahvaljujemo deklicam, ki so s tako vnetno in ljubeznijo prodajale cvetlice za revne bratce in sestrice. Bodite uverjene mlade dobrot-nice, dtt sle storile veliko dobroto, saj ste pripomogle, da bomo posušili marsikatero solzo z lic najrevnejših otrok. Še enkrat iskrena zahvala vsem! J3r Iz celjske bolnišnice. Dne 7. junija je tukaj umrl Jurij Brečko. 40letni posestnik iz Slivnice pri Celju. — Dne 9.*junija je izdihnil tukaj Leopold Reberšak, 13letni sin vojnega invalida iz Št. Jurija ob Taboru. — Na binkoštni ponedeljek so pripeljali v bolnišnico težko ponesrečenega znanega celjskega uglaševalca klavirjev ter brata lastnika tvrdke Ropaš g. Davorina Ropasa. Pri neki turi v Savinjskih planinah je padel raz skalovje in zadobil zelo težke notranje poškodbe. Njegovo stanje je rosno. P! Izjava. Firma Vaclav Schram, trgovina glasbil. Celje, naznanja, da g. Maks Uanovič. kalcri sprejema naročila, nima jKioblastiia za kasi-ranje računov In zato ne jamčimo za nobeno škodo, ki bi jo povzroči! našim strankam. Pod avtomobilom Rimske Toplice, tO. junija. Včeraj popoldne je postala žrtev avtomobilske nesreče Julija Seiničeva, ki se je vračala iz Šmarjete proti domu. Ko je dospela do ovinka pri hotelu »Stara jMišta«. ji je nasproti iz Zidunegu mosta pridrvel avto. kateremu se jc SeimCeva hotela izogniti s tem, da se je tesno pritisnila k obcestnemu betonu. Toda tik za njo vozeči voz je bil zanjo usodcjmln. Šofer sc je izognil vozu. Ker pa jc cesta zelo ozka in jo na eni strani betonirana ograja, na drugi pu hiša, je zavozil tik k ograji in na tu način potegnil nesrečno Semičcvo pod avto. Ko je šofer videl, kuj se je zgodilo, je ustavil avto in zagledal Semičcvo onesveščeno na tleli. Ponesrečenki je prihitelo na pomoč veliko očividcev, ki so jo takoj spravili v hotel ^Stara pošta« v oskrbo. Ker ji je kolo zdrobilo roko in ramo ter jo občutno poškodovalo tudi po nogi. jo bodo danes prepeljali v splošno bolnišnico v Ljubljano, ker so poškodbe nevarne ter ji bodo najbrže morali amputirati roko. Kranj Z Jezerskega nam poročajo: Prvi letošnji le-toviščar, ki je prišel k nam uživat sveži planinski zrak, je kaj čuden gost, Očividno stoji na zelo nizki stopinji kulture, ker se dosledno izogiba ljudi. Klati se po jezerskih, kokrških in solčavskih šu-mah. Kot odločen in izrazil mesojedec je strah četveronožni drobnjadi in zlasti rad obišče kako ovčjo čredo, ker mu zelo tekne slastno ovčje meso. Lovci ga zato pridno zasledujejo, pa mu pred zimo najbrž ne bodo mogli do živega. Ne meni se za obmejno stražo in nemoteno brez potnega lista kot tihotapec hodi semintja. Pravijo, da je koroška deželna vlada razpisala lepo nagrado na njegovo kožo. Po sledu sodeč gre za medveda. Binkoštni prazniki so potekli v znamenju pestrega vrvenja ljudskih množic, ki so pohitele na različne izlete in planinske ture. Skoro skozinskoz ugodno vreme je praznično razpoloženje še (»večalo. V nedeljo popoldan so posetili v odličnem številu mesto Celjani, ki so se ustavili v hotelu »Jelen« in priredili tu godbeni koncert na vrtu. Tujskoprometna statistika izkazuje visoke številke in so n. pr. sobe, kakih 30 po številu, v označenem hotelu vse zasedene. Skozinskoz se kaže, da tujski promet v Kranju stalno narašča in da bo naloga podjetnih ljudi, da bodo znali tujski tok usmeriti v mesto in ga tu obdržati. Na sv. Joštu so se v ponedeljek zbrale velike množice, večjidel fantov in mož, na svojem verskem zborovanju. Primskov-ski gasilci so ta dan imeli svojo veselico. V mestu in bližnji okolici razen ognja na Bregu ni bilo kake večje nezgode, pač pa popoldan ljubljanski rešilni je vozil skozi Kranj. Romunski avtomobilisti bodo danes ob 11 dopoldne vozili skozi mesto na Bled, odkoder se bodo vračali jutri zjutraj ob pol 8. Škropilni avto znamke Griil & Stift, Diuinj, s kapaciteto 2000 1, last novomeške občine, se je včeraj popoldne mudil v mestu, da si ga kranjska mestna občina ogleda in poskusi ter si v slučaju ugodnih pogojev nabavi enakega. Skorajšnje uresničenje te za Kranj aktualne in važne namere pričakujemo iu pozdravljamo, Razpečava v kraljevina Jugoslavija Pran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26. Novo mesto Mesto šolskega preglednika je nastopil v No-vem mestu g. šolski upravitel j Fortunnt" Lanipret iz Borovnice, da izvede oeeno učiteljstva. Premeščen,je. Na lastno prošnjo je premečšen k dež. sodišču v Ljubljani g. Alojzij Rant, izprašan sodni praktikant v Novem mestu. Na tukajšnje sodišče pa prideta sodna pripravnika gg. Pi-cek in dr. Gruden. Podružnica »Slovenca«, ki posluje že od 1. aprila t. I. dalje, se v kratkem nastani v dosedanjih prostorih podružnice tvrdke šivalnih strojev in koles Vok, v hiši Kat. tiskovnega društva ua Ljubljanski cesti poleg .1. Krajec nasl. Imenovana tvrdka pa se preseli v hišo g. Gustava Murna. šport. S. K. Klan je gostoval v nedeljo, 1. junija v Kočevju, kjer je zmagal z 7:4. Fantovski pretep v Kandiji. Fantje, ki so bili. na naboru v Novem mestu, večinoma vsi iz Drga-lijih sel, so se peljali dne 4. t. m. čez Kandijo domov. Z njimi se je peljal tudi Drganc Jože iz Po-toka. Kaj so imeli med sabo. ni znano, tiotovo pa jim je stopilo vino preveč v glavo, kajti pred gradom Kaninom v Kandiji so prčoli kričati in se tepsti. Pri tem jih jp Drganc dobil po glavi in po nogi tako, da so ga morali zapeljali naravnost v bolnišnico. Belokrajinski košeček Občni zbor vinarske zadruge v Metliki je nad vse pričakovanje Ugodno uspel. Iz Zagreba je prispel kot zastopnik banske uprave referent za zadružništvo dr. Miran K a j i 11, ki nam je napravil krepko predavanje, lako nazorno in plastično, da bi lahko kar z roko zagrabil. Kakor v klešče nas je sKskal, da ni bilo nazadnje drugega izhoda kol priznati: prav ima: če nas no reši zadruga nas ne bo nihče. Najbolj začudeni smo bili pa nad leni. da je predavatelj govori! perfektno slovenščino, česar si iz Zagreba kar nismo drznili pričakovali. Dr. Kajin je i>o rodu iz Istre in je deloval dolgo vrsto let kot revizor pri zadružni zvezi v Trstu, zalo slovenščino popolnoma obvlada. — Občni zbor je sklenil, da se deleži zvišajo ml 100 na 50oroča predsednik, dn je treba skrbel tudi za strokovno in tehnično poslovanje ter bi se naj mesto tajnika razpisalo ali pa poverilo kmet. referentu. Ker pa kmet. referent radi obilnega strokovnega dela v dveh okrajih ne more vršti tajniških poslov, se po daljšem razmotrivanju sklene, d« opravlja od časa do časa tajniške posle organ 0( Hranilnice in posojilnice, za kai- se mu odobri nagrada 500 Din letno. Dočim se določi nagrada za vodstvo strokovnih in odhorovih in tajniških poslov 3000 Din letno. Kmet. odbor bode začasno posloval v Zadružnem domu. Škofia Loka šolski nadzornik Naša okr. izpostava jc dobila novega referenta, ki smo ga že dolgo pričakovali. To je prosvetni referent, šolski nadzornik za Škofjo Loko in. okolico ter Selško in Poljansko dolino. To mesto je dobil g. Zahrastnik Vinko, dosedanji upravitelj deške osnovne šole v škof ji Loki. Veseli nas, da se je srezka izpostava razširila z novim oddelkom, in želimo, da se izpopolnjuje še naprej, dokler ne postane pravo okrajno glavarstvo. Stavbno gibanje. Načelnik okrajnega cestnega odbora g. Matevž Ziherl prenavlja svojo hišo, tako gostilniške prostore v pritličju, kakor tudi svoje stanovanjske sobe v prvem nadstropju. Prav tako popravlja na Studencu g. Okorn svoje poslopje. Tudi v gostilni Novi svet so prenovili sobe za tujce. V kratkem začne s popravili tudi g. Valentin Debeljak, ki bo novo hišo dvignil za eno nadstropje. Od Soče m Jadrana Solilfrtrica .ic zadela Coijevega hišnega glavarja s Korpa \ Rihemberku. ko jc cepil t rte. Colja je bil na mestu mrlev. .Smrtna kosa. V Gorici je umrl salezijanski klerik Hilarij Vendratnin, star 21 let, iz Šmarlne-ga v Budih. Sreča v nesreči. Oče in sin sla se peljala iz Trnovega na semenj v Divačo. Za voz »ta privezala par volov, voz pa so vlekli konji. V hipu ko sla dospela na železniški prehod pri l.ežačah. je privozil brzi vlak. Konje je od voza kar odtrgalo; levega je. vrglo petnajst metrov v stran, desnega pa je stroj vlekel okoli 200 metrov naprej. Oče in sin sta si rešila življenje, ker sla preplašena vola vlekla voz nazaj. Aretacije. Tolminska obmejna milica je aretirala Mušiča Ivana pok. Štefana iz šmartnega v Brdih, ker je hotel prekoračiti mejo. — Na Pro-seku in v okolici je bilo zapriih več sto ljudi; obdolženi so, da so v stolpu ua Napoleonovi cesti razobesili slovensko zastavo in trosili komunistične letake. — Radi umora Marangonijevih v Bor-štu pri Trstu .ie bilo aretiranih okoli 200 ljudi. V f a poru jih je še okoli 40. — Pod obtožbo, da so ua dan 1. maja širili komunistične letake, so bili zaprti na Pesku pri Kozini trije fantje, v Vrh-poljah dva, v Gročani trije in v Dragi pet. Nekateri pridejo pred izredno sodišče v Rimu. Zveza soških mlekarn v Trstu je prišla v roke družbe Soresine iz Cremone. Osrednja mlekarna v Trstu je last Zadružne zveze v Gorici. Pod vodstvom fašističnih komisarjev si je mlekarna utrpela okoli 500.000 lir /.gube. Zadružna zveza je oddala mlekarno v najem Soresini-, ki skuša z razprodajo zgoščenega mleka iz Italije spodriniti domače mleko. S leni se je Soresina . ki se drugod v Italiji ni mogla uveljaviti, polastila tržaškega irga. Soresina je sklenila tudi /. Mlekarsko zadrugo v št. Vidu pri Vipavi dobavljabio pogodbo in si tako zagotovila vse mleko v zgornji Vipavski dolini Soresina namerava nekako nio-nopolizirali vso razprodajo mleka v Trstu in ustanovili večjo osrednjo mlekarno. <'e Ic načrle izvede, bodo uboge mlekarice s Krasa iu Istre zelo udarjene. Napovedana občinska osrednja mlekarna v Trstu se ne ustanovi, ker je rimska vlada radi nove finančne politike prepovedala občinam spuščati se v lako riskanlne akcije in ker se takšne mlekarne v drugih mestih niso obnesle. Kriza v goriškem fašju. Dosedanji pokrajinski fašistični tajnik kapetan Godina jc iz zdravstvenih razlogov; podal ostavko Ministrski predsednik je na predlog glavnega tajnika fašistične stranke Turaiija Imenoval za komisarja goriškega lušia dr Iv iiasiln. Voski nec Basi li je bil že komisar (urinskega fašja in je neslavno tudi izvedel preiskavo med goriškimi fašisti Kakor znano, je Mussolini pred dobrini letom podredil stranko vladi in s tem tudi fašistične tajnike pre-fektu. Na Goriškem pa je hotela stranka z oporo bivšega lajnika Cacciseja nadkrilili vladne predstavnike i li si je usvajala vladne funkcije Odlod padec zadnjega tajnika.___ Opozorilo mizarskim mojstrom! Mizarske razstave na ljubljanskih velcsejmih so zelo dvignile ugled naše mizarske obrti. Njen sloves se nagio širi ne samo po vsej domovini, temveč tudi v inozemstvu. Inozemska industrija strojev za obdelovanje lesa zasleduje z velikim interesom razvoj našega mizarstva, saj hoče ravno v industrijsko manj razvitih državah napraviti čim večje kupčije. Kot posredovalcev se poslužuje posebno spretnih potnikov, ki so tako vsiljivo zgovorni, da kupec skoro do besede ne pride, ves omamljen od sijajnih obljub. Kakor hitro zastopnik lo opazi, mu že predloži v jx>dpis naročilno pogodbo, da ja nima časa razmišljati ali se s strokovnjakom posvetovati. Da mu olajša način plačevanja, ga pregovori k podpisu sicer še neizpolnjene menice. Ko pride kupec k sebi in si da nemško pisano pogodbo prestaviti in razložiti, šele uvidi, da o raznih obljubah, kakor n. pr. triletni garanciji itd. ni ne duha ne sluha ter da naročila pod nobenim pogojem ne bi j>odpisal, ker stroja ali s|>loh še ni nameraval kupili ali pa ker so plačilni pogoji zanj pretežki. . ... Kupci strojev za obdelovanje lesa naj bodo zato, ako jih obiščejo nepoznani inozemski potniki, zelo previdni. Priporoča sc jim, da se glede reelnosti tvrdk kakor ludi glede kvalitete in konstrukcije strojev obrnejo na Urad za jiospeševanje obrti, Ljubljana, Krekov trg 10, kjer se jim bo rade volje postreglo s st rokovnjaškim i nasveti oziroma popolnoma nesebično posredovalo nakup strojev. Pismo iz Belgrada krasne; kodre neomejeno trajne pri vlažnem zraku ali potenju dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s HELA - KODRALOM. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Hela, ker je nepotrebna vsaka ondulacija. Velik prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas bo iznenadila. Takoj po vporabi jbilo onduliranih kodrov, krasne frizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnice so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 28 Din. )r. Nikol. Kemeny - Košice E - poštni predal 12/E 12, ČSR. Dvokolesa tela od 7 kg naprej ua|laž|ega in najmodernejšega tipa' najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriproitejšcga modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cenc. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ,THI3UNA" F- B. L., tovarna dvokoles in otroJkih vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška c. št, 4. V zadnji številki »Misli« je poklicni gledališki igralec Radomir Plaovič (Belgrad) objavil članek »Za naš dramski izraz«, ki je v prestolniških umetniških krogih dvignil mnogo prahu. Prišel je do obupne konstatacije, »da naše gledališče ne obstoja«. Vendar pa ima mož s svoje strani prav, dasi malo prečrno gleda, ko pravi: Sve ono šlo je pretstavljalo datum u režiji uašeg pozorišta bilo je strano: svi veliki reditelji, "veliki po tome što je njihov rad bio od značaja za naš pozorišuji život, bili su stranci (tujci)«. Trdi, v čemur bi mu vsakdo pritrdil, da domini) za naše režiserje niso tuja dela. ampak domač repertoar. V kreacijah vseh mogočih junakov od Shakespea-rejevih do Pirandellovih stopicamo nekaj korakov za drugimi. Pač pa bi kot samostojni uslvarjavci mogli nastopiti pri domačih delili. Zu la domači repertoar pa pravi Plaovič, da »v pogledu izvajanja, vsekakor predstavlja našo narodno sramoto. Potegne se za samostojno ustvarjanje igravcev, ki so danes vse preveč odvisni od režiserja. Ob koncu pravi, da je la način gledališke obdelave prevzel tudi naše dramatike pisatelje, ki streme le za v sesvetsko, zapadnjaško barvo in psihologijo.« Sicer ni Plaoviču mogoče pritrjevalno slediti v vseli izvajanjih, ali osnova članka je zdrava in vpije po novih možeh, ki naj bi dvignili naš oder, sejmarske imitacije pa pustili drugim. Nedavno se je mudil v Parizu znani srbski književni zgodovinar Pavle Popovič, ki je imel na Sorboni več predavanj o naši umetnosti. Pravkar pa se je vrnil iz Francije S v e t i s 1 a v Petrovič, bivši urednik »Srb. Knj. Glasnika« in znani bel-grajski književnik. Tudi 011 je predaval na Sorboni o temi Jugoslovanska kultura. Govoril je o naši literarni in uj5odabljajoči umetnosti. Posebno mnogo se je mudil pri mlajših. Od Slovencev je posebej poudarjal Prešerna, Župančiča, Jakopiča in Plečnika (prosto po »Pravdinem« intervjuvu). Ob tej priliki naj omenim, da Svetislav Petrovič zelo dobro pozna francosko književnost. Prevajal je Merime-ja, Lamartine-ja, Cieog Sandovo, Molitre-ja, France-ia. Bataille-ja, Benois-a in druge. Kot gledališki kritik •e je posebej zanimal za francoska dramska dela. Včeraj se je v Domu Kola srpskih sester« otvorila razstava narodnih vezenin, ki io je v glavnem organiziral ravnatelj zagrebškega etnografskega muzeja S. Berger, ki se že pol stoletja udejstvuje na tem polju. Večina izloženih predmetov je iz njegove zbirke. Nekaj predmetov so prispevala še naslednja društva: Cavtatska zadruga. sarajevska Tkaonica čilima in vezenina. Petrinjska udruga, Pirotska čilimarska zadruga in še nekateri privatniki. Razstava sama je po materi-ialu zelo pestra. Odprta bo do 30. t. 111. Cvijeta Zuzorič« ie podelila prozno literarno nagrado Milošu Crnjanskem, (ki ga letos zelo bogato obsipajo z vsemi mogočimi nagradami!) za esej -Iris. Berlina«, ki je bil tiskan v >Srp. Kili. Glasniku«. Pesniška nagrada ni bila Glasba V četrtek, 5. I. 111. ;c bila v dramskem gledališču glasbena i:i literarna prireditev ljubljanskega Francoskega instituta. Prireditev katero -o obiskali francoski konzul ■j. Neuville in prijatelji francoskega naroda, jezika in umetnosti v Ljubljani je olvoril z govorom lektor francoščine na tukajšnji univerzi, g. M Vey. nagla-šajoč delo iuslilula za prijateljsko kulturno zbliža-nje uie l Francozi in Slovenci. Nn sporedu so bile instrumentalne, pevske točk? iu recitacije: Ravelova: Pavane pour uiie inlant" defnnie za violo in klavir (kons. Dermel in Leskovic), Debussy: Les cloches, C. Rene: Le vent. solospeva (kons. Žagar in klavir Leskovic), recatacije pa: Rostand: Nos rires, Samain: La peau de bele, Riehepin: La chanson de Marie des Anges (recitirala ga. Šaričeva). Sledili sta dve krajši eno-dejanki M. Devilliers: L'oell de verre (igrali: gdčni Ravnikar in Novy ter g. Lipovec) in Galipaux-Tim-mory: Nous allons passer line bonne soirec (gdčna Zidar in g. Bleivveis). Navzoči so izvajane točke z navdušenjem sprejeli. Prireditev, ki sicer ni bila kdovekaj obiskana, je pokazala, da naš francoski institut krepko dela na svojem programu: širiti interes za francoščino in ljubezen za froncosko kulturo med Slovenci. * Zadnja številka »Zborov«, ki je te dni izšla, prinaša v literarni prilogi M. Kunčičevo pesem Ptiček in ptička, vredno uglasbitve, nadaljevanje dr. Mantuanijeve zgodovinske razprave 0 slovenski operi (od Zupanovega Belina do Stocklove Čarovnice), dr. Vurnikova razmišljanja k vprašanju objektivne glasbene kritike, dalje kroniko, novice in razno. Glasbena priloga objavlja Mateja Hubada prireditev blejskega Pritrkanega plesa (deloma kontrapunktično zasnovan), Adamičevo prireditev Zabučale gore na melodijo Teče voda. posvečeno jjroslave 80letnice prezidenta Masarvka (diatonika, imitacije), Prelovčev lažji, pa občuteni moški zbor Zadnje slovo in Adamičev solospev s klavirjem Ribce po vodi plavajo, posvečen g. Kovaču, opernemu pevcu v Ljubljani. Zbori so zopet prinesli pestro vsebino, tako v literarnem kakor glasbenem delu in zaslužijo, da jih podpremo vsi. Ko je prenehala izhajati Nova Muzika: so morali de! njene naloge (solospevi) prevzeti nase in jim želimo, da bi se čimbolj razširili po naši domovini in svojo nalogo krej>ko nadaljevali. Naš Cerkveni Glasbenik, šl. ."i. 6, uvodoma nadaljuje dr. Dolinarjevo razpravo: Cerkveni toni v večglasju. Avtor obravnava cecilijansko gibanje dodeljena nikomur. Verjetno bosli z za pesem določeno vsoto nagrajena novela »llipotetikon (N. Bartulovič) in novelska zbirka »Godina dana« (Petar Petrovič, Skoplje.) V prostorih Industrijske zbornice razstavlja ruski slikar Boris L i t v i n o v. V glavnem je eksotik (Centralna Azija: Turkestan, Buliara, Hiva, obale Amur-Darje itd. Dal je še nekaj pestrih akvarelov iz starega Belgrada 111 iz Dubrovnika in pa par motivov z ruskih bojev na Krimu. Zadnja (7-8) številka >M i s 1 i« prinaša naslednje zanimivosti: Životne snage jugosl. rase (odlomek iz Dvornikovičeve knjige »Psychologie und Karakteriologije der Siidslavven«, ki bo v kratkem izšla v nemščini), prozo Gr. Božoviča, R. Bojiča, B. Jevtiča in R. Nikoliča, pesmi mladih (Dordeviča, Bosanca, Jerkoviča, Tugeldžiča) in članke: Ivo Vojnovič kao pjesnik Dubrovnika (A .Haler), Problemi književnog realizma (S. A. Pogodili), že zgoraj omenjeni članek Za naš dramski izraz (R. Plaovič), Fašistička ideologija (M. Erceg) in obsežen prikaz dr. Ozvaldovega dela »Duševna rast otroka in mladostnika (Ljuba D. Jurkovič.) Pisec ob koncu izraža željo, da bi bilo dobro delo prevesti v srbohrvaščino. Prvojunijski »Srp. Kuj. G I a s 11 i k« je manj izrazit. Izstopa le Ratkovičeva proza (Prvo razočaranje) in pa dr. D. Nedeljkovičev članek: Početak jevrejske filozofije u Pesmi nad pesniama. Novica Š a u I i č je izdal knjigo z naslovom »Misli« (str. 132, 20 Din.) V Splitu ie v izdaji Jugoslov. Malice izšla brošura >11 r 1 z a 111 — preteča J ugo slovenstva«.. "..'ivsal jo je dr. lakša Herceg (sir. 112, 10 Din). • Dušan J e r k o v i č in J o v a 11 P o p o v i č nameravata skupaj izdati knjigo poern. Jerkovič bo predvsem objavil daljše »Katakombe smrti«. Sedemnajstletni Borislav J o v a n o v i č ic natisnil zvezek srpske poezije z naslovom: U gradu bola. Obetajo mu bodočnost. Zadnja (X.) knjiga revije ^-Priloži za književnost, jezik, i s t o ri j u i folklor« prinaša med drugim: Još neslo o arbanaškim rečima 1 srpskom jeziku (dr. V. Cerič), Talijanske novine o dogadajima u Srbiji 1808. god. (Pavle Popovič). Kumičič kao gimnazijski dak (M. Mezorana). V zadnjem zvezku »Glasnik Zemaljskog muzeja u Bosni i Hercegovini« je Vlad. Skorič objavil pomenben članek o začetku Sarajeva in njegovem t e r i t o r i j a 111 e ni razvoju v 15. in 10. stoletju. Belgrajski nad realist i že dalj časa pripravljajo almanah »Nenioguče«. Gr. Božovič je pri Cvijanoviču izdal v knjigi pod naslovom »S a sedla i s a m a r a« serijo potopisnih črtic iz Stare Raške. Pravkar se je v prestolici začela živa agitacija za »d a 11 knjig e«. Morda bo poizkus uspel. Želeti bi bilo. Tone P. in njega zgodovinski in umetnostni značaj, delo Etta, Proskeja, VVitta in Ilaberla. Dr. Jos. Mantuani podaja oris Zgodovina cerkvene glasbe in začenja z apostolsko in jx>af>osto!sko dobo. G robni ing nadaljuje svojo fiziologijo in fonetiko in obravnava topot obseg glasov, Jan. Kalan se v članku Ali ste ga slišali? navdušuje po pravici za enoglasno petje ljudstva v cerkvi, F. Ferjančič posveča črtico Hlad-niku Ignaciju, zaslužnemu' skladatelju, ob 50 letnici njegovega delovanja. St. Premrl jx>sveča Karlu Bervarju ob petdesetletnici njegovega glasbenega delovanja dobro besedo za njegove zasluge. S Srečko Koporčevim j>ojmovanjem umetnostnih in kulturnih nalog glasbenika se pa ne more strinjati. Sodobnost v umetnosti je nekaj, kar je v najožjem stiku z zadnjim stadijem kulturnega problema časa in do te .^sodobnosti« ne pelje nobena pot kakor to, tla umetnik postane mož evropske kulture in neba biti zgolj vase in v svoje štimunge zaprt individualisl ali formalist-spekulant. Kadar bo ubral j>ravo pol, bo videl, da je že dlje časa sem, odkar ije bilo nujno Ireba obrniti hrbet materia-lizmu in senzualizmu in z njima v glasbi lakim nalogam, kakršne g. Koporc smatra danes za aktualne, namreč naloge čutne harmonike. Dokler se bodo naši glasbeniki besedi sodobnost smejali oddaleč, ji ne bodo blizu prišli, marveč bodo delali za kulturno preteklost, ki človeka, ki danes kul-lurno vrednoti, čisto nič ne briga. — Glasbena priloga vsebuje Hochreiterjev Gradual za praznik presv. Srca Jezusovega in P. H. Sattnerjev Ofer-lorij za isti praznik. Francoska umetnost v Ljubljani V petek se je v Narodni Galeriji otvorila francoska razstava, ki je bila v maju še v Zagrebu. Otvoritev so posetili predstavniki vlade, občine, kulture in umetnosti, gosp. podban dr. Pirkmajer, zastopnik generala g. Miličevič, rektor dr. Dolenc, za občino g. Govekar, za jirometni oddelek dr. Kotnik, francoski konzul g. Neuville in lektor g. Vey. Otvoril je razstavo predsednik Galerije gosp. Win-diseher, poudarjajoč njen kulturni pomen. Za njim je govoril g. Vey kol zastopnik francoskega instituta, ki ima lepe zasluge za rastavo, nalo pa je gosp. Zorman posetnikom razstave razkazal in pojasnil slike. i Katalog izkazuje 132 oljnatih jiastelov, akvare- lov in risb in 70 grafik, pa zbirko knjig z umetniško opremo Zastopani so vsi bolj znani francoski mojstri izza impresonizma in je razstava izredno poučna, kakor je tudi okusno aranžirana. O razstavi bomo še pisali. Za danes samo: obiščite jo vsi! Videli boste, kje je ve« svet črpal zadnja desetletja! duku se je Svoboda energično uprla in dostikrat resno ogrožala vrata Hajduka. Brez dvoma jc zaslužila drugo mesto pred lled Starom in Primorjem. Tudi klubi, ki so igrali v »spodnji hišk, so zadovoljili. Predvsem SK Grafika, ki se boljša od tekme do tekme. Novinec v Ljubljani je SK Olimp, ki se je tudi dobro držal proti Grafiki, je pa igro izgubil največ rudi slabega vratarja, 'l udi Amaterji so moštvo, ki bi se lahko še izboljšalo, če bi imelo priliko težjih tekem. Re-! zultati turnirja so sledeči; prvi dan: Amater : Svoboda 113:4, Grafika : Olimp 5 : 4, Svoboda : Red Star 4 : 2, Hajduk : Primorje 4 : 2. Drugi dan: Olimp : Svoboda rez. 3 : I. Grafika : Amater 3 : 2, Red Star : Primorje 4 : 4, Hajduk ■ Svoboda 3:2. Vse drugače kot pri nas je pa v Zagrebu iu Belgradu. Tu so imeli v gosteli vodilne madjart ske klube. Tako jo v Zagrebu igral Ferencvuroš in premagal Grad janskega in I laška z istim rezultatom 4 : 2. V Belgradu je pu gostoval prvak Ujpesti in zmagal Jugoslavijo s 3 : 2, podlegel pa BSK s 5 : 3. Za praznike smo dobili poleg nogometnih tekem še drugo senzacijo: JNS je razpustil ZNP, podrobnosti prinašamo v posebnem poročilu. Tudi lahkoatleti niso mirovali. Na binkoštni ponedeljek se je vršil propagandni štafet 11 i tek po Ljubljani. Že običajna prireditev na ta dan. Namenjena je bila kot propaganda za ta lopi šport. I11 prva leta je bila tudi v resnici propagandna prireditev. Pada pa od leto do j c ta. Letos, ko se je lahka atletika pričela dvigati, bi naši klubi pač lahko postavili več k«t dve štafeti. V prvih letih so startuli s svojimi štafetami tudi klubi, ki nimajo lahkoatletskili sekcij, zato so pa tekli nogometaši. To jc bilo tudi pravilno pojmovanje tega stafetnega teka, postaviti lepo število tekačev na ulico. V Zagrebu se je pa vršil tek za Shcllov pokal, ki ga jc dobila Concordia. Ta stafetni tek se bo vršil < Ljubljani prihodnjo nedeljo. Upravni odbor ZNP razpuščen 9. junija. Na svoji izredni seji jc danes glavna upra-i va Jugoslovanske nogometne zveze razpustila ' upravni odbor Zagrebške nogometne podzveze | ter suspendirala vse člane te uprave, tako da ue bodo mogli vršiti svojih dolžnosti v klubih, i Istočasno so uvede kazensko postopanje. V zvezi s tem sc skliče za 29. junij izredna ; skupščina /.NP. na kateri morajo klubi-člani | izjaviti lojalnost in pokornost napram JNS. Ako tega ne store, se jih izključi i/, članstva ter jim napove bojkot. JNS jc o tem sklepu obvestil vse inozemske nogometne instance ter ne bodo mogli nepokorni klubi igrati z inozemskimi moštvi. Naravno jc, dn klubi, ki sc izjavijo napram JNS lojalne, ne bodo prizadeti. Član uprave JNS je izjavil, da je bilo to sklenjeno zato. da se obvaruje edinstvo jugoslovanskega športa. Že skrajni čas jc bil, da se ukrenejo koraki proti Zagrebški nogometni pod-zvezi. ZNP je centralno upravo stalno ignoriral. Prepovedal jo svojim članom sodelovati v državnih reprezentančnih tekmovanjih brez predhodnega in posebnega dovolenja podzveze, vračal je vse dopise iz JNS. odbil vsako priznanje legalnosti uprave JNS v Belgradu. ni izvrševal niti enega njegovega odloku. — Mariborski Železničar je sklenil turnejo po Jugoslaviji in je imel odigrati \ Brodil tekmo z Marsonijo. Po poročilu tega kluba JNS je ZNP to tekmo za bran i I, ker je Železničar član LNP. JNS je pa to igro seveda dovolil. Šport o praznikih Da binkoštni prazniki niso pri nas primerni za nogometne prireditve, so uvideli že naši vodilni klubi. Vzrokov je več. najtehtnejši jc pu menda ta. da pohiti vse v naravo in na ta način izkoristi te praznike. Kljub vsemu je pn ljubljanska Svoboda« porabila ravno ta termin zn proslavo 10 letnice svojega obstoja. Furnir, ki se je vršil ob tej priliki, jc bil po številnih sodelujočih gotovo do sedaj največji. Kajti sodelovalo je osem moštev, razdeljen jc bil pu turnir na tekme drugorazrednih in tekme prvorazrednih klubov. Turnir sani je bil /elo skrbno j>ripra\ I jen in dobro organiziran. Ic žul, tla ni bilo tistega obiska, ki bi ga tn turnir zaslužil. Oba dneva jo tekmam prisostvovalo zelo malo gledavccv. Otl sodelujočih klubov bi \ prvi vrsti omenili moštvo zmagovalca v tem turnirju, sarajevski Hajduk. To moštvo in sit-t-i ludi edino od vseli sodelujočih, je pokazalo, tla /nn res igrati nogomet, tehnično in taktično je na prilični višini in spada gotovo v vrsto klubov, ki so v stanu dostoino roorezentirati naš nogomet. Glav- na vrlina tega klubu jc: pa njih športno ponašanje. Že dolgo nismo imeli prilike videti moštvo, ki hi tako jasno pokazalo nc samo znanje nogometu, temveč tudi pravo športno vzgojo. Taki klubi bi morali biti za zgled marsikateremu otl naših klubov. Drugi sodelujoči klub Red Star iz Knittelfelda je igral oba dneva zelo marljivo. kaj posebnega niso pokazali, rezultati, ki so jih dosegli, so le plod njihove marljive igre. Na tem turnirju je sodelovalo moštvo Primorja. /. igro našega bivšega prvaka srno pa najmanj zadovoljni. Tako sliibo in poleg tega še nedisciplinirano to moštvo žc dolgo ali pa morda še nikoli ni igralo. Čisto nasprotno sliko Hajduku je nudilo Primorje. Posamezni igravci namesto tla bi igrali, sti se le zmerjali. Toniti primerili so bili tudi rezultati. Kajti nu lastnih tleh neodločen rezultat z Rod Starom gotovo ni uspeh za naš slovenski nogomet. Tega bi se morali zavedati predvsem posamezni igravci. Co žc nc igra iz ljubezni zn klub. bi se moral vsak igravcc zavedati, da v vsakem javnem nastopu reprezentira tudi naš slovenski šport. Prijetno je pa iznenadila Svoboda. Obe tekmi je igrala zelo požrtvovalno in je v finalu le radi lastnega gola bila premagana. Tehnično izvrstnemu llaj- Sport v Domžalah SK Disk, Domžale. Skoro jc zgledalo, da bo mladina v prijaznih Domžalah ostala brez športnega društva, v katerem okrilju je edino dana možnost sistemtičnega treniranja in javnih nastopov. Toda dela so sc oprijeli starejši ugledni tržani. ki jim jc pri srcu naša mladež. V soboto 31. maja t. 1. sc je vršil dobro obiskan občni zbor SK Diska, kjer so se obravnavala vprašanja, ki so velike važnosti za športni razvoj v društvu, predvsem se je diskutiralo vprašanje igrišča. Novi odbor, ki je bil izvoljen, nudi mnogo upanja, da se bo tudi to težko vprašanje ugodno rešilo. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Vrečar, za podpredsednika g. Josip Senica, v odbor pa gg.: Jakob Menart, Franc Kočan, Martin Mali, Fran Ja-nuš in Vili Likar. Upati je, da bo celokupno prebivalstvo v Domžalah podprlo stremljenja novega odbora in da bo tako SK Disk zavzel v sportner« pokretu mesto, ki bo v čast Domžalam. Mariborski šport Mahkoatletska prireditev 1. S. S. K. Maribora. V nedeljo, dne 15. t. m. ob 9 dopoldne priredi I. S. S. K. Maribor I. cestni tek moštev na progi Maribor—Kamnica in nazaj. Start in cilj bo na igrišču I. S. S. K. Maribora v Ljudskem vrtu. Zmagovalec dobi lično diplomo. Po dosedaj došlih prijavah bo tekmovalo ca. 35—40 tekačev in bo to ena največjih lahkoatlet-skih prireditev le sezorte in prva te vrste v Mari' boru. Sodeluje elita mariborskih tekačev na dolge proge, imena Podpečan, Jeglič, Seifert, Hofer, Ko-niž, Lah, Koren, Priveršek, Drobnič in drugi jamčijo za interesantne borbe. S. K. Rapid v Gradcu. Mariborski Rapid jc gostoval na binkoštne praznike v Gradcu ter odigral dve tekmi. V nedeljo je bil poražen od S. K. Hakoah z 2 : 4 (0 : 2), v ponedeljek pa zgubil proti S. K. Sturm 0 : 9 (0 : 2). Kriva na tem katastrofalnem porazu je v prvi vrsti nemogoča postava moštva. Že večkrat smo omenili, da bo treba Rapidu svoje moštvo temeljito pregrupirati, da sc bo uspešno bori' proti močnejšim nasj>rolnikom. Lahka atletika. Berlin—Budimpešta. V Berlinu se je vršili lahkoatletska borba med mestoma Berlin in Budimpešta. Ogri so zmagali s 56:41 točkami V po-] sameznih disciplinah so bili doseženi sledeči re-! zultati: 100 m Raggambi (Budimpešta, 10,9 sek.), j 400 111 Barsi (Budimpešta, 49 sek.); 800 m Schvvert-! feger (Berlin, 1:57,2 min.); 1500 m Szabo (Budim-I pešla, 4:03,4 min.); 5000111 Cohn (Berlin, 15:37,4 min.); 4X100 m Budimpešta 48.8 sek.; skok v daljavo Mayer (Berlin, 7.04111); skok v višino Ke.v marky (Budimpešta, 1.84 m); krogla Darany (Budimpešta, 14.89 m); disk Marvalits (Budimpešte., 46.45 m). Naročajte .Slovenca'! Vetih uspeh velesejma X. jubilejni Ljubljanski velesejem se je vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. in je bil izredno številno zaseden, kakovost razstavljenega blaga je bila odlična. Zanimanje in obisk interesentov pa izredno velika. Navzlic temu, da sta se letos dogradila še dva nova velika razstavna paviljona in cela vrsta privatnih, da je postal velesejem arhitektonska celota, uprava velesejma vendar le ni mogla zadostiti z oddajo razstavnega prostora vsem interesentom, ki so želeli kot razstavljalci sodelovati na našem jubileju. To je najboljši dokaz, kako so naše narodno-gospo-daske relacije v preteklem desetletju pridobile na svojem razmahu in postavile Ljubljanski velesejem kot nujnost v naše gospodarsko življenje. Poleg razstave najvažnejših panog celokupne svetovne industrijalne in obrtniške produkcije, je velesejem obsegal še v velikem širokem obsegu sledeče specijalne oddelke: Pohištvo in oprema stanovanj. Ta razstava je vzbujala pri vseh obiskovalcih odlično zanimanje in je dokazala, da je naše mizarstvo vseskozi na višku moderne umetnostne obrti. Strojna in kovinska industrija, Poljedelski stroji in orodje. Avtomobili, motocikli. Tekstilna industrija Jugoslavije, ki je bila letos na velesejmu prvič kompaktno zastopana, posebno v bombaževinastih izdelkih krasnih kolekcij. Volneni produkti pa žal še niso bili tako zastopani, kot bi bilo želeti. Usnjarska industrija, Papir in .epenka. Kemična in živilska industrija. Razstava perutnine in kuncev. Razstave te vrste v tako velikem obsegu Jugoslavija še ni imela. Obisk je bil odličen in razprodane so bile večinoma vse razstavljene plemenske živali. Higijenska razstava. Na jubilejnem velesejmu je razstavilo nad 200 vagonov blaga 788 razstavljalcev. od teh domačih 463, inozemskih 325 in sicer: USA 19, Čile 1, A«iglija 14, Avstrija 71, Belgija 5, Češkoslovaška 35, Danska 1, Finska 9, Francija 12, Grčija 1, Holandska 2, Italija 4, Madžarska 6, Nemčija 135, Švedska 7, Švica 3. Razstavljalci so bili razdeljeni v 19 glavnih blagovnih skupin. Na pismena in ustmena vprašanja o uspehu letošnjega velesejma, je uprava velesejma prejela od razstavljalcev izjave o uspehu, katere so strogo razvrščene sledeče (vse v %, prva številka: zelo zadovoljni, 2. zadovoljni, 3. manj zadovoljni): Strojna industrija 55, 36, 9; Poljedelski stroji in orodje 92, 8, 0; Gasilski stroji in orodje 78, 13, 9; Kovinska industrija 72, 17, 11; Avtomobili, motorji, bicikli, vozovi 54, 38, 8; Elektrotehnika, fotografija, optika 55, 40, 5; Radio 42, 23, 35: Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo 85, 10, 5; Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo 63, 27, 10; Tekstjlna industija in konfekcija 72, 18, 10; Papir, grafika, pisarniške potrebščine 15, 41, 44; Galanterija, igrače 62, 28, 10; Steklo, porcelan, keramika 45, 46, 9; Glasba 35, 65, 0; Graverstvo, zlatarski izdelki, bižuterija 62, 34, 4; Stavbena industrija 68, 32, O; Industrija živil 86, 14, 0i Kemični izdelki, kozmetika 68, 27, 5; Razno 82, 18, 0. Skupni uspeh je sledeč: zelo zadovoljni 62.83 odstotkov, zadovoljni 28.33 odstotkov, manj zadovoljni 8.84 odstotkov. Razstavljalci so napravili pomembnejše zaključke: Strojna industrija: Bosna, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija, Poljedelski stroji in orodje: Banat, Bosna, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Mlinski stroji: Bačka, Banat, Slavonija, Vojvodina. Gasilski stroji in orodje: Banat, Slavonija, Slovenija. Kovinska industrija: Bosna, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija. Avtomobili, motorji, bicikli, vozovi: Bačka, Banat, Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Elektrotehnika, fotografija, optika: Bosna, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Radio: Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Primorje, Slavonija, Srbija. Lesna industrija, pohištvo, pletarstvo: Dalmacija, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Usnje in konfekcija, kožuhovinarstvo: Slovenija, Dalmacija. Tekstilna industrija in konfekcija: Cela Jugoslavija. Papir, grafika, pisarniške potrebščine: Banat, Bosna, Dalmacija, Hrvatska, Slovenija, Srbija. Galanterija, igrače: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Steklo, porcelan, keramika: Banat, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Glasba: Bosna, Dalmacija, Primorje, Hrvatska, Slavonija, Slovenija, Srbija. Gra-vestvo, zlatarski izdelki, bižuterija: Dalmacija, Hrvatska, Slavonija, Slovenija. Stavbena industrija: Cela Jugoslavija. Industrija živil: Cela Jugoslavija. Kemični izdelki, kozmetika: Cela Jugoslavija. Razno: Cela Jugoslavija Obiskovalcev jc bilo 118.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejmske legitimacije iz oddaljenejših krajev države, inozemstva, torej kupcev, 15.000 oseb in sicer: Dravska banovina 28.6%, Savska banovina 17.3, Vrba-ska banovina 3.3, Primorska banovina 4.6, Drinska banovina 3.8, Zetska banovina 0.9, Dunavska banovina 12.6, Moravska banovina 7.8, Vardarska banovina 1.9, Belgrad, Zemun, Pančevo 9.0, skupaj 89.8%, inozemcev 10.2%. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Čehoslovaške, Grške, Italije in Nemčije, pa tudi iz Bolgarije, Finske, Rumunije, Francije, Anglije, Ogrske, Albanije, Turčije, Združenih držav ameriških in Chile. XI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani sc vrši leta 1931. prvi teden meseca junija. Od 31. avgusta do 15. septembre 1930 pa se vrši vsedržavna Šumarsko-lovska razstava v okrilju jesenske velesejmske prireditve. Narodna banka o gosp. položaju Pravkar je izšlo prvo tromesečno poročiio Narodne banke za leto 1930. lz tega poročila posnemamo o našem gospodarskem položaju sledečo karakteristiko; . »Zaradi zelo mile zime sezonski vplivi niso povzročili nikakega zmanjšanja gospodarske delavnosti, kakor je bilo to doslej običajno v prvih treh mesecih leta. Gospodarski napredek, Katerega smo doživeli preteklo jesen, sc je nadaljeval večinoma skoro v celi dobi od januarja pa do marca 1930. Poljska dela so se lahko izvršila pod zelo ugodnimi pogoji in na večjih površinah ka*or prejšnje leto. Kulture se lepo razvijajo in obetajo še boljšo letino kakor lani. Veliki obseg gospodarskih transakcij se kaže v razvoju zunanje trgovine, ki z 1696 milijoni Din izvoza in 1740 milijoni Din uvoza izkazuje napram istem tromesečju lani povišanje za 16%. Običajni deficit trgovinske bilance v tej sezoni se je sedaj zmanjšal na 44 mili-lijonov Din, dočim je 1928 znašal 542, 1929 pa 339 milijonov Din. Obenem je zabeležiti zmanjšanje brezposelnosti in zmanjšanje števila konkur-zov. Posledica napredka v gospodarskem položaju je povijanje državnih dohodkov, ki ne nehajo naraščati in izkazujejo napram istemu času lani povišanje za 17%. V splošnem je dovoljeno ugotoviti, da se nahaja naše narodno gospodarstvo v rseh ozirih na višjem nivoju, kakor v odgovarja-iočem času lani in prejšnjih let in da mnogi znaki BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah je lani izvršila velike investicije, kajti naprave in stroji so sc v bilanci zvišale od 4.6 na 7.3 mil. Din. Istočasno so se tudi upniki zvišali od 14.4 na 15,5 mil. Din. Investicije so prišle do izraza šele koncem leta in se je donos lani zvišal od 0.6 nu 0.7 mil. Izguba je znašala za 1929 0.4 (1928 0.284) mil. Din. Kovina, prva jugoslovanska metalurgična industrija v Mariboru izkazuje pri neizpremen]enem donosu 4.4 mil. Din 14.000 Din čistega dobička (1928 7000 Din), kar se porabi za zmanjšanje izgube iz prejšnjih let (1.7b6 mil. Din). Pri glavnici 3.75 mil. Din znašajo upniki 8.9 (8.5) mil. Din. Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru izkazuje za 1929 430 Din izgube napram 1986 Din v letu 1928. Zvišana tuja sredstva (od 0.95 na 1.02 mil. Din) so se predvsem porabila za zvišanje investicij od 0.27 na 0.366 mil. Din. Dalmatia, cementna industrija Split, izkazuje za 1929 povečanje upnikov od 22.4 na 34.9 mil, kar se je porabilo predvsem za povečan|e investicij od 53.6 na 60.3 mil., zalog muterijala od 6 na 11.6 itd. Pri donosu 9.8 (9.96) mil. znaša čisti dobiček 2.5 (2.3) mil. in se zopet izplačuje 20% dividende (40 Din). Bombažna tvornica v Dugi Resi izkazuje zmanjšanje upnikov od 14.2 na 11.5 mil. Din pri glavnici 56.25 mil. Čisti dobiček znaša zopel 2.4 mil. in ostane dividenda 84 Din (nom. 2500 Din). Vardar, zavarovalnica, Belgrad, ki ima podružnico tudi v Ljubljani, izkazuje za 1929 0.19 mil. čistega dobička napram 0.075 mil. v 1. 1928. Beogradska zadruga, eden najstarejših srbskih denarnih zavodov, izkazuje v 1. 1929. povečanje vlog od 34.1 na 43 mil. Din. Čisti dobiček obeh oddelkov bančnega in zavarovalnega znaša 7 mil. Din. Bilančna vsota je narastla od 149.3 na 194.3 mil. Din. • Koliko da Bata za reklamo v Jugoslaviji. Iz pravkar objavljene bilance Bata, d. d. v Zagrebu, posnemamo, da je lani dala družba za reklamo 1,184.000 Din (lela 1928. celo 1,845.000 Din). To je gotovo eno onih podjetij, ki izdajajo največ za reklamo v naši državi. Podjetje prav dobro uspeva (v Jugoslaviji ma 15 podružnic). Bilanca izkazuje c m;]_ r)in glavnice in 3,15 mil, Din upnikov 0.98 mil. Din čistega dobička (1928 samo 0.626 mil. Dinl. Družba razpolaga z veliko imovino v kažejo, da vstopa jugoslovansko gospodarstvo vkljub vsem težkočam, s katerimi se ima boriti, v dobo prospevanja, v kateri predstavlja prvo tromesečju tekočega leta začetno fazo.« Iz poročila nadalje navajamo še ne objavljene podatke. Borze so te Iri mesece imele prometa 1763 mil. Din, torej 30 mil. več kakor v 1. 1929. Borzni indeks je znašal marca 1930 (januar 1930), vojna škoda 134.9), 7% inv. pos, 113.6 (111.1), agrari 120.0 (117.7), bančne delnice 159.7 (154.4), industrijske 117.2 (118.6), skupaj delnice 138.5 (136.5; 1926. 100). Hranilne vloge so se pri bankah zvišale od 11.790 na 12.236 mil. Din, od tega pri 20 velikih bankah 5055 na 5213 mil. Din. Dohodki od direktnih davkov znašajo 628 mil, od indi-rektnih davkov pa 993 (770) mil. Din; v celem 1. 1929,—30. so dali dir. davki 2342 (+ 600), indir. 3731 (+ 382) mil., monopoli 2374 (+ 57), drž. podjetja 3657 (+ 251). Posejana površina je znašala koncem aprila 2,782.000 ha (+ 145.000 ha), stanje posevkov je dobro. Produkcija premoga je znašala 1,348.000 ton (1,374.000 ton). Število natovor-jenih vagonov je znašalo 332.000 (+ 18.000). V naša pristanišča je prišlo 20.715 ladij s 3,575.000 tonami, od teh pod jugoslovansko zastavo 18.921 s 2,561.000 tonami. Drž. rečna plovba je prevozila 120.6 (102.3) mil. tonskih km. Mnogoletni poskusi v laboratoriju in ogromni stroški niso upla-Sili pred ciljem, zmanjšati trpljenje človeštva. Celo marsikatere pogreške, ki se dogajajc pred vsako iznajdbo, niso vzele poguma. '■ Delo je dokončano. In danes je ASPIRIN nad vse važen del na šega zdravilnega za bankah, ki se je lani celo povišala od 2.8 na 5.3 mil. Din. Belgrajska trgovska zbornica je izdala svoje letno poročilo za lelo 1929. Pripominjamo, da je zbornica lani izdala svoja poslovna poročila za leta 1926., 1927. in 1928. Poročila belgrajske zbornice so predvsem važna za svoje področje, vsebujejo pa podatke o gospodarskem položaju v območju zbornice, nadalje podatke o najvažnejših gospodarskih središčih zborničnega področja. Nadalje vsebuje poročilo pregled zu statistiko zborničnega področja. Vpisi v trgovinski register: Diabolo bepara-tor d. d., Zagreb, podružnica Ljubljana; Veletrgovina z vinom Pečnik Josip, Spodnja Hudinja. Vpisi v zadružni register: Živinorejska selek-cijska zadruga v Dobrunjah, r. z. z o. z.; Živinorejska zadruga v Fari pri Kostelu, r. z. z o. z,; Živinorejska zadruga v Škocijanu, r. z. z o. z. Potrjene prisilne poravnave: Cvikl Stanko, trgovec v Dobrni za 20%, nadalje Kuhar Pavel, trgovec v Mariboru za 2 in pol %. Odprava konkurza; Flora Lager Neckermann, trgovka v Celju; Wutti Vincenc, Kočevje. Poravnalno postopanje je otvorjeno o imovini Viktorja Piliha, trgovca v Žalcu. Narok za sklepanje poravnave se vrši 7. julija ob pol 9. Organizacija bank Zctske banovine. V soboto, 7. junija se je vršila na Cetinju konstituirajoča glavna skupščina stalne delegacije denarnih zavodov •/.a Zetsko banovino. Ta nova organizacijajjank in hranilnic obsega denarne zavode s področja Crne-gore, Metohije, Sandžaka, lioke in dela Dalmacije ter Hercegovine. Namen delegacije je ščititi in pospeševati interese bankarstva v Zetski banovini, sedež pa ima na Cetinju. Borza Dne 10. junija 1930. DENAR V deviznem prometu jc opažati nadaljnje popuščanje tečajev. Promet postaja manjši radi prehoda v poletje. Narodna banka je kakor slučajno krila vse povpraševanje, Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2276.50 bi. Beri 1349.25—1352.25 (1350.75). Bruselj 789.92 bi. Budimpešta 989.87 bi. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90). Dunaj 796.86—799.86 (798.16). London 274.65 275.45 (275.05). Newyork 56.50 bi. Pariz 220.98—222.98 (221.98). Praga 167.50 dn t68.30 1167.90 Trst 295.40—297,40 (296.40). Zagreb. Amsterdam 2273.50—2279.50, Berlin 1349.25—1352.25, Bruselj 788.92—791.92, Budimpešta 988.87—991.87, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 274.65—275.45, Newyork 56.40—56.60, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.50 do 168.30, Trst 295.333—297.333. — Skupni promet brez kompenzaci je znašal 11.76 mil. Din. Belgrad. Amsterdam 2273.50—2276.50, Berlin 1349.75—13.52.75, Budimpešta 988,37—991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.86—799.86, London 274.65—275.45, Newyork 56.40—56.60, Pariz 220.98—222.98, Praga 167.50—168.30, Milan 295.30 do 297.30. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.65, Atene 6.70, Berlin 123.20, Budimpešta 90.325, Carigrad 2.45, Bukarešt 3.0675, Dunaj 72.81, London 25.0875, Madrid 62.50, Newyork 516.35, Pariz 20.25, Praga 15.31, Sofija 3.745, Trst 27.05, Varšava 57.90, Kopenhagen 138.25, Stockholm 138.60, Oslo 138.25, Helsingfors 13, Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.53 (valuta) 12.545. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.50 bi. 7% Bler. pes, 86.50 bi. Celjska pos. 160 den. Ljublj. kred. 120 den. Praštediona 905 den. Kred. zavod 170 den. Vevče 117 den. Stavbna 40 den. Šešir 105 den. Ruše 270—280. Zagreb. Drž. pap,: 7% inv. pos. 87.25—87.625 (87.25, 87.50), agrari 54.50—55, vojna škoda ar. 434—435 (435), kasa 434—436 (435), 6. 434.50 do 436, 7. 434.50—435 (434.50), 8. 434—436.50 (435), 12, 434—437 (436), 8% Bler. pos. 97—97.50, 7% bler. pos. 85.75—86 (86.125), 7% pos. Drž. hip. banke 84.75—85.25. — Bančne delnice: Ravna gora 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—38, Poljo 58—59, Kreditna 96—100, Union 196—197 (196), Jugo (78—78.50, Lj. kred. 122 den., Medju-Harodna 61 den., Narodna 8.280—8.400, Obrtna 36 den., Praštediona 900—907.50, Etno 155 den., Srbska 180—185, Zemaljska 133—137. — Industrijske delnice: Nar. šum. 24 den., Guttmann 170 bi., Slaveks 72—74 (72), Slavonija 200 den., Našice 1.320 bi., Danica 110—115 (110), Pivara Sar. 160 den., Drava 210—270, Šečerana Osjek 380—385 (380), Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 175 den., Brod. vag. Ul den., Union 120—150 den., Vevče 120 den., Isis 32 den., Ragusea 397.50—402.50 (400), Oceania 200—205 (205), Jadr. plov. 500 den., Trboveljska 432—438. Belgrad. Narodna banka 8.350—8.400, 7% inv. pos. 89—90, vojna škoda 444—445, 6. 445 do 445.50, 7% Bler. pos. 86.50—87, 7% pos. Drž. hip. banke 86.50—87. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.90, Wiener Bank-verein 18.25, Creditanstalt 47.60, Escompteges. 161, Union 24.50, Aussiger Chemische 190.50, Al-pihe 25.40, Trboveljska 53.50, Leykam 4.90, Rima Murany 86. Les Na ljubljanski borzi sta bila zaključena dva vagona hrastovih pragov. Tendenca mlačna, Eksekutivna prodaja. 10 nv' smrekovih plohov, 50 min 4 cm, ca. 8 nv' smrekovih desk 25 mm 4 cm, od 16 cm dalje franko skladišče v Medvodah 525 Din. Povpraševanje je za bukove naravne plohe 50, 60 mm, 800—1000 kom. buk. ali hrastovih drogov 3.50—4 m, 18—22 cm srednj. prem. v vrhu, za orehove plohe ca. 30 m3 od 15 cm šir. naprej, od 1,80 m dolž. dalje, od 40 mm naprej, Ponuja pa se ca. 50 m'1 suhih bukovih testonov, ca. 8 m3 hrastovih podnic 265X43. Za kompletacijo še smrekove škurete, deske 20 mm 4 m. Žito Čez binkoštne praznike sc jc položaj na žitnem trgu pri nas precej učvrstil in so tudi cene za pšenico zopet poskočile. Gornjebačko 78 kg težko blago velja 215—217.50 nakladalna postaja in čez, vendar je ponudba v takem blagu skrajno slaba. — Povpraševanje po stari pšenici je vsak dan večje in le iz tega razloga si je tolmačiti skrajno čvrsti položaj pri nas, dočim je recimo ameriško tržišče mirno. — Koruza je tudi čvrstejša in se trguje v velikih množinah po 100 bačka nakladalna postaja. V Sremu velja po 102 do 105. Isto tako se je zopet izboljšala cena pšenični moki ničli, za katero zahtevajo srednje dobri bački mlini 355 do 360 nakladalna postaja. — V ostalem ni beležiti izprememb. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Novi Sad, 10. jun. Pšenica: bč. 77 kg 207J4—210, bč. 78 kg 210—212K, gor. bč. 78 kg 215—217)4, ban. Tisa Šlep 78 kg 215—217K-, sr. 77 kg 190—192sr. 76 kg 185—190. — Koruza: bč., sr. 96—98, bč.,'sr. ladja Dunav 102—104, ban. ladja Dunav 102—104, bč., sr. junij 102M—105, bč. okolica Sombor 98—100, sr. okolica Šid 98 do 100, ban. 92K—95. — Moka bačka: Ogg Og 340—350, 2. 300—310, 5. 240—250, 6. 170—180, 7. 110—120, 8. 80—90. — Promet: Pšenica: 24 vagonov, koruza: 35 vagonov, moka: 16 vagonov, oves 2 vagona, otrobi 3 vagoni. Tendenca: stalna. Budimpeita. Tendenca: mlačna. Promet: miren. Pšenica: jun. 22.53—23.08, zaklj. 22.51 do 22.52; okt. 20.42—20.85, zaklj. 20.43—20.44. — Rž: nkt. 12.32—12.82. zakli. 12.37—12.39. Koruza: , jul. 12.60—12.80, zaklj. 12.60—12.62; avg. 12.95 do I 13.05, zakli. 12.85—12.95. Transit avg. 11.75. Živina Mariborski živinski sejem 10. junija. Prignanih je bilo 32 konjev, 20 bikov, 109 volov, 353 krav, 29 telet, skupaj 543. Cene: Debeli voli 8.75 do 9, poldebeli 8.50—8.75, plemenski 7.50—7.75, biki za klojije 7-—8.50, klavne krave, debele 8.50 do 9, plememke krave 6—6.75, krave za kloba-sarje 4—4.50, molzne 7—8, breze 7—8, mlada živina 7—8.50. Prodanih je bilo 266, od teh za izvoz v Avstrijo 13. Cene mesa: volovsko I. 18—20, 11. 14—-16, od bikov, krav in telic 10—14, telečje I. 20—25, II. 16—18, svinjsko sveže 15—28. Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 1290, in sicer 600 volov,- 389 bikov, in 306 krav. Iz Jugoslavije je bilo 41 goved. Na kon-tumačnem trgu je bilo 901 govedo. Cene: za vole najboljše 1.95, I. 1.60—1.80, II. 1 35—1.50, III. 1.20 do 1.30, za krave I. 1.25—1.40, II. 1.10—1.20, za bike 1.30—1.60, za klavno živino 0.70—0.90. Tendenca je bila živahna. Cene so ostale neizpremenjene. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky & Co., Dunaj.) Prignanih je bilo na prosti trg 13.066 prašičev, in sicjer 8648 pršutarjev ter 4418 špeharjev. Iz Jugoslavije je bilo 755 pršutarjev in 2933 špeharjev. Na kontumačneni trgu pa je bilo 1111 pršutarjev. Cene: za špeharje I. 1.70—1.75, II. 1.65—1.70, za kmečke prašiče 1.60—1.80, za pršutarje 1.70—2.50. Tendenca: Cene za špeharje so bile za 5 do 10 grošev nižje, za pršutarje pa so stale neizpremenjene. Oddaja adaptacijskib del na poslopju vojašnice Kralja Petra I. V. O. v Celju se bo vršila potom ofert. licitacije dne 26. t. m. pri Inženjerskem oddelku Drav. div. obl. v Ljubljani. Prodaja neuničenih poštnih znamk. Računsko-ckononiski oddelek grad. ministrstva v Belgradu razpisuje licitacijo glede prodaje neuničenih poštnih znamk. Radio Radio-Ljubljana do petka ne oddaja. Drugi programi t Četrtek, 12. junija: Belgrad: 17.30 Koncerl na citre — 20 Prenos iz Ljubljane — 22.15 Večerni koncert radio-kvarteta. — Budapest: 12.05 Pevski koncert Pestra radi-ura — 17.40 Koncert operetne glasbe — 19.30 Koncert glasbene malice — 21 Prenos z Dunaja — 22.10 Koncert cigan, orkestra. — Dunaj: 20.05 Koncerl dunajskih pesmi — 21.15 Serenadn na Josephsplatzu. — Milan: 20.30 La cena delle Beffe . — Praga: 20 Prenos Puccinijeve opere —• 22.15 Orgelski koncert. — Langenberg; 17.30 Koncert orkestra — 20.45 Plošče, nato islandski večer in plesna glasba. — Rim: 17.30 Koncert orkestra — 21.02 »Zapravljivi sin . opera. — Berlin: 20.20 Pevski koncerl. — Katovice: 17.45 Popoldanski koncerl — 19.15 Prenos z Dunaja — 23 Plesna glasba. — Toulouse: 19 Pestra glasba — 19.30 Koncerl na violončeli u — 20.30 Zabavna glasba — 21 Večerni koncert. — M. Ostrava: 19.35 Valčkov koncert — 20 Ljudski večer — 21 Ljudski koncert. Ljubljansko gledališče Opera. Začetek ob 20. Torek, 10. junija: Zaprto. Sreda, 11. junija: ČRNE MASKE, Red E. Mariborsko gledališče Sreda, 11. junija: Zaprto. Četrtek, 12. junija ob 20: BOBROV KOŽUH. Ab. C. Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 11. junija ob 20: . BOBROV KOŽUH. Gostovanje mariborskega gledališča. CELJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 13. junija ob 20: RIGOLETTO. Goslovunjf mariborskega gledališča in ge, Tinke Vesel Polla. Iz društvenega življenja Pevci »Ljubljane«! »Ljubljana« poje svoji umrli podporni članici gospej Binči Schmidt. Zbirališče danes popoldne ob en četrt na 3 Opekarska cesta 17. — Pevovodja. A. P. Z. bo imel prihodnjo vajo v četrtek za base-novince in ne v sredo kot je bilo prvotno javljeno. Društvo slovenskih sodnikov ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. junija 1930 ob II v Celju v poslopju okrožnega sodišča. Slov. zdrav, društvo vabi vse tovariše, da se udeleže znanstvenega predavanja v petek, 13. t. m. ob 18 v bolnici za ženske bolezni. Predaval bo g. prof. dr. Zalokar o porodniški polipragmaziji. »Smučarski klub« Ljubljana poživlja vse članice kluba, da se sigurno udeleže sestanka domskega komiteja, ki se vrši danes v sredo ob 20 v damski sobi kavarne »Emone«. Udeležba sirogo obvezna. — Odbor. Razburjenost v Moskvi Radi proiisovieiske propagande Politični krogi v Moskvi posvečajo veliko pažnjo odnošajem Zapadne Evrope in Amerike do Sovjetske Rusije. To pažnjo so naravnost podvojili za časa protestne kampanje proti verskim preganjanjem v Rusiji. Nastopi zapadno-evropske in ameriške javnosti so bili sovjetski vladi vedno neprijetni in ravno tako ji je tudi sedaj neprijetna kampanja desničarskega dela angleškega tiska, zakaj mišljenju angleške javnosti pripisujejo sovjeti velik pomen posebno /. ozirom na velik ponten Anglije v svetovni politiki- \' eni zadnjih številk moskovska Izvesti ja razburjeno dokazujejo, da je ta tisk že orotniki sodišča Old Bailey so imeli te dni priliko soditi morilca, ki bo ostal še lolgo v spominu kriminalistom, pa tudi psihologom. Morilčevo ime je Albert Edvard Marjeram in je bil obložen, da jc z nožem umoril neko dekle. Uradniki tega zgodovinskega sodišča, ki so imeli priliko prisostvovati že mnogim smrtnim obsodbam, so se naravnost čudili nastopu in pozi, ki jo je mladi 23 letni morilec ohranil med vso razpravo. Oblečen je bil jiosebno skrbno; imel je eleganten ovratnik in kravato, ki si jo je kupil samo za razpravo. Veselo je gledal na natlačeno-polno sodno dvorano, na skupino advokatov, na polno galerijo, kjer je bil zbran ženski svet, na detektive ter na sodnike in videlo se mu je, da mu ugaja svečano razpoloženje, ki ga je pripravila angleška justica za njegovo obsodbo. Ko je jvredsednik sodišča otvoril razpravo s starimi frazami, je njegovo lice spreletel smehljaj. Tak je oslal med vso razpravo. niti tedaj, ko se je približala njegova mati, da pripoveduje o njegovi mladosti, se ni izpre-menil. Bil je že večer, ko so se porotniki zbrali, da sklepajo o svojem pravdoreku. Predsednik sodišča je zapustil svoj sedež in tudi Marjeram je zadovoljno sledil paznikom, ki so ga odpeljali iz dvorane. 25 minut je trajalo, preden so se porotniki odločili. Ves ta čas je ta čudni morilec stal na stopnicah in veselo kramljal s pazniki. Še nikdar niso tam videli kakega obtoženca, ki bi se v senci vešal počutil tako zadovoljno. Ko so se porotniki končno odločili in izrekli svoj pravdorek, je Marjeram ohranil svojo pozo in je ni spremenil nili potem, ko so sodniki razglasili smrtno obsodbo. Začudenim sodnikom je obrnil brbel in v spremstvu paznikov zapustil dvorano. Gandi in Radecki V zvezi z Gandijevo solno akcijo jioročajo rimski listi, da je ideja, da se osovražena vlada oškoduje z bojkotom monopolskih jvredmetov, že stara, in da so jo prvič poskusili v Ilaliji I. 1848. Tedaj je maršal Radeoky priporočil prebivalstvu beneško - lombardske kraljevine razne akcije za zboljšanje slabega finančnega stanja Avstrije. Med drugim so tudi povišali cene tobaku. Proti temu pa so tajne italijanske organizacije delale z bojkotom tobaka. Vršili so propagando pod geslom, da noben italijanski državljan ne smo vzeti v usta niti cigarete niti cigare. Toda avstrijski častniki, vojaki in uradniki so pa porabo tobaka povečali in so se demonstrativno sprehajali po ulicah in kadili kakor lokomotiva. Radi lega je prišlo med njimi in rodoljubi do pogostih sjiopadov. Mladi ljudje so jih namreč preganjali in jih silili, da vržejo j>roč cigare in cigarete. Taki spopadi so bili tedaj na dnevnem redu in so leta 1848 dosegli svoj višek v Milanu z uporom proti Radeckyju. Dijak ustrelil profesorja V prostorih nekega laboratorija na vseučilišču Cambridge se je te dni odigrala krvava drama, čije žrtev je postal znani vseuči-liški profesor Aleksander \Vollaston, med tem ko se dva druga borita s smrtjo. Pravi nagibi tega tragičnega dogodka še niso osvetljeni, ve se edino le, da je prišlo do tragedije na ta način: Dijak Potts bi bil moral biti priveden na policijo, kjer bi bil zaslišan radi nekega vloma, pri katerem je bil soudeležen neki drugi dijak. Detektiv je dobil nalog, da ga privede na policijo in ker ga ni našel na stanovanju, je odšel na vseučilišče, kjer je dobil Pottsa v živahnem prepiru s profesorjem Wollastonom. Ko je detektiv stopil v laboratorij, je Potts nenadoma potegnil samokres in ustrelil najprej profesorja, nato detektiva in naposled še samega sebe. Wollaston jc bil na mestu mrtev, dočim so detektiva in dijaka našli hudo ranjena. Takoj sta prihitela dva profesorja, ki sta skušala spraviti Pottsa in detektiva k zavesti- Pri detektivu se jima je to posrečilo, dočim se Potts bori s smrtjo. Profesor Wollaston, ki ga je ustrelil dijak Potts. Policija skuša sedaj to skrivnostno tragedijo razjasniti. V prvi vrsti ni znano, zakaj je Potts streljal na detektiva, ker je šlo samo za navadno zaslišanje na policiji. Kar se pa tiče tega, da je ustrelil profesorja Wollastona, domnevajo, da tiči v ozadju maščevanje iz ljubosumnosti. Wollaston in Potts sta namreč oba dvorila istemu dekletu, ki je tudi dijakinja na vseučilišču. Po drugi verziji pa je Potts ustrelil Wollastona, da bi se niti osvetil, ker ga je vrgel pri izpitu. Sicer pa je Potts v krogu svojih tovarišev veljal za izredno razburljivega človeka, ki se je mnogokrat prepiral z njimi. Douglas Potts, 19-letni vseučiliščnik, ki jc ustrelil svojega profesorju. DIŠAVE SLO B MALI OGLASI [Vsaka drobna vrstica 1-SO Din aH vsaka beseda •O par. Nafmanfil oglas -: S Din. Oglasi nad devet vršile se računalo vlit.. Za odgovor snamko! Na vpraSan|a bres znamke ne odgovar|atao I E 33 »vff^B m 1 Mesto gospodinje za 1. julij išče boljša vdova uradnika. Zna fino kuhati, ima gospodinjsko naobrazbo. Gre v župni-šče ali k samostojnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6724. Prodajalka verzirana v trgovini mešanega blaga, želi vsled dalnje izobrazbe preme-niti službo. Nastopi lahko takoj. - Cenj. dopise na oglas. odd. »Slov.«, podružnica Jesenice - pod šifro: »Dobra moč«. tlužbodobe Gospodinjo to. večje kmetsko posestvo iščem. Ponudbe pod »Gospodinja« na upravo »Slovenca« pod št. 6538. Ribiški paznik S potrebno izobrazbo, se sprejme. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Ribolov«. Več pletilj dobi delo pri C. Bernard, Koritno, p. Bled. Hrana in stanovanje v hiši. Učenec s primerno šolsko izobrazbo, za manufakturno trgovino v Ljubljani, se ob lastni oskrbi sprejme. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Poštenost 24« št. 6662. Učenke ea perilo in vezenje se sprejmejo. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Perilo«. Mizarsk. pomočnika dobro izvežbanega za »tavbeno delo, sprejme takoj Jože Erzar, Cerklje pri Kranju. Mesarski vajenec rdrav in močan se takoj »prejme iz dobre hiše. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6718. Entlarica-šivilja se takoj sprejme v stalno službo pri pletilni industriji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6712. Šofer trezen, se sprejme v stalno službo, po možnosti zmožen kavcije. Ponudbe in prepise spričeval na gospodarsko in prometno zadrugo v Makolah. Mizarsk. pomočnika izkušenega, za stalno delo, pleskarja (event. potujočega) za dobo približ. dveh mesecev, ter delavca za izdelov. cementne opeke, se sprejme. - Ponudbe pod »Velcpodjetje na deželi« na upravo »Slovenca« pod št. 6703. Pouk šoferska Sola L oblast, konc., Camernik, Ljubljana, Dunajska e. 36 (Jugoavto). — TeL 2236. Pouk in praktične vožnje. Stanovanja Sostanovalca sprejmem poceni. Naslov v upravi »Slov.« št, 6717. Dva gospoda sprejmem kot sostanovalca. - Frelih, Hrenova ulica 19, Ljubljana. Opremljena sobica se takoj odda solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6711. Sostanovalca se sprejme k še enemu gospodu na Miklošičevi cesti. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6690, Parna žaga edina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. - Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. Trgovci, pozor! Odda se takoj v Tržiču na glavnem trgu v najem lokal s skladiščem in dvoriščem pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila se dobe: A. A. Markič — Tržič. Trgovski LOKAL v Mariboru, v sredini mesta, kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. - Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5. Poizvedbe Pozabljena je bila v gorenjskem turistovsk. vlaku (8. jun. 1930) ročna torbica. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne v upravi »Slovenca«. ICSEB Vsakovrstno zlato Inpnjsi Pianino skoraj nov, ugodno proda Kaučič — Rožna dolina cesta X, št. 4. po najvlS|ih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. »n Pianino malo rabljen — se ceno proda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6649. Orgle, harmonije piščale in ventilatorje za orgle izdeluje po nizki Anton Dernič, izdetova-telj "igel, 'ovljica. K tj « <■ o lavlrll Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirjevl Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikate: Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika). Prodaja iih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša izposojevalnica Harmonika dobro ohranjena, 3 vrstna in troglasna, se za 1300 dinarjev proda. P e r n e Alojzij, Vclesovo, Cerklje pri Kranju. Prodamo Okenska krila dvojna, kompletna, dobro ohranjena, zasteklena s šaluzijami vred, ceno naprodaj. Vprašati: Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 6. Modna trgovina dobro vpeljana, v najpro-m ' ejšem delu Ljubljane, se z vsem inventarjem ugodno proda. Inte-resentje naj pošljejo svoje naslove na oglas. odd. »Slovenca« pod: »Modna trgovina« št. 6486. Proda se: 1 lokomobila za pregreto paro, fabrikat Lanz, zgrajena leta 1910-16, št. 25061 BC 14, učinek 290-340-375 KS, kurilna površina 64.3 m-', premer za-mašnjaka 2400 m, obratni pritisk 12 atm. z dimnikom in umetnim prepihom, od leta 1922 v obratu, izborno ohranjeno. - Interesenti naj se oglase na upravo »Slov.« pod »Lokomobila« št. 6611. Žaganje in drva odpadke od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga Lavrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom. Novo spalnico masivno, češnjevo, proda po ugodni ceni Vižin Joža, Dorfarji pri Šk. Loki. 12 tovarniških železnih oken 2000X1500, je naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca«, podruž. Jesenice. Naprodaj ima amerikanski harmonij, Herderjev konverza-cijski leksikon in Andrejev Atlas — Ahačič Matej, župnik, Leše, pošta Brezie. Elektromotorje transformatorje — razne stroje — elektromaterijal — aparate — popolnoma tovarniško nove lz zaloge bivše firme •Transformator«, prodaja po znatno znižani ceni Vojnovič & Cie. Skladišče Ljubljana — Glince. Dieselmotor 30 HP, se proda po ugodni ceni. Vprašati na upravo »Slovenca« pod »Dieselmotor« St. 4158. Drva, odpadki od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4. Tel. 2244 Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica 82. Kemič. čistilnica perja. Debelo luskinaste otrobe kupile nnjccncje pri tvrdk A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Tesan les popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ili-ija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. Naša srčno ljubljena hčerkica CVETKA učenka II. razreda uršulinske iole nas je v ponedeljek dne 9. junija ob 'A9 zvečer, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila. — Pogreb nepozabne bo v sredo dne 11. junifa 1930 ob K7 popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1930. Rudolf in Angela Weber, starši, in vse ostalo sorodstvo. Obrt Hotel restavracijo Mariborski dvor, Oset. - Prenočišča, kopalnica, garaža, avtomobil. Posečajtel 100 kg koruze Din 142 »sirot« Din 152 prodaja proti gotovini JOS. BAHOVEC SV. JAKOBA NABREŽJE LJUBLJANA Priporoča se restavracija, kavarna in prenočišče kolodvor — Vrhnika. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniške izdelke Vam nudi najsolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 16 (pri Levu), Otomane v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah. -Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peres-nice, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najcenejše le F. SAJOVIC LJUBLJANA, Stari trg 6. '""..r- f ■■ ■' .■ .v*.••vc-f---K':■ ■ :.■■...• ' v:-—. -:..■> - .v. , \ iv. i ■"'.•ji---' . *■. .■■■■. ■ Nasvet* za nove gradbe, načrte, proračune in nadzorstva izvršuje po zmerni ceni gradbena in arhitektoni-čna inženjerska pisarna: Tehnični biro »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Več parcel naprodaj v Zg. Šiški ob stranski cesti, lepa soln-čna lega. Pojasnila daje Vidic, Celovška cesta 80. Prava pot, vodi do ozdravljenja Rolni, izčrpani živci zagrenjujejo življenje, povzročajo mnoge bolezni, kakor bodliaje, trganja, omotico, tesnobnost, šumenje v ušesih, motenje v prebavi, pomanjkanje spanja, ne-veselje do dela in druge slabe pojave. Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot, kako se bote osvobodili vseh takih bolezni. V tej brošuri so opisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih boiezni po dolgoletnih izkušnjah. — To veselo sporočilo zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj. Tisoči zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumornega vestnega raziskovalnega dela za dobrobit trpečega človeštva. Kdor pripada velikemu številu živčno bolnih in kdor boleha ua teh mnogošteviluih pojavih, naj si takoj nabavi mojo knjižico utehel Prepričajte se sami, da vam nič neresničnega ne obljubljam, kajti v prihodnjih dveh' tednih pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezpia t: n o iu franko ono poučno razpravo. Zadošča dopisnica na: Ernst Pasternach. Berlin S. 0., BirtitlHitMili 13, Bbf. 318. Modroce vrhne iz Ia afrika močno blago Din 240 — mreže - posteljne odeje -žimo - cvilh najceneješ kupite pri Rudolf Sever Ljubljana, Marijin trg 2 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana, Stari trg št. 32. Razno Pljuča! Pljučne bolezni ozdravi Dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungcnheilanstalt), Sečovo, p. Rog. Slatina, Zahtevajte prospekte. Perilo in obleke grem krpati na dom. -Naslov se izve v upravi »Slovenca- pod št. 6721, J.Maček! Ljubljana, Aleksandrova e. 12 v oblekah in površnikih i najcenejši. Pensionat in restavracija »Pod Stolom«, Žirovnica, sc priporoča cenj. občinstvu za mnogobrojni obisk. Dobra hrana, čiste sobe. Kopalnica v hiši. Cene zmerne. Z odličnim spoštovanjem Fr. Školaris. MOTORNA KOLESA rabljena, v zelo dobrem stanju in počen i: INDIAN BIG CHIEF s prikolico 25.000 Din INDIAN SCOUT s prikolico 20.000 Din INDIAN SCOUT in POLICE SCOUT SOLO od 11.000 do 15.000 Din INDIAN PRINCE od 6.500 do 11.000 Din PUCH 220 cm, elek. razsvetljava 7500 Din PUCH LM - 1500 Din ROMAN PELIKAN Maribor, Frančiškanska ulica lt iŠjŠŠd ES£aeS " N ^ « on llslfuJ il«! 5.s3 5 a g c/jco " ..S« nO sas-ss* b u tS U2 ee > «r a> J2 D a. m.« O O . Ig ."CiS I 1 | JJO „Q . 2 m N rn t» V N > V. >— A) • _ ->- g g S.s n o " -Q " dv IS-s — -3 ao » ,Q% J3 JulQI .S i uj ir> 1 " S C| I a io g ".g „0 > £.*> js Q .9 S « 2 •HoS * r Maurice Constantin Weyer: 50 Človek se sklanja čez svojo preteklost. • . To meni laliko rečete, kakor se Vam zdi ... Toda ne morem Vam pripovedovati, ce mi venomer v besedo vpadate ... Tistega dne, ko ste odšli, je prišla Vaša »žena«: in je odpeljala ponija. Plačala je oves in seno — torej nisem imel nobenega ugovora. Prodala ga jc skupaj z vso ostalo živino Tomu Ridellu iz Prince Alberta, ki je nedavno tukaj nakupoval. Z njeno živino je natrpal svoje vagone... Za ceno ne vem ... A Toni Ridell gotovo ni plačal več kot je bilo blago vredno ... Nc, gospod, lo ni njegova navada. Če bi bila Vaša žena hotela, bi bil dosegel za živino gotovo višjo ceno ... A kaj hočemo — tako je živl jenje. Toni Ridell je prekanjen — vse stvari dobi zastonj ... Ali je prav laku, gospod? .. .« Meni se je vrtelo v glavi. Ničesar več nisem slišal — kar hitro sem moral h 0'Connoru. Madge mi bo povedala, kaj se je primerilo. 0'Connor je bil v prodajalnici, ko sem drevel po stopnicah gori v Madgino sobo. Moral me je opaziti, kajti prihitel je za menoj in mi zastavil pot. »NeI« je vzkliknil. »Sem gori pa ne. Mož, ki je poskušal izvršiti umor, nima tu ničesar iskati. »Toda Georges! Bodite vendar pametni! To je vendar bedasto, kar govorite... Nasprotno, Archer je bil tisti, ki...; < 0'Connor se mi je zarežal v obraz. Njegovo ko-ščalo, grobo obličje se mi je približalo in se pretvorilo v spako: "»Seveda! Jagnje je bilo krivo .. .c Čutil sem, da me jeza grabi in stresa. Če ste mož, Georges, pridite na ulico, pa ponovite, kar ste rekli.. .<: ..Hvala lepa! To me nič ne mika! Zdaj Vas že dobro poznamo. Še eno besedo, še en korak, pa Vas pustim aretirali radi kaljenja hišnega miru... Iz lega spačenega, bedastega obraza bi bil najrajši napravil beefsteak! * Doma — radi visokega snega sem prišel le počasi naprej in se jezil, tla nisem mislil na to, tla bi si otl Jima izposodil sani — sem našel popolen nered. Ljudje govore o nepopisnem neredu. Ta pa je še preveč lahko opisen: vrata, ki se jih zapreti nikomur ni zdelo vredno, so bila na stežaj odprla in sneg je za-melel noter. Pohištvo je zijalo kakor razparano. Vse miznice prazne. Hanninega perila nikjer več, moje stvari pa so ležale po tleh. Prav tako moje dragocene knjige, povsod i raztresene, raztrgane, poteptane. Brez dvorna jih jc dobila Baby Lucy za igračo, med tem, ko je bilo treba popravljati kovčege. Tudi moji lastni kovčegi so izginili, ognjišče je bilo poraščeno, zaloga živil umazana. Nobene rjuhe, nobene odeje več na postelji. Hlevi so bili prazni, tudi oprave ni bilo nobene več nikjer. Podoba hišo, ki so jo razdejali barbari in zapustili. Človek bi se vprašal: zakaj neki ni bila upepeljena, požgana?... Edino to so pozabili storili in moral sem si delati silo, da nisem podlegel demonu, ki me je hotel prisiliti, da zdaj izvršim, kar je bilo pozabljeno.., Napotil sem so k 0'Molloyevim. Bradati orjak me je pogledal globoko užaloščen »Ni bilo lepo, moj sin«-, je dejal, da si streljal na Archerja.«: »Ta pripovedka me spravi še v obup... Saj nisem jaz streljal na Archerja! Ampak on name...« Oče 0'Molloy je zmajal z glavo. : Saj bi ti rad verjel, toda Hanna trdi nasprotno.« In Archer se upa, to potrditi? sem poizvedoval. „ Archerja nisem videl — to moram reči,« je tiho priznal oče 0'Mollov. Hotel je baš nadaljevati, ko jc vstopil Tim in mc hudobno pogledal: Evo, tu je Frenchysc jc hudoval. »Prihaja k nam z lepimi besedami in z mislijo na umor.. / Tiho bodi, Tim, sem dejal. Nc vem, kaj vam je pripovedala Hannah ... ...Ne obtožujte nedolžne ženske! je ostro za-vpila gospa 0'Molloveva vmes. ...Ne vem, kaj vam .je pripovedovala Hannah', sem ponovil, niti lega, kar ji je Archer natvezil Toda poslušajte me zdaj mirno in ne motite me. Potem boste govorili vi. Nazadnje moram vendarle ve deti, pri čem da sem. Povsem stvarno sem poročal, kar se jc bilo pri petilo. Med mojim pripovedovanjem je majal O'Mol lov 7. glavo. Tim pa jo sočutno godrnjal: Mogoče... mogoče ... to bi bilo mogoče.. .< Starka je pa obdržala svoj sovražen in zaničljiv izraz. Ko sem končal, je pljunila z žalečo preprostostjo in zaloputnila kuhinjske dveri za seboj. Orjak je obrnil v tla oči in skušal v svoji brezmoči razioimačiii vezi. Tim tlie je pogledal in vzkliknil; ožsta/a