deb
iWljenie

'-ETNIK
26
ŽIRI, FEBRUAR 1988
V proizvodnji bolje izkoristiti zmogljivosti
^^'ganizacijske spremembe
or^ preteklem mesecu smo z ganizacijskimi spremem-U 'rf' ^ proizvodnji oblikova-specializirani proiz-liniji: smučarska in
»nodna.
no ■ bil dosežen le os-sk^' koncept organizacij-tla sprememb, ki se bo še p^B^ej dopolnjeval glede na nj r®be. Na novo se je orga-ba tudi kontrolna služ-2a„ ^tere osnovni namen je yj?°^viti bistveno večjo Qjl^'^oyitost, z enim samim ciljem, da se iz-kvaliteta dela vseh Odi	oddelkov in
dpi ® vpliva na kvaliteto ^ v komercialah.
^Pecializacija Proizvodnje
]ji.^°^goročno smo se oprede-Vp'.?® kvaliteto, razvoj in za izd 11 Proizvodnjo končnih Vecf Zaradi tega dajemo več poudarka razvoj-јђ ..funkcijam v proizvodnji Jih tudi poskušamo orga-tako, da bodo kos der večjim zahtevam mo-
tehnologije in trga. gg^^zadevanja za kvaliteto f. Pripenjajo že v samem kar naj bi na novo ^jl^'^izirana služba le dopol-in omogočila realiza-% do konca.
ljQi..Zireh moramo doseči rx^J^} izkoristek zmogljivosti ciin^' ^ in z boljšo organiza-Zar 'j?^°'jšati produktivnost, klo r	je bilo v prete-
doseženo široko sode-s kooperanti za izde-gornjih delov, s čimer tj 1® trajno zagotovili več kot gornjih delov, ki jih ip^®,oujejo montaže. Dogra-stn^ snio tudi dodatne la-zmogljivosti izven Ži-izvpri ta dejavnost je bila ohrv, samo zato, ker na lavc° Žirov ni dovolj de-
V Žireh pa smo se usmerili v povečevanje montažnih oddelkov in tako v zadnjem obdobju precej povečali proizvodnjo končnih izdelkov.
Kot primer navajam, da smo leta 1981 izdelali 1,465.716 parov obutve, leta 1986 pa 2,359.087 parov obutve, kar jasno kaže trend povečanja.
Trenutno dela lahki trak z zmanjšano kapaciteto, vendar ne zaradi pomanjkanja delavcev, temveč zaradi drugih razlogov. Športni trak dela s polovično zmogljivost-
Januar izredno uspešen za naše tekmovalce
Robert Žan je s četrtim mestom v slalomu osvojil prve točke v svetovnem pokalu v Bad Kleinkirchhei-mu.
Tomaž Cižman je bil v svetovnem pokalu deseti v veleslalomu v Schladmingu. V Saas Feju je bil v veleslalomu za svetovni pokal deveti, v La Villi pa 13.
Gregor Grilc je postal svetovni mladinski prvak v veleslalomu v Madonni di Campiglio.
Naj omenimo, da je imel tudi v slalomu najboljši čas prve vožnje, žal pa je bil diskvalificiran.
Andreja Potisk je med mladinkami osvojila 4. mesto na svetu v smuku, prav tako v Madonni di Campiglio.
Grega Benedik je bil prav tako uspešen. Ima že štiri uvrstitve za točke v svetovnem pokalu, od tega najboljšo v Kranjski gori, ko je bil v slalomu sedmi. Imel je vrsto sijajnih prvih tekov: v Kranjski gori, Madonni di Campiglio, Lienzu in Bad Kleinkirchheimu.
Na olimpijskih igrah bodo od naših smučarjev štar-tali: v slalomu: Benedik, Žan (Križaj, Petrovič); v veleslalomu: Cižman, Žan, Bergant (Petrovič); v supervele-slalomu; Cižman in Bergant.
• Prvič imamo na olimpijadi tudi biatlonca Jureta Velepca.
jo in bi potreboval za maksimalno možno proizvodnjo dodatnih 20 do 30 delavcev. Ker jih nimamo, smo se že z letnim planom opredelili za manjšo proizvodnjo, vendar jo bomo, ne glede na plan, poskušali čimprej povečati.
Program brizgane obutve na PU Desmi ne dela z maksimalno možnimi kapacitetami. Dela v dveh izmenah v brizganju in v eni izmed fini-ša. Zaradi tega potrebuje veliko prostora, ker finiš teko-
(Nadaljevanje na 2. strani)

Ћ


Novo organiziranost TOZD Proizvodnja v glavnem imamo. Ce še enkrat izpostavimo glavne začasne dosežlie nove organiziranosti, so to; organizacija dveh linij (namesto treh), organizacija razvoja v okviru športne linije in pomembne kadrovske spremembe v okviru obeh linij.
Dogovori znotraj tozda Proizvodnja se sicer nadaljujejo. Kaj bo to prineslo v vsakdanjo prakso, še ne vemo. Na vsak način pa velja poudariti, da moramo izkoristiti začetno dobro voljo »na širši fronti« in zlasti kadrovske osvežitve.
Namreč — obvladati novo delo, doseči rezultate takoj in letos, hkrati pa delo preusmerjati tako, da že letos začrtamo razvojne usmeritve — ni majhna naloga. To je namreč smisel vseh teh menjav.
Ce se ob tem zavedamo, da je organizacija zato, da dosežemo vsebinske cilje, oh upoštevanju vsakršnih, tudi kadrovskih možnosti, ne smemo kar na začetku pričakovati popolnosti.
Nejko Podobnik
DOGOYflRlflfflO SE -DOOOYORIll ffflO SE
Ob rob sklepom delavskih svetov
Delavski sveti so na sejah v januarju najprej obravnavali in sprejeli spremenjene urne postavke, ki pa bodo za februar in marec še za 3,83 % višje. Sprememba je bila potrebna, da bi na ta način osebne dohodke zadržali na ravni decembrskih, ker prične veljati zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov iz osebnih dohodkov, ki se povišajo, prav tako pa so bile opredeljene še dodatne prispevne stopnje za kulturo. Obravnavali so poročilo centralne inventurne komisije o popisu za leto
1987. Poročilo lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
—	popisi so povsod tekli v redu, komisije so dobro opravile svoje delo,
—	komisija za popis osnovnih sredstev je ugotovila precej pomanjkljivosti, ki se kažejo v velikem številu neuporabljenih strojev v vseh oddelkih. Stroji so premalo zaščiteni in se s tem uničujejo. Predvsem pri kooperantih se kaže slab odnos do naših strojev, ki so zanemarjeni, nekateri služijo za rezervne dele,
(Nadaljevanje s 1. strani)
Če ne finišira izdelanih čev-Ijev.
Ze v letnem planu smo predvideli delo v treh izmenah, vendar še vedno ne delamo tako, ker nam zopet manjka 20 do 25 delavcev, da bi delo na ta način lahko organizirali.
Poleg tega je čutiti stalno pomanjkanje delavcev v nekaterih drugih oddelkih, katerih delo je vezano izključno na lokacijo v Žireh.
Prizadevamo si, da bi bile vse zmogljivosti kolikor mogoče najbolje izkoriščene, kajti le tako bomo lahko dosegli dobre poslovne rezultate. Da bi dosegli popolno izkoriščanje teh kapacitet, bomo morali poiskati delavce v glavnem znotraj delovne organizacije, z racionalizacijo dela v nekaterih službah in z zmanjševanjem takoimeno-vanih režijskih del v posameznih oddelkih znotraj proizvodnje in DSSS.
Podoben primer imamo v šivalnicah. Pomanjkanje delavcev je tudi tukaj »kronično«. Posledica tega je bila ukinitev ene izmene športnega traku in nepopolna zasedenost lahkega traku in športnega v eni izmeni. Zaradi tega bo potrebno ukiniti
tudi drugo izmeno športnega traku in ljudi premestiti na lahki trak, kjer je dovolj prostora za vse, ki trenutno še delajo na športnem traku. To pa bo pomenilo tudi dokončno specializacijo šivalnice in prikrojevalnice v Žireh, ki bosta izdelovali izključno lahko obutev s kapaciteto, ki bo podobna oddelku v Gorenji vasi.
Proizvodnja
v januarju smo delali manj, kot smo planirali in se trudimo, da čim hitreje odpravimo vse vzroke, ki na to vplivajo. Mislim, da proizvodnja v mesecu februarju ne bi smela več zaostajati za planom. Verjetno pa v tem mesecu še ne bo možno nadoknaditi vsega.
Planiranje in spremljanje proizvodnje
Do sedaj smo uspeli realizirati nov način dnevnega spremljanja realizacije minut in parov po oddelkih. Nov sistem planiranja proizvodnje in povezave s komercialo pa še ni dokončno izdelan, bo pa v najkrajšem času.
Bojan STARMAN
Iz lahke šivalnice
Potem ko je glavni direktor Tomaž Košir pojasnil namen reorganizacije, so samoupravni organi in družbenopolitične organizacije podprli predlog in zahtevali dosledno izvajanje-

—	pri materialih so opozorili na velike zaloge raznih nekurantnih materialov, ki jih ravno tako kot stroje, predlagajo za pregled in odprodajo.
V zvezi s tem je bil na predlog vodje FRS sprejet še naslednji sklep: Vse vodje sektorjev in služb se zadolži, da s svojimi delavci opravijo pregled vseh vrst materialov, rezervnih delov, končnih izdelkov in osnovnih sredstev in v čimkrajšem času poskrbijo za odprodajo tistih, za katere ni predvidena poraba, oz. uporaba v letu 1988.
Nadalje so bile obravnavane in sprejete spremenjene stimulacije za leto 1988 in s tem tudi plan koeficientov obračanja zalog za leto 1988. Značilno je, da so bolj zaostrene, kar pomeni, da bomo uspešni, le če jih bomo dosegali, v nasprotnem primeru bo postal zelo vprašljiv finančni rezultat DO.
Delegati vseh DS so nato obravnavali poročilo o izvajanju ukrepov za boljše poslovanje, ki so bili dogovorjeni na sestanku samoupravnih organov in D PO, in potrdili naslednje sklepe:
—	namesto dosedanjih treh linij znotraj TOZD Proizvodnja se organizirata dve liniji: linija smučarske obutve in linija modne obutve,
—	v okvir linije modne obutve spada modelirnica, oddelek tehnologije in proizvodni oddelki, ki izdelujejo to obutev,
—	v okviru linije smučarske obutve se organizirajo samostojni razvoj, oddelek tehnologije, proizvodni oddelki, ki izdelujejo to obutev ino-rodjarna,
—	po novi organizaciji skladišče materiala spada pod komercialo lah-
ke obutve, skladišče končnih izdel' kov pa pod komercialo športne obutve.
Vse organizacijske spremembe bodo izvedene s spremembami samO" upravnih splošnih aktov na referendumu. Potrebna bo tudi uskladit®*! le-teh z že sprejetimi sprememba#' zakona o združenem delu in predvidenimi spremembami zakona o delovnih razmerjih, zato bomo spremembe z referendumom izved" kasneje. Sprejeti sklepi torej veljW" do sprejema sprememb na refer®"' dumu.
Delavski svet delovne organUeclj^
je potrdil že omenjene sklepe dela^" skih svetov TOZD in DSSS, poleg »в' ga pa sprejel še:
— predlog plana prodaje za sezono 1988/89 za športno obutev, ki znO" ša: 644.400 parov na ZahoO' 50.000 parov na Vzhod, 172.000 parov za domači trg (grosisti) in 81.500 p^' rov za MPM Plan prodaje l%hk® obutve za leto 1988 pa znas' 1.260.000 parov, od tega 530.000 p®' rov na Zahod, 290.000 parov Vzhod in 440.000 parov za MPM-
Sprejme se samoupravni spor^^ zum o združevanju sredstev za nabS' vo in polaganje telefonskega kabi za VATC Skofja Loka do Zirov. na združi sredstva sorazmerno s st^ vilom zaposlenih in številom porabljenih impulzov v zadnjih 12 tnes®' cih. Sredstva se združijo iz ne^ rabljenih sredstev SLO iz predhodnih let in leta 1988, v viš'"' 24.050.000 din.
Potrjen je bil tudi peti del projek'' ne naloge — obdelava naročil in loge gotovih izdelkov in izplačilo ria* grade Borutu Oblaku in Zdenk Bekšu.
DOGOynninfflO (E -DOGOVORIH smo SE
Usklajeno delo vseh poslovnih funkcij
Hitrejše obračanje zalog nam bo prineslo "Oljše rezultate, toda za to je treba marsikaj spremeniti
v letu 1987 smo ugotavljali, da previsoke, hkrati pa je Pfihajalo do zastojev v proizvod-, jI in odpremi gotovih izdelkov,
, deloma kaže tudi na neus-jj ®J^nost med proizvodno ter odajno in nabavno funkcijo.
.Obrat zalog se je v letu 1987,
ie na leto 1988, poslabšal, kar ^ Vplivalo na to, da so se dnevi ®zave zalog materiala, nedovr-®ne proizvodnje in končnih iz-
^elkov s 129 podaljšali na 146 dati ^	pa z 91 dni na 101
Ob predpostavki, da se bodo l^faba materiala, vrednost pro-K^°dnje in odpreme iz skladišča ončnih izdelkov povečale glede '? leto 1987 za 130 % ter ob pla-2ic?'^®ni prometu v MPM (IND ђ, )' lahko z upoštevanjem pla-^	koeficientov obračanja
1 'og izračunamo povprečne za-°6e za leto 1988.
Predvideni koeficient obračanja zalog v letu 1988)
—	zaloge materiala 6,60
—	zaloge pomožnega materiala	1,60
—	zaloge nedovršene proizvodnje	14,40
—	zaloge končnih izdelkov	9,60
—	zaloge v MPM 3,80
Koeficienti obrata zalog za leto 1988 so izračunani na podlagi gibanja zalog v obdobju od leta 1980 do 1987, razen obrata zalog v MPM, ki je narejen na osnovi planirane prodaje in zalog v MPM za leto 1988.
Za vse zaloge se planira povprečni mesečni obrat, le v MPM je planirani obrat zalog meseč-
V službi za analize in planiranje: Jana Erznožnik, ki vodi to službo in Tanja Mohorič. Tu dela tudi Fani Peternelj.
v letu 1988 naj bi se zaloge v primerjavi z letom 1987 relativno zmanjšale, v skladu s tem je tudi plan obratov zalog za leto 1988 glede na leto 1987 zaostren. Indeks obrata zalog za leto 1988, glede na leto 1987, je za material 109, za pomožni material 111, za nedokončano proizvodnjo 115,
za končne izdelke 120 in za MPM 105.
Taki planirani obrati zalog za leto 1988 pomenijo zmanjšanje povprečnih zalog glede na leto 1987 za 2.760 mio din povprečno skozi celo leto in hkrati izboljšanje likvidnostne situacije v letu 1988.
M
^®tekli mesec je bila razširjena seja novega presedstva os-®vne organizacije zveze sindikatov Alpine. Na podlagi raz-n občnih zborov osnovnih organizacij so se pogovarjali o ®®aljnjem delu sindikata.
Djelovanje sindikata u OOUR Prodaja
Ne izključivo socijalna pomoč
podpora ni dovolj, velik del nalog sloni na strokov-Ик	Razmišljanje, kako napraviti, da bodo le te ko-
mogoče najbolj učinkovite, je zato povsem na mestu.
Cedo Latinčič, predsednik 00 zveze sindikatov v TOZD Prodaja
u veoma teškom periodu пиЗец društva, kroz koji trenutno prolazi, te u izuzetno teškim uslovima pri-vredivanja, uloga sindikata dobija sve veći značaj,
Tim više su radni ljudi i gradani suočeni sa sve češćim anomalijama i pojavama, koje se kose sa začrtanim smjernicama našeg društveno* ure-denja, i sve većlm padem društveno* standarda, pojavama birokratsko* ponašanja i svih drugih negativnih oblika koje prate jedno krizno vrije-me.
U tako složenoj situaciji nameće se pitanje, kako ulogu sindikata iz-
vesti iz več dugo, učmalih, šematskih okvira koji se svode na socijalne pomoči, pripremu zimnice, podjelu pa-ketiča itd,, te njegovu ulogu staviti u službu radnog čovjeka, rješavajuči njegova egzistencionalna pitanja na svim nivoima.
Dalje, kako djelovati u našoj rad-noj organizaciji, koja je tako konsti-tuisana, da lOSS ne može najefikas-nije rad i ti, kao što bi trebao. Uzima-juči sve ove činjenice u obzir, a da bi opet efikasnu radio, lOSS po mom mišljenju treba da da akcenat na sljedeče djelovanje:
—	sudjelovanje pri odredivanju godišnjih i polugodišnjih planova postavljenih za naš OOUR. njihova realizacija i rješavanje svih pitanja koja proističu iz toga,
—	angažovati se u pripiemi novih samoupravnih akata i dopuni posto-ječih,
—	uzeti učešče u izradi pei iodič-nog i završnog računa,
—	učestvovati u radu sa komisijama za diobu sredstava fonda ukupne potršnje,
—	uključiti se u rad samoupravnih organa i komisija pri rješavanju svih radnih i životnih pitanja radni-ka,
—	raditi na poboljšanju standarda radnih ljudi (zdravstvo, Ijetovanje, socijalne pomoči i svim drugim obli-cima, vezanim za probleme rudnika,
—	u cilju boljeg upoznavanja i zbližavanja organizirati izlete u okviru sindikata,
1 na kraju raspravljati i rješavati sve probleme koji nisu obuhvačeni planom a pojave se u toku godine, sa ciljem da samoupravljanje u našoj RO djeluje na najvišem nivou, u prvo m redu sa brigom za radnog čovjeka.
lOSS TOZD PRODAJA Pred. Cedo Latinčič
КПКО UlTYIIRJfimO
Skromni obeti za grosistično prodajo

Adolf Križnar, organizator grosistične prodaje
Grosistična prodaja na prvi pogled ne izgleda tako kritično, saj smo izdobavili okrog 80 % naročenih količin obutve, pri čemer so se naši kupci na debelo z najrazličnejšimi izgovori dobav branili, nekateri pa so nam obutev celo vračali. Čeprav bo ta obutev Alpini tudi plačana, vemo da je prodaja dokončno realizirana šele takrat, ko izdelek kupi končni potrošnik. Kako pa je v zadnjem času s prodajo proizvodov za široko porabo pa vsi dobro občutimo na svoji koži. Padanje kupne moči, stabilizacijski ukrepi; ob tem pa še prave zime noče in noče biti, pa čeprav smo že v drugi polovici koledarske zime.
Vsi, ki smo v Alpini kakorkoli vpleteni v prodajo, vsak dan ne-
strpno čakamo, da bi zima z mrazom in snegom prisilila kupce, da bi se končno le odločili za nakup apreski obutve, katera nam vsako leto povzroča toliko skrbi.
Človek bi mislil, da se v taki zimi, kot je letošnja, tudi smučarski čevlji ne morejo dobro prodajati, kar v celoti ne drži. Smučarske čevlje človek kupi v upanju, da bo z njimi na snegu doživljal zadovoljstvo in se zato pripravlja, čeprav še ni snega.
Povsem drugače pa je z apreski obutvijo. Mraza in slabega vremena si nihče ne želi, zatp si bo človek zaščitno obutev kupil takrat, ko ga bodo v to prisilile vremenske razmere. Za letos smo načrtovali prodajo 97 tisoč parov pancerjev, 143 tisoč parov apreski in 12 tisoč parov tekaških. Že omenjene razmere so naše načrte močno ogrozile. Končne ocene o grosistični prodaji sicer še ne moremo dajati, saj prodajna sezona še ni končana. Dejstvo pa je, če bodo ostale na zalogi večje količine zimske obutve, bo za našo delovno organizacijo velika škoda, saj nam bo neprodana obutev skoraj leto dni vezala finančna sredstva, obenem pa bo to tudi negativno vplivalo na naročila za prodajno sezono 1988—89. Vsekakor pa moramo za naslednjo sezono na domačem tržišču pričakovati precej manjša naročila naših stalnih večjih kupcev, kot so: Slovenijašport, Robna kuća Beograd, Nama v Ljubljani in Zagrebu, Ribomaterial v Zagrebu in Magros v Sarajevu. Lahko pa z optimizmom gledamo v prihodnost vsaj zato, ker nam izvozna naročila še kar dobro kaže-
JO.
Adolf KRIŽNAR
Plan dela OO ZSMS za leto 1988
Druibeno-politlčno udejstvovanje
—	sodelovanje z ostalimi D PO v delovni organizaciji
—	vključevanje v javne razprave v Alpini
—	sodelovanje na problemskih konferencah in seminarjih
—	sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Skofja Loka
—	spodbuditi aktivnosti v zvezi z varstvom okolja
—	obravnavanje problematike mladih v DO
Kulturno in družabno udejstovanje
—	organizacija plesov
—	letovanje z našo prikolico v Novem Vinodolskem
—	izleti
—	smučanje
—	sodelovanje z delavsko univerzo (organizacija tečajev)
—	mladinsko prostovoljno delo
—	sodelovanje pri praznovanju Dneva mladosti
—	pokroviteljstvo nad košarkarskim turnirjem ob krajevnem prazniku
—	obisk upokojencev ob novem letu
Orodjarji ne mirujejo. Ali je že dovolj natančno?
Mladi se združujejo
Po programsko-volilni konferenci ZSMS Alpina
Konec januarja je'bila program-sko-volilna konferenca osnovne organizacije zveze socialistične mladine Slovenije v Alpini.
Kot je bilo čutiti iz poročila predsednice Karle Križar, se le peščica mladih vključuje v delo mladinske organizacije. Pri tem se je vprašala: je mladinska organizacija premalo zanimiva in prodorna ali pa se mladi raje zapirajo vsak v svoj krog.
Kakorkoli že, videti je, da organizacija vidi težave mladih in jih skuša razreševati.
Razprava je pokazala, da je predvsem treba združiti interese mladih v organizirano delovanje. Priznati pa je treba, da je zanimanje mladih dokaj pestro; medtem, ko nekateri razmišljajo bolj o družabnih dejavnostih, drugi menijo, da bi se morali mladi neposredno vključiti v dogajanja v tovarni in s tem tudi razreševati svoje lastne težave in uresničevati ambicije.
Prav gotovo je prav pri mladih to medsebojno povezano in prepleteno. Delovanje običajno sloni na medsebojnem zaupanju, tako, da družabna dejavnost, (plesi, kulturne prireditve, izleti), pripomore, da mladi s skupnimi močmi začnejo reševati tudi bolj zapletena vprašanja, kot so položaj v delovni organizaciji, možnosti strokovnega napredovanja in večji vpliv na dogajanja.
Lani so v začetku reševali vprašanja, s katerimi smo se srečevali vsi v delovni organizaciji, to je o položaju delovne organizacije kot izvoznice. O tem so pripravili tudi posebno pismo, s katerimi so seznanili višja vodstva.
Tudi ob zadnjih dogodkih v zvezi z
reorganizacijo so bili mladi prisotni-
Zelo prizadevni so bili tudi ob praznovanju 40-letnice Alpine, tako ob osrednji proslavi, kakor tudi oo drugih prireditvah.
Mlade je lani v Alpini obiskal tudi predsednik republiške konference ZSMS Tone Anderlič. Koristen zanimiv je bil razgovor z njim.
Izletov so lani imeli kar več: letovali so v Novem Vinodolskem, bili v Istrskih Toplicah in na Koroškem, smučali so na Kobli. Leto 1988 so začeli spet podjetno. Pripravili so novoletno praznovanje z dedkom Mrazom.
Če ocenjujemo po tistem, kar so mladi delali lani, so brez dvoma pO' stavljeni temelji za delovanje, ki ^ zanimivo in koristno hkrati. To P® ne more biti le skrb predsedstva osnovne organizacije; težave bodo mladi lahko bolje reševali le, če bodo organizirani tudi v delovnih enotah, kjer se med seboj tudi bolje poznajp Sodelovanje z drugimi družbenopol'' ličnimi organizacijami je pri tem n® samo dobrodošlo, je nujno.
Ob koncu so mladi še sklenili, da bodo odslej za svoje potrebe plačevali članarino 700.— din mesečno, kaf bo osnova za pokrivanje vsaj dela stroškov za interesno dejavnost.
Izvolili so tudi novo predsedstvo. Milan Bogataj — predsednik, Tanj" Lazar — tajnica, Tatjana Krmelj •-blagajničarka. Ostali člani pa so še: Vlado Balažinec, Samo Capuder, Helena Dolenc, Tomaž Dolenc, Nika Drmota, Dragan Gligorević, Polona Kolenc, Karla Križnar, Darja Logar. Metka Poljanšek, Borut Strel, Stojon Subic, Brigita Treven in Meta Zaje-Nejko Podobnik
V zavzeti razpravi na programsko-volilni konferenci zveze mladine so začrtali osnovne smernice za delo.
кпно umnRiofflo


Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali prejšnji mesec
Panther 3902-1
, *'oben, enostaven čevelj Najmlajše. Otrok ga lahko NoT	in tudi zapenja,
g '""^nji čevelj je prilagojen atomiji otroške noge in ie udoben.
. s klinasto peno in pod-, atom iz gume, ki daje pri
mehak c korak.
Art. 4533
Moški polčevlji, izdelani iz goveje nape; s sodobnim krojem in nabrizganim PU podplatom. Izdelujemo jih za zahodnonemško tržišče.
^ f-''
7628 2624 HERTA
Art. 8426
J ""aktični ženski model iz
voL*^®' usnja, v modnih bar-'en,
Art. 7628
Ženski škornji za prehodno obdobje iz zime v poletje. Izdelani so iz platna. To skupino obutve izdelujemo že več sezon za nizozemsko tržišče.
Zalog si ne smemo dovoliti
trgu je to še toliko bolj pomembno.
Le tako lahko gremo v-boj s konkurenco, ki je v Jugoslaviji ne manjka.
Prve dni januarja je bil promet zelo slab. Čakali smo spremembo vremena, obenem pa že pripravljali sezonsko znižanje cen lahke obutve. Ker spremembe vremena ni bilo, smo 18. januarja za 20 do 40 % znižali cene obutve. Prodaja se je takoj podvojila; tako smo januarja iztržili planirano.
Zaloge pa nam še vedno močno bremeni športna obutev (pancerji in predvsem obutev za po smučanju — apreski). Prodaja te obutve je močno vezana na sneg; tako pričakujemo, da bomo ob prvem snegu tudi to obutev prodali. Če pa snega le ne bo, bo potrebno prodajo pospešiti z znižanjem; v današnjem času namreč ne smemo dopustiti, da bi obutev bila na zalogi do prihodnje sezone, ker je to predrago.
Postavljeni plani prodaje in obrata zalog za leto 1988 so visoki, vendar smo se odločili, da vsekakor moramo dosegati željene cilje. To pa zahteva redno spremljanje in uravnavanje razmer na trgu, priprava dobrih kolekcij, določitev konkurenčnih cen, kvalitetno in pravočasno proizvodnjo in tudi veliko prizadevanje vseh delavcev v naših prodajalnah.
Silva PIVK
Vtk.
Silva Pivk
Proizvajalci obutve smo v novo leto zakoračili s precejšnjo zalogo zimske obutve. Vzrok za to je po naših ocenah predvsem topla zima brez snega, delno pa tudi še nadaljnji padec kupne moči. To zadnje smo ublažili s prodajo na obroke.
V naših prodajalnah smo v letu 1987 presegli postavljeni plan prometa in dosegli planirani obrat zalog. Lahke obutve (škornjev) nam je ostalo celo manj parov kot lansko leto. To pripisujemo dobri kolekciji, tako po modelih, vgrajenem materialu, kakovosti izdelave, konkurenčnim cenam in pravočasnim dobavam. Zaradi vse večje ponudbe na domačem
f--
20 godina prodavnice »Alpina« Niš
. U ovom jubileju nemoguće je ne prisetiti se proteklog pe-•■'oda. Bilo je za prodaju teških dana, meseci, sezona.
Danas, kada je sve to iza nas, čini nam se, proteklo je tako orzo, lako.
Daleke 1971. godine, kada je sadašnji pošlo voda Josip Ka-saić primio vodenje prodavnice, ista se po svim pokazatelj ima Uspešnosti poslovanja nalazila na dnu naše maloprodajne i^reže. Več naredne godine počinje rast prometa, tako da je u ■cekini periodima bio bolji od proseka, a često puta i medu •^ajboljima u mreži, da bismo 1987. završili na 12. mestu po prometu u našoj maloprodaj noj mreži.
Prodavnica se nalazi u središnoj ulici, ali ne i u trgovač-kom centru, več na njegovoj periferiji. Ukupan poslovni pro-®tor, koji pripada prodavnici je svega 84 m', što je stvarno ma-'O- Prodavnici je več odavno potrebna adaptacija, osobito sa-kad je prodaja sportskog programa pokazala svoju oprav-®nost, te čini dobar deo prometa prodavnice. Unatoč tome, proteklih 20 godina, prodavnica ni je imata nikakve veče popravke, a kamoli prave adaptacije. Poseduje iste regale i V ^gu. koji su dopremljeni pre 20 godina. Smatramo da bi za \ prodajna mesta, koja su pokazala da mogu, žele i hoče više.
trebalo imati više razumevanja pri potrebi za adaptacijom, manjim popravkama, i dodatnim inventarom. Sve ovo nam je dosad nedostajalo, ali smatramo da je krajnje vreme, s obzirom na izgled prodavnice s jedne, i rezultate koje ostvaruje s druge strane, da se nadu sredstva za adaptaciju.
Kako dalje? Konkurenci j a je u našem gradu izuzetno velika. Pojedine firme imaju po tri i više prodavnica (Peko, Borovo) sa boljim lokacijama i poslovnim prostorom nego što je naš. Istovremeno poznato je da delujemo na ekonomski vrlo slabom tržištu. Verovatno se nijedna naša prodavnica ne su-sreče sa tako slabom kupovnom moči potrošača kao mi.
Unatoč tome plan prometa nam je izuzetno visok. Mi smo s naše strane spremni uložiti sve za njegovo ostvarivanje ali se nadamo da ni pomoč centrale neče izostati.
Zaposleni: Slobodanka Stankovič, Gordana Kasaić, Dragica Lazarevič, Jadranka Markovič, Jasmina Đurič, Branislava Stankovič te poslovoda Josip Kasaič,
srdačno vas pozdravljaju!
ČESTITAMO


RnzaOYOR ZA UREDniKOYO fflIZO
na temp VLOGA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V OTEŽENIH RAZMERAH
V razgovom so sodelovali: Jože STUCIN, sekretar 00 ZK TOZD Proizvodnja, Ivo PIVK, predsednik konference 00 ZS Alpina in Milan BOGATAJ, predsednik 00 ZSMS Al-pina.
Razgovor sta vodila: Vladimir PIVK in Nejko PODOBNIK, zapiske je uredila Anuška KAVCiC.
Delo-iivljenje: Katera so osnovna Izhodišča za delo vaše organizacije?
Jože Stucin:
Osnovno je. da smo pri delu vsi bolj dinamični. Smo v težkem položaju; izvozili bomo več kot polovico proizvodnje, hkrati pa smo si postavili tudi dru^e zahtevne cilje. Kako pripraviti sebe in sodelavce, da bi čimveč doprinesli za dosego teh ciljev, je veliko vprašanje. Na sestankih smo se dogovorili, da se bomo morali organizirati tako, da bo vsak prispeval več, kot je doslej.
To velja zlasti za ključna delovna opravila. Kar zadeva našo organizacijo, smo dolžni vestno delati, hkrati pa računamo tudi na pomoč ostalih, saj vemo, da brez timskega dela ne gre nikjer. Poudaril bi, da se moramo sestajati pogosteje, ne samo takrat. ko je kaj narobe. Torej sproti moramo spremljati razvoj dogodkov v delovni organizaciji in vedeti, kaj se dogaja v vseh oddelkih. Če se pojavijo hujši problemi, je potrebna hitrejša akcija.
In kako to izvajati, da bodo rezultati čimboljši?
Velikokrat kakšno stvar pozabimo, če ni nekoga, ki bi spodbujal. Pomembno je predvsem sprotno informiranje — da smo seznanjeni že prej. kot je prepozno. Vse prevečkrat še »gasimo«. Vzpostaviti bo treba pretok informacij, od vodstvene strukture navzdol, saj informacije ne bi smele ostati »skrite«. Če smo avantgarda, bi morali za stvari tudi vedeti, da bi lahko pravočasno reagirali.
Ko smo s problemom že seznanjeni, moramo stvari analizirati in poiskati možnosti in predloge za rešitev oz. izboljšanje. V tem trenutku se lotevamo pomembne naloge, s tem ko postavljamo novo organizacijo. Dogovorili smo se za akcijo, posamezniki so prevzeli naloge. S tem, da je bilo to tudi samoupravno potrjeno, je vsak dolžan prispevati k uresničevanju zastavljenih nalog.
Program naše osnovne organizacije zajema predvsem sprotno ugotavljanje uspešnosti poslovanja naše delovne organizacije, rentabilnosti, ugotavljanje dohodka — vse v cilju doseči večjo uspešnost. Vse to moramo ugotavljati sproti, vsaj mesečno. Kar zadeva člane zveze komunistov, bo moral vsak v svojem okolju narediti več.
Lahko rečem, da se člani ZK. od vodilnih in vodstvenih delavcev, do delavcev v proizvodnji zavedamo situacije in smo pripravljeni delati še nekaj več in žrtvovati tudi nekaj prostovoljnega časa, da bi naše delo bolje teklo. Najprej moramo člani osnovne organizacije strogo zahtevati dosledno izvajanje sklepov. To pomeni, če se bomo nekaj dogovorili, da na tem tudi vztrajamo.
Joie Stucin:
Na to gledam dialektično. Vemo, da se proizvajalne sile razvijajo. Ena izmed zavor je prav gotovo velika birokracija, kjer bodo vlogo morali odigrati vUji partijski organi. Prestrukturiranje se je začelo tudi znotraj naše delovne organizacije in menim, da bomo morali doseči neke rezultate, Ce pogledamo naše razmere, ni čudno, da smo tudi nekonkuren-čni, saj je režija izredno visoka.
Ivo Pivk;
Menim, da je glavna naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, da si povrnemo zaupanje ljudi. Iz izkušenj vemo, da navzven neka družbenopolitična organizacija, npr. zveza sindi-
katov, ne more veliko vplivati. Pred kratkim smo lahko prebrali, da je občinski svet zveze sindikatov dal predloge na republiški sindikat, v zvezi z izboljšanjem deviznega zakona, in druge pripombe na razne ukrepe, ki nas preplavljajo. Vse to je bilo sicer posredovano najprej na zvezo, vendar, ko smo spremljali dogodke, smo lahko ugotovili, da teh predlogov niso kaj prida upoštevali. Se najvišja gospodarska institucija — Gospodarska zbornica Jugoslavije ni mogla prodreti z utemeljenimi predlogi za oživitev gospodarstva. Prav tako menim, da si moramo povrniti zaupanje tudi znotraj delovne organizacije. Delavci bi morali čutiti, da so jim organizacije vedno pripravljene pomagati, reševati težave in zagotavljati čimboljše pogoje za delo in življenje.
Zaupanje si bomo najlaže povrnili tako, da bomo delavce z vsem dogajanjem sproti seznanjali. Boljša informiranost je najboljša pot za boljšo sodelovanje in zaupanje na vseh ravneh. Boljše povezovanje bo treba vzpostaviti tudi z vodilno in vodstveno strukturo v delovni organizaciji, kakor tudi med družbenopolitičnimi organizacijami.
Sindikat ima za dosego svojih programskih ciljev tudi ožje specializirane skupine — to so komisije, ki morajo biti zelo povezane s strokovnimi službami, da se delo lahko uspešno odvija (npr. komisija za nagrajevanje, družbeni standard, ipd.)
V Alpini imamo pet osnovnih organizacij zveze sindikatov in za uspešno delo bo vsekakor potrebno tesno sodelovanje med vsemi. Nikakor ne bi smelo vse ostati le na konferenci in njenih članih; poudarek delovanja sindikata mora biti na osnovnih organizacijah, konferenca lahko delo le koordinira in usmerja.
Milan Bogataj:
Na letni konferenci mladine smo sprejeli plan dela, ki ga bomo lahko izpeljali le, če bomo v predsedstvu dovolj delovni. Pritegniti bomo morali mlade, ker ne želimo, da bi bila mladinska organizacija v Alpini samo število članov v predsedstvu. Povezovati moramo vse mladince oz. vsaj tiste, ki imajo pozitiven odnos do dela. To pa bomo dosegli predvsem s tem, da bomo upoštevali mnenja in ideje vsakega, ki bi hotel sodelovati. Vsako stvar bo treba obravnavati in nato ugotoviti, kaj je dobro in kaj ne. Vemo, da smo mladi premalo zainteresirani za skupno delo, zlasti v kraju. Mlade bomo skušali najprej pritegniti predvsem z organiziranjem prostih dejavnosti, kot so izleti in šport.
O bolj konkretnih akcijah pa še nismo razmišljali, ker smo se na novo organizirali; vsekakor pa bomo nadaljevali delo dosedanjega predsedstva in skušali dodati še kaj novega.
Kako vaše organizacije ocenjujejo razmere v Alpini in kako se boste vključevali?
Milan Bogataj:
Predvsem bi omenil delo, ki nas čaka v bodoče. Če ne bomo delali, tudi ne bomo zaslužili in bomo zato slabše živeli. Mislim, da je prva naloga mladih v Alpini, da se naučimo delati. To pa spet ni odvisno samo od nas, predvsem ne, če pravijo »stari mački«, ki obvladajo delo: Zakaj sprašuješ, tudi jaz sem se moral sam naučiti!«
Tu bi vsekakor morali delati še bolj načrtno in s tem bi mladi delali bolje in uresničevali svoje ambicije. Tako pa šele sčasoma dosežejo želje-no kvaliteto dela, namesto da bi že mnogo prej lahko razmišljali o raz-
nih izboljšavah — torej inovativno-sti, ki jo pri delu tako pogrešamo.
Ivo Pivk:
Družbenopolitične organizacije so potrdile program prestrukturiranja znotraj delovne organizacije, ker se zavedamo, da je bilo nekaj potrebno ukrepati, ker tako naprej ne bi š'o več dolgo. Naša naloga je zdaj, da spremljamo delo, ki bo potekalo nekoliko drugače, in zahtevamo info''' macije o izvrševanju teh ukrepov. Z« ob polletju se bodo morali pokazati rezultati. Takrat bo treba razmer® analizirati in če se bodo ugotovil® pomanjkljivosti, poklicati na odgovornost tiste, ki so bili zadolženi, da zadeve izpeljejo, tako kot je bilo načrtovano.


v predlaganih spremembah, o k*' terih se pogovarjamo sedaj, pouo^' jamo predvsem zmanjšanje refJ^ prerazporeditve ljudi in dosegah® plana. Vse to je potrebno. Vende kljub temu še premalo poudarjaj^ ekonomski vidik teh sprememb seganje cen, naročil, ustrezno naW' vo materiala, pretok sredstev, ipd r
Jože Stucin:	*
Res je. da je postal material astr nomsko drag, vendar bi se pri lahko vprašali: kaj pa naše delo, ten nologija? Ukrepe smo sprejeli ' strinjam se z dejstvom, da bo treo pridobiti še nove strokovne kadr : Menim, da bi te spremembe mors napraviti že prej. Vemo pa, da vsaK šne spremembe rodijo tudi nek o"
vnžno IE
DA YCfflO
ко<1гоу/к^\ novice ^
V mesecu januarju smo Sprejeli v delovno razmerje e tri delavce, z delom pa je v 'em mesecu prenehalo deset delavcev.
Delo sta v TOZD Proizvodnja nastopila Irena Kavčič v ^delku brizgane obutve in "barija Krek v obratu Šent-
jošt. v TOZD Prodaja, v prodajalni Jesenice je nastopila delovno razmerje Natalija Ivelja.
Z delom so v TOZD Proizvodnja prenehali Peter Ba-šelj, Ciril Kržič, Dominik Mi-klavčič in Vinko Miklavčič, ki so odšli na služenje vojaškega roka, ter Andrej Gor-jup in Neža Pečelin iz oddelkov v Žireh, Darinka Likar iz obrata Gorenja vas in Marija Cuk iz obrata Col.
V TOZD Prodaja, iz prodajalne Ljubljana V je prenehala z delom Marija Drofti-na in iz prodajalne Zagreb I Mladen Varoščič.
OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT:
Sodelavki iz obrata Col Tereziji Vidmar ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo in ji želimo mnogo sreče, zdravja, predvsem pa medsebojnega razumevanja!
Nikoli Joviću v slovo
Nikola Jović, rojen 11. oktobra 1921, po poklicu kvalificiran trgovski delavec, je začel delati v Alpini, v prodajalni Ze-mun 1. novembra 1967 in vodil prodajalno do aprila 1971. Od 1. maja 1971 dalje pa je bil razporejen za poslovodjo prodajalne Beograd I. Upokojil se je konec meseca junija 1980.
Zanesljivega in uspešnega poslovodjo in sodelavca bomo ohranili v lepem spominu.
Zlata značka za društvo računovodskih in^ finančnih delavcev Žiri
člani Društva računovodskih in finančnih delavcev Žiri smo se 29. januarja 1988 zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ocenili smo delo v letu 1987. Menim, da velja omeniti nekaj ključnih dejavnosti, ki smo se jih lotili v preteklem letu.
Na področju izobraževanja in strokovnega dela je bil v Žireh organiziran seminar — priprave na zaključni račun 1987. Vodila ga je ekonomistka Helena Kenda iz Kranja. Seminar je bil zanimiv; poudarjene so bile bistvene zadeve, ki morajo biti urejene in pregledane, da bomo končni obračun — bilanco za leto 1987 — napravili pravilno in dobro. Seveda še ni bilo vse znano o revalorizaciji in prispevkih, ker so se zadeve še razčiščevale in spreminjale. Je pa bil dan velik poudarek popisu sredstev, materialov oz. zalog vseh vrst. Pomembno je, da stanje zalog pregledamo tudi vsebinsko, ne samo količinsko in da se mora neidoče (neku-rantno) blago izločiti. Sedanji sistem teži k temu, da imamo zaloge uporabne, prečiščene, samo v potrebnih količinah. To je edino pravilno. Prav škoda je, da se seminarja ni udeležilo več predsednikov inventurnih komisij, ki so bili vabljeni.
Po potrebi smo se lani sestajali tudi žirovski računovodski in finančni delavci in skupno obravnavali težave, ki jih ni bilo malo. Kaže, da bo teh vse več; delo je vse zahtevnejše.
V letu 1987 je žirovsko društvo od zveze računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije prejelo ZLATO ZNAČKO, v znak priznanja za prispevek k razvoju organizacije računovodskih in finančnih delavcev v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Zveza društev računovodskih in finančnih delavcev Slovenije je v letošnjem letu praznovala 30-letnico in ob tem je bil poudarjen pomen zveze za razvoj naše stroke in stalno izobraževanje in usposabljanje finančnih in računovodskih delavcev. Posebej naj bi povsem uveljavili kodeks poklicne etike računovodskih in finančnih delavcev pri vsakdanjem delu. O tem bomo tudi v našem društvu še govorili. Društvo sodeluje tudi s sosednjimi društvi Kranj in
Škofja Loka ter nekaterimi drugimi društvi v Sloveniji. Tako je bil lani v Žireh izvršni odbor društva Velenje in člani Društva računovodskih in finančnih delavcev Sevnica. Prvi so se seznanili z delovno organizacijo Etiketa, drugi z Alpino. Ogledali so si tudi žirovski muzej in Žiri.
Seveda se ob takih srečanjih pogovarjamo tudi o problematiki v finančno-računovodski stroki in o dejavnosti društev. Sevničani so se našemu društvu pismeno zahvalili, ker smo jim omogočili, da so spoznali še ta del Slovenije in naše združeno delo. Posebej so poudarili, da so dobili vtis, da v Žireh dobro sodelujemo in da ima naše društvo v kolektivih ustrezno podporo. To je res in nam olajšuje delo. Hkrati pa mislim, da je prav gotovo dolžnost nas vseh, da se potrudimo, da obiskovalci Ži-rov dobijo o nas dober vtis.
Tudi naše društvo je v letu 1987 organiziralo izlet in piknik, saj so dobri medsebojni odnosi pomembni, in razvedrilo po resnem delu tudi ne škoduje.
Vse to, kar sem navedla, je bilo delo izvršnega, nadzornega odbora, komisij oz. članov društva, saj nekateri zelo prizadevno delajo. Letos so bili izvoljeni tudi novi organi, ki naj bi delali po sprejetem okvirnem programu na občnem zboru, se zavzemali, da bo društvo dobro delovalo ter pritegnili v sodelovanje čimveč članstva.
Se nekaj besed o našem zadnjem zboru. V okviru občnega zbora je bila tudi predstavitev delovne organizacije KLADIVAR, v besedi in sliki. Predsednica izvršnega sveta skupščine občine Skofja Loka je seznanila navzoče z gospodarskimi razmerami v občini.
V počastitev dneva računovodskih in finančnih delavcev (1. februar, kot spomin na dan leta 1945, ko je bil sprejet odlok o enotnem računovodstvu), je bil po občnem zboru še krajši kulturni program.
Pomoč pri organizaciji občnega zbora in praznovanja je letos dal Kladi-var.
Majda Jesenko
ali pasivnost. Nekateri namreč
ki
da so se zamenjali samo
jjučni ljudje, delo in tehnologija pa sta ostala enaka.
^»lede na to, da imamo slabo aku-bodo morali vodilni čim-ugotoviti, koliko smo sposobni jj^estirati v novo tehnologijo. Vemo, ^ Je ročno delo najdražje, zato bo-j ® z boljšim načinom dela in študi-
S dela morali uvajati tudi novo. ie \ pomeni tudi nove investici-^i,."Peljava Cad-Cam sistema je zelo f Več strokovnega kadra bi mo-' 'meti neposredno v proizvodnji, ugotavljali, kje je možno kaj
avtomatizirati in delati bolj kvalitetno.
Tudi na področju financ bo treba napraviti vse, da bi pridobili čimveč likvidnih sredstev, da bi lahko več vladali. Vse bodoče investicije naj bi obogatili z novimi idejami v razvoju. Potreben bo silovit skok, da bomo lahko dosegli hitrejši napredek. Tu mislim na kadre in na opremo.
V naši osnovni organizaciji se bomo borili za to, da ne bo nikomur žal da je komunist, ker se bomo prizadevali, da bo jutri boljše.
Mislim, da vztraja lahko le tisti, ki se te^a zaveda.
Zaključek:
_ Vsi se moramo zavzeti, da akcija ne bo le enostranska, j ^iPrej bomo morali zgraditi predvsem zaupanje do Alpine sodelavcev. To je pogoj, da bomo lahko delali in živeli na-in se s skupnimi močmi prizadevali za čimboljši poslo-l'"^ultat. Temu z roko v roki sledita široka strokovnost in
Prizadevanja za kakovost se pričnejo v razvoju in nadaljujejo po vseh poslovnih funkcijah in delovnih mestih. S »štetjem mrtvih za ovinkom« cilja ne bomo dosegli.
Iz razgovora naših strokovnjakov
Sindikat je kljub prizadevanjem posameznikov, kakor ti-sti popotnik, ki bi rad prišel na cilj, pa namesto, da bi peljal po avtocesti, hodi po njej in nabira maline.
i	z letošnje konference sindikata Alpine
Ce bodo »stari mački«, ki delo obvladajo, vedno govorili; »Tudi jaz sem se moral učiti sam«, ne boma" dosegli hitrega napredka.
Misel predsednika mladine
KAKO umnRinmo
Kaj se v letu 1988 spreminja na področju nagrajevanja
Kar ne ustvarimo,
ne
moremo deliti
Spremembe na področju nagrajevanja za leto 1988 so predvsem v spremembah načina izračuna stimulacij in zaostritev normativov nekaterih stimulacij. Naj jih na kratko naštejem:
—	vsi obrati zalog so zaostreni v poprečju za 10 %, tako da so planirani obrati zalog za material 6,60, pomožni material 1,60, nedokončano proizvodnjo 14,40, končne izdelke 9,60, MPM 3,80.
Način izračuna ostane nespremenjen.
—	doseg plana bomo izračunavali drugače, in sicer po obrazcu
1 točka oz.
določena vrednost Letni plan količina, za , „	— katero je treba
12 X 100
preseči mesečni plan, da bi dobili 1 % stimulacije
Ta način izračuna uporabljamo pri izračunu dosega plana v komercialah — izvozni plani, plan grosistične prodaje, pri izračunu parovnega plana proizvodnje, vrednostnega in parovnega plana MPM.
—	zastoji: zastoji se v lanskem letu niso pravilno spremljali (evidentirali), zato stimulacija ni mogla imeti pravega učinka. Vsi neplanirani posegi v proizvodnjo (s tem motenje dosega proizvodnega plana) predstavljajo zastoj, zato je sprejet predlog, da se namesto zastojev (za tiste delavce, ki so jih imeli določene kot stimulacijo), uvede stimulacija dosega parovnega plana proizvodnje za linijo.
To pomeni, da bo za delavce v RPS, poleg stimulacije na kvaliteto, še stimulacija na doseg parovnega plana, za delavce v komerciali, poleg obrata zalog materiala, še doseg parovnega plana proizvodnje.
Ker sta namesto treh vpeljani še dve stimulaciji, je vplivnost vsake na gibljivi (variabilni) del OD 50 %. Glede na težavnost doseganja, lahko rečemo, da je kriterij »zastoj« tudi zaostren.
—	kvaliteta: način izračuna stimulacije kvalitete ostane nespremenjen; spremenijo pa se
normativi kvalitete, ki so v povprečju zaostreni za 17 % in so po vrstah obutve naslednji: ženske troterke 1,40 %, ženski nizki-za-prti 2,10 %, ženski škornji 1,70 %, ženske sandale 0,85 %, ženske sandale-natikači 0,35 %, Colorado 0,85 %, tekaški 0,90 % in surf 0,20 %.
—	stimulacija za kontrolno službo:
Z organizacijo vhodne in procesne kontrole smo opredelili stimulacije tudi za to službo in to: doseg kvalitete 2/3 in doseg plana pripadajočih oddelkov. Za končno kontrolo stimulacije ostanejo nespremenjene: zaostri se normativ dovoljenih reklamacij z 0,84 na 0,50 %, glede na izdelane količine.
—	pri stimulaciji za normir-sko službo: zmanjšana je vplivnost tabele za preseg norme od 110 do 120, povečana pa za pre-sege izven tega; kar pomeni, da za isto višino stimulacije tabela sedaj dovoljuje nekoliko večja odstopanja povprečnega dosega norme.
—	za maloprodajno mrežo je sprejeta degresivna skala, ki izraža promet posamezne prodajalne in obrat zalog za poslovodje. Začasno sta ukinjena paro-vna in vrednostna stimulacija za prodajalce, do izdelave novega predloga, saj se deloma že izražajo skozi samo degresivno skalo.
Kot vidimo, gre v glavnem za zaostritve normativov stimulacij, kar pomeni, da moramo letos za enako višino stimulacij doseči boljše rezultate kot lani. Naše skupne cilje smo opredelili v sprejetih planih in doseganje le-teh nam bo mogočilo nemoteno poslovanje.
Vsi pa želimo solidne osebne dohodke. Teh pa ne bo, če ne bomo ustvarili dohodka, kar ni, ne moremo deliti.
Olivera JEREB
Ob pogovorih O vlogi reklame
Denar, ki ga »mečemo skozi okno, se vrača skozi vrata«
Kaj pomaga, če izdelamo lep in kvaliteten vrhunski izdelek, čc ta obleži v skladišču. Treba ga je čim bolje in čim hitreje prodati. Ce ga hočemo dobro prodati, ga je potrebno pokazati, predstaviti in prepričati kupce, da je izdelek dober in vreden svoje cene.
Najprej moramo prepričati trgovce, za kar so namenjene konference in druge oblike seznanjanja z izdelki. Ko je izdelek že v prodajalnah, ga je potrebno predstaviti potrošnikom. To naredimo z oglasi v časopisih, radijskimi reklamami, reklamnimi filmi, na sejmih in končno — v izložbah v prodajalnah. To je treba napraviti za vsako sezono in vsak nov izdelek.
Kako je bilo z reklamo lani in kako bo v letu 1988?
Leto 1987 je bilo za našo službo leto trdega dela — pa naj se sliši tako ali drugače. Če poznamo razmere, v katerih je naša država, vemo, da tudi na domačem tržišču ni lahko prodajati. Kupna moč pada, ljudje imajo vse manj denarja in s tem tudi na tržišču vlada večja konkurenca.
Z namenom, da pomagamo pri prodaji, smo izdelali tri reklamne filme za lahko obutev, film za surf čevlje in propagandni film za smučarske čevlje. Omenjeni filmi so bili predvajani na vseh jugoslovanskih televizijah.
Oglaševali smo v časopisih, revijah, na osrednjih in lokalnih radijskih postajah. Posebni akciji sta bili za sezonsko znižanje zimske in poletne obutve.
Sodelovali smo v akciji Poda-rim-dobim, v pokalu ZDRAVO — za alpsko in tekaško smučanje, bili smo na smučarskih tekmovanjih. Pri reklamiranju imena firme nam je pomagala zmaga Grege Benedika na tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju in ostali uspehi naših tekmovalcev. V skakalnem športu, kjer smo pokrovitelji SSK Alpina, smo dosegli prve točke v svetovnem pokalu z odličnima uvrstitvama Kopača na Japonskem.
Razstavljali smo na sejmih doma in v tujini. Ob praznovanju 40-letnice tovarne smo organizirali tiskovno konferenco za novinarje in snemanje za prispevek v oddaji Tednik. Lep zaključek praznovanja naše obletnice je bila prireditev Društva novinarjev Slovenije, na kateri so razglasili najboljše slovenske športnike za leto 1987. Čeprav je bilo v zvezi s prireditvijo slišati veliko pripomb, takih stroškov le ni bilo. Najboljšim športnikom smo podelili praktične nagrade in pripravili malico za nastopajoče. Ostale stroške smo
pokrili iz sredstev, ki smo jih dobili z vstopnino. V primerjavi s tem, koliko je bilo o prireditvi slišati, videti in prebrati v časc^ pisih — mislimo, da je bila pri' reditev zelo poceni. Svojega dela pa tako ne štejemo, saj je bilo opravljeno v popoldanskem času in z dobro voljo.
Za leto 1988 načrtujemo nekaj več oglaševanja za letno in zimsko obutev. Predvidevamo, da bomo organizirali več predstavitev kolekcij za grosiste in prodajalce na terenu. Planiramo sodelovanje na sejmih doma in v tujini, reklamiranje na smučarskih in tekaških tekmovanjih' sodelovanje na modnih revijah-Sodelovali bomo pri prenosih olimpijskih iger in v akciji Poda-rim-dobim. V letošnjem letu рГ' vič sami oblikujemo in tudi pri' pravljamo za tisk kataloge z* smučarsko in apreski obutev.
Za to delo dobivamo številne pohvale naših stanovskih kole* gov in strokovnih ljudi, ki se ukvarjajo s tovrstnim delo#-Prav tako nas ocenjujejo tudi naši konkurenti; le doma, v lastni delovni organizaciji imam" zmeraj same težave. Vse kar naredimo, je samo zapravljanje denarja. Ob tem moram povedati, da v ostalih delovnih organizacijah (s katerimi se tako radi рП' merjamo), izločajo tudi dvakrat več za reklamo, kot naša delovna organizacija.
Ne rečem, da za reklamo namenjamo malo denarja, vendar če upoštevamo, da imamo kar nekaj vrst izdelkov, ki jih je pO' trebno reklamirati, potem znesek ni tako visok.
Sicer pa, ali bi v razvitem zahodnem svetu, kjer se vse gleda skozi dobiček, vlagali tolikšna sredstva v reklamo, če od tega ne bi imeli nič? Najbrž ne. Nekoč je na nekem sestanku v tovarni naš delavec iz MPM odgovoril na vprašanje — ali res mečemo denar, ki ga damo za reklamo — skozi okno: »Ja«, je dejal, »vendar ta denar se vrača skozi vrata nazaj«.
Mi, ki delamo v reklamni sl"^ bi, dodajamo: kot reklamna sl4' žba sami sebi nismo namen. di delati znamo še kaj drugeg®; navajeni smo delati in tudi rao delamo. Če je delo, ki ga opra vljamo, potrebno, potem nas s ti te, da delamo, če pa ne, to delo ukinimo.
Marija KOSi"
Postavljamo nekaj trditev oz. izzivov. Računamo, da se ooste oglasili z vašimi mnenji.
Odnosi:
. Mojstre je treba absolutno ubogati, saj le tako lahko dosežemo kvaliteto.
Organiziranost:
tn,	borno odvisni zgolj od računalnikov in robo-
- Ч^аје bodo le izvajali kupljene programe.
^adri:
Več je vredna enoletna pripravniška praksa kot petletno ^tinsko delo.
Oenar
, imamo vsi Jugoslovani »v nogavicah« 6 milijard dolarjev, Jih imamo delavci Alpine 600.000 $.
Kako bi vložili ta denar, če bi lahko delali po svoje. Oglasite se nam!
Uredništvo
Utrinki
Prodor mladih Žirovcev
bila'. Alpina in Robert Kopač sta "ko	pragu zapisa v olimpij-
p,.g^Kodovino, toda vse se je obrnilo "lim'	Čeprav bomo na novo
že jPUado čakali nova štiri leta, smo trdno odločeni, da bomo v olj	kjer bodo naslednje
P'jske igre, ne le sodelovali, Znijgp štartali tudi na odmeven re-
®sno optimistična napoved ni brez 'udi	neprestano napredujejo
taijo^j'®'' naSi najboljši tekmovalci, meip?" Robert pri preboju čez v fi, ""lalu imel izdatno pomoč tudi
Andražu . .. Цц potrjujejo tudi letošnji rezul-
POfjlejmo: pri članih v Cock-Kopa".'' vodi Lotrič pred Robertom Vojii ki je to sezono dvakrat os-'OD^lt svetovnega pokala, v ev-naiš, pokalu pa je bil enkrat dva-na turneji treh dežel v Planici, dveh Mur je na domači lestvici po sto^ ^kmah na 9. mestu; s 13 me-sltjka^ "Olgarskem Borovcu si je pri-rqn,L tudi pi-ve letošnje točke ev-
y ^ка pokala, v	starejših mladincev
Pač_ 1^ . "uzvrstitvi vodi Primož Ko-repjjbi' jf obenem osvojil tudi naslov "skega prvaka. Njegov brat
Andraž je bil na tej tekmi 5., Matej Oblak pa 12.
Primož se je izkazal tudi na mednarodnih nastopih, saj je v alpskem pokalu osvojil dvakrat tretje mesto, na tekmi evropskega pokala članov v St. Aegydu pa je bil sedmi. O rezultatih na svetovnem mladinskem prvenstvu v avstrijskem Salfeldnu pa bomo poročali prihodnjič.
Andraž Kopač med mlajšimi mladinci v tej sezoni nima prave konkurence, saj je na zadnji tekmi osvojil tudi naslov državnega prvaka, že prej pa je dvakrat zmagal na tekmah Cockta pokala. Na tej tekmi je dobro 10. mesto osvojil še Gorazd Albreht, Jože Vehar pa se je moral namesto borbe za kolajno, sprijazniti z mokrim kombinezonom, saj je zaradi drobne napake pri doskoku padel in na koncu osvojil 16. mesto.
Pionirji so imeli zadnjo nedeljo v januarju zaradi slabih snežnih razmer šele pi-vo tekmo, na kateri pa je zanesljivo zmagal Zupančič (Alpina). V konkurenci šestdesetih tekmovalcev sta se odlično uvrstila tudi Jereb s 7. ter Kavčič zli. mestom.
V ekipni razvrstitvi pokala Cockta vodi Kranjski ID Triglav, pred Alpi-no ter Elektrotehno Ilirijo — Lju-bUana	NIko Dolinar
Konrad Peternelj razstavlja v New Yorku
A
'ost spremljali dogajanja v okviru kulturnih prireditev v po-^'nrti	kulturnega praznika (8. februar je obletnica
jQjj	največjega pesnika dr. Franceta Prešerna), ste gotovo
samostojne razstave slik našega sodelavca Konrada
razstavo, ki jo bodo odprli konec tega meseca v Jugoslo-'cu'tumem centru v New Yorku. Na samostojni razstavi bo Še	razstavil 23 svojih slik večjega formata, hkrati pa
"Лспе mape, ki jih pripravlja prav v ta namen.
ki bo štirinajst dni, bo obiskal tudi slikar sam, zato bomo lahko kaj več o tej razstavi napisali v prihodnji Delo-življenja.
Nejko Podobnik
Domovina ne mara niti tistih, ki niso ničesar sposobni, niti tistih, ki so sposobni vsega.
F. FALLOUX
Človek, ki naredi napako, ne da bi jo popravil, zgreši novo napako.
KONFUCIJ
Na tisoč neumnih pride en moder in trije, ki se imajo za modre.
Giiki pregovor
Neka stvar je smerna, če se dogaja drugemu. Ženske solze zaležejo veliko, stanejo pa malo.
W. ROGERS Španski pregovor
Z letošnjega zbora finančnih in računovodskih delavcev
Darovali so za mrliško vežico
Jože Leveč, Trg osvoboditve 1, 20.000 din — ob smrti Stanislave Vehar.
TO IE Ш KRHI

Inovacije
BRZOJAVKA, BRZOJAVKA, BRZOJAVKA VSEM DELAVCEM, VSEM DELAVCEM,VSEM
predlagaj kaj koristnega stop komisija z a inovacije daka stop čaka te tudi ustrezna nagrada stop lep pozdrav stop uredništvo čaka stop

Naši najuspešnejši
fe-;4|i^":>:;5'
Р*|53У
W* :••
Na sliki z leve sedijo: Robič, Žan in Bergant; stojijo: Bene-dik, Cižman, Grilc
v
Zirovci se predstavljamo
v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani so sklenili v okviru svojega programa predstaviti širši javnosti kulturni utrip Žirov.
To je bila priložnostna razstava knjig, ki so izšle v Žireh ter literature, ki Ziri predstavljajo na različne načine.
Predstavljena je bila pestra likovna ustvarjalnost in skrb narodopisno dediščino.
Na predstavitvi tega žirovskega utripa je Miha Naglič še posebej predstavil Žirovski občasnik, dr. Ivan Sedej likovno dejavnost. Marija Stanonik pa je govorila o zbiranju narodopisnega gradiva.
Prisotni žirovski rojaki in drugi kulturni delavci so se živahno vključili v pogovor in odhajali zadovoljni.
Žirovski kulturni utrip v Mladinski knjigi v Ljubljani so pH" kazali Miha Naglič. dr. Ivan Sedej, Marija Stanonik in Kari* Bernik, ki je povezovala ta zanimivi prikaz žirovske ustvar' jalnosti.
Med poslušalci je bilo tudi precej naših rojakov, ki živijo a'* delajo v Ljubljani: dr. Zdravko Mlinar, dr. Rado Poljanšeki arhitekt Vlasto Kopač, Rado Jan, Spomenka Hribar, odgo' vorna urednica Nove revije — in drugi.
»DELO-ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana vpplenc, Nada Govekar,
Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk,
Kranj