Naročnina
Dnevno Udnln
za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
meseCno 35 Din nedel|ska Izdala celole no vJugo-slavtjl SO Din, za inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, peUl-vrsla mal t oglasi po 150 ln 2 D.veCJI oglasi nad 45 mm vlilne po Dln2'SO,veUld po 3 In 4 Din, v ure d nizkem dela vrstica po IO Din □ Pri večjem g naroČilu рорцЗ Izide ob 4 zjulral rožen pondellKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6'IU Rokopisi se ne vratafo. nef ranit I rana pisma se ne sprefemafo - Uređnlitva telefon St. 2050, upravnlStva it. 2328
Poliiičen lisi sa slovenski narod
Uprava f c vKopltarfevl ul.it.6 - Čekovni račun: Cfublfana itev. >0.650 Jn 10.149 xa lnserate. Sarafevoit.7563. Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunaf it. 24.797
Prisilne stanovske organizacije in volivna pravica.
Javna polemika, ki jo je vprašanje volivne pravice za prisilne stanovske organizacije spravilo na dnevni red. je dosedaj imela samo ta uspeh, da je strogo ločila kroge, ki so za splošno enako in tajno volivno pravico, od onih, ki so proti. Struje, ki bi zagovarjala kako srednjo pot, do danes še ni.
Proti vniki splošne in enake volivne pravice se bojijo predvsem, da hi na eni strani potom to pravice stanovske organizacije prešle preveč na »politična« pota, na drugi strani pa, da bi bila na ta način voljena uprava teh organizacij kvalitativno slabši od one uprave, ki jo dajejo dosedanji volivni vedi.
I.
'ireba je torej, da si jasno predočimo, ali stanovske in strokovne organizacije res nimajo nobene zveze z besedo politika«. Stanovske in strokovne organizacije so skupine ljudi, ki jih veže kakšen skupen gospodarski namen. Značajna poteza teh skupin tiči v tem, da se za njihove namene razven njih samih nihče posebno ne briga in da dalje predstavljajo ponavadi le majhen del celotnega gospodarskega organizma. Dosledno morejo svoj namen uveljavljati ne samo v lastnem krogu, ampak mu tudi priboriti potrebno in primerno uvaževanje v onih krogih, ki se za Ia namen ne brigajo. To dçlo pa se ne da drugače imenovati kot politika. Ni v tem ničesar slabega, nasprotno to jim daje življenjsko moč dn zmisel za borbo. Vsaka taka organi: ac ja ima torej svojo politiko, ki hoče z njo uveljaviti svoja načela v vseh tistih gospodarskih in socialnih vprašanjih, ki se je tičejo posredno ali neposredno. To, mislimo, je nesporno. Tudi znanost je istega mnenja. Načelo politike je načelo veljave v družbi iu sicer čim brez-pcgojnejše veljave v sistemu medsebojnih socialnih odvisnosti, je volja do moči v državi in težnja k gospodarstvu nad socialnim svetom in koristi v meddržavnih odnosih. Ker ni pojava, ki bi iz politične perspektive bil brezpomemben, je vsaka socialna zajednica kot organizacijska objekt'vacijn skupinskega smotra, ki naj se uveljavi, vsaj latentno politična< ter hoče v tekmi z drugimi svoji prebojni moči primerno in po rangu svojega postulala prodreti.« (Dr. Albin Ogris: »Politične stranke«, stran 67.)
Stanovske iu strokovne organizacije morajo torej z nujno posledico imeti svojo politiko, drugače izgube pravico do obstoja in shirajo v brezdelju. Če pa se tako krčevito branijo politike, hočejo s tem samo posebno poudariti, da za njihovo delo ni prikrojena običajna politika političnih strank, da jim je ta včasih celo v škodo in da se jim protivi način, kako se ta dnevna politika vodi. Hočejo pri tem še posredno povedati, da njihov namen in njihovo delo zahtevata posebno taktiko v družbi, ki se ne krije vedno s pojmom običajne politike.
Kdor bi pa hotel z geslom proč od politike!« trditi, da taki organizmi ne potrebujejo sploh nobene politike, ta bi jih popolnoma ubil, kajti odrezal bi jih od ostale družbe, skrčil ln njihov delokrog do brezpo-membno-sti in jih seveda obsodil na pogin.
Stanovske in strokovne organizacije dalje ne obstojajo samo iz par ljudi. Ponavadi število njihovih članov ni samo majhno, ampak so člani raztreseni na dolgo in široko. Posebno prisilne stanovske in strokovne organizacije štejejo na tisoče iu tisoče članov, če so le količkaj pomembne. Da vsi člani niso enih in istih misli, da se njihova mnenja v marsikaterem vprašanju križajo, je nekaj čisto naravnega. Ravno tako je nekaj čisto naravnega, da vsak član hoče priboriti svojemu mnenju veljavo. Dosledno se razvijejo tudi v okviru takih organizaoij struje, ki potem končno po dogovorih, pregovorih in kompromisih dobijo neko srednjo pot, ki najbolj odgovarja namenu organizacije. S pelitiko imajo torej vse te organi acije opraviti tudi v svoji notranjosti. Tudi to ni slabo. Različni nazori krešejo nove misli, nove misli so pa predpogoj ?a vsak napredek. Vse to pa je zopet svoje vrste politika.
II.
Ne bo ugovora, če trdimo, da vse življenje takih organizacij temelji edinolc na zanimanju ki ga imajo njihovi člani za njihov skupen namen. Kjer se člani ne brigajo za delo v organizaciji, lam organizacija kmalu zaspi ali pa pade v hrezDomembnoet. Vsaka organiza-
cija mora torej predvsem skrbeti za to, da med člani ne pade zanimanje zanjo" in v svojem lastnem interesu ne sme prezreti nobenega sredstva v dosego tega namena. Mod najučinkovitejšimi sredstvi je gotovo enakopravnost vseli članov. Le takrat vsak član s polno živahnostjo sodeluje v organizaciji, če je prepričan, da ima enake dolžnosti in pravice kot vsi drugi. Kako globoko se zavedamo te preproste resnice, pričajo n. pr. zasebna društva, pa naj imajo ista katerikoli namen Ni ga skoraj društva, ki bi nc poznalo ravno-pravnosti članov. Ce pa je ne po/na, se kmalu začne boj zanjo.
Kar velja za privatna društva in slične organizacije, velja še tem bolj za prisilne stanovske in strokovne organizacije. Tem je rav-nopravnost članov še bolj potrebna kot zasebnim organizacijam. Pri zasebnih organizac jah je članstvo prostovoljno. Kdor pristopi, pokaže že s tem precejšno mero zanimanja za organizacijo in Ireba je samo, da se to zanimanje vedno vzdrži na isti višini. Prisilne stanovske in strokovne organizacije pa ne vprašajo nikogar, ali hoče biti član ali ne, člane jim odredi zakon. Da taki po zakonu prisiljeni člani večkrat, posebno pa v začetku, ne kažejo posebnega zanimanja za prisilno organizacijo, je znana in razumljiva stvar, posebno, ker jim tako članstvo nalaga tudi neprostovoljna bremena, na kotih višino po njihovem mnenju tam i nimajo nobenega vpliva. To njihovo nme-n'e je sicer zmotno, toda obstoja pa vendarle. Prisilne stanovske in strokovne organizacije se morajo torej ponavadi boriti se z večjo apa-tijo članov kot pa navadna zasebna društva. Da premagajo večjo apatijo med člani, morajo še bolj vestno skrbeti za to, da odstranijo vse, kar podpira tako apatijo. Zato morajo zagovarjati popolno enakopravnost med člani še z večjo vnemo in večjim poudarkom kakor zasebna, društva.
Pri prisilnih stanovskih in strokovnih organizacijah je forej splošna in enaka volivna pravica še večjega pomena kakor pri zasebnih društvih. Kdor dela drugače, postopa nedosledno. To nedoslednost moramo n. pr. očitati »Zvezi industrijcev^, koje organizem temelji na popolni enakopravnosti njenih članov, sama pa zagovarja, naj se njeni člani v istovetni prisilni stanovski organizaciji delijo po kategorijah. in sicer na ta način, da ima ravno zadnja skupina relativno največ pravic, čeprav se to ne sklada z načeli, ki jih zagovarja za razdelitev po kategorijah.
III.
Druge vrste strah, ki ga imajo nasprotniki splošne in enake volivne pravice, pa obstoji v tein, da bi uprava gori omenjenih organizacij prešla v roke, ki nimajo zadosti zirti-sla zu stanovske in strokovne interese, v najboljšem slučaju pa premalo življenjske, gospodarske in socialne skušnje. Ker pa bi take uprave vendarle morale nekaj delati, se bojijo protivniki splošne in enake volivne pravice, da bi se za nadomestek preveč bavile s takimi vprašrnji, ki so predmet dnevne politike in se le posredno tičejo organizacije same.
Ce dobro premislimo vse te tri vrste strahu, pridemo do sledečih zaključkov: Zmisel za stanovske in strokovne interese se vzbudi takoj, kakor hitro je zanimanje vseh članov lastno organizacijo dosti visoko. Da pa ta zmisel dobi počasi tudi pravilno vsebino, za to skrbijo že posamezne struje v organizaciji, ki vidijo v lastnem naziranju samo svetle, v nazi ranju nasprotnih struj pa samo temne strani. Tn zmisel pa ni privilegij enega ali drugega člana, ni vezan ne na izobrazbo, ne na premoženje, ne na socialni položaj. Največje organizacije, ki jih imaimo danes, to je države, dokazujejo, da je morda v nižjih slojih še več zmislu za tako organizacijo kot pa v gornjih plasteh.
Kar se pu tiče življenjske skušnje, vemo, da je njen glavni vir gospodarska svoboda, odnosno gospodarska konkurenca, ki temelji na njej. Ali pa gospodarska svoboda res prinese zmeraj iu dosledno najboljše ljudi na vrh, to je še odprto vprašanje. Nepobitnega dokaza za to se ni, nasproti temu so pa že danes na delu mogočne struje. ki to zanikajo v teoriji in praksi. Da jim ne manjka zgledov iz vsakdanjega gospodarskega vrvenja, ki zagovarjajo in potrjujejo njihove nazore, tega ni treba o! širne je utemeljevati. Takih zgledov bi nabrali morda nekaj tudi pri nas.
Manjka dalje tudi vsak dokaz za to, da je
za upravo prisilnih gospodarskih in strokovnih organizacij najbolj sposoben tisti, ki se je obnesel v gospodarski svobodi. Delo prisilnih stanovskih in strokovnih organizacij imn čisto drug značaj, drug duh, drugo pojmovanje kot pa boj v svobodni konkurenci. Skušnje, ki jih pridobiš na enem polju, to še dolgo ne uspo-sabl ajo za delo na drugem polju. Ni malo zgledov, da ljudje, ki si ue znajo opomoči v svobodni konkurenci, pokažejo veliko pravilnega zmisla in veliko sposobnosti za delo v prisilnih organizacijah.
S tem seveda nočemo trditi, da so izjeme popolnoma nemogoče. Izjeme so in bodo, toda nikoli ne bodo postale pravilo in nikoli ne bodo mogle dokazati trditve, ki je zmotna, dasiravno prevladuje še v mnogih krogih, da je namreč človek tem sposobnejši za upravo gori naveden'h organizacij, čim bolj se je obnesel v svobodnem konkurenčnem boju.
Da bi se pa take uprave pustile prehitro in trajno v dnevno politiko, tega se že i/, gori navedenih ra'logov ni treba bati. Da kaj ta-i ega ni mogoče, ne bi trdili. Ce pa se to zgodi, naletijo take uprave redno na splošen odpor med člani iu izginejo najkasneje pri prihodnjih volitvah.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ožjega glavnega odbora radikalne stranke. Tej seji so prisostvovali predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovič, predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, dr. Laza Markovič, dr. Ivkovič, Ilija Mi-hajlovič in še nekateri drugi člani.
Po informacijah, ki so jih dali časnikarjem, so najprejc razpravljali o nekaterih pismih, ki so jih poslali poslanci radikalnega kluba iz notranjosti o reorganizaciji samouprav.
Nato so razpravljali o razmerah v radikalnem klubu samem. O teh razmerah smo dovolj pisali. V glavnem je šlo za to, da se
IV.
Mislimo, da smo s tem pregledali najvažnejše in najresnejše ugovore proti splošni in enaki volivni pravici za prisilne stanovske in strokovne organizacije. Nekaj ugovorov še ostane, tako n. pr. da volivna pravice te vrste pomeni • neke vrste boljševizma in poizkuse uvajanja komunizma v gospodarske sloje«. To bi pomenilo, da so vsi sloji, ki nimajo, dosti pod palcem, boljševiki in komunisti. Ta ugovor je smešen in k večjemu vreden naše dnevne javne polemike. Ravno toliko je vredna trditev, da najmanjši obrati ^tvorijo maso, ki ne posveča presoji in reševanju javnih gospo, darskih vprašanj prav nobene pažnje in ki je tudi stanovsko skoraj popolnoma indiferent-na. . Ta masa gotovo ni taka. Co hi pa bila, tri treba čez njo zabavljati, ampak skrbeti za, to, da se njeno zanimanje za javna gospodarska vprašanja dvigne, kajii prirojenega zmisla za tako zanimanje ji ne l>o nihče mogel odrekati.
Vse drugo pa, kar se o tem govori in piše, je — to zopet ponavljamo — samo prazno govorjenje, ki mu ne moremo pripisovati drugega namena kot lega, da hoče bralca spraviti stran od bistva in od doslednega premišljevanja o celem problemu.
najde r.iodus vivendi za vse struje v radikalnem klubu in da su ugodi vsem željam teh posameznih struj. Glavnega vprašanja vodje radikalnega kluba itak ne bo mogoče v kratkem rešiti. Zato se misli, da se bo moral v kratkem vršiti kongres radikalne stranke, ki naj reši ta pereča vprašanja, predvsem vprašanje predsednika radikalne stranke. Z ozirom na to prevladuje mnenje, da bo do kongresa ostal radikalni klub vsaj tako enoten, kakor dosedaj in da se bo njegova enotnost napram drugim klubom zmanjšala edino, v kolikor bodo vse struje v radikalnem klubu in v stranki poskušale pridobiti pristašev, da bi na strankinem kongresu odločevale in zmagale.
Avdšence pri kralju.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) Včeraj je bil v Topoli pri kralju vojni general H a d ž i č , danes pa je odšel tja prometni minister general Milosavljevič. Po nekaterih vesteh bi se kralj imel že jutri vrniti, po drugih pa bo še več dni ostal v Topoli.
Dr. Šavnik odide.
Belgrad, 4. marca. (Izv.) Finančni delegat g. dr. Š a v n i k v Ljubljani je odpoklican s tega mesta in imenovan za načelnika v ministrstvu za finance v Belgradu. Na njegovo mesto je imenovan g. Rupnik.
SConferenca o srednjih šolah.
Belgrad, 4. aprila. (Izv.) V naučnem ministrstvu se vršijo konference, na katerih se razpravlja 1. o vrstah srednjih šol v državi; 2. o reviziji začasnega, učnega načrta za nižje razrede realnih gimnazij; 3. o učnem načrtu za višje razrede. Iz Slovenije prisostvujejo konferencam bivši vodja prosvetnega oddelka profesor Vadnjal, nadzornik Wcster, ravnatelj Mazi in prof. dr. Kotnik.
PERIć O TEKOČIH ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH.
Zunanji minister dr. Ninko Perič je sprejel urednika atenskega poluslužbenega lista »Elefteron Vima«, g. Zarifisa in mu na njegova vprašanja podal več izjav glede tekočih zunanjepolitičnih vprašanj. Glede Italije je izjavil:
Od mojega ekspozeja v skupščini se v niši politiki nasproti Italiji ni nič izprerttenilo. Po mojem prepričanju je razvoj dogodkov zadnjih dni povoljno vplival na javno mnenje in na uradne kroge na obeh straneh, lako da ni nobenih nepremostljivih težkoč za lojalen sporazum in nadaljevanje prisrčne politike. Prepričan je ludi, da ni resnih ovir, ki bi preprečevale točno določitev značaja tiranskega pakta. Seveda bi se moralo to /goditi na temelju politične neodvisnosti Aibanije in njenega teritorialnega edinstva.
Glede naših konvencij z Grčijo je rekel dr. Perič, da bi bilo želeti, da bi temu vpra-
šanju obe vladi posvetili svojo posebno pozornost. S tem bi se utrdilo medsebojno zaupanje in pripomoglo do splošnega zbližanja balkanskih narodov ter tako do zagotovitve mirne bodočnosti. Skupnost njihovih interesov jih mora v bodočnosti dovesti do tega cilja in mi le želimo, da bi se to skoraj zgodilo.
Kar se tiče Male antante, je zaključil dr. Perič, morem reči, da njenih temeljev nič ne more omajati, ker je osnovana na popolnem medsebojnem zaupanju, katerega se sedanji dogodki ne dotikajo.
VELIKA BRITANIJA IN JUGOSLAVIJA.
Čeda Mijatovič v Londonu je poslal belgrajski »Politiki« pismo zaradi njenega članka, v katerem je trdila, da vodi Velika Britanija proti Jugoslaviji neprijateljsko politiko. G. Mijatovič ugotavlja, da je ta trditev neosnovana, kar dobro vedo mnogi Srbi, a predvsem on sam, ki kot najstarejši srbski diplomat in žur-nalist že 43 let živi v Londonu. Sovražniki Jugoslavije se prezgodaj vesele.
STROKOVNA INTERNACIJONALA ZA REŠITEV ITA LIJANSKO-JUGOSLOVAN-SKEGA KONFLIKTA.
v Pariz, 4. aprila. (Izv,) Na seji socialistične in strokovne internacionale so sprejeli tri resolucije, v katerih zahtevajo, da mora jugoslovansko-italijanski konflikt urediti Društvo narodov in da se mora pripoznati neodvisnost Albanije, ki naj ne stoji ne pod italijanskim, ne pod jugoslovanskim protektoratom. Glede Kitajske zahtevajo, da sc države odrečejo vsem nepravičnim koncesijam in da se takoj prične s pogajanji. Tretja resolucija je naperjena proti fašistovskemu režimu v Italiji.
ECaj se pïefa v Romuniji.
v 'Pariz, 4. aprila. (Izv.) Le Matin« poroča, da pripravlja ministrski predsednik general Avarescu državni udar in da je i=dal že več tozadevnih odredb. Vodstvo železnic je prepustil nekemu častniku. Vsled tega je prišlo do nasprotstev z Bratianujem in so se pričela vsled tega žc pogajanja. Po poročilu »Ma-tina ne verjame nobeden, da bi za slučaj smrti kralja Ferdinanda prevzel vlado regentski svet, katerega so osnovali 1. 1926. Zdi se verjetneje, da se bo spremenila ustava za ta slučaj v korist kraljice Marije. Mnogo se računa tudi z možnostjo, da bodo poklicali nazaj princa Karola.
Seja ožjega gSavnegs odbora radikalne stranke.
Velika afera v Mežici.
KOMPROMITIRANO CELO VODSTVO KMETSKO DELAVSKE ZVEZE IN BERNOTOVE SKUPINE. — ARETACIJA CEI.OKl'PNEOA KRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA V MEŽICI.
Maribor, 4. aprila. (Izv.) Včeraj je v Mariboru vzbudila veliko senzacijo vest, da so trije detektivi mariborske policije z dopoldanskim vlakom pripeljali pet članov krasnega šolslkega sveta v Mež ci, med njimi oblastnega poslanca Vinka M o d e r n d o r ! e r | a , ter jih odgnali v zapore mariborskega- okrožnega s'd'šča.
V Mežici se je dolgo časa govorilo o raznih aferah, ki so nane tudi sirt'ki jasnosti, vendar ni nihče mislil, da bo moralo vmes poseči tudi državno pravdiiištvo ter osvetlili afero, ki je zavzela tako širok obseg, kakor ma-lokatere v Slo veni i. Zadeva jo sledeča:
Mežiška občina je popolnoma v rokah komunistov, oziroma Bernotovih socialistov, katerim načeluje taimošnji učitelj in sedanji ob-• lastni poslanec Vinko M&demdorfer. Občina je pričela z veli'kf poleznim načrtom in zgradila lansko leio moderno šolo in vodovod /a vso Mežico. Vsa dela je v imenu občine vodil krajni šolski svet, v katerem so bili sami izraziti pristaši Modomdorferjeve skupine. Za v dovod je proračun prvotno znašal 800.000 Din. Krajni šolski svet je oddal dela pod roko lirez razpisa Delavskemu kon umnemu društvu v
Celju vnaprej, ki za ta dela sploh nima koncesije. Vodovod se je zgradil po načrtih ing. Gustinč t a, toda stroški so narastli tako, da se je proračun prekoračil za 700.000 Din. Kani' je šel dinar, o tein ni vedel nihče. Govorilo pa so je, da bo o tem vedel natančnejše krajni šolski svet. /lasti učitelj MiUlerndorfeT.
Na podlagi govoric je veliko županstvo mariborsko edredilo preiskavo, katero so iz-.vcdli strokovnjaki za hidrotehnična dela in knjigovodstvo. Rezultat preiskave je bil takšen, da je veliko županstvo končno pooblastilo mariborski prl'cijski komVariat, da afero preišče s kanonskega vidi! a.
Vo:'stvo preiskave je prevzel g. KerŠe-vrn. Preiskave so se vršile v Mežici, Celju in Ljubljani. Uspeh je bil senzacio-nelcn. Na ta način so odkrili obtežilen nnate-r'al. radi katerega je državno pravdništvo ma-ribt rsko cdTedilo aretaci jo petih članov kraj-nega šolskega sveta v Mežici, med njimi Mči-derndorîer'a, dalje strokovnega tajnika Kmet-sko-cb-lavske zve :e v Celju L es ko v šk a. Afera zavzema vedno širši cbsog. Obetajo- se zanimiva odkritja. Podrobnosti bomo še poročali.
Prijatelifka pogodba med Stalijo in Ogrsko
DANES BOSTA MUSSOLINI IN GROF BETHLEN PODPISALA PRIJATELJSKO IN RAZSODIŠČNO POGODBO. — OGRSKA SI JE IZBRALA ZA SVOJE PRISTANISČE
REKO.
Sacf'ć fantazira, SIS dela
Pod tem naslovom pšejo zmgrebške Se-Ijačke novinec: »To, česar Radié s svojimi ministri ni mogel napraviti skoro dve leti, ko je bil na vladi, je slovenska SLS napravila v dveh mesecih. V tem	cm črsu vidimo
in že čut mo, kako slovenski '.o stri d. lajo. Sedaj se že resno dela a grr.dl i) nasipov ob Savi, Donavi in drugih rekah. Oproščeni smo carine na umetna gnojila in druge g p barske potrebščine. Dajejo se velike davčne olajšave in olajšave pri prenosnih taksah. Opro-ščajo se kazni radi monop'. lskih in taksnih prestopkov, ki znašajo tisoče dinarjev in mesece zaporov. SI venski poslanci so iz,poslovali, da se ola šajo davčna bremena, ki toliko mučijo naš narod. Na teh uspehih SLS najlepše čestitamo. Dela g vore o veliki razliki uied radičevsko politiko in politiko SLS.«
Tako p:5e hrvatski kmet.
Mo
•ч. ZLT,.
>Narodnj dnevnik« občuduje m č, ki da jo ima SLS in piše, da še nikdar ni imela nobena politična stranka v Sloveniji te moči, kakor jo ima, oziroma kakor jo bo v kratkem imela SLS. Zastopana v centralni vladi more z lahkoto izvesti vse. kar b; sklenili avtonomni asli-pi v Sloveniji, ki so vsi. oziroma bodo v najkrajšem času v njenih rokah. Poleg iega je finančno mečna in vrhu vsega sijajno podprta še od cerkvenega aparata, da ima danes tako dominantno po/.ic jo v Sloveniji, da je op />ija proti njej skoro nemogoča.
Je sicer jako laskavo za SLS, da jej N, D. prisoja tako moč. ampak se on pri tem v n ar i .'©m moti. Predvsem glede na »cerkveni aparat«. To si je dal »Narodni dnevnik« suge-rirati od »Jutra«, če bi pa samo stvar malo preudnril, bi se pač moral vprašati, kakšno dinamično vi go bi m< gel igrati cerkveni aparat pri sedanji poziciji SLS, v tem zmislu namreč, kakor jo razumeva in tolmači N. D.«. Mi pa tudi ne verno, s čim bi mogel cerkveni aparat pomagati SLS seda . ko je n:: vladi, ko ji tudi v opoziciji ni mogel prav nič pomagati.
Pa tudi drugače gleda »N. D.« današnjo pozicijo SLS v malo preveč rožnati luči, ker pozablja, da imamo še vedno centralizem; na tem ne izpremeni okolnost. da je SLS zastopana v centralni vladi, prnv nič. Tak dominanten položaj, kakor ga »N. D.* prisoja SLS. bi ona mogla zavzemati le v avtonomistično urejeni državi. Do tega je pa še daleč. Finance, finance, to je tista glavna točka, okoli katere se suče boj proti centralizmu, in kako trd in težaven je ta boj, to tudi »N. D.« dobro ve, in zato je pretirana njegova trditev, češ, da SLS zastopana v centralni vladi, more z lahkoto izvesti vse, kar bi sklenili avtonomni zastopd. Le z največjo težavo se bo dalo to izvesti, ker so tu na vseh konoih in krajih zapreke central tirnega sistema!
Pozicija SLS je torej, četudi močna vsekakor zelo težavna, uprav radi sistema. To se je dovolj pokazalo tudi na njenem delu v teb dveh mesecih sovlndanja. Veliko zadev je, ki bi jih SLS že rada bila izvedla in bi se v drugačnih okoliščinah res tudi z lahkoto dale izvesti, a so pri obstoječem sistemu ali sploh neizvedljive, oziroma je mogla SLS le z največjo težavo doseči, da se vsaj deloma izvedejo. Ta moment bi moral »N. Dx pri svojem presojanju položaja SLS (predvsem uvaževati, potem bi bili njegovi zaključki gotovo bc-lj pravilni, vsekakor pa bi potem tudi vse tiste velike zahteve, ki jiih postavlja, malo modeliral. Kajti, kakor rečeno, obstoječi centralistični sistem je tisto zlo, nn katerem trpi vse naše državno življenje, in proti kateremu je tudi SLS pri sedanji konstelaciji razmer brez mo i, in naj bo sicer še tako močna.
▼ Lille, 4. aprila. (Izv.) Pri preetu predsednika Doumergua se je dogodil incident. Nek pijan moški je stop 1 v predsedni' no koči in in zaklrical dvakrat: »Konec vsaki vojni!
> 7f ГТ- «V^ l/.r
Д Ve'leli smo. Zadnjič je Jutro«, napadaj o SLS, trdilo, da bedo zdaj privatni nameščenci v Sloveniji morali plačevati večji davek kakor oni v Srbiji. Mi smo na to ugotovili, da siî.-ski davčni zakon ravno privatne nameščence težje obremenjuje kot pa naš zakon. In ko smo to ugotovili, smo že naprej vedeli, da bo »Jùtno« stvar takoj po svoji navadi drugam zavilo. Kakor jo je ludi res. Evo, kaj piše: »Doslej smo bili vajeni, da so klerikalci vedno trdili, da sc v Srbiji manjši davki. Odkar so klerikalci v vladi in odkar nalagajo prebivalstvu v prečanskih krajih povečane davke (!), piše »Slovenec« nasprotno... Mi seveda sedaj pri.akujemo, da bo »Slovenec: pričel trditi, da vladna večina zato ni hotela razširiti srbskega davčnega zakona na prečanske kraje, ker plačujejo v Srbiji sploh večje davke kakor pri nas.:; — Mi tega seveda ne bomo nikoli trdili, zato ker to ni res. da bi v Srbiji sploh plačevali večje davke kakor pri ua-; ampak je nasprotno res. РаГ- pa je »Jutru svoj čas, ko je bila SDS na vladi, to trdilo in je kakor vsak slovenski protest proti krivicam. ki se gode Sloveniji, tako tudi protest proti večjim davkom, ki jih Slovenci moramo ,ilaîevatd, razkričevalo kot m-ržnjo proti državi in proti Srbom. To bodi le tako mimogrede omenjeno, da bo Jutro« bolj pomirjeno, a kar se srbskega davčnega zakona v stvari tiče, je dejstvo to, da je ta zakon na splošno mnogo blažji od naših davčnih postav, oziroma da nekaterih davkov, ki jih na Slovenskem plačujemo, srbski davčni zakon sploh ne pozna. Toda privatnim nameščencem pa Ia zakon slučajno nalaga večji davek kot pa па<. Mi ne moremo nič zato, če je taloo, in nain je samo žal, če Jutro:; srbskega davčnega zakona ne pozna. Naj si samo blagovoli pogledati dot'čue člene in se spomniti, kako so svoj čas protestirali bosanski privatni nameščenci, ko je finančni zaki n rečene člene srbskega davčnega zakona apliciral tudi na Bosno. Od takrat plačujejo privatni nameščenci v Bosni davka skoro 25 odstotkov svoje plačo, oziroma plačujejo ta davek podjetja,
Л Napačen korak. Narodni dnevnik« kvalificira upokojitev dr. Lončarja za napačen korak in našteva dokaze za dr. Lončarjevo objektivnost. Priznavamo, dr.'Lončar ni bil dr. Pe-stolnik in da RR režim ni uporabljal metod PPŽ, to bo vedno upoštevala SLS, kakor je to upoštevalo tudi naše časopisje, ki dr. Lončarja ni napadalo tudi tedaj, ko je imelo za to zadosti povoda! Toda zase si je dr. Lončar vzel legitimacijo za razburjenje z mnogimi svojimi ukrepi, izmed katerih naj omenimo le enega, ki ga je »Narodni dnevnik« zarod al. Visokemu uradniku je PPŽ režim napravil ekla'.antno krivico. Dr. Lončar je imel moč in priložnost, da jo popravi, pa je bil sam in en van na dolino mesto, čeprav nima za to niti strokovne niti praktične kvalifikacije. Bi bilo torej »Narodnemu dnevniku« priporočati, da se preveč ne razburja.
Д Radié in duhovniki. Radič si je dovolil kot predsednik oblastnega odbora tudi tele pripombe: »Duhovniki bi morali krščevati brez.pl Čno. Laž jo da gre človek v pok. 1. če ne prejme popovskega blagoslova. Še večja laž je, da, če rr.ali otrok umre, ga vrag natakne na ra/.enj. Tako razpravlja g. Radič javno ■ n uradno kot predsednik oblastnega odbora. Neverj« ln» in nezaslišano je, da tak človek vodi Hrvate.
ZA PRAZNOVANJE Î. MAJA. v Pariz, 4. aprila. (Izv.) Urad delavske internacionale jc sklenil izdati ob priliki 1. maja oklic, na delavce vseh dežel, da bi se 1. maj povsod praznoval. Delavstvo naj se izreče za osemurni delavnik, proti vsakršni vojni na Balkanu, proti početju fašistov in za neodvisnost Kitajske. Vse posadke na suhem in na morju naj se takoj odpokličejo.
v Trst, 4. aprila. (Izv.) Včeraj ob pol 9 je prispel v Trst ogrski ministrski predsednik Bethlen. Na kolodvoru ga jc sprejel tržaški prefekt. Bethlen si je ogledal mesto in nato ob 10.35 odpotoval v Benetke. Grof Bethlen je v Trstu sprejel tudi časnikarje in jim izjavil, da se bo uradno mudil v Italiji štiri dni. Vendar upa, da mu bo mogoče pred Veliko nočjo še privatno nekoliko potovati po Italiji. V Rimu bo sklonil prijateljsko in arbitražno pogodbo, ki se bo takoj podpisala. Vsa pripravljalna dela so bila izvršena že poprej. Izrazil je uparje, -.'a bo v Rimu uredil reško zadevo, tako da bo postala Reka ogrska izvozna luka. Ze med vojio je bila Reka ortrs'o pristanišče, in ogrski trgovci so z njo prav do danes ohranili trgovske zveze. Glede Splita pa se niso vršila nikaka pogajanja, o tem je i razpravljalo samo časopisje. Split je za 250 km oddaljenejši od Budimpešte in nima primerno j urejenega p1' 'mišča. Na vprašanje, kaj mislijo v Bc''' o njegovem potovanju, je rekel: »Kaj je m!« Zelo laskavo se je izrekel o fašizmu in izjavil, da je Mussolini z reformami napravil w. Ttnlîîc nov svet. Ogrska vlada bo poslala v Ttnlijo posebno komisijo, ki naj prouči vse fašistovske reforme. Na vprašanje glede Romunije je povedal, da pripravlja general Avarescu iz-emno stanje in hoče stopiti sam na krmilo države.
v Benetke, 4. aprila. (Izv.) Popoldne je dospel sem grof Bethlen in takoj po sprejemu so se na prefekturi pričeli prvi oficielni razgovori Predsednik Bethlen je zvečer odpotoval v Rim.
v Rim, 4. aprila. (Izv.) Danes ob 9 do-
poldne je dospel v Rim ministrski predsednik Bethlen. Postaja Je bila za sprejem slovesno okrašena. Bethlena je sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Grandi. Nastanil se je v Grand hotelu, kjer bo gost italijanske vlade.
v Rim, 4. aprila. (Izv.) V dvorani zmage v palači Ghiggi se je vršil danes opoldne razgovor med Mussolinijem in Bethlenom. Razgovor je trajal poldrugo uro. Štefani javlja, da so bila predmet razgovorov vsa vprašanja, ki interesirajo Italijo in Ogrsko. Razgovori so potekli z ozirom na prijateljske zveze med obema državama zelo prisrčno in so pokazali popolno soglasje v mišljenju obeh držav. Jutri bo v palači Ghiggi podpisana prijateljska in razsodiščna pogodba med obema državama. Pri popoldanskem obisku v Grand hotelu ,je Mussolini izročil Bethlenu red sv. Mavricija, s katerim ga je odlikoval kralj. Ta obisk je trajal dve uri.
»Giornale d' Italia« piše, da je tekst pogodbe sestavljen po vzoru prijateljskih pogodb, ki jih je Italija sklenila z drugimi državami. List pravi, da Jugoslavija sklepom glede reškega pristanišča ne bo nasprotovala. Jugoslovanski predlog, da si Ogrska izbere za pristanišče Split; za Ogrsko ni sprejemljiv, ker splitska luka ne ustreza zahtevam ogrskega prometa. Naravna luka za Ogrsko je Reka. Na vsak način pa je potrebna pritrditev Jugoslavije, da morejo stopiti ti dogovori v veljavo.
Tekom štiridnevnega bivanja v Rimu bo grof Bethlen sprejet v avdijenci tudi pri kralju in papežu. Tudi program za vse druge svečanosti je že izdelan.
Za združenje Bolgarije z Jugoslavijo.
Tako lepe manifestacije za veliko jugoslovansko državno misel, kakor jo je prired.Ia včeraj ob priliki predavanja dr. Kostova, Ljubljana zlepa še ni videla. Tisočglava množica, ki je na-; polnila vso prostorno Unionsko dvorano, je eno-dušno jasno, odločno in navdušeno manifestirala 7.a zbližanje z Bolgari, je pokazala svoje trdno : prepričanje, da je bolgarski narod tudi bratski jugoslovanski nsjod in da je zadnji čas, da padejo vse ovire, ki nas ločijo od njega.
Predavatelja je ogromni množici predstavil z iskrenim pozdravom v imenu pripravljalnega odbora akademskih društev akademik Z d o 1 š e k.
Dr. Kostov, predsednik jugoslovansko bolgarske lige v Parizu, je v svojem temperamentnem, od navdušene množice vsak čas z viharji aplavza prekinjenem govoru izvajal:
Velika radost je zame to, da morem govoriti v Ljubljani, v tem slavnem mestu v prednji straži siovanstva, v Ljubljani, ki je bila za nas Bolgare vedno simbol pravega, čistega jugoslovanstva in v katero smo verjeli kot v sveto mesto ter si želeli dneva, da izpregovorimo tu svobodno kot člani iste države. {Vihar aplavza.)
Ko se je bolgarski narod ustvarjal, so se njegovi najboljši javni delavci v prvih začetkih bolgarskega osvobojenja zavedali bratske skupnosti s Srbi, zavedali so se, da gre velika misel od osvobojenja Bolgarov pa do osvobojenja vreh južnih Slovanov. Odtod tudi znamenita pogodba, ki so jo sklenili voditelji bolgarskega osvoboditeljskega gibanja leta 1867. z srbskim knezom Mihajlom o bodoči skupni bolgarsko-srbski državi. Ravno v istem času pa se je pojavilo stremljenje za združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni državi. V istem času se je pojavil tedaj pokret za osvobojenje vseh južnih Slovanov in za z.družitev v eni državi od Črnega do Jadranskega morja,
To veliko misel je v Bolgariji zamenjal formalni špijon nemškega dvora Ferdinand Koburg z. nemško, nebolgarsko mislijo o Veliki Bolgariji.
Tako je prišlo do tragedije in bratskega zločina 1. 1913., tako je prišlo do velike tragedije 1. 1915-, ki še sedaj tvori zapreko vsakemu srbsko-bolgarskemu zbližsnju. Strahote 1. 1915. niso bile delo bolgarskega naroda, bile so delo zločinske bande z imenom makedonstvujoči. Iz vsega srca
prosim in rotim brate Slovence, da nas spravijo s Srbil (Burno, navdušeno odobravanje.)
Govornik je dalje govoril o težnjah Stambo-lijskega, ki je bil tako zelo prožet z idejo bolgar-sko-jugoslovauskega zbližanja, ki pa je naletel pri Srbih na nezaupanje, ki je ena najbolj žalostnih posledic koburškega zločina 1. 1915.
Z jasnimi in povsem razumljivimi argumenti je govornik nato govoril o ekonomski potrebi združitve Jugoslavije in Bolgarije, dalje je ostra kurakteriziral angleško politiko, ki je vedno nasprotovala združitvi in slogi Slovanov. Bolgarijo izžemajo sedaj tujci, Angleži in Italijani, iz Bolgarije je Italija sedaj pričela z obkroževalno politiko do Jugoslavije in jo nadaljevala v Albaniji. Italija smatra Balkan za zemljo, kjer si bo ustva rila svoje kolonije.
Niti enega realnega razloga ni, ki bi preprečeval zedinjenje Bolgarov z Jugoslavijo, — Ko-buržani niso nobeno vprašanje in vendar se to zedinjenje ne izvrši.
Govornik apelira na akademsko mladino, naj bo nositeljica velikega ideala združenja z Bolgari. »Ti Ljubljana, ti naša najbolj ljubljena, najbolj bratska Ljubljana, ti pa odkrito reci: Mi, Slovenci smo za zedinjenje z bolgarskim narodom!« Na ta poziv se je odzvalo govorniku frenetično vzklikanje množice, ki kar ni hotela prenehati izkazovati svojih simpatij do bratskega bolgarskega naroda,
»Bodite prepričani — nadaljuje dr. Kostov v blagodoneči bolgarščini — da govori iz mene ve» bolgarski narod!«
Govornik h koncu zagotovi, da bo spomin na ta veličastni shod v Ljubljani, vedno njegov najtoplejši spomin. »Naj živi velika Jugoslavija od Črnega do Jadranskega morja!« Odzove se mu tisoče grl, ki z govornikom skupaj manifestirajo za ideal velike Jugoslavije.
Govorniku je bil ob koncu govora izročen lep šopek rdečih rož.
Po njegovem govoru je priredilo občinstvo v Ljubljani veličastne manifestacije za jugoslovan-sko-bolgarsko zbližanje.
Po predavahju pa je mladina priredila po mestu velik obhod, kjer je burno manifestirala svoj patriotizem.
Moža so are lii ali.
Rim t. aprila, Sonat jo \ ' tificlrai le.s:.rab.ko p d t.;.
»b.ti
:! ra-
Prva seja novega ljubljanskega serenttkesa sosveta.
Včeraj zvečer so se zbrali novoimenovani sosvetniki iz ljubljanskih občanov pri vladnem komisarju g. dr. Mencingerju na sejo, ki je trajala od čotra na 7. do četrt na 9.
Uvodoma *o podali sosvotniki SLS dr. Ivan S t a n o v n i k , Janko Jeglič, .lože Pire, dr. Valentin IÎ o ž i č in Franc Pust sledečo izjavo:
.■Podpisani zastopniki ljubljanske organizacijo SI.S kot člani ' goreli t skega sosveta izjavljamo, da smo pripravljeni radi nujnih gospodarskih vprašanj v gerentskem sosvetu pri Vas sodelovati s pogojeni, da se bodo naši predlogi, nasveti in prošnje uvaževati in dejansko izvrševali. Vztrajamo slejkoprej na načelnem stališču naše stranke, d« sr mestni občini ljubljanski vrne njena avtonomija z zakonitim občinskim zastopstvom in Vas vsled lega, gospod vladni komisar, prosimo, da čimpreje ukrenete vse potrebne priprave za izvršitev občinskih volitev.r.
Nato se jc sklenilo, da sc bodo vršile soje gosveta re Ino vsak teden in ila se bodo sklopi objavljati polom uradnih knnnmjUplpv, dn bodo ljubljanski občani in javnost snloli o poslovanju
pri mestni upravi točno obveščeni.
Na eni prihodnjih sej se bo pričela revizija vseh nastavitev, ki so se izvršile po razpusti občinskega sveta, kakor tu<li revizija oddanih del. izdanih podpor in komisijskih stroèkov za časa SDS-gerentstva. Pregleda] se bo računski zaključek za leto 1925-26. Obširno sc je tudi govorilo c Stanovanjski akciji, kakor tudi o že oddanih stanovanjih v mestnih hišah, oziroma v oddajah, ki e« imajo izvršiti ali pa so v teku, kar velja posebne za novo stanovanjsko hišo na Jegličevi cesti. I» reklo se je načelo, da naj se v prvi vrsti upošte <ajo brezstanovanjci, uslužbenci cestne električne železnice in mestni uslužbenci sploh. Govorilo se je tudi o določitvi prostora za postavitev novili stanovanjskih hiš.
Važnejše odločbe, ki obremenjujejo mestnt občino v izdatnejši meri, se bodo pridržale skle panju bodočega občinskega sveta.
ITALIJANSKI POSLANIK PRI ANGLEŠKEM KRALJU.
London, 4. aprila. Angleški kralj je povabil italijanskega poslanika Délia Toretta pred njegovim odhodom v Rim na obed.
Nadaljevanje inozemskih poročil na 6. strani.
Kaj se gođi đoma
Sophoklov Kralj Oidipus.
Kakor že javljeno, bodo dijaki naše humanistične gimnazije drevi ob 8. uri v dramskem gledališču ponovili lo starogrško tragedijo. Naš list je že v nedeljo prinesel kratko poročilo v podlistku. Naš oficielni kritik F. K. je trud naših dijakov kar najtopleje pohvalil. Ne bomo ponavljali njegove sodbe; naj s temi vrsticami na predstavo le znova opozorimo. — Nekdo je pripomnil, da je ta starogrška drama kakor neke vrste pasijon: že prolog nas s svojo slikovitostjo in oljkami dečkov nekako spominja naše cvetne nedelje; nadvse pretresljiv je konec: nesrečnega Oidipa, oslepljenega in izgnanega, v žalostnem prevodu vsa mladež tiho spremlja ven iz mesta. — Pomlad je zdaj v naravi, ali vsaj Mižamo se ji; pomlad poezije je bila takrat, ko je Athenec Sophokles živel in snoval svoje nesmrtne drame 406—406 pred Kr.): ta drama nas prestavi torej prav k izviru vse dramatične umetnosti. Po izviru pijemo to najčistejšo poezijo: Vse polno koristnega pouka o po-četkih drame nam l>o torej nudil ta večer, zlasti a razmerju med igravci in zborom (koroni), ki je bil glavni steber starogrške drame. Kdor se torej zanima za zgodovino drame, naj predstave ne zamudil
Drevi ob 8. uri ponovijo dijaki v dramskem gledališču starogrško tragedijo Sophoklejevo: Kralja Oidipa.
Prijatelji mladega idealnega stremljenja, pokažite jim s svojo navzočnostjo priznanje za njih h ud t
Prvo zborovanje „Slomškove
družbe" v Ljubljani.
Dne 13. t. 111., t. j. na velikonočno sredo, bo imela Slomškova družba svoje prvo zborovanje. K udeležbi vabimo vse bivše čltne Slomškove zveje in tudi vse 011e, ki želijo vstopiti kot novi člani v Slomškovi družbi, četudi niso bili prej člani Slomškove zveze — pa so le po svojem notranjem prepričanju krščanskega mišljenja. Dalje vabimo na zborovanje krščansko misleče gospode profesorje in časlito duhovščino, kakor tudi sploh vse, ki se zanimajo za krščansko pedagogiko. Na zborovanju bode tudi predavanje o temeljih moderne pedagogike. Predaval bo g. dr. Franjo Čibej. Poleg nekaj od borovih poročil bode na dnevnem redu tudi razprava o pedagoških krožkih ter raznoterosti. Pričakujemo, da bodo velikonočna zborovanja Slomškove družbe isto tako lepo obiskovana, kakor so bila velikonočna zborovanja Slomškove zveze. Na veselo zvidenjel
Op. Zborovanje bo v Akademskem ■ domu poleg Unionu. Začetek ob pol 10. uri. Za odbor J. Š,
Predavanje o Irski na ljubljanski univerzi.
Snoči, dne 4. aprila, je imel v zbornični dvorani nase ljubljanske univerze anglikanski škof dr. Miller iz mi sla Waterford predavanje o Irski. Odličnega gosta je prerlstavil rektor dr. Lukman, Eskar nam je cerkveni dignitar z zgovorno besedo v karakterističnih potezah podal oznako obeh plasti današnjega irskega ljudstva, ki sta se dolgo vrsto let borili /.a premoč svojih političnih idej. Na severu strogi individualistično navdahnjeni, odločni Ulster, na jugu mehkejši a ravno tako pogumni, vztrajni in prebrisani narod osrednje in južne Irske. Danes imamo na jugu Svobodno Irsko Državo (Irish Free State) v obliki angleškega do-minija (Dominion) s starini glavnim mestom Du-blinom, obsegajočo 26 grofij, na severu jo pa ostal Ulster s svojo lastno vlado slične vrste tor obsega 6 grofij, z glavnim mestom Belfastom. Cela Irska šteje danes okrog 4,200.000 prebivalcev, od katerih odpade 3 milijone na Svobodno Irsko Državo, 1,200.000 pa na Ulster, ki je torej po prebivalstvu približno enak Sloveniji. Dežela je lepa in rodovitna in danes so se politične razmere tako
Josip Fr. Knaflič:
Slovenska pisma.
v.
Pritožuješ sc, prijatelj v Bosni, da so moja slovenska pisma preveč politična . .. Glej no, jaz sem si pa nasprotno domišljal, da stoprav v pismih, ki jih Tebi pišem, ni nič politike. Tako se ah! človek tu na Slovenskem navza-me politike, da niti nc opazi kdaj, kako in koliko. To jc slovenski zrak, prijatelj. In zastonj želiš, naj Ti pišem rajši o rečeh, ki nimajo s politiko nič opraviti: o naši literaturi, umetnosti, družabnem življenju in magari o Slovenkah ... Nemogoče, prijatelj, ker tudi to je danes vse že politificirano. Nisem ga doslej še našel slovenskega literata, ki nc bi bil tudi politik (in - kateri trdi, da ni politik, tisti je šele prav). In ravnokar smo dobili gledališkega intendante, ki hoče umetnost uravnati po državni politiki. A naše ženske? Ah, dragi bi vedela povedati, kakšna je naša državna politika, si lahko predstavljamo, kako bo izgledala ta umetnost... A naše ženske? Ah, prijatelj, tudi tu se jc veliko izpremenilo izza časov, ko smo bili še mladi. Narodna dama, naš nekdanji ideal, je skoroda popolnoma zginila in njeno mesto je zavzela politična dama. Noben motiv več za navdušene ode in sentimentalne fcljtonc, ampak kvečjemu šc za duhovite psihološke študije. Preje sem večkrat zahajal v gledališče; toda lepe dame okoli mene so med odmori samo politizirale in to
rekoč docela umirile, ker se iekuša z obeh strani doseči razumevanje za skupne interese. Predavatelj je omenil, da ga pri celem razvoju marsikaj spominja na slične razmere v Jugoslaviji.
Nato nam je predavatelj orisal vzgojni sistem, ki danes prevladuje na Irskem, in sicer isti sloni počenši od ljudske šole, preko srednje šole do vseučilišča še danes principiclno na verski podlagi. Dežela ima tri univerze, od katerih se ena nahaja v Belfastu, dve pa v Dublinu. Tu zavzema prominentno vlogo že čez tristo let stari »Trinilz Collège r, prvotno uifanovljen s strogo protestantskim obiležjem, a danes slavna šola tudi za vse praktične stroke, matematiko, medicino, vzgojo in-ženerjev itd. Tako zvana »Narodna Univerza« (National Universitv) je še mlada, a tudi že znana.
Potom skioptičnih slik nam je odlični pred-stavatelj predočil naravne krasote svoje domovine ter posebno obširno razkazal poleg važnejših mest tudi institute, knjižnice, sploh celi vzgojni aparat, s katerim Irska danes razpolaga.
Predavanju je poleg velikega župana gosp. dr. Vodopivca prisosfovalo večje število univerzitetnih in srednješolskih profesorjev ter drugega odličnega občinstva, kar kaže, da je danes znanje angleščine — predavatelj je namreč govoril angleški — v Ljubljani že močno razširjeno. Občinstvo se je odličnemu gostu zahvalilo z živahnim ploskanjem.	M.
Občni zbor hišnih posestnikov.
V	nedeljo, dne 3. t. m., se je vršil na verandi hotela Union redni občni zbor društva hišnih posestnikov v Ljubljani.
Občnega zbora se je udeležilo članstvo v izr redno velikem številu, tako, da je bila prostorna veranda polua do zadnjega kotička.
Občni zbor je otvoril predsednik g. Frelib, ki je pozdravil navzočega častnega člana dr. Vinku Grego riča, čestitajoč mu k njegovi sedemdesetletnici in poudarjajoč ob tej priliki njegove zasluge za hišne posestnike. Dr. Gregorič se mu je zr.hvalil takoj v zelo prisrčnih besedah. Dalje je predsednik pozdravil zastopnika hrvatskih hišnih posestnikov dr. Ivana P i 1 a r j a.
V	svojem predsedniškem poročilu je gosp. Frelih navajal, da je med letom izstopilo iz društva 37 članov, pristopilo pa jih je 81, lako. da šteje društvo sedaj približno 1550 članov. Društvo je storilo v tekočem letu ogromno delo glede rešitve vprašanja stanovanjske zaščite in obdavčenja stanovanjskih poslopij. Po napornem boju je bil sprejet nov stanovanjski zakon, ki ustreza zahtevam hišnih posestnikov in poinenja končno likvidacijo stanovanjske zaščite. Tudi glede obdavčenja stanovanjskih hiš se je posrečilo doseči znižanje s prvotnih 30% na Iti. oziroma 12. Važna pridobitev je tudi, eta so stanovanjske hiše davka proste.
Blagajniško poročilo je podal g. Urban iS, nakar je bil na predlog g. T r i b u č a izrečen društvenemu odboru absolutorij.
Sledile so volitve. Na novo so izvoljeni v odbor gg. Ivan Frelih, Emil Auersperg, Josip Tri-buč, Aleksander Gjud. Ivan Sušnik, Simon Kme-tec, Maks Ilrovatin, dr. Josip Regaly, dr. Lovro Požar, Janko Jeglič in Avgust Jenko. Za računske pregledovalce so bili izvoljeni gg. Franc Malis, Antonija Kadivec in Avgust Bukovic. Za Moste sta izvoljena v odbor Matija Weithauser in Janko Rahne.
Predsednik je nadalje poročal o korakih društva glede previsoke davčne ocenitve stanovanj v Ljubljani. Jugoslovanski klub je sporočil društvu brzojavno, da je v tej zadevi posredoval in da si bo ohranil to zadevo v evidenci. Predsednik je dalje ostro nastopil proti previsoki gostaščini in vo-darini v Ljubljani, ki dosegata že skupno vsoto 32,000.000 Din. Ljubljena zna imeti v kratkem med vsemi mesti najdražjo vodo. Predsednik apelira na društvene člane, ki so člani mestnega so-
mi je zagrenilo gledališče. Iz istega vzroka sem pobegnil žc iz treh menz, kjer je sicer hrana in postrežba bila izvrstna, ampak so sc tam shajale tudi zastopnice nežnega spola, sicer jako fine in ljubeznive, a žalibog udane kanibalizmu: ker so namreč imele navado, redno vsako opoldne tako-le med juho in kompotom snesti šc po enega Pašiča, Radiča, Korošca . . . In je s politikarji nežnega spola tudi sicer težava, kakor veš, ker je pri njih politika nc samo kakor pri nas moških, zadeva glave, ampak obenem tudi zadeva srca. Pa se mi jc cclo prigodilo, da som izgubil naklonjenost mile rojakinje, ko je zvedela (kaka podla duša me je morala izdati), da lc nisem, kot jc mislila, pristaš stranke, s katero jc ona simpatizirala.
Torej bacillus politicus jc tu na Slovenskem vse zarazil, kakor bi rekel Srb; danes tu vse politizira, cclo otroci sc igrajo politiko, in čc Ti iz tega slovenskega miljêja tu namenoma pišem nepolitično, postaja moje pismo šele prav politično. Siccr pa, prijatelj, bodimo pravični: Mar ni danes v celi naši državi tako? Ali ni politika povsod v vsem in nad vsem? Ali sc sploh more v naši državi kaj dogoditi, kjer nc bi bila politika vmes, posredno ali neposredno, čc ne v vzrokih, pa v poslcdicah.
Seveda pa jc kakor v vsem tudi v tem razlika med Slovenijo in drugimi kraji države: tukaj ju namreč tudi politična kultura na višji stopnji... Dočim sc tam doli po jugu politika 1 nahaja danes v nekakem več ali manj še divjem in neurejenem stanju, so Slovenci, eksak-
svrta, ila posredujejo proti previsokim občinskim
dajatvam le vrste Hišni posestniki zahtevajo dalje tudi razpis občinskih volitev v Ljubljani. Predsednik apelira daljo na hišne posestnike, naj po odpravi stanovaujske zaščite ne izvajajo nikakega maščevanja nad najemniki, temveč naj postopajo v vsakem slučaju zmerno. Najemnina naj ne bo višja kot desetkratna predvojna, v dinarjih seveda. Iz statistike stanovanjskega sodišča v Ljubljani je razvidno, da je odpovedno gibanje v Ljubljani znatno pod normalo in le želeti je, da pri tem tudi ostane.
Zastopnik hrvatskih hišnih posestnikov dr. Pilar sporoči pozdrave hrvatskih organizacij ter poživlja hišne posestnike na vztrajno borbo v zaščito svoje lasinine.
Predsednik poroča še o denarnem zavodu Slišnih posestnikov, ki se bo osnoval v kratkem, o kongresu hišnih posetnikov, ki se vrši letos o Binkoštih v Splitu, o trikratni polovični vožnji na lelo za Mane organizacij hišnih posetnikov. To bonitete pa žal še niso deležni slovenski hišni posestniki.
II koncu otčnega zbora je bila sprejeta še resolucija. ki v glavnem zahteva, da se stanovanjska zaščita definitivno ukine, da sc stvori sporazum med hišnimi posestniki in najemniki, da se parifi-kacija lastnih stanovanj hišnih posestnikov v Ljubljani ukine, da se zniža mestna vodarina in go-staščina in da se čimprej razpišejo mestne občinske volitve.
Lepo uspeli občni zbor je zaključil ob pol 12. uri predsednik g. Frelih.
Požar na Blokah.
Prejeli smo: Dne 1. aprila zvečer je pri nas objel plamen kozolec Zakrajnih in ga v kratkem času prav vsega upepelil. Toliko časa so še domači in sosedje imeli, da so potegnili 3 voze izpod kozolca, drugo je pa vse ogenj požrl. Zgorelo je okrog treh voz nastiljn, več voz sena in detelje ter slame. Pogorela je tudi stiskalnica za seno, plug, brane in drugo kmetijsko orodje. Tukajšnja požarna branvba jo bila takoj na licu mesta, pa kaj, ko je bil ogenj v svojem elementu! Orožniki so prijeli nekega tujca, kojega listine pravijo, da se piše Leon Miglič, rojen leta 180!». v Ljubljani kot sin matere, ki je menda že 27 let v Trstu; pristojen pa je v Št. Vid pri Stični na Dolenjskem, in ki ga ljudje sumijo požiga. Zakrajni imajo silno težko 'zgubo, ker znaša škoda gotovo čez 5rt OOO dinarjev. Lansko leto jim je hudournik malodane kar vso žago razdejal, poprej so imeli pa dvakrat zapored hudo nesrečo na polju vsled toče. Pred 20 leti jim je strela zažgala kozolec, ki jim je ravno tako, kakor včeraj, do tal pogorel.
Gluhonemi slišno radijske programe.
Zagrebško društvo za pomoč gluhonemi deci ima posebno veselo senzacijo. Na podlagi poizku-kov, ki so jih napravili v inozemstvu, se je namreč ugotovilo, da velika večinn gluhonemih more slišati radijske razgovore, predavanja in koncerte, kar dokazuje, da gluhi vendarle niso popolnoma izgubili tega «uta.
Tak poizkus je napravilo ludi omenjeno zagrebško društvo. Uspeh prvega poizkusa je prekosil vsa pričakovanja: od 115 gojencev šole za gluhoneme jih je 110 slišalo koncerini program zagrebške radijske postaje.
Pri tem so dogajali pretresljivi prizori. Nekateri, ko so doznali doslej nekaj neznanega, niso mogli priti k zavesti, kaj je to. Počasi je prodiralo spoznanje, da čujejo človeške glasove in druge zvoke. Nekateri ubogi gluhci so se začeli na ves glas smejati, nekateri so plakali, vsak je po svoje dajal izraza izrednemu ganotju.
šolska uprava za gluhoneme je poizkuse ponovila pred predstavniki radijske postaje in zastopniki časopisja. Trideset gluhonemih učencev je prišlo k preizkušnji. Nekateri so držali slušala na ušesih, drugi pa na sencih. Učitelj Kraljek je izpraševal: »Kaj slišiš?« :>Petje odgovarja s svojimi znaki deček. ;Kdo poje?« — »Ljudje«. Ali
ten in temeljit narod kakor so, svoj javni in zasebni red tudi na to stran izoblikovali do dovršenosti, ki zasluži občudovanje.
Jaz sem živel dolgo časa v Bosni, irrn 1 tam veliko znancev in prijateljev, toda o večini teh svojih prijateljev kljub dolgoletnemu najzaupnejšemu občevanju v resnici ne bi vedel povedati, kakega političnega mišljenja so, oziroma kateri stranki pripadajo, in prepričan sem, da tudi oni o meni ne; sploh se nc morem spominjati, da bi me bil tam v Bosni kdaj kak čiovek, znanec ali neznanec, vprašal za moje politično prepričanje. Tako smo, politično morda si največji nasprotniki, tudi v najburnejših političnih časih živeli med seboj v slogi in miru.
Takih razmer, vidiš, slovonski red nc trpi. Slovenski red hoče biti ludi v politiki s teboj na čislem, kaj si in kam pripadaš. In so tudi tu gotove postave, ki sc jim moraš podvreči, ako hočeš na Slovenskem izhajati. Nobenega političnega prepričanja imeti, to sicer ni prepovedano; tudi ni prepovedana nevtralnost; toda, kolikor sem mogel opaziti, ljudje tc vrste ne uživajo pravega ugleda in kredita in lahko v gotovih okolnostih postanejo policijsko sumljivi; sploh pa je za lako obscrvanco potrebna ali popolna neodvisnost ali pa vsaj precejšnja doza samozavesti in poguma; kajti čc ne pripadaš nobeni stranki, poleni riskiraš, da se vsem skupaj zameriš. Zalo so ncvtralci na Slovenskem lc bolj redki, in zalo menda na Slovenskem ludi ne more eksistirati nobcu nepristranski list. Ce hočeš torej, da boš vse-
moški ali ženska?« — »Oba.« Drugi deček trdi, da sliši, a ne ve, kaj je to, samo lepo se inu zdi. 15 letna deklica pravi, da sliši godbo. Naenkrat začne mali deček [rfoskati in pravi, da sliši ploskanje.
Ti poizkusi so pokazali novo pot za vzgojo in nove perspektivo za življenje gluhonemih. Šola zu gluhoneme v Zagrebu si bo sedaj nabavila poseben sprejemaint radijski aparat in bo organizirala poseben oddelek v ta namen.
Slovenci v Italiji „Lega Nazionaie" na delu.
Slovanske občine niorajo prispevati za njene rnznarodovalne šole.
Po zadnjem kongresu v Trstu je »Lega Nazionaie razvila vse sile. Kongres je prinesel društvu moralne, a tudi gmotno opore. V spominu je še ščuvajoči govor fašistovskega komisarja Bar-duzzija, najvišjega prcdsiaviuka režima na Primorskem, ki je dosegel svoj višek v Barduzzijevi želji, da bi prišel kmalu dan obračuna, da bi mogla Italija odrešiti svoje tlačene sinovec v Dalmaciji. Vladni zastopniki so obljubili denarno pomoč in nobena lajna ni, da se Lega Nazionale< vzdržuje povečini z državnim denarjem. Društvu, ki vzdržuje 70 otroških vrtcev, ki daje otrokom obloko, obuvalo in hrano zastonj, ki plača n. pr. samo Blagajni za socialno oskrbo 10.000 lir na leto za svojo učitelje, takemu društvu je treba denarja, ki ga no more vreči morda kak ples ali preplačilo Leginega koledarja. Lega se ne zadovolji samo г državno podporo. V zadnjem času izvaja potom svojih predstavnikov pritisk na slovensko in hrvatske občine, dn same stavijo na razpolago prostore za Legi ne otroške vrtce. Slovanske občine naj same vzdržujejo v svoji sredi te potujčevalno Sole, občinar naj sam z občinskim davkom plačuje one, ki kradejo dušo njegovega otroka! Pod sedanjim režimom je vsak odpor izključen. Občinam vladajo vladni načelniki, podestati, ki imajo edini besedo v občini. Kje najdete podestata. ki bi se upal upreti Legini zahtevi? Stokanje kmeta pod strašnimi Davčnimi bremeni, kakršnih primorski kmet še ni nosil, nič ne izda. Tako sta podestata v Ajdovščini in v Bistrici odobrila že kredite za preuredbo in vzdržavanje lokalov, v katerih namerava Lega Nazionaie v najkrajšem času odpreti otroške vrtce.
Za časa zadnjega kongresa ju upravni odbor društva izdelal že celotni načrt, po katerem naj bi se razna rod ovalu o delo vršilo. Pretekli teden je zaključil zasedanje osrednji odbor, ki se je bavil z. izvedbo načrta. Predsednik odbora je upokojeni tržaški župan senalor Pitacco, podpredsednika sen. Bombig, goriški podestat, in sen. Tacconi iz Splita. Da se agitacija za društvo omogoči, je odbor sklenil, da se ustanovijo odseki v Vidmu, Kopru, Gorici, ua Reki in v Opatiji. Otvorijo se novi vrtci v Ajdovščini in v Bistrici ;v Tomaju se poslopje vrtca razširi. Osrednji odibor je na tem zasedanju posvetil posebno pažnjo delovanja v Daluiaci-j i.. Poročala sla dr. I roiani in senator Tacconi. Sklenjeno je bilo, da sc na otoku Lastovo zgradi l.egin dom ,Casa nazionaie vzdrževanje bo stalo letno 8000 lir. Asimilacijo je ireba pospešiti z živahnejšo propagando, Lega poskrbi vse potrebno, da se iiadidjuje tudi med počitnicami pripravljal-nica v Zadru; osrednji odbor sklene, da napravi energične korake, da se poslovanje komiteta N. Tommaseo v Zadru zboljša. Na otoku Lastovo se uslanovi posebni odsek Lege.
Lega Nazionaie deluje danes bolj živahno ko kdaj. Vse kaže, da hoče Loga prevzeti vse razna-rodovalne vrtce na Primorskem, t. j. tudi tiste na Goriškem, ki jih vzdržuje -Italia Redenta . Tako bi se potujčevanje nedolžne mladine na Primor-
Elegantni dami
gotovo najbolje pristoja plašč, izdelan v specijal-nem ateljeju za damske plašče, ki ga je uredila tvrdka Drago SCHWAB, Ljubljana. V zalogi krasni, moderni blagovi ter bajno lepe svilene podloge.
stransko pripoznan za polnovrednega in sploh resnega in dostojnega človeka, in da se nihče nc bo nad teboj spotikal, se moraš tudi politično organizirati. Zakaj slovenski red zahteva za vse organizacijo, ta pa disciplino; in sta to sploh lista dva glavna faktorja, ki sta naredila slovensko kulturo.
Pa je stvar taka, da kulturnega nivôa slovenskega naroda ne more presoditi, kdor nc pozna ludi njegove politične kulture, ki je integralen sestavni del slovenske kulture. O tej slovenski politični kulturi pa lahko smelo Ir-dim, da jc na višku, in si upam tudi dvomiti, da bi nas Slovence v tsm pogledu dosegal še kak evropski narod. Ali pa je mar — vprašam Te, prijatelj — šc kje na svetu politično življenje izkultivirano do take rafiniranosti, da ljudem takorekoč že kar na obrazu lahko bc-reš, kateri stranki pripadajo? Vidiš, to je samo na Slovenskem.
Kak neslovenski človek seveda le najin-lercsantnejšc plati slovenske kulture nikoli nc bo zapazil, in ko sem nekoč prijatelja Srba, ki se za nas zelo zanima in nas je žc tudi pre-ccj preštudiral, na to opozoril, sc jc radovedno takoj vrgel šc na študij političnega slovenstva, a je čez nekaj časa prišel k meni ves potrt, češ, da mu jc kljub najostrejšemu opazovanju absolutno nemogoče, Slovence po samem ekstnrierju strankarsko določevati, oziroma razlikovati, pa da v intimnosti slovenske politične kulture sploh nikakor ne more prodreti, in me jc poprosil; naj mu pomagam vsaj s kakim navodilom. Na kar sem ga seveda
akem bolj osredotočilo, medtem, ko bi se »Italia Redenta« omejila na Južno Tirolsko.
Obramba revnega primorskega ljudstva proti tej silni organizaciji, ki ima državo na svoji strani in razpolaga z milijoni, je pri današnjih razmerah nemogoča. Narod je gospodarski na tleh in bi že stradal, če bi mu sinovi iz Amerike ne poslali kakega beliča. V takih razmerah kupiš otroka že s »skodelico gorke juhec.
Smrtna kosa. V četrtek je umrl v Bazovici iupnik Ignacij Počivalnik. V Bazovici je
služboval celih 19 let, ostali del svojega življenja je posvetil dušnemu pastirstvu v Krkavcih, Slivju in Brezovici. Pogreb se je vršil v soboto. Asisti-ralo je 10 duhovnikov pod vodstvom mons. Slavca, ki je v bazovsiki cerkvi tudi orisal pokojnikovo življenje. Na grobu je govoril dr. Wilfan.
Glavna zasluga istrskega junaka. Pazinski podeetat Bruno Camus, ki je bil pravkar imenovan, je že zasedel novo mesto. Fašistovski listi so novemu podestatu zapeli slavo; orisali so vse njegove dosedanje delovanje za italijansko stran. Kot njegovo glavno zaslugo našteva »Piccolo«, »da je vodil fašistovski napad na tiskarno »Pu&kega Prijatelja); v Pczinu«. Kakor znano, so takrat fašisti tiskarno popolnoma razdejali in od tedaj se list tiska v Trstu.
novico
Naš novi listek.
Z današnjim dnem smo začeli objavljati nov podlistek: detektivska povest znanega norveškega pisatelja S vena Elveetada o Možu, ki je hotel oropati Oslo (Kristianijo). Ze prejšnja povest istega pisatelja: Železni voz, ki smo jo prinesli lani, je splošno ugajala, in nič 6e ni bati, da ne bi tudi ta. Vsebina je izredno zanimiva, popolnoma drugačna kakor navadno pri drugih detektivskih zgodbah: nič krvi, nič umorov, nič nemogočega. Samo vesela, zabavna, napeta dogodivščina. Opozarjamo na to svojevrstno povest.
*k Konkurzni razpis. Potom okrožnic je bila ra/pisana župnija B a b n o polje v cerkniški dekani ji. Rok za vlaganje prošenj se zaključi 21. aprila 1927.
k Nevarno je obolel č. g. Janko 11 c, župnik v Rušah nad Mariborom. Sobrakm se priporoča v molitev.
k N'a učno ministrstvo je z odlokom O N. 6936 z dne 26. marca 1927 odločilo, da velja odredba o izpraševanju srbohrvaščine pri izpitih učne usposobljenosti za osnovne šole šele od novembra 1927 dalje.
-k Olajšave na železnicah. Minister za promet je izdal pravilnik za p> pust na vožnjah po železnici in državnih bnodovih. Med drugim se daje s tem pravilnikom tudi članom raznih društev dovoljenje za trikratno polovično vožnjo na leto, če potujejo posamezno ali v sku-p nah. Predložiti morajo p irdilo, da so vsaj dve leti člani d tične organizacije. Razen tega ima;o društva 50 odstotni popust za enkratno vožnjo vseh svojih članov k letnemu kongresu, oziroma občnemu zboru. S temi olajšavami se bo zelo dvignil promet na železnicah.
■k Brezplačna železniška vožnja za siromake. Minister za železnice je pooblastil železniška ravnateljstva, da lahko siromakom, to je tistim, ki ne plačajo več kot 30 Din vseh n posrednih davkov letno, dovolijo brezplačno vožnjo na železnici za potovanja s točno označenim ciljem in namenom potovanja.
+ Pregreški po § 104 s. k. z. V finančnem zakonu za proračunsko leto 1927—28, ki ga objavljajo že došle Službene Novine z dne 1. aprila 1927, je izšla določba, zelo važna za naša sodišča, ker izroča sodstvo radi pregre-škov po členu 104 s. k. z. okrajnim sodiščem, s pravno veljavnostjo od 1, aprila 1927 naprej. Na podlagi te določbe bodo zborna sodiš a vse take nerešene kazenske procese odstopila pristojnim okrajnim sodiščem. Določba se glasi in sicer v členu 131 finančnega za-k na v izvirniku točno takole: > Kritična dela, k<ja se kvalifikuju kao dela iz člena 104 kaz-nenog zakonika za kraljevina Srbiju, u pravnim područjima Višdh zemaljskih sudova u Ljubljani i Splitu i A.pelacije u Novom Sadu sude izuzetno u prvom stepenu Kotamski (sre-ski) sudovi, prema poslupku, ko i važi za te sudove kao i u pogledu pravnih lekova.«
* Smrtna kosa. V Litiji je včeraj zjutraj umiri g. dr. Karel W i s i n g e r, okrajni
zdravstveni referent. — V Go.riči vasi pri Ribnici je umrl 3. aprila g. Janez 11 c, Irivši posestnik, oče g. župnika v Rušah Janka in pro-kurista v Kočevju, Josipa. Pokopali ga bodo danes dopoldne. — V Senovem pri Rajhen-liurgu je umrla včeraj zjutraj gospa Meni K r e m ž a r, roj. Dobrilla, soproga delovodje. — Svetila jim večna luč, preostalim naše sožalje.
* Knjige na prodaj. Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7, je dobila od Goriške Mohorjeve družbe nekaj knjig iz leta 1925 in jih oddaja društvom ali posameznikom za zelo znižano ceno 30 Din za vse štiri knjige, namreč: 1. Koledar GMD za 1926 z mnogimi podobami, 2. Socialna čitanka z vrsto prispevkov naših najboljših sociologov, 3. Jakličeva povest »Nevesta s Korinja« in 4. roman iz prvih časov krščanstva . Sangvie mar-tyrum« (.Kri mučenikov). Opozarjamo vsa društva na to ugodno priliko.
-k Oddaja lova. S 15. julijem poteče z:!-kupna doba občinskih lovišč Aržiiše, št. Lambert, I) ( dend o i, Luče, Križkavae, Leskovec, Veliki Gaber, Prapreče, Stehanjavas in Zago-rica. Ta lovišča se bo oddalo na javni dražbi v zakup za dobo do 31. marca 1933. Dražba se bo vršila: 1. za lovišči Aržiše in Št. Lambert na uradnem dnevu v Zagorju 27. maja ob 10 dopoldne; 2. za lovišča Dedendol, Križkavae, Leskovec, Luče in Polica na uradnem dnevu v Višnji gori dne 4. maja ob 9 dopoldne; 3. za lovišča Veliki Gaber, Prapreče, Stehanjavas in Zagorioa na uradnem dnevu v Stični (Mle-ševem) dne 18. maja ob pol 9 dopoldne. Dra-žitelji morajo hiti člani SLD. Dražbeni pogoji eo do dneva dražbe pri tukajšnjem uradu med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Okrajni glavar v Litiji.
k Tri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, priobilioi žel; dene kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabo-po-čutju in utrujenosti pospešuje naravna »Franz-Josefc-grenčica brez napora in bolečin lahno ixpraznenje črev. Najodličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pni moških, ženskah in tudi otrocih.	8823
k Podpornem« društvu slepih, Ljubljana, ■\VoIfova 12, so darovali: Hranilno in posojilno društvo delavcev. Maribor, 500 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo 500 Din; F. Crešnik, Črna, 300 Din: Magda Krisch 20 Din; Franja Borštnar, Ljubljana, 20 Din: neimenovana Din 10. Vsem plemenitim darovalcem se kar najiskrineje zahvaljuje odbor.
k Klobuki zadnje mode vseh vrst in barv, Borsalino, Habig, Pichler itd. Samo dobro in soliano blago. P. Magdič, Ljubljana.
k Nogavico najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
k Sedaj ko so jajca najceneja, jih vlaga umna gospodinja v vodotopno steklo ali >Ga-rantol«, kjer se drže več kot eno leto sveža. Dobi se z navodilom v drogeriji Sanitas, Celje ali pa Ljubljana, Prešernova 5.
k ITO — zobna pasta iiajboljša.
k Ameriška pooblastila preskrbi in druge ameriške posle uredi najhitreje in ceno: Dr. Ivan Čeme, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice.
" brez konkurence
so naši lastni izdelki pomladanskih cblek in površnikov!
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3. Ljubljana
0 Cerkven koncert v stolnici bo v sredo 6. aprila ob pol osmih zvéCer. Koncert se" bo točno pričel. Cenjeno občinstvo naj ai vstopnice poskrbi pred koncertom in pravočasno zasede proslore. Pevske točke, spremljane z orglami, bo vodil g. Dolinar, petje a capella g. Premrl. Pevski zbor šteje 40 pevk in pevcev.
0 »Ljubljana.« Pevska vaja d>anes odpade, pač pa se vrši v četrtek ob osmih za ves zbor. — Pevovodja.
O »Ljudski oder« ponovi »Pasijon« še v soboto zvečer, v nedeljo popoldne in v to.rek 12. aprila zvečer. Predprodaja vstopnic od srede dalje v nabavni zadrugi v »Ljudskem domu«.
0 V petek zvečer je bilo v Ljudskem domu lepo predavanje o trpljenju Kristusovem v umetnosti. Predavatelj g. dr. V. Rozman je v poljubno znanstvenem tonu lepo orisal slike ra nili umetnikov in podal tudi versko vsebino slik. Tudi tovrstna predavanja so potrebna, da človek tudi čuti, kaj slika .predstavlja. G. predavatelj je to nalogo vzorno izvršil. Kot uvod je zaigral orkester dvoje lepih, predavanju primernih komadov. XV. prosvetni večer; zadnji v tej sezoni, bo v petek 8. aprila. Ta večer l>o posvečen Španiji, ki je za nas res neznana dežela.. Redki so oni, ki so si ogledali to državo na potovanju. Eden naših pridnih po-topisoev, dr. Knific, profesor v Št. Vidu, se je zadnje počitnice mudil v Španiji. Zato bo njegovo predavanje brezdvomno zanimivo, na kar p. t. občinstvo že danes opozarjamo.
O Danski gostje v Ljubljani. V nedeljo zvečer je prispela v Ljubljano skupina 18 danskih izletnikov, ki potuje po iniciativi kjoben-havnškega lista »Berlingske Tidende« po Jugoslaviji. Izletnike so sprejeli na kolodvoru zasl pniki društva »Putnik«. Izletniki so se nastanili v hotelu »Union« ter si včeraj dopoldne ogledovali Ljubljano. Vsi imajo o naših krajih na lepše vtise.
O Akademiki! Danes, v torek ob 2 popoldne se vrši na univerzi zborovanje za ustanovitev podružnice Jugoslovansko-bolgarske lige na naši univerzi. Govori tudi dr. Kostov. Pridite vsi 1— SSLV.
O Za naše izseljence v Franciji nabira Prosvetna zveza knjige, pesmarice, igre itd. Sleherni čitatelj »Slovenca« naj za piruhe pokloni mal dar bodisi v obliki knjige, bodisi v obliki dennrja, da se knjige nabavijo in pošljejo v Francijo. Za vsak dar smo hvaležni.
O Svojce padlih v svetovni vojni iz šent-petersl e fare poslednjikrat opozarjamo, da je danes 5. aprila zadnji dan /a vpogled v imenik, ki je na razpolago pri tov. Zupančiču na AhaciJevi cesti, kajti 6. aprila se isti odda kamnoseku za vklesanje imen v spomenik. Za eventuelne pogreške odbor ne prevzame nikake odgovornosti. — Odbor.
0 SPD vabi člane in prijatelje na predavanje dr. H. Turne danes ob 8 zvečer v Mestnem domu. Dr. Turna bo nadaljeval svoje predavanje o razvoju alpinizma (skioptične slike).
O Čigav je astrahonski plašč? Policijska direkcija je pred nekaj dnevi zaplenila pristen astrahanski plašč s svileno drapasto podlogo. Plašč, je že malo obrabljen, je vreden 8000 Din (nov bi bil vreden tudi preko 20.000 Din).
Ker je plašč brez dvoma ukraden in lastnik še ni znan, naj se oni, ki mu je bil kak tak plašč ukraden, prijavi policiji in naj ji da eventuelne važne podatke na razpolaga
0 Mladinska tekma psov ptiCarjev et» vrši 10. t. m. v lovišču občine Jezica. Pozdravni večer se vrši 9. t. m. ob 20 v restavraciji »Ljubljanskega dvora». 10. t. m. zjutraj ob 7 je zbirališče na vrtu restavracije glavnega kolodvora tam se vrši tudi pregled pripeljanih psov na tekmo, ob pol 9 pa odhod v lovišče. Kosilo bo pri »Ruskem carju» na Ježici. Poslov i lni večer se vrši isti dan ob 20 zopet v »Ljubljanskem dvoru», tam se bo razglasil izid tekme ter se bodo razdelila darila. Tekma se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor.
O Olepšava Šentjakobskega trga. Šentjakobski trg, pred meseci še zapuščen in divji, je danes civiliziran in izlikan, da jo človek kar vesel. V petek so položli okoli zunanjih obceslnih dreves malega gaja betonske obrob-nike, ki zaključujejo harmonično urejeni Šentjakobski trg. Upamo, da bo tudi v sredi trga projektirani rimski vodnjak kmalu dokončan. Tudi dvignjenje hodnika ob vrtu poštnega ravnateljstva je potrebno. Kajti šele potem se bo očesu nudila s Šentjakobskega trga pa gori do konca Cojzove ceste enotna slika, ki bo popolna zlasti še, kakor hitro bo ta cesta konečno regulirana. Cojzovo cesto tudi že pridno preurejajo.
O Praznovanje praznikov in trgovin«. Gremij trgovcov v Ljubljani obvešča članstvo, da je bil na rednem letnem občnem zboru dne 29. marca sprejet sklep, da se v bodoče praznujejo sledeči prazniki: 1. januar (Novo leto), 6. januar (sv. Trije kralji), 19. marec (sv. Jožef), velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, sv. Rešnje Telo, 29. junij (sv. Peter in Pavel), 15. avgust (Vnebovzetje), 1. november (Vsi sveti), 1. december (praznik Ujedinjenja), 8. december (Brezmadežno spočetje), 25. december (božič) in 26. december (sv. Štefan). V teh dneh mora delo v trgovinah počivati Ves dan. Načelstvo.
O Moderni vandalizem. Prejeli smo sledeči dopis: Pred kratkim se je bralo v časopisih, da bo mestna občina rimski zid na Mir-ju zopet restavrirala. Škoda je res, da bi se pustilo, da bi vnovič razpadel. Če pa gre sprehajalec proti koncu obzidja, v smeri proti Paj-heljevemu vrtu, vidi, da so v njem nastale v najnovejšem času velike vdolbine, in sicer večinoma v zgornjem delu obzidja. Devastirati dvatieočletni zgodovinski ostanek nekdanje Emone, je pa res preveč! Nujno prosimo g. vladnega komisarja, da zadevo preišče!
O Mestni magistrat ljubljanski odda pri novih mestnih hišah za Bežigradom napravo lesene ograje na betonskem podstavku. Podatke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami do 7. aprila opoldne.
0 Karambol dveh avtomobilov. V soboto zvečer sta se zadela pred hotelom »Union« dva avtomobila — en pošlni tovorni in en taksni avto — tako nesrečno drug v drugega, da sta si oba polomila prednje osi. Nesreča je nastala slučajno, кет sta oba avtomobila vozila pretesno drug ob drugem.
O Opozorilo društvom in članom gremija trgovcev v Ljubljani. Nahajamo se v tako hudem boju za obstanek, da naše trgovine, ki ječe pod bremeni davkov in socialnih dajatev, nadaljnjih prostovoljnih davščin v dobrodelne in društvene svrhe ne zmorejo več. Naša trgovina se ima resno boriti za svoje vsakdanje životarjenje in omaguje, tako da тота predvsem pri današnji hudi konkurenci gle dati, da zmanjša režijske stroške, če hoče obstali. Na temelju gornjih ugotovitev je občni zbor sprejel naslednji sklep: »V zmislu sklepa občnega zbora Gremija trgovcev v Ljubljani z dne 29. marca 1927 je člamom gremija prepovedano dajati društvom ali korpora-cijam darila bodisi v denarju ah blagu. Čla-
moral poučiti, da bi mu vse to nič ne koristilo, ker mu pač še manjka potrebne politične kulture, in da more to doseči le na ta način, da se naseli v Ljubljani, se posloveni, sc strankarsko organizira in se tako politično iz-kultivira. Tudi jaz sem, po tolikih letih vr-nivši se v slovensko domovino, na svojo grozo zapazil, kako zelo sem politično-kulturno zaostal, pa sem radi te svoje zaostalosti Ln ne poznavajoč strogih pravil, ki jih je postavil slovenski red tudi na političnem polju, spočetka zašel v marsikako nepriliko in bil v nevarnosti postati splošen kamen spotike----
Toda, že vidim, kako se v raznih strankarskih taborih prežeče iztegujejo vratovi .. . Kaj hoče mož s temi namigavanji? Mar hoče zagrešiti kake indiskrecijc? Le brez skrbi, mili rojaki! Ničesar nc bom izdal. Zakaj kakor Kitajci in drugi zanimivi narodi gotove tajnosti svoje kulture skrbno zakrivajo pred tujccm, tako — mislim jaz — je treba, da tudi Slovenci obvarujemo intimnosti svojega politično-kulturnega življenja pred profanimi pogledi Neslovencev, Varujmo vsaj tukaj svojo slovensko samobitnost!
In zato se te tako dclikatne zadeve tudi ne maram bliže dotikati, ampak se omejujem na ugotovitev, da je naša politična kultura v zadnjem desetletju vidno napredovala. O drugih panogah slovenske kulture tega ravno nc bi mogel trditi, nasprotno: preje je opažati tu in tam nazadovanje, toda na politično-pro-svetnem polju — o, tu sem zasledil po svoji vrnitvi vsesplošen in naravnost prescnct'j v napredek. Preje je bila politična kultura več
ali manj razvita le med izebraženstvom, zdaj pa pronica čedalje bolj tudi med preprosto ljudstvo. Nekdaj si na Slovenskem, recimo ta-ko-le na kmetih, povsod lahko izhajal, samo če si znal slovensko govoriti, tvoja strankarska pripadnost ni igrala nobene vloge, dandanes pa je stvar že težavnejša . . . Naj ti v malo ilustracijo povem tu slučaj, ki se mi je pripetil — to jc bilo v tistem prvem času mojega domovinovanja, ko se še nisem tako spoznal; zdaj sem že spretnejši in opreznejši, in se mi taki slučaji ne morejo več pripetiti.
Pa se mi je torej pripetilo lepe majniške nedelje tam na vrtu neke vaške krčme, pod košato lipo, da je k moji mizi prisedel kmečki človek. Tak-le postaven možakar, inteligentnega obraza, malce ošaben in robat, a v vsem odkrit, dobrodušen in tudi šegav — skratka, naš kmet, kakor sc meni tako dopade. In sva bila kmalu v živahnem razgovoru, to sc pravi: govoril sem le bolj jaz, Veš. to je bilo v tistih medenih tednih, ko sem bil šc ves zaljubjjen
v domovino in bi bil vsakega rojaka najrajši objel in pritisnil na srcc, kaj šele tega simpatičnega možakarja tu pod lipo, ki sem mu bil hvaležen, da je prisedel k meni neznancu in bil z menoj tako domač. Dajal sem torej duška svojim občutkom za to prelopo slovensko žemljico, za vse, kar na njej živi in vrvi, za vse, kar jc slovensko; on pa mc je poslušal. Poslušal mc je s čedalje večjim zanimanjem, opažal sem to, očitno mu je bilo vse to zelo všeč, kar sem pravil, zakaj videl sem neka-terikrat na njegovem obličju tisto toilo svet-likanjc, ki tfa odraža slovenska duša. kadar
I se razgane, toda nekaj... nekaj pa je le moralo biti, kar temu možu na meni in mojem govorjenju ni ugajalo; opazil sem tudi to, kajti večkrat mc je prcmotril od strani, se nekako nemirno premikal na stolu — in naenkrat me je prestregel z vprašanjem:
>Ampak, nc zamerite, gospod, od katere stranke pa ste vi pravzaprav?«
Debelo sem ga pogledal in prestrašeno obenem:
»Katere stranke? Slovenec sem vendar! Ali morda ne govorim slovensko, kakor se prav govori? Pa saj ste vendar vi tudi Slovenec, prijatelj! In vsi, ki smo tu na Slovenskem doma. To smo vendar vsi eno — Slo-^ venci.«
»No, ja,« je rekel in zvrnil kozarec, »to jc že vse prav tako. Ampak mi moramo biti malo tudi Jugoslovani!«
Bilo mi je, kot da mi je legla na tilnik težka roka. To je bila roka slovenske politične kulture, ki jej moja miselnost ni več zadostovala. Povesil sem glavo in g'oboko j vzdihnil.
Tedaj pa sem se soomnil, kaj mi jc nekoč | pravil Ivan Prijatelj. To je bilo tam doli v Bosni; tudi takega lepega poletnega dne, ko sva se hladila v slivniku pri turški kavi, ko so vsenaokoli grukalc grlice in jc v daljavi bobnel Vrbas. Pa mi je pravil, kako so ga nekoč nekje na neki gostiji, prirejeni njemu na čast, burno prosili, naj bi vendar nc bil samo Slovencc, ampak tudi Jugoslovan, vsaj malo, Če žc ne ves... Pa je vstal izza mize in rekel: GosDoda moja! Čc vi žciite od mene Slo-
venca, naj bom tudi Jugoslovan, to je ravno-tako, kakor če bi vi stopili pred smreko in jo zaprosili: Preljuba smreka, nikar no ne bodi samo smreka, ampak bodi tudi drevo!
Na to Prijateljevo sem se spomnil in jo povedal tudi možakarju tam pod lipo. Učinek je bil presenetljiv in velik. Možakar je bil ves izpremenjen, obraz se mu je razžaril, tolkel se je od veselja po kolenih in smejé pritrjeval: »Ha, ta je pa dobra. Tako jc. Saj res. Vseeno je. Kar smo, pa smo. In ostanemo. Na to ga bova en glažek.«
In sva ga. In sva se ločila velika prijatelja. Pa ko sva se ravno zadnjič slučajno srečala v mestu, me jc bil vesel kot rodnega brata. Pa sem moral ž njim do njegovega voza, kjer me jc predstavil svoji ženi. In sem povabljen na pirhe. In če nc pridem, bo huda zamera.
Veseli me to prijateljstvo, vendar me nekaj v srcu grize ... To namreč, da sem morda drugemu narodu odjcdcl enega pripadnika z vsem njegovim potomstvom vred.
Ampak jaz nisem kriv. Kriv je Ivan Prijatelj. In sem jaz vedno trdil, da so politično najbolj nevarni — nepolitiki. Taki ljudje so v sitanu včasih s kako preprosto besedo zmešati velike politične zasnutke. In bi utegnila tudi tista o smreki zelo kvariti mednarodne odnošajc. Zato prosim, jc ne praviti dalje. Saj je bila tudi meni zaupana le tako med štirimi očmi.
In s tem sklenem to nepolitično pismo.
ne, ki se ne bodo strogo držali sklepa občnega z.liora, naj gremijalno načelstvo v zmislu § 24 gremijalnih pravil ostro kaznuje. Sklep stopi takoj v veljavo. Tozadevna opozorila se dot>e v gremijalni pisarni proti odškodnini 5 Din. Opozorila je nabiti v'trgovini na vidnem mestu. — Načelstvo.
O Vandalizem. Na dolgočasni »Kravji poti« na ljubljanskem barju si je postavil nekdo znamenje po tirolskem vzorcu iz preteklega stoletja, ki predstavlja sv. Jurija. Delo ima svojo umetniško vrednost, izvršil je je akad. slikar Miklav.ec po narodnem stilu. To znamenje je nekdo obmetal s kamenjem, da se je slika docela minirala in znamenje zgubilo svoj pomen.
O Tekmovalno friziranje. Ljubljanski brivski pomočniki so si v svojem hvalevrednem stremljenju po čim večji strokovni izobrazbi osnovali pred meseci strokovno šolo za damsko friziranje. Na tekmovalnem friziranju, ki je bilo v nedeljo v Narodnem domu, ki se ga je udeležilo krog 30 brivskih pomočnikov, članov strokovne šole in ki ga je aranžiral in spretno organiziral načelnik zbora brivskih pomočnikov agiinj g. Miller s podporo svojega šefa g. КеШшц so bile izdelane prav krasne damske frizure, ki niso prav nič zaostajale za velikomestnimi frizurami. Žirija, sestoječa iz gg. Simoniča, Navinška, Pappa, Grobelška in Kovač ča, je prisodila obe prvi nagradi brivskima pomočnikoma tvrdke Podkrajšek in sicer prvo Slavku Sipožu (63 točk) ter Janezu Zoriču (62 točk). Tretjo nagrado je dobil pomočnik tvrdke Ferkula Matija Gorenc, četrto Adolf Zupan ič, pomočnik tvrdke Podržaj.
© Pred nakupom si oglejte obleke pri FRAN LUKIČU, Pred škofijo 19, kjer so nedvomno zbrane najmodernejše obleke in površniki po neverjetno nizkih cenah.
O Rozine- mandeljne, lešnike itd., najfinejše kvalitete po zelo ni/k h cenah dobite za velikono ne praznike pri Francu Pavlina, Gradišče št. 3.
O Najcenejše in najšoliitnojše ste postrežem za velikonočne praznike z raznim manu-fakturaim, galanterijskim in špecerijskim blagom pri tvrdki Franc Pavlin, Ljubljana, Gradišče št. 3.
Naznanil I
Kdor žel i letos imeti prvovrstno in najmodernejšo slikarijo, naj naroči le pri tvrdki
Ivan Martine 9 Ljubljana, Poljanska c. 20
Cene konkurenčne in soiSdne.
Maribor
□	Družabni večer priredi Častniški dom
v Mariboru v soboto aprila z izbranim zabavnim sporedom. Vsem je v spominu zadnji <1 ni žal mi večer, ki se je vršil prošli mesec, radi prijetnega razpoloženja in lepe zabave ter bodo v soboto gotovo zopet med posetniki iega družabnega večera.
□	Važno za hišne posestnike. Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico ima^v zalogi novo izdajo — kakih 5000 komadov — >Najemniskih knjižic« z najeinniškimi pogoji in s hišnim redom. Knjižice s .slovenskim in nemškim tekstom se dobe v društveni pisarni Gregorčičeva ulica 8 med uradnimi urami od 8 do 11.
□	Uradne ure na carinarnici. Na glavni carinarnici se uraduje v času od 1. aprila do 80. septembra ob delavnikih od 8 do 12 in od 15 do 18. Vsako soboto se uraduje od 8 do 12 in od 14 do 17. Skladišča so odprta ob delavnikih od 7 do 12 in od 15 do pol 19 (v sobotah od 7 do 12 in od 14 do 16).
□	Starešinski sestanek. Noooj ob 20 se bo vršil v zdravniški sobi kolodvorske restavracije običajni mesečni sestanek starešinskega kluba. Polnoštevilno!
□	Protestni shod socialistov proti ukinje-nju stanovanjske zaščite se je izpremenil v veliko 1 lamažo za sklicatelje. Shod je bil sklican ob 9, pričel pa se je šele okrog desetih, ker ni bilo dovolj ljudi. Vsega skupaj je bilo okrog 250 navzočih, med temi pa mnogo pristašev drugih strank. Pa niti socialistov samih niso mogle ognjevite besede govornikov, ki so kar plavali v demagogiji, navdušiti, tuintam je bilo slišati par protestnih vz'klikov, drugače je bilo vse mimo. Govorili so Golouh, Eržen (nemški) in Klanfinik s frazami, katere so obiskovalci socialističnih shodov slišali najmanj stokrat, jih znajo že vse davno na pamet ter se pri njih ne more več ogreti niti najbolj zagrizen pristaš. Za socialistične demagoge je bil nedeljski shod dobra lekcija in znak, da občinstvo izrabljanje splošne krize in bede v strankarske namene obsoja in zavrača. Če bodo socialisti samo protestirali in kričali, delali pa nič, potem so doigrali.
□	Opozarjamo na današnji občni zbor olepševalnega in tujslioprometnega društva v Mariboru, ki se vrši nocoj ob 20 v gostilniških prostorih Naroanega doma. Dnevni red je običajen. letos praznuje društvo 50 letnico obstoja.
□	Izlet ljudske univerze v Mariboru. Izlet v Zagreb se vrši dne 23. in 24. aprila. V soboto s popoldanskim vlakom jc odliod iz Maribora ob pol 19. uri, prihod v Zagreb. Zvečer peset opere, najbrže bodo dali prekrasno rirko opero »Carska nevesta« cd Rimskega Korzakova. V nedeljo dopoldne po-set umetniške galerije in drugih zagrebških znamenitosti. Popoldne poset centralnega po-
kopališča, kjer položimo vence na grob Stanka Vraza in ostalih Ilircev; takoj nato cdhod v Šestine, kjer nas pozdravijo hrvatska seljač-ka pevska društva v divni narodni noši; tukaj se položi venec na grob Ante Starčeviča. Nato počastimo še spomin genija Strossmajerja. Končno si ogledamo še Maksimir. Zvečer ob 8. uri 40 minut povratek z brzovlakom. Vožnja bo polovična, najbrž bo polovičen tudi poset opere, prenočišča prav po ceni. Celotni stroški ne bodo presegali 250 Din, za manj imovite zadostuje 200 Din. — Prosi se za takojšnjo prijavo ali ustmeno ali pismeno z položitvijo zneska najmanj 100 Din. Umetniški izlet Ljudske univerze v Zagreb se pretvarja proti njeni volji v veliko, mnogo preveliko manifestacijo v čast gostom Slovencem, predvsem v čast ideji edinosti, solidarnosti in jugoslovanskega bratstva. Na kolodvoru nas pričakuje cela množica zagrebških kulturnih društev, v mestni palači nas namerava mesto pogostiti.
□	Da bodo potniki obveščeni. Kakor hitro bo dospel novi mestni avtoomnibus in bo določen natančen vozni red za mestne avto-omnibu-e, bo dala mestna občina ta vozni red natisniti in bo izobešen ter bo potnikom na razp lago po vseh gostilnah, kavarnah in drugih javnih lokalih in prostorih. Ta prometni in hvalevredni ukrep mestne občine lio s hvaležno.-! To pozdravila celotna javnost.
□	Nova proija za mestni avtoomnibus promet. Te dni bo ctvoren promet z velikim mestnim avt.:omni Kisom med Mariborom in Rušami. Na progi Maribor—Celje bo vozil poleg dosedanjega mestnega avtomobila že naročeni novi Saurer avtoomnibus. — Z Mariborom in bližnjo ter dal no okolico vzdržujejo poleg mestnih avtcoinuibusov še razna druga podjetja osebni promet. Mestni magistrat bo odredil. d:i lvodo imeli vsi ti razni avtoomnibusi skupno izhodišče. Cilj tega skupnega izhodišča j' ta, da bodo potniki, ki se pripeljejo v Maribor po eni progi, lahko takoj posedli na drug in jim ne bo treba avtoomnibusov iskati okrog po mestu.
□	Skrlatica v Mariboru. V času od 22. pr. m. do ,3. aprila se je pojavila v območju ma-ril: <' ega mesta škrlatica v devetih slučajih. Od teh slučajev je bilo v Danjkovih barakah sedem. Ukrenilo se je vse. kar je sploh mogoče pri neugodnih zdravstvenih razmerah v lesenih in razbitih barakah, da se omeji nadaljnje širjene te epidemije.
□	Pometanje cest ponoči. Mestni magistrat naznanja, da se je s 1. aprilom pričelo pometanje cest in trgov kakor v prošlem letu v nočnem času. Hišni posestniki, oziroma n.iih namestniki se pozivi je jo, da pustijo temeljito očistiti hodnike in pešprrti pred svojimi hišami v nočnem času, ko poneha cestni promet, do najkasneje 23. Pripominja se, da je spraviti
' neenrgo in smeti iz. trotoarjev in pešpoti v j emetišnice d etičnih hiš, ne pa na cesto ali celo ! v kanale. Obenem se opozarjajo trgovci, da i velja isto tudi za smeti in nesnago iz njihovih trgovin in lokalov, oziroma za odpadke pri prevažanju blaga. Prebivalstvo se ponovno pozi vije, da pazi na sna/nost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te določbe se kaznujejo v zmislu § 19 cestno prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor.
□	Poškodbe telefonskih napeljav. Te dni se je dogodilo, da so neznani zlikovci, najbrže mladoletni fantalini, povezali telefonske napeljave z žico, katero so vrgli v višino ter s tem povzročili zlasti na omrežju Aleksandrove ulice in Karčevine motenje govorov. Policija je zalotila dva dečka, ki sta spuščala zmaje, navezane na tanko žico tako, da so obviseli na telefonski napeljavi. Tako početje je skrajno lahkomiselno in življenjsko nevarno. Da je žica obvisela na električnem vodu, pa bi bila oba smrtno zadeta. Opozarjamo sta-riše, da pazijo na svojo deco, da se ne bo po nepotrebnem delala škoda ter se sama izpostavljala smrtni nevarnosti.
Celje
0 Občni zbor Podružnice Slov. lovskega društva se vrši v soboto 9. aprila 1927 ob 4 popoldne v hotelu Balkan v Celju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitve. 5. Slučajnosti.
0 »Ben-Hur« v Gaber ju. V insérât o predstavah »Ben-Hur«-a v Gaberju v včerajšnji številki našega lista se je glede časa predstav vrinila neljuba pomota. Predstave se namreč vriše ob delavnikih ob pol 7 in 9 zvečer, danes v nedeljo pa ob 2, pol 5, pol 7 in ob 9 popoldan. — Grandiozni film, izdelan z veliko obzirnostjo do svetopisemskih dogodkov, je predmet vseobče pozornosti.
0 Občni zbor pevskega zbora prosvetnega društva v Celju, ki se je vršil v petek zvečer, je ob skoro polnošlevilni udeležbi pevk in pevcev potekel v znamenju nianifeslacije za lepoto pesmi. Številni predlogi s strani članov in članic značijo, s koliko ljubeznijo se oklepa članstvo svojega zbora in koliko volje je v njem za delo, za procvit in rast naše pevske družine. V novo vodstvo so bili soglasno izvoljeni: mestni kaplan g. Lassbacher kot predsednik, ravnatelj g. Jerič kot tajnik, g. Močan kot blagajnik, g. Mihelčič kot pevovodja. kot odborniki pa: gdč. Gajšekova, Čukova, Jurjevčičeva in gg. Ja-godič ter Peršuh. Soglasni iz krogov članstva lzišli sklepi pričajo, da misli zbor svoje delo še poživiti in poleg umetni posvečali vso pozornost tudi cerkveni in danes tako zapostavljeni narodni pesmi.
0 Olepševalna dela v mestnem parku. Po lanski povodnji povzrjčeno razdejanje v celjskem mestnem parku polagoma iz-ginja. Ta leden so podrli več starih kostanjev ob vhodu preko brvi in čujemo, da jih nameravajo nadomestili z brezami. Mična bo partija okoli vodometa. V glavni drevored so postavili zelo Šlevilne klopi in služi lahko ta naprava z.;i z.jled onim mestnim parkom, ki so gle le klopi običij-i ; zelo revni (n pri ljubljanski Tivoli). Čast, komur ï nt! t.e steze uo parku nam še očistila neuriielnih mudavin.
Kamnfls
Nezgoda pri delu. V soboto, dne 1. aprila se |e na žag i tovarne »Vesna« zelo ponesrečil na roki mladi delavec Alojzij Golob iz Mekini. Ko jc pripeljal hlod v žngo za rezanje, ga jc žaga zgrabila za predpasnik, fant pa je hotel iztrgati ga izpod žoge, ki g^ je vjela za roko ter mu jo odrezala vzporedno s palcem tako, da je izgubil vse štiri prste in mu iztrgalo iz roke nekaj kit. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Dcreani, ki pa ga je takoj, ker se je bal izkrvavljenja, z avtom poslal v bolnico v Ljubljano. — Odgovornost za nesrečo nosi menda delavec sam, ker je proti predpisom bil opasan s predpasnikom, vsled česar je prišlo do nesreče. Fant je bil priden in marljiv delavec. Upajmo, da ne nastopijo kakšne komplikacije in si bo lahko fant kmalu na ta ali na oni način zopet služil kruh.
tCočevfe
Popravek. V nedeljskem »Slovencu« nam je v poročilu o koncertu kamniškega godalnegn kvarteta, ki bo igral v soboto, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Trst«, napravil tiskarski škrat iz »Trsta« »Post«. Da ne bo neljube zmote ali zamenjave, danes popravljamo.
ŠRoffa jColca
Gozdna drevesnica	■ ostane v Škofji l.o-
lri; gozdarski urad pač t. revrsnica se prenese j na travnik med »Krevsoviin mlinom in Strahlo-vim gradom, se poveča in izboljša.
Za mostno hranilnico preurejujejo nove prostore zraven mestne hiše, kamor se kmalu preseli.
Krojaški prlkrojevalni tečaj. V začetku ninjn t. 1. se bo vršil v Škofji Loki krojaški moški ili dnmski prikrojevalni tečaj, ki ga priredi krojaška obrtna zadruga v škof j i Loki s pomočjo Zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom strokovnega učitelja g. Alojzija Knaflja. Krojači in šivilje se vabijo, da se priglase najkasneje do 15. t. m. g. Janku Hafnerju, načelniku Krojaške zadruge v škofji Loki. Prispevek za tečaj znaša za vsakega udeleženca 125 Din. Na kasnejše prijave se zadruga ne bo mogla ozirati.
Prostovoljno gasilno društvo se je znčelo zanimati za nabavo rešilnega avtomobiia, ki naj bi služil potrebam celega sodnega okraja. Idejo z veseljem pozdravljamo in želimo, da se čimprej uresniči.
TrTbwvlfe
Ogledovanje klavnih živali in mesa.
Redni ogled klavne živine in mesa se vrši dnevno, izvzeinši nedelj in praznikov od 10 do 5 popoldan. Prijaviti se mora klavna živina en dan poprej. V Hrastniku se vrši ogled vsako sredo in »oboto dopoldne, če pa pade na te dneve praznik, potem dan poprej. Zabranjeno je izvešanje mesa pred mesnicami, otipavanje mesa s prsti od strani strank, v mesnicah se ne sme spravljati druge stvari in navlake, razun potrebnega orodja za sekanje, rezanje in tehtanje. Zabranjeno je tudi v mesnicah kaditi in piti alkoholne pijače.
ту Pobiranje občinske troSarine. Županstvo razglaša, da se uvede s 1. aprilom t. 1. v svrho rednega poslovanja pobiranje občinske trošarine na vinu, pivu, žganju itd. v občinski pisarni vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov od 8 do 10 dopoldan. Stranke se morejo samo ob tem času zgla-siti v trošarinskih zadevah v pisarni.
ф Dolgoletno službovanje. Pred kratkim je šel v pokoj preddelavec v osrednji delavnici gospod Jakob Frankovič. Pri trboveljskem rudniku je bil nepretrgoma uslužben 54 let. V delo je stopil namreč 13. februarja 1873, vpokojen pa je bil 10. februarja 1927. Kvalificirane moči je bilo posebno nekdaj težko dobiti, zatorej se ni čuditi, da so ga uporabljali posebno pri strojih in drugih specialnih napravah. Bil je tudi ves čas član rudniških gasilcev, katerih društvo že obstoja blizu 40 let. Mož je še čil in zdrav in mu želimo, da bi zasluženi pokoj užival dolgo let.
Hmelj v Trbovljah. Letošnje leto so se trboveljski posestniki posebno vrgli na saditev hmelja. Ob cesti proti Trbovljam vidiš kar zaporedoma ccle njive novo nasajenega hmelja, od katerega pričakujejo posestniki obilnega dobička. Nasadili so ga že gg. Božič, Breznik, ga. Kmelir., g. Kmet, g. Florentini itd. Tudi Kmetijska podružnica hoče nasaditi eno njivo hmelja. Želimo uspeha!
SavinfsRa dolina
Španska bolezen se ni pojavila prehudo. Pač pa moramo registrirati nekaj drugega, namreč hmeljsko mrzlico. Izbruh bolezni se pokaže navadno v širjenju hmeljskih nasadov do zadnjega koščka zemlje. Vzroki bolezni so visoke hmeljske cene in iz tega izvirajoče hotenje izboljšati gospodarski položaj. Predznamenja te mrzlice so se kazala že celo zimo v raznih oblikah, kot v nakupovanju hmeljskih . drogov, globokem oranju i. t. d Nismo pa pričakovali, da se bo stvar tako razvila. Najbolj uspešno zdravilo bodo nizke cene, katere lahko predvidevamo v bližnji bodočnosti.
Novo hmeljarno dobimo najbrže v kratkem v Savinjsko dolino. Postavila se bo nekje v bližini postaje na Polzeli ter skušala pritegniti hmeljsko kupčijo iz zgornjega dela Savinjske doline. Če se načrti uresničijo, izgubi Žalski trg svoje dominira-joče stališče v Savinjski dolini.
Polzela. Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani! Medtem ko imajo drugi kraji večinoma redno vsakodnevno poštno dostavo, imamo pri nas kraje, kjer se sploh pošta ne dostavlja, drugod pa večinoma samo trikrat na teden Edina vas Polzela ima vsakodnevno dostavo. Zelja vseh občanov pa je, da kakor plačujemo enolne pristojbine imamo tudi enolno dostavo, to je vsak dan. Prosimo ravnateljstvo, da tozadevno prošnjo, katera mu je bila odposlana, blagohotno upošteva.
SlovensJca fcrafina
Smrt rojaka v Ameriki. Iz Chicaga je dospelo sporočilo, da je tam umrl Anton Mayer-hofer. Umrli je tudi v tujini bil velik rod»- in domoljub. Dolgo vrsto let je bil naročnik in podpornik domačih slovenskih listov. Bog naj mu bo usmiljen sodnik, zapuščenim domačim pa v žalosti tolažnik.
Kdor kupi srečko loterije »MartinišSac, pomaga zidati slovenski kat. dijaški dom, ki bo «lajal velikemu številu revnih dijakov streho, hrano in vzgojo. Žrebanje se vrši v kratkem, zato ne odlašati z nakupom srečk. Dobijo se po 5 Din pri ravnateljstvu Marlinišča v M. Soboti.
Učiteljsko zborovanje. Dne 2. t. m. so imeli učitelji šolskega okraja Dolnja Len lava svoje redno pomladansko zborovanje. Vršilo se je v risalnici meščanske šole. Na zborovanju so se obravnavala preîvsem aktualne krnjev ne zadeve P re'zadnje učitelisko zborovanje se ie vršilo na Hoiizi.
Pojasnilo. Članek »Velik praznik Polančanov« v št. 72. vsebuje več netočnosti. Sprejetih je bilo v Marijino družbo 35 mož in 117 žen Mil. g. kan. Časlu se pripisujejo Izjave, ki jih ni nikjer in nikomur podal. Če so se že navedli imenoma vsi sosedni gospodje ki so se udeležili slavlja, se pač ne bi bil smel prezreti g. prof. Lojze PavliČ iz Murske Sobote. Za blagohotno objavo tega pojasnila se Vam vnaprej zahvaljujem. — A. Ranta&a. ekspozit. (Ne ^ekspoziture t)
Dopisi
Podgorje v Roiu, Koroško. Naša lepa cerkev
e dobila novi kras. 11. marca je č. g. p. Valerijan iz Celovca ob obilni udeležbi župljanov in šolske mladine slovesno blagoslovil novi križev pot Slike za križev |K>t v velikosti 76X90 cm je izvršil slikar g Franjo Mrčun iz Bišča pri Domžalah res prav lepo in živo, kakor je po pravici ob slovesnem blagoslavljanju povdarjal pridigar, »da delo samo mojstra hvali». Slikarja g. Fr. Mrčuna moremo za stična dela prav toplo priporočiti. —Župnijski urad Podgorje, 27. marca 1927. Fr. Vuk, župnik.
Sole pri Slovenj gradcu. Za našo župnijsko cerkev je naslikal akademični slikar g. Peter Mar-kovič v Rožeku na Koroškem veliko in lepo sliko za postni čas: Kris us na križu, ob vznožju križa kleči v globoki žalosti Marija Magdalena G. Mar-kovič je bil vedno, tudi v najtežjih časih in ko so inu Nemci ponujali razne ugodnosti, veren in zvest j naš pristaš. Zato ga toplo priporočamo, ako bi kdo l:ako sliko — je ludi zelo dober portre'ist'— po-j Ireboval, zlasti ker živi na stara leta v težkih raz-- merah. Na štajerskem so znane njegove slike v lajhenburški novi cerkvi
Velenje. Zadnje čase se neki sodrug lz Bernotove organizacije na vso moč trudi zmanjšati vpliv »S'rokovne zveze» meo tukajšnjimi rudarji. Zdrsnil je na polje, ki je zelo polzko. Dočim je Berno'ova organizacija sporočila Del. zbornici da brezposelnih podpor, prejetih od Del. zbornice, ni razdelila, »kor noče podpirati lenuhov«», hoče ta veliki mož »kontrolirati» Jug. strok, zvezo, kako je ta delila svoje brezposelne podpore. Da bo konti ola mogoča in na mestu, priporočamo temu možu. da obišče svojega sodruga, ki mu bo lahko pojasnil, kako se mora upravljati skupna ali zasebna lest po načelih poštenosti. Za danes samo to in menda zadostuje!
Rovle. V naši župniji je bilo letošnjo zimo prav živahno. Orliška zveza je priredila za naša dekleta kmetijsko-gospodinjski tečaj, za katerega je vladalo ves čas veliko zanimanje. Ko so ljudje slišali, da bo ob sklepu tečaja razstava kuharskih in gospodinjskih izdelkov, jim je tečaj trajal vse predolgo, tečajnicam, 16 po številu, pa je čas mineval prehitro. Na razstavi, ki se je vršila 19. in 20. marca, smo videli toliko različnih ročnih del, ženskega, moškega ter otroškega perila, da smo se čudili pridnosti gojenk, ki so v desetih tednih vse to izvršile. Seveda so bili razstavljeni tudi najrazličnejši kuharski izdelki 1er druge gospodinjske potrebščine, ki so jih izdelale tečajnice v tem času. Od gospodične Kleindienstove, ki je vodila tečaj z veliko vnemo, so se gojenke le težko ločile. Tudi starši gojenk 60 gospodični voditeljici hvaležni za njen veliki trud in požrtvovalnost.
Preddvor. Dne 20. marca je bil pri nas z zelo lepo uspelo razstavo zaključen deset-tedenski kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki ga je priredila Slov. Orliška zveza. Tečaj, ki ga je vodila gdč. Krušičeva, je obiskovalo 16 gojenk. Zanimivo je, da je oče dveh gojenk, edinih žensk v hiši, sam prevzel vsa gospodinjska opravila, samo, da ie hčerkama omogočil šolanje v tečaju, češ: »Sedaj je prilika, da se kaj naučita«. To je pač najboljši dokaz, kako živo čuti naše ljudstvo potrebo, da se dekleta izobrazijo o vsem, kar potrebujejo, da bodo enkrat dobre gospodinje.
Sela Šumberk. Majhna je naša vasica a napredna. Minulo je že leto dni, odkar smo ustanovili sadjarsko in vrtnarsko podružnico. Prvotno je štela samo 18 članov, danes je njih število narastlo na 30. Zavedni in delavni člani so napravili lepo drevesnico z 2000 sadikami, a zastopnik vrtnarstva obeta mnogo pestrega cvetja. Že naravna lega našega kraja je slikovita, najlepša pač meseca maja, ko dehti mnogobrojno cvetje sadnega drevja in razorana gruda. Hrib Šumberk privabi v okrilje svežega zelenja marsikakega svojega starega znanca. In po dolgi zimi se le-ta nanovo divi prelepemu razgledu, ki se mu nudi raz bajnih razvalin starega gradu. Tu ti zre oko na pravijične Gorjance, tam se belijo naše prekrasne Alpe, Karavanke in Kamniške planine. Dolina pod teboj je posejana z vasicami, rodovitnimi polji in vinogradi. Na nizkih holmih pa se belijo prijazne cerkvice. Prvi sosed ti je Kozjak, ki vzbuja spomin na Jurčičevega »Jurija«. Da, tudi Jurčič je hodil po naših krajih in zasanjal tu svojo povest. Dve čeri zlata sta baje zakopani pod razvalinami nekdanjega šumberskega gradu. Letos meseca maja priredi novoustanovljeno gasilsko društvo baš na teh razvalinah veselico. Kličemo vsem, ki ljubijo pomladanske izlete: Pridite! Našli boste, ne sicer zakopanega zlata, pač pa raztresenega po naši prelepi domovini. In ko boste omamljeni njene lepote zahrepeneli po okrepčilu, nudilo se Vam bo vsakovrstno. Za danes samo opozarjamo na to prireditev, katere natančnejši spored objavimo pravočasno.
Ruše. Hmelj. Med Rušani in v bližnjih občinah se je začelo živahno gibanje. Mnogo posestnikov si namreč hoče izboljšati gospodarski položaj z nasadilvijo hmelja. Že nekaj časa sem opravljajo na polju doslej nepoznano delo. Te dni hmelj sadijo; po nekaterih njivah se že dvigajo ravne vrste hmeljevk. Drugi, premožnejši, pa nameravajo napraviti mesto hmeljevk žično omrežje. Nekateri motrijo to gibanje z mirnim očesom, drugi pa so v skrbeh. Po sodbi strokovnjakov je zemlja prav dobra, podnobje pa ugodno. Če bo Bog dal blagoslova, bodo Rušani učakali lepšo bodočnost. Bog daj! — Razstava. Tukajšnje vodstvo obrl-no-nadaljevalne šole namerava na pobudo šol. upravitelja g. Hinka Breganta prirediti razstavo vajeniških del, ki so jih napravili učenci s te šole sami, brez pomoči mojstrov. Za prireditev vlada precejšnje zanimanje. — Pevski zbor. V pondeljek, dne 4. t. m. se bo konstituiral odbor pevskega zbora, ki je dosedaj imel pevske vaje v kaplaniji. Vabimo vse pevke in pevce, da sigurno pridejo k pevski vaji, ker si bo ob tej priliki zbor nadel tudi svoje ime. Začetek ob 8. Vabljeni tudi drugi pevci I
Ježica. V soboto zvečer ob pol 8 priredi tuk. Kal. prosvetno društvo kinofilmsko predavanje »Kristusovo trpljenje. — Na cvelno nedeljo zvečer ob 7 pa vprizori tuk. pevski odsek zanimivo igro s petjem »Revček Andrejček«. Ker je za vstopnice veliko povzraševanje, ee bodo dobile že v soboto v predprodaji pri tov. Terceljnu v Savljah. Vsi vabljeni!
Naznanila
Redni občni zbor Pevskeita dr"<tTn »Sla'-nc«
se vrši dn<; 9. aprila 1927 ob	-lorih
Narodne kavarne, Kongresni trii, z običajnim dnevnim sporedom.
Pasijon.
LJUDSKI ODER, 210 PREDSTAVA.
Pred dvema letoma osorej je Ljudski oder, ki mu je «lat Narte Velikonja s svojo iniciativnostjo novega življenja, vzbudil Z. H. Deutschevim Pasi jonom v Finigarjevi prireditvi med Ljubljančani in okoličani splošno pozornost in zanimanje. Od predstave do predstave so vrele ljudske množice v Ljudski dom, da prisostvujejo pr.sionski igri, prav kot v onih 8asih, ko so nastopali v mistnrijih študentje jezuitskega kolegija ali škofjeločaiti v svojem mestu.
Lansko leto je kljub splošni želji in občemu povpraševanju Ljudski oder opustil Pasijon, pač zato, da ne bi misterija s prepogostim uprizarjanjem vzet njegove svete veličastnosti in ga degradiral na navadno igro, ki vleče. Prav je bilo to in hvale vredno, ker še tako vzvišena stvar se pro-fanira, ako se ji s svetim spoštovanjem ne bližaš. Misterij svetega odrešenju bi morali gledali in poslušr.ti ko Mozes na gori Horeb.
V	soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bila dvorana Ljudskega doma vnovič natrpano polna in ko se je dvigal zastor, je zastal dih, oči so zastrmele v semrak .Jeruzalema in prisluhnilo je vse besedam Jožefa iz Arimateje in Veronike, ki sta polna ljubezni do Jezusa in ko navesti Simon iz Cirene Gospndnv zmagoslavni prihod, se zgube, ilu poiščejo zelenja in preprog in ljudi, ki bi ga slovesno sprejeli. Pa pride zbor velikih duhovnov s Kajfežem in snujejo, kako bi Jezusa spravili s pota, in veseli so Jakeina farizeja, ki je pridobil zase Juda iz Karijota. Po ulici pride četa legi-onarjev in veliki duhovni s Kajfežem vred jo pozdravijo, medtem ko za kralja kraljev ne marajo in bi videli najrajši že križanega... Vzkliki množice >hozana Sinu Davidovemu!« prežene velike duhovne in ulica se spremeni v živ gaj palm, kajti vse mesto se je /ganilo in se zbralo in čaka, da pozdravi preroka Jezusa iz Nazareta v Galileji, ln Jezus pride — sama nebeška miloba in dobrota — razprostre roki in množice čutijo Boga v svoji sredi in popadajo na kolena ...
Zastor. Občinstvo se spozabi in ploska prav kot cla je še na Jeruzalemski ulici in bi rado pozdravilo Gospoda .. . Opozoriti ga je bilo treba, naj smatra predstavo kot nazorno versko premišljevanje.
Kratek odmor in pred nami je bil večer prvega dneva opresnikov s tajno taiuo zadnje večerje in z bridkostjo, ki jo je vzbudila Gospodova napoved: -Resnično, povem vam: Eden izmed vrs me bo izdali, in Judež po besedi >Ti sil« ni več okleval: izginil je, preden je odšel Gospod z učenci od večerje na OHsko goro.
V	tretji sliki so zbrani veliki duhovniki in ljudski starešine na dvoru Kajfovem, razpravljajo* o Jezusu. Tedaj prileze pred nje Judež, bori se še sam s seboj, a končno zmaga v njem pohlep in pogodi se, da mu izplačajo trideset srebrnikov ...
Četrta slika nas prestavi na Oljsko goro v pristavo Getsemani, kjer vidimo Gospoda z učenci in potem samo še s Petrom in obema Zebedeje-vima sinovoma, nato pa Niega samega, »kr.ko se je začel žalostiti in trepetati in se od groze t resi k in kako moli, naj bi šel kelih trpljenja mimo. Angel se približa in mu prinese kelih in ura trpljenia je prišla. >Ko je še govoril, g'ej. je prišel Judež in z njim velika množica z meči in koli« in izda-javec jim je dal znamenje m potem ko so trikrat padli pred Gospodom, se jim je dal prostovoljno zvezati in odgnati.
Pred Kaifežem je peta slika. Jezusa pritiraio pred veliki zbor, zaslišujejo priče, rogajo se Gospodu, želeč njegovega zagovora, in sprejmejo slednjo njegovo besedo s satanskim porogom, ki spremlja tudi čitanje pisem, katera govorijo, da je vreden smrti na križu. Po njihovi obsodbi plane med nje Juda, ki se je skesal in bi rad popravil izdajstvo, a je prepozno.
Sedma in osma slika se odigmvata pred Pon-cijem Pilatom. V prvi privedejo predeni Kristusa, ga obtožijo in groze rimskemu oblastniku, če bi ukrenil drugače nego želiio, a Pilat jih odpravi k Herodu, odkoder se vrnejo, ne da bi dosegli svoj ramen. Zato pritiskajo znova na Pilata, ki boječ se za svoje mesto, popušča in popušča in s'ednjič obsodi Kristusa, dasi ni našel krivice na njem.
Deveta slika je slika križevega pota. Z deseto smo na Golgati in skrušeno prisostvuj3mo bridki smrti odrešenja, ki ga nato potrdi nema živa slika vstajenja.
Dve uri in pol smo sedeli, gledali in poslušali in naša srca so drhtela, ker gledali smo bolj z dušo ko z očmi, zamaknjeni v čase Gospodove. Igra je bila res podana kot premišljevanje s svetim spoštovanjem in občuteno. Tip Jezusa je bil prikazan v glasu in nastopu poduhovljen in je napravil najlepši vtis od prvega pojava na cvetno nedeljo pa vseskozi do žive slike vstajenja. Prav laiko dobro so bili kreirani Jožef iz Arimateje, Poncij Pilat, Ka.ifež ■/. velikimi duhovni, Simon iz Cirene in zlasti farizej Jakein in Judež. Nič niso zaostajale Marija. Magdalena in Veronika. Tudi skupine in masa naroda so bile življenjsko podane. — In scenerija je bila nova in je obilo pripomogla k verni sliki dejanja, ki je dosegla višek iluzije na Golgati. Glasbo, ki mestoma ilustrira dejanje, bi kazalo opustiti, ker kot je v stilu tn adekvatna, vendarle moti in nehote opozarja zamaknjenega gledavca, da je v Ljudskem domu. — Režiral je g. M. Staré in je lahko vesel in zadovoljen. ker priznati mu moramo, da tako lene pasi-jonske igre pri nas doslej še nihče ni postavil na oder.
Predstava se se ponovi; kdor je še nI videl, naj ne zamudi prilike. Ne bo mu ž*il in če ima kake predsodke o Ljudskem odru ln njegovi nepomembnosti, se jih otrese, ker spo7mal bo, da vrši Ljudski odur veliko delo z veliko rutino in da zasluži vse priznanje.
Naše difašivo
Akademska kongregacija ima svoj redni sestanek danes v torek, 5. t. m. ob 20. uri v dvorani Akademskega doma. Predava gospod prélat, univ. profesor dr. Franc G r i v e c o cirilometodijski ideji. Ker je ravno v letošnjem jubilejnem letu zelo primerno da si iznova predočimo, kako velike naloge čakajo naše dijaštvo na tem polju, so k sestank« poleg kongreganistov, za katere je udeležba obvezna, iskreno vabljeni vsi katoliški akademiki ter gg. starešine.
IZJAVA.
Slovensko katoliško akademsko dijaštvo mora spričo nastopa predsednika pripravljalnega odbora za predavanje dr. D. Kostova na snočnem zborovanju, ko je nastopil v imenu »napredna« akademske mladine in ne v imenu pripravljalnega odbora, ki je bil sestavljen iz zastopnikov vseh skupin, — kar najodločneje protestirati proti taki netaktnosti, ki vzbuja mnenje, ko da so se katoliški akademiki vse^ akciji odtegovali. Ugotavljamo. da ie slovensko katoliško akademsko di-
jaštvo po svojih zastopnikih sodelovalo v pripr. odboru, — da pa tudi sploh z vso dušo deluje za idejo združižtve vseh južnih Slovanov o čemer priča njegova preteklost in kar dokazuje njegovo vztrajno, ne toliko na zunaj blesteče, ampak notranje delo.
Katoliška akademska drultva.
СјиШјст^&о gledišče
DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 5. aprila: Zaprto.
Sreda, 6. aprila: PAHLJAČA LADY WINDER-
MERE. — Red A. Četrtek, 7. aprila: Zaprto. (Generalna skušnja.) Petek. 8. aprila: I.UMPAC1J YAGABUND, premijera. — Izven. Sobota, 9. aprila: BOŽJI ČLOVEK. — Dijaška predstava po znižanih cenah. — Začetek ob 15. uri popoldne.
Nedelja, tO. aprila: LUMPACU VAGABUND. — Izven.
OPERA. Zače'ek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 5. aprila: MRTVE OČI. — Red D. Sreda, 3 aprila: Zaprlo. Četrtek, 7. aprila: Zaprto. Petek, 8. aprila: EROS IN PSIHE. — Red C. Sobola, 9. aprila: ORI.OV. opereta. — Izven. Nedelja, 10. aprila ob 15. uri pop. TAJI)\. — Ljudska predstava po znižanih cenah. — izven.
Marib&rsko rgleđSšče
Torek, 5. aprila ob 20. uri: UČITELJICA. - Ab B.
Kuponi. Sreda, 6. aprila: Zaprto.
Četrtek, 7. aprila ob 20: MANON. Gostovanje g. Skrivaniča.
Sprememba repertoarja. Ker je g. Burja obolel, se mora repertoar v toliko spremeniti, da odpade danes v torek najavljena -.Madame Butterfly», (ab. C), pač pu se vprizori la dan efektna trayi-komedija *Učiteljica• га ab. II.
M ari bo ski gledališki abonenti se naprošajo, da vplačajo nadaljnje obroke do 10. t. m.
Gostovanje g. Skrivcniiu v Mariboru. V četrtek. 7. aprila gostuje bivši član mariborske epere g. Ivo Skrivanič v vlogi Des Grieuxa v operi Manon .
Jki oder
v Ljubljani
Sobota, 9. aprila ob 8 zvečer: PASIJON. Nedelja, 10. aprila ob 3 popoldne: PASIJON. Torek, 12. aprila ob 8 zvečer: PASIJON.
S
KONCERT V KORIST SPOMENIKU KRALJU PETRU I.
V	soboto dne 2. I. ni. je francoski institut aranžiral koncert v korisl spomeniku kralja Petra I.
Po francoskem govoru g. lektorja R. Martela je godba Dravske divizije (dr. J. Čerin) zaigrala našo himno in marsejezo. Ga Maja pl. S rozzi je nato s spremljevanjem klavirja (Bela Pečic) odpela niz francoske moderne umetne pesmi (Debussy, Fauré, Ravćl) in francoske narodne pesmi, ki so bile nekatere izredno ritmično učinkovite, končala pa z arijo iz Délibesove opere 'La k nié. Ga poje in prednaša s priznano pevsko inteligenco — prav hvaležni smo institutu in njej za nove skladbe in francosko narodno pesem, ki jo Ljubljančani le redko čujemo. Vmesne točke ie izpolnil konservalorist Rupel, ki je odigral Saint-Saensov koncert za violino in po en Debussyjev in Ravelov kos ob spremljevanju klavirja (kons. Lipovšek). Rupel kaže lepe uspehe, zadovo'.jen pa absolutna ne sme še bili s svojimi dosegljaji. Treba mu je J poglobitve in široke umetnostne izobrazbe, tehnika in talent še nista vse.
V	ostalem je le obžalovati, da kljub lepemu namenu koncert ni bil bolje obiskan.
OPERETA »MLADA BREDA< NA ČRNUČAH PRI LJUBLJANI.
V	nedeljo 3. t. m. je S. K. 1. D. na Črnučah uprizorilo dvakrat zapovrstjo Laviižarjevo ljudsko operico Mlada Breda-. Doslej se je menda uprizorila samo še na Viču. Za Črnuče, ki so, kar se tiče pridnosti za prirejevanje dobrih iger gotovo na enem prvih mest v Sloveniji, je bila operica novost in je privabila dvakrat polno dvorano občinstva tudi iz bolj oddaljene okolice. Bredo je s cerkvenimi in društvenimi pevci naštudirat organist g. Matej Vurnik. Zlasti glavni junaki, Hamed, Breda in Kasandra so, svoje vloge igralski in pevski lepo rešili, tudi zbori so uspeli. Igrica je izzvala precej čustva, koncem obeh dejanj celo solz med poslušalstvom, iriporcčauio jo v uprizoritev našim odrom, saj ni težka in zah'eva le nekaj kostumov, harmonij ali klavir in nekaj pridnosti, pa se da izvesti.
Spori
ŠPORTNA NEDELJA.
Dan nogometnih iznenadenj.
Pretekla nedelja je bila posebno bogata nepričakovanih nogometnih rezultatov Ne samo domače Ukme, tudi razne druge važne tekme v j Zagrebu, na Dunaju itd. so končale s prescnctlji-I viir.i izidi. Vnovič se je pokazalo, da igra v nogometu mnogokrat odločilno vlogo tudi sreča in hipna dispozicija moštva.
V Ljubljani so se odigrale v ned Ijo tri prvenstvene tekme. Slovan je zmagal nad Her-mesom s 3 : 1, Primorje nad Jadranom s 5 : 0, Reka in Svoboda pa sta igrala neodločeno 2 : 2.
Slovan, ki mu je pred igro malokdo pripisoval izglede na pozitiven rezultat, je ovrgel vsa prorokovanja in iznenadil publ ko in Hcrmesa i izredno borbeno m odporno igro. Poleg tega, cla se je znal uspešno upreti napadom in premoči Hermesa, se mu je posrečilo nekol ko predorov, iz katerih je dosegel tri gole. Hermesa ni bilo prepoznati napram prejšni m njegovim nastopom. Res je, da ga je spremljala smola, toda ne glede na to jc igralo njegovo moštvo medlo, brez smisla
in sistema. Tekmo je vodil objektivno g. Smole. _
Primorje je odpravilo Jadrana gladko s 5 : 0. Podalo jc dobro kombinacijsko igro, in napravilo utis dobro vigranega in dovolj tren'ran ?ga moštva. V moštvu se je zlasti opazilo brata Ermana, starejšega kot vratarja, mlajšega kot napadalca in strelca 4 golov. V Jadranu je igral z redko požrtvovalnostjo in vztrajnortjo srednji liai! Kern, dober je bil tudi vratar Vidmar. V celcm Jadran zdaleka ni mogel ponoviti dobre igre, ki smo jo opazovali pri njem v zadnjih dveh nastopih proti Hermcsu in Primorju. Sodil jc g. Vodišck.
Prvenstvena tabela 1. r.uiuda v Ljubljani se ie vsled nedeljskih izidov zoDet močno spreme-
nila. Drugo mesto je zavzel prehodno zopet Slovan, Hermes je nazadoval na 3. mesto, 4. in 5. mesto pa sta zamenjala Jadran in Primorje. Stanje pc točkah: Ilirija 9, Slovan 6, Hermes 5, Primorje in Jadran po 4.
V	II. razredu sta igrala Reka in Svoboda neodločeno 2 : 2. Boljše moštvo pri tem ni bila Reka, kot se je pričakovalo, temveč Svoboda. Obe moštvi sta igrali z veliko vnemo in pokazali me-stoma dober nogomet. Sodnik g. Deržaj je dopustil včasih preostro igro. — Posebej moramo omeniti, da igralci pri tekmah II. razreda vse preveč govore in se prepirajo. Neredko se čuje v teh prepirih poulične izraze, ki absolutno ne spadajo na športni prostor. Tudi Izražanje »navijačev« med publiko je dostikrat skrajno nepristojno in spravlja tekme drugorazrednih vedno bolj v slab glas. V 1. razredu velja preccj isto zo nekatere igravce ŽSK Hermesa in za njegovo publiko. Klubi naj bi se za časa zavedli, da tako vedenje odbija publiko, ki prihaja k tekmam zavoljo športa!
Prvenstvena tabela II. razreda kaže po ne-debski tekmi sledeče stanje: Slavija 8 točk, Reka 8, Pcnonija 4, Svoboda 3, Krakovo 3.
V	Mariboru je gostovala v nedeljo ljubljanska Hrija. Nastopila je v prijateljski tekmi proti Rapidu, kateremu je podlegla v razmerju 3 : 4 in sicer ne nezasluženo. V prvem polčasu so bili domači očitno močnejše moštvo, v pav/.o so šli s 3 : 1. Po odmoru je zagospodovala na igrišču pač Ilirija; popravila je rezultat ni 3 : 3, končno pa je iz kota dosegel Rapid četrti, zmagoviti gol. Ilirija je zgubila tekmo vsled slabe igre obrambne tria Kreč I — Pleš — Jenko, ostalo moštvo je bolj odgovarj?lo, čeprav mu do nekdanje boljše forme manika še zelo mnogo. V dobri formi sla v moštvu edino Oman in Verovšek. — Rapid je igral eno svojih najboljših tekem. Prija mu visoka igra, ki jo je na trdem terenu igrišča SK Maribora toliko lažje uvel'aviti. Izvrstna sta bila v Raoidovem moštvu srednii krilec Frangeš in desni branilec Barlovič. — Sodil jc korektno g. Nemec.	*
V	Celju je končal podzvezni pokalni semi-finale med Atletiki in mariborskim Rapidom i zmago Atletikov v razmerju 3 : 2. Rafid je nastopil s svojo drugo garnituro, ki pa ni zaostajala za moštvom Atlet kov. En' ga finalistov za letošnje pokalno prvenstvo LN"-a smo s tem torej dobili v Atlctik SK. Kdo bo drugi, odloči pre-osMa semifinalna tekma med Ilirijo in Primorjem v Ljubhani, za katero na termin še ni določen.
V	Zagrebu jc Gradjanski ŠK. zgubil drugo prvenstveno tekmo v pomladni sezoni. Željezni-čarii so ga porazili z 1 : 0 ter mu s tem vzeli poslednjo na^o na letošnje prvenstvo Zagr. nogom. podzveze. Hašk je zmegal nad Derbyjem s 4 : 2, Concordia nad Croatijo z 1 : 0, Viktorija nad Tipografijo s 5 : 2.
V	Belgradu: BSK : Jedinstvo 4 : 2, Jugoslavija : Slavna 5 : 0.
Split: Hajduk • Borac 8 : 1.
S u b o t i c a : SAND : Bačka 5:2!
Na Dunaju je absolviral svoj evropski debul urugvayski nrvak Penarol. Prisostvovalo je tekmi Penarol : Dunaiski team na Hohe Warte nad 40X00 gledalcev. Urugvayci niso pokazali one znamenite igr-. ki jo je obetala rckbma in listi, temveč so celo razočarali — in podlegli dunajskemu moštvu z 1 : 3.
Praga: Sparta : Viktorija Žižkov 9 : 0!
Bratislava: Vienna (Dunaj : Bratislava 3 : 0.
Gradec.: GAK : Sturm 5 : 11
ŠPORTNE DROBTINE.
Spyros Louis, oni Grk, ki je dobil leta 1896. maratonski tek v 2 : 58 : 30, je med potjo prav mirno izpil en četrt vina in jc pri tem trdno zatrjeval, da bo zmagal, čeprav so bili najbolj resni njegovi tekmeci daleč pred njim. In res je zmagal, ker so se vsi drugi vsled strašanske vročine onesvestili.
Na stockholmski olimpijadi je v zaključnem teku na 800 m Anglež Scott pr šel Jugoairičanu Rudou preveč blizu in mu je kljub veliki hitroeti vseeno zaklical: »Oprosti, Rudd!« To je res gen-tlemansko.	...
Ves športni svet se je smejal, ko )e Mac Thompson, oče slovitega tekača čez les, 1. 1912. trdil, da bo prišel čas, ko bo plaval kdo ICO m pod 1 minuto. 15 let nato so plavali štirje plavači v enem tednu 100 m pod 1 minuto: Wcismueller, Borg. Baranvi in Takaiši.
Itarry Houdini se je dal zapreti v Chicago v posodo za mleko, polno vode: to posodo so dejali nato v zaboj in so povezali zaboj z železnimi vezmi, so ga zaprli s ključavnicami in so zabili žeblje vanj. Nato so vrgli zaboj v vodo. Dve minuti nato so videli Houdinija na bregu, na vrvi je vlekel svojo ječo s seboj.
Paddock je na novo izdal kniigo: Športni narodi — in je zapisal notri: »Takšnega snortnega duha kot ie ta — ameriški in angleški — Ne-nci še nimajo.« Ko je leta 1925. v Berlinu Houben hitreje tekel kot Pacldock in Marchison, mu ta dva kljub »športnemu duhu« nista čestitala; namesto tega sta šla nazaj po tekališču in sta se pritoževala, da so tla na nekaterih krajih premehka. Pa niso bila
Leta 1869. so imenovali lahkoa'lete rlelo-vadne akrobate«. In ko je nekdo skočil 5.18 m daleč so pisali, da ga ni nič bolelo.
O Indijancu Zafiro beremo, da je tekel 1C0 km v 7 urah in 35 minutah. Hamuh b^n Hadži, brzotek Abd el Krima je pa tekel lani v francoski glavni stan 110 km daleč in je porabil nekaj nad 10 ur. na je bila pot slaba.
Gene Tunney je bil leta 1919. šc semen:ščnik, nato mornar. Le na prigovarjanje pr jateljev je začel gojiti bokserski sport, s prav veliko notranjo nevoljo. Še leta 1920. jc pi?al v pismu, da pokaže boksanje za denar noro človeštvo najjasnejše v pravi juči. Pa je takrat žc za denar boksal.
Med vojsko so pisali angleški »Times«, da bo t«îl-o k'1'! v desetletjih prekosil rekord poznejšega angleškega generala Jacksona. To številko časopisa je vtaknil Šved Zander v žep, ie šel na tekahšče in je tekel 1500 m 2 sekundi hitreje kot
Jackson.	,	, ...
Vprašanje »športnik in inichgenca« ie toliko staro kot sport. O tem pripoveduje sloviti kolesar Valter Ruti tole dogodbico: Pred vojsko ie dirkal Rfitt v Parizu, je padel in si je prebil črejvnjo. Nesli so ga z d rkališča k -dravniku. Zdravnik ni vedel, dn razume Riitt francosko in jc rekel: _ ,._«ro..on;e možganov. Torej ni noben važen del telesa ranjen.«	. .
brot Kolovrat, na Dunaju jc bil prvi. ki je obojeročno kvišku sunil 1Г0 lig Monakovec Beckcr orvi, ki jc sunil 150 kg. Nato jc Beckerja prekosil Duna'čnn Tiirk, njr-fiov rekord 160 in pol kg Je obstojal več kol 10 let.
PENAROL PREMAGAN 1:3.
Nastop Pefiarola, z največjim zanimanjem pričakovan, je zvabil 40.C00 gledavcev na športno igrišče Hohe Warte. A gledavci so odšli razočarani; gostje iz Južne Amerike so ostali vse na dolgu, kar so more od dobrega moštva pričakovati. Samo dva igrnvca sta bila prvovrstna, vse drugo je bilo povprečno, in pravijo Dunajčoni, da ^ so bili Uruguay» v najboljšem slučaju na višini
italijanskih klubov. Niti oddaleč se Pefiarol ne more primerjati klubu Nacional. 80 minut so bili Uruguayci v detenzivi. Pa gorenje razmerje še pravo ni. In kaj malo disciplinirani so bili gostje; po prvem goalu Dunajčanov so hoteli igrišče zapustiti in jih je le skupno prizadevanje vseh južno-amer.ških diplomatov pregovorilo, da so igrali naprej. Dunajčani so igrali izborno kombinacijsko igro.
[
Nedosegljiva
Lau de Cologne Chypre
Bourîols — Paris
I
Ketajski dogodki.
v Šanghaj, 4. aprila. (Izv.) En del Čang-colinove armade je baje sklenil tajen dogovor z južnimi četami, glede prehoda h kantonski i armadi. Kantonske čete že prodirajo proti severu in so že 150 milj severno od Nankinga.
v London, 4. aprila. (Izv.) Kakor poročajo »Times« iz Šanghaja, je revolucionarna armada že na več krajih prekoračila Jangcekiang. Kitajska vlada izjavlja, da bodo južne čete tekom dv.h mesecev zasedle Peking brez boja. Zainteresirane države so pripravile vse potrebno za evakuiranje svojih državljanov in so poslale močna ojačenja v Tientsinu.
v Pariz, 4. aprila. (Izv.) Posebni dopisnik Informaticna« javlja, da so ameriška in an-1 gleška poslaništva ukazala svojim državljanom, da izpraznijo vse kraje severne Kitajske. I v Tokio, 4. aprila. (Izv.) Uradno poročajo, da je Japonska pripravljena udeležiti se skup-1 ne preiskave, vendar pa ne bi sodelovala pri eventuelni vojaški demonstraciji ali oboroženem naipadu.
v London, 4. aprila. (Izv.) »Daily Tele-graph« piše, da se Anglija ne bo 'obotavljala, nastopiti energično proti kantonski vladi, tudi v slučaju, da bi jo Japonska in Amerika ne podpirala. Neprijeten vtis so napravile razne izjave uradnikov francoskega zunanjega ministrstva in napadanje radikalnega časopisja na angleško politiko na Kitajskem.
v London, 4. aprila. (Izv,) Na današnji seji spodnje, zbornice je zunanji minister odgovarjal na več vprašanj glede dogodkov na Kitaj-
Sem. Izjavil je, da vlada nima nobenih do-zov za to, da so dali povod za dogodke v Nankingu sovjetski ogenti.
v London, 4. aprila. (Izv.) Dopisnik »Manchester Guardiana« v Pekingu poroča, da je Čangcolin izjavil v nekem razgovoru, da so dokumenti, ki so bili zaplenjeni na sovjetskem parniku »Pamjat Lenina« že dospeli v Peking. Vsebina teh dokumentov nima nikake posebne važnosti.
LATIŠK0-RUSKI GARANCIJSKI PAKT.
Varšava, 4. aprila. >Robotnik« objavlja pogovor lališkega zunanjega ministra Zel-1 e n s a o garancijskem paktu z Rusijo. Zel-( lens je izjavil, da narekuje Latviji njen zemljepisni položaj, da se ne zaplete v nobeno napadalno vojno in v nobeno koalicijo proti Rusiji; svojo neodvisnost more zanesljivo zavarovati le s paktom z.Rusijo. Kakor hitro se najde še zadovoljiva rešitev obeh preostalih vprašanj: kako naj Latvija zadosti svojim obveznostim nasproti Društvu narodov in kako naj se uredi razsodiščno vprašanje, stopijo vse konvencije takoj v veljavo.
SEJA KONTROLNE KOMISIJE ZA OGRSKO.
v Rim, 4. aprila. (Izv.) Včeraj je imel v palači finančnega ministra sejo kontrolni odsek za Ogrsko. Jugoslavijo je zastopal dr. Ploj, Ogrsko pa Tyller. Minister Volpi je pozdravil goste v imenu vlade. Zastopane so bile Anglija, Romunija, Ogrska, Francija in Jugoslavija.
GOLJUFIJE Z AVSTRIJSKIM VOJNIM
I	POSOJILOM,
i v Praga, 4. aprila. (Izv.) Predsedstva obeh zbornic bosta predlagala, da se izroči sodišču i še nekaj narodno social stičnih poslancev, ki j 30 udeleženi pri goljufiji z avstrijskim vojnim i posojilom.
ННННП
ZAGONETNO ZASTRUPLJENJE.
V	Kettejevi ulici v Mariboru je rešilna postaja odpeljala v bolnico Franca Zelenko, ki se je zastrupil s pokvarjenimi klobasami. Z njim soživeči Amalija Zechner in njena hčerka. Marija pa sta, kakor se zdi, zastrupljenje simulirali, vsled česar je policija uvedla preiskavo.
DROBNE VESTI.
Kitajci so se naučili izdelovati papir s
tem, ko so videli oso, ki si je delala gnezdo. ★
Na celem svetu je še dandanes okoli tri milijone sužnjev.
*
Od leta 1921 do danes so v Londonu napeljali nad en milijon milj telefonske žice.
To je toliko kot 1,609.000 kilometrov. ★
V	londonskih elementarnih šolah je vsako leto okoli tisoč novih učiteljev imenovanih. (To hi bil eldorado za SDSarsko- prestavljanje!)
*
V	Severni Angliji in Ulster-u je večje povpraševanje po vdovah kot pa samskih dekletih. Pa ne samo vdovci tudi samej raje »pobarajo« vdovo.
Gospodarstvo
Naša trgovinska bilanca v januarju.
Važna reforma naše statistične službe.
V	statističnem oddelku ravnateljstva carin je bila z novim letom izvedena važna reforma glede objavljanja podatkov o našem uvozu. Kakor znano, je ravnateljstvo carin doslej objavljalo podatke o uvozu le četrtletno, med tem ko je bila naša izvozna statistika vodeim mesečno. Vsled tega ni bilo mogoče točno zasledovati razvoj naše zunanje trgovine in trgovinske bilance. Na ta nedostatek smo ope-tovuno opozorili, ker je mesečno objavljani«» podatkov o našem uvozu za presojo situacije n?5e zunanje trgovine ravno tako važno, kakor mesečno objavljanje podatkov o našem izvozu. Pa ne samo to. Namen statistike o zunanji trgovini je dosežen Šele tedaj, če nam je mogoče primerjati vrednost izvoza in uvoza za vsaki mesec in tako ugotoviti trgovinsko bilanco.
Statistični oddelek ravnateljstva carin je s tekočim letom pričel računati podatke o izvozu po mesecih in je te dni objavil statistiko našega uvoza v januarju. (Ker se uvoz v januarju prêt, leta ne da točno ugotoviti, je v naslednjem upoštevan za januar 1926 povprečni mesečni uvoz v prvem četrtletju).
V	januarju smo uvozili 73.428 ton v vrednosti 546,342.603 Din napram 89.821 ton v vrednosti 614,323.936' Din v posameznem mesecu prvega četrtletja 1926. Naš uvoz je vsekakor znatno nazadoval in sicer po teži za 18.3 odst., po vrednosti pa za 11.2 odst. Kakor smo nedavno že objavili, je tudi naš izvoz v januarju nazadoval, kajti v tem mesecu smo izvozili 314.512 ton v vrednosti 483.784.161 Din napram 357.821 ton v vrednosti 566.6 milij. Din v januarju preteklega leta (po teži minus 12 odst., po vrednosti minus 14.8 odst.). Navzlic nazadovanju pa je bil naš uvoz v januarju znatno višji kakor naš izvoz in je torej, naša trgovinska bilanca za januar pasivna za 62,558,442 Din. Ta pasivnost je razmeroma velika, če pomislimo, da je bila naša trgovinska bilanca v prvem četrtletju 1926 pasivna le za 75 milij. Din, v prvem četrtletju 1925 pa aktivna za 11.8 milij. Din. beveda ni izključeno, da se je razmerje med uvozom in izvozom v februarju in marcu izboljšalo.
Največ smo v januarju uvozili bombažnih tkanin in sicer za 78.1 milij. Din (iz Ceškosl. 43.7, iz Italije 12.8), dalje bombažnega prediva za 38.1 .mi'ij. Din (iz Italije 12.6, Anglije 8.7, Češko^l. 4.7), volnenih tkanin za 30.1 milij. Din (iz Ćeškosl. 13.9, Avstrije 7.9), surove kave za 22.9 milij. Din (iz Brazilije 17.3 ali 75.5 odstot.), raznih predmetov iz železa za 18.1 milij. Din (iz Avstralije 6.7, Nemčije 6.1), surovega bombaža za 17.8 milij. Din (iz U. S. A. 14.1 ali 77 odst.), elektrotehničnih predmetov in strojev za 13.2 milij. Din (iz Nemčije 4.8, Avstrije 4.0), usnja za 12.3 milij. Din (iz Italije 4.3, Anglije 2.2), prevoznih sredstev za 9.8 milij. Din (iz Francije 5.0, Italije 1.4) itd.
Uvoz bombaža, bombažnih tkanin, bombažnega prediva, surove volne, volnenega prediva in tkanin, torej tekstilnega blaga in surovin predstavlja velik del našega uvoza, kajti celokupna vrednost uvoženega tekstilnega blaga in surovin za tektilno industrijo znaša v januarju 178.4 milij. Din ali 32.7 odst. celokupnega uvoza.
Naraičanje konkurzov v Jugoslaviji. Jugoslovansko društvo za zaščito upnikov objavlja podatke o številu v prvem četrtletju tek. leta razglašenih konkurzov. Po tej statistiki je bilo v
prvem četrtletju tekočega leta v naši državi registriranih 349 konkurzov, med tem ko je bilo v istem razdobju preteki, leta registriranih le 212 konkurzov. Od celokupnega števila registriranih konkurzov odpade na Srbijo in Črno goro 228 (I. četrti. 1925 105), na Hrvaško in Slavonijo 49 (23), na Vojvodino 34 (35), na Slovenijo in Dalmacijo 29 (30) in na Bosno in Hercegovino 9 (19). Med tem ko je število konkurzov v Vojypdini, Sloveniji in Dalmaciji ostalo skoro neizpremenjeno fv Bosni je celo znatno nazadovalo) je v Srbiji in Črni gori naraslo za 117%, v Hrvaški in Slavoniji pa za 113 odstotkov. Na Srbijo odpade torej 66 odstotkov vseh konkurzov.
Zaščitne uvoznine ▼ Zagreba. Kakor pred stoletji v razkosani Nemčiji, tako so se v zadnjem času v naši državi pojavile med obrtništvom tendence, ki gredo za tem, da se izdelki obrtnikov v mestih zaščitijo s pomočjo uvoznin pred konkurenco. Že pred poldrugim letom, ko je bila gradbena sezija v Belgrndu na višku, so tamošnji mizarji skušali doseči zaščito proti konkurenci iz ostale države s pomočjo visokih uvoznin na izdelke stavbnega mizarstva. Pred kratkim pa so tudi zagrebški obrtniki, predvsem čevljarji in mizarji, podvzeli širokopotezno akcijo za zvišanje uvoznin na čevlje in izdelke iz lesa. Ta pojav dokazuje, da zagrebškim obrtnikom, predvsem pa nj.h voditeljem, niso znani niti osnovni pojmi o carinah in uvoznin.ih. Kakor da ne bi že carine med posameznimi državami povzročile dovolj zla in ovirale izmenjavo dobrin. Sedaj pa naj še mesta postavijo svoje zaščitne uvoznine. Uvoznine v mestih imajo predvsem fiskalen značaj; pa tudi te uvoznine bi bilo treba odpraviti, kakor je to pravilno storila pred leti dunajska občina, brez škode za tamošnje obrtništvo. _ O zahtevi zagrebških obrtnikov glede povišanja mestne uvoznine v svrho zaščite izvenzagrebške, predvsem slovenske konkurence se je pred dnevi razpravljalo na anketi, ki je bila v ta namen sklicana s strani zagrebške trgovske in obrtne zbornice. Med tem sc je z vprašanjem bavil finančni odbor mestnega zastopa, ki je deloma ugodil zahtevam obrtnikov. Uvoznina za mehki les se zniža od 1 Din na 40 par za 100 kg, za trdi les pa od 2 Din na 80 par. Uvoznina pa se poviša na tesarske izdelke od 20 na 50 Din, za mizarske in kolarske izdelke od 24 na 50 Din, in za strugarske izdelke od 30 na 50 Din za 100 kg. Uvoznina na pohištvo ostane kljub protestu obrtnikov neizpremenjena, ravno tako je bila odbita zahteva čevljarjev, pač pa te zniža uvoznina na usnje. O vprašanju bo v kratkem končnoveljavno sklepal mestni zastop.
Dolarsko posojilo Državne hipotekarne banke. Vest o posojilu Državne hipotekarne banke se potrjuje. Zastopniki bančne skupine Seligman so ponudili Drž. hip. banki posojilo v znesku 15 mit. dolarjev, vendar Drž. hip. banka reflektira samo na 12 mil. dolarjev. Obrestna mera tega posojila bi znašala 7 odstotkov, submisijski kurz 87 odstotkov, emisijski kurz pa 92 odstotkov. V slučaju, čc bi bilo mogoče plasirati obveznice po višjem kurzu, bi Drž. hip. banka participirala na dobičku. S pogodbo bi bila zasigurana možnost konverzije. _ Ker znaša submisijski (izplačilni) kurz le 87 odstotkov, se taktična obrestna mera za to posojilo zviša na 8.05 odstotkov.
Reorganizacija našega prometa. V prometnem ministrstvu je bila te dni sestavljena komisija 10 članov, ki bo imela nalogo, izdelati načrt za popolno reorganizacijo našega promet-*.
Narodna banka. Upravni odbor Narodne banke je sklical sejo, ki se bo vršila 8. t. m. in bo razpravljala o višini obrestne mere.
Novo parobrodno društvo? V prometnem ministrstvu je bila včeraj obdržana konferenca, na kateri se je ponovno pretresalo vprašanje zveze naš .h dalmatinskih luk z južno Ameriko v zvezi z znano ponudbo angleške »Cunard Line« in ho-lanskega »Lloyda«, ki nameravata s pomočjo našega domačega kapitala osnovati paroplovno družbo s sedežem v Splitu. Pričakuje se, da bo ta zadeva v najkrajšem času rešena.
Ugodni razvoj romunske trgovinske bilance. Romunska trgovinska bilanca se je v zadnjem "času hitro izboljšala. Trgovinska bilanca za januar in februar kaže suficit izvoza v znesku 45.5 milijonov lejev. V odgovarjajočih mesecih pr. leta je bila romunska trgovinska bilanca pasivna za 870 mil. lejev. To izboljšanje je posledica izvoznih olajšav, kakor tudi posledica zastoja v izvozu, ki se je vsled dviga valute pojavil koncem 1. 1926.
Novi kurz ruske trgovinske politike V kratkem bo objavljen nov ruski carinski tarif, ki je sestavljen tako, da ščiti vse panoge sovjetske industrije pred inozemsko konkurenco in daje možnost za hitrejšo industrializacijo države. Večina
carinskih postavk se znatno poveča, obenem pa se uvedejo nove carine na do sedaj carine proste > predmete. Carinske ugodnosti uživa le malo število predmetov (med drugimi tudi strojila, — tanin — ki se izvažajo ii naše države v Rusijo).
ttorsa
4. aprila.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.5172-fl3.5472 (13.5125 -13.5275), Italija 270.74—272 74 (268.5 bi.), London 276.20—277 (276.60 den,), Newyork 56.75—56.95 (56.85 den.), Pariz 222.50—224 50. Praga 1Ć8.30— 169.10 (168.70 den.), Dunaj 8.005—8.035 (8.02 den.), Curih 10.94—10.97 (10.955 den.).
Curih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.80 bi. (90 75 den.), Berlin 123.77 bi. (123.30 den.), Italija 24.79 bi. (24.53 den.), London 25.255 den. (25.25375 den.), Newyork 520 bi. 1519.90 den.), Pariz 20.375 bi. (20.37 den.), Praga 15 40 bi. 115.393 den.), Dunaj 73.15 den. (73.15), Madrid 92 85 bi. (93.40 bi.), Bukarešt 3.10 den. (3.25 bi.), Sofija 3.76 den., Amsterdam 208 (2C8), Bruselj 72.275 (72.26 den.), Kopenhagen 138.70 dfte. (138.65 den.).
Dunaj. Devize: Bclgrod 12.46, Kodanj 189.55, London 34.48. Milan 33.Ç9, Newyork 709 55, Pariz 27.80, Varšava 79.18. — V a 1 u t c : lira 34.10, dinar 12.445, češkoslovaška krona 20.98.
Praga. Devize: Lira 161.05, Zagreb 59.25. Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 86.50—87, vojna odškodnina 337—338, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilna 98—100, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 415 den., Vevče 150 bi., Stavbna 55—65, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86—87, vojna odškodnina 336—337, Hrv. esk. 104.50—105, Hipobanka 65—66, Jugobanka 95—95.50, Praštediona 850—855, Ljublj. kreditna 154 den.,Šečerana 45t», Slavonija 27—28, Trbovlje 425—430, Vevče 140 do 142.
Dunaj. Don.-savska-jadr. 80.65, Živno —, Alpine 45.75, Greinitz —, Kranjska industrijska 50.75, Trbovlje 54.75, Hrv. esk. 13.50, Jugobanka —, Hip. banka —, Avstrijske tvornice za dušik 30.75, Gut-mnnn 37.20, Mundus 148, Slavex —, Slavonija 3.55.
BLAGO.
Ljubljana. Smreka, jelka: hlodi 4 m, I., II., monte 180—210, hlodi od 4 m naprej 220— 250, bordon ali merkantilni 200—250, trami mer-kantilni 200—250, škorete konične 16 cm naprej 5C0—60, škorete paral, od 16 cm naprej 550—590, škorete podmerna do 15 cm 450—520, madrieri 500 —560; bukev: deske, plohi naravni, neobrob-ljcni 430—500, deske, plohi naravni ostrorobi 600— 900, frizi 600—8C0, hlodi I a 225—250; hrast:
hlodi I a, П a 350—450, frizi 900—1300, deike plohi ostrorobi (podnice) 1250—1400.
Ž i t o : pšenica bačka 75 kg, 2—3% 350—355, oves bački 230—235, koruza bačka 2C0—210.
Tendenca za les čvrsta, za deželne pridclk« mlačna; zaključki: les 20 vagonov.
Najboljši šivalni in pletilni stroj
V rdlno le «R1TZNH I» ADLER h dom, obrt lo Ind nitrl Jo t neb opremah.
Iatotam švicarski pletilni stroj DUBIED
Pouk v voionln breinlnCen. Večletna gurnnoi ja. Nlike cene todl na obroke.
Josip Pateline,
LJUBLJANA «poml
Preselitev.
Posredovalnica PAVLA MRAK
se je preselila na St. Petra cesta Stev. &
nasproti hotela »Lloyd«.
JERNEJ L0ŽAR, LJUBLJANA,
Priporoča svoj fino urejeni modni SOlOIt za gospode in dečke. Najbolja izdelava oblek v lastni delavnici, fini kroj. - VCdllO V 7OIO0I OligltSKO In teShO Stlhno. - Moderna honlehcllo raznih velikosti oblek v zalogi, kakor tudi perila, klobukov, ovratnikov, kravat, naramnic. - Najcenejše nepre-močljive deŽIIC DlflSCe vseh velikosti, raglane. površnike. Hubertus-plašče Konkurenčne cene I	za turiste.	Točna postrežba!
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani dne 4. aprila 1027.
Višinn barometra 308'8m
	Opazovanja		Barometer	loplola . C'	Kel. ▼letin » %	Velar In bralna • m	Oblačno»! 0-10	Vrsta padavin		m h	m 4i
	kral	fus						ob opaiovanlu '	»mm do 7"		
		7	760-9	3-0	85	E 1	10			14-7	2-2
	Ljubljana (dvorec)	8	761-2	3M	84	E 3	10				
		14	759-9	134	M	W 6	10				
		21	761-7	9-6	65	SSW 4	9				
	Maribor		760-5	7-0	81	NW 5	10			14	3
	Zagreb		759-7	7-0	88	WNW 3	10			15	5
	Belgrad	8	760-4	10-0	72	mirno	0			13	5
	Sarajevo		761-9	6-0	53	mirno	5			9	2
	Skoplje		760-4	9-0	75	mirno	10			13'	5
	Dubrovnik		760 5	11-0	43	N W i	9			8	4
	Split	7	760 8	1Г0	69	NNE 2	2			18	10
	Praga		758-3	4-0		WNW 30	10	dež	7-0	8	4
NajviSje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Sven Elvestad:	1
Mož, ki je oropal mesto.
»Trditi smem,« je dejal policijski načelnik, dočim je zgibal dve tri listine, ki jih je bil pravkar zelo pazljivo prebral, »trditi smem, da so moji ljudje v tej zadevi storili vse, kar je bilo v človeški moči. Zaman! Natanko tam smo, ko pred štirimi tedni in rešitvi zagonetne zadeve se nismo približali niti za las. Nič čudnega, če se začenjajo ljudje že vznemirjati. Najhujše je pa, da je ta veriga nenavadnih in skrivnostnih zločinov sploh zbudila njihovo pozornost. Samo ena taka tatvina še ko pri brodovniku Vogtu in pričakovati smemo, da se bo prestrašila vsa javnost. In vsi bodo planili po policiji, to je stara reč. Misliti res ne smete, da se bojim časopisja in javnega mnenja, če poseže v zadevo; preveč sem si evest, da je storilo redarstvo vse, kar je sploh bilo mogoče storiti. Toda sami veste, da bi preveliko zanimanje ljudi lahko oviralo in motilo preiskavo. V toliko torej ni samo zaželeno, temveč rečd smem, tudli potrebno, da se doseže kakšen uspeh ali zabrani vsaj nov zločin, ki bi utegnil vzbujati pozornost, tn ker nočem opustiti ničesar in tudi ne maram prenašati morebitnih očitkov, sem se posvetoval s svojimi najboljšimi uradniki in sklenil, poprositi za pomoč moža, o katerem gre pri mnogih ljudeh glas, da je zelo sposoben, in kateremu tudi jaz ne odrekam vztrajnosti in spretnosti.«
To so bile previdne besede policijskega načelnika. Govoril jih je dne 22. avgusta 1909. leta zasebnemu detektivu Asbjornu Kragu, ki je sedel tam pred ujim ves tih iti preplašen in vlekel svojo smotko.
Načelnik je začel spet brskati po svojih papirjih:
»Kakor sem vam že rekel,« je razlngal, »neknj malenkostnih sledi že imamo.«
Tedaj je Krag pogledal kvišku, toda ni se srečal z načelnikovimi očmi, ki se je sklanjal nad papirje.
»Priznati moram,« je mrmral veliki, suhi, resni mož, »da v Oslo precej napredujemo. Celo v Parizu ali Londonu bi vzbujala pozornost takale vrsta zagonetnih zločinov, kakršni so sedaj naši. Bržkone ste s pomočjo kratkih poročil v časopisju sledili dogodkom.
Že dolgo sumimo za gotovo, da imajo ti zločini, najsi tudi tako različni, vsi neki skupni vir, če smem tako reči: vodi jih samo ena volja. Sedaj pričenjajo tudi že listi nekaj podobnega pisati — in takoj se bo pojavilo zgražanje. Ali boljše: splošen hrup, ta vražji ljudski hrup, ki nas je že tolikokrat oviral pri delu. Preprečiti ga moramo.«
Načelnik je malo premolknil in nadaljeval: Začelo se je z vlomom pri bančnem ravnatelju Stefansonu v vili Rosenhain 23. julija ob desetih zvečer.«
»Ob polenajstih!« je pripomnil Asbjorn Krag. Bile so prve njegove besede. Načelnik se je očitno malo začudil, pogledal v svoje papirje in prikimal: »Točno. Spominjali se boste, da je priredil ravnatelj ob neki svoji obletnici družaben večer. Med večerjo so bili ravnateljevi ženi ukradeni dragulji. Vredni so bili 10.000 K.1 Nobena sled ni kazala, kako se je vlom dogodil, tat je vlomil v omarico z dragulji zelo spretno in mirno.
»Spominjam se. Omarica je stala v sprejemnicl ravnateljeve žene. Vrata v sosedne sobe so bila zaklenjena. Gostje so bili blizu. Nihče ni slišal kakšnega šuma. Ravnateljičina sprejemnica leži v prvem nadstropju poslopja, toda vsa okna so bila zaprta od znotraj. To vse vem.«
»Dobro. Toda vedeli bržkone ne bodete, da nismo našli niti ene dragoline. Drugače se navadno vendarle najdejo kakšne sledi bodisi v domačih ali
1 Predvojnih norveških.
tujih zastavljalnicah, toda tokrat je izginilo lepotičje popolnoma. Iskali smo v Oslo, Berlinu, Kopenhagnu itd., toda našli nismo niti najmanjšega bisera iz vse lepe zbirke gospe Stefansonove. Kaj sodite vi o tej tatvini?«
»Da jo je moral izvršiti nekdo, ki se je v dotič-nem času mudil v vili.«
Načelnik je nepotrpežljivo udaril s papirji na mizo.
»Da, služabništvo, služabništvo,«- je zamrmral. »Toda nobenega nismo mogli osumiti
»Med služabnišlvom?« je zašepetal Krag in dvignil spet oči.
»Vem, na kaj merite,« je zagodel načelnik srdito. »Policijski uradnik sme seveda osumiti vse in vsakogar; toda zahtevati vendar ne morete, naj bi sumno ogledoval gospe in gospode, ki so bili onega večera pri ravnatelju v gosteh. Prav vsi so izmed najbolj odlične družbe v Oslo. Bili so lam najprej blagajnik njegove banke, upravni svetniki, osebni ravnateljevi prijatelji, ki zavzemajo vsi ugledna duržabna mesta. Kolikor mi je znano, so vsi zelo premožni, in bilo bi naravnost bedasto, prisojati enemu izmed njih to ostudno tatvino draguljev. Razen tega ne smete pozabiti na tatvine, ki so sledile; tri dni nato je bilo iz blagajne brodovnika Bjôrnobvja ukradenih več dragocenih pogodb. Blagajna je bila odprla na isti bistroumen način. Teden pozneje je bila prav tako izro-pana blagajna starega od obresti živečega Wolda, txfdi o priliki, ko je imel goste pri sebi. Tat je nagrabil dvajset tisoč kron® v zlatu in bankovcih. Stari skopuh ni zaupal bankam in je imel vedno doma velike vsote denarja. Seveda smo preiskali, kdo vse je bil povabljen; in izkazalo se je, da ni bilo nobenega, ki ie bil pri bančnem ravnatelju v gosteh. Brali ste oglas v časopisju?«
• Norveških.
= 111 = 11
o 2
F s
; c
f '
o ~
e- t •t
O o 6 " Š 0 o л
I ? K 5
N s? " p
o < ** rt
8-3
5 C
B C D
< C/> 2. ^ S o
t) * » Z
Г C-,
в iT a È|0
B • I
< ?kl b 2 —
N ! -ae.'
» —,
2.
S i
i g
tO, rt (a
êrÎT
•	Š
p	»
2	*
Ï	S.
S	f
-r S
« z
B n S. o
trt
ene
e -1 »
0	o
9 ^
1	I
B»
_ i —— O)
oo ЈГ B
n
B "
si
n
Ђ
i i g?
3 ?
=111=111
mali oglasi|| Nlkake posredovalne prodale!
Vsaka drobna vrsl'ca l'SO OIn aU v»k> be(edo ' '
Iz tmmm naravnost U f um !
SO Dar. Na]man|il og aa 3 ali S 1 In. V(|laal nad
devet vrttltc ee računajo više. Za cdQovor xnamrfo Na vprušanja brez znamke ne odgovar|amol
Poštena mladenka
iz dobre hiše, vešča vsega hišnega dela in kuhe, išče mesta k dobri manjši obitelji v Ljubljani ali izven nje. Naslov pove uprava pod Številko 2517
Kuharica
vajena vsakega dela, želi mesta v malem župnišču. — Ponudbe na župnišče Sv. Lovrenc na Pohorju.
KLETAR
*ešč vseh v to stroko spadajočih del, se sprei-me takoj. Plača in pogoji po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod št. 2447.
Župni urad v SORI pri Medvodah razpisuje
službo ORGANISTA
in cerkvenika. Dohodki povoljni: kolektura, zemljišče, prostorno stanovanje in mesečni prispevek v denarju. Oženjeni imajo prednost. 2389
Kroj. pomočniki
za delo na dom se sprejmo. - Naslov pove uprava lista pod št. 2544.
Išče se gospa-
vdova kakega uradnika ali slično, k otroku čez dan. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Otrok«.
КгојГрошоспјк
sposoben za vsa dela, se «prejme. - Ljudevit Zolet, Loke 18 — Trbovlje.
Učenca
■ hrano in stanovanjem pri starših, takoj sprejme ANTON ČOK, specerija, Rožna dolina, Ljubljana.
GNOJ naprodaj. Kolodvorska ulica itev. 17.
KROMPIR
za jedilo in seme ima
naprodaj PAUL SKOBERNE Celje, Vrazov trg 2.
Otroški voziček
naprodaj. - Gosposvetska cesta 13, vrata 79. 2571
šivalni stroj
otroški voziček »Brena-bor«, gramolon s ploščami vred poceni naprodaj. - Naslov v upravi lista v Mariboru pod: »STROJ«.
Orehovih PLOHOV
vagon — in vagon
TRAMOV
ugodno prodam. - Naslov v upr. lista pod St. 2537.
Ljubitelji starih knjig!
Prodam 2 stari slovenski knjigi in en rokopis, vse nabožne vrebine (nedelj, ske pridige in evangeliji s pasionom). Letnici knjig sta 1696. 1777. — Naslov v upravi lista pod šifro »Knjige Stev. 2548«.
Dobro ohranj. kovaSko nmrfio nov cilinder oruuje meh, 95 cm širok, naprodaj. Ljubljana, Poljanska cesta 59.
Komis, pro^'ino podjetje
»E Z 0«
LJUBLJANA, Veleseiem. Pavil. »I« - Tel. 2140. V sredo dne 6. aprila se vrši prostovoljna iavna dražba raznega pohištva, strojev, šivalnih in čevljarskih — avtomobilov, motornih koles in več drugih predmetov. Predmeti so občinstvu na ogled vsak dan dopoldne in popoldne v paviljonu »I« na Ve'eseimu. Predmeti za prodajo se še
sprejemajo.
Trgovski lokal
se odda takoj v Mariboru - palača Zadružne gospodar, banke - Aleksandrova cesta 6. 2413
TRGOVINA
te odda v najem na prometni cesti, ki že obstoji nad 25 let. Priporočala bi se bolj premožnemu trgovcu. - Naslov v upravi lista v Mariboru St. 1800.
Umet. zobe in čeljusti
kupujem; pridem na dom. - Dopisnica zadostuje na oglasni oddblek »Slovenca« pod šifro: Umetnost.
Vsakovrstno
Zlato Mtipofc
po najvišjih cenah i'erne, iuvellr, Ljubljana VVoltova ulica štev. ■<
Svetlo rumeno, zeleno, črno in rujavo
BARVO
(prst) brez peska, pošljite vzorce na Franc Cvek v Kamniku.	2483
Vabimo Vas, da si ogledate našo zalogo
pomladne moške konfekcije
kakor tudi oblek za dijake in otroke.
Ne dalemo na obroke!
Pač pa smo posebno ceni in solidni!
Mehanična tovarna oMek d. d.
podružnica Llubljana, Mestni trg SI. 5
Velika zaloga
KLOBUKOV za dame
najnovejše mode. Tudi se izdelujejo OBLEKE za dame po zmernih cenah. ROZA in ADELA ARM-BRUSTER — modistinja in Šivilja — MARIBOR, Vetrinjska ulica štev. 17.
Kašo,
jošprenj, ajdovo moko
vedno evežo odda a na debelo veletrgovina
Л. VOLK LJUBLJANA
Has'Jeva cesta Stev. 24.
TRSTU m STROPE
naročajte le pri:	ffe ffcfl H LJUBLJANA,
fvornlci jwS, K. PUH, Gradasha ulico
katera edina izdeluje isto iz najboljšega materijala, močno pleteno s pobakreno žico. — Dobavlja vsako množino najceneje.
Priporočam veliko zalogo
modrocev,
otoman — vsakovrstnih mrež, zložljivih postelj, divanov itd. — Velika izbira žime, afrika (See-gras), vedno v zalogi in najcenejše prodaja
Franc Jager
tapetnik, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 — poleg Zmajskega (prej mesarskega) mostu.	1305
Foto M. Japelj
Maribor
Aleksandrova c. St. 25/ГО.
nudi lepe slike in zelo poceni
ZO Slovenfifo, strokovnjaka za prodajo lakov in
barv, išče dobro uvedena domača industrija. Ponudbe na PUbliCHaS d. d., Zagreb, Gunduli-čeva ulica broj 11, pod šifro «Za-11,587».
Brez vsakega drugega naznanila. ЧИ^-
žične posteljne
vloge
nudi najceneje točno po naročilu ter iste sprejema v popravilo Prva ljubljanska izdelo-valnica žičnih posteljnih vložkov, Hrenova ul. 16,
Andlovic & Strgulec.
TKÂLSK!
mchster
izurjen v vseh poslih pri pri tkalnih strojih, dobi nameščenje. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov
Tkačka Radi^mca, Užice, Srbija.
Danes nam je umrl naš ljubljeni, dobri soprog, skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
3anez Sle
—	bivši posestnik
Pogreb dragega in nepozabnega se bo vršil v torek 5. aprila t. 1. ob pol 10 na farno pokopališče v Hrovači.
Goriča vas — Ribnica, 3. aprila 1927. HELENA ILC, soproga. — JANKO ILC, župnik, Ruše; KAROL ILCi posestnik, Goriča vas; JOS. ILC, prokurist, Kočevje; LEOPOLD ILC, posestnik, Goriča vas, sinovi. — ANA ILC, MARIJA BOLHA in HELENA ILC, hčere. - HELENA, IVA, MIHAELA, sinahe. — Vsi vnuki in vnukinje.

Oglejte si
svilen p KLOBUKE in SLAMNIKE od 100 Din naprej samo v mod. salonu STUCHLY-MAsKE, Ljubljana, Židovska ul. 3. Popravila se sprejemajo.
AKADEMIK
išče s 15. aprilom stanovanje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod St. 2538.
STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda s 1. aprilom. - Naslov v upravi lista pod St. 2560.
Katera boljša gospa
bi hotela vzeti kot SOSTANOVALKO gospo z enim detetom? Stanovanje zračno, suho in solnč-no! - Ponudbe pod »So-stanovanje« z navedbo pogojev na upravo lista.
Hiša s hlevom
itd., dobro ohranjena, na lepem prostoru, se ugod. proda. Stanovanje kupcu takoj na zazpolago. — Pojasnila ob nedeljah v Mavčičah 13, p. Medvode.
Hiša z vinogradom
1 oral, se proda tik večje župne cerkve, blizu letovišča in toplic, primerno za vsako obrt. Krasen razgled. Zlasti ugodno za vpok. duhovnika, ki bi lahko prevzel ob nedeljah eno sv. mašo, za katero bi imel vinsko in žitno biro. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8t. 2546.
KONJA s kompl. opremo, prodam za 800 Din. — SLEJKO - Zgorja Šiška.
SADJEVEC
brušovec, jabolčnik, razpošilja OSET, Maribor, Narodni dom, »Štajerska klet«.___1283
Vrtr.ice najnovejših
vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Brecelnik, Vel.
čolnarska ulica štev. 21,
PHVI" enoletni samec lu"!i in samica, ter šc ena samica, naprodaj. - Tovarna Drngotin Hribar, Zaloška cesta 14.
Ni res, da sem »civilno poročen« ter bom proti razširjevalcem takih vesli Sodnijsko postopal. -Ljubljana, 5. aprila 1927 Vckoslav Kresal, učitelj.
Zastonj
prila tisti, ki so kupili 23. marca v moji trgovini v Šiški in 31. marca na Sv, Petra cesti. Zahteva se predložitev blaga ni- : ! ških listkov. IVAN KOS.
Naznanjava v neizmerni bolesti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je preminul naš najboljši soprog in zlati papa, brat, svak in stric
srezki sanitetni referent
danes ob pol 3 zjutraj po kratki bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče,
Pogreb se vrši v sredo ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti na litijsko pokopališče.
Litija, 4. aprila 1927.
JOSIPINA WÏSINGER, soproga. — LADIK, sin.
Vsled npun'ltvr prodal" kole ar odria.'o avclovno znani hlrlkll iio neverlntno znižanih cenah
O. ŽUŽEK
Ljubljana, Tavčarjeva 11
Trgov, podjetje sprejema v ugod. obrestovanje tudi
manjše vloge.
- Ponudbe pod; »Obresti 10%« upravi »Slovenca«,
Boguvdana. previdena s tolažili sv. vere nam je umrla danes po mučni bolezni naša 74 letna, dobra, skrbua mama
RNfl ZHRNIK roj. JflRC
fiosestnica na Hriinl.
Pogreb blogopokojne naše mame bo v torek, dne 5. t m. ob 10 dopoldne na domačem pokopališču.
Na Krtini, 3. aprila 1927. Joško, sin.
Anica, Marija. Zinka, hčere. Vnuki in sorodstvo.
£ ч
Bili
kakršnikol časi
brez
Palma
- življenje
m.
T) o_ л" 00,
O
O»
h Ci «
t i 70
S > an
rt
СЛ O o c
* i Ig
rt И 4 *
13° >
C n
3 u»
o -f < >
«K rt
РГ 4»
oo
■ ■
«n
ca	<-»■
pr	g
rt	n
•d	»
o	л
=Г	c».
л	c:
cr	IT
сл<	ц>
ГХ	■"(
i'
Us'
T2.
i-f	rt
<	w
CL.	fi)
E	7
=» 2.
2' a n> B)
J* rt
3 S-
S »
3. — № 3
- CT
•O Q>
s <
и< гв
a -o _
o љ
2. TV m П
Kateri lesni industrijalec
bi dal v komisijsko prodajo za takoj večjo množino (ca. 30 vagonov)
vsakovrst. mehkega, tesanega in žaganega lesa
po ugodni ceni? Za blago nudim popolno bančno garancijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Komisija« 2552,
Nove svilene klobuke in slamnike po najnižjih cenah in vseh vrst preoblikovanje istih, ženskih in moških v lastni delavnici priporoča
Plarifa JegliC
modistinja Slomškova ulica 27.
A. JamežiC nasS. Sisnelf
slamnikarstvo in klobucarstvo Slomškova ulica 27.
LiiiDijana
vsled selitve kompletno jedilnico, spalnico (Altdeutsch), gramofon z več ploščami, 4 stampilatorje ter razne druge reči pri g. Karlu Wondru, Borštnikov trg štev. 3/1.
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani; Karol CA
Tužnim srcem sporočam vsem so-lodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, sestra, svakinja in teta, gospa
Meni Kremžar
roj Dobrilla
soproga delovodje
danes zjutraj, previdena s svetimi zakramenti, Bogu vdano preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo dne 6. aprila ob 10 dopoldne iz hiše žalosti, Senovo, na pokopališče Rajhen-burg.
Rajhenburg, dne 4. aprila 1927. žalujoči soprog Anton Kremžar.
Izdajatelj: dr. Fr. Kuiovec.
, Urednik: Franc Teriedia?,