PREHODNO OBDOBJE V RAZVOJU STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA OD LETA 1972 DO 1974 (NADAUEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) Večji vpliv stanovalcev Resolucija iz leta 1965 ter zakonski predpisi, ki so bili podlaga za izvajanje stano-vanjske reforme so pripomo-gli, da je stanovanjsko gospo-darstvo v obdobju 1965-1972 naredilo korak naprej. Ta na-predek se kaže predvsem v postopnem uveljavljanju na-čela, da je reševanje stano-vanjskega vprašanja v sodelo-vanju s širšo družbeno skup-nostjo predvsem dolžnost ob-čana in delavca samega. Ven-dar pa so iz tega obdobja osta-la še nekatera nerešena vpra-šanja. Predvsem je bil zmanj-šan vpliv družbe na usmerje-no stanovanjsko gradnjo in še posebej na ceno in obseg iz-gradnje družbenega najemne-ga sklada; programiranje sta-novanjske graditve se ni uve-ljavilo kot stalna oblika, razi- skovalno delo na tem področ-ju se prav tako ni zadovoljivo razvijalo, tehnični dosežki in organizacija gradnje so še ve-dno zaostajali za dejanskimi možnostmi, uspehi ob večji stopnji urbanizacije in smotr-nejši izrabi prostora, odpravi stanovanjskega primanikljaja in težnje po višjem stanovanj-skem standardu pa so v prete-klosti bili preskromni, da bi se mogli z njimi zadovoljiti za daljše obdobje. Reševanje stanovanjske problematike v temeljnih sredinah Glede na to se je pokazala splošna družbena potreba po ustvarjanju takšnih razmer, ki omogočajo delavcem in obča-nom, da rešujejo svoje stano- vanjsko vprašanje samostoj-no v temeljnih organizacijah združenega dela in v vseh oblikah njihovega združeva-nja na podlagi samouprav-nega sporazumevanja, druž-benega dogovarjanja in na te-melju vzajemnosti in solidar-nosti ter lastnega prispevka. Odpravili bi socialno razliko-vanje, ki je bilo v preteklem obdobju posledica prepoča-snega uveljavljanja ekonom-skih odnosov in pomanjkanja čvrstih socialnih meril v sta-novanjskem gospodarstvu. Tako bi uveljavili svojo odlo-čujočo vlogo, ki jo imajo pri razporejanju z uspehi svojega dela. Taka usmeritev je bila ube-sedena v resoluciji o nadalj-njem razvoju stanovanjskega gospodarstva, ki je določala temeljne naloge za reševanje nerešenih problemov iz prete-klega obdobja in je pomenila tudi podlago za oblikovanje sistemskih zakonov, ki ureja-jo sedanjo stanovanjsko poli-tiko. Predvsem je v uresničeva-nju stanovanjske politike in postavljenih ciljev zožena normativna vloga republike. Resolucija določa pristojno-sti, ki jih imajo delovni ljudje v temeljnih organizacijah ob-čine in Skupščine SR Slove-nije. Delavci v temeljnih orga-nizacijah sprejemajo večletne programe za reševanje stano-vanjskih potreb in ustrezne samoupravne splošne akte, ki urejajo način in pogoje za do-deljevanje stanovanj in stano-vanjskih posojil. Občina, kot temeljna družbenopolitična samoupravna skupnost ima odločujočo vlogo pri vodenju in usmerjanju stanovanjske politike, predvsem v prometu s stavbnimi zemljišči. Postati mora pobudnik družbenega dogovarjanja vseh, ki sodelu-jejo pri gradnji sosesk, ki pri- pravljajo urbanistično doku-mentacijo, sodelujejo pri fi-nanciranju gradnje ipd. V preteklem obdobju se je pokazalo, da je treba prav v procesu urbanizacije posveti-ti posebno skrb, da ne prihaja pri gradnji naselij do razliko-vanja na osnovi socialnega in ekonomskega položaja delov-nih ljudi. Po navedeni resolu-ciji usmerja stanovanjsko gradnjo s srednjeročnimi družbenimi načrti razvoja ter z ustreznimi normativnimi akti. Nosilci stanovanjske pravice kot soupravljalci stanovanj V Resoluciji o nadaljnjem razvoju stanovanjskega go-spodarstva je opredeljena tu-di stanarina, ki je najpo-membnejši element za razvoj ekonomskih odnosov v orga-niziranem stanovanjskem go-spodarstvu in mora biti odraz kakovosti in opremljenosti stanovanja in njegove lege v naselju ter mora biti oblikova- na tako, da omogoča uspešno gospodarjenje z najemnim stanovanjskim fondom. Glede na preteklo obdobje je bilo nujno zagotoviti stabi-lizacijocen inhitrejše uvajanje sodobnejše tehnologjje za po-večanje produktivnosti v sta-novanjski gradnji. Prav s standardizacijo in tipizacijo gradbenih elementov se da doseči racionalnejša in cenej-ša gradnja, še posebno tam, kjer pri gradnji sodelujejo družbena sredstva. Pomemb-no pri tem je razširjeno jam-stvo za kakovost opravljenih del in nadzor nad kakovostjo gradnje. Šibka točka preteklega ob-dobja je bila v raziskovalnem delu. Resolucija je predlagala, da ga vključijo prek razisko-valnih institucij v raziskoval-no skupnost SR Slovenije. Iz sredstev za razširjeno repro-dukcijo v stanovanjskem go-spodarstvu naj se zagotovijo stalna sredstva za financira-nje raziskav in študij na tem področju. Za samoupravni mehani- zem v obdobju pred resoluci-jo je bilo značilno, da je zajel le upravljanje danega stano-vanjskega sklada. V ta meha-nizem je sedaj zajeto tudi po-dročje graditve. Stanovalci so postali aktivni dejavnik v si-stemu samoupravljanja in si-cer tako.da izražajo svoje inte-rese na zborih in skupščinah stanovalcev, v organih uprav-ljanja stanovanjskih podjetij ter v okviru krajevne skupno-sti. Sodelujejo pri sprejema-nju samoupravnih splošnih aktov, pri oblikovanju progra-ma za tekoče in investicijsko vzdrževanje, pri določanju stroškov upravljanja, pri ure-janju in vzdrževanju okolice stanovanjskih hiš ipd. Načela o nadaljnjem razvo-ju stanovanjskega gospodar-stva, ki so bila zapisana v re-soluciji so se uresničevala po-stopoma in skladno z razvija-jočimi se družbenoekonom-skimi odnosi ter z razvojem gospodarstva, naraščanjem produktivnosti dela in dvi-gom življenjske ravni. Malovrh Olup (se nadaljuje)