Leto VII., Št. 23 („Jutro" XIV., St U9»y
LJubljana, torek 6. junija I933
Cena 1 Din
Upravmstvo: LjuDijana, tinafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Koeenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeijs&a uruaja »jutra« i?,iinja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznafial-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica b. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126.
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št- 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. TeL 66.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
na
v Sarajevu
Sarajevski zh®? JRKD na binkoštno nedeljo v Sarajevu je bil ogromna vsenarodna msnlšestacija jugoslovenske nacionalne in državne politike — Pomembna govora predsednika vlade dr. Srškiča in ministra dr. Kramerja
Sarajevo, 5. jun. Za veličastnimi manifestacijami v Nišu in Novem Sadu je prišlo na vrsto Sarajevo, da na podobno manifestanten in veličasten način po-svedoči nezlomljivo vero vse drinske banovine v državno in narodno edinstvo in v mlado jugoslovensko demokracijo.
Kakor v prvih dveh mestih, tako se je tudi v Sarajevu zbrala armada navdušenih članov JRKD. Armada po številu — v stadijonu SK Slavije in na okoliš-nih bregovih je bilo zbranih nad 100.000 ljudi —, a tudi armada po bojnem razpoloženju, po navdušenju, ki je med govori najodličnejših prvakov nove vse-državne stranke viharno kipelo do neba. Današnji dan bo prešel v zgodovino in bo otvoril novo poglavje plemenskega in verskega sožitja v tej naši lepi, osrednji banovini naše pestre jugoslovenske domovine.
Prejšnja Bosna in Hercegovina je bila po pravici klasična dežela zanimivih plemenskih in verskih problemov. Tu so
kresale ideje muslimanskega sveta s pravoslavjem in katoličanstvom, a preko vsega še plemenske razlike muslimanskega hrvatstva, srbskega pravoslavja In še katoliškega hrvatstva. Pri tem pa so vse te zajedniee govorile v istem, pristnem, najlepšem srbohrvatskem narečju in s tem dokumentirale, da spadajo v jugoslovensko nacionalno idejo in da po pravici Iveri jo jedro pravilne jugoslovenske ideje.
Sarajevska manifestacija .je bila izraz skupne volje dordaj lojenih plemen in Fe:r, da bodo odslej živeli skupno, za po-
zitivno delo in za moč enotne in neraz-deljive Jugoslavije.
Ta manifestacija narodnega bratstva — neki govorniki so v tej zvezi lepo navajali ljudski pregovor: »Brat je mio, koje vere bio« — manifestacija za pozitivno delo se je to pot dvignila nad naše domače razmere in v zvezi z aktualnimi mednarodnimi vprašanji na nedvoumen način pojasnila inozemstvu, da je naš narod miroljuben, da spoštuje tuje, da pa bo branil našo sveto zemljo do zadnje kaplje krvi proti vsem in vsakomur, ki bi skušal stegniti roko po našem ozemlju.
Posebno važnost pa je sarajevski shod dobil še z ekspazejem predsednika vlade g. dr. Milana Srškiča, ki je topot dal več pomembnih izjav o nadaljnjem razvoju naše notranje politike. Njegove jasne izjave o spoštovanju plemenskih svetinj, njegova napoved o notranji demokraciji, njegovi načrti glede razdolžitve kmetijstva, samoupravnega življenja — v najkrajšem času dobimo že občinske volitve v dveh banovinah, a tudi njegove izjave v zvezi z revizionizmom bodo globoko odjeknile ne le pri nas doma, temveč tudi v širnem sveta.
Skratka: Sarajevo je doživelo narodni in državni praznik, kakršnega v tej veličini ni doživelo od vsega svojega začetka. Drinska banovina hoče ostati v prvih vrstah braniteljev naše državne svobode, v prvi vrsti notranjih graditeljev složne bodočnosti vsega jngoslo-venskega naroda!
Me^žlee se zgrinjajo z vseh strani
Prvotno za 10. uro ti rno ve dam i shod se ie začel šele ob 11. uri. Že dva Sni so prihajali pristaši JRKD v Sarajevo iz vseh krajev d finske 'banovine in :z vse "ržave Kaito je bilo že v soboto po saraj-vvsfcih ene ah silno živahno. V nedeljo dopoldne en sp množice razvrstile v ogromno pov-r-ko. ki je več ur korakala po sarajevskih nlicah in manifestirala za ičeje nove vse-državne stranke. Na čelr-i povorke je šol predsednik stranke sivolasi, a energični r. Ni kol a Uzunovič, ž niim je bil predsed-r k vlade dr. Milan Sr&kič, trav za nrav domačin, ki so mu Sarajevčani prireia.i živahne ovaoije. V prvih vrstah je bil tudi ipredsedniik Narodne skupščine g. K.o«ta KnmamniM. nadalje ministri idr. Kra.mer, dr. Hanžek, bivši minister dr. Mirko Neu-
Največji zbor v zg
Shod je kmalu tpo ll. uri otvoril član ba-noviniskega' odbora JRKD za drinsko ba novino g. ?olar s kratkim nagovorom, v katerem je podčrtal pomen te ma.nifesta-< > ter predlagal za predsednika zbora g. dr. Nikolo Perica, predsednika bano-\inskega odbora im narodnega poslanca. Fredtlog je bil sprejet z navdušenjem in eo množice sprejele Peričevo izvolitev b Tolikimi manifestaorami kralju, ju g osi o-venski domovini, državnemu in narodne-mu edinsitvu. Ovacij ministrom ni hotelo 3b i t i konec.
Dr Perič se je zahvalil za izvolitev v krajšem govoru, izvajajoč, da bodo s tem primerom bratsko sloge in volje do napredka in moč; utrli pota v veliko bodočnost naše države, naše Jugoslavije pod modrimi vodstvom našega narodnega vladarja kraPa Aleksandra. Množice prekinejo jrovormika z viharnimi ovacijami kralju, godba je zaigrala državno himno. S takim delom in s tako medsebojno slogo im lju brnijo se bomo tudi najlepše oddolžili našim prednikom, našim narodnim junakom in mučenikom. Le taka ljubezen nas bo združila v nerazdeljivo enoto, ki bo r?ia!a braniti svoje svete pravice in pridobitve pod zastavami jugoslovenske ideje, notranjega edinstva in ravnopravnosti. ideje zunanjega mira in varnosti. Pri tem pa naj igre prva naša misel tistemu, ki ga vi vsi nosite v srcih in ki je naš vrhovni voditelj! Množice ponovno manifestirajo za kralja im Jugoslavijo. S shoda je bila Nj. Vel. kralju Aleksandru od-poslana tale
dorfor, senator Ivam Hribar, pred^dnrk beograjske občine Miluti.n Petrovič ter nad 100 senatorjev in poslancev. Nato pa so se zgrinjali tisoči in desettiseči z za stavami, godbami, cvetjem, narodnimi r.o-šami. Z vseh hiš so vihrale idržavne zastave; vse, mrav vse hiše so bile okrašene z zelenjem in cvetjem.
Manifestacije za kralja, državno in narodno edinstvo in za Ma.lo antanto so se od minute do minute stopnjevala. Po'ago ma je povorka narasla v mogočno reko, ki se je pToti 11. z mnoeih strani valila ra stadiio.n SK Slavije in ga napolnila do zadnjega kotička. Vreme ie bilo to pot prirediteljem izredno naklonjeno. Sijalo je ves dan sonce in ogrevalo ljudi in priro-do ter ustvarjalo praznično razpoloženje
v Sarajevu
uda nosita a brzojavka:
Pozdrav kralju
Z velikega shoda JRKD v Sarajevu, kjer so se zbrali sinovi iz vseh krajev naše močne in lepe domovine, da v bratski ljubezni in soglasju manifestirajo za jedna-kost in slogo vsega jugoslovenskegia naroda, pošiljajo svoje prve želje za zdravje, slavo in veličino našsga ljubljenega kralja in kličejo v potianiški itvestobi 2-Živel kralj! živel kraljevski dom!«
Nato je sarajevski župan g. Hasan P.eg Mutevelič pozdravil goste in množice v imenu sarajevskega mesta.
Bratje! Srečen sem, da Vas lahko pozdravim kot domačin mesta, iz katerega je izšlo prvo znamenje našega osvoboje-nja in uedinjenja, je dejal sarajevski župan. Kar me pa posebno navdaja z radostjo. je to, ker vidim, kako ste se tu Zbrali drug poleg drugega iz vseh ikraiev naše domovine brez razlike na vero, pleme in socialno razdeljenost. Ta manifeistacija je dokaz, da smo in da ostanemo en narod in da hočemo enotno in nedeljivo Jugoslavijo! To je skupna želja vsegi našega naroda. Sa.rajevo ne pomni takega shoda. Zato bo ta dan ostal zapisan v zgodovini tega mesta.
Britje! Sarajevo je ponosno, da more v svoji sred* danes pozdraviti še posebej svojega odličnega sina predsednika ministrskega sveta g. dr. Milana Srškiča. Pozdravljam ga v imenu vsega meščanstva. Vsem pa kličem >Do'brodGŠli! Živeli!«
Predsednik vlade
o državni politiki
Prisotni so priredili predisetaiku vlade dr. Milanu Srškiču dolgotrajne ovacije, iti so se stopnjevale, ko je dr. Srškič stopil k govorniški mizi in dal znamenje, ta bo govoril. Kmalu nato je zavladala tišina in predsednik vlade je Ob napeti pozornosti prisotnih izvajal:
Dragi bratje! Po velikih manifestacijah državne in narodne misli v moravski in (hinavski banovni smo se danes zbrali v tako ogromnem in nezaslišanem številu tu v Sarajevu, da pokažemo na znotraj in na zunaj, kako ie tudi drinska banovina prešinjena z id^jo nove državne politike. Desetletno br;d-V> izkustvo nas je naučilo, da nihče ne sme
ogražati celote naša države, kajti edinstvo našega naroda je velika resnica, ki je nhče več ne sme in ne more zanikati in ki nikoli več ne sme postati predmet polit'čnih borb in pogajanj. Zato odreja zakon o drjštvih. da sme sicer vsak jugoslovenski državljan ustanavljati nove politične stranke, da p« morajo biti te stranke splošno narodne, ;u goslovenske! OH tega načela ne bomo nikdar več odstop li.
Proti plemenskim ali verskim frontam
Naša politična organizacija mora zbrati vse Slovence, Hrvate in Srbe, da izbriše pro-
I
šlost, ki nas je razedinjevala. To pa ne pomeni, da bi ne varovali in spoštovali popolna plemenske enakosti im ravn op ravnosti in rla svojih zadevne bi reševali e stališča čiste jugoslovenske solidarnosti. A to tudi ne po meni, da nP spoštiiento svojih plemenskih imen in plemenskih tradicij. Z odločnostjo pa se bomo borili tudi proti vsem tistim, ki bi v naše javno ž vi jen ie vnašali plemenska ali verske ofenzivne fronte in skušali ustvarjati politične tvorbe na plemenski ali venski podlagi. Spoštujemo in varujemo vsako vero. Vere pa nai svoje visoko poslanstvo oprav ljajo tolerantno in v pruspeh skupnosti.
Zakon o dekoncentraci" — Občinske volitve
Z ustavo z dne 3. septembra 1931 so bile dokončno brisan* meje bivših pokrajin in ustanovljene banovine, ki so j:m poverj-me gospodarske, socialne in kulturne naloge zemljepisno in gospodarsko zaokroženih pod-ročij. Na te banovine bomo prenesli najširše posle javne uprave, zahtevajoč samo eno, da so ti samoupravni posli v skladu z enotno, veliko in nerazdeljivo celoto. To bomo dosegli z dekoncentraciio naše uprave. Zakon o posplošitvi in uvedbi banovinske samouprave jc že definitivno sestavljen in bo r kratkem predložen Narodnemu predstavništvu. Novi občinski zakon pa itak stopi že 15. junija v veljavo in prve občinske volitve bodo v kratkem razpisane, najprej v dveh banovinah, kasneje pa v ostalih.
Te občinske volitve nas morajo zateči po polno organizirane. V občinske odbore moramo poslati svoje najboljše in najbolj disciplinirane nristaše. Hkratu pa morajo h«ti ohčinske volitve tndi nekakšen plebiscitarnl izrek o tem. kolikšna je vera našega naroda v narodni program in kako enoten je uaš narod za politiko, ki jo zdaj izvajamo.
Gospodarska vojna vseh proti
vsern
n'ko1i ni bilo na dnevnem redu toliko življenjskih vprašanj kakor dandanes. Mod prve spadaio strahovite posledice gospodar ske krize. Mnoge države so s^gle po protek-cionističnih ukrepih in se oklenile takozva-neira gospodarskega noe:onnlizma. To pa pomeni vojno vseh proti vsem. Pri nas se Je gospodarska stiska pokazala v straho%ritem padcu kmetijskih cen. v polomu kreditnih odnošaiev za kmetovalca, v znižanju njego v,-> potrošne moči. V uteho nam je l^hko to. da naša gospodarska stiska me kaže tiste zamotanosti, kakor drugod, kjer se vrh vse. ga pojavlja še ostra socialna kriza.
Javna dela
Čeprav pa pri nas ni tolikšne br^rposel nosti kakor drugod, jž vendar naša dolžnost, da brezposelnim poskrbimo delo. Zato je vlada sestavila velik načrt javnih gradenj in zanje odredila redne proračunske kredite kakor tudi posebne izredne kredite. Zapo«li ti hočemo s tem tiste, ki so brez dela. zlasti pri izvrševanju velikih prometnih gradenj.
Ureditev kmečkih dolgov
Sprejeli smo zakon o kmetijski zaščiti in o moratoriju za kmetovalce. Mi se pri teh ukrepih ne bomo ustavili. Kmetovalcu ne zadošča samo zaščita, potrebni so mu tudi novi krediti za nova sredstva, za novo kmetijsko delo. Z zakonom o kmetijski zaš5it: smo mu samo začasno pomagali, toda istočasno smo mu s tem zakonom vzeli kredit. Z»-to bomo našemu kmetijstvu poskrbeli nova sredstva, njegove dolcove pa bomo uredili « dnlsroročnimi odnlač'!i in proti obrestim. ki jih bo vsak kmetovalec /mogel, da se s temi posojili reši dosedanuh dolgov, da s tem lahko zadosti svojim dosedaniim dolžnostim in si s tem pridobi no< 'h kreditov. Nadejam se, da bo mogla vladws pooblastili, ki jih )e dobila od parlamenta, v kratkem ukreniti vse potrebno, da pomore našemu kmetu tudi s te strani. Ti ukrepi bodo obrod li dobre sadove tudi za druge gosoodarske sloje.
Proti inflaciji
Glede na našo finančno politiko moram po vseh dosedanjih ukrepih izjaviti, da se ne bo izpremenila in da je zdrava finančna politika temelj vsega državnega življenja. Storili bomo vse, da tudi letos ohranimo ravnotežje državnega proračuna. Ra vno tako moram naglasiti, da smatram, da bi bil vsak eksperiment zelo nevaren in da bi imel nedogledne posledice za vse naše življenje. Zato izjavljam, da odklanjam tudi vsako misel o tem. da M Narodna banka ustvarila nova sredstva brez primernega kritja.
Mala antanta
Na mednarodnem področju ie položai naše države sedai trdnejši kakor je bil kdaj doslej. Z našimi zavezniki, s češkoslovaško in z Rumunijo, smo združeni v Mali antant.i, ki ie s svoiim novim paktom postala, neiotakliiva trdnipva nroti vsakemu napadu na našo varnost na red In mir v tem predelu Evrope. Politika Male antante ima nalogo da varuje vse. naše ozemlje in da našim narodom ohrani mir Mala antanta _ to pomeni sedaj glas miru in mednarodna pravice.
Naša nmania politika °loni na eni strani na pogodbi o Mali antanti, na drugi pa na paktu o Društvu narodov in na političnem sporazumu s Francijo, ki ima v tem oziru
ista naziranja in iste cilje kakor mi; mirno reševanje mednarodnih sporov na podlagi spoštovanja mednarodnih pogodb.
V zadnjem času so pričeli v inozemstvu govoriti o reviziji mirovnih pogodb in celo o reviziji državnih mej. Z vso odločnostjo vam izjavljam, da to vprašanje za nas ne obstoja in da revizije nikoli ne bomo sprejeli. Mala antanta sama je dovolj močna,
da odbije vsak revizlonistični napad z lastnimi silami.
S tem sem vam, bratje, podal glavne obrise naših pogledov na najvažnejša narodna, gospodarska, finančna in mednarodna vprašanja. Z združitvijo in organizacijo r močno politično stranko boste podprli vlado, da bo mogla izvršiti vse te velike naloge tako, kakor to zahteva ugled našega kralja in Jugoslavije! živeli!
Govor predsednika vlade, ki so ga prenašali po širnem stadionu postavljeni zvočniki ,so prisotne množice poslušale z največjo pozornostjo. Vsi važnejši poudarki so se končavali v mogočnih manifestacijah za državno in narodno edinstvo, za bratsko slogo, za kralja in za Malo antanto. S posebnim zadovoljstvom so tisoči in tisoči bosanskih kmetovalcev sprejeli napovedi o novi vladni akciji za jugoslovensko kmetijstvo, vsi pa so se zgrnili pri predsednikovih izjavah o Mali antanti proti revizi-onizmu v enodušno manifestacijo za obrambo naše zemlje in za mir v Evropi.
Pot k pozitivnemu delu
Pomemben govor ministra dr. Kramerja o potih in ciljih vsedržavne stranke
šele po daljšem presledku, ko so ovacije sto tisočev popolnoma utihnile je mogel povzeti drugi govornik, minister brez portfelja dr. Albert K r a m e r, generalni tajnik JRKD. Med drugim je izvajal:
Dragi bratje! G. predsednik vlade je rekel, da predstavlja ta veličastni shod pravo revijo jugoslovenske politične vojske v drinski banovini (Klici: živela vojska!) Nad vse številm odziv iz vseh drugih krajev naše domovine pa pretvarja današnje zborovanje ne le v splošno narodni, temveč v splošno državni dogodek. Niš, Novi Sad in sedaj Sarajevo so mogočni valovi splošnega velikega pokreta, ki je objel ves naš narod. Ta pokret si je postavil za cilj, da organizira vse sile našega naroda do poslednje vasi, da ves narod prešine z jugoslovensko mislijo in edinstvom in da ga pretvori v disciplinirano vojsko za ohranitev in izvedbo programa narodnega in državnega edinstva, na katerem počivata sedanjost in bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov, neodvisnost In svoboda našega naroda in njegove države. (Tako je!)
Ideja državnega in narodnega edinstva je ustvarila Jugoslavijo. Brez tega edinstva za vse nas ni življenja in napredka. Tega velikega nacionalnega in državnega ideala ne moremo zamenjati za nobene umetne državnopravne, plemenske ali pokrajinske teorije brez življenjske nevarnosti za nas vse. To dobro čuti tudi naš narod. Zato JRKD zdaj ne bo ostala samo pri teritorialni organizaciji, temveč organizira velik pokret državnega in nacionalnega programa. Z vstopanjem v vrste JRKD naš narod odgovarja s svoje strani na zgodovinsko dobo po 6. januarju 1929 želeč, da izvede do kraja od najdrobnejše zadeve pa do najvažnejšega javnega posla program, ki ga je začrtal naš vrhovni vodja v zgodovinskem manifestu.
&e v nedavni prošloati smo imeli mnogo političnih strank in strančic. Bili smo kot vojska, kjer so posamezni odredi komaj čakali, da naskočijo drugi druge. Toda, dragi bratje, to je bilo! Nočemo več biti razbita vojska! (Viharno odobravanje!) Tu v Sarajevu ni treba velikih govorov o državnem in narodnem edinstvu. Nam, ki smo živeli stoletja v robstvu, sta bila Bosna ln Sarajevo mučenika naših nacionalnih idealov. Vam nI treba mnogo dokazovati, kolikšen blagoslov sije Iz pravilno pojmovane jugoslovenske misli za naše plemenske, verske, gospodarske, socialne in kulturne razmere. V» veste iz preteklosti in iz sedanjosti, kolikšno škodo lahko povzroči plemenska razdvojenost in verska borba, socialna neenakost, gospodarski nered In kulturna zaostalost. Ako pogledate sliko naše Jugoslavije, vidite, da leži vaša banovina v prirodnem in zemljepisnem središču močne državne tvorbe. Vi dobro veste, da bi se vaša naravna bogastva ne mogla razviti, če bi med nami prevladala plemenska nesoglasja. In vendar se najdejo Ljudje, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili in ki s svojega nizkega stolpa postavljajo načrte, ki v svojih posledicah ne morejo imeti drugega rezultata, kakor oslabitev naše narodne moči in razedinjenje našega naroda. Ta gospoda bi morala uvideti svoje pogreške že iz tega, da jim ploskajo pred vsem tisti, ki našemu narodu ne žele nič dobrega. Toda ti pimktaši bi morali dodobra premisliti tudi to, da je jugoslo-venska misel pohudila k življenju stoletja poteptan narod In da je ta misel močna dovoli, da potepta vsakega ln vse, ki bi jI hoteli nasprotovat! Ta misel, v kateri se lepo zrcali solidarnost in harmonija vsega našega naroda, je danes živa sila celokupnega našega naroda.
Cilj naše stranke je organizirati soglasno sodelovanje najširših slojev našega naroda pri izvajanju državne in nacionalne politike. Gre za drobna, pa tudi usodna življenjska vprašanja našega človeka. V teh huaih časih bi pomenilo trojni greh, da naroda ne pritegnemo k javnim poslom. Mi hočemo, da gre narod po ravni in realni poti. Ta pot ni lahka, v sedanjih časih je še posebno težka. Toda pot je edina, ki vodi k realnim in ostvarljivim ciljem, to je edini način, da se korak za korakom približamo cilju splošnega narodnega blagostanja in napredka. Slovenci. Srbi in Hrvati, vsi kraji morajo v vrsto, da sodelujejo v popolnem soglasju in brez razlike med njimi. Mi hočemo, da naš kmetovalec, da naš duševni in ročni delavec, ki je na njih ramenih zgrajena naša Jugoslavija, postanejo pravi graditelji svoje kulture in nosltelji moči li» blagostanja velike, močne in svobodne jugoslovenske države.
Program JRKD je program bratske ljubezni in pozitivnega dela. Nikogar ne odklanjamo, ki ljubi to državo in ki ji hoče pomagati. Nacionalna je naša dolžnost, da
položimo na oltar domovine tudi svoja življenja, če je treba. Toda zdaj nihče ne zahteva naše smrti, naših življenj, zahtevamo le, da delamo. Sedaj, dragi bratje, je naša najvažnejša nacionalna dolžnost v tem, da pozabimo na spore med nami, da povsod varujemo r a vnopra vnost in enakost, ki sta osnovni prvini jugoslovenske ideje, in da med Slovenci, Hrvati in Srbi ne more biti razlik ne v dolžnostih in ne v pravicah, nobenih razlik napram posameznim krajem, v kolikor socialne in gospodarske posebnosti teh krajev ne zahtevajo posebnih ukrepov v harmoniji s celoto.
Dragi bratje! JRKD zahteva od vas, od vsakega člana disciplino. Ona vzgaja ljudstvo k državljanski treznosti in k pozitivnemu delu, da povsod upošteva in varuje državne interese. JRKD hoče vzbuditi v vsem narodu, v vsakem našem človeku občutek njegove volje in moči, da bodo "vsi videli, kolikšna je vojska tistih med nami, ki si žele miru in dela! Naša stranka ustvarja zdaj vsena rodno, jugoslovensko politično fronto. Vi pa, dragi bratje, manifestirate danes za politiko jugoslovenske-ga programa in za .sodelovanje vseh narodnih ljudi v JRKD. Zastava, ki jo visoko dvigate, verujte mi, je zastava zmagovite vojske! živeli!
Ostali govorniki
Pozitivna in stvarna izvajanja ministra dr. Kramerja so izvala viharna odobravanja. Dolgo so se ponavljale manifestacije za kralja, za državno in narodno edinstvo, za dr. Kramerja preden je mogel povzeti tretji govornik minister Hamdija Karameh-medovič. Ta je v svojem govoru pojasnil zborovalcem dosedanje avtonomistično stališče bosanskih muslimanov. Dokazoval je. kako je zdaj nastopila nova doba, ki v svoji parlamentarni in ustavni strukturi onemogoča povratek tistih časov, ko so posamezna plemena v vrtincu političnih bojev in kupčij mogla igrati važnejše politične vloge. — Sledili so govorniki iz posameznih banovin. Pozdrave iz dravske banovine je tolmačil senator Ivan Hribar, ki je v lepi, poetični prispodobi navezal na našo Savo, ki v svojem daljnem toku objem« Hrvate in preko njih konča v objemu Srbov. Njegove tople besede, prisrčnost njegovih iz, vajanj so žgale prisotne, tako da je slovenski senator žel posebno prisrčno zahvalo vseh prisotnih.
Manifestacijski shod je bil zaključen šele ob pol 2. popoldne. V prisotnih je zapustil neizbrisne spomine in vtise. Živopis-no so se tisočglave množice razgibale k odhodu ob neprestanih ovacijah prisotnim ministrom, ob spontanih manifestacijah za kralja, za Malo antanto in za močno Jugoslavijo.
Esperantski kongres
Beograd, 5. junija p. Včeraj je bil tukaj otvorjen kongres jugoslovenskih esperanti-stov. Kako zelo razširjen je ta mednarodni pokret tudi pri nas je pokazala številna udeležba. Zastopane so bile vse pokrajine naše države, navzoči pa so bili tudi številni gostje iz inozemstva. Kongres je otvoril predsednik Srbske akademije znanosti univ. prof. Gavrilovič, ki je pozdravil vse delegate in druge odlične goste ter predložil vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kar je bilo sprejeto z dolgotrajnimi ovacijami. Nato so sledila poročila saveznih funkcionarjev, iz katerih ie razvidno, da je organizacija uspešno delala na vseh poljih ter žena zlasti lepe uspehe na polju propagandne akcije. V tem je imela veliko zaslombo tudi pri vseh treh radio-postajah, a tudi v Šolah se esperanto vedno bolj uvažuje in dobiva vedno več simpatij zlasti med srednješolsko mladino. Danes so dopoldne zasedale posamezne sekcije, ki so razpravljale o raznih organizacijskih zadevah, opoldne pa je bilo zaključno plenarno zborovanje. Sprejeta resolucija poudarja važnost tega mednarodnega jezika na polju medsebojnega zbliževanja med narodi in zato priporoča, da se upošteva tudi v naši prosvetni politiki.
Huda železniška nesreča
Nantes. 5. junija, g. Včeraj ob 5.5ft je ne-kai k lometrov pred postajo v Nantes« skočil s tira brrovljjk Paril - Nantes. Vsrok te nesreče ie naibrž ta. ker je brjtovlak vozil o preveliko hrisino na mestu, kjer so progo popravljali. 14 oseb je bilo nbitih. med njimi 7 žensk. loO oseb oa je ranjenih, več smrtnonevarno.
MLADINA OTVARJA SOKOLSKI ZLET
Sijajen telovadni nastop ljubljanske srednješolske mladine kot uvod v sokolske svečanosti - Nastopilo je okrog 2000 dijakov in dijakinj
Ljubljana, 5. junija.
Z današnjim nastopom ljubljanske srednješolske mladine so se pričele v Ljubljani prireditve I. pokrajinskega zleta SKJ, ki bodo dosegle svoj vrhunec v Vidovih dneh, ko bo prispelo v Ljubljano na tisoče in tisoče Sokolstva iz Jugoslavije in drugih slovanskih pokrajin. Srednješolski telovadni nastopi se vršijo po vseh mestih, kjer so srednje šole; posebno mogočna sta bila letos nastopa v Beogradu in Zagrebu. Po sporazumu med zletnim odborom, telovadnimi učite! ii in prosvetno upravo je bil ljubljanski nastop vključen v prireditve sokolskega zleta, kar mu je dalo še večji pomen in Večji sijaj. Razumljivo je. da je bilo tudi zanimanje občinstva zaradi tega še posebno veliko
Zletno telovadišče v Tivoliju je že dograjeno. Obdano v ozadju s kostanji in okrašeno z državnimi trobojnicami napravi na vsakega gledalca mogočen vtis. Na velikih triumfalnih drogovih pri obeh glavnih vhodih na zapadni in vzhodni strani so simbolično postavljeni leseni sokoli, dvigajoč mogočne peroti k poletu v zračne višave po končanih težkih borbah za svobodo. Z drogov so danes prvič vihrale dolde državne trobojnice, simboli našega narodnega zedi-njenja, naše svobode in naše moči.
Uspehi dijaškega dneva so nad vse razveseljivi. Pokazali so, da se sokolski način vežbanja sijajno uveljavlja. Ovržena je bila malodušnost onih, ki so dvomili o uspehih nastopa, najsijajnejSe zadoščenje in najlepšo nagrado za svoj trud pa so dobili učitelji in učiteljice telovadbe na ljubljanskih srednjih šolah. Sami so sestavili proste vaje in vaje z zastavicami ter napravili načrt za nastop na orodju in pri igrah: tudi vse ostale tehnične priprave so izvršili sami.
Na zletišču
Popoldne ob pol 3. so se z-brali dijaki ln dijakinje v svojih zavodih in ou<šli nato s mpno na zletišče. Sprevod j e z godbo £>kola I. ti a čelu otvorila II. realna gimnazija ma Poljanah, na .potu pa so se pridružili ostali zavodi. Sprevod je šel od gimna-cije na Poljanah preko Krekovega trga in p.ied magistratom po Stritarjevi in Wol-fovi uiici na Kongresni trg, od tu po še-lonburgovi ulici na Aleksandrovo cesto ter po Bleiweisovi cesti tia zletišče. Dijaštvo je med prepevanjem narodnih koračnic et.ruim.no korakalo ter vzbujalo občo pozornost občinstva. Ni d-voma, da je pogled na te neizmerno dolsce kolone — saj je bilo v sprevodu okrog 3000 fantov in deklet spravil na ■zletišče še marsikoga, ki so prej še ni "oil odločil. Tako se je zbralo v Tivoliju šest do sedem tisoč gledalcev Bržčas bi jih bilo še mnogo več, ako bi bila vstopnina nižja. Res je bila mnogo ni-ž a kakor je določena za glavne zlet.ne dni, a ravno z ozirom na ce zletne Sni na katere vsakdo računp v svojem uro računu, im z ozirom na .razmere, vsaj »a sedeže še vedno previsoka. Gotovo je bila posrečena pravilna misel, da se diiiašti nastop vključi v sokolski zlet, uspeh pa bi bil še večji, ako bi bili za vstoontn/i tnerodajmi le propagandni momenti.
V častnih ložah na glavni tribuni *o «*< zWa!i vodilni predstavniki uradov in kor-poracii. Med drugimi so posetili telovadni nastop divizionar general C u ka v a c. pa čelmik prosvetnega oddelka Josip Masi, župan dr Di&ko Puc. savezni načelnih b.KJ Miroslav A m !b rožič s podnačel sikom Jerasom, savezna načelnica &!• za Skalarjev a, član savezne u?>rav<? SKJ Milan Sterlekar. č.sl. konzul inž Sevčik. senator dr. G r e g o r i n, višji držav, tožilec dr. G r a s e 11 i, visi direktorji ljubljanskih srednjih im učiteljskih šol ter mnogi ministrski odposlanci zs mature. Naveoč je bil tiudi ban cnara-vsk* banovine Jeremija ž i v a n o v i č, ki se B'.učajno mudi v Sloveniji.
Točno db 15.30 d« dal vodnih telovadb* br. Kozak znamenje za pričetek javnega nastopa. Gfo koračnici godbe Sokola I j* iz vseh -treh vhodov živahno prikorakam v strnjenih vrstah vsa dijaška mladina, dijaki in dijakinje vseh oddelkov. Po r?> stopu so tvorile dijakinje sredino, dijaki pa obe krili. Ko so se ovacije občinstva polegle, je v imomu zadržanega tena dr. Marušiča načelnik prosvetnega oddelka Josip Mazi prečital poslanico dijaštvu, *» kateri ji priporoča sodelovanje v sokol-Ekem pokretu in jo poziva, da se oklene svetlih idealov v ljutoezni do zedinjene domovine in njenega poglavarja kralja Aleksandra. Po telovadiščn je zaoril krepki jZdravo-r, nakar je vjeh 3000 grl s sprem-ljevanjem godbe zaipclo >Bože pravde«, katero je občinstvo stoje poslušalo. Med dolgotrajnimi ovacijami občinstva so mladi bataljoni zopet zapustili telovadišče
•
Javna telovadba
Nieo še zadnji -jddelki izginili skozi teto ode, že so ob zvokih koračnice skoz) glavne vhode prispele vrste dijakov niir-jega oddelka pod vodstvom svojih vodnikov ter po enostavnem razstopu priče»e izvajati proste vaje z .zastavicami. Nastopilo je 900 dijakov iz nižjih razredov. V vzornem kritju so izvajali tri proste vaje ter s krasnimi slikami, ki so jih nudili, •naenkrat očarali občinstvo, ki jih je nagradilo z burnim oloskarjem.
Za dijaki so prikorakale na telovadišče
Pri zapeki, krvnem prenapoln.jen.ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zasonlje-nosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumeniu v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« gren-čica izdatno izoraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe.
Repert<
dijaktaje nižjega oddelka, 700 po številu, ki so proste vaje izvedle tudi zalo graciozno in skladno. Tudi njim ie občinstvo priredilo tople ovacije. Pri orodni telovadbi je nastopilo na najrazličnejših orodjih okrog 60 vrst. ki so pokazale, da se tjdi orodna telovadba smotreno goji v srednjih šolah. Zlasti lep napredek so pokazale lahkoatletske vaje. Zelo eo ugajale občinstvu tudi telovadna isrre dijakov in dijakinj nižjega oddelka. Veselo rajanje in žvrgolenje mladice na telova-dišču je celotno sliko še bolj poživelo.
Po tekmah v odbojki in po stafetnem teku so nastopile dijakinje (okrog 700) višjega oddelka, ki so efektne in razmeroma tež-
ke proste vaje izvedle strumno, skladno in v vzornem kritju. Občinstvo jih je kar obsu-lo s priznanjem. Javno telovadbo, ki je trajala dobre dve uri. so zaključili dijaki višjega oddelka (okrog 700) z elegantnimi prostimi vajami, katere je občinstvo enako nagrad lo z viharnim odobravanjem.
Ob krasnem vremenu je ves nastop potekel v vzornem redu, brez najmanjše ne-prilike ali nezgode. Nastopajoča mladina je pokazala, da zna ceniti in izvajati prostovoljno disciplino, ki tvori enega glavnih sokolskih naukov. Tudi za to in za ves današnji nastop vsa čast ln vse priznanje njej in njenim vzgojiteljem!
Sokolske binkošti
številni zleti sofcolsklh žup čez biakostne praznike — Kraljevska rodbina na zletu snSaske župe — So-kolska ideja povsod zmaguje
lovale tudi sokolske župe šibenik, Split in Zadar. Le redkokdaj je videl Sušak tolike množice Sokolov, kakor danes. Napoveda-
coarji
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČB DRAMA
Začetek ob 20. Torek. 6.: Zaprto. Sreda. 7.: Okence. C. Četrtek, 8.: Tartuffe. A.
OPERA Začetek ob S» Torek. 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Andrč Chčniar. Sreda. Četrtek, 8.: Marta. B.
Beograd, 5- junija p. Minili binkoštni prazniki se upravičeno lahko nazivajo tudi za praznik sokolskega dela. Skoraj vse župe so izkoristile te praznike za to, da podajo pred javnostjo obračun svojega dela v telovadnicah. Številni župni zleti, ki so se vršili preko binkoštnih praznikov,. dajejo o tem najlepše spričevalo. Poleg ljubljanske sokolske župe, ki je otvorila z nastopom mladine svoje sokolske dneve povodom pokrajinskega sokolskega zleta, je imela svoj zlet med drugimi tudi beograjska sokolska župa. Včerajšnja nedelja je bila zato v Beogradu dan veličastne sokolske manifestacije. Dopoldne je krenila skozi mestne ulice ogromna povorka, v kateri so korakali neštevilni pripadniki so-kolskih edinic. Občinstvo ie Sokole in So-kolice navdušeno pozdravljalo in jim povsod izražalo svoje simpatije. Popoldne je bil javni nastop. Publika je do zadnjega kotička napolnila prostrano zletišče ter z viharnim aplavzom po vsaki točki izražalo svoje priznanje. Današnji dan je bal posvečen sokolskim tekmam v vseh panogah lahke atletike in plavanja. Tekme so dale prav zadovoljive rezultate in so pokazale, da se Sokolstvo v polni meri zaveda svoje velike naloge na polju telesne vzgoje naroda.
Sušak, 5. junija p. Sušak je imel danes svoj veliki sokolski praznik, ki je dobil s posetom najvišjih gostov, Nj. Vel. kraljice ter prestolonaslednika Petra in kraljeviča Tomislava še prav posebno obeležje. Na zletu sokolske župe Sušak—Reka so sode-
nih je bilo sicer že prej nad 8000, toda danes jih je prispelo nad 16.000, tako da so sokolske srajce poplavile ves Sušak in je bil Sokolski ti-g zares ves rdeč. Ob 10. dopoldne je krenila ogromna povorka, v kateri je bilo nad deset godb, skozi mestne ulice na Sokolski trg. kjer je zbrano Sokolstvo najprvo pozdravil starosta suša-ške župe br. I. Polič, nato pa sušaški župan dr. Ružrič, nakar je čestital k tako veličastni manifestaciji prvi podstarosta SKJ br. Gangl, ki je v vzneženih besedah orisal pomen Sokolstva za nacionalno vzgojo, zlasti v obmejnih pokrajinah. Govorili so nato še zastopniki drugih sokolskih žup in delegat češkoslovaškega Sokolstva Popoldne ob treh se je pričela javna telovadba Okrog pol 4. je nenadoma prispel kraljevski avto, s katerim so se pripeljali Nj. V. kraljica, prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomlslav. Vest o prihodu visokih gostov se je bliskovito razširila med zbranim občinstvom ki je priredilo kraljevski rodbini dolgotrajne in viharne ovacije. Visoke goste sta pozdravila starosta sokolske župe br, Ivo Polič in podstarosta SKJ br. Gangl. Nj Vel. kraljica je z zanimanjem sledila nadaljnjim točkam programa in se je zelo pohvalno izrazila o uspehih. Med sviraniem državne himne in ob nepopisnih ovacijah občinstva in zbranega Sokolstva je la-aljevska rodbina po končanem telovadnem nastopu zapustila Sušak in se vrnila v Novi.
čsl. agrarci in gospodarsko sodelovanje Male antante
Pomembna Izjava češkoslovaškega kmetijskega ministra dr. Hodže — Posebni interesi se morajo spraviti v sklad s skupnimi interesi Male antante
Mednarodni sestanek rotarcev na Bledu
Udeležilo se ga je nad 150 zastopnikov rotarskih klubov iz Jugoslavije,
Češkoslovaške in Avstrije
Bled, 5. junija. »Jutro« je že pisalo o mednarodnem sestanku rotarskih klubov iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Avstrije, ki je bil sklican za binkoštne praznike na Bledu. Sestanek se ie razvil v prisrčno manifestacijo rotarske misli in bo ostal vsem številnim udeležencem brez dvoma v najlepšem spominu, za kar gre precejšnja zasluga seveda tudi izredno lepemu pomladanskemu vremenu.
Večina rotarcev iz Avstrije in Češkoslovaške, pa tudi iz Jugoslavije je prispela na Bled že v soboto. Med njimi sta tudi guverner češkoslovaškega in jugoslovenskega distrikta gg. Rudolf Herman in Edo Markovič. Udeleženci so se zvečer združili k prijateljski večerji v hotelu »Toplice«. Večer se je razvil v prijetno družabno prireditev. ki je v smislu rotarskega programa poglobila stike med zastopniki treh narodov.
V nedeljo zjutraj so prispeli še ostali udeleženci. zlasti oni iz Jugoslavije, tako da se je vseh zbralo nad 150. Izredno številni so bili udeleženci iz Češkoslovaške, kjer se je vabilu po svojih zastopnikih odzvalo vseh 23 rotarskih klubov. Od avstrijskih klubov sta bila naravno najjačje zastopana celovški in bel jaški, od jugoslovenskih pa seveda ljubljanski: navzoči pa so bili tudi člani iz vseh drugih naših klubov
Včera j ob 11. dopoldne je bil v lepo okrašenem Zdraviliškem domu oficielni sestanek, kjer je kot domačin pozdravil zborovalce predsednik ljubljanskega rotarskega kluba g. dr. Viliem Krejči. V svoiem lepem govoru ie poudarjal misel človečanstva, ki tvori osnovo rotarskega pokreta in ki se kaže v medsebojnem spoštovanju kulturnih, gospodarskih in socialnih dobrin vsakega naroda.
Živahno pozdravljen je nastopil guverner čsl. rotarskega distrikta g. Herman. V slovenščini se je zahvali! za gostoljubni sprejem in navdušeno govoril o lepoti Bleda in slovenske zemlje. V čtščini in nemščini je nato imel idejni govor o misiji rotarstva. Poudarja! je, da osebno spoznavanje, kakršno je s svojim blejskim sestankom omogočil ljubljanski klub, močno krepi misel rotarskega pobratimstva. Egoizem in njegova otroka, zavist in sovraštvo, ter vse ostale temne sile. ki ovirajo bratstvo ali vsaj znosno sožitje narodov, naj izginjajo pred konstruktivno rotarsko mislijo medsebojnega pomagania Češkoslovaški klubi so se z veseljem odz\-ali vabilu na Bled. da utrdijo stara in navežejo nova prijateljstva Niihova žeHa ie. naj bo blejski sestanek začetek daljše vrste podobnih prireditev na ko"st zbližan ia med narodi
V	imenu avstrijskih rotarskih klubov je govoril univ prof. dr. Lange, ki je opraviči! zadržanega avstrijskega guvernerja Prinzhorna Omenja! je. da ima zlasti ljubljanski klub že tesne zveze z nekaterimi avstrijskimi klubi, in izrazil svoje veselje, da nudi bleiski sestanek pril;ko avstrijskim rntarcem. da se seznaniio tudi s člani dni-gih jugoslovenskih in ■-> člani češkoslovaških klubov. Zaključil je z upanjem, da bo ro-tarska misel bratova sčasom premagala vse mejne kamne in druge ovire, ki danes ločijo narode
V	globoko M jovanem govoru ie priljubljeni guverner jugoslovenskega d?sfik-ta g. MarVovid izrazil svoje vesel ie. da morejo jugoslovenski rotarci v času. ko se z^i. kakor Ha slav' »sveti egoizem« novsod svoje orgije, pozdraviti na s-ojih tleh b^ate iz Avstrije in Češkoslovaške Misel človečan stva ne srne ostati le abstraktna: izdati jo je treba dejansko od naroda do naroda
predvsem od soseda do soseda. Slovanski svet nima napadalnih namenov. Njegova zahteva je le ta, da si obdrži svoje mesto na solncu in da sodeluje enakopravno z ostalimi narodi pri konstruktivnem delu za splošni napredek čioveštva. V dobi, ko se izživljajo surovi instinkti, je rotarstvo blagodejen element človeške harmonije.
Guverner Markovič je zaključil svoj govor z besedami: »V tem divnem kotu jugoslovenske zemlje, v katerem živi ljudstvo, žilavo in odporno zaradi večnega boja z gorsko naravo, v tej božanski naravni lepoti, naj nas božja narava dviga do neba, da postanemo kakor otroci, ki se polni zaupanja približujejo drug drugemu.«
Zborovalci so vse govore sprejeli z velikim aplavzom, nakar je tajnik ljubljanskega kluba g. Zdenko Knez sporočil pozdravne brzojavke in pozdravna pisma, med njimi centralnega rotarskega tajništva v Chi-cagu, bodočega guvernerja jugoslovenskega rotarskega distrikta g. dr Milana Stojadi-noviča ter rotarskega kluba v Berlinu. Ob pol 13. je predsednik dr. Krejči zaključil oficielni sestanek.
Po sestanku je bilo v hotelu »Toplice« skupno kosilo, na katerem je v imenu Bleda pozdravil goste ravnatelj zdraviliške komisije g. Lettis. Cela vrsta češkoslovaških klubov je ob tej priliki izročila ljubljanskemu in nekaterim drugim jugoslovenskim klubom v dar svoje znake. V njihovem imenu je govoril g. dr. Šlemč, predsednik rotarskega kluba v Pragi, ki je najstarejši klub v Srednji Evropi. Poudarjal je medsebojno navezanost Cehoslovakov in Jugoslovenov in izrazil svoje zadoščenje, da so se pričeli tesnejši prijateljski stiki z rotarci iz Avstrije. V imenu avstrijskih rotarcev je izrekel prisrčno zdravico predsednik celovškega kluba.
Popoldne so si rotarcr«,ogledali Vintgar, nato pa se vozili po jezeru in sprehajali po lepih blejskih nasadih. Inozemski rotarci, ki so bili ob tej priliki večinoma prvič na Bledu, niso mogli prehvaliti lepote Bleda in okolice in so zagotavljali, da bodo prvo priliko porabili, da zopet pridejo.
Blejski rotarski sestanek je zaključila skupna večerja v Park hotelu, ki ji je sledila animirana družabna prireditev s plesom.
Prvi poskus jugoslovenskega rotarstva. zbližati rotarie sosednih di.striktov potom osebnega prisrčnega občevanja in spoznavanja, se je sijajno ofcnesel. Brez dvoma je bil blejski sestanek v splošni depresiji duhov nad vse razveseljiv pojav, ki na i ne bi ostal osamljen.
Polet okoli sveta
London, 5. iunija. AA. Včeraj so videli v Corku na Irskem letalo, ki je letelo kakih 600 m visoko iz južnozapadne smeri. Mislijo, da je bilo Matternovo letalo, s. katerim je ameriški letalec Mattern odletel v soboto ob 4. zjutraj na polet okoli sveta, da doseže nov svetovni rekord. Pred poletom je Mattern izjavil da bo letel iz New-yorka čez Berlin v Moskvo in nato čez Sibirijo v Aljasko in od ondod v Newyork. Njegovo letalo se imenuje »Stoletje napredka« in je rdeče-belo-modro pleskano.
Newyork 5. junija. AA. »Associatet Press« doznava iz Osla. da je letalec Mattern včeraj pristal tamkaj in davi odletel dalje v Moskvo
Moskva, 5. junija. AA. Tas poroča da je ameriški letalec Mattern danes ob 16.05 krajevnega časa pristal v MoskvL
Praga, 5. junija r. Češkoslovaški minister za kmetijstvo g. dr. Milan Hodža je sprejel skupino novinarjev ter jim podal v zvezi s sklepi konference Male antante daljšo izjavo, v kateri je naglasil med drugim:
Na vprašanje, ali bo mogoče v najkrajšem času ustvariti program gospodarske Male antante, kaJcor je bil sprejet na konferenca v Pragi, moram pred vsem naglasiti:
Osnovanje gospodarske Male antante bi ostalo samo formalnost, ako temu okviru ne bi dali tudi vsebine. Razumljivo je, da morajo češkoslovaški agrarci paziti na to, da trgovinsko politična pogodba ne bo povzročila zmede, upoštevajoč pri tem dejstvo, da ima Češkoslovaška v nekaterih kmetijskih panogah nadprodukcijo. Češkoslovaški agrarizem je od početka češkoslovaške republike tako rekoč centralna točka češkoslovaške državne politike in je dovolj patriotičen, da spravi svoje interese v sklad s tako visokimi ctl.il, kakor je gospodarsko sodelovanje Male antante. To, kar nam je potrebno, hočemo uvažati v prvi vrsti iz držav svojih zaveznikov. Baš te dni se sestavlja nova carinska tarifa in mi želimo, da se v tem okviru ustvari možnost p referenčnega sistema za naše zaveznike, a obenem, da se prepreči možnost dovoza pšenice in koruze iz prekooceanskih držav in iz Rusije.
V	pogledu uvoza živine so v teku razgovori- da bi se kar najbolj pospešil uvoz živine iz Jugoslavije in Rumunije, a preprečil uvoz iz drugih držav. V celoti se mi zavzemamo za ureditev celokupnega uvoza agrarnih pridelkov iz Jugoslavije in Rumunije.
V	kolikor bo konferenca agrarnih držav, ki zaseda te dni v Bukarešti, doprinesla k sanaciji prilik v Srednji in Vzhodni Evropi in pripomogla k uspehu svetovne londonske gospodarske konference, ne moremo prorokovati. Zal mi je, da sem zadržan in ne morem osebno sodelovati na konferenci v Bukarešti, ker ji pripisujem vsekakor ogromno važnost. Naravnost smešno se mi zdi, da morajo zaradi izvozniških interesov
prekooceanskih držav trpeti države Srednje in Vzhodne Evrope, pri čemer je prizadetih nekaj desetin milijonov poljedelcev, dočim se na drugi strani davijo naše države na pasivnih trgovinskih bilancah. Ves zapadno evropski kapitalizem ima velikanski interes na tem, da se v Srednji Evropi obnovi skupna moč kmečkega prebivalstva, kajti samo na ta način bo mogoče ustvariti socialno stabilnost.
Agrarni konferenci v Bukarešti sem poslal brzojavno predlog, da naj se ob priliki sistematične razprave o svetovni agrarni politiki propagira na londonski konferenci osnovanje mednarodnega agrarnega urada v okviru Društva narodov. Socialna kriza, ki je takoj po končani svetovni vojni dala pobudo za osnovanje mednarodnega urada dela, ni bila nič večja in hujša kakor je sedaj kriza poljedelstva.
Glede pooblastilnega zakona ln njegovih posledic na odnošaje do Jugoslavije in Rumunije je minister dr. Hodža naglasil, da so se ti zakoni kakor tudi nova carinska tarifa sestavljali ob sodelovanju vseh odgovornih činiteljev in tudi zunanjega ministrstva in se razume samo ob sebi, da ne bodo ti zakoni vsebovali ničesar, kar bi v kateremkoli pogledu moglo škodovati dobrim zavezniškim in trgovinskim odnošajem med CSR, Jugoslavijo in Rumunijo. Da se je sprejela carinska tarifa v okvir pooblastilnega zakona, je vzrok samo to, da se je hotelo vso stvar na ta način pospešiti. V ostalem pa mora o vseh teh ukrepih itak sklepati češkoslovaški parlament.
O gospodarsld Mali antanti imam najboljšo sodbo. Ob priliki konference Male antante v Pragi sem se prepričal, da bo ob vsestranski dobri volji mogoče odstraniti vse ovire in ustvariti sodelovanje, ki bo koristno za vse tri države. Potrebno je le neumorno delo in železno potrpljenje. Cez noč ni mogoče ničesar napraviti. V sedanji gospodarski nestalno« ti se moramo dobro zavedati, da smo vsi odvisni v prvi vrsti vsak sam od sebe in od medsebojnega sodelovanja in to mora biti tudi glavno merilo za vse naše delo in prizadev anje.
Mariborski dogodki
Maribor, 5. junija. Oba blnkoštaa praznika sta potekla v Mariboru v prav poletneim vremenu. Spričo pekočega svinca je ogromen del prebivalstva zapustil meeto ln se napotil na izlete.
Na praznike se je zgodilo več nesreč
Reševalna postaja je prepeljala t bolnišnico 26 letnega ključavničarja Franca Zu-panca s Trga Bvobode, ki se je med delom nevarno poškodoval na desnem kolenu, nadalje 7 letnega učenca Frana Pleterška, ki ga je podrl neznan kolesar ln ki si je zlomil levico v podlehti. V nedeljo zjutraj sta napadla dva velika ip«a, ki nista imela kljub najstrožjemu pasjemu kontumacu nagobčnikov, 26 letno služkinjo Marijo Peruškovo in ji raztrgala levico skoro do kositi. Reševalci so jo prepeljali ▼ bolnišnico. V Košakih je v nedeljo popoldne padel s kolesa 26 letni posestnikov sin Joško Ledinek in se pošlkodcrval na glavi in desnici. Prvo (pcenoč so mu nudili reševalci.
Pri nekem prepiru }o je skupil neki Ko-sič iz Goadme ulice, ki eo ga morali pre-oeljati v bolnišnico.
Do veHkoga pretepa je priSk) v nedeljo okro« 19. v vtaotoču v Kamnici in je nekdo sunil * nožem v prsi 2S letnega Franca Mlačnika iz Brestrnice, ki je obležal v mlaki krvi. Več nevannih poškodb je dobil tudi neki tovariš, ki se zdravi doma. Mlačnik je moral ▼ bolnišnico; njegovo stanje je kritično.
Danes do-poMne je imel marfboretei St. artiljerijski polk
polkov« »lavo v spomin na dan, ko so njegove baterije ob priliki koroške ofenzive prvič zmagale na Gosposvetskem polju. Proslava se je vršila v prostranem dvori&ču vojašnice v Stritarjevi ulici, kjer se Je zbralo pred razvrščenim polkom mnogo odličnega mariborskega občinstva. Cerkvene obrede sta opravila prota Ti^ojevič in kurat Zavad-Jal, nato pa je domačin poveljnik polka polkovnik Milo je Popadič govoril o pomenu pros'lave. Po govoru so polku čestitali k slavi komandant mesta general Hadžič, župan dr. LipoM, s reški načelnik dr. Lpa-vec, podnačetoiik g. Ajlec. senator g. dr Ploj in drugi. Po strumnem defileju polka so gostje sedli k zaku6ki hi se je razvila animirana zabava.
Prijeta tatinska družba
Poljiane, 2. junija
Trije delomržneži, 201etni Alojz E. iz Cretnika, 181etni Jože V. iz Cerja in Bo-žak Bernard iz Cerja, ki so v tem času že na varnem v slovenjebistriških zaporih, so zadnje dni vlamljali ponoči v razne hiSe in » kradli kar na debelo. Specializirali so se predvsem na svinjino in vino.
Vlomili so najprej skozi podstrešno okno pri posestniku Košu Jožetu v Stan vasi, dvakrat pri nekem posestnika v Zgornji Brežnici. pri dveh drugih posestnikih pa
so bili pregnani.
Nekaj dni za tem »o napravih nov pohod in se oglasili najprej pn posestniku Jakobu Kolarju, kjer so si nakradh razn.h svinjskih dobrot nato so si na Ljubičnem v Zafošnikovi zidanici še poiskali puače. S krampi so razbili zid okoli okna. sneli potem križ in se spravili v klet kjer so se založili z žganjem in vinom Pobrali p« so tudi še druge reči. Ko so jih naši orožniki prijeli, »o počasi
vse lepo priznali Pri tem »o tudi grehi prejšnjih let prišli na dan. Tako so na primer lani vlomili pri Josipu Prešernu ▼ Polj-čanah in odnesli nekaj svinjine, v Zg. La-žah pa so pri posestnici Uršuli Kuštrovi pokradli mast cele svinje. Meso, ki ga niso mogli vsega takoj pojesti, so skrivali v goa-du. Tam so tudi kuhali.
Potujoča kmetijska razstava v Škofii Loki
Škofja Loka, 5. junija
Za sprejem potujoče kmetijske razstave, ki je prispela v Skofjo Loko v soboto, je bilo med našimi ljudmi prav lepo zanimanje. Vzdolž vsega perona so bili postavljeni mlaji z državnimi trobojnicami, povezani z girlandami, nad okrašeno kraljevo sliko, ki je viseia na pročelju postajnega poslopja pa je pozdravljal napis *2ivel kralj, pokrovitelj razstave«.
Poleg predstavnikov oblastev so pnspefl k sprejemu zastopniki raznih društev m zadrug pa tudi šolska mladina z nčitelj-stvom. Sreski načelnik g. Ivan Legat je imel na vodstvo razstave lep nagovor. Poudarjal je gospodarski in vzgojni pomen razstave in važnost kmetskega stanu ▼ naši državi, ki naj s svojim kulturnim, gospodarskim in političnim udejstvovanjem podpre stremljenja visokega pokrovitelja razstave, Nj. Vel kralja najboljšega prijatelja delovnega ljudstva. Navdušeno so zaklicali navzočni kralju Aleksandru trikratni »živio«, godba pa je zaigrala državno himno.	, _ , .
Upravnik razstave inž. Vinko Sadar >o v daljšem govoru naglasil stremljenja kraljevske vlade, da se kmetskemu ljudstvu pomaga. Upa, da bo razstava tudi v loškem okraju dosegla najlepši uspeh. Škofjeloški župan g. Josip Hafner je prinesel pozdrave mestne občine in županstev vsega okraja za sreski kmetijski odbor pa je govoril kmetijski referent g. Josip Sustic. Zelo učinkovit je bil govor g. Franca Kalana s Suhe, ki se je kot kmetovalec zahvalil visokemu zaščitniku razstave, kraljevski vladi in vsem, ki so pripomogli do njene ustvaritve.	. , .
Zbrani gostje so si nato pod vodstvom inšpektorja g- Nemčanina ogledali razstavne prostore. Seveda obiskovalci niso mogli kar tako mimo dveh kotičkov, kjer je naš rojak, mdustrijec g. Franc Dolenc st razstavil vsakovrstne borove, macesnove, smrekove in jelševe sadike. Razstava je po svoji izredno smotrni razloženosti budila prijetno presenečenje prav pri vseh, zato ni čudno, da jo je do večera obiskalo okoli 3000 prebivalcev škofjeloškega okraja. Razstavo si je ogledalo tudi nad 20 šol.
Med ogledom razstave je bilo v skladišču mlina »Trate« več filmskih predavanj o perutninarstvu, zelenjadarstvu, drevesni-čarstvu, mlekarstvu in živinorejskem zadružništvu. Poleg drugih strokovnjakov so govorili ravnatelj ljubljanskih mestnih nasadov g. Lap, referent g. Sustič in direktor banovinske mlekarske šole g. inž. Šabec.
Vročina se bliža
London, 5. junija. AA. Ves prošli teden je na Angleškem vladala silna vročina. Posebno vroče je bilo včeraj; take vročine v tej dobi ne pomnijo že od leta 1900. V Londonu je toplomer kazal 87 stopinj Fahrenheita, to je 30.5 stopinj Celzija v senci. Iz več krajev poročajo o smrtnih primerih solnčarice. 500 otrokom izmed 30.000, ki so Sli v katoliški procesiji v Liverpoolu, je postalo slabo in so iih morali preoeliati T bolnico.
Sokolski praznik
v Trebnjem
Proslava društvene 25-letnice In razvitje sokolskega prapora, ki mu je kumoval prestolonaslednik Peter
Trebnje, 5. junija.
Na binkoštno nedeljo se je vršila y Trebnjem mogočna sokolska manifestacija. Ze z jutranjimi vlaki so prispeli Sokoli iz Ljubljane in okolice v Trebnje, največ gostov pa je prišlo s popoldanskimi vlaki. Ob 13. sta se zbrali Sokolstvo z godbo Sokola I. in številno občinstvo na kolodvoru, da sprejme zastopnika visokega kuma polkovnika g. Kilerja. Ko je pr^ljal ljubljanski vlak na postajo, je godba" zaigrala koračnico, nato pa sta zastopnika kuma pozdravila br. Bro-vet in sreski načelnik iz Novega mesta br. Logar. Zatem je mala deklica pozdravila v imenu sokolske mladine g. polkovnika ter mu izročila krasen šopek rdečih nageljnov. G. polkovnik je obšel sokolske čete in jih pozdravil.
Nato se je formiral lep sprevod s sokol-sko konjenico na čelu na letno telovadišče. Za godbo Sokola I. so nosili prapore Sokola II., Novega mesta, Št. Jerneja in Toplic, sledili so starešinstvo novomeške župe in gostje, nato članstvo in naraščaj s praporoma iz Mokronoga in Novega mesta. Sprevod je bil toplo pozdravljen in posut s cvetjem. Med tem se je zbralo na telovadi-šču nad 2000 ljudi, predvsem kmečkega ljudstva. ki je z zanimanjem sledilo razvitju prapora in uspeli javni telovadbi.
Slavnost razvitja je otvoril v sokolskem delu osiveli SO-letni starosta br. Viljem To-mic. ki je pozdravil goste, predvsem pa zastopnika visokega kuma, ki mu je izrekel prisrčno zahvalo, da je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter blagovolil prevzeti kamstvo novega prapora. Izrekel je neomajno zvestobo kraljevskemu domu, nato pa je godba intonirala državno himno. Zatem je polkovnik g. Kiler razvil novi prapor s klicem: »Novi prapor plapolaj v čast kralja, domovine in Sokolstva«. Ob tem slovesnem trenutku so nastale dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju, vsemu kraljevskemu domu in
močni in zedinjeni Jugoslaviji. G. polkovnik je nato izročil prapor praporščaku br. šmidu, ki je svečano obljubil, da bo nosil prapor neoruadeževan v čast kralja in domovine.
Starosta novomeške sokolske župe br. dr. Ivan Vasič je v svojem lepem govoru nato naglašal potrebo bratske sloge in medsebojne ljubezni zlasti v sedanjih hudih časih, ko nasprotniki hočejo uničiti našo ljubljeno Jugoslavijo. Posebej je omenil delo Sokolstva za našo konsolidacijo in naposled čestital trebanjskemu Sokolu k srebrnemu jubileju, posebej pa sivolasemu starosti br. Viljemu Tomicu. ki že desetletja neumorno deluje v smislu Tyrševe sokolske misli.
Društvu sta čestitala zastopnik g. bana sreski načelnik br. Logar in prvi vaditelj trebanjskega Sokola br. Kostnapfel iz Ljubljane. Ob zaključku je bila poslana vda-nostna brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru med burnimi ovacijami Sokolstva in občinstva.
Javna telovadba je pokazala lep napredek sokolskih društev v novomeški župi. Devet točk programa sta izpolnili šolska mladina in sokolska deca, ki je z igrami in dobro izvedenimi prostimi vajami žela toplo pohvalo občinstva. Moški naraščaj je zletne proste vaje izvedel na štetje prav dobro, ženski naraščaj pa zletne vaje na godbo dokaj skladno in zadovoljivo. Zelo dober je bil nastop članic z zletnimi prostimi vajami in prav tako nastop članov. Pri orodni telovadbi so nastopile tri vrste članov, ki so za svoje posrečene vaje dosegli burno pohvalo občinstva. Naposled je samostojno nastopila na krogih vrsta Sokola Ljubljana TI., ki je za svoje drzne izvedbe in odskoke bila deležna gromovite pohvale.
Vrlemu trebanjskemu Sokolu naše iskrene čestitke z željo, da bi novi prapor zbral pod svojim okriljem še nove pobornike sokolske misli v trebanjski okolici.
Za povečanje našega izvoza v Češkoslovaško
V Brnu posluje zadruga izvoznikov in uvoznikov »Kompensa« r. z. z o. z., ki se peča s pospeševanjem mednarodne izmenjave blaga. Zadruga stremi zlasti za tem, da poveča izvoz jugoslovenskega blaga v Češkoslovaško, in daje našim izvoznikom vse potrebne informacije o razmerah na češkoslovaškem trgu, posreduje pri češkoslovaških izvoznikih, preskrbuje našim izvoznikom primerne zastopnike v ČSR in drugo, vse to v svrho povečanja izvoza našega blaga v ČSR. V poštev >za izvoz ne prihajajo samo deželni pridelki, ampak tudi industrijski in obrtniški proizvodi. D3 bi stopila ta organizacija v neposredno jrvezo z našimi zanimanci, je poslala dva svoja predstavnika tudi v Ljubljano, ki bosta z informacijami, navodili in potrebnim gradivom našim zanimancem na razpolago. Zato vabi Zbornica za TOI vse, ki se za izvoz v Češkoslovaško zanimajo, da stopijo v neposredno zvezo z odličnima zastopnikoma ' češkoslo'jeScega gospodarstva, in sklicuje v to svrho konferenco, ki se bo vršila dams v torek 6. t. m. ob 16. v zbor-ji i č ni posvetovalnici (Beethovnova ulica 10!1). Kdor išče stike s Češkoslovaško, naj ugodne prilike ne zamudi.
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza, izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefo-ve« grenčice s t?m, da jo izpijemo kozarec, predno ležemo spat. Specijalni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
klet učenčev dopisne trgovske šole
Ljubljana, 5. junija.
Med številnimi gosti, ki so za praznike prihajali v Ljubljano, da obiščejo velese-jem, je bila nekaj posebnega skupina učencev dopisne trgovske šole, ki so se pred zaključkom šolskega leta sešli na skupnem izletu. Kakor ima ta šola razsejane svoje učence po vsej banovini, tako so se tudi pripeljali na izlet od vseh strani: prišli so od Rakeka in od Semiča, od Čakovca, od Rateč, z Dravskega polja — družina, ki io druži v celoto ena tesna vez: volja po izobrazbi. Včeraj zjutraj so se zbrali v oro-storih šole v Pražakovi ulici in od tam so si pod vodstvom upravnika profesorja Kro-šla in ostalih svojih učiteljev v skupinah ogledali nebotičnik, naprave velesejma, narodni muzej, Zbornico za TOI, ki jim jo je razkazal g. dr. Pogačnik.
Po skupnem kosilu pri Slamiču so se z avtobusi odpeljali na Turjak, kjer so si pod vodstvom grajskega oskrbnika ogledali grad in njegove zgodovinske zanimivosti. Nato so na parobku gozda izletniki priredili prisrčen piknik. Tu je upravnik g. Kro-šel na kratko izpregovoril o temeljih in o organizaciji šole. ki si je nadela za smoter: izobrazbo naroda po izobrazbi posameznika. Dopisni pouk je v današnjem času, v katerem človek nikoli ni dovolj oborožen v borbi za svoj gospodarski in življenjski prospeh, posebno prikladna metoda :Mivi-dualne vzgoje. Šola je doslej organizirala tečaje za moderne jezike in trgovinske predmete, dvorazredno trgovsko šolo in zadružni tečaj. Živahno zanimanje, ki ga je šola že takoj v začetku zbudila med vsemi stanovi, priča o tem, da šola ustreza potrebi časa. Potem ko je izpregovoril še profesor Capuder o gospodarskih vprašanjih naše dobe, je govorilo še več učencev. Učenci šole so ljudje vseh starosti in vseh poklicev, ki si prizadevajo izboljšati svoj življenjski položaj ali pa bi \ svoji strokovni izobrazbi radi dopolnili, kar jim še manjka za življenje.
S trdnim sklepom, da osnujejo tudi lastno organizacijo, so se udeleženci zvečer vrnili v Ljubljano in se z vlaki odpeljali na svoje domove.
Življenje in vrvenje na ljubljanskem veiesejmu
Ljubljana, 5. junija.
Kdor je včeraj ali danes opazoval živahnost na ljubljanskem veiesejmu, je moral spoznati, da z denarno krizo vendar ni tako hudo. Poset je bil zlasti včeraj, na bin-koštno nedeljo, izredno velik in tudi danes se skoro ni pokazalo, da se je vršila istočasno prva prireditev pokrajinskega sokolskega zleta na zletišču tik velesejma.
Tudi kupčije so se že začele. Prvi kup-čijski sklepi so bili, kakor običajno, zabeleženi v pohištveni stroki. Danes si ne moremo več predstavljati velesejma brez pohištvene razstave, kakor tudi naši odlični pohištveni mizarji ne morejo več računati t uspehom in napredkom brez velesejma. Letošnja pohištvena razstava kaže nov lep napredek. Svoje izdelke bi naši mizarji z uspehom lahko razstavili povsod v tujini.
Tudi v najrazličnejših predmetih za stanovanjsko opremo se vedno bolj uveljavlja domači izdelek. Lani nas je na veiesejmu presenetila krasna domača keramika, ki je letos še odličneje zastopana. Tudi letos beleži kupčijske uspehe, kar pa ni pripisati samo konkurenčni zmožnosti v cenah, temveč v prvi vrsti izberi umetniško dovršenih modelov, ki ustrezajo sodobnemu okusu. Letos so nas enako presenetili tudi krasni, docela domači izdelki lestencev in električnih svetilk v barvanem steklu, ki jih vsak smatra za uvoženo blago in mu šele nizka cena pove, da gre za delo domačih rok.
Če gledaš razstavljeno blago, bi sodil, da je na veiesejmu mnogo uvoženega blaga, v resnici pa je letos malo tujih razstavljal-cev. Domači izdelki očividno zmagujejo, in to brez večje propagande, le na podlagi solidnega dela, konkurenčnih cen in okusnih oblik.
Kupčije beležijo nadalje razstavljalci kovinske stroke (tako domači štedilniki). Reprezentativna je letos zlasti razsatva domačih tekstilnih tvornic, ki obsega ves paviljon »M«.
Omeniti moramo tudi lično razstavo male obrti v zunanjih prostorih paviljona »E«, ki jo prireja banovinski urad za pospeševanje obrti. V okviru te razstave pokazani iz-
Danes dne 6. t. m. prostovoljna javna dražba moške konfekcije v Prešernovi ulici 54, dvorišče.
delki so prfča obrtniške spretnosti te «tro-
kovnega znanja. Paviljon Zbornice za TOI pa so letos zasedli naši poklicni portretni fotografu
Posebno zanijanje vzbuja letos razstava društva »Živalce«, ki obsega ves paviljon »K«. Najobsežnejša je tu razstava kunce, »K«. Najobsežnejša je tu razstava kuncev, Krasne živali so razstavljene tudi v okviru perutninske razstave v tem paviljonu. V ostalem delu paviljona vidimo krasne kanarčke, razne pasme golobov, nadalje zlate in srebrne fazane, male papige in pa eksotične bobre, ki vzbujajo posebno zanimanje.
Enako pozornost kakor razstava »Živalce« vzbuja tudi razstava »ljubiteljev prirode v stanovanju«, kjer vidimo poleg kaktej in drugih sobnih rastlin številne akvarije z domačimi in eksotičnimi ribicami in drugimi vodnimi živalicami, nadalje krasno zbirko najrazličnejših domačih in tujih ptic.
Izredna privlačnost za vsakega posetnika je tujsko-prometna razstava Dolenjske, ki je tako vzorno opremljena in pestra, da bi bila lahko za vzgled vsem sličnim prireditvam.
Atrakcije veseličnega prostora si mora pač vsakdo sam ogledati. Le eno senzacijo naj omenimo, miniaturno lokomotivo in železnico, ki je prav izredna privlačnost za mlado in staro.
Tabor bivših bojevnikov na Žalostni gori
Ljubljana, 5. junija.
Na binkoštni ponedeljek so priredili bivši bojevniki, včlanjeni v Zvezi bojevnikov, na mnogih krajih v dravski banovini uspele tabore. Eden največjih taborov je bil na Žalostni gori pri Preserju, kamor nohi-te na binkoštne praznike tudi velike množice romarjev.
V cerkvici je bila pred početkom tabora maša, nato pa so se zbrale množice na pobočju pod obzidjem, kjer so izpregovorili govorniki. Tabor je otvoril predsednik pre-serske skupine bojevnikov posestnik gospod Gašper Rebolj, ki je po pozdravu predal besedo poslevodečemu podpredsedniku zveze g. Ivu Marinku, ki je opravičil odsotnost bolnega predsednika generala gospoda Maistra in obenem izročil taboru tudi njegove pozdrave. Govornik je nagla-sil, da organizacija bojevnikov iz svetovne vojne ni politična, marveč je le organizacija, ki pridiguje mir in odklanja nove vojne.
Tabor so nato pozdravili y imenu- skupine od D. M. v Polju g. Lajovic, skupine iz Hrušice, Štepanje vasi in Bizovika g. Juvan in skupine iz Most g. Kozina. Nato je v imenu Esperantskega društva govoril akademik g. Damjan Vahen v esperantskem jeziku in isto ponovil tudi slovensko.
Blagajnik zveze g. Kozina iz Most je razpravljal o strahotah svetovnega klanja. 60 milijonov ljudi je bilo tedaj mobiliziranih, vsi so bili prisiljeni delati za vojno, zdaj in v bodoče pa mora sleherni delati samo za mir in sporazum med narodi. Vsi, smo preživeli vojno in njene grozote, čutimo posledice še zdaj. Vojna je vrgla iz tečajev ves svet in še zdaj ni v svetu ravnovesja. Slovenski bojevniki bodo vedno budno na straži za ohranitev miru.
Besedo je dobil nato bivši vojni kurat g. Jalen, ki je povedal, da je bila v svetu sklenjena s pogodbami ob sklepu svetovnega miru nova vojna: Vojna vojnil Požreš-neži, ki hlepe po naši zemlji, je ne bodo nikdar dobili. Če pravi Hitler, da imajo Nemci za svoje ljudi premalo zemlje, jim je treba povedati: Kadar bosta živela nemški delavec in kmet tako skromno kakor naša, bosta imela dovolj prostora doma. Isto velja tudi za druge naše neprijatelje. Naslednji govornik g. Florjančič iz Trnovega je prikazal gospodarske prilike po svetovni vojni, ki so izredno razrvane. Ljudstvo, ki je že itak mnogo trpelo med vojno, trpi zaradi gospodarskih razmer še danes. Na naši zemlji se redi še preveč tujih kapitalistov, ki pri nas dobljeni denar zapravljajo v tujini. Govornik je zaključil svoje besede z vzklikom na kralja in domovino, kar so sprejeli zborovalci z gro-movitimi vzkliki.
Zborovanje je zaključil g. Ko Marinko, ki je v daljšem govoru naglašal potrebo, da bodi v javnem življenju več reda, dela in poštenosti. Sinovi slovenske matere smo in hočemo biti združeni v močni Jugoslaviji, v kateri bi morali biti tudi Boigari.
Govornik je nadalje menil, da bi se morali vojni dolgovi črtati, kajti vojne nočemo in samo, če bodo enkrat za vselej odpadli vojni dolgovi, bodo previdnejši tudi oni, ki financirajo vojne pokole. Govornik je zaključil zbor z vzklikom kralju Aleksandru, vladarski hiši Karadjordjevi-čev in domovini, nato pa so se zborovalci počasi razšli.
Dve smrtni nesreč!
Pri Pečovniku je tovorni vlak povozil hlapca Ivana Kraffa, na prelazu savinjske železnice pa osebni vlak motoclklista Albina Jurjovea
Celje, 5. junija.
Na bi n kostno nedeljo okrog 4. zjutraj so našli orožniki iz Gaberia na železniški progi pod Vipoto pri Pečovniku strašno razmesarjeno moško truplo. Neznanca ie bil povozil tovorni vlak, ki odhaja ob 3.20 iz Celja proti Ljubljani. Kolesa so nesrečnežu odtrgala obe nogi; eno so našli med tirom, truplo in drj-go nogo je pa vlak vlekel še kakih 25 m e seboj. Mrtvec je imel pri sebi samo cigaretno dozo 9 5 Dravami in žepni robec brez monograma. Na sebi ie imel črn suknjič, rjave hlače, moder predpasnik in 9portno čepico. Truplo so prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopališča. Ietovetnoist nesreč-
• neža so ugotovili šele dane?. Gre za poletnega Ivana Kralja, doma iz Velikega Nede-Ijišča, srez Cakovec. ki je bil uslužben za hlapca pri trgovcu Francu Kalanu v Celju. Očividno gre za nesrečo.
Danes ob 10.05 sa je zgodila ob nezavarovanem železniškem prelazu za okoliško deško narodno šolo pri Celju druga železniška nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Okrog 10. se je peljal 271etni šofer Albin Jarjovec v Vitanje z motornim kolesom od doma skozi Gaberje mimo Nove vasi do Celja. Ko je prispel do prelaza savinjske železnice. je privoz'1 s hitrostio 35 km iz Celja doooldanski osebni vlak. ki je bil uveden 15. maia. Jurjovec je kljub žvižgu lokomotive vozil čez progo. Lokomotiva je treščila v zadnji del motornega kolesa in ga vrgla s proge. Jurjovec je odletel 7 m daleč v iarek ob progi za šolskim vrtom, kjer je
obležal ves krvav in je kmalu nato izdihnil. Nesrečnežu ie počila lobanja, zlomil si je levo nogo,, in zmečkal prste na levici. Motorno kolo samo se je popolnoma razbilo. Ka-rambol je bil tako silen, da so se skrivile stopnice na lokomotivi. Truplo bo prepeljali v mrtvašnico okoliškega pokopaVšča. Jurjovec je bil sicer trezen in soliden voza?, a zdaj je neprevidnost zahtevala njegovo življenje.
Pretresljiva Kalvarija ljubeče žene - matere in dveh nedolžnih otročičev se vam odkrije v nepozabnem romanu
irokletstv©
ki ga dobite pri upravi »SLOVENSKEGA NARODA«, LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Oba dela broširana 30.— dinarjev, (s poštnino Din 35.—), okusno vezano v platno s poštnino Din 50.—.
Zlati jubilej
radovljiških gasilcev
50-letno delo radovljiškega gasilnega društva je proslavila velika množica gasilcev In drugega občinstva
Radovljica, 5. finija.
Za binkoštne praznike je proslavilo radovljiško gasilno društvo 501etnico obstoja. Ustanovljeno L 1883. kot tretje gasilno društvo na Gorenjskem se je po vztrajnosti ustanovi tel jev kmalu povzdignilo do zavidljive višine.
Že v soboto popoldne se je odela Radovljica v slavnostno oblačilo. Iz vseh poslopij so vihrale državna zastave, iz bližnje Oble-gorice pa so odmevali streli topičev. Ko pa se je stemnilo, je odkorakal izpred Gasilskega doma sprevod domačih gasilcev, obdan od številnih bakel in lampončkov. Na čila sprevoda je korakala znana godba gasilnega društva iz Šenčurja. Sprevod se je poklonil svojim častnim članom, in sicer g. Vinku Resmanu, gdč. Berti Hudovern'kovi in g. Francu Dolžanu, poklonil pa se je tudi sre-skam j načelniku g. dr. Vrečerju in mestnemu županu g. dr. Dobravcu. Državna hinma je zaključila lepo baklado.
Na binkoštno nedeljo sta že zgodaj zbudila Radovljičane pokanje topičev in bjdniea vrle godbe iz Šenčurja. Na mah je oživela Radovljica. Kmalu dopoldne je bilo zbrano pred Gasilskim domom skoro vse gasilstvo iz radovljiškega sreza, navzočni pa so bili seveda tudi številni zastopniki sosednjih gasilnih žup. Ob 11. se je formiral sprevod, ki je kren 1 izpred doma proti župni cerkvi. Na čelu sprevoda je jezdila skjpina domačih fantov v narodnih nošah, katerim je sledila skupina narodnih nos. za njimi godba, za njo pa 14 praporov raznih društev. Takoj za prapori smo opaz'li oficijelne zastopnike oblastev in druge odlične goste, za njimi pa je korakala armada gasilcev nad 300 v krojih. Ves sprevod je krenil v župno cerkev, kjer je daroval mašo za umrle člane gasilce radovljiški dekan g. Fatur, ki je imel pri tej priliki lopo pridigo.
Po končani maši je bil stik gasilstva pred graščino. Na govorniški oder je stopil slavnostni govornik g. Goimir Fister, ki je pozdravil predvsem g. Josipa Ambrožiča, zastopnika zadržanega pokrovitelja prireditve, ministra na r. in narodnega poslanca za ra-
dovljiški srez g. Ivana Mohoriča, dalje s reškega načelnika g. dr. Vrečerja kot zastopnika političnega oblastva. zastopnika JGZ g. Pristavca, mestnega župana g. dr. Dobravca, dekana g. Fatur ja. načelnika radovljiške gasilske župe g. Rusa, zastopnike sosednjih gasilskih žup iz Kranja in Tržiča- župana iz Lesc in Lancovega in vse drjge. V nadaljnjem govoru je orisal pomen gasilstva, se spomnil umrlih članov in na koncu nazdravil pokrovitelju vseh gasilcev Nj. Vil kralju Aleksandru I., kateremu po gasilci in občinstvo vzkliknili trikratni >2ivio«, godba pa je intonirala državno himno.
Za g. Fistrom je govoril g. Josip Ambro-žič, ki j? sporočil zbranim gasilcem pozdrave pokrovitelja ministra na r. g. Ivana Mo-horiča in opravičil njegovo odsotnost. Zato pa ie prebral njegovo pozdravno pismo, kjer sporoča g. min:ster pozdrave in čestitke radovljiškim gasilcem k jubileju in obljublja, da se hoče prav posebno zavzeti za gasilstvo ob priliki razprave o novem gasilskim zakonu. Sreski načelnik g. dr. Vrečer je pozdravil gasilstvo v iinenu oblasrtev in čestital radovljiškemu drjštvu k 501etnici. Zbrano gasilstvo eo pozdravili in radovljiškemu društvu čestitali nadalje še v imenu občine župan g. dr. Dobravec. za JGZ g. Pristavo« in zastopniki kranjske in tržiške gasilsko župe.
Po končanih govorih se je celotno gasilstvo formiralo za mimohod pred zbranim! prapori, ki je bil izveden vzorno in strumno. Z mimohodom je bil dopoldanski program končan.
Popoldne je vršilo v Gasilskem donm zborovanje radovljiške gasilske župe, kjer so se obravnavala za gasilstvo aktmlna vprašanja. V prijaznem grajskem vrtu v senci košatih lip pa se je vršila prijetna ljudska veselica, kjer je ob zvoka šenčureke godbe rajalo staro in mlado.
Celotna prireditev je bila odlično organizirana. Upamo, da bo dober tudi materialni uspeh. Binkoštna prireditev naj bo radovljiškim gasilcem v izpodbudo za nadaljnje požrtvovalno delo v službi svojega bližnjega.
Lepa
slovesnost na Vinici
Na binfroštno nedeljo so odkrili spominsko ploščo pokornem« naduči-telju Franju Lovšinu, enemu najbolj zaslužnih mož Bele Krajine
Vinica, 5. j-unija.
Na blnftošti se je sonce smejalo nad Vinico, kamor so prihiteli številni ecnstje, da počaste snomi.n izrecno zaslužnega moča, ki je več kakor štiri desetletja vzgajal be-lokrajinsko mladino.
Pokojni Lovšin ie ara' ledino r tem najbolj zapuščenem, a vendar lepem delu naše slovenske žemljice. Ni nosil jugoslovenske misli le skrite, v svoji duši, nego jo ie hrabro izpovedoval. Ustanovil je Sokola in vzgojil več rodov jugosilo venskih mislecev ln (borcev za. to idejo. Njegovo prosvetno hi gospodarsko delo za prebivalstvo kaže vsepovsod dobre posledice.
Na večer pred slavnostjo eo priredili Vi-nlčani baklado z obhodom Po. trgu, katere 60 se udeležili skoro vsi domačini in gasilci v krojih. Njihov voditelj, šolski upravitelj g. Rudolf Kavčič je pred Lovšino-vim domoan s kratkimi besedami poudaril pomen slavnosti odkritja spominske plošče. V nedeljo so od ranega hitra prihajali okoličani na Vinioo, da se udeleže slavnosti, ker je še vsem v srcu globoko vtisnjeno delo slavljenega pokojnika. Prišli so tudi črnoaieljski gasilci pod vodstvom g. šetine hi črnomeljska mestna godba. Malo po napovedanem času je viniški župnn g. Pero Malič pozdravil navzočne, med njimi zlasti zastopnike Hrvatskega zmaja in Go-rar.Ina, potem delegata prosvetnega ministrstva pri maturi v Kranju, direktorja
vseučiliške knjižnice r Beogradu g. Urofin Djoniča, dobrega pokojnikovega prijatelja, črnomeljskega žmpana g. Karla Mfll-lerja., zastopnike »Preporoda« iz LJubljane in druge. Prisrčno pesem so zapeli šol-Ski otroci pod vodstvom učitelja g. Kra-vosc. Nato je povzel besedo šolski upravitelj g. Kavčič in v daljših besedah orisal pomembno pokojnikovo življenje za Belo krajino. Po njegovem govoru je zapel oktet »Ljubljanskega Zvona«, zatem pa je v temperamentnem govoru predsed^ nik JUU, nagJašal ipomen Lovšin ovega la iza učiteljstvo in narodno prosveto. Studil mu je z lepimi besedami črnomelj^ki žnpan g. Miiller, nato zastopnik »Preporoda«, načelnik gasilskega društva iz Csr-momlja g. Lojze šetina, predsednik -dm-štrva »Bele Krajine« iz Ljubljane g. dr. Jure Koče ln v zastespstvu narodnega nosi anoa g. Makarja šolski upravitelj g. Vladimir Tončič iz Metlike. Gasilske zastave eo se trikrat priklonile v pozdrav, je župan g. Malič odfcrtl izredno o&usno fe»-delano sipomin&ko ipdoščo, še enkrat poo-dairjajoč, naj bi vsakdo po svojih skromnih močeh izkušal slediti velikemu dela pokojnega Lovšina. Godba, je zaigrala r poadTav, nato se je pestra množica narodnih noš pričela razhajati iproti zabavnemu (prostora, na katerem so neumorni črnomeljsiki mestni godbeniki skrbeli za razvedrilo.
Binkoštna kronika
Ljubljana, 5. junija.
Zopet je imela enkrat prav dunajska vremenska napoved, ki je za oba binkoštna praznika napovedala lepo in toplo vreme. Po skoro enomesečnem dežju se je v petek in soboto vreme še lovilo, toda oba praznika sta bila že skoro poletna. Zato seveda ni čudno, da je vse pohitelo v naravo. Oba dneva je bil izredno velik promet na ljubljanskem glavnem kolodvoru, kjer je vrša-lo kakor v panju. Na tisoče izletnikov se je odpeljalo iz Ljubljane že v soboto, glavpi kader pa v nedeljo zjutraj. Izletniškemu vlaku v Bohinjsko Bistrico, ki je že iz Zagreba pripeljal 280 gostov, se je pridružilo še v Ljubljani okrog 800 izletnikov, tako da je neizmerno dolga železna kača potegnila na prelepo Gorenjsko že zjutraj okrog tisoč izletnikov. Prav tako so bili napolnjeni tudi vsi drugi vlaki na Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko ali pa v štajersko smer. Še popoldne je bilo živahno na kolodvoru. saj ie celo popoldanski goreniec odpeljal s seboj 450 izletnikov. Vsega skupaj se ie iz Ljubljane odpeljalo najmanj 15 tisoč liudi.
Velesejem in birma
Kljub temu je bilo tudi v Ljubljani sami prav živahno, saj sta velesejem in birma privabila v mesto tisoče tujcev, mnogo liudi pa ie držal v Liubliani nastop srednie-šolske mladine v Tivoliju, ki je bil tako rekoč pričetek sokolskih dnevov. O njem poročamo obširneje na drugem mestu. — Oba binkoštna praznika je bilo v stolnici hirmanih 2456 otrok. Birmoval ie škof dr. Gregorij Rozman, in sicer je bilo v nede-lio dopoldne birmanih 1647, popoldne 593, danes pa 216 otrok.
Prošt Kalan na mrtvaškem odru
Truplo blagopokojne?a prosta Andreja Kalana so v soboto položili na mrtvaški oder v Mariarišču. kamor so oba praznika romale velike mno/ice ljudi, da se zadnjikrat poslove od pokojnika. Zlasti so Prihajali kronit pokoinika številni siromaki, ki so z njim izgubili pravega krušnega očeta. Uprava Marianišča je prejela sožalne brzojavke od knezoškofa dr. Jegliča, bivšega nrefekta Kordina. konzulterja škofa Gm-dovca v Južni Srbiii. bivšega ministra Sveg-la in drugih. Mnogi so poslali krasne vence, med drugim tudi čebelarsko društvo, katerega član ie bil pokojnik. Pogreb bo iutri ob 9. iz Marjanišča.
Slava artiljerijskega polka
Danes dopoldne je proslavil 16. artiljo-rijski polk svojo slavo v spomin na dan, ko so njegove baterije ob priliki koroške ofenzive udarile na Gosposvetsko polje. Proslava se je vršila na prostranem dvorišču artiljerijske vojašnice, kjer so se zbraK najodličnejši predstavniki javnosti, med drugi miriiviziu nar general g. Cukavac, 00-veljnik mesta general g. Popovič, podban g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. Puc in drugi. Po cerkvenih obredih, ki so jih opravili pravoslavni, katoliški in mi slimanski svečenik, se je vršilo sečenje kol?'a, o pomenu polkovne slave je pa govoril polkovnik g. Radovan Jovanovič. i-edi! je mimoiol vseh edinic v paradnem m-iršu, po defileja so bili pa gostje povabljeni k zakuski. Pogoščeni so bili tudi vsi vojaki in vsak je izpil čašo vina na zdravje Nj. Vel. kralja. Pri proslavi je sodeloval tudi bežigrajski oktet, ki je zapel več pesmi. Popoldne nato se je vršila prisrčna vojaška zabava z raznimi zabavnimi točkami.
Ga. Zajčeva na zadnji poti
V soboto okrog 18. je ga. Antonija Zajčeva, ki se je bila pretekli teden ponesrečila v Ljubljanici, podlegla v Leonišču hudim poškodbam. Zakadi zastrupljenja so ji morali najprej odrezati nogo, toda kljub temu ji niso mogli rešiti življenja. Danes ob !7. so izpred hiše žalosti, Potočnikova ulica 8, prepeljali ugledno gospo k večnemu počitku. Kako priljubljena je bila in koliko simpatij je uživala, je pričal lepi pogreb, ki so se ga udeležili tudi mnogi občinski svetniki in drugi.
Nesreča in samomorilni poizkus
Praznika sta potekla brez pomembnih dogodkov in večjih nesreč. Ljubljanska bolnišnica je sprejela samo dve žrtvi lažjih nesreč in pa mlado samomorilno kandidatko. Na Ježici je v nedeljo pri telovadbi učenec osnovne šole Zvonko Bregar tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. Ana Palov-čeva, vdova po poštnem uradniku iz Most, stanujoča na Zaloški cesti v Mostah, je doma padla po stopnicah in se pobila na glavi. 18-letna brezposelna služkinja Tereza L. se je naveličala življenja. V obupu si je prerezala žile na roki. Prepeljali 90 jo v bolnišnico, kjer so fi nudili potrebno pomoč in je lahko popoldne že odšla.
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Bodoča angleška kraljica,
mala princesa Mary (spredaj desno) prihaja v družbi svojega očeta, princa Yorškega (na levi), drugega sinu angleškega kralja, svoje matere in sestrice na londonsko 01ympijo, kjer se vršijo ta čas velike vojaške prireditve. Princesa Mary je po hišnem zakoniku angleških kraljev določena, da pride kot naslednica sedanjesra prestolonaslednika, princa Waleškega na angleški prestol
Matematiki
Anekdote In zanimivosti iz življenja velikih matematikov — Prof. Einstein je Slab računa? — Ganss je vedel z 11 leti več nego njegov učitelj
Veliki francoski matematik Poisson je nekoč dejal, da je življenje samo za dve stvari dobro: da se učiš matematike in da jo učiš. Ta izrek bo točen vsaj za velike matematike, o katerih je pesnik Novalis zapisal, da so najsrečnejši ljudje na svetu in da je njih znanost najčistejša religija.
Filozof Platon je dejal, da je Bog največji matematik, dočim je neki drugi gTški modrijan primerjal matematike z lotofagi. Kdor je samo enkrat okusil slast njihove vede, je ne more več ostaviti. Vsi ti izreki se nam vidijo pretirani, a za marsikaterega pomembnega zastopnika znanosti o Številih so povsem na mestu. Ostroumni Leonhard Euler je bil na pr. tako vdan svoji vedi, da je na zadnje po največ zaradi nje izgubil vid. Navzlic temu je na-
Angleški letalec Mollison in njegova žena
daljeval svoja raziskovanja in je svetu ostavil delo, ki obsega v 43 knjigah 21.000 strani. Njegov spomin je bil bajen. Ho-merjevo »Iliado« in Vergilovo »Eneido« je znal baje na pamet od začetka do konca in narobe.
Euler je bil tudi silen računar iz glave, česar ne moremo trditi o vseh velikih matematikih. Prof. Einstein se pri takšnih računih baje rad zmoti, a genialni matematik Lazarus Fuchs je bil tako slab računar, da je čestokrat po cele ure reševal kakšne zamotane račune in je šele na koncu spoznal, da se je bil nekje v sredini zmotil.
Cisto drugačne vrste je bil kralj vseh matematikov Kari Friedrich Gauss. Ko mu je bilo 11 let, je moral njegov učitelj priznati, da ve dečko dosti več nego on sam. Ko je štel Gauss 18 in pol leta, je postal na mah slaven z rešitvijo nekega geometričnega problema, o katerem so trdili, da je nerešljiv.
O Richardu Dedekinu pripovedujeta, da je v nekem leksikonu čital svojo biografijo. Z začudenjem je opazil poleg svojega hnMm križec m datum smrti. Sedel je k mizi in napisal izdajatelju tega leksikona pismo: »Smatram za svojo dolžnost, opozoriti vas na to, da je v navedbi daituma moje smrti v vašem leksikonu letnica po vsej priliki pogrešna.« Pomembni matematik Jakobi je imel brata, ki je bS tudi matematik, a manjši nego on ta ga v strokovnih krogih tudi niso tako poznali. Pa* pa si je ta brat pridoba veliko ime kot izumitelj galvanoplastike. Matematika je zelo jezilo, da »o ga venomer zamenjavali z gaJvanopJastikom, Nekoč ga je vprašala neka 'dama; »AM ste brat znamenitega Jakobi ja?« — »Ne,« je odvrnil ta srdito, xm je moj brat!«
Filozof Kuno Flseher je Ime« nekoliko naivnega strica, ki ni bil še nikoli videl tabeie logaritmov. Ko jo je nekoč opazil pri nekem Flscherjevem prijatelju, ga je vprašal, kaj so prav za prav te številke, in prejel je šaljivi odgovor: »Evropske hišne številke!« Naslednjega dne je stric pripovedoval o neki družbi, da je strašno, česa se morajo današnji gimnazijci vsega učiti, med drugim celo vse evropske hišne številke na iaaist.
Amy Johnson Mollisonova sta se dvignila včeraj na vztrajnostni polet iz Londona v Newyork in nazaj. Dolžina te proge znaša kakšnih 9000 km
Danes ti ponavljam spet jaz, kot tvoj prijatelj zvesti: Prvovrstni je buffet le na Gosposvetski cesti!
Poplavna katastrofa v Nemčiji
Ljudska štetja v starih časih
Prvim ljudskim štetjem je knmovafea državna davčna politika ln Kitajci kot prvi izumitelji marsičesa drugega so daJI tudi tu vsemu svetu vzgled. Kakšnih 3000 let pred našim štetjem je btla vsa ogromna dežela radi neprestanih vojn v veliki bedi ljudje so se branili plačevati davke (ki so potemtakem bržkone tudi kitajski izum), zlasti pa so se branili plačati državi svoj tribut v izmeri, ki se jim je videla pretirana. Da bi ugotovili, kdo je plačal davke in kdo jih ni, zlasti pa v kakšni višini jih kdo lahko plača, so tedaj oblasti odredile prvo ljudsko štetje, zamislili so si tudi povsem moderen kataster s podrobnimi podatki o vsakem posamezniku in po teh podatkih je bilo potem lahko odmeriti kolikor toliko pravične dajatve v državne občinske blagajne.
Sv. pismo nam pripoveduje, kako so pozneje v Egiptu izvedli prvo ljudsko štetje na podlagi Jožefove napovedi sedmih debelih in sedmih suhih let. Slo je za pravilno razdelitev velikanskih zalog rodovitnih let za nerodovitna in zgodovina pripoveduje, da se je Egipet po spoznanjih tega ljudskega štetja tudi v resnici dobro prebil skozi slaba leta Nekako v istem času so izvedli tudi Perzijci in Indi v svojih deželah prvikrat ljudska štetja, in sicer jam je šlo za odmero davkov in za ugotovitev moči vojaških kast.
V	starem veku so tudi Grki praktidrali ljudska štetja, a še daleč ne tako velikopotezno in smotrno kakor Rimljani, ki so sestavljali natančne registra/ture ne samo o posameznikih, temveč tudi o ceJdh deželah, da bi ugotovili gostoto in premoženjske razmere njihovega prebivalstva. Na podlagi teh podatkov so osrednje oblasti v Rimu odrejale n. pr. preselitev ljudi z gosto naseljenih ozemelj na redko naseljena.
V	srednjem veku z njegovim Tečnim prihajanjem ln odhajanjem ljudstev so bila sistematična ljudska štetja nemogoča, šele renesančna doba jih je uvedla spet po antfiftnih vzorih. Poleg splošnih ljudskih štetij pa so prakticirala tedaj zlasti mesta preštevanje prebivalstva v svojem okrožju, a tu je šlo pred vsem za podatke o posameznih ljudskih slojih, n. pr. za število orožja sposobnih mož.
Redna in sistematična štetja Je uvedla 1. 1748. najprvo švedska, na kar so ji sledile Angleška. Pruska, Francija, Holand-ska itd. Danes je stroka ljudskega štetja po delu Mednarodnega statističnega zbora izdelana do najmanjše potankosti ln je postala ena najvažnejših vej uradne statistike.
Kakor požar velikega petrolejskega vrelca
je videti ta slika. V resnici gre za poskusen prižig velikega petrolejskega kotla ▼ Londonu, pri čemer so predvajali nov gasilni aparat. Posrečilo se je ogenj pogasiti v manj nego minuti časa
Žalovanje v Abesmiji
Pred kratkim je umrla abestaskenra cesarju Hailu Seliasiju druga hčerka, 10-letna princesa Zenab Vork, za pljučnico. Ob tej priliki je izdal cesar svojim podanikom naslednja značilna navodila za ža-lovanje:
L žalovanje ne sme trajati več nego tri dni. Prvi dan naj pridejo sorodniki ta prijatelji s tolažitnimi besedami za tistega, ki ga je zadela nesreča. Naslednja dva dni naj se tolažijo nafbliž£ sorodniki pokojnega, ki se niso mogli udeležiti pogreba. Tisti pa, ki prihajajo tretji dan k žalujočemu človeku, naj svojega poeeta ne zavlečejo preveč, ker njih navzočnost ga spominja na izgubljeno osebo ta mu izvablja jok. — 2. Priporočljivo je tudi, naj si sorodniki pokojnega na dan pogreba ne razpraskajo obraza, sfi trgajo obleko ta valjajo po tleh. To je Izključna zadeva žensk ta ljudi, ki ne verjamejo v večno življenje, žalujoči kristijan pa Ima dva pripomočka, da Izrazi svojo ljubezen: sol-ze ln molitev. — 8. V bodoče naj se žalujoči ne odevajo več v temna aH raznobarvna oblačila V znak žalosti naj si prl-Hjelo črn trak na zunanjo stran svojega plašča. To naj velja enkrat za vselej.
Deževja zadnjih dni so povzročila pri Bernburgu ob reki Saali veliko poplavno katastrofo. Nerabni material velike tovarne apna in sode, ki so ga odlagali ob reki in je sčasoma narasel v celo majhno gorovje, se je zrušil v širini pol kilometra v reko in jo zajezil. V kratkem je reka narasla za več nego 2 m nad normalo, nastalo je ogromno jezero čez vso dolino. Vodovje je povzročilo velikansko škodo in doslej mu
še niso mogli izkopati odtoka
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, Skrofulozi in rahitisu. povečan tu ščitne žleze in postanku golše, ie uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franr Josefove« grenčice velike važnosti Kliniki svetovnega slovesa so opažali nri ietičnih. da v začetku bolezni, poraiaioče se zapeke poneha vajo s pomočjo »^ranz .Tosefove« vode. pe da bi se pojavile driske, Vi se iib vsak bolnik hoii. »Frant? Josefova« <T*»i*ica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Razgovor s ph
Te dirf je dospela na Dunaj Marlena Dietrichova in Dunaj je imel s tem senzacijo, kakršne že ne pomni kmalu. Predzadnjo soboto zvečer se je ustavil pred hotelom Kranz Ambassado na Novem trgu krasen avto. Iz njega je stopila Dietrichova s soprogom Sieberjem in s svojo il letno hčerko. Vest o Marleninem prihodu na Dunaj se je kmalu razširila po mestu in vso vožnjo od kolodvora do hjtela je bila umetnica burno pozdravljana od gostega špalir ja ljudi. V hotelu živi Marlena v najstrožji nedostopnosti. Nihče ne sme k njej. Izjemo tvori le njen dolgoletni prijatelj Willy Forat. Nasproti Marleninih sob stanuje v hotelu rumunski državnik Manu-lescu in poleg sloviti komponist Robert • Stoli. Oba »e zaman trudita, da bi jo videla. Marlena zapušča hotel pri skrivnih stopnicah v ozadju hotela in na dvorišču jo že čaka avto, v katerega se skrije in zateče pred čakajočo množico oboževalcev.
Sele predzadnjo nedeljo popoldne je sprejela novinarje. Prišla je v spremstvu Forsta. Bleščeča pojava te edinstvene žene silno vpliva na človeka. Marlena je v življenju kakor v filmu čarobna, več kakor lepa Njeni plavi ko svila mehki lasje so skriti v majhnem klobučku. Velike njene oči. polne živega sijaja, imajo nekak otožen izraz in njena usta, ki se od časa do časa zavlečejo v lahen nasmešek, govore nemo!
V znak pozdrava je dala novinarjem roko. »Bežati moram pred popularnostjo«, začne pripovedovati umetnica. »Prihajam iz
volaso Venero
Pariza, kjer so me slavili kot tnaiotje. Preko Berlina sem prišla na Dunaj. Smoter mojega potovanja ni nikak film. Vse, kar se govori o tem, da nameravam sodelovati pri kakem evropskem filmu, je izmišljeno. Vezana sem na družbo Pararaount. Zdaj sem na dopustu; odmora in počitka sem zelo potrebna Dve leti sem delala skoro brez oddiha. Moje filme zadnjih let »Maroko«, »Sanghai Ekspres« in »PlavoLaso Venero« itak poznate. Zdaj sem dovršila zadnji film »Visoka pesem«. Toda morda družbi ne bo prav, če izdam naslov filma in če Vam o njegovi vsebini kaj več povem«.
Ko sem občudoval Marienino krasno
toaleto, je takoj dejala: »Vest, da oznanjam novo modo ženskih hlač. ni resnična. Res sem nosila nekajkrat hlače na ladji, to pa zgolj iz udobnosti. Večkrat sem jih nosila tudi doma, toda s tem še ni rečeno, da sem tako ekscentrična, da bi hotela uveljaviti novo modo. Kakšni so moji načrti za bodočnost? Do 20. septembra bom na dopustu. Še nekaj dni bom ostala na Dunaju, če bom imela mir pred ljudmi. Nato bom jadrala sem in tja po Evropi. Kam me bo privedla pot, še ne vem, pa bi Vam tega tudi ne povedala rada, ker si ne želim nikjer sprejemov, razgovorov in banketov. Želela bi se res odpočiti.«
Nato se je Willy Forst oglasil in prosil za svojo prijateljico, naj jo puste zdaj v miru. Še nekaj besed in prisrčnih pozdravov in z lahnimi kretnjami se je odstranila »plavolasa Venera« iz r^ojega salona. 2*>
Žena v sodobnem svetu
Zaščita matere in otroka v praksi
Pretekli teden se je vršil v Novem Sadu kongres Jugoslovenske ženske zveze. Obravnavalo se je več vprašanj in sprejelo več resolucij. O vsem bo natančneje poročala delegatka ga. Govekarjeva na skupnem sestanku ženskih društev v sredo 7. tega meseca ob 17. v damski sobi kavarne »Emone«.
Od vseh problemov, ki so se obravnavali aa skupščini, utegne biti najbolj zanimiv oni o zaščiti materinstva, kakor ga je nadela ga. Cirila Štebijeva v svojem referata o materinskih penzijah. Bistvo zahteve pokojnine za matere je: vsaka žena, ki ima otroke in živi brez moškega vzdrževatelja, torej vdova, ločena žena, ki ne dobiva zadostne alimentacije, ali nezakonska mati, prejema od občine letno rento, ako prebiva v tej občini 15 let. Renta se ravna po višini eventualnih dohodkov in po številu otrok; prejemajo jo do dovršenega 15., od-nosno do 17. leta. Mati, ki ni sposobna za delo. dobiva še posebno doklado.
To pa »e naj bi materam ne dajalo v obliki raznih društvenih in občinskih podpor, torej v obliki poniževalne miloščine kakor doslej, temveč naj bi ji ta dohodek pripadal na podlagi zakona. Predavateljica je svoj predlog glede uvedbe zakona o materinskih pokojninah motivirala t dokazovanjem, da mati, ki je preobremenjena s pridobitnim delom v svrho preskrbe svojih otrok, teh ne more vzgajati in so ti pogosto prepuščeni samim sebi in ulici. Zanemarjeni so v vseh ozirih in pogosto padejo v poznejših letih na ramena občine. Že iz tega vzroka je za občino bolje, da pravočasno nudi zadostno podporo in si prihrani poznejše neplodne izdatke, ki jih mora često plačevati za svoje občane po vzgaja-liščih, bolnišnicah, jetnišnicah. S temi pokojninami občina ne uvaja novih dajatev, temveč le prenese na novo, toda samo eno postavko vse izdatke, ki so zdaj vnešeni v občinskem proračunu v raznih postavkah, kakor »o subvencije raznim društvom, mi-
loščine, enkratne denarne podpore, oskrbnine, vzdrževalnine. Vsota se ne izprem»-ni, pač pa se postavi način socialne pomoči na višji nivo.
Seveda ima občina pravico in dolžnost kontrolirati upravičenost prejemanja pokojnine od prizadete matere ter skrbeti, da se otroci res primerno vzgajajo.
Ga. Štebijeva je zaključila referat takole: »-Predlagam, da zastavi JŽS svoje delo v tej smeri zaščite in pomoči materam. Pripraviti moramo najprej točno statistiko, na podlagi katere lahko zahtevamo, da se uvede zakon o materinskih pokojninah tudi pri nas. Ta statistika naj obsega predvsem vse vrste podpor, ki jih občina daje materam in otrokom, posameznim društvom in ustanovam, enkratne podpore-j (božičnice in podobno) in število oseb, ki jih na ta način podpira. Tako se lahko ugotovi vsota, ki bi bila potrebna, da se ta zakon uvede tudi pri nas.«
Primerno bi bilo proučiti, kako se je ta zakon obnesel tam, kjer je že uveden. Kakor vse kaže, gre povsod razvoj skrbstva za otroke, ki nimajo pravega nadzorstva, v drugo smer: v skupna oskrbovališča, ▼ dečje domove, mati pa se posveča poklien. Na Švedskem se gotovo že več let uveljavlja eno in drugo. Kaj je bolje za matere m otroka?
Češkoslovaške iene v borbi za pravice poročenih uradnic. Na podlagi novega osnutka glede plač bi bile poročene uradnice prikrajšane na plači, a tudi druge pravice bi se jim okrnile. Strokovna organizacijami pa je skupno z ženskimi političnimi organizacijami sestavila primerno protestno spomenico ter jo razposlala na odločilna mesta in publicirala. Žene so priredile tudi anketo, kjer so nastopali govorniki za ženske pravice proti njim. Inž. Toni Tumlirotova je v glavnem referatu protestiraila proti naortu finančnega ministra, ki predvideva izvedbo varčevalnih ukrepov v glavnem na račun ženskih moči. Po avdijenci pri več ministrih se je posrečilo ženam, da so preprečile vsaj del neugodnih ukrepov.
TEDEN DNI FILMA
Prenos krvi z umetnim srcem
Pariški zdravnik dr. Becart je izumil nov način prenosa krvi. Med darovalcem* krvi in pacientom stoji kakor umetno srce električen aparat z rotirajočo sesalko, ki se naravna točno na pacientov utrip. Skozi to pripravo mora darovalčeva kri, priprava pa je zamišljena tako, da kri ne more v darovalca nazaj, kakor se tudi ne morejo prenašati uničene stanične sestavine
rimorfs lahkoatletskl prvak države
Z naskokom skoraj 3S*OOG točk se je Primorje kvalificiralo kot nafboljši lahkoatletskl klub Jugoslavije ™ Ilirija je čvrsto ohranila četrto mesto ter povečala
lansko število točk
Ljubljana, 4. junija.
Najtežja bitka v naši lahki atletiki, državno prvenstvo za moštva je končano, in siccr s ponosno in prepričevalno zmago naših atletov. Nismo bili pesimisti, vendar pa nismo pričakovali, da se bodo naši atleti tako odlikovali ter tako visoko dvignili sloves našega lahkoatletskega športa. Ne isamo, da je Ilirija kljub majhnemu številu atletov, ki so nastopili za njene barve, čvrsto ohranila svoje lansko četrto mesto '.n celo povečala število svojih točk, si je Primorje z ogromnim naskokom izvojevalo zmago ter si priborilo naslov državnega prvaka z i moštva. Državno prvenstvo je letos prvič prišlo k nam. Borbeni duh in veliko število doseženih točk nam jamči, da ga ne bomo tako kmalu pustili iz rok. Primorje ie doseglo 106.834.76 točke. Tega števila dosedaj sploh še ni dosegel noben klub v naši državi. Primorje in Ilirija sta s svojim nastopom znova jasno dokazala, da gre primat v tej lepi športni panogi Slovencem, ki se morajo sicer boriti z raz-:nimi velikimi težkočami, ki pa so zaradi svojega odličnega materiala, zaradi svije vztrajnosti in agilnosti poklicani, da morajo imeti prvo besedo v vseh vprašanjih, ki se tičejo lahke atletike.
V	Mariboru sta nastopila samo Železničar in Maraton. Železničar je zasedel šesto mesto pred zagrebškim Makabijem. Maratoni pa osmo mesto. Beograjski klubi bodo tekmovali šele prihodnjo nedeljo, vendar pa ne bodo vplivali na gornji del p'a-cementa.
Končni placement
V	naslednjem objavljamo placement posameznih klubov, razen beograjskih. Številke v oklepajih pomenijo točke, ki so jib klubi dosegli lani.
Primorje 106.834.76, (69.597.30) ConconJia 72.232.80, (73.686.78) Hašk 51.292.28, (76.823.80) Ilirija 44.527.99, (41.977.21) Maraton (Zagreb) 26.790.72, (21.809.20) železničar (Maribor) 23.125.85, (19.147.74 Makabi (Zagreb) 20.709.60 (12.739.46) Maraton (Maribor) 17.835.16
Tekmovanje v Ljubljani
O tekmovanju v Ljubljani, ki se je vršilo v soboto in nedeljo popoldne, bi bilo omeniti naslednje:
Oba naša kluba Primorje in Ilirija sta ■nastopila dokaj handicapirana. Manjkalo •iim.g je več odličnih atletov, kakor Zupan, Skok, Trud. Slapničar, Bručan itd. Ni bil «;icer postavljen noben nov rekord, vendar ra so'rezultati zlasti v tekih prav odlični. Osob;to Primorje razpolaga z dobro gardo sred^jeprogašev. V skokih in metih so bili rezultati nekoliko slabši, pa smo tudi 7 r.iirr.i lahko zadovoljni. Pomisliti moramo, da stojimo šele v začetku sezone in da je l-.si trening v tehničnih disciplinah zaradi slabega vremena v mesecu maju zelo otež-kočen.
Pravo veselje je bilo opazovati borbeni duh, s katerim so vsi atleti šli v borbo. V tem so se odlikovali vsi brez izjeme. Zaradi izrednih usoehov moramo imenovati r'asti znanega ali round atleta Ilirije Ne-liia 7ur>ančiča in njegovega klubskega druga DečAana. Od Primorja so se zlasti odlikovali mirni in neizčrpni Krevs, dalje Gaberšek, Kanzi. sprinter Kovačič. Slapar, ki -e izboljšal svoj dosedanji rezultat v metu kopja za več kot poldrugi meter, Žorgs Aleks, Slanina, Korče, Marek Evgen itd.
Organizacija je bila v soboto slaba, v ne-rielio pa brezhibna. Grajati pa je treba nekatere mlajše sodnike, ki se pozivu za sodelovanje niso odzvali.
Rezultati so bili naslednji: Tek 100 m. Startalo 53 Pr. 16 II. Minimum doseglo 38. Kovačič Alf. (P) 11.3, Zupančič N. 11.4, Pfeifer (I) 11.6, Cerar Dr. (P) 11.7, Putinia, Slapar, Gaberšek (vsi P) 11.8, žorga A. (P) 11.9, Cerar L., Per-par (P) 12, Perovič J., Weibl, žorga F., Hassl (vsi P) 12.2, Stepišnik (I), Jug F., ž<rur, Kolenc (Pl 12.3, čurda, Gvardijančič, Perovič I., Rajič M.. Cepin. Sket B. (vsi P). Banko (I), Serše (P) 12.4, Slamič, Stepan-čič, Staube, Raič D., Sterniša (vsi P), Me-jrušar (I) 12.5, Kveder (I), prof. Petkov-šek (P) 12.6.
Točke: Primorje 17.9C9.20, Ilirija 4.929.80. Tek 200 m: Startalo 36 Pr., 12 II. Minimum doseglo 37. Kovačič A. (P) 23.4, Cerar D. (P), Zupančič N. (I) 23.7, Slapar (P), Pfeifer (I) 24. žorsra A.. (P) 24.2. Svetel (I) 24.4, Žorga F. (P) 24.5, Perpar, Pu-tinja (P) 246, Korče (P) 24.8, Čerar L. 24.9. Perovič I. (P) 25, Gaberšek (P), Pukl (I) 25.1, Perovič J., Gvardijančič, Krevs (P), Brunet, Stepišnik (I) 25.2, Slamič. Kolenc (P) 25.3, Zadravec (P) 25.4, Raič M. (P) 25.5. Sterniša, Hassl (P) 25.7, Furlan, Stepančič, Staube (P) 25.8, Srakar (P) 25.9, Skušek (P). Lejka (I) 26, Jordan (P) 26.1, Urbančič, Kramer (P), Banko, Deft-man II) 26.2.
Točke: Primorje 16.978, Ilirija 5.524. Tek 400 m: Startalo 16 Pr. 4 II. Minimum doseglo 17. Zupančič N. (I) 52.7, Gaberšek (Pl 53.3. žorga A. (P) 53.6, Žorga F. (P) 54.2, Krevs (P) 55.1, Srakar (P) 56, Goršak (P) 56.1, Korče (P) 56.3. Putinja (P) 56.4, Kovačič A. (P) 56.5, Lejka (I) 56.8. žgur (Pt 57.2, Kovačič L. (P) 57.4, Habič (I) 57.6, Zadravec, Skušek, Perovič I. (P> 57.7.
Točke: Primorje 9.648.44, nirija 215.4. Tek 800 m: Startalo 12 Pr. 4 II. Minimum 13. Krevs (P) 2:04.5, Gaberšek (P) 2:05, žorga F. (P) 2:07, žorga A. (P) 2:08.2. Srakar (P) 2:09.3, Goršek (P) 2:11, Lejka (I) 2:11.7, Cerar (P) 2:13, Osterman (I) 2:14.4, Skušek (P) 2:16.1, Kovačič L., Putinja (P) 2:16.5. šporn (I) 2:17.
Točke: Primorje 7.178.50. Ilirija 1.979.50. Tek 1500 m: Startalo 11 Pr. 4 II. Minimum 12. Krevs (P) 4:24.6, Gaberšek tP> 4:27.6, Osterman (I) 4:30, Srakar (P) 4:30.2, Goršek (P) 4:32. Sporn (I) 4:39.4, Žorga A. (P) 4:40.4, Senčar L. (I) 4:42.6. Cerar (P) 4:44 2. Stegu (I) 4:46.6, žorga F (P) 4:47.4, Kovačič L. (P) 4:48. Točke: Primorje 6.071, Ilirija 2.984-Tek 5000 m: Startalo 7 Pr. 4 II. Minimum 6. Krevs (P) 16:24.8, Cerar (P)
17:23.6, Senčar L. (I) 17:43.8, Kovačič L. (P) 18:00.8, šporn (I) 18:09, Goršek (P) 18:17.
Točke: Primorje 2.676.38, Ilirija 1.240.76.
Tek 10.000 m: Startalo 2 Pr. 2 II. Minimum 3. šporn (I) 36:25, Grad (P) 36:45.8, Goršek (P) 37:40.4.
Točke: Primorje 1.375.58, nirija 734.50.
Štafeta 4X100 m: Startalo 10 štafet Pr. 2 štafeti II. Minimum 10 štafet. Ilirija 48, Primorje 48.3, Primorje 48.3, Primorje 48.4, Primorje 48.5. Primorje 48.6, Ilirija 48.7, Primorje 48.6, Primorje 49.1, Primorje 49.7.
Točke: Primorje 19.740, Ilirija 5.080.
Met kladiva: Startalo 5 II. Minimum 3. Jeglič 33.51, Juričev 29.41, Senčar L. 28.32.
Točke: Ilirija 807.60.
Met kopja: Startalo 6 Pr. 4 n. Minimum 5. Slapar (P) 53.66, Brunet (I) 45.12, Deč-man (I) 43.24.
Točke: Primorje 1.850.23, Ilirija 1.148.60.
Skok ob palici: Startalo 2 Pr. 2 D. Minimum 3. Zupančič, Dečman (I) 2.91, Ga-šperšič (P) 2.80.
Točke: Primorje 379, Ilirija 876.80.
Troskok: Startalo 9 Pr. 4 II. Minimum 9. Korče (P) 12.93, Perpar (P) 12.40, Outra-ta (I) 12.03, Dečman (I) 11.91, De (P) 11.89, Oražem (P) 11.74, Raič M. (P) 11.67, Medica (P) 11.59, Grunfeld (I) 11.56.
Točke: Primorje 3.492, nirija 1.672.20.
Skok v višino z zaletom: Startalo 29 Pr. 13 n. Minimum 29. Marek E., Slanina (P), Zupančič, Dečman (I) 1.65, Dobovšek, Stegu (I), žgur (P) 1.60, Cerar D., Cerar V., čurda, Gvardijančič, Ile. Oražem, Perovič J., Raič D. in M., Svetic, Stepančič, Tršar, švigelj, Staube, Medica, Marek I. (vsi P), Finec, Grlinfeld, Jeglič, Pribovšek. Pukl, Svetek (vsi I) 1.50.
Točke: Primorje 8.122, Ilirija 4.680.
Skok v daljavo: Startalo 17 Pr. 10 n. Minimum 12. Stepišnik (I) 6.00, Slapar (P) 5.99. Korče (P) 5.96, Putinja (P) 5.94, Ou-
trata (I) 5.90, Pukl (I) 5.85, Medica (P) 5.75, Ile (P) 5.72, Cerar D. in Raič M. (Pi 5.64. Raič D. (P) 5.61, Grunfeld (I) 5.660.
Točke: Primorje 4.435.25, Ilirija 2.272.75.
Met krogle: Startalo 15 Pr. 8 II. Minimum 11 Zupančič (I) 12:69, Marek (P) 12.06, Stepišnik (I) 11.53, Jeglič (I) 11.50. Slamič (P) 11.21, Marek I. (P) 11.17, Dobovšek (I) 11.0-1, Perpar (P) 11.00, Pu-stišek (I) 10.79. Pukl (I) 10.61, Serše iP) 10.50.
Točke: Primorje 3.612, nirija 2.924.
Met di3ka: Startalo 10 Pr. 11 II. Minimum 18. Jug (P) 34.88, Stepišnik (I) 33.69. Dobovšek (I) 33.45, Jeglič (I) 32.98, Pukl (I) 32.68, Polič (P) 32.03, Serše (Pi 32.03, Slamič (P) 31.93, Staube (P> 29.99, Marek E. (P) 29.98, Banko (I) 29.71. Fu-stišek (I) 29.66, Urbančič (P) 28.91, Finec (I) 28.69. Smersu (I) 28.47, Omerza (Ii 28.44, Marek (Pl 28.40, Zei f^) 28.
Točke: Primorje -i.054.GS, Ilirija 4.073.44.
Tekmovanje v Maribora
Na igrišču Rapida so se vršila borbe za državno lahkoatletsko prvenstvo v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. Nastopili so samo atieti železničarja in Maratona. Železničar je dosegel 23.125.85, Maraton pa 17.835.16 točke.
Najboljši rezultati v posameznih disciplinah so bili: Tek 100 m: Tonček (ž) 12. Tek 200 m: Uratnik (M) 26.1. Tek 400 m: Uratnik (M) 57.5. Tek 800 m: Uratnik (M> 2:14. Tek 1500 m: Grmovšek (M) 4:35.2. Tek 5000 m: Straub (ž) 17:45. Tek 10.000 m: Straub (ž) 37:25. Štafeta 4X100 m: železničar 49.-5, Maraton 49.7. Met krogle: Rak (Z) 11.18. Met diska: Gala (Z) 33.35. Met kladiva: Rudi (M) 31.72. Met kopja: Rudi (M) 43.19. Skok v višino: Fika (M) 1.60. Skok v daljavo: Ban (Z) 5.71. Skok ob palici: Fike (M) 2.95.
Državno sabljaško prvenstvo v Mariboru
Prireditev sabljačev je uspela zelo dobro — Lepi uspehi domačih sabljačev, zlasti ilirijanskih
Maribor, 5. junija.
Za binlkoštne praznike je bilo t Mariboru tekmovanje za sabljaško prvenstvo Jugoslavije to sicer na Mariborskem otoku in v veliki dvorani pivovarne Uniorn.: Danes -pa se je vršila mednarodna tekma med sabljači dravske banovine in sabljači avetri.;©ke štajerske.
T Tekmovanje za ekržavno prvenstvo so otvorili v s-dboto p op o Mm e na Mariborskem otokiu juniorjl v epeju ter se je izkazal domačin dr. Pichler (MASK), ki je zasedel prvo mesto. Na drugo mesto je prišel Josip Stein (Makabi, Zagreb), na tretje pa Slavko Stenn (Makabi, Zagreb)
Epe sertiorji. Kakor je bilo pričakovati, je z-maga! favorit Podhraški (Concordia) Tudi drugo in tretje mesto sta zasedla čla na Comcordie Milovan Cika im Branko Tretinjaik.
Floret juniorke. Državna prvaikinja je poetala gdč. APleki (Hakoah, Siubotica) 2. Payer (Ilirida). 3. Ffirth (Makabi, Zagreb).
Floret seniorke: Veliko presenečenje. Državna prvakinja Grisrtianova (Obilič, Veliki Bečkerek) je zasedla šele tretji; mesto. Prva je bila »Ilirijanka Ivka Tavčarjeva, ki je bila izredno dobro razpoložena. 2. Rut Miiller (Makabi, Zagreb).
Floret juniorjl: Borbe so bile izredino zanimive. Zlasti se je odlikoval Aleksander Nikolič (Obilič, Vel. Bečikerek), ki >f
Romunija : Bolgarija
7:0 (1:0)
Bukarešta, 5. junija. V okviru tekmovanja za balkanski pokal se je včeraj vršila tekma med rum umsko in bolgarsko reprezentanco. Občinstva se je zbralo na igrišču nad 15.000, ki so pričakovali, da bo bolgarska reprezentanca vsaj ina domačem terenu nekoliko popravila slab vtis, ki ga je zamustila zaradi nedavnega visokega poraza v Švici, kjer je bila, kakor znano poražena s 13:0. Vendar pa domače občinstvo ni prišlo na svoj račun. Tu-di na včerajšnji tekmi je bolgarska reprezentanca doživela hud poraz, ki kaže, da Bolgari ne bodo prišli v tem tekmovanju v poštev za prva cnesta.
Rumu ni, ki so poleg Jugoslovenov v tem tekmovanju favoriti, so se včeraj prav izdatno revanžirali za pora«, ki so ga lani od strani Bolgarov utrpeli v Beosradu Takrat so zmagali Bolgari z 2:0. Včerajšnja njihova zmaga je popolnoma zaslužena.
Tekmovanje za bal.kans-ki pokal se na-daJjuiie v s.redo 7. t. m. in sicer s tekmo Jugoslavija : Bolgarija.
Elan : Ilirija 3:0 (0:0,
Novo mesto, 5. junija.
Danes sta odigrala na Loki Ilirija iz Ljub ljane in Elan prijateljsko tekmo. Od gostov se je pričakovalo, da se bodo v vse boljši meri izkazali, a so razočarali. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Ilirija: Podbevšek, Dernik, Koch, Glušič, Ro-haček, Cerne, Derenda, Rihter, Doberlet. Aljančič, Franci. Elan: Mežnaršič, Fic, Puc, Niče, Knajper, Verbič, Mišjak, Kovarik, Palčič, Dobranovič, Lado.
Pričetni udarec je imel Elan, ki je v prvem polčasu igral proti soncu. Dva, trne napadi so mu spodleteli. V protinapadu so skušali Ilirijani takoj doseči odločitev, r.> da novomeški vratar je dobro branil Igra se je nato preložila na ilirijansko po "vj^o tei se je polčas končal z rezultatom 0 : 0 V cfrugem polčasu so pričeli gos tj c znova
tudi državni prvak v kategKK-tJi- 2. Mirko Keršič ('Ilirija), 3. kii. Ahlhofe'-Makabi, Zagreb).
Floret seniorji: Uirijani bo dobro Izkoristili zimski trenfcsg. Pokazali 60 izborno tehniko, zlasti v tušejih. 1. Marian (Ilirija), 2. Pengov (Tlirija), 3. inž. Arastein (Makabi, Zagreb).
V kategioršji prvakov v floretu je cmagal PodihraŠki (Concordia), 2. Cika (Concordia), 3. Evgen Crfetian (Obilič, Veliki Bečkerek).
Sablja juniorjl: 1. Ladislav Lflwent.hal (Hakoah, Suibotica), 2. Weiss (Makabi. Zagreb), 3. Leon Vičar (MASK).
Sablja seniorji: 1. Inž. Fr. Froltch (Hakoah. Subotica), 2. Branko Tietinjak (Concordia), 3. Josip Stein (Makabi, Zagreb.).
Ob 16. se je pričel mednarodni turnir med sabljači dravske banovine in avstrijske štajerske. V našem moštvu so nastopili Keršič, Marion, Mandelc, Seurntg (A-si 'Ilirija), Vičar, dr. Pichler, prof. Cestnik (MASK). Avstrijska štajerska: brata Wraitschko, Wadasch, Weber, čebovsky. V tloretu so zmagali sabljači dravske banovine, v sablji pa gostje Tekmovanje v epeju je zvečer še trajalo.
Prireditev je bila ena največjih v Mariboru. Med odličnimi gosti so prisostvovali ban dr. Marušič, pomočnik dr. Pirkmajer, senator Ar. Pkuj, poslanec Krejči, okra;na glavarja dr. Ipavic in Makar itd.
ostro napadati, toda že kmalu je Elan dosegel prvi gol iz 11-metrovke. Sledil je jm-gi s kornerja in tretji iz kombinacije Dobi anovič-Knajper.
Publike je bilo za novomeške razmere dovolj, bila pa je zelo nemirna. Sodnik Medic je sodil objektivno.
Ostale nogometne tekme
Maribor: SK St. Peter (Celovec) : Svoboda 3 : 2 (1 : 1).
Celje: ISSK Maribor : SK Celje 5 . 2 (3 : 2). V drugem polčasu je prišlo do pretepa med igralci, zaradi česar je občins:vj vdrlo na igrišče. *
Beograd: Proslava Jugoslavije. Jugoslavija : Gradjanski 2 : 2 (1 : 1-, Ferencvaros : Bačka 3 : 1 (2 : 0), Gradjanski : Backa 1 : 0 (1 : 0), Ferencvaros : Jugoslavija 4 : 2 (2 : 1).
Zagreb: Hašk : Sportklub (Dunaj) 1 : 0 in 3 : 0.
Kraljeviča: Concordia (Zagreb) : Viktorija (Sušak) 2 : 0 (2 : 0).
Sofija: BASK : Slavija 2 : 0 (2 : 0).
Budimpešta: BSK : Nemzeti 2 : 1 (0 : 1). Za BSK sta zabila gola Vujadinovič in Šurdonja.
Dunaj: Rapid : Glasgow Rangers 4 : 3 (3 : 2),' Austria : Libertas 3 : 3 (2 : 1). S to neodločeno igro se je Libertas končno-veljavno rešila padca v II. razred.
Varšava: Belgija : Poljska 1 : 0 (1 0).
Karlove Vary: Slavija (Praga) : Karls-bader FC 2 : 2.
Atene: Kispest : Olimpiakos 3 : 0.
Frankfurt: Frankfurter SV : Eintracht komb. : Ujpest 7 : 3.
Praga: Zidenice : Rakovnik 7 : 1 DFC : Prostejov 4 : 2, Nachod : Hradec Kralove 6 : 5.
ZSK Hermes (nogometna sekcija). Oa nes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Be liču. Pozivajo se vsi igralci na vsakodnevne redne treninge.
ASK Primorje (nogometna seken i) Danes ob 20. seja sekcijskega odbora v re stavraciji Slamič. Od 17. nap-ej strogo obvezen trening druge skupine.
Tenis
Državno teniško prvenstvo klubov
Maribor. 5. junija. V okviru velikega turnirja za teniško prvenstvo dravske banovin; se jv nadaljevalo tudi tekmovanje za državno klubovo prvenstvo.
Gospodje Mar bora bi morali nastopiti proti Hašku. Tekmovanja pa ni bilo, ker so na eni strani odstopile dam? Maska, na cirj-si strani pa niso mogli nastopiti gospodi; Maribora zaradi prezaposlenosti pri turnirju. Dame Maribora pridejo torej v finale, v katerem se bodo src«de z zagrebškim ATK.
ATK i; v =»obo'o v daniskem tekmovanju porazil Rapida z 3 : 2. ,
Teniško prvenstvo dravske banovine
Maribor. 5. junija. Današnje tekmovanje ta teniško prvenstvo dravske banovine, kateremu je prisostvoval tudi a. ban dr. Marušič. je uspelo prav dobro Tekmovanje J" bi'o v sportn;in kakor tudi v družabnem ozir.i izreden doaodek v slovenskem teniškem športu. Zbrana je bila elita slovenskih teniških klubov in štev lni zagrebški mojstri. Poles domačinov in Zagrebčanov «o 'sodelovali tjdi Ilirijani. s Trudnom, 3iv'eem. Dacarjeni, Zajcem. Bruckom in Kosom m tudi Kamnik je p^l^l svoje zastopnike.
Gospodje posamezno: Prvenstvo dravsR? banov ne si je osvojil mladi Zagrebčan Friedrich v krasni borbi proti Haškovcu Frobe 6 : 4. 6 : 3. G : 3. Pri točki dame posamezno je prednjačila državna prvak nja aa. Gostiša. ki je vse nasprotnice gladko odpravila. Ponosni naslov si je priborila zlasti z zmajro nad Kovačevo (ATK) 6 : 1. 6 : 1.
G-»spo'lje v dvoje: Ta disciplina ee ni odigrala do konca zaradi teme. V final; sta prišla para Krešo in Karol Friedrich in dr. Krnjič - Mikul čič. Pri stanju 1 : 6. 6 : 4 9j bo tekmovanje, ker so vsi člani Haška, nadaljevalo v Zasrebu.
Dame v dvoje: Par Gostila - Blis (Zaereb) je porazil dvojico Kraus - Lirtzer 6 : 1, 6 : 2.
Mešani pari: Zmauala ie dvojica Gost:5a-Marer. ker nasprotnika Blis-Frobe nista nastopila.
Velike konjske dirke pri Dev. M. v Polju
Ljubljana, 5. junija.
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek so se tudi letos vršile na vojaškem vežbališču pri Devici Mariji v Polju velike konjske dirke. Dirke je kakor vsako leto priredilo Kolo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani, v vodstvu prireditve pa so bili gg. general Popcvid, polkovnik Cvejic, primarij dr. Derč. polkovnik Jova-novič, Franc Konig, Erik Krisper, Josip Lenarčič, \Varen Lippitt, dr. Luckmann, podpolkovnik Radovanovič, inšpektor Pavlin, Josip Stupica st., Makso Sever in Josip Turk.
V nedeljo se je prireditev pričela z veliko dirko dravske banovine na progi 1600 m, pri kateri je v prvem heatu vodila La Fliche Franca Filipiča iz Maribora s časom 2.44 min., sledili pa so ji po vrsti žrebec Rudi L Janka Kocjana (2.46), Nina Alojza Slaviča (2.47), Otero iz Lippittove kobilarne v Turnišču in žrebec Samers Karla NVeitzla. Zatem se je vršila dirka Rudolfa Waren-Lippitta za 3 do 121etne jugoslovenske konje, pri kateri so odnesli nagrade: 1. Ocoli Karla Weitzla (3.33), 2. Tulpa Mihaela Osolina (3:38), 3. Finiš Janka Prešerna (3:39), 4. Uskica Marije Kardinarjeve (3:41), 5. Krista Franca Filipiča. V drugem heatu dravske banovine, ki je sledil nato, je vodil NVeitzlov Samers (2:42), za njim so bili Slavičeva Nina (2:43), La Fliche in Rudi L. V jahalni dirki preko šibja so dosegli nagrade: Ledragon ge. Luckmannove (3:15, jezdila lastnica). Perun ljubljanske policijske uprave (jezdil Anton Pavlovčič) in Prenes Maksa Severja, ki ga je jahal mali, dvanajstletni Severjev Bojan. — V dirki Maribor so zmagali: Todor Karla NVeitzla (3:47), Posilna Vekoslava Razlaga iz Ljutomera (3:57), Uskok II. Franca Ko-dele (4:02), Tulpa Mihaela Osolina (4:06) in princ Dillon LI. Matije Vrečka (4:10). V ravni dirki za oficirje so dosegli nagrade: Dana poročnika Deretiča (jezdil poroč.uk Vukadinovič), Vera podporočnika Povheta (jezdil lastnik) in Despot podporočnika Ka-lafanoviča (jezdil lastnik). Pri zadnjem heatu v dirki dravske banovine, ki je nato sledil, je drugič zmagal Samers Karla Weitzla in si tako priboril prvo nagrado (2:42), sledili pa so mu Nina Alojza Slaviča (2:43). La Fliche Franca Filipiča (2:44) in Rudi L Janka Kocjana (2:44.5). Veliko zanimanje je bilo za gorenjsko dirko, ki so se je udeležili konji brez papirjev v štirikolesnih vozovih. Na progi 2000 m so odnesli nagrade Pubi Franca Pavšiča (5:00), Milan Franca Dobnikarja, Lučka Ivana Sturma in Zora Karla Južniča.
Nedeljske tekme je zaključila spominska dirka Frica Skoberneta za 31etne in starejše konje v dvovprežni amaterski vožnji na progi 2S00 m. Nagrajeni so bili pari: Ban j* in Doncette Gvida Hogenwartha (5:10), La Fliche in Krista Franca Filipiča (5:15), LTskica Marije Kardinarjeve in Nina Alojza Slaviča (5:23) ter Uskok II. Franca Ko-dele in Rudi L Janka Kocjana (5:55).
Občinstvo je od včeraj vztrajalo v zanimanju do danes, ko so se dirke zaključile. Pri veliki dirki mesta Ljubljane za 4 — I2!etne konje vseh krajev na progi 2600 m so zmagali: Uskica Kardinarjeve (4:11), NVeitzlov Samers (4:12), Preier nov Finiš (4:13) in Osolinova Tulpa (4:15) Z največjo napetostjo je občinstvo sprejelo tekmo jugoslovenskega kasaškega derbva na progi 3300 m za 4letne v Jugoslaviji rojene ln odgojene konje, ki še niso zmagali v inozemstvu. Prva mesta so odnesli Posilna Vekoslava Razlaga (5:23), Stella Mirka Šumaka (5:26), NVeitzlov Todor (5:37), Kavalir Ivana Bundsrla in Slavka Franca Jureša. G Rszlagu je bila poklonjena majhna skulptura, njegovemu vozaču pa so nadeli lovorjev venec. Pri ravni jahalni dirki, ki je sledila, je prvo mesto dosegla Dana poročnika Deretiča (jezdil por. Vukadinovič), sledila sta Kozma por. Cero-viča in Culliman Landskega iz Zagreba. — Pri tolažilnem haudikapu na progi 2100 m so nato zmagali: Krista (Filipič. 3:40). Slavka (Jureš. 3:45). Uskok II. (Kodela). Finiš (Prešeren).
Pri dirki pr-ko zaprek za oficirje in civilne jahače na 24410 m so dosegli nagrade mo Perun ivohcijske uprave (Pavlovčič). Le-draoon ge <tr Ltiokmanov? (lastnica) in Zdravi j n s Pajmana (jezdil Laboda) Ostali ■jo bili diskvalificirani. — Pri gorenjski dirki na 2000 ni «o zmagali: Lasta M. Medveda (5'10"), Milan Franca Dobnikarja, Šturmova
Lučka in Pavfičer Pjbi. — Zaključila ji celotno prireditev impozantna dvovpražn« amaterska vožnja na progi 2600 m, pri kateri so prva mesta zavzeli pari: Krušičjv Egon in Osolinov Uskok (5'05'), Hogenwartbova Doncette in Bardi (5'07"). Filipičeva L* Flicke in Krista (5'10") ter Uskica (Kardi-narjeva) in Nina (Slavičeva). (5'11").
Iz akvaristove torbe
Maj se je pokazal prav malo majski tako glede toplote kakor tudi glede padavin. Namesto toplote nam je prinesel hladno vreme m neprekinjeno deževje. Rumeni lokranji, ki so pognali ob koncu aprila in v začetku maja svoje cvetne peclje k takrat nizki gladini, se bodo morali znova potruditi, da pošljejo nove, daljše, visokemu stanju vode primerne peclje kvišku. Cim bodo vode odtekle, se bo barska flora krasno razvila, kajti vode in vlage bo dovolj do julija. Nalivi niso sicer posebno škodovali ribicam, samo mnogo iker, ki so , bile na rastlinah in na dnu potokov, je bilo zasutih, kolikor jih niso odnesli v globlje vode prvi močnej-ši nalivi.
Kakor sem omenil že v nekaterih prejšnjih . člankih, odlagajo ikrnice pri drsti povprečno 100.000 iker, zaradi česar ne bo opa/ati škode na letošnjem ribjem zarodu — manj ga bo pa le. Manjše ribice si ob priliki nalivov in poplav poiščejo mirnejša mesta, odkoder jih voda ne pdnese. Iz-livni deli jarkov, na primer v Ljubljanico nudijo ribam mirna zavetišča ob priliki visokega stanja vode, poleg tega se pa taki jarki in manjši potočki hitreje zbistre in olajšajo ribicam iskanje hrane. Z majhnimi ribicami pridejo tudi večje, zlasti pa ščuke in ostriži, ki sicer ne bi videli plena v skaljeni Ljubljanici. Mnogo takih večjih rib bo ostalo v jamah in bajerjih, kamor se vliva narasla Ljubljanica. V njih si bodo akvaristi, kakor hitro se bo voda znižala, vlovili v goščavi tik obale mlade ščuke in mične majhne ostriže, ki se še prav dobro privadijo na akvarij.
Zdaj nekaj o vodnem ščipalcu. Dasi je miren gost v akvariju in glede hrane silno skromen, ker mu zadostuje dnevno en črviček tubifeks, se loti, če je lačen, tudi večjih živalc. K ščipalcu sem dal pet ličink enodnevnic in v nekaj dneh so bile tri mrtve. Četrtega dne sem pa zasačil ščipal-ca. ki se je baš gostil s četrto: držal jo je s sprednjimi nožicami ter jo izsesaval s kljunom. Peto sem rešil in jo prenesel v drugo steklo, nato pa se je hitro prelevila in odletela. Pri ščipalcu so ostale le večje ličinke kačjih pastirjev, katerih se doslej ni lotil. Zaradi deževja sem ga pustil dva dni brez hrane. Tretjega dne sem opazil ličinko kačjega pastirja iz roda libellulidae na deski poleg stekla. Misleč, da se je hotela preleviti in da je po naključju padla na desko, sem jo pobral in spustil v vodo, a ličinka ni ostala v vodi in je takoj splezala na letvici iz vode. Večkrat sem jo dal nazaj v vodo, ki jo je takoj zopet zapustila. Mislil sem si, da ima ličinka zaje-dalke, katerih bi se rada otresla na zraku, vendar se mi je zdelo, da je to mnenje neutemeljeno. Cez nekaj dni šele sem to nerazumljivo ponašanje ličinke razumel. Ko sem jo nekega večera potisnil z deske v vodo. je bilo že temno, zaradi česar nisem videl, kaj se v vodi dogaja. Sledečega jutra je bila mrtva v objemu ščinalca. dasi je bil ta za polovico manjši. Ščipalec je zasledoval to ličinko in zato je ta silila iz vode. Samo ličinkam kačjih pastirjev iz roda aeschnidae je ščipalec prizanesel. a ne morda zato. ker se jih je bal, temveč samo zato, ker so se mu spretno umikale. Zdaj sameva ščipalec v posebnem steklu s paglavcem vred, katerega se pa dosedaj ni lotil.
Naposled opozarjam ljubitelje nepokritih in vrtnih ribogojnic na lepo nadvod-no rastlino, na neko vrsto vodne kislice (rumex) z dolgimi suličastimi listi. Na steblih in na listih ima često rdeče pike in maroge kakor navadna kislica. Stebli listov poganjajo iz korenike. ki pošilja navzdol precej močne korenine Rastlina ie krasra in nas spominja na ono prastaro toplo dobo. ko se je vodna favna mogočno boho*-la. Najdišča so barski jarki.	Q- S.
it si m i o
Torek, 6. junija.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Potovanje po Jugoslaviji (V. Pirnat). _ 12.15: Plošče — 12.43: Dnevn? vesti. - 13: Cas. plošče, borza. — 18 30: Koncert balalajk i velisejma. — 19-30: Naša mala letovišča. — ">0: Sokolske telovadne vaje. — 20.30: Prenos iz Zagreba. _ 22.30: Ca s, poročila, plošče.
Sreda 7. junija.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti- — 13: Cae. plošče, borza. — 18: Otroški kotiček. — 18.30: Angleške plošče. — 19: Junaki današnjega časa. — 19.30: Literarna ura — 20: Na pragu novejše glasbe. — 20.30: Večer sodobne slovenske glasbe. — 20.40- Prenos iz Beograda: dr Vošnjak »Iz 'storiie jugoslovenskog zadrugarstva«. — 21.30: Čas. poročila, radio - orkester
BEOGRAD 11: Radio orkester — 15.30:
Pesmi in harmonika. — 19.30: Narodne me-lodiie. — 20.40: Predavanje o zadruaar-stvu — 21 10: Večer jugoslovenske glasbe. _ 22.10: Lahka godba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20.30: Orkestralen in pevski koncert _ 2240: Plesna glasba. — PRAGA 1910: Prenos proinenadnega koncerta. — 20.10: Tz Braa. — 20.25: Violinski koncert. _ 21.15: Lahka glasba iz Moravske Of»tr:i-ve. — BRNO 20.10: Klavirske skladbe predelane za jazz. — 20.30: Češka poezija. — 21.15: Lahka godba. — VARŠAVA 17: Beethovnove komorne skladbe na ploščah.
—	18: Lahka in plesna glasbi. _ 21.10: Klavirski koncert — 22.15: Godba za ples.
—	DUNAJ 12: Opoldanski koncert. _ 15.45: Iz zvočnih filmov. _ 17: Zborovski koncert. — 19- Dunaiske melodije. — 20.25: B jdimpeštanski koncertni orkester. — 21.15: Nadaljevanje koni-erta. — 22.10: Lahka glasba _ BERLIN 20.10: Vojaška sodba :z Monakovega. — 21 20: Re^er: Simfonični orolog k tragediji. — Plesna ^lasba.
-	KONIGSRERG 2005: Plesni v-čer. -21.10: Slušna igra — Orkestralen koncert
-	MOHLACKER 20 45: Pester koncertni program. — 21.45- Recitacije. — 22.30: Pesmi - 22.50: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17- Koncert orkestra. — 20.20: Madžarske o«*«mi. — 21 45: Prenos orgelskega koncerta z glasbene akadenrje. — Lal^ ka glasba — 23.20: Koncert ciganske kapele. _ RIM 17.30: Koncert orkestra. —> 20.30: Prenos opera.
MALI
Sluibodobi
Vsak* peaeda 50 par; za dajanje naslova ali u šifro p« 3 Din. fl)
Išče se prodajalka
lesene obutve na ve-lesejmu. Takoj. Obrnite se na stojnico 635 na velesejmu.
Trg. pomočnika
re>ane£a »premem takoj T trgovino mešanega biaga na d»žel«, proti mei^m pla&i 300 Din ter tirani in novsonju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sralon«.	10908-1
Gospodinjo
lepe zunanjosti, do 32 let staro, sprejme gospod. Ponudbe odposla-tl na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Čedna gospodinja«.
17113-1
Dekle
M Je vnrrrtm &aOTfle«nno vf>d'ti	gfwsp<d>inj£>tvo
rn km«ti«o„ takoj ?prej-me-m na deže'o. Plač« dogovoru. Ponudbe p»d 5i?"o: »Takoj/54« ua ogi. »jdolek »Jutra«. 171.34-1
Prodajalko
So mešane stroke, dobro m« mifakt.»r*swn.>>. za desfcelo sprejmem. Xastoi> takoj. Porradibe s pre.piei «ii?i<ie.va! na Jo4ko Kramar, Vodice nad Ljublja-nu.	17156'!
proda Koutny, dova 28.
Za hišnika vile
▼ lj-uMjančki okolici *prej-m>m vpokojont-a. — nuAoe na ogla^ini oddelek »Jutra-« i>ed airro »Vrt«
i
Frizerko
bol.j&o moč, sprejme ism-ski' ialon v bj. Ponunibe ns oglasni oddelek »Jutra« »od »Danric.ki t a,-on«. r	17>196-1
Zaslužek
dobite takoj. Za pojasnile pošljite znamko 5 dinarjev na oglasni oddelek »Jutra« ped »Gospodinjski predmet«.
17322-1
Poslovodjo
nt trgo vino r pohšfcvom rtirejmt'infl takoj. Ponudbe »a "podružnico »Jutra« v Mariboru pod »K3lku;a.nt«.
17139-1
Prodajalko
za samostojno vodstvo špecerijske trgovine s kavcijo do 5000 Din Iščem. Mesto je takoi nastopiti.	17002-1
Mlad dimnikarski pomočnik
tri-zen. po^t>-n in wie*. I-jiT. dob- me#to. Og-asiti *e je na nos-iov: Lapuh G ti« ta t. d;mn;k« -eki ni>»l-eiter. B-ezovi-3 pri L.ub l;ani. _16M3-1
Mlajšo prodajalko
lz^cšbano v papirni stroki, sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Papirna Btrcka«.	17079-1
£oter
z 8 do 12.000 Din kavcije, dobi takoj stalno službo na popolnoma novem avtobusu. Prednost ima trezen in po-žten. Pismene ponudbe na Jovo Dukič. avtobusno podjetje. Gra?ac, Lika .
Prodajalka
starejša in samostojna, posebno izurjena v špe-ceriji in manufakturi. dobi narneščenje v trgovin) Smigovc <fc Kosi. Šoštanj.	17110-1
Boljše dekle
meeto guftpodmje — gre p« tudi kot sobaric« k fini družini. Na«lo"V T oglasnem oddelku »Jutra« 1 «869-2
Mesto gospodinje
pri Mimtfkero gi^eipodu aH vdo-vom &če go«pa - vdova e.red.Tii;:ih let — pridna im v-esi.t)a. reš&a tudi šivanja Pi^midbe na «rla<=. oddelek »Jutra« pod š-ifro »Vdova« 16992 2
Natakarica
»M bagajmičarka J:'li ?!mi bo, 2 /.nanijfm nemoči««, slovenščine i« brraSftine Ponudbe pr-o« na oglasni oddeVk »Jutra« pod »Zanesljiva«	17166-2
Šofer
rzu^^n ključavničar, išfe sliužfro kjerkoli. Na?'o v v oglasnem oddelku »Jutra« 17152-2
Mlada prodajalka
išče ItakrSn-e-koK službe. Ponudbe prosi na oglasni o>ddeie'K »Jutra« pod šifro »Strankam prijetna«
1711 Al -S
Kakršnokoli
narneščenje
i&Se go«podič.nia. trg. na-obražen«. r last mm pieal-ni'tn e-trojem. ra zahtevo tud« e kavoro. Ceroj. «»o-niidH« na og-' ^sm! odd-e;ek »Joi.tre« Dod »Kavcija/60«.
17160-8
Mesarski in preka-jevalski pomočnik
že'1.] prenvniti »klžbo. y»-«ot v »jiafriKiii oddelku »Jutra« iKid »Priden«.
17.168 2
Prodajalko
ki ima pravico za deli-kr.teso iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^.Oskrba v hiši«.	17001-2
Mlajša prodajalka
prikupljive zunanjosti, išče mesta v trgovin! z mešanim blagom. Cenjene ponudbe Je poslati na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Mlajša moč«. 17001-2
Gospodična
trgovsko naobražena. dobra računarica, išče službe. Gre tudi k otroku, kot natakarica ali pomor gospodinji. Fani Goršič. Gumnišče št. 17 Škofljica.	17053-2
Blagajničarka
7nwižna vč^h pisarniških dt4. išPe primerne služIte. Pmmdbe na ^'a^o"' oddelek »Jutra« ped »Ve5'etTM p-«^&a«.	17190-ž
Kuharico
Bredniih let. dobro iz-vežbano gostilniške kuhinje in gospodinistva. sorejmem v Ljubljani. Piti mora pridna, po-ftena. zdrava in čedne zunanjost1. Nastop 1. julija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojna in -aoe-sljiva«.	17052-1
Vr>aka beseda 50 par; ja da:en>e	ali
za Šifro pa 3 Din. (21
Kuharica
g petm^ečmo giv.pndinjsko »o!o. želi premenit.i «iužbo
_ najraje k orozmikom. fi-
r.atfa-jetn a.i kai ^Jnejta. NaM-o-p f 1. ju.lijem. Ponudbe ti« offifleini oddelek »Jutra« po»i i.i.fro »Dobra r. diti;a«.	17tJ8<V2
Pošteno dekle
i dežel«, vajeno trgovicne i'n 2>r?ri'rte. iič^ pr.nvruo d'užbfi. Evont. g-e ™di v mi-ekaroo. Zmožna poiožitt Icare-ijo. P.enn»ibe na opl. <xid'''ek »Jutra« pod i'frn »Poštena 02«.	16970-2
Zmožen slaščičar
Išče nameščonia. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	17133-2
Kovaški pomočnik
vojaščine prost, trezen, dobro izurjen, išče za takoj, kakršnokoli zaposlitev. Lojze Lopatič. Krška vas.	16005-2
Mladenič
vojaščine prost, z enoletnem trg. teč-ajetm v Av-tftriji. zmožon neiuščire, irveiban v restavracijskih (»'»sfi^a-rskth in nekoJito v kii-hi!i->ki.h poslih, išče primerno za<po^jitev v hotel« a'.i v eS ji restavraciji. a'orr e 15. julijem. C eni j. d -p:na og'«f»ni od«ie.lek »Jutra« pod »Agile^n 2«.
17240-2
Dekle
vajeno branja rije io g^pn-d.'iHi>iva, išče nM^sta v pe-kariji ali podobu«. Gre tudi na tHžefo. Ponudbe ua o-Minižmico »Juitra« Man-bo-r pod »Bre« staršev«.
17174-2
Boljše dekle
t. »nanjean nemščine, gre kot natakarica a M sobarica t bol:j*o restavracijo. Ponudbe" na oglasni oddelek »JiKra« pod »Provimca«.
1S669-2
Periektna kuharica
ž/eli na se®tj-o v penzijoc ali hotel. Ponudbe na oglasni odldoleik »Jiftra« pod šitro »Sezone«.
17186-2
Medve-17068-6
Fotoaparat
8X9, oov, poc«nri prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 17279-6
Gdč. izučena šivilja j Škripec
z gospodinjsko šolo, Išče Westen. na verige 500-3, službe sobarice aii kaj | malo rabljen, poceni sllčnega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
17082-2
Boljše dekle
ki dobro kuha in opravila vsa dela, želi službe pri majhni, boljši družini. Ponudbe pod značko »Poštena« na podružnico »Jutra« v Trbovljah.	17034-2
Sobarica
marljiva, poštena in zanesljiva z lepimi spričevali, želi službe s 15. junijem, najraje v Celju ali bližnji okolici. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Celju.
17101-2
Traverze
profil« 18 do 40 em in v dolžinah od 4.0 do 8.0 m naprodaj po ugodnih cenah. Informacije daje Tehn. L. Zvan, Ljubljana. Mar-nKHVtovB 17.	17184-6
Nov čebelnjak
na 8. A. 2. panjev prodam. Naslov in cena v podružnici »Jutra« v Mariboru.	17137-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, poceni naprodaj. Prešernova ul. št. 26, Moste. 17057-6
Vreče
sladkobne in kavne preda
PodbevSr-k FiVip. Celovška cest« M4.	17033-6
Prodam:
Skrinje, porcMan. angleški in kiineški in rai-n-oT Frarako<paM.ka 9. Ljubljana VTI.	17192-6
Obiskovalcem
velesehna!
Pred5>o s* odločite za nakup otomane. spalnega fotelja ali divana. Map)vodite si ogledati zalogo Iv. Dolnii-H-je v St. Vidu nasproti cerkve.	17188-6
Spalnici in kuhinjo
zaradi pomanjkanja prostora prodam po globoko znižanih cenah. Tudi na obroke ali dobre knjižice. Vidmar, Zg. Šiška.	17409-12
Stanovanje
Vsaka besed« 1 Din: ia dajanj-e naslova ali za šifro pa 5 Din. (211)
Udobno stanovanje
2 vetikiji in 1 manjše sobe oddam takoj ali potn-eje na Vrtača 4.	17117-21
Solnčno stanovanje
parterno, v vrtu, sesto-Ječe lz 2 sob, kopalnice, sobe za služkinjo in vseh pritiklin ugodno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Udobno«. 17091-21
Eno>ob. stanovanje
s pritiklinami oddam v Zeleni Jami. Prešernova ul. 24. Vprašati Pohli-nova ul 2. 17098-21
Avtomat, tehtnico
»Jugo - Schulz«, do 5 kg, diobro ohranjen« po zeio ugodni eeni proda »Pake-w>ar>t<U, Kolodvorska ul. 3 17241-6
Sobo in kuhinjo
oddam ta.koi, poizve se na Sv. Petra cesti štov. 67
17037-2H
Dvosob. stanovanje
s pritjiiFSmuiTi o,1dam s 1. avffusitom v Rož™ dolini — cesta V/19.	17018-23
Dvosob, stanovanje
moderno in solnčno. e pri-tikimami poceni oddam s 1. a'vgtistom lw Ižanski pes>ti št. lo9.	17034-31
Otroški voziček
naprodaj v Koleriji. ^ Ger-
bdčeva 3.
17437-6
Zidan štedilnik
kuhinjsko kredenco in temnico za flotoanra.t-erja prodam v Rožni doKoi. ceste IX št 7.	. 17Ž12-6
Kamnita obloga
Cvrhna) starega vodnjaika naprodaj v Naraski ul. 3.
1741,1-6
Solnčno sobo
leipo opremljeno, z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom ter dobro domačo hrano takoj oddam ali s 15. junijem. Aleksandrova 4-III., vrata 15. palača Viktorija.	17384-23
Ročni voziček
pult. mlekarske posode, naslovno tablo, prodam. Sp. šiška, Beljaška 28.
17366-6
Zaslužek
Kdor išče iajslužka, plača i« vsako besedo 50 par; ja nasJov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi laaiuiok, pa sa vsako besedo 1 Din, za dajanje naslov« ali t* šifro pa 5 Din. (31
Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din
pltslranje, montaža brldgestoi. pranje ln likanje vezenin, ročno
vezenje, monograml. strojno vezenje ln pred-
tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska cesta Ia/IV.	155-3
Pokončevanje
mrčesa
z dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih oltnov Stanovanje takoi zopet porabno! Miroslav Zor Dunajska la/IV.
154-3
Dobra eksistenca
se nudi nago odločenim agtjntom z našimi 40 ga-•a Morilki mi predmeti, go-soouiojftkimi predmeti in elegantnimi novostmi. — Fiksno plačrl«. — »Pico«. Tvrševa 36.	17350-3
Iščemo resnega zastopnika
za leseno obutev raznih modelov. Vprašajte na velesejmu, stojnica 635.

nn
Oglasi trg. značaj« po 1 D'n beseda; za da janje naslo-va aii za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka besMa 50 p*r; za dajanje naslo*va ali ta šifro pa 3 Din. (6)
Inteligentna gdč.
stara 26 let. ahso'Ten*ka mf-šč-anske in gospod in »ne šo'e, želi m»sto vzgonr^t Ijice v ugledni hi^i. Govori slovensko, srbobrv. Ui nemško. Razpolaga z naj letišimi spričevali in re*» re-ncami.. Cenjene ponudbe na podružjnico »Ju-t.ra« v Celin f>od šifro »Xa;raje n3 deželo.	lf^l-3
Vse po 12 Din
damske flor nogavice, damsike rokavice. moške nogavice in rokavic«, ter otročke nogavice po 3 Din Mo^avice »Bemberg«. dT. y o z. Liu-bijana. Miklošičeva cesta 14.	17019-6
Otroški voziček
dobro ohranjen ugodno naprodaj na Domobranski c. št. 19/1.	17066-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega snača-ja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7)
Stružnico za železo
dobro ohranjeno kupim Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjena«.	16825
Kovaški meh
ali poljsko kovačnico ter kovaško knalo. tež ko 30 kg .rabljeno, ku pim. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 17109-7
Gugalnega konjička
starega, še dobro ohranjenega po nizki ceni kupim. Ponudbe pod šifro »Poceni« na oglas ni oddelek »Jutra«.
17348-7
r/
u
Vsaka besoda 50 par: M da,janje Daslov« ali za Šifro 3 Din. (28)
Vsaka beseda 50 par: sa dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-al
Stanovanje
enosobao e kabinetom, a i" brez iščeta zakonca bre2 otrok, za kada-rkol-i — d« metrtme meje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pofl »Točen pla&nik«. 17394-21/«
Sobo ln kuhinjo
iščem za tanoj v oiižini Bežigrada. Ponudbe t ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok 41«. 17253-21a
Enosob. stanovanje
išče za 1. julij stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zelena jama al) Vodmat«.	17243-218
Vsaka b<-seda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (33-a)
Obrtnik
išče hrano in stanovanje (ob tramvaju) 4 dn,i tedensko (dnevno SO D.n) pri manjši rodbini. — Detajlne pismene p>nudbe na naslov- »Frizer«, Kolodvorska 35.	17028-23/a
Opremljeno sobo
i vso oskrbo pri samostojni gospodinji išče starejši gospod, ki plača tudi vnaprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Ju(ra« pod »Zelo soliden 126«.
17181-2Sa
Uradnica
išče ra stalno pri prijazni družini piazno in suho sobo V mirntm krajiu ia lu julij c-enj. ponudbe na o g1 a-« ni oddelek »Jutra« »od »Mirna«. 17.05-Ž1«
Preprosto sobico
dvoriščno ob tramvaju sredi mesta s posebnim vhodom išče poceni »Frizer«, Kolodvorska 35 (samo pismeno).
17244-23a
Soinčna parcela
lepa lega, naprodaj tudi s hranilno knjižico Narodni dom. Delavska pekarna. Maribor.
17140-20
Vrednote
.■ka beseda 1 Din: e« dajanje naslova ali w l;fr« m 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
koi»uje po najviSjih eenab
CERNE - juvelir
Ljub jati«, Wolfova ulica S
Vsaka besete l Din; za dajanj« mulvn a!i ia šifro pa 5 Dia. (10)
FN motorna kolesa
po znižanih conah razstav '.jona Me-s-jTiri trg 17 v Ljubljani.	1721M-10
Glasbila
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« ali 7,a šifro pa 5 Din. (26)
Pozor, pevska društva in šole
Harmonije od 2200, pi«nl ne pa od 10.000 Din na prej dobite v tvornici Ivan Kacin. Domiaie. Zahtevajte cenik.	16638-36
Stanovanje
4 »ob, kopalnice, pritiklin. z vrtom iščem med Šiško in Št. Vidom za avgust. Cenj. ponudbe z navedbe eene pod »Re-miiza« na oglasni oddelek »Jutra«.
17151-2lla
Stanovanje
sobe im kabineta, ali dveh eob. iščeta zakonca bret otrok, s 1. avgustom al' »pptembrom. On j. ponndbe na naslov: »Rapid«. Ljubljana KoV>dtv™reia ul. 35 17029-31 'a
i Vsaka beseda 1 Din: t
za dajanje na«l(xva ali B
1% šifro f« 5 Din. (2111 j
MANJŠI HOTEL
s prvorazredno mestno restavracijo v najstrožjem centru na glavnem trgu najpro-metnejšega mesta savske banovine v popolnem obratu z velikim inventarjem in orodjem, prodamo skupno z veliko eno-nadstropno hišo in vsem gosp. poslopjem radi preobremenitve v poslovanju. Hotel in restavracijo posečajo dnevno številni gostje in izletniki, športaši, turisti, avtomobilisti, motoristi in biciklisti. Restavracija ima velike krasne prostore, veliko krito letno teraso. hladen vrt, plesno dvorano z odrom. Pred restavracijo gorski potok in železniška postaja. Prodamo vse skupaj s hišami za 1,350.000 Din gotovine. Prodaja in daje informacije: Po-slovnica M. S. Pavle-kovič, Zagreb, IJica 144.	17217-20
Prodam kavarno
z vsemi potrebnimi koncesijami. Pogodba gotova za 5 let. Brez konkurence. Prodam zaradi prevzema drugega posla. Turška kavarna. Vara*din.	17180-20
Gramofon
itvamke »Columbia«, v 8r-nem potova.n«n kovčku in več plošč proda Vršič. Gledališka ulica 4/1. 17042-26
n
Vsaka beseda 1 Din j ia dajanje aaslova ah
za šifro p« 5 Din. (37)
Avtotaksi št. 64
tf vljndDO prtporo&a. t«io fon 3390.	15093-30
Trajno kodranje že od Din 60.—
Hešik. Sp. Šiška. Sv. Jer-tK-a cesta — poleg Sol«-1,7407-30
Drva in premog
Prt
iv. sciiumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Tisočkrat
preizkušeni
uspehi
»Jutrovega« malega oglasnika priporočajo, da se gra ob vsaki dani priliki poslužite.
V

\C

-9

mene velja
samo
Vsaka btised« 1 Din; n dajanje naslova aJi ea Sfro pa 5 Din. (12)
Ugodno naprodaj
zidna masivna pendel ura i % bitjem, ter umivalnik . z marmornato ploščo in iT-oalom, oboje starinsko, dobro ohranjeno, v rokoko izdelku. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Razno«.	17072-6
Črešnjevo spalnico
politirano, &rao jedilnico tn kubinjs>ko opravo po Z9lo m-7-ki ooni proda K ladniik, m-iumr. Mokronog 17011-1-
Nov pult
s ploščo iz marmorja ln stelaže, pripravno za vsako trgovino, se proda pod ceno. Naslov pr) oglasnem oddelku »Jutro«.	17347-12
rrovi, da mu ne uide niii drugi mrčes
— Da se zares obvaruješ moljev, moraš ugo-jT\ nobiti njihova jajca in ličinke. Razpršen Flit popolnoma uničuje ves mrčes, ki ogroža tvoje zdravje, udobnost in imetje Uporablja se hitro, enostavno in učinko vito. Ne škoduje ljudem. Ne pušča ma dežev. Prodaja se samo v plombirani, ru meni, črno opasani konvi z vojakom — odprt se Flit nigdar ne prodaja.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: X. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %, 5 smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo naj višjo, druge najnižjo temperaturo.
4.	junija
Ljubljana 7, 7S6.2, 12.0, 85, Si, trauavi 0.0 dež; Ljubljana 13, 763.1, 22.1, 41, SI, 4, _; Maribor 7, 766.0, 12.0, 70, Wl, 9, —, Zagreb 7, 765.0, 15.0, 70, Wl, 7, _, —; Beograd 7, 763.2, 14.0, 60, NNES1, 8, —, Sarajevo 7, 7KM.5, 11.0, 80, El, 3, Stoopflje 7. 761.5, 17.0, 60, E3, 9, _, —; Split 7, 762.9, 20.0, 50, NE3, 1, _, _; Krum-bor 7, 760.3 , 21.0, 40, NNE4, jasno, —; Rab 7, 764.9, 17.0, 40, N3, jasno, _, —; Vis 7, 762.7, 19.0, 40, >TNE6, 4, —.
Teinpera^ra: Ljubljana —, 10.0; 23.0, _; Maribor 21.6, 11-0; Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 23.0, 10.Ci; Sarajevo 22.0, 7.0; Skorplje 23.0, 16.0; Kumbor —, 20.0; Rab _, 15.0; Vis —, 16.0.
5.	junija
LJubljana 7, 766.4, 11.0. 74, El, 1, —, _; Ljubljana 13, 763.9, 20.0, 39, Wl, tragovi,
_; Maribor 7. 765.9, 0.0, 70, Wl, _, Zagreb 7, 764.7. 14.0, 40, S2, 1, —, —; Beograd 763.6, 11.0, 70, mirno, 7, —, —
Temperatura: Ljnfcljana —, 9.8; —I Maribor 19.2, 7.0; Zagreb 21.0, 11.0; Beograd 20.5, 6.0.
H Škofija, Sarajeva, Splita, Kumbora, Raba in Vi6a nf. depee.
Objave
Velefilm >Leseni križi« (Croix de bois), največji francoski vojni filim, iki pred-oč-u-jev se grozote vojne, predvaja ZKD vsled veli/kega zanimanja še danes. Film je teh-ni6uo na višteu in drži gledalce ves čas v napetem razpoloženju. Povsod je imel ogromen uspeh. Predvaja ee Sanes o2» 14.15 v Elitnem kinu Matici.
Banska uprava dravske banovine razpisuje službe banov?ins.kfh zdravnikov, združenih zdra vs>tvenih občin Velenja (srea slovanjgraški), Starega trga pri Črnomlju (srez črnomel^ki), litije in mesti zdravnikov u.rait;nižikih pripravnikov v javai bolnišnici v Ptuju, v javni botoišmici v Murski Soboti. Prosilci morajo imeti pogoje za siprejem v banovinsko službo, dovršeno zdiravnišlko fpriiplavljal.no službo (staž). Prosilci za mesto banovmskega zdravnika združene zdravstvene občine morajo dokazati (pole?: tega še vsaj šestmesečno bolnišnično prakso v porodništvu Prošnje je predložiti banski upravi d-av-•ske banovine v Ljubljani do 15. t. m.
WH
MALI OGLASI ZA VSAKO ŽENO
Potenje, kakor tudi vse neprijetne pojave, ki so v zvezi s potenjem, odstranite hitro s prijetno uporabo Oronit vode. 1 steklenica Din 30.—.
Barva za lase, zajamčena v delovanju, enostavna uporaba, trajna v lepih nijan-sah, že leta nedosegljiva, je Oro barva. Stalnost barve zajamčena. 1 garnitura z natančnim navodilom Din 30.—.
Solnčne pege in drugo nečistočo z obraza odstrani hitro in temeljito ho-landska Milch krema. Uspeh presenetljiv! Lonček Din 15.—.
Zanesljiva in preizknSena nega las je mogoča samo z Vodo iz kopriv, ker že po prvi uporabi izgine prhljaj, prepreči izpadanje las in pospeši rast, lasje pa postanejo valoviti in bujni. 1 steklenica Din 30.—.
Belo, lepo in čisto polt si pridobite samo s preizkušenimi sredstvi. Porenal krema, za podnevi in ponoči vas ne bo razočarala. 1 tuba suhe ali mastne kreme Din 18.—.
Lepe dekliške prsi so ponos vsake žene. Svojo lepo obliko dobe hitro in zanesljivo z masažo Eau de Lahore. Uporaba je enostavna, uspeh zajamčen. Cena steklenici Din 30.—.
Pasta Majalis je specijalna krema za umivanje in olepšavo. Uporablja se uspešno pri damah, ki ne prenesejo nobenega mila a žele imeti dovršeno čist in umit obraz. 1 steklena doza Din 15.—.
Zrcalo vsake žene so njene roke, ki ostanejo s pomočjo kreme Je fais blanc vedno bele in gladke, kljub temu, da gojite šport in opravljate pisarniška in gospodinjska dela. Tuba Din 10.—.
Najfinejši puder, ki se zelo dobro prime obraza in ne propusti znoja ter daje obrazu vedno lepo, temno polt, le Porenal puder. Prvovrstna kvaliteta, fin parfum, lepe barve. 1 škatla Din 24,-
Plavolaskam se ni treba bati za lepe plave lase, ker podeli Blondin Dor že po prvi uporabi lasem lepo, zlato barvo s krasnim leskom. 1 steklenica z navodilom Din 15.—.

Flora-lak za nohte, najfinejše vrste, daje nohtom sijaj briljanta. Zelo okusna večja stekleničica s čopičem Din 15.-, manjša stekleničica s čopičem Din 6.—.
Neprijetne dlačice z obraza, rok, nog in pod pazduho odstranite hitro in brez bolečin edino z Erbol praškom. 1 lonček Din 15.—.
Zahtevajte izrecno te preizkušene specijalitete ali pišite na NOBILIOR, parfu-merija, ZAGREB, Ilica 34 — Jelačičev trg 1.
Nova koža v 3 dneh!
S O JED C L RAZŠIRJENE ZNOJNICE, ČRNE PIKE IZGINEJO S POMOČJO TEGA NOVEGA ENOSTAVNEGA SREDSTVA.
Uporabljajte tedaj to novo Izvanredno odkritje. In, ko »• boste gledali ▼ rrcalo, bodete vzklinili: »Čudo!«
V aii tojedci bodo izginili. Dobili bodete novo, »vetlo, baržunasto kožo ln krasno polt. Po 7 letih razlzkavanja in eksperimentov iznaili »o učenjaki kremo Tokalon, hrano za
kožo (bele barve) n« mastno. Ona rsebtrjv preparirano evežo tolčeno smetano in olivno olje kombinirano z dodatki, ki krepe in napno kožo in ii dajo belo barvo. Prodira takoj v kožo ter razkraja nečistosti na dna znoinic, vsled česar črne pike hitro izginejo. Razdražene kožne žleze se hitro umirijo, a razširjene znojoice se skrčijo; tudi najtemnejša in najodpornejša koža postane bela, nežna m mladostno sveža. Ona daje koži nov čar in novo dražeat ter »vetlo in belo polt, katere na drug način ne morete dobiti — a tako, samo v 3 dneh.
t
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
Franc Grčar
mesar v Kamniku
dne 4. L m. po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 46. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 6. t ra. ob 5. uri popoldne na pokopališče na 2ale.
V Kamniku, dne 4. junija 1933.
Rodbine: GRČAR, KREGAR, CERKOVNIK in ostali sorodniki.
--—----1—	2a	tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novai, Val v Ljubljan,
lrejuie Davorin Ravljen. Izdaja za aonzorcij »Jutra« Adolt Ribmkar. La Narodno Tiskarno o. o. kol u*	j