II Cena t Din upira vništvo. i^juDijana, Hnafljcva ulica 0 — Telefon St g"1 8123, 3124, 3125, 3126. Loseratm xideieis: Ljubljana, Selen* Durgova ui. 6 — TeL i392, 3492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica ŠL 11 — Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova UL it 2 Telefon St 190. Račum prt poŠt ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.24L Izhaja vsak dan nizen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Snafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. HITLER NAPRAVIL KONČNO ČRTO ČEZ VERSAJSKO P0G0DR0 Izjavil Je, da je Nemčija sedaj kot popolnoma enakopravna pripravljena lojalno urejevanju evropskih problemov Boljševizem kuga Berlin 30 jan. br. Ob današnji četrti obletnici dneva, odkar so narodni socialisti prevzeli državno oblast v Nemčiji, se je prvič po svoji izvolitvi v marcu lanskega leta sestal nemški državni zbor. Kakor vsako leto, je kancelar Adolf Hitler tudi letos na zasedanju imel velik govor, v katerem je orisal dosedanje uspehe narodnega socializma ter začrtal program za bodočnost. Govoril je tudi o mednarodnem položaju in to v obliki odgovora na nedavni govor angleškega zunanjega ministra Ede-na. Hitler je prispel na sejo rajhstaga tik pred 13, uro. Predsednik geueral Goring Kdo more primerjati sedanjo Nemčijo z Nemčijo preu 30. januarjem 1933, ko sem prisegel pokojnemu državnemu predsedniku Hindenburgu "i Narodno socialistična revolucija je bna predvsem revolucija revolucij. Reči hočem s tem, oa se je v usočih letin ne v nemških glavah, marveč v glavah okrog nas uveljavilo nazirauje, da spada k vsaki pravi revoluciji krvavo uničenje nosilcev dotedanje oblasti in s tem v zvezi uničenje javnih in zasebnih ustanov in zatiranje"' vsake zasebne lastnine, če Močim fašistični upor v Italiji, obstaja med narodno socialistično revolucijo in di-ugimi prevrati največja razlika. Ni mi znana revolucija takšnega obsega kakor pii nas, kjer bi mogli dotedanji politični činitelji nadaljevati v miru svoje dosedanje delo. Celo najhujšim nasprotnikom smo dovolili, da so ostali na visoKih državnih mestih, in da v polnem obsegu uživajo svoje pokojnine in rente. Morda je bila ravno ta potrpežljivost in popustljivost povod, da so nekatere prav spoštovane angleške osebnosti smatrale za primemo in potrebno, da so protestirale proti odstranitvi enega izmed najbolj zločinskih moskovskih mož v koncentracijsko taborišče. Morda je kriva tudi moja nemiormiranost. Vsekakor mi ni znano, ali je ta spoštovana gospoda svoj-£as enako odločno nastopila proti krvavim nasiljem moskovskih zločincev v Nemčiji. Ah so nastopili proti geslu »Pobijajte fašiste, kjerkoli jih najdete!« Prav tako ne vem, ali nastopajo proti klanju, požiganju in nasilstvu nad tisoči in tisoči mož, žensk in otrok v Španiji. Dobropoučeni poznavalci sedanjih razmer v Španiji trdijo, da število 170.000 na zverinski način ubitih ljudi v Španiji ne dosega dejanskega števila. Ce bi se ravnala po tem merilu in podvigu častitljivih demokratskih revolucionarjev v Španiji, bi morala narodno socialistična revolucija v Nemčiji, kjer je trikrat več ljudi, pobiti 400 do 500.000 ljudi. Vse kaže, da nam zamerijo, ker tega nismo storili. Ni izključeno, da nas zaradi tega demokratski svetovni državljani slabo cenijo. Nemška narodno socialistična revolucija je zahtevala mnogo manj žrtev, kakor je padlo leta 1932 naših strankarskih tovarišev kot žrtve boljševiških nasprotnikov, in sicer v času, ko v Nemčiji ni bilo nobene revolucije. Narodno-soelaStstična ideologija Narodno socialistična ideologija postavlja na mesto liberalnega pojma o poedincu in marksističnega pojma o človeštvu v ospredje pojem krvne narodne skupnosti. Prvič v svetovni zgodovini je mogoče človeku naše države doumeti naziranja, ki so za ohranitev njegove eksistence neprimerno večjega pomena, kakor vse zmagovite vojne in vse dobljene bitke na gospodarskem polju. Največja sprememba, ki jo je izpeljal narodni socializem je v tem, da je omogočil spoznanje, po katerem zablode na vseh drugih poljih ne morejo biti tako usodne in odločilne, kakor napake in zablode na področjih, ki so bistvena za ohranitev krvi in osebnega lika, ki ga je Bog poklonil posameznemu plemenu. Kot ljudje nimamo pravice, da bi se prepirali, zakaj je Previdnost ustvarila razna plemena, pač pa moramo upoštevati, da kaznuje Previdnost vselej tiste, ki ne upoštevajo, kar je ustvarila in ki skušajo kršiti njene tvorbe. Načela plemenske politike ne vodijo do medsebojne odtujitve narodov, marveč do njihovega boljšega medsebojnega razumevanja. Seveda ne sledi iz tega naziranja, da bi smel židovski narod v obliki častitljivega in dobrohotnega svetovnega državljana ostale narode notranje razkrajati, da bi jih lažje obvladal. Plemenska ideja je zmagala na vseh področjih nemškega javnega življenja. Namesto parlamentarno-demokratičnega nereda je stopil red, disciplina in energija, kakršne Nemčija še m videla v tolikšni kompaktni meri in moči. Narod nosilec suverenosti v Nemčiji Govori se o demokracijah in diktaturah. Nihče pa noče razumeti, da je v naši deželi nastal pokret v najvzvišenejšem smislu demokratske besede. Edini nosilec suverenosti v Nemčiji je sedaj nemški narod. Nemška volja prihaja do izraza v njeni 3edanji politični organizaciji. V sedanji ureditvi nemške države je narod edini zako-nodavec in edini ncsitelj izvršne oblasti. Edini in pravi cilj vseh naših organizacij je čim boljša ohranitev naroda. je takoj nato otvoril prvo sejo novega rajhstaga s kratkim nagovorom, nakar je bil na predlog predsednika državno-zborske frakcije narodno-socialistične stranke, poslanca dr. Fricka, Herman Goring z vzklikom zopet izvoljen za predsednika. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen dosedanji prvi podpredsednik poslanec Kerrl, za drugega in tretjega pa poslanca Esser in Strauss. Državni zbor je zatem soglasno podali sfi! za nadaljnja štiri leta izredna pooblastila, ki jih je dobil kancelar Hitler z zakonom od 24. marca 1933. S tem je bil dnevni red izčrpan in je stopil na govorniško tribuno državni kancelar Hitler, ki je med drugim izjavil: Načrtno gospodarstvo Tudi gospodarska vprašanja motri narodni socializem v prvi vrsti s stališča narodne skupnosti in narodne celote. Narodna skupnost ne živi od fiktivne vrednosti denarja, marveč od dejanskega pridelovanja, ki šele denarju daje potrebno vrednost. Ta proizvodnja je dejansko kritje vsake valute, ne pa zlato v blagajnah bank. Vsako gospodarsko vprašanje je v bistvu vprašanje o uporabi in racionalnem izkoriščanju delovne sile, obdelane zemlje in pri-rodnih bogastev. Načrtno vodstvo našega gospodarstva je našlo najlepši izraz v našem štiriletnem načrtu. Končni obračun z versajsko pogodbo Notranja ureditev nemškega naroda je omogočila preureditev nemške vojske in mogli smo nato raztrgati razne okove, ki smo jih smatrali za najhujši žig sramote, kar jih pozna zgodovina. O tem delu mi ni veliko govoriti. Izjaviti morem samo to: 1. Obnova nemške enakopravnosti je bila samo zadeva Nemčije, ž njo nismo nobenemu drugemu narodu ničesar vzeli, ali mu kaj slabega storili. 2. Razglašam, da bom v duhu nemške enakopravnosti vzel nemškim državnim železnicam in nemški narodni banki njen dosedanji značaj, in bom obe ustanovi postavil pod popolno suverenost nemške države. 3. Izjavljam, da je na ta način povsem naravno likvidiran tisti del versajske pogodbe, ki je našemu narodu vzel enakopravnost in ga potlačil na stopnjo naroda druge stopnje. 4. Svečano umikam nemški podpis izjave, ki so j« izsilili proti njenemu prepričanju od slabe nemške vlade, češ da je Nemčija kriva vojne. Ta obnovitev časti našega naroda, ki je prišla na zunaj do najvidnejšega izraza z uvedbo vojaške obveznosti, z ustvaritvijo nemškega vojaškega letalstva, z obnovo nemške vojne mornarice in s ponovno zasedbo Porenja, je bila najtežja in najbolj drzna naloga mojega življenja. V to svrho potrebne ukrepe, žal, nismo mogli uresničiti s pogajanji. Sedaj je minila doba tako zvanih presenečenj. Nemčija bo kot enakopravna država z zavestjo svoje evropske naloge lojalno sodelovala pri likvidaciji vprašanj, ki zadevajo nas in druge narode. Nemčija ni osaraljena Hitler se je nato dotaknil govora angleškega zunanjega ministra Edena, in izjavil: Predvsem želim prepričati ministra Edena, da mi Nemci nočemo ostati osamljeni in da se tudi ne počutimo osamljene. Z raznimi pogodbami smo odstranili prejšnje napetosti in s tem bistveno zboljšaii razmere v Evropi. Zadošča, če omenim našo pogodbo s Poljsko, koristno za obe državi, pogodbo z Avstrijo, izvrstne in tesne stike z Italijo, prijateljske odnošaje z Madžarsko, Jugoslavijo, Bolgarsko, Grčijo, Portugalsko, Španijo itd. ter prav tako prisrčne stike, ki jih imamo z mnogimi izvenevrop-skimi državami. Pogodba, sklenjena z Japonsko za boj proti komlntemi, je živ dokaz, da nemška vlada odklanja osamljenost in da se nikakor ne počuti osamljena. Za nedotakljivost Belgije in Nizozemske Nemčija — ponavljam tu svečano — je ponovno izjavila, da med njo in Francijo sploh ni noben© sporne točke. Nemška vlada je tudi Belgiji in Nizozemski sporočila, da je vsak čas pripravljena priznati njihovo nedotakljivost in nevtralnost ter da prevzema za to tudi zadevna jamstva. Gospodarski cilji Nemčija skuša tudi na gospodarskem polju doseči čim živahnejšo izmenjavo blaga s svojimi sosedi. Ugotavljam, da je nemška zunanja trgovina po 1. 1932. narasla tako po obsegu kakor po vrednosti. Svetovna gospodarska stiska je nastala zaradi nereda v proizvodnji posameznih narodov in v medsebojnih stikih med posameznimi nacionalnimi produkcijami. Ne eno ne drugo ni nastalo zaradi nemške krivde. Razumljivo je, da se Nemčija ne more odpovedati svojemu štiriletnemu načrtu. Sre- zunanja trgovina okrepila. »ipi Zaradi nejasnega političnega položaja nočem opustiti nobene prilike, ki bi mogla jamčiti nemškemu ljudstvu obstoj tudi tedaj, ko bi mogle druge države postati žrtev boljševiške kuge. Odklanjam, da bi tako nazuanje tolmačili in odklanjali kot izraz meglene fantazije. Angleški zunanji minister nam odkriva neke teoretične izglede bodočega življenja, dočim je n. pr. praksa revolucionarne Španije pregnala iz te dežele 15.000 Nemcev. Za ministra Edena je boljševizem stvar, ki sedi samo v Moskvi. Mi čutimo boljševizem kot kugo, proti kateri smo se morali v Nemčiji sami boriti in to s prelivanjem krvi. Obstoj DM odvisen od drugih Očita se, da Nemčija ne sodeluje z drugimi državami v zadostni meri v okviru Društva narodov. Minister Eden govori o nemški oborožitvi in pričakuje, naj se oboroževanje omeji. S svoje strani smo že trikrat predlagali podobne omejitve. Naše ponudbe so odklonih. Nadaljnji obstoj Društva narodov je v prvi vrsti odvisen od drugih držav in pa od tega, ali bodo znale te države izvesti potrebne reforme. Kolonije stalno na vrsti Prehajam na kolonialno vprašanje. Nemško ljudstvo je svojčas pridobilo svoja kolonialna posestva ne da bi koga oropalo aH kršilo mednarodne pogodbe. Nemški narod je dobil svoja kolonialna posestva brez vojne. Razlogi, ki naj sedaj opravičijo odvzem nemšlcih kolonij, so ničevi. Kolonialne zahteve Nemčije kot silno gosto naseljene dežele se bodo vedno znova ponavljale, ker so docela razumljive. Pota za splošno pomirjenje Nato je Hitler pojasnil svoje naziranje o potih za splošno poruj-jenje in je poudaril naslednje zahteve: 1. Okrepitev trajnega notranjega reda pri vseh narodih. 2. Medsebojno spoštovanje življenjskih pogojev posameznih narodov. 3. Preureditev Društva narodov v organ evolucije. 4. Popolna enakopravnost. 5. Pojmovanje oboroževalnega vprašanja kot nedeljive celote. 6. Zatiranje neodgovornih mednarodnih zastrupi je valcev in falsifika-torjev javnega mnenja. Manjšinski problem Hitler je zatem opozoril na pomen, ki ga ima pravilna ureditev narodnostnih manjšin v državah, kjer se državne meje ne skladajo z narodnostnimi mejami, za ublažitev meddržavne napetosti. Navedel je tudi, zakaj nemška vlada ni mogla odgovoriti na vprašanja, ki jih je angleška vlada stavila po zasedbi Porenja. Mislili smo, da bomo s praktičnim pospeševanjem svojih stikov a sosednimi državami rešili čisto enostavno vsaj del teh vprašanj. Napoved nove ustave Na koncu svojega govora, ki je trajal nad dve uri, je državni kancelar Hitler govoril o bodočih izgledih in nalogah Nemčije na notranjem področju. Napovedal je med drugim načrtno izpopolnitev raznih nemških velemest. Za Berlin bo imenovan generalni gradbeni nadzornik. Izpopolnitev Berlina bo zahtevala 20 let. Prav tako bodo izpopolnili glavno mesto narodno socialističnega gibanja Monakovo, stalni sedež narodno socialističnih kongresov Nilrnberg ter Hamburg kot največje nemško primorsko mesto. Nadaljnja naloga bodočnosti bo, da dobi sedanje življenje nemškega naroda svojo sankcijo v novi ustavi. Hitler je končal z besedami: Naj nam vsemogočni Bog pokloni mir, da bomo mogli s polno vero vanj končati svoje ogromno delo. Nobelove nagrade Nemcem prepovedane Berlin, 30. jan. br. V spemin na četrto obletnico narodn-socialističnega režima je Hitler odredil ustanovitev posebne usta nrive za znanost in umetnost, ki naj v Nem čiji nadomesti Nobelovo nagrado. Iz te ustanove bocJj vsako leto na obletnico Hitlerjevega režima 30. januarja podelili trem za znanost in umetnost najbolj zeu služnim Nemcem nagrade po 100.000 mark. Vsem Nemcem je obenem strogo prepo-ivedano sprejeti Nobelovo nagrado, če hi jim bila podeljena Večerna parada Berlin, 30. januarja, br. Berlin in druga nemška mesta so danes svečano proslavila četrto obletnico režima. Povsod so se vršile baklade in manifestacijska zborovanja, na katerih so govorih narodno socialistični voditelji Posebno velike svečanosti so bile zvečer v Berlinu. Pri bakladi in defileju mimo Hitlerjeve pisarne je korakalo pod vodstvom princa Avgusta Viljema 2.000 mož Hitlerjeve osebne garde, 6.000 mož SS- in 18.000 mož SA-oddelkov, za njimi pa okrog 50.000 drugih članov stranke v uniformah. Na ulicah je bilo več stotisoč ljudi, ki so prirejah velikanske ovacije. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko se je okrog 20.30 pojavil na balkonu Hitler in zadovoljno odzdravljal na ovacije svojih pristašev. Berlinsko parado so prenašale vse glavne nemške radijske postaje. Grof Ciano o pomenu nemškega sodelovanja Munchen, 30. jan. br. Ob četrti obletnici narodno-socialističnega režima v Nemčiji je izšel »Volkischer Beobacbter« v posebni izdaji, v kateri objavlja med drugim tudi članek italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana o odnošaiih med Italijo in Nemčijo. Ciano piše med drugim, da je Italija že več let na stališču, da ni mira m ravnotežja v Evropi brez popolnoma svobodnega sodelovanja Nemčije, ki pa je odvisno od njene popolne enakopravnosti v vsakem pogledu. Ker zastopa nemška zunanja politika isto mnenje, obstoja med Italijo in Nemčijo najtesnejše sodelovanje, ki je obenem eden najmočnejših stebrov evropskega miru. rvi odmevi Pariz; 30. jan. w. PariSki popoldanski listi ao objavili prve komentarje o Hitler, jevem govoru in pravijo, da je Berlin danes doživel zgodovinski dan. »Pariš Soir« poudarja zlasti Hitlerjevo izjavo, da Nemčija slovesno preklicuje svoj podpis na versajski mirovni pogodbi in da hoče sedaj kot enakopravna država lo talno sodelovati pri reševanju svetovnih problemov. »Temps«, ki posveča govoru Hitlerja uvodnik, postavlja med drugim vprašanje, ali je Nemčija sedaj, ko je sama po sebi dosegla enakopravnost, pripravljena sodelovati pri koristnih pogajanjih. Današnji Hitlerjev govor, pravi list, prinaša podrobnosti, ki jih bodo gotovo v vseh glavnih mestih proučili z najresnejišo pozornostjo in ki bi lahko pomenile predkret v evropski politiki, »Echo de Pariš« piiše: 2e dve leti se Ion. donsika in pariška vlada neprestano trudita, da bi pridobili voditelja nemške države za pogajanja o ureditvi splošnih vprašmj. Doslej je vodja nemške države odgovarjal na te pobude samo z napadi na mednarodne pogodbe. Kancelar Hitler odklanja načelno .vsak sistem o medsebojni pomoči, ki bi mogel poglobiti skupno usodo zapad-ne Evrcipe. Čeprav odklanja Velika Britanija komikretne obveznosti v tem pogledu, vendar ni hotela popustiti. Ali more Nemčija iz L 1937 navezana samo nase in na svoje siromaštvo uspeti s podvigom, pri katerem se je ponesrečila bogata in močna Nemčija iz 1. 1914, ki je razpolagala s oodporo tolikih držav? V Evropi ne bo trajnega in zanesljivega miru, dokler se ne razprši pangermanski sen. Rim, 30. januarja, br. Rimski tisk je posebno toplo sprejel današnji Hitlerjev govor, ki ga objavlja skoraj dobesedno. V kratkih komentarjih naglašajo listi, da v Hitlerjevem govoru ni nobene besede, ki je Italija ne bi podpisala z obema rokama Posebno podčrtavajo listi Hitlerjeve izjave, da Nemčija ni izolirana, da med Nemčijo in Francijo ni nobene sporne točke. Italija docela soglaša z nemškim stališčem napram Rusiji in se strinja z nemškim stališčem glede narodnih manjšin. Z zadovoljstvom navajajo listi Hitlerjeve besede o tesnem sodelovanju z Italijo in pripravljenost Nemčije za sodelovanje pri reševanju evropskih problemov. Končno čestitajo Hitlenju, da je po dolgi in mučni borbi očistil čast Nemčije in izvojeval njeno popolno enakopravnost Praga, 30. jan. vr. Kolikor jle razvidno fr dosedanjih komentarjev liistov. je bil Hitlerjev govor v Pragi mirno sprejet. Usti ne prikrivajo gotovega razočaranja, ker Hitler ni niti omenil odnosajev med Nemčijo in S španskih bojišč Srdita topovska bitka na zapadlaem delu Madrida na vseh Madrid, 30. januarja. AA. Republikanske čete so včeraj nadaljevale boje za zapadni park pri Madridu. Snoči ob 20. je v tem odseku besnela huda bitka. Boj topništva je bil silno močin, pa tudi strojnice so se neprestano oglašale. Bitka je bila posebno huda na jugu Madrida in pri Ca-rabanclielu. Reflektorji so neprestano razsvetljevali bojišče na zahodu Madrida in v zahodnem parku, ob 22. pa je ponehalo streljanje topov in je zavladal na vsej fronti mir. Odbor za obrambo mesta Bilbao je ob- samo topniško obstreljevanje, drugih frontah pa je vladal mir. javil, da je bilo danes v nekaterih odsekih Italijani kupili to španskih ladij Rim, 29. jnn. AA. Listi poročajo da bo ifaJajainflki ladjiefleiničarji kupili 10 španskih ladij, ki so se> nahajale v Genovi že od izbruha španske državljanske vojne- Rabili jih bolo za redno potniško oziroma trgovsko službo. General LudendorH proti generalu Francu Berlin, 29. jan. AA. (Havas). V zadnji številki lista »An heiligen Que!1en der deutschen K«1*1« je general Ludendorff ob* javil članek, ki je bil ponatisnjen v 65.000 izvodih- V tem članku se zelo ostro kritizira stališče Nemčije napram generalu Francu in se pravi, da položaj generala Framca nit; najmanj ni ugoden v vojaškem poglej du. Glede prostovoljcev pravi general Ludendorff. da so biii ti prostovoljci na povelje poslani v Španijo. Nato navaja general stališče ostalih vlad in pravi, da je bilo to stališče v španskem vprašanju pravilu ejše. General Franco mora plačati 6voje dolgo* ve v Inozemstvu, ima pa premalo sredstev kljub pomoči jezuitov in Deterdjnga. Gle- čen sem, kadarkoli slišim, da se je naSa de Francije, Anglije in Italije piše general imnonio fro-ATrino ftlrronilo * j _ ______ _ i _ i___ _____*__ da so zavzele boljše stališče v vprašanju prostovoljcev, ker tudi Italija ne mara niti Maroka, niti Balearov, ampak hoče samo, da se v Španiji ustali desničarski režim in da bi tako Španija postala provinca rimskega imperija, kakor je to bila že v antičnih časih. Ludendorff dolži, da 60 vsega krive misdične sile kj imajo v tem sporu velik vpLiv. Te tajne sile so: Židi, framasonj, je* zuiti. Rinm, rimska cerkev s faš zrnom. Zato general napada zvezo med Nemčijo in Italijo in pravi, da je Nemčija postala žrtev teh tajnih sii. Ta članek je namenjen pristašem pogan« stva. ki ga je ustanovil general Ludendorff. Za Franca pravj Ludendorff. da je frama-son in da je sredstvo jezuitov. 2e njegovo ime dokazuje, da je židovskega rodu, ___ Češkoslovaško >Česke« slovo«, ki rm* zveza z zunanjim ministrstvom, pravi, da Hitlerjev govor ne bo Poslabšal zunanjepolitične« ga položaja v Evropi. Govor celo opravičuje upanje, da se polagoma pripravlja presokret na bolje. Kakor Poljisk} zunanji minister Beck je tudi Hitler v svojem govoru prešel preko Češkoslovaške. Češkoslovaški desničarski liisti pravijo, da Hitlerjev govor ni prinesel jasnosti, jn poudarjajo, da Hitlerjev govor sicer ne vsebuje nobenih groženj, vendar pa kaže tudi malo pripravljenosti, da bi se Nemčija sprijaznila z resničnostjo. Omejitev prodaje nepremičnin v Nemčiji Berlin, januarja, b. S 1. februarjem stopi v veljavo zakoni, ki bistveno omejuje dosedanjo pravico svobodnega razpolaganja ir. odprodaje nepremičnin, posebno zemljišč. Za vsako prodajo nad 2. Im zemlje je potrebno posebno dovoljenje oblasti, in to celo v primerih prisilne prodaje na dražbah. PrivolStev v nakup zemljišča je treba odrer ČL, kadar nj kupec kmet, ali je prodajna cena v prevelikem nesorazmerju z dejansko vrednostjo zemljišča. Nan»en novih omejitev je, zagotoviti izkoriščanje zemlje predvsem v prehranitvene namene. Papeževa bolezen Rim, 30. jan. br. Papeževa bolezen Je postala zadnje dna po sodbi zdravnikov nekako stacionirana. Stanje bolnika je že več dni neizpremenjeno. Bolečine se od časa do časa ponavljajo, vendar pa v tem pogledu ni nastopilo nikako poslabšanje. Bolnika je zaradi dolgotrajnega mirovanja v postelji začela mučiti naduha, zdravniki pa upajo, da bodo ta bolezenski pojav odpravili. Po mnenju najboljših specialistov, ki so jih vatikanski krogi konzultirali, se utegne bolezen papeža še dolgo vleči. Zato so priprave za volitev novega papeža, ki so jih zadnje čase zelo pospešili, začasno zopet ustavili. Papež je tudi danes sprejel kardinala Pacellija in nekatere druge cerkvene dostojanstvenike. Pred rešitvijo japonske vladne krize Tokio, 30. jan. k. General Ajaši, ki je dobil včeraj mandat za sestavo nove vlade eo je pričel že včeraj pogajati >: P jata kov, SerebrjaKov, Muralov, Livšič, "D robni č, Bohuslavski, Knjažev, Ratajčik, Norkin, gestov, Turok, Gras in Pušin so obsojen na smrt, Turok, Gras in Pušin so Arnold na 10 let, Stojilov pa na 8 let ječe. Utemeljitev obsodbe Utemeljitev obsodbe navaja med drugim, da je v Rusiji obstojala, kakor je <*-n-kordata. V članku pravi, <1 a je po-leg drugih problemov vlada dr. Stojodinoviča podedovala ko j« prevzela oblast tudi vprašanje konkordata. Vlada je temu vprašanju posvetila vso svojo skrb, ker so prav v ničemer noče izogniti svojim dolžnostim. Konkorda-f je bil sklenjen za časa prejšnjih vlad. Sedanja vlada ni bila angažirana pi redakciji besedila konkordata. Vendar pa je bila njena dolžnost., da skrbi za pr ivi'ni potek nadaljnje procedure, čemur se niti ni moda odrf či. V zadnjem času so se pojavili ljudje m pričeli napadati konkorda-t na prav brezobziren način. Brezobzirni so ti napada tuli zaradi tega., ker se ne skuša najti niti pravi čas, niti pravo mesto za kritiko ko.n-kordata in vlade in ker se tudi ne izbirajo sredstva za agitacijo ki so vrši r nerodni-sanimi brošurami in letaki, torej na način in po sistemu, kakršnega so se pri nas za agitacijo posluževali dcsej le komunisti. Po običajih ki veljajo pri nas se mednarodne pogodi« pred njihovo ra trika«j j in objavo ne ventlirajo v Listih. Ta običaj do- cela odgovarja tudi potrebam verskega miru v državi, ker si je pač lansko misliti, kakšna bi bila polemika tiska. Takšna polemika bi prav gotovo rušila verski mir. Še nobeni v'adi pa ni bilo dopuščeno, da bi za verski mir nc skrbela in da bi dopustila njegovo uidejanje- List pravi, da se v naveden lih. napadih proti kosrnkoTdf.il govori o srbstvu in da so se dajala <> tej stvari tudi neka nedostojna sporočila. Predsednik vlade dr. Stojadi-novič je pofomiec Hadži Milentiija Pavlovi-ča. prvega srbskega mitropolita- Zato smatramo. naglaša »Samouprava«, da ni niti mogoče, da bi bil kdo izmed Sibov bolj pravoslaven od njega. V vladi pa .ie tudd dr. Korošec, ki je dober katolik. Več ko gotovo je torej, da bo vlada našla rešitev, s katero se bodo lahiko zadovoljili i vsi katoliki i vsi pravoslavna. Treba pa je potrpet; in ziuipa.fi v državno modrost onih, ki so pozvani za ureditev vprašanja o kon-kordatu. Vprašanj? bo proučeno in bo rešeno v interesu države, cerkv©. vere in vsega naroda. Sporočilo »Samouprave«, ki se mu pripisuje avtentičen značaj, je vzbudilo v Beogradu veliko pozornost. Finančni ©dfeor narodne skupščine Beograd, 30. januarja, p. Fimanani odbor narodne skupščine je danes nadaljeval svoje delo- Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva vojske in mornarice. Vojni mi? nister general Marič, je podal daljši ekspo-ze, nakar ie odbor z aklamasjo odobril pro račun tega resora. Na Popoldanski sej-j je prišel na dnevni red proračun notranjega mnistretva. Min k'ter dr. Korošec na sejo ni prišel. Me?to njega je mi niste- brez porifa^ lja rlr. Krek prcčltal eikspoze. V imenu opo« zic.;jsk h Poslancev je p osi- N^kola Kabalin podal izjavo, nakar čo opozicijski člani od« bora skupno zapustili sejrao dvorano. Seja ee je nadaljevala brez nj:;h in je bi proračun sprejet. Jutri finančni odbor ne bo zaseda'. V ponedeljek dopoldne pr de na dnevn,; red pro« račun ministrstva šum in rudnikov. Finančnemu odboru je bilo danes pred« loženih več amandmanov, poleg drug h amandman za pr znanje službenih let učiteljem. ki eo biLi nameščen,; na pravos^av-n h verskih šolah v Južnj Srbiji ter na šo« lah C^MjMetodove družbe Proračun naše vojske Minister vojske in mornarice je v svojem ekspozeju pojasnil proračunske postavke za svoj resor. Proračun obsega štiri poglavja, vojsko mornarico, obmejne čete in civilno letalstvo. Proračun za vojsko znaša 522.4 milijona za osebne. 962.4 milijona za materialne in 657.5 milijona dinarjev za izredne izdatke, skupaj 2142 milijonov dinarjev. Proračun izkazuje povišanje za 118 milijonov. Tako osebni kakor materialni izdatki so v primeri z izdatki drugih vojsk zelo skromno odmerjeni. Krediti za generalni štab so zvišani za 2.7 milijona, da se omogoči izvedba večjih vežb v zvezi z vpoklicom vojaških obveznikov. Znižani so izdatki za artilerijsko tehnično stroko, za inženjersko tehnično in za sodno stroko Za vojno letalstvo je določenih. 184.5 milijona dinarjev, za 30 milijonov več kakor doslej Povišek je potreben zaradi naglega razvoja te najmlajše vrste narodne obrambe 90"/o vseh teh kreditov gre za materialne izdatke. Skupni krediti za mornarico znašajo 193.9 milijona dinarjev in so povišani za 13 7 milijona. Tudi pri mornarici odpade pretežna večina kreditov na materialne izdatke. Naša mornarica je v primeri z raz- členjenostjo naše obale in potrebami njenega varstva še zelo majhna. Za civilno letalstvo je določenih 16 milijonov dinarjev, od tega 15.6 milijona za materialne izdatke. Povečanje znafa 5 milijonov in pomeni prvo stopnjo za izvedbo petletnega načrta, po katerem naj se tudi v naši državi uvede zadovoljiv letalski promet. Končno je minister v svojem ekspozeju poudaril, da je predlagani proračun minimum, ki lahko zadosti potrebam naše narodne obrambe. Opozoril je. kako se ves svet okrog nas mrzlično oborožuje. Zato moramo tudi mi prinesti žrtve, ki so najnujnejše za zagotovitev naše varnosti. Beograd, 30. januarja, p. O priliki obiska predsednika vlade dr. Stojadinoviča v prostorih SKJ v Beogradu je starešinstvo SKJ izrazilo željo, da bi ga sprejel predsednik vlade. Dr. Stojadinovič je tej želji ugodil in je imel danes v svojem kabinetu dolg razgovor s starešinstvom pod vodstvom prvega podstarešine E. Gangla. Zastopniki Sokola so razložili predsedniku vlade delo in načrte Sokolstva ter program Petrove petletke. Poročali so mu o pripravah beograjskega Sokolstva za obisk v Sofiji. Starešinstvo SKJ je obvestilo predsednika vlade tudi o težavah, s katerimi se mora boriti Sokolstvo, in ga opozorilo tudi na vse ovire, ki se postavljajo ■ z raznih strani sokolskemu delu. Predsednik vlade je starešinstvu SKJ zagotovil, da bo vlada prožila Sokolstvu vsako podporo, kakor zasluži sokolska ideja. Obenem se je predsednik vlade dr. Stojadinovič vpisal kot aktivni član Sokola. Princ Mihael hudo bolan Florenca, 30. jan. o. Bolezen rumunske-ga prestolonaslednika princa Mihaela se je nenadoma poslabšala. V pretekli noči je bil pri princu zdravniški posvet. Zdravniški buletin pravi da se je v influenciiski obliki j nonovno pojavilo lokalno vnetje pljuč in obenem vnetje reberne mrene na levi stra- Ini prs. Temperatura se ie dvignila na 38 stopinj, utrip je znašal 100. Beležke Sklicanje banovinskega sveta v Ljubljani Banovinski svet za dravsko banovino se bo sestal v ponedeljek, dne 15. februarja ob 8. dopoldne. Na dnevnem redu zasedanja je najprej razprava o banovinskem proračunu za leto 1967/38, nato pa uredba, ki dopolnjuje čl. 108 uredbe o občinskih uslužbencih. Končno bosta določena še en član in njegov namestnik v prizivno komisijo za odobritev prenosa nepremičnin v obmejnem ^zemiju. Zanimivi napadi Glasilo hrvatskega totalitamjna. »Hrvatski dnevnik«, se že nekaj dni sem bavi z JNS. Članki, ki so pisani v žargonu, kakršen dolikuje n. pr. beograjskemu »Ba«ka-niu«, eo vzbudili v Zagrelm precejšnjo pozornost in se živahno komentirajo. Javnost je prepričana, da se »Hrvatski dnevnik«, ki se mu. naravno, današnje stanje naj-i«olj dopada. boji, da hi moda JNS zopet poseči v razvoj dogodkov. Z druge strani Se domneva, da hoče dr. Mačkovo glasilo z napadi na JNS odvrniti pozornost od vprašanja, kakšno je stanje odnošajev buv-HSS z združeno opozicijo odnosno z JRZ. Po našem mišljenju voditelji hrv«.*ek«ga pokreta ne bi sme'i zapravljati časa. papirja in živcev za borbo proti strankam, o katerih trdijo, da bo le se fantomi. Mnogo l>olj koristno bo, ako posvetijo vso svojo pažnjo razpoloženju ljudstva ki od njih pričakuje, da preidejo že končno enkrat od besed k dejanjem. »Hrvatski dnevnik« naj histerične napade proti JNS prepusti »pomožni štnimpi«, »Obzoni« in njemu slič-niim. ki so zato tu. da se razburjajo za nca navadno ne govori o vrvi. Demanti beograjske združene opozicije Zagrebške »Novosti« poročajo iz Beograda: »Neki ljubljanski list je objavil vest, da obstoji možnost, da bo beograjski del združene opozicije sodeloval z današnjo narodno skupščino. Vodstvo beograjskega dela združene opozicije izjavlja, da so te informacije docela netočne in da imajo najbrž služiti v gotove prozorne svrhe. Združena opozicija izključuje vsako sodelovanje v petomajski narodni skupščini«. Ta demanti se očividno nanaša na informacije, ki smo jih pred tednom objavili v »Jutru«. Kakor se čitatelji spominjajo, se je naše poročilo tikalo celokupne politične orientacije izvestnega dela beograjske združene opozicije. Gornji demanti se pa omejuje na vprašanje vstopa na listi dr. Mačka izvoljenih srbskih poslancev v narodno skupščino. Povrh se še dela, kakor da smo si mi to izmislili. Pri tem je vsemu svetu znano, da je že pred tedni pričel posl. Zdravkovič formalno akoiio v tej smeri. Sklical je celo več konferenc na listi dr. Mačka izvoljenih srbijanskih poslancev in beograjski listi so o tem pisali cele kolone. Jedro naše informacije pa je bilo povsem drugo in beograjski demanti se ga skrbno izcgiblje. ProtioSenziva krščanskih socialcev Poročali smo že, da sta gg. škofa v Ljubljani in Mariboru sprejela predstavnike krščan&Kih socialistov ter izrekla priznanje in pohvalo njihovemu delu. To je vlilo krščanskim soc:a!cem novega poguma in v zadnji številki svoje »Delavske pravice« pozivai t somišljenike, naj s podvojeno vnemo nadaljujejo delo za Jugoslovansko strokovno zvezo. Boj proti tej organizaciji ni od danes ali včeraj, marveč traja žc ves čas, odkar jo je dr. Krek ustanovil. Razlika je samo ta, da je bil boj poprej prikrit, sedaj pa se odigrava pred vso slovensko javnostjo. »To je boj krščanske ideje za njeno uresničitev v srcih delavčev in med obledelimi katoličani, ki se v praktičnem udejstvovanju prav malo ločijo od ljudi, ki so katoličanstvo očitno zavrgli.« Po tej ostri obsodbi svojih nasprotnikov iz »Slovenčevega« tabora poziva »Delavska pravica« k vztrajnosti v boju za krščanske ideale in svarilno vzsklika: »Blagor nam, če nam ne bo treba iti po potih Rusije in Španije in šele po potokih krvi spoznali pravo resnico in veličino krščanstva.« Na drugem mejtu poroča isti list o obč nem zbora krščansko-socialne nameščenske organizacije. Predsednik g. Savenc je v svojem poročilu med drugim rekel: »Njim* ki mislijo, da imajo izključno pravico do vod-itva krščanskega nameščenstva, ni dovolj, da ovirajo uspešno delo naše matice (JSZ); morali so poseči po danes zelo priljubljenih očitkih sorodstva z marksizmom in komunizmom.« Letaki o konkordatu Kakor posnemamo po zagrebških listih, poroča »Narodno kolo«, podeželsko glasilo bivše SDS, da se »nekateri prijatelji Srbi pritožujejo, ker prejemajo zadnje čase letake z napadi proti katoličanom zaradi konkordata, ki je bil sklenjen med Vatikanom in našo državo«. List poziva svoje srbske čitatelje, naj opozore vse, da se je »pričelo delo za sklenitev konkordata že pod Uzunovičevo vlado 1. 1927 in da je bilo končano za časa diktature, ko niso imeli Hrvati nobene besede. Zaradi tega je treba pripisati vse slabe strani konkordata, če jih je res kaj, diktaturi in njenim hlapcem, ne pa kmetskemu narodu, jj ki ni imel z njimi nobenega opravka«. Sarajevska lekcija evropskim državnikom Glasilo sarajevskega nadškofa dr. 8a-riča »Katoliški tednik« se peča z vsemi mogočimi vprašanji od hlač, ki jih nosijo smučarke, preko teoloških razglabljanj tja do velikih mednarodnih problemov. V zadnji številki razpravlja »o vprašanju nevmešavanja v špansko državljansko vojno s stališča katolika.« V članku ugotavlja, da je treba zahtevo po nevmešavanju v špansko državljansko vojno s katoliškega stališča že v načelu zavrniti in obsoditi. Skupnost katoliških narodov in držav je ne le upravičena, marveč naravnost dolžna intervenirati, ako se v kaki državo božji zakoni grobo in trajno kršijo. List pravi nato dobesedno: Banovinski šolski odbor Včeraj je hnel v Ljubljani sejo iirši banovinski šolski odbor. Predsedoval je pod-b*n dr. Majcen. Načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik je poročal o vtanju šolstva v banovini, o ukrepih prosvetne uprave v L 1936. V preteoenem letu je bilo otvorjenih šest novih šolskih poslopij, ki so se po večini zgradila » pomočjo banovine. Banovinski Šolski odbor je naito razpravljal o uredbi, po kateri prevzame s L aprilom J 937 banovina vzdrževanje vseh osnovnih šol. Banovinski proračun bo zaradi tega obremenjen s 16,300.000 Din novih izdatkov, tako da bo v novem banovinskem proračunu za šole postavka 22 milijonov. revmatizma lshiasu ln obolenjih za-zaradi prehlada poma-; gajo Togal tablete. — i Pazite na zaščiteno ime: Din 21.—. V vseh lekarnah. Dr. Stevanovlč 1 Pyk Registrirano S. br. 2SOS8 3« S. S. Bcbčev: Končno S •. • Za današnjo manifestacijo v Ljubljani, posvečeno proslavi podpisa prijateljske pogodbe z Bolgarijo, nam je tale članek napisal eden najuglednejših ta. najzaslužnejših bolgarskih nacionalnih delavcev, bivši minister univ. prof. Stevan Sava Bobčev, predsednik »Slovanskega u druženja« in rektor »Svobodne univerze« v Sofiji. Zelo zanimiva in poučna Je zgodovina, ki se je končno završila s pogodbo o prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo. Najznačilnejša črta na tej pogodbi je okolnost, da je ona izraz globokega prepričanja in iskrene želje bolgarskega naroda Prepričani smo, da te želje deli z nami vsa jugoslovanska celota. Enako značilna je druga črta v tej pogodbi. Niso bile politične stranke in politični pokreti, med katerimi se je ta ideja rodila in razvijala, marveč ta ideja je vznikla iz globine iskrenih čustev obeh sosednih vladarjev na slovanskem jugu. Kralj Aleksander, blagopokojni jugoslovenski vladar, in bolgarski car Boris sta se kot prava nositelja idealov svojih narodov sporazumela in s tem položila temelj za pakt o večnem prijateljstvu. To, kar sta v začetku novega leta podpisala ministrska predsednika obeh bratskih držav, je dejansko tvorba obeh narodov samih in njih vladarjev. Jaz osebno imam mnogo razloga, da sem zadovoljen in vžradoščen ob tem zgodovinskem dogodku, že več desetletij visoko dvigam, lahko to rečem, zastavo slovanskega zbližanja vobče in bolgarsko-ju-goslovenskega še posebej. Zanimalo bo marsikoga, ako tu opozorim na to-le zame zelo važno dejstvo: Po medzavezniški in bratomorni vojni med Bolgari in Srbi sem kot bolgarski pooblaščeni minister in poslanik v Petrogradu, v skrbeh, kaj naj sedaj storimo, zabeležil v službenih poročilih na ministrstvo zunanjih del misli, ki sem jih gojil že dolga desetletja. V enem izmed teh poročil (10. avgusta 1913.) sem razpravljal o našem, tragike polnem položaju po medzavezniški vojni in se prav posebno dotaknil naše osamljenosti, nevarne zlasti zategadelj, ker so se prav takrat snovale razne zveze med balkanskimi državami in med državami jugovzhodne Evrope vobče. Ko sem poudarjal, da nam naša osamelost lahko ob gotovih političnih iznenadenjih nepričakovano donese novo zlo in gorje, se mi je vsiljevalo tole vprašanje: Na koga naj se obrnemo, da se zasiguramo v mučnih in težkih trenutkih pred kakšnim morebitnim novim presenečenjem? V tem svojem poročilu sem posebno nagla-šal, da bi bila ideja za kakšno revanžo ne 3amo brez vsake vrednosti, marveč tudi skrajno nevarna in naravnost pogubna. Z ozirom na to sem — ne da bi skušal točno in natančno označiti, s katero malo ali veliko državo bi mi lahko podpisali obrambno ali varnostno pogodbo — predlagal kot najbolj zaželjeno, možno in koristno zavezniško pogodbo z veliko Rusijo in sosednjo Srbijo (sedaj Jugoslavijo). Kaj se je takrat godilo v bolgarski prestolnici, še danes ne vem točno. Ali ko 3em se po svoji demisiji na jesen istega leta vrnil v Sofijo, sem vse leto opazoval, da so takratni vlastodržci pripravljali nova presenečenja, podeč Bolgarijo v nič manj | nevarno katastrofo, kakor Je bila ona dne 16. junija 1913. leta. In kakor po onih usodnih dogodkih leta 191S-, smo se sopet znašli ob koncu svetovne vojne, ki smo se je v svojo veliko nesrečo udeležili na strani centralnih sil, v še žalostnejšem ta M obupnejšem položaju. Ko se je car Ferdinand odpovedal prestolu, smo v skrbeh razpravljali in razmišljali, kaj naj napravimo, da očuvamo Bolgarijo vsaj v oni zmanjšani obliki, kakor jo je izoblikovala neuillyska mirovna pogodba V času, ko so se pri nas državniki in politiki mučili, da najdejo tz te mučne situacije kakršenkoli izhod, ni narod v svojem zdravem nagonu in bistrem razumu niti za hip kolebal, da pokaže pot, po kateri je treba hoditi. To je bila pot zbližanja s sosedi, pred vsem z bratsko Jugoslavijo. Narodi se po navadi ne motijo. In. tudi naš narod je v globokem svojem spoznanju in prepričanju takoj uvidel, kje mu je mesto in kaj je treba storiti Tega jasnega spoznanja našega naroda, kakor da. ne bi zadostno razumeli merodajni kiogi, v katerih pa je vendarle bilo tudi nekaj mož,, ki so goreli za idejo najtesnejšega zbližanja in sporazuma z Jugoslavijo. No, takrat, so se sklepali razni regionalni pakti ln druge pogodbe, ki bolgarski vladi niso pripuščali, da bi odločno stopila na pot zbližanja z Jugoslavijo. In evo, sedaj je konec kolebanja! Zgrajeno je ono, kar smo toliko želeli in kar smo tako željno pričakovali! O tem je obvestil bolgarski narod v začetku novega leta ministrski predsednik dr. Georgi Kju-seivanov. Slično zbližanje med državami potom pogodb o večnem prijateljstvu bo znatno olajšalo delo borcev za mir in kulturno^ sodelovanje. In tudi mi južni Slovani, ki smo dolžni v tem oziru prispevati svoj delež, bomo v položaju, da posredno ali neposredno damo svoj prilog za ojačenje miru, svobode in višje kulture, kar je bolj kakor kdaj prej potrebno zlasti danes, ko je človeštvo tako silno razdvojeno. Od jugoslovensko - bolgarske pogodbe pričakujem tudi notranje pomirjen je v naš., državi. Pričakujem, da se bodo delavski.. kmetski ln industrijski sloji, veseleč se splošne sigurnosti, mirno lahko posvetili, svojemu poslu in s tem močno ojačili našo produkcijo. Hkrati pa bo tudi intelektualna Bolgarija Lahko napela vse svoje sile, da bo po možnosti ustvarila one kulturne dobrine, po katerih hrepenita narod in država. Končno pa se bodo lahko tudi merodajni državni činitelji mirno posvetili delu, da se pri nas normalizirajo razmere in se dosežejo notranje-politični gospodarski in drugi pogoji, ki so potrebni, da pride prej ali slej tudi do carinske zveze med Bolgarijo in Jugoslavijo, kar bo najjačji zalog miru na Balkanu in na vsem svetu. Gbfava paleta z Bolgarijo Beograd, 30. januarja- p. »Službene nos vi ne« so danes objavile tekst pakta o traj» nem prijateljstvu z Bolgarijo. Pakt je ob Javljen v srbohrvaščini Jn bolgarščini. Beg pred poplavo Ncwyork, 30. januarja AA. Včeraj Je ves dan 100.000 delavcev utrjevalo nasipe ob reki Mississippi. Čeprav objavljajo vlada in vojaški strokovnjaki pomirljive izjave, da bodo obrambni nasipi vzdržali pritisk vode, je več tisoč prebivalcev zapustilo svoje domove in pobegnilo v višje kraje. V zadnjih dneh je odšlo na ta način iz teh krajev 125.000 ljudi. V goratih krajih so na ta način nastale pod šatori prave velike naselbine. V Memphisu je postal položaj že zelo kritičen. Iz Louisvilla so doslej odstranili 54.000 ljudi iz Laducana 25.000 ljudi, dočim jih je 8000 ostalo v svojih domovih, ki so že deloma poplavljeni. Vremenske neprilike Pariz, 30. jan. br. Skoraj iz vse Evrope prihajajo poročila o vremenskih neprili-kah, ki jih povzročajo na eni strani viharji in snežni zameti, na drugi strani pa deževje in južno vreme. V severni Evropi vlada izredno hud mraz, v jugozapadni Evropi pa neprestano dežuje, tako da groze pop1 a ve. V srednji Evropi in na Balkanu povzroča sneg velikanske ovire zlasti v cestnem i»» železniškem prometu. Na morju divjajo hudi viharji m je mnogo ladij v stiski. Več ribiških čolnov in manjših par-n:kov je vihar potopil in je bilo tudi mnogo človeških žrtev. Nemčija je v teku zadnjih treh dni izgubila šest parnikov. Posebno mnogo nesreče se je pripetilo vzdolž portugalske obale. V Angliji že dva dni neprenehoma sneži in že desetletja ne pomnijo take hude zime. »Posebno v španskem primeru bi morala krščanska zajednica narodov in držav intervenirati. V Španiji ne gre za borbo med fašizmom in demokracijo, temveč za borbo za svobodo vesti in vere. Ako bi bila Evropa res katoliška ali bi bila vsaj humanistično navdahnjena, potem bi že davno odpravila španski kaos. Ce imamo vse to pred očmi, mora objektivni človek povsem drugače gledati na pomoč Italije in Nemčije španskim nacionalistom«, Letošnje tekme Beograd. 80. januarje. AA. Da M se niifrter za telesno vzgoio naroda podrobno seznanili z vel-jfco skakalnico v Planici in « smučarskimi prireditvami, kj so bnie v Planici od le!a 1934, je tainck »Planice« g. Joeo Goreč, predn'a.jal v nrinidtrstvu za telesne vzgojo naroda v navzočnost, ministra dr. Rogiča film o triletnih tekmah v Planici, Predvajanje tega filma je tudi v zve®} iz organizacijo letošnje mednarodne te&ame ▼ Planici, lei bo 14. marca. Po pripravah »o« deč. bo letošnja prireditev prekosila vse do« sedanje uspehe v Planici. Zanjo vlada v tujini posebno veliko zanimanje, zlastj -e vpoštevamo predlog, ki ga fe stavilo udra-ženje »Planica« mednarodni smučarski federaciji, naj poleg obstoječih smučarkah disciplin nvede novo smučarsko letenje. Podaljšanje novinarskih legitimacij Beograd. 30. januarja. A A- Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic od 30. januarja t- 1., je do vključno 28. februar« ja podaljšana veljava zeleno vezanih legati* macij za znižano vožnjo 6 75% popusta in za neomejeno število potovanj, ki jllh ima« jo profesionalni novinarji, člani Jugoslovenskega novdmanskega udruženja. Ta sklep je dostavljen pokrajinskim železniškim ravna« ieljstvom, z brzojavko št. 598 od 30. januar« ja 1937- Prisega zvestobe Hitlerju Berlin, 28- Januarja, b- Po novem nemškem uradniškem zakonu bodo uradnik} po« lagali odslej svojo prisego ne več na usta« vo, temveč na osebo Hitlerja samega, i --—--. Vremenska napoved Zemunska: Lepo vreme, po večini jasno, ponoči nekoliko slane. Dunajska: Na zapadu Avstrije bo temperatura najbrže še padla, na vzhodu pa se bo mraz poostril. Položaj v borbi med mrzlim in toplim vremenom še ni odločen. Ponekod padavine^ x toplih krajih dež, v mrzlih sneg, Maši kraji in ljudje Brat dr. Bukovsky, Sokolstva, prispe v Ljubljana, 31 januarja. Starosta vsega slovanskega Sokolstva in češkoslovaških Sokolov se mudi te dni v naši državi na obisku pri jugoslovenskih Sokolih. Pot ga vodi iz središča našega Sokolstva, Beograda, v razne sokolske župe po Jugoslaviji. Potem, ko bo obiskal tudi Sokolstvo na Jadranu in v Zagrebu, ga bo z vso radostjo sprejela v svojo sredo tudi velika sokolska rodbina v dravski banovini. Brat dr. Bukovsky se pripelje v Ljubljano 4. februarja z jutranjim zagrebškim brzim vlakom in ostane med nami ves dan, nakar bo 5. II. opoldne zapustil Ljubljano ima «e preko Maribora vrnil v Prago. V četrtek 4. februarja bo priredilo ljubljansko Sokolstvo br. starosti Bukovskemu na čast velik slovanski večer na Taboru, kjer bo starosta slovanskega četrtek v Ljubljano češkoslovaškega narodnega življenja. Ves svoj prosti čas — kar mu ga dopušča njegova služba čelnega zdravnika državnega bolniškega fonda vsega uradništva — posveča delu za svoj narod, in to ne delu z besedami, nego samo z dejanji. On je mož čina in zahteva to tudi od svojih sotrudni-kov, bilo Sokolov, bilo drugih. Brat dr. Bukovskv je že večkrat obiskal jugoslovensko Sokolstvo in tudi Ljubljana mu je v prijetnem spominu, saj je bil že mnogokrat naš drag in mil gost. Zadnjikrat je prihitel v Jugoslavijo, da se udeleži po- greba blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja in se v imenu vsega slovanskega Sokolstva pokloni njegovemu spominu. In tudi letos, ko velja njegov obisk jugoslovenskemu Sokolstvu. ga je vodila prva pot tja na Oplenac, na gomilo pokojnega Velikega vladarja m Sokola. Iz potovalnega vzporeda objavljamo, da je br. dr. Bukovsky dosedaj posetil poleg Beograda župo Kragujevac, Novi Sad, Sarajevo, Mostar, kjer je otvoril v imenu ČOS petero po Sokolih zgrajenih studencev oziroma vodnjakov. Nato ga je vodila pot dalje v Dubrovnik, Split in v Zagreb. V Ljubljani pa bo posetil našo sokolsko župo. Ljubljanskega Sokola, Tabor in druga društva ter bo položil tudi venec na grob br. dr. Ivana Oražna. Priznanje tujine našim zdravnikom Odlikovanje našega kirurga dr. Božidarja Lavriča Imel tadi oo krajši nagovor na zbrane Sokole to Sokol ice, ki ga že sedaj vsi z ve-Hko radostjo in bratsko ljubeznijo pričakujejo. Naj bo iskreno pozdravljen in dobrodošel med nami! Br. dr. Bukovskv je bil rojen 2. maja 1889. v trgu Vyškov na Moravskem in ljubezen do Sokolstva mu je bila vcepljena že v domačem krogu. Ko pa je obiskoval srednjo šolo, se je pričel prav hitro razvijati v odličnega telovadca v vrstah naraščaja domačega društva, četudi je to bilo tedaj po šolskih oblastvih prepovedano. Mnogo se je pečal kot starejši srednješolec s študijem raznih velikih mislecev, toda najbolj se je oklenil naukov Masaryka in Tvrša. Njegova tekmovalska pot je vodila strmo navzgor. Že leta 1907. je tekmoval v višjem oddelku na V. vsesokolskem zletu v Pragi in si priboril veliko priznanje. Ko pa je po položenem zrelostnem izpitu zapustil domače mesto in odšel v Prago, da tamkaj nadaljuje svoje medicinske študije, je takoj vstopil v vrste »Praškega Sokola«. Bilo je to leta 1908. Kot medici-nec je bil istočasno izreden slušatelj filozofske fakultete in mu je bila dana prilika, da je poslušal zanimiva predavanja prof. Masarvka, Drtine, Čade in Krejčega. V Sokolu pa je postal kmalu član vaditelj-skega zbora ter je pod vodstvom pokojnega načelnika hr. dr. Vanička vsestransko dorasel v temeljitega vaditelja in vztrajnega tekmovalca, kar je pokazal na mnogoštevilnih tekmah. .Med svetovno vojno je bil br. dr. Bukovskv ranjen. Avstrijci so ga bili namreč najprej poslali na bojno polje in ga šele po ozdravljenju vporabili kot vojaškega zdravnika. Za časa preobrata je vodil v Pr^gi oddek-k bolnih na pljučih. Ko so se razmere ustalile, se je nemudno vrnil k sokolskemu delu in je bil že leta 1921. izvoljen v m o'k o načelništvo ČOS. kjer je osnoval in kot predsednik vodil zdravni-ško-raziškovalni odsek Skoraj istočasno so mu prosvetni delavci poklonili njihovo zaupanje in ga izvolili tudi za podpredsednika zveznega prosvetnega odbora. Tako je brat dr. Bukovskv imel izredno redko priliko, da se je lahko pozitivno udejstvo-val v tehničnem kakor prosvetnem sokolskem delu ter si pridobil vsestransko znanje in poznanje nalog teh prvenstvenih panog sokolskega vzgojnega dela. Že nekaj let kasneje (leta 1925.) mu je zaupanje vsega odbora COS poverilo novo funkcijo, članstvo v predsedništvu ČOS, kier je prevzel predsedstvo zdravniškega odseka; kasneje pa ie bil izvoljen za zveznega pod-starr>sto. Ko se je v letu 1930. pričelo trajno slabšati zdravje staroste br. dr. Šaj-nerja, mu je zvezna glavna skupščina izbrala v bratu dr. Bukovskem dobrega in izvežbanega namestnika, ki je po prerani smrti dr. Šajnerja leta 1932. moral po soglasni želji prevzeti mesto staroste češkoslovaške sokolske zveze in že naslednje leto tudi vodstvo vsega slovanskega Sokolstva. — Svoje snosobnosti je brat dr. Bukovskv pokazal takoj po svoji izvolitvi za starosto v polni meri: zastavil je vse sile, da je veličastni IX. vsesokolski zlet leta 1932. uspel nad vsa pričakovanja. Vodstvo tako velike organizacije, kakor je češkoslovaško Sokolstvo s svojimi 800 tisoč pripadniki, zlasti v današnjih razmerah ni lahka stvar. Čas. ki v njem živimo, zahteva od vodje polnega moža. In tak je br. dr. Bukovskv vedno bil. Sokolstvo uživa v češkoslovaški kot največja organizacija izredno velik ugled ter ga vsa javnosit priznava kot vodilno združenje vsega nacionalnega življenja. In vendar je najvišji predstavnik te ogromne organizacije v vsem tako skromen, tako demokratičen, resničen brat vsakemu. Zgled Tvrša in Fugnerja mu lebdi vedno pred očmi! Poleg svojih sokolskih dolžnosti opravlja br dr. Bukovsky kot predsednik češkoslovaškega vsedržavnega odbora za pojača-nje narodne obrambe izredno važno funkcijo. Ta odbor, ki ga tvorijo zastopniki 35 velikih vsedržavnih organizacij, si ga je soglasno izbral za svojega predsednika. Toda delavnost našega dragega staroste ne pozna meja tudi na vseh ostalih popriščih V naših medicinskih krogih se v zadnjih letih opaža živahno gibanje. Posamezni naši vodilni zdravniki obiskujejo razne zdravniške kongrese, pri katerih tudi aktivno sodelujejo, bodisi, da predavajo in iznašajo svoja izkustva iz raznih medicinskih področij, ali pa pokažejo svoje tehnično znanje, če je kongres omejen predvsem na to, da udeleženec pokaže na danem materijalu svoje operativno znanje in tehniko, kakor je bilo na primer lani v Bukarešti. Veseli nas, ko moremo beležiti za nas zelo častno dejstvo, da so bili naši znanstveniki deležni polnega priznanja v tujini, kar dokazuje njihovo imenovanje za častne člane raznih zdravniških društev v slovanskih zemljah, pa tudi v medicinsko zelo visoko stoječi Nemčiji. Ob priliki vseslovanskega zdravniškega kongresa, ki je bil lani septembra v Sofiji, je bolgarsko kirurško društvo, katerega predsednik je znani kirurg prof. Stanišev, soglasno imenovalo za častne člane prof. Kostiča iz Beograda, prof. Budisavljeviča iz Zagreba in šefa II. kirurškega oddelka dr. Božidarja Lavriča iz Ljubljane. Temu priznanju je kmalu sledilo še drugo. Kirurški kongres v Bratislavi, ki mu je predsedoval prof. Kostlivy iz Bratislave, je na svojem občnem zboru 1. decembra 1936 tudi izbral za častne člane omenjene tri naše kirurge. Naposled je »Deutsche Gesellschaft fur Chirurgie« na svojem občnem zboru v januarju letos izbrala za svojega člana šefa j dr. Lavriča iz Ljubljane. Vstop v to dru- j štvo je vezan na gotovo jamstvo članov društva, ki priporočajo sprejem novega člana. Kumovali so g. šefu dr. Lavriču gospodje prof. Stanišev, prof. Budisavljevič in prof. Borchardt iz Berlina. Odličnemu našemu zdravniku, čigar izredna kirurška spretnost je bila opetovano željena tudi pri pacientih iz naših dvornih krogov, izrekamo iskrene čestitke k zasluženemu počaščen ju. Prof. Budisa\-l jevič, predsednik prof. Stanišev in dr. Božidar Lavrič na kongresu zdravnikov v Sofiji. Zmagovit napredek češkega Silma Jutri feo v Ljubljani krstna predstava vele£I3nia „Maryša", ki je zaslovel po vsem svetu Češkoslovaški film gre vztrajno svojo pot napredka. V ogromni konkurenci s tujimi filmskimi industrijami, ki razpolagajo z najširšim trgom in z težkim premože- I njem, se češki nacionalni film bori heroj- j sko da se osamosvoji in da svojemu narodu, kakor tudi vsem, ki se zanimajo za popolno osamosvojitev češkoslovaške produkcije, pokaže, kaj se da doseči z resnim umetniškim hotenjem in ustvarjanjem. Eno mora vsakdo priznati: češkoslovaška filmska produkcija ni obilna, zato pa strogo resna, umetniška. In med temi skrbno napravljenimi deli prvači od lanske češke produkcije veliki film »Maryša«, ki je zanesel sloves češkoslovaške produkcije po vsem svetu. Se zlasti so ga pohvalno sprejeli Poljaki, ki so posebno strogi sodniki češkoslovaške proizvodnje Za Ljubljano je velefilm »Maryša« pridobi! elitni kino Matica. Krstna predstava bo jutri ob 16. in so k njej povabljeni vsi, ki se hočejo preveriti, kako visoko umetniško stopnjo je že dosegel češkoslovaški film v trdi, neizprosni svetovni konkurenci. Naslovno vlogo igra Jirina Step-ničkova, ki jo je mednarodna kritika proglasila za češkoslovaško Pavlo Vessely. Z njo igrajo sloveča umetnika Jaroslav Voj-ta, Vladimir Borskv in drugi izbrani umetniki praškega narodnega gledališča. Glasbo sta oskrbela Dobeš in Fiala režiral pa je sloveči mojster Rovensky. Zunanji posnetki so bili napravljeni na Slovaškem. Foto- grafija je odlična, vsebino pa tvori krepka drama sovraštva in ljubezni, ki se je nekoč odigrala v prelepem slovaškem mestu Vlčnovem, v kraju prekrasnih narodnih noš in nebrzdanega veselja do življenja. To je drama slovaške lepotice, ki so jo na silo poročili s surovežem, čim je njen fant moral za tri leta k vojakom. Toda izvoljenec se po treh letih vrne, ljubezen se iznova vname. Ljubosumni mož pobesni, Marvša ga naposled zastrupi, ne da bi vedela, kaj dela. Orožniki jo odženejo v ječo, vendar pa rada prestane ka/en, saj je rešena trpljenja m dima jo čaka izvoljenec, h kateremu se bo vrnila v čisti iskreni ljubezni. Velefilm Marvša je takoj po ustvaritvi nastopil zmagoslavno pot po vsej Češkoslovaški in si je kmnlu nato priboril tudi potov po vsem svetu. Bil je nagrajen s prvo državno nagrado ČSR in je kmalu nato ubral še druge zlate kolajne. Tako priznan in odlikovan resnično zasluži film Ma-ryša, da mu Ljubljana posveti vso pozornost in da z ogledom tega filma i/kaže priznanje pogumni borbi češkoslovaške nacionalne filmske industrije, ki se prizadeva, da tudi tako važno umetniško in propagandno orožje, kakor je film, obdrži v oblasti svojega naroda. Opozarjamo na jutrišnjo krstno predstavo ob 16. uri v kinu Matici, kakor vobče ogled tega filma vsakomur toplo priporočamo. Bc&z ieuda za7>e&e ■ &c&z mvochosU za 7juo{e f»etilo- Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Rodionom, ki varuje perilo in Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: t. Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snežr nobelo. Schichtov RADION P OGIN A N EGA P E R I L A v plezalni tehniki. Absolventi teoretične in praktične šole se bodo lahko udeležili v poletju plezalnega tečaja, ki bo predvidoma v Savinjskih Alpah. Letošnja alpinistična šola bo izpopolnjena s tečajem za zimsko alpinistiko, ki se bo vršil v prihodnji zimski sezoni. Vendar pa bodo imeli dostop v ta tečaj le oni absolventi alpinistične šole, ki bodo redno obiskovali predavanja, praktične vaje v plezalni tehniki in ki se bodo udeležili poletnega plezalnega tečaja Na koncu poletne dobe pa se bodo morali izkazati z zadostnim plczalskim delom. Seveda morajo reflektanti za zimsko-alpinski tečaj obvladati smučanje na terenu. Sodimo, da je med našo mladino dovolj krepkih, jeklenih ljudi, ki se bodo udeležili letošnje alpinistične šole ter kasneje kot zreli alpinisti sodelovali pri dvigu slovenskega alpinizma na svetovno višino. Prijave sprejema turistovski klub Skala do pričetka šole, do druge polovice februarja v klubovih prostorih, Slomškova 1., vsako sredo ob osmih zvečer. I Jubilej tvrdke Logar & Kalan Kran j, 30. januarja. Letos poteče 40 let, odkar je bila ustanovljena ena izmed največjih, najstarejših in najuglednejših trgovin z manufakturo na Gorenjskem. To je tvrdka Logar & Kalan v Kranju, katere sloves solidnosti, visoke kakovosti blaga in nizkih cen sega daleč preko mej kranjskega sreza- pred vojno pa je imela tvrdka trgovske stike tudi s Koroško in Goriško. Tvrdko je ustanovil leta 1897 pokojni g. Josip Logar in jo kmalu dvignil do zavidljive višine. Tudi za slovesno trgovstvo si je tvrdka pridobila velike zasluge. Nekdanji njeni učenci in pomočniki so na podlagi prvovrstnega trgovskega znanja, pridobljenega v tej trgovini, postali po večini samostojni in ugledni veletrgovci. Pozneje je g. Logar dobil za družabnika g. Kalana, ki pa je kmalu umrl. Sedež tvrdke jmmmmmmmmmmmmmmmmm Velik muzikalni in plesni film v režiji mojstra Geze Boiwary-ja Najlepši kraji, elegantna družba in napeta vsebina tega filma bo privlačila vsakogar. V glavni vlogi Gustav Frolilich in Marie.Louise Claudius PRIDE V KINO SLOGO! ! jenje Eng. Fs&ischetti 4® let samostojen Ugledni organizator obrtnikov, meščan ljubljanski in častni član združenja brivcev in frizerjev v Ljubljani ter državne zveze damskih frizerjev g. Engelbert Fran-chetti slavi te dni 40-letnico svoje samostojne obrti. Na Jurčičevem trgu št. 3 je pred 40 leti otvoril svojo brivnico, ki po- arysa najlepši glasbeni in pevski velefilm, poln sladkih melodij, nagrajen s prvo nagrado češkoslovaške republike! Odpor dekleta proti prisilni možitvi I V glavni vlogi: JIRINA STEPNICKOVA (češkoslovaška Paula Wessely), Jaroslav Vojta, Vladimir Borsky — Najboljši umetniki praškega narodnega gledališča! ,Premiera v kinu Matici jutri ob 16. uri Nova planinarska vzgoja mladine Priprava za alpinistično šolo TK Skale Ljubljana, 29. januarja. Turistovski klub Skala bo priredil letos že tretjo alpinistično šolo. O uspehu že končanih šol ne bo nihče dvomil, kajti klub je vzgojil z dosedanjimi alpinističnimi šolami znatno število kvalificiranih plezalcev, ki imajo za seboj med drugim tudi nekaj težjih prvenstvenih vzponov. Toda TK Skala letos ne bo več nadaljeval z alpinistično šolo v starem smislu in obsegu. Dejstvo, da so postali tudi izvežba-ni plezalci-tehniki žrtve letošnjih plezal-skih nesreč in pa dejstvo, da so bile vse te nesreče ne objektivnega, temveč subjektivnega značaja, nas nujno vodi do zaključka, da za plezalca ni dovolj, če je tehnično usposobljen za plezanje, marveč mora biti tudi zrel alpinist. Jasno je, da nam alpinistična šola ne more vzgojiti zrelih alpinistov. Mi smo to težavno pot sami prehodili. Toda če pomislimo, koliko naših vrstnikov in ožjih tovarišev je padlo kot žrtve alpinistične samovzgoje. se nam vrine zavest, da tako ne sme iti dalje. Zato jc naloga Skale alpinistična vzgo- ja tečajnikov, kar pa klub lahko doseza edino le s tem, da pritegne tečajnike takoj v svojo sredino, kjer bodo dobili priliko za alpinistično udejstvovanje s starejšimi člani in se tako ognili pogubnim nevarnostim, ki prete mlademu neizkušenemu plezalcu, pa naj bo še tako dobro tehnično izvežban. S tem bo dosežena tudi pcdlaga za organični napredek slovenskega alpinizma. kajti mlajši člani bodo nadaljevali svoje delo, obogateni z izkustvi starejših. Ravno v tem je naša starejša alpinistična generacija največ grešila. Iz tega razloga ne bo letošnja alpinistična šola imela več značaja javnih predavanj, temveč se bo vršila interno v klubovih prostorih. Tudi program predavanj bo izpremenjen. Predavanja o planinski favni in flori odpadejo, ker se s predavanji tečajnik tega ne more naučiti. Tudi nekatera druga manj zanimiva predavanja se bodo zamenjala z bolj aktualnimi. Namesto predavanj o prvi pomoči se bo priredil kratek tečaj. Po končanem teoretičnem delu šole bodo v pečinah šmarnogorske Grmade praktične vaje Engelbert Franchetti — Portret akad. slikarja Maksima Gasparija sluje zdaj že dolga leta na Tyrševi cesti, nasproti kavarni »Evropi«. Pred 10 leti je svoje podjetje razširil na damsko frizersko stroko. Kakor v obrtniških, tako je bil slavljenec zelo delaven tudi v raznih drugih organizacijah. Tako je bil 17 let član ljubljanskega občinskega sveta, dolgo vrsto let član in predstavnik zbornice za TOI. ustanovitelj mnogih strokovnih združenj, soustanoviteljev Kreditnega društva. Mestne hranilnice. Obrtne banke, Ljubljanskega velesejma, itd. S svojo požrtvovalnostjo in iniciativnostjo je slovenskemu obrtništvu mnogo koristil. Ob redkem jubileju dela za napredek vsega obrtništva in glavnega mesta Slovenije mu eskreno čestitamo in želimo še mnogo srečnih let. je bi! dolgo časa v Prešernovi ulici, po vojni pa se je tvrdka preselila v lastno hišo, v lepo urejen, prostoren lokal na Mestnem trgu, kar je njen raz-mah še povečalo. Sredi dela in vsestranskega napredka je leta 1925 umrl šef g. Logar, vodstvo pa sta prevzeli ga. Ivana in hčerka gdčna Ivka, kot poslovodja pa je tedaj stopil v trgovino energični, podjetni in v vseh panogah trgovine dobro uvedeni g. Srečko Vidmar iz Trbovelj, ki je tvrdko v polni meri obdržal na pridobljeni višini. Leta 1933 je g. Vidmar prevzel vso trgovino in postal dejansko lastnik tvrdke Logar & Kalan, v trgovskem pogledu pa polnovreden naslednik velikega trgovca g. Logarja. Preizkušnje v dobi krize je tvrdka pod spretnim vodstvom novega lastnika odlično prestala in se zaradi velike izbire blaga in nizkih cen uveljavila po vsej Gorenjski kot prvovrstna in vodilna manufakturna trgovina. Ob 40-letaem jubijeju ugledni tvrdki in njenemu sedanjemu lastniku iskreno čestitamo, želeč mu obilo uspeha in napredka tudi v bodoče. DOBRO VE Oče zelo rad uči svojega sinčka ln ga časih tudi rad pokara. Tako je bilo na primer zadnjič, ko je prišel od pretepa raztrgan domov. »Fujic mu je rekel. »Ti si pa res pujsek/c Potem se je pa spomnil: »Ali sploh veš, kaj je pujsek?« »Ot darc je skesano odgovoril sinček. »Vem. Praiičev otrok/c BAYER Ako uzamete Aspirin Vam more pomagati pri prehlajenju, gripi, reumatizmu toda pav te na Bajrer-jev kril! OgUaj« r.HuU, $w>383 od 21. XL «»*. Gospodarstvo skupščina ljubljanskih trgovcev V -veliki dvorani Trgovskega doma ee Je vršila v petek zvečer Ob številni udeležbi članstva 53. redna letna skupščina Združenja trgovcev v Ljubljani, ki je potekla zelo živahno in je zaradi tajnih volitev trajala pozno v noč. Skupščino je ob 8. zvečer otvoril g. Kari Soss, ki je pozdravil zastopnika mestnega poglavarstva nad-svetnika dr. Brileja, predsednika Zbornice za TOI Ivana Jelačina in tajnika dr. Plessa, nadalje poslevodečega podpredsednika Zveze trgovskih združenj Frana škrb-ca, (predsedmaka Društva Sndivlrijcev in veletrgovcev Staneta Vidmarja, podpredsednika trgovskega društva »Merkur« Albina Smerkolja, zastopnika Društva trgovskih potnikov Janka Kreka, zastopnika pomočniškega zbora Melicarja in ravnatelja trgovske nadaljevalne šole Gruma. V svojem poročilu je predsednik g. Kari Soss najprej razpravljal o izboljšanju go-sipodarske konjunkture, ki pa za Slovenijo ne velja, ker smo imeli lani slabo letino. Gospodarski položaj Slovenije se ni zbolj-šal in tudi ne položaj slovenske trgovine, kar velja zlasti za hudo prizadeto lesno stroko, ki ni dobila zaradi sankcij nikake pomoči. Vprašanje krošnjarstva se je nekoliko premaknilo z mrtve točke in je banska uprava na podlagi spomenice Zbornice za TOI stavila trgovskemu ministrstvu predlog, da se prepove krošnjarjenje z manufakturnim blagom. Zaradi cele vrste gospodarskih kata trot", ki so zadele Slovenijo, bi se moralo davčno breme znatno olajšati. Namesto tega pa vidimo, da se je še povišalo, zlasti s povišanjem poslovnega davka, z uvedbo novih banovinskih davščin, ki so povrhu še centralizirane. Povišanje je prispevek za social. no zavarovanje, znatno so povišane oboin. ske davščine, za božič pa smo dobili še povijanje carinskega ažija za 10%. čeprav gre tu za posredne davke, vendar tu. di ti davki hudo bremenijo trgovca, ki jih težko prevali na blago. Ljubljana je še po. sebno trpi zaradi občutnih uvoznin in trošarin. Ljubljanski trgovini vedno bolj konkurirajo večji kraji izven Ljubljane. Posebno težko zadene povišek davkov Ljubljano, kjer so davki najvišji in kjer so tudi samoupravne davščine najtežje, pa se še zvišujejo, kakor smo to doživeli lani, ko so bile ljubljanske davščine poviša/ne kar za 10 milijonov. Predsednik je nato poročal p Svojem delovanju v občinski upravi. Omenil je kot posledico visokih davščin, da se industrija m trgovina vedno fbolj izogibata Ljubljane. Cena električnemu toku je še vedno previsoka in odbija podjetja, ki bi se rada naselila. Vsem tem težkočam Ljubljane pa se je pridružila še nesreča zaradi zastoja našega denarništva Danes je mnogo denarnih zavodov, zlasti zadružnih, na tem, da postopno likvidirajo. Položaj ljubljanske in mariborske hranilnice se je sicer izboljšal, toda najeti smo morali draga posojila pri Državni hipotekami banki. Slovenski pupilni denar, ki je naložen v Beogradu, si moramo sedaj za le. pe obresti izposojati. Na koncu je prišla še uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je izročila vse kmečke dolžnike Privilegirani agrara banki. Predsednik je še poročal o pošiljanju proti veleblagovnici >Ta-Ta« ter j« na kicncu pozval vse nav. zočne trgovce, da se naroče na »Trgovski list«. Tajnikovo poročilo. Poročilo tajnika g. Smuča navaja najprej podatke o gibanju trgovstva v Sloveniji po statistiki zbornice, nato pa omenja, da je število člantov ljubljanskega združenja padlo od 1368 v letu 1930, na 1110 v predlanskem letu, ob koncu lanskega leta pa smo zaradi povečanja okoliša ljubljanske občine šteli 1315 članov. Leta 1930. je bilo v evidenci 1362 sotrudnikov, lami ob koncu leta pa le 1132. Nato navaja poročilo številke o davčni obremenitvi ljubljanskega trgovstva. V tej zvezi se spominja borbe trgovcev proti pretirani pridobnini ob koncu leta 1934. Kot uspeh smatra poleg znižanja obrestne mere Narodne banke koncentracijo denarnih zavodov Narodne banke, Poštne hranilnice, Državne hipotekanne banike in Pri. vilegh-ane agrarne banke pod pristojnost finančnega ministra in ukinjenje znanega § 7, ki je predpisoval odmero pridobnine na podlagi stanovanjske najemnine. Navaja tudi, katere davščine so bile znižane, zamolči pa v nasprotju s predsednikovim poročilom, kateri davki so bili povišani. Čeprav se peročilo peča predvsem z davi. nimi vprašanja, ne omenja ogromnega p>o višanj a samoupravnih bremen v Ljubljani, iz česar moremo sklepati, da to povišanje odobrava. Po končanem poročilu tajnika je nad-svetnik dr. Rrilej izročil pozdrave ljubljanskega župana, nakar se je oglasil k besedi predsednik zbornice za TOI Ivam Jelačin. Govor zborničnega predsednika V skoro enournem govoru je nato predsednik zbornice g. Ivan Jelačin razvil svoje misli o perečih gospodarskih vprašanjih. Njegova izvajanja so poslušalci ponovno prekinili z burnim aplavdiranjem. V početku svojih izvajanj je dejal, da mora ponovno govoriti o stvareh, o katerih je že govoril na zborničnih sejah. Slovensko gospodarstvo je že 18 le v defenzivi Branimo se proti neenakosti v davčnih bremenih in če to vedno znova in znova ponavljamo, ni to naša krivda Branil se je očitku, češ, da hočemo s preudarkom slovenskega gospodarstva ustvariti nekako slovensko avtarkijo. To insinuacijo moramo odklanjati. Navzlic temu ima slovensko gospodarstvo svoje posebne interese. Mi hočemo ravnopravnost pri dajatvah in pri udeležbi na skupnih dobrinah, kar razumemo pod interesom slovenskega gospodarstva Razpravljali je tudi o vprašanju avtonomije in je priznal potrebo, da se gotove stvari rešujejo centralno. Toda ne gre, da bi vse reševali v Beogradu in da bi tam vse odločali Mi moramo tudi soodločati in ne poznano slovenskega in hrvatskega vprašanja, tem več le vprašanje naše eksistence. Smatral je tudi za potrebno korigirati razna mišljenja o ugodni konjukturi, ki se pri nas ne pozna, v znatni meri tudi zaradi tega ker ne funkcionira naše denarništvo. Zato moramo zahtevati, da nam Državna hipotekama banka vrne onih 80 milijonov pupilnega denarja, ki ga je zbrala v Slo- veniji in ki mora nazaj v naše hranilnice, da nam ne bo treba plačevati za ta denar Državni hipotekami banki pretiranih obresti. Obširno je govoril tudi o zadružništvu, ki je docela na tleh. Centralizem se je polastil tudi naših kmečkih dolgov ta ima sedaj PAB za 700 milijonov din hipotek na posestvih slovenskih kmetov, ki bodo morali vračati temu zavodu svoje dolgove, drugače jim grozi davčni ekse-kutor. Doslej je bilo to drugače, saj so zadruge kazale mnogo uvidevnosti ta so vedno počakale, če kmet ni mogel o pravem času plačati svojega dolga. Zato se moramo naprej boriti proti centralizmu. Glede zborničnih volitev je omenil, da se je zgodila velika krivica ljubljanskemu trgov-stvu, ki je dobilo v zbornici namesto 4 le 2 mandata in da je bilo trem četrtinam trgovstva vzeta pasivna volilna pravica. Na koncu se je zavzel zato, da se razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev tudi na trgovske sotrudnike ta je z navdušenjem pozdravil sklenitev pogodbe o trajnem prijateljstvu z Bolgarijo. Ob tej priliki je navedel ves historijat o zbližanju med obema jugoslovenskima narodoma. V imenu Zveze trgovskih združenj je nato pozdravil zborovalce poslevodeči podpredsednik Fran Skrbeč v imenu pomočniškega zbora pa g. Melicar. G. Verbič je nato podal računski zaključek za preteklo leto, ki izkazuje 1,150.000 din premoženja. Premoženje se je v lanskem letu povečalo za 100.000 din. Po proračunu je bilo predvidenih za 281.000 din izdatkov, v resnici pa so izdatki znašali 243.000 din. Novi proračun za tekoče leto znaša 283.000 din ta se bo za kritje pobirala doklada v dosedanji višini, kar je občni zbor soglasno sprejel. živahne volitve Predsednik g. Soss je nato sporočil, da je potekla sedanji upravi funkcijska doba ta da zaradi tega odstopa kot predsednik ta se zahvaljuje vsem, ki so z njim sodelovali. Gospod Stane Vidmar je nato sporočil, da smatra dosedanji odbor za potrebno, pritegniti k upravi mlajše moči. Predlagal je, da se za predsednika izvoli g. Ivan Meden, za podpredsednika pa g. Roman Golob ta da se naj oba izvolita z vzklikom. Temu pa so se številni zboroval-ci uprli ta so zahtevali tajne volitve, nakar je predsednik takoj odredil tajne volitve. Ni ugodil izraženi želji, da bi se od- redll petminutni odmor nt posvetovanje med člani, ker jo bil ta predlog stavljen, ko so se volitve že pričele. Zaradi tega ni bil predlagan noben protikandidat. Pri tajnih volitvah z listki je bil izvoljen za predsednika g. Viktor Meden, ki je dobil 72 glasov, dočim Je 56 navzočih članov oddalo svoj glas za g. Antona Verbiča, to pa iz protesta, ker bi moral po volilnem predlogu izpasti iz uprave (11 glasov je bilo razcepljenih). Novo izvoljeni predsednik g. Meden je takoj zavzel mesto predsednika, zahvaljujoč se za izvolitev ter za izkazano zaupanje. Nato so se vršile volitve podpredsednika brez tajnega glasovanja ta je predsednik izjavil, da je z večino izvoljen g. Roman Golob. Temu pa so mnogi oporekali ta so zahtevali, da se tudi podpredsednik voli tajno. Ves spor je šel zaradi tega, ker je iz kandidatne liste izpadel g. Anton Verbič, ki ga večina članstva ni hotela pogrešati v upravi ta so ga mnogi člani hoteli predlagati tudi za predsednika. Po daljšem prerekanju je g. Golob sam predlagal, da se volitve ponove, nakar je predsednik odredil tajne volitve podpredsednika čeprav je g. Verbič sam izjavil, da je g. Golob pravilno ta v redu izvoljen ta da sam ne zahteva nikakih sprememb kandidatne liste ter pozival navzoče, da glasujejo za oficielno listo, vendar so bili številni člani združenja mnenja, da mora ostati g. Verbič v upravi. Predlagatelji oficielne liste niso hoteli pristati na kompromis. Tudi volitve podpredsednika so se vršile brez protikandidata ta je bil za podpredsednika izvoljen g. Roman Golob, ki je prejel 72 glasov, dočim je 64 članov glasovalo za g. Verbiča, 5 članov pa za druge kandidate. Pri volitvah uprave same je g. Stane Vidmar predlagal oficielno listo, g. En-gelman pa je predlagal iste kandidate samo s to spremembo, da je bil med kandidati tudi g. Anton Verbič. Rezultat teh volitev je pokazal ogromno večino za g. Verbiča ki je dobil 96 glasov, dočim je za oficielno listo glasovalo le 28 članov, 11 glasovnic pa je bilo razveljavljenih. V novo upravo so bili izvoljeni gg.: Volk Avgust, železnikar Ivan, Krivic Ivan, Novak Franc, Krek Janko, čebin Dominik. Laznik Viljem, Kolšek Franc, štrukelj Joža, Stepič Mirko, Mravljak Franc in Verbič Anton. Istočasno so bili izvoljeni člani nadzorstvenega odbora s predsednikom Karlo Sossom ta delegati v zvezni občni zbor. Po končanih volitvah Je občni zbor soglasno sprejel majhno spremembo pravil, ki bo omogočala delovanje pomočniškega zbora, nakar je predsednik zaključil zborovanje, ki se je zaradi dolgotrajne volilne procedure zavleklo do pol 1. ponoči. Rekordni izvoz v decembra V decembru je znašal naš izvoz 615 milijonov din je bil za 264 milijonov večji nego v decembru 1935. Carinski oddelek finančnega ministrstva je sestavii podatke o izvozu v decembru, jz katerih sledi, da smo v teen mesecu dosegli rekordno vrednost izvoza in sicer v višini 615-4 milijona Din. Od novembru 1930 nismo še v nobenem mesecu zabeležili izvoza v vrednosti preko 600 milijonov. V pmieri z decembrom prejšnjega leta je bil lani v decembru naš jzvoz za 263.7 milijona Dira ali za 75% večjii. po količini pa je znašal decembrski izvoz 381.000 ton, to je za 173.000 ton ali za preko 80% več nego v lanskem decembru. V preteklem mesecu smo izvozili živine za 181 milijonov, lesa za 78 milijonov, pšenice za 54 milijonov, bakra za 48 milijonov in koruze za 29- mi« lijonov. V tej zvezi moramo tudi pripomniš ti, da se je letos gibal vse leto izvoz na mnogo nižjem nivoju, saj je le v septembru prekoračil vrednost 500 nvlijonov, v vseh ostalih mesech pa je bil znatno manjši, v januarja, februarju, aprilu, maju ia juniju pa se ie gibal celo izpod 300 milijonov. Seveda je tudj uvoz v decembru dosegel rekordno visimo 430.5 milijona Dn nasproti 336.7 milijona Din v prejšnjem decembru. Naša trgovinska bilanca pa je bila navzlic temu r decembru aktivna za 185 milijonov Din, s čimer smo doseglj tudi največjo mesečno aktivnost v lanskem letu. Za vse preteklo leto nam kaže staitistiika zunanje trgovine aktivni presežek v višini 299 milijonov Din- Izvoz ie znašal 4376.1 milijona Din m je bil za 346 milijonov večji nego v prejšnjem letu, uvoz pa se je Po« vzpel na 4077 milijonov ,jn je bil za 377 mi s lijonov večji. Taksa na vžigalnike — vsako leto 100 din Finančni minister je pravkar izdal pravilnik o umetnih vžigalnikih in vžigačih. Ta pravilnik iz osnove spreminja dosedanje predpise glede vžigalnikov in vžigačev (električnih) zlasti glede monopolsike takse. Ta taksa je doslej znašala 50 Din od navadnega vžigalnika in 100 odn. 200 Din od srebrnega odn. zlatega vžigalnika in se je plačala ob žigosanju za ves čas uporabe vžigalnika. Z novim pravilnikom pa se uvaja enotna taksa 100 Din od vžigalnika, ki pa velja samo za eno leto, tako da je treba za vsako leto plačati teh 100 Din. Pravilnik pravi, da ima monopolska uprava izključno pravico proizvajati, uvažati in prodajati vžigalnike in vžigače, rezervne dele in vžigalne kremenčke. Monopolska uprava pa lahko proizvodnjo, uvoz in prodajo odobri tudi privatnim osebam pod pogoji, ki jih predpisuje pravilnik. V bodoče znaša monopolska taksa za vžigalnike in vžigače iz kakršnekoli kovine 100 Din na leto, za vžigalne kremenčke pa 0.10 Din pri komadu do teže 0.4 g, preko te teže pa za vsakih 0.4 g nadaljnjih 0.10 Din. Vžigači za specialne rudarske varnostne svetilke so prosti monopolske takse, na vžigalne kremenčke, pa je treba tudi v tem primeru plačati takso. Pravico uvoza umetnih vžigalnikov in vžigačev iz plemenitih kovin imajo le trgovci, ki prodajajo predmete iz dragocenih kovin. Električne vžigače smejo uvažati samo elektrotehnični obrati. Električne vžigalnike, montirane na avtomobilih, lahko uvažajo prodajalci avtomobilov in zastopniki avtomobilskih tvornic. Vžigače za specialne rudarske varnostne svetilke pa smejo uvažati rudarska podjetja. Uvoz vseh ostalih vrst vžigalnikov in vžigačev pa sme vršiti samo monopolska uprava. Za čas, dokler velja pogodba med monopolsko upravo in Jugoslovensko družbo za vžigalice d. d. (Beograd), prodaja vžigalnike in vžigače ta družba. Tuji potniki in turisti, ki začasno potujejo v Jugoslavijo, smejo vzeti s seboj po en vžigalnik im po en vžigalni kremenček za lastno uporabo in en električni vžigač na avtomobilu, za kar ne plačajo nikake takse. Jugoslovenski državljani in inozemci, ki stalno bivajo v Jugoslaviji, pa lahko prinesejo iz inozemstva po en vžigalnik ali vžigač in en kremenček in en električni vžigač na avtomobilu, morajo pa ta vžigalnik ali vžigač \» 15 dneh potem ko so prinesli vžigalnik v našo državo, poslati ali prinesti zaradi žigosanja in plačan ja monopolske takse eni izmed glavnih carinarnic v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Subotici. Tudi uvoz vžigalnikov iz plemenitih kovin, kremenčkov in električ- nih vžigalnikov od strani pooblaščenih tvrdk, se sme vršiti samo preko navedenih šest glavnih carinarnic. Za uvoz je potrebno posebno pismeno dovoljenje monopolske uprave, razen kadar inozemski turisti ali naši državljani prinesejo po en vžigalnik iz inozemstva. Monopolska taksa v znesku 100 Din na vsak vžigalnik ali vžigač se plača takoj pri uvozu skupaj s carino in velja plačana taksa le za uporabo dotičnega vžigalnika v dotičnem koledarskem letu. Pravilnik predpisuje tudi nov žig v višini 4 mm, na katerem je med drugim na-značena s posebno številko carinarnica, ki je izvršila žigosanje. Vžigalnike in vžigače iz običajne kovine smejo prodajati samo prodajalci tobačnih izdelkov na podlagi posebnega dovoljenja monopolske uprave. Vžigalnike iz plemenitih kovin pa lahko prodajajo trgovine z zlatnino brez posebnega dovoljenja. Monopolska uprava bo predpisala prodajne cene za vžigalnike in vžigače, ki se jih morajo maloprodajalci tobačnih izdelkov točno držati in morajo tudi o nabavi in prodaji teh vžigalnikov redno voditi knjige. Plačevanje letne monopolske takse Letno monopolsko takso v višini 100 Din mora vnaprej plačati vsak imetnik vžigalnika vsako leto do konca januarja. Kot dokaz plačane monopolske takse na vžigalnike služi posebna priznanica, ki jo izda monopolska uprava, odnosno, ki jo dobi kupec pri nakupu vsakega vžigalnika. Vsako leto do konca januarja mora imetnik vžigalnika kupiti posebno monopolsko znamko in jo prilepiti na ustrezajoče mesto na priznanici monopolske uprave. V roku treh mesecev po uveljavi jenju tega pravilnika se morajo vsi imetniki vžigalnikov in vžigačev, žigosanih in nežigosanih, oskrbeti s tako monopolsko priznanico. Oni imetniki vžigalnikov, ki so plačali na vžigalnik že dosedanjo enkratno takse 50 Din, plačajo še 50 Din, nakaT dobe priznanico s specialno znamko za 100 Din, ki velja za tekoče leto. Enako se postopa pri malo-prodajalcih tobačnih izdelkov, ki morajo plačati na vsak žigosan vžigalnik v zalogi še po 50 Din, nakar dobe ustrezajoče število obrazcev monopolskih priznanic z natiskano specialno znamko J"0 Din, pri čemer pa se jim prizna provizija 5°/o. Za zlate vžigalnike pri katerih je bila doslej plačana taksa 200 Din, dobe imetniki brez vsakega plačila priznanico s plačano takso za dve leti, za srebrne vžigalnike na katere je že plačana taksa 100 Din, pa brez plačila priznanico za eno leto. Imetniki nefigo^anlh vžigalnikov tn Imetniki onih vžigalnikov, Id so biti leta 1929. žigosani brez plačila monopolske takse, morajo plačati za tekoče leto 100 Din nakar prejmejo priznanico. V tem primeru ne bodo kaznovani, ker doslej niso pustili žigosati vžigalnika, toda le, če to store ▼ treh mesecih. Kontrolo glede pravilnega plačevanja te takse vrše organi finančne kontrole, pri prodajalcih vžigalnikov pa tudi organi Ju-goslovenske družbe za vžigalice, dokler ta družba sama ne bo oskrbela prodajaloe z vžigalniki. Poleg oseb, ki so po monopol-skem zakonu dolžne prijemati monopolske krivce so tudi prodajalci tobaka dolžni prijavljati vse osebe, pri katerih opazijo, da nimajo žigosanih vžigalnikov. Prodajalci monopolskih predmetov morajo pri prodaji vžigalnikov kupcu izdati priznanico z monopolsko takso in priznanico tudi izpolniti. Obenem morajo podatke kupca zabeležiti v knjigo. Prav tako morajo beležiti v knjigo tudi prodajo vži-galnih kremenčkov in smejo kremenčke prodajati samo onim osebam, ki se izkažejo z monopolsko priznanico za vžigalnik. Pri prodaji vžigalnikov je vrednost priznanice vsebovana v prodajni ceni vžigalnika. Pri tem dobe prodajalci 5*/« provizije od prodajne cene. Pravilnik določa tudi stroge kazni za vso kršitve, ki znašajo 20 — 500 Din. Pravilnik stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah« (29. t m.), obvezno moč pa dobi v treh mesecih. Gospodarske vesti = Brivska in frizerska obrt. Po S. 5. uredbe o izpremembah ta dopolnitvah seznama rokodelskih obrti, ki jo je izdal trgovinski minister 30. aprila preteklega leta, sme ban za večja mesta določiti, da je smatrati poedine obrti iz točk 58., 73 a ta 77 seznama rokodelskih obrti (5 23 o. z.), kakor da so navedene v posebnih točkah tai r1** v takem primeru obrtnik preafeopttl is ene rokodelske obrti v drugo lz ista točke, samo Ce opravi mojstrski izpit iz rokodelske obrti, r katero hoče prestopiti. Na podlagi tega pooblastila je sedaj ban dravske banovine izdal na predlog Zbornice za TOI in strokovnih združenj odredbo, da se obrti brivcev in frizerjev ne smatrata več kot istovrstni in se spremenita ▼ sorodni obrti in sicer za območje občin Ljubljana, St. Vid, Kranj, Bled, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Celje, Rogaška Slatina, Maribor in Ptuj. _— stanje kliringov. Naše klirinške terjatve nasproti Nemčiji so se pretekli teden ponovno za malenkost povečale na 25.5 milijona mark, v novem kliringu z Italijo pa se je naš dolg dvignil na 25 milijonov lir. = Gradnja dveh mostov. Kraljevska banska uprava razpisuje tretjo »citacijo za gradnjo železobetonskega mosta preko Save v Mokrem logu v Soteski ob bano-vtaski cesti 1/2, Radivljlca—Bohinjsko Jezero (proračun 935.800 din). Prav tako razpisuje prvo licitacijo za gradnjo železobe tonskega mostu pri Fari v kilometru 80.4 državne ceste št. 42 (proračun 348.000 din). — Poravnalno postopanje ^ imeao e imovini tvrdke Samida Sc Co LJubljana, Tyrševa 53 (poravnalni upravnik dr. Tone Zupančič, odv. v Ljubljani; poravnalni narok IL marca ob 10, prijavni rok do 4. marca). Borze Oevtze Cnrfh. Beograd 10, Pariz 20.3750, London 21.41, Newyork 437.25, Bruselj 73.80, Milan 23.0250, Amsterdam 239.40, Berlin 176, Dunaj 77.40, Stockholm 110.3750, Oslo 107.55, Kobenhavn 95.55, Praga 15.26, Varšava 82.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Društvo za ceste ustanovljeno Za predsednika je bil izvoljen dr. Vinko Vrhirac Ljubljana, 30. januarja Sinoči se je v društvenem lokalu Združenja jugoslo.enskih inženjeijev in arhitektov sekcija Ljubljana, vršil v Kazini objni zbor, na katerem je bilo ustanovljeno za dravsko banovino Društvo za ceste. Namen društva je skrbeti, da bodo naše ceiste v takšnem .stanju, da bodo našim krajem koristile predvsem glede na razvoj tujskega prometa. Novo d-iLltvo hoče spremljati zlasti sodobni razvoj tehnične vede o cestah in njene uporabe, sodelovati hoče z javao upravo pri izboljšanju in izpopolnitvi javnega cestnega omrežja in vršiti v zvezi z intere^iranimi činitelji pr:pagando in proučevati vsa vprašanja, ki se tičejo cestne stroke. Poleg tega pa ima sekcija nalogo, da skrbi za zadostno število tehniških stroku;lijakov za ceste ki bodo Zbirali gradivo o znanstvenih vprašanjih v zvezi z izpopolnitvijo cestnega omrežja, zidanju cest, materiala itd. Vse to dokazuje, da je bila ustanovitev društva potrebna in upravičena. Občnemu zboru Je predsedoval inž. L. Bevc, ki je navajal zgodovino ustanavljanja cestnega društva. Ustanovitvi novega društva so prisostvovali v imenu banske uprave načelnik tehničnega oddelka inž. V. Skaberne, v imenu mestne občine in v imenu dekanata tehniške fakultete vseuč. prof. inž. A Hr^vat, za dravsko divizijsko oblast kapetan inž. Golubič, za Zbornico TOI dir. Pavlin, za Avtomobilski klub ajv-gust Praprotnik, za Zvezo industrijcev inž. Lenarčič, za Zvezo za tujski promet dr. žižek, za inženjerako komoro inž. Dimnik, dr. Vinko Vrhunc pa je zastopal Jugoslovansko društvo za ceste v Beogradu. Slednji je izrekel novemu društvu pozdrave in prebral brzojavni pozdrav predsednika društva generala Miloša vijeviča, bivšega ministra. Naglasil je, da je bilo osrednje društvo preveč centralistično in je za. to oviralo razvoj cest, kaikor bi bil pri. meren za posamezne kraje. Z ustanovitvijo zagrebške in ljubljanske stanovske organizacije je ta napaka odpravljena. Dobre ceste so potrebne za razvoj tujskega prometa, društvo za ceste pa bo zdaj laže vršilo propagando za nje. Našo banovino zastopata v osrednjem društvu za ceste v Be-gradu dr. žižek in dr. Vrhunc. V imenu banske uprave je govoril inž. Skaberne, ki je naglasil, da je potrebno ohraniti vsaj ceste, ki jih zdaj imamo, nove ceste pa bo treba graditi po sodobnih tehničnih načelih. Ostali govorniki so prarr tako naglašali, da zavisi naše narodno gospodarstvo od razvoja dobrih cest. Vsi bodo podprli in pravilno tolma>6ili zahteve Slovenije glede dobrega cestnega omrež ja Zbor Je soglasno sprejel pravila, po ka-terih bo društvo ustanovilo 6e posebni propagandni, znanstveni in finančni odbor. Za predsednika novega društva je bil izvoljen dr. V. Vrhunc, za podpredsednike inž. Skaberne, inž. Mačkovšek ta dr. Ciril Pavlin; ostali odbor bodo sestavljali univ. prof. inž. A Hrovat, dr. O. Pirkimajer, inž. Lenarčič, inž. S Dimnik, kapetan inž. Golubič, inž. Bartl, Fran Seunig, J. Hafner. dr. C. žižek, A Praprotnik in inž. L. Bevc, v nadzorstvu pa so inž. K. Orel, inž. J. Dedek in inž. Fr. Emmer. Predsednik dr. Vrhunc se je tapto zahvalil za izvolitev, nato pa naglasa, da bo naloga novega društva v bližqjii bodotaafci da stori vse, da se ceste pri nas izboljšajo. Novo društvo bo sestavni del jugo^loven-skega nacionalnega komiteja za ceste, ki bo zastopal našo državo pri mednarodni organizaciji cest. Na prvi seji tega osrednjega drušUa, Id bo 7. februarja, bodo na programu raz-prave o zakonu o cestnem fondu, o potreb, ni reorganizaciji gradlbenega ministrstva in o lete (.jem kongresu. Sem in tja po Krškem Gospod urednik! Da ne boste mislili, da je Krško izumrlo, ko ni iz njega nobene vesti, se pa jaz oglašam. Sicer imate tu >s talnega« dopisnika, ker stalno dopisuje v vaš cenjeni list o jubilejih. Drugače pa se ne zgane. Pa kaj hoiete, ko je tako vsestransko zaposlen, da se revež niti nasjpati ne more. Saj so ga baje dobili mirno počivajočega ob dobri večerji in je moral mesto njega njegov komolec srkati slastno omako. In da bi še celo zdaj kaj napisal za Vaš list, se motite! Zdaj ga je zvabila »bela opojnost«, kakor zdaj pravite snegu. Ves prosti čas je deloma na smučeh deloma pa zraven njih. Pa ne mislite, da je slab Smučar! Nasprotno ima že nekoliko tečajev ta se zato zbdra okoli njega, kar bi rado postalo umetnik na dilcah. Znano Vam je, da je naše mesto proglašeno za letoviška In da bo kot tako tudi izgledalo, ono najprej odpravili izpred hiš razna stopnišča, ki so bila vsem tujcem v spotiko, ko so v temnih nočeh prihajali v naše mesto, borno razsvetljeno od redkih petrolejk. Velika žrtev je bdla to za hišne posestnike, ko so morali v teh težkih časih popravljati grehe svojih prednikov. No, stopnišč ni več! Le pridite k nam in ne boste se več spotaknili! Menim pa, da je bil ta uk»-ep pristojne oblasti pogrešen in celo nekoliko prenagljen. S tem se je namreč vzelo našemu mestu simpatično starinsko lice — tako se uničujejo naše starine! — brez potrebe, saj smo dobili električno razsvetljavo in se stopnišč sploh ni več bati! Vidite kaiko napredujemo! Da, da, elektrika! Dolgo srno jo čakali. Toda vest«, da je bila nad vse sijajno otvorjena, pravzaprav prižgana. Ko pa smo dobili elektriko, bi radi še kaj več čisto prav je imel oni govornik, pri otvoritvi, ki je poudaril, da je elektrike, sicer velikega pomena za »prosveto« našega obrtništva,' da pa imamo še eno rano, »ki jo pričakujemo« in ta rana Je vodovod. Oprostite, g urednik, da se naš govornik nekako čudno izraža, očividno ni še mogel dobiti »hapca z dajšimi izpričevali ali srednješolsko izobrazbo«, kakor smo čitali na oglasu v njegovem izložbenem okrni. Toda z »nano« je imel govornik prav in občinstvo je burno vzkliknilo i »ž&vjo vodovod«! NaSi vodnjaki radS Straj. kajo poleti ki pozimi. Naša resna zafatova je zato: Dajte nam vodovod! Ne VJ» g. urednik, ampak pristojni čanitelji. Imamo še eno »rano, to Je — most. Alt ste že čuli uganko, kaj je večnega? Goto. vo ne in ne boste uganili. Rešitev je as, vsakega Knčana preprosta: poprava krškega mosta. Mislimo, da bo tudi to reso treba odpraviti, saj Ifc to res rana na sre-rikih financah. Nov most želimo! Prostor je že določen in tudi v proračunu je te določena primerna vsota. Novega mosta pa ni in ni! Pravijo, da ga ne bo, ker je stari še dovolj trden, saj nosi zdaj oek> droge za električno napeljavo! Le kadar pride povoden j, se starček trese v sitni mrzlici. Upajmo, da ga bo taka mrzlica vendar enkrat pobrala. Se nekaj razburja kr9ce meščane: pota. pališče. Imamo ga sredi mesta, kar je jelo koniodno. Zelo pogrešna je ideja, da se Krčani v bodoče damo pokopavati izven mesta in da se odrečemo sedanjemu po-smirtnemu konfortu. Sedanje stanje nudi največjo udobnost mrtvim m živim. Ne pa prihajajte nam torej z estetskimi m higi. jenskimi razlogi! Da javna dela pozimi počivajo fcmfl pri nas, se ne boste čudili. Imam opa dvojna: vodna in cestna. Na Savi so nam spravili lepo betonsko škairpo, ki je kakor za promenado, seveda kadar je Sava ne zalije. Spomladi jo dobo Se nodalfgaJi. Po-sebno simpatično je, da nam Je šfearpa od. delila košSek struge, kjer se morejo eavci v poletnem času mirno izleča v milijarde komarjev. Kateri Krčani pravijo, da teh »letoviščarjev« ne marajo, češ da bodo pregnali one »prave«, ki radi prihajajo k nam. Dela na cesti, ki naj bi iz Krškega vo. dila na Cesto, počivajo že od zgodnje je. s eni. Ako se bo v bodoče gradila v tem tempu kot doslej, še ne bo Cesta kmalu videla ceste. Gotovo Vas zanima, g. urednik, ie nekaj. Radi bi vedeli, kako je z našo kapljico? Izborna je! Le pridite, pa Vas bomo zapeljali kam v »gorco«. Zvrgoleli boste zadovoljstva! V nadi, da se kmalu -vidimo, Vas lepo pozdravlja VaS nenfavliti dopisnik,. DRAMA SLOVAŠKE LEPOTICE bo prikazana z res Jt ^^ JSm Jk LL umetniškim filmom «*fvfl £X K T C JI99 ob krstni predstavi, 77 ** M9 * ^ ▼ ponedeljek ob 16. uri v ELITNEM KINU MATICA. FIlm, ki mu priznava ves svet vse vrline, ki jih od filmov zahtevajo kinoposet-niki, bo tudi v Ljubljani žel veliko oduševljeno priznanje. Domače vesti štrajk občanov O svojevrstnem štrajku poročajo sarajevski listi. Za občino Osovo v srezu Žepče v Bosni so bile razpisane občinske volitve za 8. november, kakor za vse druge občine drinske banovine. Za volitve pa ni bila vložena nobena kandidatna lista, tako da se niso mogle izvršiti. Ponovne volitve so bile razpisane za preteklo nedeljo. A tudi za te volitve ni bila vložena nobena kandidatna lista ta so torej zopet ostale brez uspeha. Vzrok za ta svojevrstni štrajk je v tem, da je bila občina proti volji prebivalstva na novo sestavljena iz krajein^ki so prej pripadali občinama ZavidovicHita žepče. Čeprav šteje občina okrog 2000 prebivalcev. jo smatrajo občani za premajhno, da bi mogla samostojno živeti, in pravijo, da tako dolgo ne bodo šli volit, dokler občina ne bo zopet ukinjena in njeno ozemlje porazdeljeno med Zavidoviče ta Žepče, kamor je prej pripadalo. A/jzredna s4o£Lca •S M. f<^>~* upiiva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Ogl. rt 3. J. to.ai44.1ifn. M * Opozorilo. Včeraj injri številki bo bile priložene položnice za one cenj.. naročn ke. ki prejemajo list po pošti in jim je naročnina potekla. Uprava list« jih prosi. Luči ob cesti« napravil v zadnjih letih uvaževanja vreden razvoj. Ko je pred petimi leti nastodvor ph je spremljala velika množica. Romarji bo banske uprave glede brivskih m frteer. bodo ostali v Mek in Med-»i do velikega skih obrtov- (islamskega prazm/Hca kurbansbajnaina, ki bo PLESNI VENČEK Slušateljev abit. tečaja zbornice za TOI sreda 3. februarja ob pol 9. v vseh prostorih Trg. Doma. ♦ Novi grobovi, v Ljubljani je preminil pomožni lajnčk bamnke uprave g. Dominik Zaplotnik. Pogreb prljubljenega pokojnik« bo v ponedeljek, ob 16. iz hiže žalosti, Igri. ška ulica 3. — Na Jesenicah je umri g. Herman Drobnj, poslovodja jeseniške podruž* n ce Prve jugoslovenske transportne d. d.. Schenker & Co. Pogreb bo v ponedeljek ob 16. — V Ptuju je umrl v 63. letu starosti sodni oJicial g. Franc Vuk, ki je b i do zad« njega v elužb,i pri notarju g. IvanUku. — V Leskovcu pr.j K rilcem je premnii tarnanj gostilničar g. Vinko Korrtnik, biratt g. Korittni* ka lastnika hotela »Slona« v Ljubljani. Po. greb. bo danes- Pokojnikom blag spomin, žalujočim naše sožaljel Pri neredni stolici, napihnjenostJ črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna »Franz-Josefova« grenčica zaostanke prebave, na-kupičene v črevesju. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah ta takisto pri otrocih. Ogl reg. a br. U.48V35. * Nova turistična mesta v Bosni. Poleg dosedanjih turističnih krajev v Bosni in Hercegovini, ki uživajo posebne ugodnosti v železniškem prometu, so bili proglašeni za turistične kraje te dni še Jajce, Stam-bolčič ta Koran. Jajce je jezersko mesto, Stambolčič ta Koran pa planinski zdravilišči. Tudi ti trije kraji imajo od zdaj naprej vozne olajšave za svoje goste. * Smrt zaslužnega borca za narodno svobodo. Tiho. kakor je živel, je umri v Tabanovcu blizu Kumanova zaslužni nacionalni delavec ta borec Stojan Koruba. Stojan ni bil osebnost, o kakršni se piše v listih a njegovo ime je bilo znano tudi v najbolj zapuščenih krajih srbskega Juga. Ko je bila osnovana srbska četniška akcija, sa ji je pridružil z največjo požrtvovalnostjo ta v največjih nevarnostih je za ceno življenja vzdrževal zveze med Četniki na terenu ta med štabom na svobodnih tleh. Po najnevarnejših potih je prenašal poročila, denar ta strelivo. Turki so ga na tej poti mnogokrat zajeli, a z nobenimi mukami niso mogli izsiliti iz njega kakšnega pojasnila ali priznanja. Nevarna i božjem svetu«. Ljubljana, Wolfova 1. letos od 21. do 24. februarja. Nekdaj so bi. ia taka romanja združena z velikimi napori jn trajaJa so po 8 mesecev. Danes je po« tovanje udobno in tiraja romanje komaj dva meseca. Zvezano pa je še vedno z vel kani izdatki,, zakaj vsak romar bo potrošil okrog 20.000 Din. * Volčje srce je pojedeL Z navalom hude zime se je priteplo v okolico Kuršumlije mnogo volkov, ki so delali kmetom veliko škodo. Lov, ki ga je organiziralo sresko načelstvo, pa je imel lepe uspehe ta v zadnjih dneh so postrelili mnogo krvoločnih zveri. Ko so zadnjič velikega, ustreljenega volka prinesli na trg v Kuršumlijo, Je neki možakar lovce prosil, naj mu dajo volčje srce. Ustregli so njegovi želji ta mož se je popel na mizo ter zbrano množico takole nagovoril: Nekdaj so volkovi žrli ljudi, zdaj bomo pa ljudje jedli volkove! Po teh besedah je pričel s slastjo goltati volčje srce. Ko je bil gotov, Je prosil še za jetra in Jih tudi pojedeL * Tihotapci iz Zadra. Na Martinskl pri Sibeniku so se spopadle tri skupine tihotapcev. Prva skupina je nekje pri Martin-ski skrila 400 kg vtihotapljenega sladkorja, druga skupina pa je svojim tekmecem ta sladkor pokradla ta ko Je prišla tretja skupina, se je razvila ogorčena borba za sladkor, med katero se je tudi streljalo in je neki tihotapec obležal hudo ranjen. Orožniki so nekaj tihotapcev zajeli, niso pa še našli skrivališča tihotapljenega blaga, ki mora biti nekje v bližini šibeni-ka. Računa se. da je bilo v zadnjih 18 letih vtihotapljeno najrazličnejše blago v vrednosti kakih 100 milijonov dinarjev. Naši cariniki so zaplenili tihotapcem blaga za preko 15 milijonov vrednosti. Središče tihotapstva je Zadar, kjer prodajajo češki sladkor po 0.75 do 0.80 lir, dočim stane pri nas 14 din. Zader m samo centrala za tihotapljenje blaga na naše področje, temveč tudi za Italijo, Grčijo, Albanijo in celo za Turčijo. * Avtoizlet t Trsta 7. februarja: odhod ob 5, povratek iz Trsta ob 23. Cena Din 170. Prijave z 2. fotografijama ta rojst nimi podatki do 3. februarja opoldne. »Po | • Nov« pot vijačnih zapiračev steklenic in cevk, ki se boij in bodj porablja za farmacevtske, lepoti lne ta kemično-tehnične izdelke, kakor tudi za živila, je pokazala, da Je treba Se ustvariti primerne polnilne stroje in naprave, ki zajpirače mehanično in zapirajo. Ta zelo nujna potreba pa je zadela na zelo bude tehnične ovire. Prvikrat bo zdaj na teb n tonem velesejmu od 28. februarja do 8. marca v Lipskem (Leipzig) neka tvrdka iz Chemnitza predstavila nekatere takšne polaivtamatične ta popolnoma avtomatične stroje za polnjenje ta zapiranje steklenic in cevik. Delovanje teh strojev je presenetljivo. Stroji polnijo natančno brez sleherne izgube maite-rijala, zapirajo brez poškodbe ta se lahko dobavljajo ločeno, samo za polnitev ali samo za zapiranje. Čudesa tehike predstavljajo tudi stroji za zapiranje ta polnjenje ampul, fci jih razstavlja neka tvrdka iz Aachena. Ampule se v en mah napolnijo ta zalepijo, na da bi bila pri tem potrebna človeška pomoč. Pomanjkljive ampule izloča stroj sam. Na uro se napolni 1200 ampuL * Febrnaska številka ilustriranega dru finskega Ijsta »Žike« bo izšla te dni z na« slednjo vsebino; Joža Lovrenčič: Vremen* ako poročilo; Anton Ingolič; Marta; Pana t Istrati Dobrovoljc; Osat z Baragana; Jaro" slav Hašek-Raič; Danae jesmo, eutra nismo; Hočevars.Vlegličeva; Zakaj je japonsko bla« go cenejše od našega; Uganke; Zdravniška posvetovalnica za bolne otroke (primarij dr. Dragal) in Gospod.njskj kotiček- — Re« vijo >2 ko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec Žike. (Žjika je žitna kava iz rži in vsebuje _ ker je ržena — že itak mnogo -sladkorja. Pred praženjem pa se s po» močjo kaijenja količina sladkorja še pove* ča, ker se notranjost zrna pretvorj v slad (Malz), ki se med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljiv karamelnj sladkor. Zato je razumljivo, zakaj poraba tako malo sladkorja. Največ ljubiteljev pa .ana zato. ker je po okusu pravi kavi najbolj podobna. V zavitkih Po Vz kg Žike najdete kontrolne listke: trj take listke pošljite kod pr javo za mesečnik na naslov: Pražarna 2ika.Ljubljana. Če pa Vaš trgovec nima 2i-ke, kar velja predvsem za kraje izven SJo* ven,iJe. naroč te vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 D^n.) nakar postane« te stalni naročnik revije »Žike«. * Novi radijski naročniki, sporočite naslove upravi ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče in film »NAŠ VAL«, ki izhaja vsako soboto na 40 straneh ta prinaša popolne ta pregledno urejene sporede vseh domačih ta tujih oddajnih postaj na kratkih, srednjih ta dolgih valovih. Poleg sporedov ta prispevkov ta slik iz radijskega sveta prinaša »NAŠ VAL« še novosti ta slike iz gledališkega ta filmskega sveta ta v nadaljevanjih dve znameniti deli: dr. Waldemarja Wasielewskega »Te-lepatija ta jasnovidstvo« ta senzacionalni roman »500«. Tudi imate v »Našem valu< prilogo z natančnimi, za radijske poslušalce prirejenimi izvlečki oper, ki jih prenašajo domače ta tuje postaje. Doslej je izšlo v »Našem valu« že 58 obširnih izvlečkov. V novi številki so poleg stalnih rubrik še nastopni prispevki: Naša ta svetovna radiofonija, »Navihanka« v ljubljanski opereti, Filmski zakon, ki je trajal 70 dni, Fotografski kotiček, izvleček opere »Mig-non«, Kačev »Kontumac po pomoti« ta Samovojevi črtici »Služkinja« ta »Postopač«. Pišite še danes na upravo revije »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, da vam pošlje brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. »NAŠ VAL« je naj-pestrejša tedenska revija ln stane mesečno komaj 12 din. * Spom njajte se Izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemenita dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepiti. Ljubljana, Gradišče 7- * Obvestilo! Ker smo zvedela da se nai renome zlorablja, opozarjamo noše odjemalce, da v Ljubljani nimamo ne pos-bnega prejemr.lišča ne potnikov za, pokromaoje. Sprejemamo blago v pokromonje le v Šiški. Celovška c. 90 a. poleg stare mrtnine Obenem sporočamo, da smo oene znatno znižali. Unitas dr. z o. z. * Ozebline leči dnevna topla kopel kar kih 15 ruš.tvu ljubiteljev ptičarjev. Njegova soproga se zanima za vse kulturne dogodke, sicer pa je z vsem srcem navezana na trgovino, v kateri jo Ljubljanske dame ne morejo pogrešafti. Koliko simpatij, pr jateljev in znancev erta si tekom let Pridobila, sta se mogla zakonca prepričati ob jubileju. Številn m čestitkam se pridružujemo z željo, da bj čiila dočakala še mar« silkarteri jubilej. n— Akademski odsek Jug©slovensko«bol-garske lige v Ljubljani bo imel v drugi po lovici februarja ustanovni občni zbor. Naloga akademskega odseka bo. da zbere v svoje" sredj vse akademike naše univerze, ki se hočejo seznaniti z vsemi vprašanji, ki zadevajo bratsko sožitje vseh Južnih Slovanov. Priredil se bo tudi tečaj bolgar. skega jezika jn dvotedenski izlet v Bolgarijo meseca maja. Poleti bo dana našim akadem kom možnost da se v enome« sečnem prebivanju v ferijalni koloniji v Varni ob Črnem morju Pobi že seznanijo z bolgarskimi akademiki in z bolgarskim žjvljem. Akademiki, ki se nameravajo včlaniti v akademski odsek Jugoslovenskobol« garske lige. naj se podpšejo v zvezek pri vratarju na univerzi ter naj navedejo svoje natančne naslove Pripravljalni odbor. u— Pravoslavna služba božja, v cerkvi sv. Cirila in Metoda bo danes zaradi pro« slave pekarske čete 6lužha božja že ob 9. uri namesto ob 10. Velllio jaKUnčnii žrebanju 33« kola drž. razredne loterije se vrie tineuno od 9. februorla Dobitki: 1 1 rt *1 rt 1 n rt it 1 n »» rt 1 rt r> M 5 deb tloip tU 10 M M t* 10 rt M tt 10 n t* r* is H t* rt 15 »» M n is rt r> M 20 rt M ti 200 rt ft 250 »* r» n 30O rt »» tt 400 H t* n SOO M rt rt 1650 M »• 33000 ft H rt 2,000.000.— 1,000.000.— 500.000.— 400.000.— 300.000.— I 200.000.— 100.000.— 80.000.— 60.000.— 50.000.— 40.000.— 30.000.— 20.000.— 10.000.— 8.000.— 6.000.— 5.000.— 3.000.— 2.000.— 1.000.— mililonov dinan? Cena srečk: srečka din 1000.— % srečke din 500.— Va srečke din 250.— Strogo soDdna, točna lo diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje razpošiljamo samo prod predhodnemu plačila. Glavna kolektora Državne razredne loterije .RElNniDRUG ZAGREB Gajeva 8 IBea iS n— Akademska sekcUa Jngoeloraaska. bolgarske lige poziva svoje člane jn ostale akademike, da se udeleže danes ob 11. do* poldne v Trgovskem domu svečane Proslave podpisa pakta večnega prijateljstva med Bolgarijo ta Jugoslavijo. Akademiki ]q »e žele včianiti v akademsko sekcijo J. b Hf^ naj se vpišejo ta navedejo točen naslov na tozadevno razvidno poLo pri vratarju oni" verze. Pripravljalni odbor. n— Vojni dobrovoljei! Danes ob 11. bo v dvorani Trgovskega doma (GregorSisva uLica) veliko manifes&acijako zborovanje, • katerim bo vsa naša javnost slovesno poedra vila podpisan pakt večnega prijateljstva med Jugoslavijo m Bolgarijo- Naša organi" zacira se bo te man festacije udeležila pol« noštevilno z društvenim praporom. Poziv*, jo se vsi tovariši, da se manifestacije breg pogojno udeleže. Sreska organizacija mjoOi dobrovoljcev. u— Korošci! Korošice! Prijatelji Koroške! Jutri v ponedeljek ob pol 21. bo T dvorani »Pri šestid« koroški večer (družabni večer Kluba koroških Slovencev.) Predavanje urednika g. dr. Lojzeta Kuharja o novi politiki na Balkanu. Petje. Kupleti. Neprisiljena koroška zabava. u— Zveza gospodinj priredi 5. febr. tečaj za razne napolitanke, 12. februarja tečaj za kreme. Prijave dnevno od 16.—17. ure, Gradišče 14/L ODVETNIK Dr. VLADK0 ŠMID JE OTVORDL ADVOKATSKO PISARNO v ZAGREBU SMICIKLASOVA ULICA 18 Matineja Z* K« O. DANES VAM BO PEL SVETOVNOZNANI Don • 1 Fjodor Saljapin v razkošnem romantičnem velefilmu V ELITNEM KINU MATICI točno ob 10.30 Quichote CENE DIN 3.50 IN 5.50 Dopolnilni spored ■_ U tivljenja Vaš« Prihode. Znameniti violinska virtuoz, eden največjih sedanje dobe, Vaša Prihoda se je rodil kot sin ka-pelnika na Češkem leta 1900 Že kot 5 letni deček je nastopal kot fenomenalen violi1 n'st Z 8 tet, je igral mali Vaša v Pragi vio« l,>n&ke koncerte Beethovna in Brahmsa z orkestrom Takrat je tudi že absolviral veliko turnejo po Evropi in dal 50 koncertov Ko t« je vrnil v Prago, je nadaljeval svoje študije na praškem konservatoriju pri prof. Maraku »tu ' je je končal tjk pred svetovno vojno in leta i9l9 je žel največje trriumfe na •;voj"-b koncertih v Italiji. Pozneje je prepotoval vso Evropo *er Severno in Južno Ameriko Je stalno na koncertnih potova njih m v LJubljano Pride v pptek 5. februs arja. kjer bo na prošnjo Glasbene Matice nastopil na samostojnem koncertu ob 2u. v velik fjihannonični dvorani. Prodaja vstops nic v knjigarni Glasbene Matice. Jutri zvečer vs! na MASKERADO v Sokolski doni v šiški n— Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje ki bo v sredo 3. februar-ia ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu. Predavala to grofica Mauduit o šoli St Cyr od gospe MaLntenon do kralja Petra I. Vabljeni. _ MED. UNIV. Dr. ALBERT TRTNIK zopet redno ordinira ALEKSANDROVA 3 n— s. n. A k- »Edinstvo« poziva svoje Hane, da se polnoštevilno udeleže svečane proslave Podpisa večne prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki jo prired Jugoslovansko bolgarska liga danes ob 11. dopoldne v Trgovskem domu. Dalje se obve-žele včlanit« v akademsko sekcijo J. b. lige, nurn izvršnega članstva. Dnevni red je z ozirom na četrtkov izredni občni zbor zelo važen +...______........ ADVOKAT dr. Miron Bk!wei$ - Trsteniški naznanja, da je OTVORIL ADVOKATSKO PISARNO v I-jubl jani, Trdinova 5. u— Mladinska akademija Sokola Ljubljana Šiška. Mladi in požrtvovalni vaditelj-ski zbor pod vodstvom načelnika br. Ber-dajsa Rudolfa je pripravil nove točke za mladinsko akademijo, ki bo 2. februarja v veliki dvorani Sokolskega doma v šiški. Mladinska akademija se začne točno ob 16. Spored: Sokolski pozdrav (Pesem so-kolskih legij). »Valček« (ženska deca), skoki z vzmetne deske (moška deca), >Palčki* (moška in ženska deca), vaje na gredi (ženska deca), »Moj očka ima konjička dva« (moška deca), raznoterosti (ženska deca), skupine na kozi (moška deca) Članstvo in občinstvo se prosita, da polnoštevilno posetita nastop naših malih, katerim napravite s tem največje veselje. Prav tako pa tudi marljivemu va-diteljskemu zboru. ODVETNIK STANTE JERNEJ je preselil SVOJO PISARNO v hišo trgovine KOLBEZEN, Prešernova ulica št. 3. u— O možganski kirurgiji bo predaval dr. Oton Baje, asistent I. kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani. Možganska kirurgija je tista vrsta operacij, o katerih se je do nedavnega mislilo, da sploh niso bile mogoče. Predavanje bo v okviru poljudnoznanstvenih predavanj Prirodoslovnega društva v ponedeljek 1. februarja ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze. Vstopnina 4 din, za dijake 2 din. UČITELJSKA ŠOLA IN VADNICA prirede v petek 5. februarja, ob 17. uri AKADEMIJO P. J. S. v dvorani Delavske zbornice. PLES! JAZZ! BUFFET. Imejte srce za mladino! Prejeli smo: Leto in dan hodim sleherni dan čez Rožnik ln srečam, kadar je prav lepo vreme, največ deset ljudi, kadar je malo slabša pot. pa po enega ali dva človeka. In zdaj, ko je zapade) sneg in bi bile poti na Rožniku sploh neprehodne, če bi jih ne preora-li smučarji, pride nekomu pri oblastvu na misel da bi bilo prav in pametno iz velike obzirnosti do enega ali dveh ljudi, ki jih je prav zdaj prijelo, da bi Sli čez Rožnik na lzprehod, prepovedati mladini, Id je že tako nestrpno čakala snega. Se ta ubogi hrib. Ce jim že ni mar da s tako prepovedjo vsako leto pokvarijo mladini skoraj edino nedolžno zimsko razvedrilo, naj pomislijo vsaj, da take prepovedi niso prav nič v skladu s težnjami ln prizadevanji raznih socialnih n zdravstvenih ustanov. bi skrbe za ljudsko zdravje. u— Razstava ženske umetne obrti priredi Zveza gospodinj od 30 t. m. do 3 februarja v Gradišču 14. Razstava bo od-p-ta vsak dan od 9. do 19. ure. Svoja dela razstavi Drž. osrednji zavod za ženski obrt, strokovnjakinje, arhitektke in za-sebnlce, n— Krstna predstava češkoslovaškega ve-lefilraa »Maryša« bo Jutri, v ponedeljek ob 16 ur, v Elitnem kinu Matici. Film ki prejel državno nagrado ČSR in več zlatih kolajn, je zaslovel po vsem svetu. Priporočamo. da si nabavite vstopnice že prej. (Te lefon 2124)- V KAZINI O 0 13 11 • u— Lutkovni oder Sokola L vprizori danes ob pol 18. pravljično veseloigro »Jurček išče stanovanje*. Dejanje se vrši na vasi, v peklu in nebesih. Vabimo Vas, J da si igro ogledate. Razvedrila Vas bo go-I tovo. u— Dragi otroci! Ali ste že Culi veselo no- ; vico da piiredi tudi letos Atena svojim mladim prijateljem veselo »Ringarajo« na pustno nedeljo ob 16. nri popoldne v Kazini? i n_ Na pustno sobote na Tabora eno veliko plesajne tih mashkor bode pod iime* nom »zharobne lunine nozhK Zhedne jnu lushtne mashkore bodejo gvishno na Tabor doli plesa t prišle, zatu pa bodejo tud dru* gi, kateri u mashkore ne bodejo napravljen ni, dobro zabavo na Taboru s mashkoram imeli. Tedej na pustno soboto vsi ua Tabor plesati pojdemo. u— Sokol II, vabi vse prijatelje na mladinsko akademijo v ponedeljek l. februarja ob 20. uri na realki Spored pest-er in nov ter se izplača pogledati. Obenem opozarja Sokol D na pnstnd ples v maskah v dvorani Kazine na pustno soboto. Najavljene so že lepe skupine. n— Stepa njski Sokol priredi na svečnico ob 18. v svojem domu svoj predpustmi večer. Vstopnina n'raka godba izvrstna, jedača prima in pijača najboljša Za emeib in zabavo je vsestransko preskrbljeno. Vabljeni so vsi zlasti pa dostojne maske — Odbor. n— XI. veliki lovskj ples priredi Lovsko društvo v Ljubljani 1. februarja 1937 na Taboru. Po obsežn h pripravah sodeč bo to najsi-jajnejša prireditev letošnje plesne Be« zone, vendar ne v frakih in svilenih toaletah marveč v lovskih športnih ali promenadnih oblekah, da se doseže čim večja prisronosit zabave te noči. Prired tev bo sestanek vseh oboževalk in oboževalcev božanske lovke Diane. na katerem sj bodo povedali vse ono,, kar jim leži na srcu, vse lovske sreče in smole, kj eo iib doživel; od zadnjega plesa. Obenem bo ta ple6 tudi velika man fe stacija tovarištva lovcev pod njihovo sira bolično zeleno barvo Za telesno ugodie bo preskrbi ;eno najbolje, prav tako pa tudi za zdrava duševna okrepčila Zato vsi, kar je lovcev in njihovih prijateljev, v ponedeljek 1. februarja na Tabor! KINO IDEAL Največji film vseh časov zastavama RONALD COLMAN, CLAUDETTE COLBERT Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri. u_ III. natakarskj ples. Zveza ugosti« teljsk h nameščencev Jugoslavije, sekcija Ljubljana, priredi Pod pokroviteljstvom predsednika Združenja gostinske obrti g. Delničarja Maksa svoj III. natakarski ples v dvorani Kazine 4. februarja s pričetkom ob 20. uri. Prireditev bo v proslavo 60 let* niče obstoja nj hovega Saveza Igra Nago-aetov Jazz. Plesno vodstvo je prevzel g Jenko. Za izborno pijačo ter jedila bodo preskrbeli naši natakarji, ki bodo svoje go« ste presenetelj z izredno postrežbo. Vabimo vso javnost, da poeetj prireditev ljubljanskih natakarjev. MODNI SALON ROZMAN DVORNI TRG S izdeluje damske kroje po meri iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled. — Poučujemo tudi krojno risanje. u— Predpustni družabni večer »Zarje« in železničarjev bo 1. februarja 1937 od 20. ure naprej pri pogrnjenih mizah v dvorani Delavske zbornice. Dobra jedača in pijača, družabnost, ples. Igrala bo »Zarja«. a— Plesni zavod »Jenko« v Kazini prjč ne i novim začetnjškini tečajem izjemoma v sredo 3. fehr. ob 20. namesto ta ponedeljek. V torek na svečnico ob 20 plesna vežba z »šemado«. Četrtkov nadaljevalni tečaj bo izjemoma v petek 5. febr. ob 20. Vsako nedeljo ob 16 popoldanski ples- Posebne ure in informacije dnevno. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v Šiški, telefon 33-87_ Samo še danes ob 3., 5., 7. in 9. uri sijajna komedija Veseli manevri Hans Sohnker, Ida \Viist, Leo Slezak Dopoldne ob 11. film s Jean Hariow PLAVI STRUP Cena na vseh prostorih Din 3.50 Prihodnji spored CARSKI SEL a— Na puntni torek pojdemo » Delavsko zbornico, kjei bo družabni vofer društva »Tabor«. Bo prijetno in domače. Jedi in pijače izvrstne in poceni. Vstopnina samo 5 Din. Q®tj dobiček brezposelnim. «_ V Trgwr*ken d«m bo 6L februarja na pustno soboto, prav živahna Vršil se bo VI. družabni večer Kluba primorskih akademikov s izbranima umetniškim sporedom, nakar bo sledila prosta zabava • plesom do zore Oaka vas tudi zanimivo presenečenje. Sploh pa bo preskrbljeno za prisrčno in neprisiljeno razpoloženje. Vabimo vse. da se tega večera udeleže. Vstopnina bo 12 Dan. za dijake 8 Din Spored se bo pričel ob 20. urj. Obleka promenadna. Iz Celja e— Predavanje o ekspediciji r Švico. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila v četrtek 4. februarja ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma otvoritveno predavanje s skiopfioniini slikami o lanski odpravi našJb alpinistov v švicarske Alpe Predaval bo vodja odprave Celjan g. Andrino Kopmšek Kakor znano, je članom t« ekgpedicije ttspelo v kratki dobi S dni naskočiti nič manj kakor 12 St-iriti-sočakov in to ob vkrajrro slatoh snežnih in ledenih prilikah Ima ©d 21 udeležencev se jih je p.lpineko udejsfvovalo 18. Dve udeleženki sta ob tei priliki doeedi ju?o-sloveriski damski višinski rekord. Zanimivo predavanje bo pojasnjevalo 65 krasnih fotografskih posnetkov Isto nredivanje bo tndi v vseh večjih mestilb države in središčih našegt alpinizma. e— Veliko zborovanje zasebnega namfr fenstra. V r.efrtef< 4. februarja ob 20 bo v mali dvorani CelV^kega dom* veliko zbo rova nje veeh celjskih trgovska in prva*.« n.:h nameščencev na katerem se bo zahtevalo razširjenje pokom inskega zavarovanja na vse sftroke trgovskega in Prvatnega name* ščenstva ter razširjenje zakona o pokonin <=ikem zavarovaniu na vso državo. O ookoj-ninskem zavarovaniu bo predaval direktor Pokojninskega zavoda g. dr. Vranfič Na zborovanje k' ga skI:eujejo vse strokovne organizacije nameščenstva v Celju, so vabi Ijenš vs* nameSčenci brez razlike. e— Namestitev javnih elektronih svetilk je nnfno potrebna ob cesti ki vodi od železniškega prelaza pri Voglajni za kemič* no tovarno prot- Cretu. Ker je ta ce*>ta zelo prometna, b- kazalo tu namesti*} nekaj co stnih svetilk iz prometnih in varnostnih oz« rov sploh Zato prosimo vodstvo mesitne elektrarne. da bi čimprej uredilo to zadevo e— Davčne karto za hiš-.o &lnži71čad. Davčna uprava v Celjn razglaša; V smislu člena 95. zakona o neposrednih davkih morajo do konca me&eca januar jo od nosno v teku 15 dni po sprejemu v službo vsi delodajalci nabaviti davčne karte za hišno služinčad Delodajalec, bi davčne karte ne nabavi oziroma je ne nabavi pravočasno, se kaznuje 8 petkratno vrednostjo davčne karte. Da se izognejo določeni kazni, pozivamo vse delodajalce- da 6i do 31. t- m. nabavijo davčne karte ta hišno služinčad. e— V mestnem zavetišžu v Medlogu je umrl ▼ petek 60-letni zasebni uradnik v p-Rudolf Ledi iz Celja. e— Smrtna nesreča prj sankanja. V pe» tek se je 9*letoi posestnikov sin Anton Me lani Iz Pod planine pri Ljubnem sankal na Ljubnem Ko se je vozil mimo nekega mesta, kjer so podirali drevje, je podžagano drevo nenadno treščilo nanj in mu zmečka« Io levo nogo. Defika eo prepeljali v boinišm« co, kjer je že zvečer izdihnil zaradi izkrva-vjitve. e— Dve irtvi dela. Ko |e 30-letni, ▼ kam* nolomu TPD v Trbovljah zaposlen; delavec Janko Simončič Trbovelj v petek delal v kamnolomu, mu je padel velik kamen na glavo in mu zdrobil lobanjo. V Solčavi si je 34iletni Žagar Franc Komar pri žaganju odžagal desni prstanec in sredinec. Ponesrečenca se zdravjta v celjski bolm šniei. e— V zaporu je pila ocetno kislina V sredo je 22-Letna brezposelna delavka Jožefa 0. ix Celja v policijskem zaporu v obupu izpila večjo količino ooetne kisline Obupanko se prepeljali v bolnišnico kjer so ji izprali želodec. e— Tradiejolnalni plea » obdaritvijo mask bo priredji SK Celje na pustno soboto 6. februarja ob 20. v gornjih prostorh Narodnega doma- Za to novo lepo Prired!« tev vlada v CeLiu jn okolici veliko zanimar nje- e— Samo do 4. februarja imate 8as, da obnovSte srečke drž. razredne loterije za zadnji, glavni razred v podružnici »Jutra< v Celju e— Kino Union. Danes ob 10. &n 14- matineja »Charlie Chan v Egiptu«. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 opereta »Šampanjski valček« z Gladke Swarthoutovo in zvočni tednik. Jutrj ob 16.30. 18.30 in 20 30 vele« film »Dama a kamel:jami« in dve prediigri. Od jutri dalje bodo vsak dam tri predstave in bo uvedeno znatno znižanje vstopnine, za predstave ob 18.30 pa vstonnina 4-50 Din- KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 »ZLATI KODRCKI« (Lockenkdpfchen). Najlepši in najveselejši film ljubljenke vseh kinoobiskovalcev — srčkane male umetnice SHIRLEY TEMPLE. Matineji ob 10.15 in 14. uri. Vsi prostori din 3.50 in 4.50. OD 1. FEBRUARJA DALJE DNEVNO TRI PREDSTAVE! Jutri v ponedeljek ob 16.15 in 18.15 »ZLATI KODRCKI«. Ob 20.30 premiera filma »MAYERLING« (Habsburška tragedija). Iz Maribora a— Odlikovani samarjancL Glavni odbor Rdečega križa je odlikoval s srebrno kolajno delavne funkcionarje študent ega Rdečega križa in sicer predsednika dr. Ko-renčana župan« Kalohn in tajnika K risfo-viča. a— Krajema organizacija JNS za II. mestni okraj r Mariboru je imela v četrtek 28. t. m. zvečer svoj rednf ledni občni zbor. Po temeljitem razgovoru o razširjenju or» ganizacjjskega dela je bil izvoljen nov odbor. kateremu na čelu stoji znani nacionaU ni delavec, zlasti v obmejnem narodnem delu prezkušeni g. dr Ferdo Lašič Ob stran- mu stoje kot člani odbora gg Alojzij Turk kol podpredsednik. Ščuka. Remec. Dekleroa itd Občni zbor je pokazal najodlič, nejSo volio združiti vse nacionaliste svoiega področja k skupnemu pozitivnemu delu a— Mariborski delovni trg. Borza dela išče prikrojevalca gornjih delov čevljev, mlajšo natakarico z znanjem nemščine ter 2 kuharici, vešči nemSčina, Mr— Marljiv* druitev. Te dni sta Imeli Šentilj sko tn študentko sokoisko društvo svoj redni občni zbor, na katerem se je pokazalo marljivo delo obeh društev. Sentlljski občni zbor je otvoril in vodil starosta dr. Bačar. Iz poročil je razvidno, da je društvo navzlic raznim težavam zgradilo svoj lastni dom in letno telovadišče, ki je eno izmed najlepših v dravski banovini. Priznalne in tople besede je spregovoril starosta župe dr. M Gorišek. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. — Občni zbor studenške-ga sokolskega društva pa Je otvoril In vodil starosta br. Hočevar. Društvo Šteje 150 članov in članic, 46 naraščaja, 168 dece, skupno 368 pripadnikov. Društveno premoženje znaša nad 1.4 milijona. Knjižnica je izposodila v preteklem letu 5.279 knjig. Pri volitvah je bil. Izvoljen pretežno dosedanji odbor. Pohvalne besede je spregovoril na občnem zboru prof. br. Struna. Na o^nem zboru se le sklenilo, da se na dan prve obletnice smrti brata Antona Hrena vzida v Sokolskem domu v Studencih spominska plošča. a— Kulturne novice. Nocoj gostuje bivša primadona mariborske operete gospo-dična Pavla Udovičeva drugič kot Maruša v znani Beneševi opereti »Sv Anton, vseh zaljubljenih patron«. — Danes dopoldne ob po! 11. bo v ljudski univerzi Puškinova proslava s predavanlem univ. orof. dr. Spektorskega. — Dne 5. februarja nadaljuje m:7. prof. dr. Hadži iz Ljubljane biološki ciklus s predavanjem o povzročiteljih embriološkega razvoja Skioptične slike a— Proračun sreskega cestnega odbora sprejet. v navzočnosti sreskih načelnikov dr. Popoviča in dr. šiške je mariborski sreski cestni odbor pod vodstvom dr. Ju-vana včeraj sprejel po daljši debati novi proračun po katerem bodo znašali Izdatki in dohodki 4.787.282 Din. V svrho kritja se bo pobirala 15 odstotna cestna dokla-da k direktnim davkom. Iz poročila Je razvidno, da Je računati z dograditvijo pohorske avtomobilske ceste v letu 1940. a_ Na obletnico smrti Antona Hrena, na« rodr.ega učitelja in kulturnega delavca iz Studencev pri Marboru. bo v fitarokatolnžki mol iin ic- v Mariboru. Narodni dom, maša Bo to na svečn co ob 9. uri. Prijatelj, tovariši in znanci vablieni! a— Odkritje spominske ploSče pok. A. Hrenu bo v torek 2. t m. ob pol 11. uri v Učiteljskem domu, katerega ustanovitelj je bil blagopokojni mladinoljub Anton Hren. a— Upokojence in upokojenke opozarja poStna uprava, da bodo pismonoše na svečnico dostavljali pokojnino, zaradi česar naj upokojenci dopoldne ostanejo doma. a— Sirot©. Mestna oMHna feno v svOTf) zavodih nekaj osirotelih otrok. Dobre družine. ki bi hotele vreti te za svoje ali proti primerni oskrbnini v rejo naj s« javijo na mestnem poglavarstvu. a— Nazoren dokaz potrebe tezenskega postajališča. V preteklem letu je pasira-lo novo tezensko postajališč^ skupno 12»».000 potnikov in sicer te bilo pri blagajni od-prem!jenih skoro 60.000 potnikov Izstopilo pa jih je 59.000 tako da je izkazoval pro met dnevno 300 do 350 potnikov, kar je najna zornejS dokaz, da je bilo novo postajališče nujmo potrebno- a_ Sokojsko društvo Maribor-matjea ima svoj redni občni zbor v sredo 3. februarja ob 20 v gornji mali dvorani Narodnega do« ma. Bratje in sestre. Vaša dolžnost je, da 6e vsi udeležite občnega zbora a— Pobreški gasilci so v preteklem letu vneto in vzorno delovali. Poročali so predsednik J. Klemenčič. tajnik Milan Klemen-čič. blagajnik Maks Kašman, poveljnik Rudolf Štamic. Josip Rakuš vodja naraščaja in nače'nriLjubljanski godalni kvartet«, ki si je e svojimi dosedanjimi koncerti pridobil najodličnejSi sloves. Umetniki — solisti gg. profesorji Leon Pfeifer (L violina), Fran Stanič (II. violina), Vinko Sušteršič (viola* m Gustav MUUer (čelo) tvorijo tako dovršeno ce-leto. da je vsak njihov nastop pravi glas. beni užitek Pred odhodom v naše zavezniške države bodo mojstri Konceitirali v ponedeljek 1. februarja ob 20.30 na Jesenicah v dvorani Sokolskega doma Izbrani program je izredno zanimiv io postcF I ter ctosega W, A. Mocrartar kvartet z B— J gK *- K I N O * j"« MATICA Danes poslednjič zabavna in vesela opereta D U E T z dražestno MARIKO R0KK in HANS SOHNKER-jem Danes poslednjič humoristična veseloigra »JAZ EN TI« Feliks Bressart. Friedl Czepa. Otto Walburg ro« Matineja ob 11. »Sale za male in druge Sodelujejo: Micky miške in Veseli Dodn ^mriTfrazs Grandijozna in razkošna opereta »KONCERT NA DVORU« Marta Eggerth in Johannes Heesters Matineja ob 11. »RIBIČEVA PESEM« Najlepše arije poje Jan Kiepura. J4 nr ' duru, daliagE. Griegov kvartet v G—ma lu op. 27 : t*fr Bjeljaiev favartet, ki obsega glasbena dela Štirih svetovmh mojstrov: Rimskij-Korzakova, Ljadova, Borodina in Glazunova. S tem štirimi kvarteti so se oddolžili komponisti znanemu ruskemu glasbenemu založniku Bjetjajevu, ki Je mnogo pomagal omenjenim glasbenim ustvarjalcem. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta bo za Jesenice svetai dogodek njihovega glasbenega življenja. &— Ljubljanski godalni kvartet bo jutri oh 20.30 koncertiral v dvorana Sokolskega doma. Solisti gg. profesorji L. Pfeifer (L rijolina). F Stanič (TI- vijoima), V. Sušteršič (vijola) in g. Mflller (čelo) bodo izvajali glasbena dela W A Mozarta E. Griega in Bjeljajev*. Projrrmi jo reredtjo zanimiv in pester odlični umetniki pa so nam 7-anes;jivi jcunoi *a njegovo izvedbo, tako da bo koncert v resndca pravi glasbeni dogodek. s— Zvočni kine Radio predvaja daties ob 3. Pop. in 8- zvečer velefilm .Valček os Ne vi«. Med dodatki tudi glasbeni film »Ruska romanca« in Paramountov zvočni tednik. Iz Tržiča Č— Kino predvaja danee SI. janirarja film »žeiežnl Demoni«. Sledi film »Žene stavkajo. Iz Krafila r— Kir.o Narodni dom prkazrJie danes Luiizo Ulrichovo v izrednem dramatsktan filmu »Beler.a«. Iz Litije i_ Zadovoljiv je bil objsk Predavanja * mednarodnem pomožnem jeziku, ki ga je je imel preteklo sredo v tukaJšnjj šoli tajnik Esperantskega društva v Ljubi jan' g Ster« le. Govoril je o pomenu mednaronega je> zika za ves kulturni svet in o načrtih za osnovam-e zadevne mednarodne konvencije. Poudarjal je, da izmed obstojech jezikov nima razen esperanta nobeden vseh pogojev, ki 6e zahtevajo ta mednarodni jezik. V Litiji bo tečaj esperantskega jezika, če se priglasi dovolj interesentov. Vsa pojasnila daje in prijave sprejema g. Taufer Veno t Litiji do 5. februarja. Iz Hrastnika b_ Najizrazitejši slovenski i!*>roT«k] ekla datelj, pred kratkm umrli Emil Adamič, je posvetil tudi našemu Glasbenemu društvu odnos.no pevovodji lep mešan tbor »Godci«- V marcu priredi Zasavje njemu v spomin velik koncert v Trbovljah, kjer bo nastopilo tudi Glasbeno društvo Hrastnika z zborom in orkestrom. Vaje za orkester so v teku. 8. februarja ob 20. bo v Sokol« skem domu prva vaja za zbor. Prosimo, da se te zanesljivo udeleže vs, pevci in pevke. Iskreno dobrodošli so tudi novinci. h— Delavska kuhinja Pri steklarni, fa »o jo vodile uemiljenke, je prenehala v četrtek obratovati. Izpraznjene lokale v Cizel-novi hiši bo vodstvo steklarne uporabilo v lastne svrhe. h— Zvočni kino Sokol bo predvajat da nes cirkuški Likn »Variete«. Iz Ptuja j— Gledališče, v petek 2- februarja narto pijo spet domači igralci. Tokrat so si BS-bralj predpustno igro. prj katen bo mnogo smeha Je to veseloigra v treh dejanjiih »Od* godena noč«. Spitsal jo je Emst Bach. prevel pa Danilo Gornšek- Bežijo mia Spat Avgust Sodeloval bo dijaški orkester Cene dramske znižane. Publ-ka naj si pravočasno rezer» vira sedeže. j— Cestna dela v ptujskem *rezn za let« 1937. Sreski cestni odbor je te cLni obravnaval proračun za leto 1937/38.. ki je za 800.000 Din večji od zadnjega iz česar sle. di. da so določena večja dela. Celotn^ pro« račun izkazuje 2,406.927 D n Za osebne iz« dalke je določenih 12.240. za upravne stroške 32.000, za vzdrževanje banovinskih cest 1,435.492. za kolodvorsko dovozne ceste 16.300, za Prispevke občinam za občinske ceste 21-545, za vzdrževanje 6ubvenc;oni«e-nh ces4 354.669, za vzdrževanje broda v Zavrču 20.000, za nove zgradbe občinskih cest 70.000 Din. Razen tega je določeno, ker je cestni odbor dobil novi najmodernej« ai parni valjar za valjanje banovinskih cest 100.000, za preureditev banovinske ceste Ormož — Vinica 60.000, za preložitev Grab* š nekega klanca 70-000. za preureditev ba* novinske ceste Ptuj — Dubrava 30.000 Din. Da se izvrše vsa ta dela, je sreski cestni odbor moral zvišati cestne doklade od 10. na l8°/o. To povišanje bo obremenilo davkoplačevalce, vendar pa bo srez 'mej na drugi stranj veliko korjst glede na dejstva da je naš srez važno tržišče z vnom, sadjem živino in poljskimi pridelki. Razen tega bo prispevala banovina 1,456.482 Din in 50?S za preureditev banovinskih cest. to je 16-000 Din. Dela pa se nc bodo izvrševala samo iz proračuna cestnega odbora, temveč tudi iz sklada za javna dela Na eni izmed zadnjih sej odbora se je obravnaval tudi program javnih del, po katerem bi bilo Potrebno prispevati iz sklada za javna dela 1.700 000 Dim Ker vladata v našem srezu velika brez. poselnost in beda, sai ž ve v našem srezu stevlni viničarjj jn kočarji- kj so zaslužka nujno potrebni, je upravičeno pričakovati odobritve proračuna in večje pozornosti naj. večjemu srezu r dravski banovini-j- Kino Ptuj, tf torek »Zbogc* radi tega utrpe® ameriški poljedelci in živinorejci, se je že poprej cenila letno skoraj na pol milijarde dolarjev. Ta proces se vrši čedalje hitreje tn dočim se je včasi zasipala samo struga Mississippija, so prišli zdaj na vrsto fcuidi njegovi pritoki Kakor se je pokazalo že ob priliki lanske poplave, še bolj pa pri sedanji katastrofi, je bil zlasti prizadet pritok Ohio, ki teče skozi poljedelsko in industrijsko zelo razvite predele več vzhodnih in srednjih zveznih držav. Maščevanje mučene zemlje Vzroki velikanskih poplav v Ameriki — Usoda Babilonije in Arabije — Prostrana žitnica sveta se izpreminja v močvirje in puščavo ga v svoboščine posameznega državljana, a je neizogibno potreben, ako natf se zajezi svojevoljmost zasebnega gospodarstva. Posebnih želj zdaj ob dvanajsti uri, ko je na kocki blagostanj* Amerike, ni mogoče upoštevati. Dr« Rohuš Vybiral propagira Jugoslavijo Ze več let beležimo na tem mestu zaslužno propagandno delovanje, ki ga razvija za Jugoslavijo naš preizkušeni, neumorni prijatelj dr. Bohaš Vvbdral v Olo-mouoo. Nedavna proslava njegove 50 letnice je> pokazala, da ima. dr. Vvbiral za seboj vse narodne kroge v tem dela Moravska. Velik ugled, ki m ga je pridobdl e svojim delom, daje tem večji pomen njegovi vneti m smotrni propagandni delavnosti Tudi v minulem letu si je dr. Vy-biraj ne le kot prevajalec, marveč tudi kcrt predavatelj pridobil novih zaslug za spoznavanje Jugoslavije, njeanih pojavov in problemov. Izmed 42 narod-no vzgojnih ki po©tffinafe predavanj, ki jih je priredi dr- VybiraJ v leta 1936. se skoraj polovica i. j. 20. tače Jugoslavije. Izmed starejših njegovih predavaj) j je bilo tndi lani največkrat zahtevano splošno predavanje o Jugoslaviji, nje deželi in ljudstvu. S tem predavanjem je nastop® osemkrat Pnmed ostalih starejših predavanj je ponovil »O jugoslov. Jadrana« fa o »Jugoslov. muzejih in gar ierijalb.« Na novo je izdelaj predavanje o viteškem kralju Aleksandro L kj ga je imel ob priliki odkritja spominske p4oS6e v Ghodofoirau ter dvoje nadaljnih govorov o fetem predmeta; »Nad žaro prsti s Opl^v mk m IttočSo viibeškpga kralja Aleksandra L Ujedindtelja.« Tudi ta dva govora sta bSa v zvezi e fttevgostjo v Chodobtaa. 0 fcnaljn Petm IL je predaval ftisikm ia s tnema novimi predavanji je uvajaj siav-oostf jugoslov. državnega fe narodnega pnodka — Zedinjcnja. Udeležba je b3a na v«eh omenjeni) predavanja in govorib zelo velika jo pri aiav-noatnih govorih so vodno bde navzoče ta- ▼ trdno, enotno falango v borbi proti prirodaim katastrofam, da zdaj, ko jim dobesedno voda teče v grt», poskusijo rešiti, kar se še rešiti dž. »Gozdovi na preriji" Kakor smo že sproti porocaE, je ameriška vlada pripravila velikopotezne •načrte, kako se bo zemlja spet uitrdila, da je v bodoče voda in vetrovi ne bodo več mogli pustošiti. V prvi vrsti se bodo po sredi države od kan°dske meje na severu pa do države Teksas na jugu v dolžini 1500 km zasadii široki gozdni pasovi, od katerih si obetajo ugodnega vpSiva na podnebje. Ker drevje strfka vodo iz velikih globin in jb v velikanskih množinah izhlapeva, računajo, da bo postalo podnebje v okolici bolj vlažno, da bodo postale zaradi tega padavine izdatnejše, toda nikakor ne nevarne, ker je gozd najboljši branik pred poplavami Vrhu tega bodo gozdovi po dosedanjih izkušnjah zmanjšali silo vetra za 30 do 40 od-stotlkov, tako da bo zemlja tudi ob suši varna pred njim. S pogozdovanjem so že lani pričeli in bo vsako leto zasajenih okrog 180 tisoč dreves in prav toliko grmovja za žive meje, da živina ne bo mogla pustošiti mHadega drevja. V desetih letih bo zasajenih tri in pol milijona dreves in takrat se bo že pokazalo, ali bodo tisk vode ob lanski pomladni poplavi daSje huJBfh poplarv reke Tennessee orna zemlja popotooma izginila, vlada že nekaj lat s trdo roko »Urad za dolino Tennessee«, ki ma je »kongres« dotvo-lil za ameriške prilike neverjetno veliko poinomooje. Ta institucija lahko podvzame vsakršne mere v svrho »nar črtnega fizičnega, gospodarskega in socialnega napredka dežele.« Urad predpisuje farmarjem kaj smejo saditi in kaj ne, ter kako in kdaj smejo obdelovati svojo zemfjo. Urad gradi velikanske nasipe in jezove, da nastanejo umeil,na jezera, v katerih se zad žu-je odvečna voda pri velikih nalivih. S pogozdovanjem in oblaganjem z rušo se utrjuje zemlja. Na visečem svetu morajo farmarji nalagati polja v terasah, kakor Ma^jci svoje riževe njivice. Nihče več ne sme po lastni g^avi preobračati zemlje. Vse se dela po enotnem smotrnem načrtu. Velikanske elektrarne na jezovih proizvajajo cenrno električno energijo, ki jo urad sam izrablja v eni največjih kemičnih tovarn sveta za proizvajanje umefnih gnojil, s katerimi se počasi spet obnavlja in popravlja izmozgana zemlja. Poizkus, ki so ga tvegali v državi Tennessee bo zdaj razširjen na vso Unijo. Država se bo po enotnem načrtu lotila podjetja, ki po svoji ogromnosti izključuje vsako zasebno inciativo. V ta namen pa se je morala zateči k nekakšnemu državnemu socializmu, ki — kakor smo videli — precej trdo pose- R. URBAN: 56 Vstajenje gospoda Treeja Roman Zdaj hočem opisati strašno dramo, M se Je odigrala v Porters Halki, grozno zgodbo o tem, kako je moral gospod Tree dvakrat umreti. Ri>lo je minuli četrtek, ko me je dal gospod Tree poklicaiti k sebi. Sedel je v naslanjaču pri oknu in ni mu bflo dobro. Gospodar mi je ukazal, naj stopim tesno k njemu, in mi nato zašepetal, da je pravkar spisal nokravo« lz-premenite v »kavarno« in si besedo prisvojite. Pri tem načinu igre dobi tisti, kl Je za. svoje besede uporabil čim večje število črk, točke se štejejo po črkah. Besede, kl imajo po več kakor 5 črk. Štejejo dvojno. Igra je še zanimivejša, če imamo dvojno garnituro črk, ker je tedaj verjetno, da dobite več enakih črk. V sili lahko Igrate to igro tudi sami, če nimate partnerjev. V tem primeru vzamete pač določeno število črk ln si potem razbijete glavo s sestavljanjem. »Metla44 obupuje nad reševalci Tako preprosta je bila zadnja nedeljska uganka »Metle«, pa se je toliko reševalcev zaletelo! Cel kup rešitev je prišlo in druga je bila bolj učena od druge, pravilnih pa ni bilo niti 40. Nekateri so v uganki slutili potegavščino, drugi so spet iskali razne visoke tehnične in gradbene probleme. Pa je bilo vendar vse tako preprosto! Prava rešitev je tale: Prej je moral biti zgrajen manjši dimnik. Zakaj? Oba dimnika sta bila enako okajena, oba sta imela enake stopnice za plezanje in oba sta imela strelovod. Stala sta samo po 5 metrov vsaksebi Znano je. da deluje strelovod najmanj dvajset metrov " v krogu okoli sebe. Če bi bil večji dimnik prej zgrajen, manjšemu dimniku ne bi bilo treba strelovoda. Ali ni vse tako preprosto? Samo malo je bilo treba zbrati možgane in pri rodne zakone je bilo treba poznati. • Nagrade so dobili naslednji reševalci: Mara Moreljeva Iz Norega mesta. Krila-tijska ulica 7. dobi knjigo »Železna cesta Edvard Šelkavs Iz Škofje Loke dobi knjigo »Lucifer«. Kristina Raznožnikova Iz Ljubljane, poštna direkcija, dobi roman »Papeilnja Fav-sta.« Marta Višner iz Dev. Mar. v Polja dobi roman »Možje* Starika Cernič Iz Maribora, Gosposka ulica 49. dobi roman »Belfegor«. Slavko Šafar iz Celja, Kralja Petra cesta dobi roman »V krempljih inkvizicije« in Srečko Razpotnik z Zidanega mosta »Roman treh src*. Drugi pa pridejo ie na vrsta, Kraljestvo mode Bluze in krila Ob koncu rimske sezon« nastop! vsako leto čas nekakšnega modnega zastoja, ko je SDoda domala izčrpala že vse možnosti simske Unije, a se še ni odločila za novo. Seveda pa sc zaradi tega svetovni modni obrat šc ne ustavi, temveč se niodne tvrd-ke zadovoljijo s tem, da izpopolnjujejo mzne modne podrobnosti Med takšne podrobnosti, ki sd jih elegantne žene nabavijo tudi ob koncu sezone, da osvežijo svojo staro garderobo, prištevamo v prvi vrsti iepe bluze. Bluze so v zadnjih letih postale tako priljubljene, da jih ne smatramo več samo za dopolnilo kostuma, temveč tvorijo v zvezi • primernim krilom že samostojno oblačilo. Dočim pa je večerne bluze letos nekako izpodrinil moderni kazak, so dopol- Barvasti obrobki na temnih oblekah Da osveži stare zimske obleke in komplete, si je moda izmislila zabavno novost: obrobke in podloge iz živobarvnega tvoriva Tako ozaljšan komplet z barvasto podloženo jopico in barvasto progo po vsej dolžini obleke predočuje naša skica. Poleg tega smo vam šc narisali elegantno volneno obleko, okrašeno z vijugasto, živobarv-no progo in enakimi gumbi. M. Zoščenko: Sreča Časih prime človeka, da bi stopil h kakšnemu znancu in ga vprašal: »No, bratec, kako se ti godi? Ali si zadovoljen? Ali si imel v življenju srečo? Vsaj enkrat malo pomisli o svojem življenju!« Kar sem nekoč ujel želodčni katar, vprašujem tako marsikoga. Nekateri odgovarjajo za šalo: »Živim in kruha mi ne manjka.« Drugi začno takoj la'-gati: »Živim kar razkošno. Sploh se mi ne bi moglo bolje goditi Zdaj bom še dobil plačo šestega razreda — in s svojo družino sem zelo zadovoljen.« En sam človek mi je dal na moje vprašanje resen in obširen odgovor. Bil je moj prijatelj steklar Ivan Fomič Tjestov, priroden, preprost možak z brado. »Srečen?« me je vprašal. »Pa še kako! Seveda sem imel dosti sreče!« »No, in?«.sem mu rekel. »Ali je bila velika sreča?« »Ali je bila velika sreča,« je odvrnil. »tega ne vem. Vem samo, da mi je ostala vse življenje v spominu.« Ivan Fomič je pokadil dve cigareti m zbral svoje misli, Potem je pomežik-nil z očmi in začel: »Dragi tovariš, to je že dvajset ali pet in dvajset let daleč Takrat sem bil še mlad mož z zasukanimi brki in kar samemu sebi sem se zdel všeč In, veste, že takrat sem zmerom čakal, kdaj bo prišla sreča k meni. Toda leta so počasi minevala in nič posebnega sc ni zgodilo. Skoraj opazil nisem, kdaj danske in popoldanske bluze v veljavi, kakor že dolgo ne. Izbero takšnih bluz in nekaj najnovejših kril najdete na naši skici. V levem kotu smo narisali tri moderna krila. Prvo je sestavljeno iz diagonalno črtastega blaga. Obe poli tega krila tvorita zgoraj nekakšen prekrižan pas, čigar konice zapnemo z dvema gumboma, posebnost drugega krila je povišana partija okoli pasu, ki tvori kratek, zgoraj zaokrožen ži-votek. Tretje krilo pa ima spredaj tri zvon-často vstavljene, do polovice prešite gube. Levo zgoraj vidite tri bluze iz svetle, volnene flanele ali nralnega blaga. Ovrat-niček prve bluze tvori z upognjenimi kra-jevci obenem malo pentljo. Druga bluza ima dve vstavljeni gubi, tretja pa pod vratnim izrezom zanimivo, z gumbi zapeto serpentino. Na spodnji skici prinašamo nekakšne polu-popoldanske bluze, torej bluze, ki jih lahko nosite ob vsaki priliki. Prva je iz kariraste svile, druga ima zanimiv raglanski kroj in je po vsej dolžina zapeta z malimi, okroglimi gumbi. Na tretji bluzi opazite zanimivo prepenjavo, ki je okrog vratnega izreza prešita z drobnimi, nižje raz-puščenimi gubami. V krogu skice sta narisani dve izrazito popoldanski, izredno elegantni bluzi Prva je rafinirano ukrojena iz temne, bleščeče svile, druga pa je iz letos tako modernega čipkastega blaga tn ima originalen pahljačast »fichu« pod ovratnikom. Wiwlsorsld vojvoda obišče Poljsko Bivši angleški kralj Edvard je sprejel povabilo grofa Potoekega, naj pr;de na Polj. &ko. Odzval se bo vabilu v najtkzrajlem času. in 6'cer sc bo udeležb lova v okolici Lans čuta. Simpsonova odpotuje v Italijo Agencija Štefani f>oroea, da pričakujejo go Simpsonovo, nevesto VVjndsorskega voj* vode v Formif; ob Tiren skem morju. Sta novala bo v razkošn; vili, ki etojsi tik obrežja. Stanovanje preurejajo pod vodstvom nekega angleškega arhitekta. Poraba mila na Danskem V kateri deželi porabijo največ mila? Največ luksuznega mila porabijo na Danskem, namreč 682 g na prebivalca letno. Naša domača lekarna Nesreča nikoli ne počiva. V družinah a številnimi otroci, v manJJHh obratih, sploh v vsakdanjem življenju se dogode' kaj rade razne nezgode, rane, kostolomi, krvavenja itd. Od prve oskrbe rane zavisi pogosto daljna usoda ponesrečenca. Z golimi rokami seveda ne moremo dosti pomagati. Zato je dobro, da si, posebno v krajih ki so oddaljeni od zdravnika oziroma od bolnice, omislimo malo domačo lekarno, kar je mogoče z malimi stroški, ki se pa v slučaj nesreče bogato obrestuje. Popis domače lekarne ne bi bil popolen, če ne bi v kratkih besedah pojasnil, kako naj nudimo prvo pomoč. Neverjetne stvari namreč doživimo v praksi. Neuki ljudje stavijo na rane konjske fige, listje lapuha, terpotec, pajčevino itd. Vse to naravnost izziva razne hude kom plikacije, gnojna vnetja, kar lahko konča s smrtjo ponesrečenca. Okoli nas, v zemlji, t zraku, na naši koži, na sluznicah, na pr. v grlu, nosu itd. žive razne klice (bakterije), med katerimi se nahajajo tudi take, ki so za človeka zelo škodljive, ki povzročajo razne bolezni in gnojenja. V notranjosti človeškega telesa n. pr. v mišici ne najdemo teh klic. Ravnotako ne najdemo klic v ranah, v kolikor niso že ponesnažene z zemljo, prahom itd. Odkod pa pridejo klice na rano, ki se je začela gnojiti, dasi je bila n. pr. prvotno čista? Odgovor je lahek. Na rano pridejo klice, ali iz okolice rane same (to je kože), ali iz nečistih rok »usmiljf-nega samaritana«, ki v tem primeru več škodi nego koristi in iz vseh predmetov, ki pridejo v dotiko z rano (obveze, instrumenti) Možno je tudi, da pridejo kužne klice iz zraka, kar pa praktično ne pride toliko v poštev. Na podlagi vsega tega je lahko razumljivo, kaj nam je storiti, da okuže-nje rane preprečimo. Predvsem moramo okolico rane očistiti, z bencinom, alkoholom, 5—10% jodovo tinkturo. V sili zadostuje tudi navadno žganje. Eno izmed teh sredstev vlijemo na košček čute vate, ki jo primemo tako, da dotični del, ki pride v dotiko z okoiico rane, ni prišel v dotiko z našimi prsti. Če nimamo pri roki čiste vate, zadostuje sveže zlikan žepni robec. Izpiranje ran z lizolom in drugimi sredstvi ni ravno priporočljivo, če je rana zelo onečiščena s prahom, zemljo ali travo, je najboljše sredstvo tkzv. vodikov prekis, brezbarvna tekočina brez okusa in duha, ki se, ko pride v dotiko z rano, zelo močno peni. Te pene so kisik, plin, ki nsm je absolutno potreben za dihanje, ki je pa obenem naše najmočnejše sredstvo, s katerim uničujemo klice. Ti mehurčl:i so končno v stanju, da odstranijo iz ran2 delce peska, zemlje Itd. 6e eno dobro lastnost ima to sredstvo,, namreč to, da ne peče, kot n. pr. jodova tinktura. Nastale pene potem obrišemo z vato ali podobnim. Na rano samo pa položimo čisto gazo, ali pa v sili čist robec. Preko tega pride sloj vate ali pa stani če vine, nakar vse skupaj povijemo s povojem. Razna mazila ki se rabijo v cilju, da bi se rana hitreje zacelila in da se obveze ne bi sprijele z rano, so odveč. Rane prevezujemo vsaki drugi ali tretji dan. S pomočjo omenjenega prekisa, s katerim oblijemo obvezo, se da ista brez bolečin odstraniti Sredstva, ki jih torej rabimo za oskrbo ran, bi bila v kratkem sledeča: 50 gr bencina, 50 gr 75% alkohola, 20 gr 5°/o jod. tinkture, 50 gr vodikovega prekisa, (ki ga moramo hraniti v temni steklenici in v temnem prostoru, sicer razpade), čisto gazo, vato in 5 povojev. Gazo dobimo v lekarnah že sterilno, to se pravi, da ne vsebuje nikakih klic. Rezati smemo gazo le s škarjami, ki smo jih kuhali v vreli vodi 10 minut- če primemo gazo s prsti, jo smemo prijeti samo na robu. Se boljše pa je, da uporabljamo v to svrho pinceto, to je črki V podoben instrument, ki ga moramo pred uporabo seveda prekuhati. Ce je rana majhna, prelepimo preko gaze obliž, ki torej ne sme priti direktno na rano. S tem je v kratkem povedano vse, kar bi vsak moral vedeti o zdravljenju ran. Krvavitve, ki nastopajo, je dvoje vrst, Ce teče iz rane temnordeča kri, Je to kr- sem se oženil in se na poročni gostiji pretepal s sorodniki svoje žene. Nisem opazil, kdaj je potem dobila otroka, kdaj je potem umrla najprej ona, nato pa še otrok — vse je poteklo tako mirno in v vsem ni bilo nikakšne prave sreče. Toda nekoč, bilo je 27. novembra, sem šel na delo in ko sem bil z njim pri kraju, sem stopil v prvo krčmo in si velel prinesti čaj. Tako torej sedim in pijem iz spodnje ročke, pa si mislim pri tem: »Tako torej minevajo leta drugo za drugim in sreča se noče pokazati!« Komaj sem si to mislil, že sem zaslišal nekaj krikov. Obrnem se: krčmar maha z rokami in hlapec tudi. Oba se zaganjata proti nekemu vojaku, ki skuša sesti za mizo. In krčmar ga podi in mu ne dovoli, da bi sedel. »Ne,« kriči, »vojak v krčmi ne sme sesti za mizol Potem bom moral plačati kazenl Pojdi lepo svojo pot, dra-gec!« In vojak je ves zmeden, pa vendar sede. Krčmar ga napodi ven, vojak pa kolne. Gostje so pomagali krčmarju, da je vrgel vojaka iz hiše. Ta pa je pobral zunaj pod kapom debel kamen in ga zagnal v veliko okno, potem pa je izginil, kakor bi ga bila zemlja požrla. Okno je bilo iz brušenega stekla, tri vatle široko in štiri visoko in je bilo strašno drago. Krčmarju so omahnile roke in kolena so mu klecnila. Počenil je na tla, zmajal z glavo in se ni upal pogledati proti oknu. »Kaj naj to pomeni, tovariši!« je za-javkal. »Vojak me je nničiL Danes je sobota in jutri nedelja! Dva dneva brez oknal Steklarja človek ne najde takoj in če okna ne bo, bodo gostje užaljeni!« In gostje so res užaljeni. »Vleče,« pravijo, »skozi razbito okno. Saj smo vendar prišli zato sem, da bi na toplem sedeli! In zdaj je v steni luknja namestu okna.« Iznenada položim svojo čajno ročko na mizo, jo pokrijem s čepico, da se ne bi shladila, in stopim h krčmarju. »Jaz, dragi bratec,« mu rečem, »sem steklar!« Strašno se je razveselil. Takoj je poštel denar v blagajni in vprašal: »Koliko bo pa ta zadeva stala? Ali se morda okno ne bi dalo sestaviti nazaj in koscev?« »Ne,« mu rečem, »iz koscev to ne pojde. Tu bo treba vzeti novo steklo, tri vatle široko in štiri visoko In bru-šno steklo bo stalo pet in sedemdeset rubljev. Ta cena. bratec, je brez konkurence in brez pribitkov.« »Ali si bolan?« me vpraša krčmar. »Sedi nazaj za mizo in izpij svoj čaj! Takšna vsota! Pa že rajši zakrijem luknjo s svojo pernico. Pernico je žena prinesla in krčmar jo je pomašil v okno. Toda skozi odprtino je padla navznoter ali pa na ven. In vselej so se pri tej komediji začeli gostje smejati. In nekateri so bili res naravnost užaljeni. »Temno je in prav nič ni prijetno piti čaj v tej beznici,« so začeli godrnjati.. In eden izmed njih (o, kako sem mu hvaležen!) je iznenada vstal in dejal: »Jaz poj dem rajši domov pernico gledat. Kaj bom z njo tu v krčmi?« Tedaj stopi krčmar k meni. pno. I vavitev Is žile dovodni ce, U jo ustavimo najhitreje na ta način, da povoj preko rane malo močneje nategnemo, če pa brizga iz rane svetlordeča kri t curku, je to znak, da Je poškodovana žila odvodnica. V tem slučaju je treba dotični ud nad rano trdno prevezati, vendar ne več nego dve uri časa sicer dotični ud vsled po-manjknja krvi odmre. Pri ranah, Id smo Jih dobili na polju, vrtu, hlevu, je treba dati Injekcijo seruma proti tetanusu. To je krč, ki nastopi 6 do 60 dni potem, ko smo se ranili. In sicer nastopi najpreje krč v okolici rane. Sledi krč mišic obraza (bolnik ne more odpreti ust), nato krč tilnika in krč okončin. Vročina naraste do 42*. Tetanus je navadno smrtonosna komplikacija, ki Jo pa lahko preprečimo na gori omenjeni način. V zimskem času so zelo pogoste angine. V domači lekarni naj torej ne- manjka sredstev za grgranje. V to uporabljamo vodikov prekis ali hipermanganovo raztopino. Sredstva za odvajanje tudi ne smejo manjkati. V ta namen nam služijo razni čaji, grenka sol ln pa riclnovo olje, ki ga vživamo radi zopernega okusa r limonadi ali pa črni kavi. Pri raznih obolenjih dihal uporabljamo razne vrste čajev (lipov, bezgov). Ako imamo v tej naši lekarni Se par praškov aspirina ali pa piramidona proti bolečinam, trganju in pa termometer, Je naša lekarna za prvo silo opremljena. Iz par deščic si napravimo ličen zaboj-ček 40X40X30 s predali, ki ga pobarvamo. Napravimo še ključavnico, ga obesimo visoko, da ne morejo nepoklicani do njega in skromna domača lekarna je gotova. Namen teh vrstic nI, da bi kogarkoli zapeljale, da bi začel na veliko zdraviti. Kjer se ne spoznaš, ali pa če domača sredstva ne pomagajo, kliči takoj zdravnika! Dr. VI. A. IAH Dr. Aljehin se namerava na poti v Ru-munijo sredi februarja ustaviti za nekaj dni v Jugoslaviji in bo ob tej priliki mor-ga odigral nekaj simultank v nekaterih naših mestih. Dr. Aljehin tudi piše, da svojega načrta, da hi se za stalno preselil v Jugoslavijo, nikakor ni opustil, pač pa ga je moral radi novih tcikoč odložiti * Tekme 2a klubsko prvenstvo Slovenske Šahovske zveze so bile tekom januarja končane tudi v ljubljanski skupini. Triglav je premagal Sent Peter 101/* : 5Vt, v semifi-nalu pa je prepustil brez boja zmago Ljubljanskemu š. k. Z včerajšnjo in današnjo tekmo med Ljubljanskim š. k. in Celjskim 5 k. se tekmovanje zaključi, zmagovalec pa pride v nadaljnje borbe za državno pr venatvo. ★ V Birmtnghanru je bU po turnirju r Ha-stingsu prirejen mešan mojstrski turnir, Jd je končal s sledečim rezultatom: L Eiiskases in Prins SVt iz 10 Ul Winter 7, IV. Koltanovski 6'/». Slede Morry, Silbermann 5, Blow 4V«, Reynolds 4. Snosko-Borowski 3V», Wood IVt, Aldis 1. Na turnirju v Stockholnra je bilo po 4. kolu stanje: Fine 3V* (remis s Stahlber-gom). Stahlberg 3, Stoltz 2V*. Bergqvist Sundbcrg 2, Danielsson, Lundm IV* (1), Landau 1 (1), Holm V* (1), Collett V*. Za šahovsko olimpiado v Stockholmu je že določen termin, od 31. julija do 15. avgusta t l Protektorat je prevzel Švedski kralj, v častnem odboru pa so najuglednejše švedske osebnosti. ★ GRUENFELDO V A OBRAMBA Beli: Dr Vidmar Črni: Koltanovski (Igrano v 1. kolu mojstrskega turnirja v Hastingsu) 1) d2—d4 Sg8—f6 2) c2—c4 g7—g6 3) Sbl—c3 d7—d5 Griinfeldova obramba indijske partije, ki je. kakor znano, tudi v matehu Aljehin — Euwe igrala svojčas veliko vlogo, 4) Lcl—f4 Dr. Vidmar igra mesto dvomljive moderne poteze 4) Db3 raje starejšo, ki je sigurno dobra. začne rotiti, naj grem hitro po steklo in mi da denar v roke. Niti čaja nisem popil. Denar sem stisnil v pest in odhitel, kar so mi moči dale. Pridem pred steklarsko trgo* vino. Vse je že zaprto. Prosim in rotim. Naposled me spusti v hišo. In vse je bilo še bolje, kakor sem si mislil. Tri vatle široko in štiri vatle visoko steklo je stalo samo pet in trideset rubljev. Za prevoz so mi zaračunali pet rubljev, da je bilo vse skupaj štirideset rubljev. In tako sem torej steklo vrezaL Ponijem čaj s sladkorjem, naročim si ribjo juho, pirožke, in vse pojem. Pa še napijem se. Opotekajoč se zapustim krčmo in še mi je ostalo trideset rubljev čistega. Pa si mislim: »Ce se ti ljubi, jih lahko zapiješ, če nočeš, pa napravi z njimi, kar hočeš.« In tako sem potem pil. Dva dolga meseca sem pil in še nekaj reči sem si kupil. Srebrn prstan sem si izbral in tople vložke za škornje. Prav za prav sem si hotel nabaviti še hlače in srajco, pa ni bilo več denarja za vse to.« In tako je bila majhna sreča tudi v mojem življenju, kakor vidite, tovariš. Toda samo enkrat Drugače mi je vse življenje potekalo pusto in ni bilo prav veselo.« Ivan Fomič je umolknil. Sam ne vem, zakaj je še enkrat pornežiknil z očmi. Ves zaviden pogledam svojega tovariša: »Jaz pa v vsem življenju nisem imel nikoli sreče.« Pa si zraven mislim: »Morda sem jo pa imel... le opazil je. nisem ob pranem časa« BfiU *) . • . - Lf8—g7 5) t2—e3 c7—c6 Beli je grozil ▼zeti kmeta c7 (po zamenjavi na d5). Kljub temu je prihajal z« črnega v poštev tudi gambit: 0—0, 6) cd5:, Sd5:, 7) Sd5:, Dd5:, 8) Lc7:, Sc6. Črni hna v boljšem razvoju najbrž zadostno kompenzacijo za kmeta. 6) Ddl—b31 Prej sli slej mora ta poteza v tej otvoritvi le priti. Beli ovira razvoj črnega dam-skega lovca in povrh neprijetno pritiska na d5. 6) . . . 0—0 7) Sgl—f3 h7—h6 Bolje je pač Db6 saj beli na d5 ne dobi kmeta, ker obvisi kmet b2. Po 8) c5, Db3:, 9) ab3:. Sbd7 pa se bo črni tudi lahko u-branil. 8) Lfl—d3 d5 : c4 Se vedno Je prihajalo Db6 v poštev. Črni pa se odloči popustiti v središču, za cono dvomljivega prodora na damskem krilu. 9) Ld3 : c4 b7—b5? 10) Lc4—e2 Lc8—e6 Črni je res dobil nekaj tempov toda n« c6 ima sedaj slabo točko, ki se je nikoli več ne iznebi 11) Db3—c2 Sb8—d7 12) Sf3—e5 Z zamenjavo skakača d7 hoče beli otefc kočiti prodor c6—c5, ki bi ga sicer skaka« podpiral. 12) . . . Sd7 : e5 13) Lf4 : e5 Ta8—c8 14) 0-0 Sf6—d7 V danih razmerah morda Se najbolje, črni sicer menja fianketiranega lovca ni s tem nekoliko oslabi rokadno pozicijo, iznebi pa se zato tudi zelo nadležnega belega lovca in pelje svojega skakača na boljše polje. 15) Le5 : g7 Kg8 : t»7 16) Tfl—dl a7—a6 17) b2—b3! Odpira beli dami lepo polje na važni diagonali b2—g7, obenem pa za vsak slučaj zavaruje točko c4, ki bi jo črni po Sb6 eventuelno skušal zasesti 17) . . . F7—f5 Črni se 5e vedno dobro brani Točko e4 bd bil beli gotovo rad prej ali staj zasedel s skakačem ali kmetom. 18) Dc2—b2 Sd7—f6 19) Le2—f3 Le6—d5 Sedaj je črna pozicija sioer pasivna, pa še dokaj trdna. Če beli kdaj menja na d5. se črni seveda i-znebi slabosti c6 20) Tal—cl Dd8—d6 21) Sc3—c2 g6—g5? To pa je nova slabitev, ki naenkrat zelo poveča prednost belega. Beli je stal sicer na vsak način bolje, s Se4 ali K'n7 pa bi se bil črni lahko mnogo uspešneje branil. 22) Se2—g3 c7—e6 23) Db2—c2 Grozi; eventualno že Df5:! Tako je torej sedaj beli s tempom lahko izvedel važno pregrupacijo. 23) . . . Dd6—d7 24) e3—e4! Zelo fino izračunan prodor. 24) . . . f5 : e4 25) LfJ : e4 Ld5 : e4 26) Sg3 : e4 * Sf6 : e4 27) Dc2 : e4 Na videz je nastala sedaj približno enaka končnica, saj je slabost kmetov c6 io e6 kompenzirana s slabostjo kmeta d4. Toda bdi je mislil Se na nekaj drugega: oslabljen« pozicija črnega kralja mu daje kljub reducrranemti materialu zelo dobre izglede za napad. 27) . . . Tf8—f5 šah na e5 bi bil drugače neprijeten. Dd5 pa ni šlo prav radi 28) De2 ter nato Tc5. 28) Tdl—el Tf5—d5 29) h2—h4! Po 29) De6:. De6:. 30) Te6:, Td4: bi ime4 beli seveda samo remis. Tako pa raje žrtvuje še kmeta, da še bolj razbije policijo črnega kralja. 29) . . . Td5 : d4 V poštev jc prihajalo tudi gh4:. 30) De4—e5 +. Kg7—f7 31) h4 : g5 h6 : g5 32) Tel—c3! Belemu seveda ni do kmeta, saj bi po 32) Dg5:, Dd5 ne prišel z napadom naprej. Sedaj pa grozi Tf3 + aK Th3. 32) . . . Td4—d5? Po tej napaki beli hrtro odloči v napadu. Treba je bilo vrniti kmeta: Dd5, 33) Tf3+. Tf4, 34) Tf4:, gf4:, 35) Df4:+, Ke7. Beli bi stal potem za končnico sicer znatno bolje (prosti g-kmet boljša policija kmetov in figur), na napad pa ne bi mogel vec mčsliti. 33) Tc3—13-f Kf7—e7 34) De5—g7+" Ke7—d6 Ne Kd8, 35) Tf7 te nato Tf8. 35) Tf3—f7 Dd7—cS 36) b3—b4! S c6-—c5 bi sicer čini svojemu kralju od-pri pot preko c6 na vama. 36) . . . Tc8—d8 Na c5 bi b3o prišlo 37) Ta7, Tc6. 38) dc5:+, Tdc5:, 39) Dd4 + , Td5, 40) Db4+; itd. 37) Tf7—f6! Td8—d7 38) Dg7—h6 Z damo proti dvema trdnjavama (po zamenjavi na c6), ne bi beli opravil ničesar. Tako pa še enkrat napade kmeta e6. 38) . . . Td7—e7 Seveda ne Te5?, 39) Dhl 39) f2—f4! Odločilno. Na gf4: sledi namreč 40) Df4: -f, Kd7, 41) Tf8! ter nato Db8. Povrh pa je še napaden kmet g5 in grozi £4—f5. Vsega črna ne more več braniti. 39) . . . DeS—g8 40) f4—f5 Kd6—c7 Kralj za trenutek ubeži, toda na e6 nastane premočan prost kmet. 41) Tf6 : e6 Te7 : e6 42) f5 : e6 Dg8—e8 43) Dh6—h7-F Kc7—d6 Mnogo bolje ni niti Kb6, 44) Df71, Td8 (ne Df7:?, 45) ef7:, Td8, 46) Te8 ali 45) ...Tf5, 46) Tfl) 45) e71, Ta8, 46) Dc6 ter nato De34- in Dg5:. 44) Dh7—h2+ Kd6—e7 45) Dh2—c7+' Ke7—f8 Ali Kf6, 46) Tfl Kg6, 47) Df7+, Df7:, 48) ef7: itd. 46) Dc7—h7 črni se vda. saj mata ne more več kriti Dr. Vidmar je svojo pozicijsko prednost zelo dobro izkoristil, posebno lepo pa je izvedel napad. Vas j a Pi'tc Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie sa pol stoletja! Preobljudena zemlja Problem zibelke in rakve — Ljudi je čedalje več, prostor pa ostaj isti - Slabi izgledi za prihodnjih SO do 100 let Zadnja številka nemške revije »Zeit-schrift fttr Geopolitik« obravnava nastajajoči problem preobljudenja našega planeta. že danes živi na naši zemlji 2 mili- jardi in 126 milijonov ljudi in ta ogromna količina prebivalstva se množi tako hitro, da bo po vsej priliki v prihodnjih 100 letih zrasla številka na 4 milijarde, ▼ nadaljnih 100 letih pa celo na 8 milijard. Najvišje število, ki ga naša zemlja lahko preredi, pa je po dosedanjih računih 7 milijard prebivalcev. Te predpostavke veljajo za primer, ako v množitvi človeštva ne pride do kakih zaprek, nepredvidenih pri-rodnih ali umetnih činiteljev, ki bi zaustavili razmnoževanje. V najstarejših dobah človeške zgodovine se je ljudski rod množil zelo počasi. Plodnost je bila sicer zelo visoka, zato pa je bil pračlovek igrača prirodnih sil in je zelo lahko podlegel njihovemu delovanju. Naraščaj njegov je zaradi nizkega stanja omike umiral brez prave oskrbe, medtem ko so odrasli ginili od vremena, nalezljivih bolezni, gladu in ran, pridobljenih v borbi z živalmi, še v Kristovih časih na zemlji ni bilo več nego 250. milijonov ljudi. Poldrugi tisoč let kasneje se je število zvišalo na 500 milijonov, šele po Napoleonovih vojnah se opaža nagel porast v številu človeštva. L. 1830 je človeštvo doseglo prvo milijardo, v naslednjih sto letih pa se je to število podvojilo. Napredek higijene in medicine, vseobči napredek omike in boljši življenjski pogoji, vse to je zmanjšalo umrljivost. Upadek umrljivosti je najvažnejše dejstvo in zaradi njega prihaja tudi upadek rodovitnosti le malo v poštev. To velja seveda za človeštvo kot celoto, medtem ko se upadek plodnosti kaj nemilo odraža pri posameznih narodih. Pričujoča skica nam kaže topogledno gibanje evropskih narodov. Iz nje posnemamo, da je koeficient prirastka v Evropi zelo različen. Obilna plodnost se opaža le na Pirenejskem in na Balkanskem polotoku ter seveda v Poljski in Rusiji: slednja ima sploh največji prirastek. Ves ostali germanski in romanski svet zaostaja daleč za omenjenimi evropskimi predeli, le Nizozemska je izjemen otok z zelo krepkim prirastkom. Najneugodnejše stanje vlada Motodkdf kft tozI po tfaftrtcafi v Franciji in Avstriji, kjer prirastka več ni, marveč je le še pri- rodni upadek. Med Slovani samo Češkoslovaška ne dosega visokega prirastka. Kar se tiče gostote prebivalstva evropskih držav, prednjači v tem oziru Belgija z 237 dušami na km', takoj za njo pride Nizozemska (248), ki pa izkazuje vkljub temu močan prirastek. Avstrija in Francija, ki nazadujeta, nimata tako visoke gostote (81 oziroma 76 prebivalcev na kms), pač pa ima Portugalska, ki je po 78, Poljska pa celo 87. Manjšo gostoto 78, Poljska pa celo 87. Manjšo gotsoto prebivalstva ugotavlja statistika pri Jugoslaviji (60), Bolgariji (60), Grčiji (53), Španiji (49) in evropski Rusiji (29). Ti narodi imajo očividno še dovolj prostora, da se lahko širijo po svojih tleh, vendar je mnogo držav z redkim prebivalstvom, pa kljub temu ne dosegajo pirenejskih in balkanskih številk To so predvsem Norvežani (gostota. 9) in Švedi (14) ter obročne države Litva (36). Latiška (30), Estonska (24) in Finska (9.7). Skica Evrope je zelo zgovorna, saj priča, da je naša celina biološko najkrepkejša na skrajnem zapadu, na jugovzhodu in na vzhodu. Slovani so v tem pogledu najmočnejši, Germani pa so v splošnem blizu upa-dka. dočim so Romani zelo razdeljeni in dosegajo ponekoa skoro maksimum, drugod pa se lahko ugotavlja občuten deficit Zaključki iz teh statistik bi bili morda preuranjeni. na vsak način pa Slovani še nimajo nikakršnega razloga za črnotr'ed-no presojanje svojega p .-I«, žaja. Fantastične laži Ameriške pravljice in bajke - Mula rešila mesto Ameriške pravljice in podobno blago je deležno svetovne slave. Vse, kar so imeli tam doslej na razpolago, pa je zasenčil »Klub lažnivcev v Buri'm atomi. To častivredno društvo je priredilo tekmo za najbolj fantastične laži. Nastopilo je več tisoč lažnivcev, tako da je imela žirija v resnici zelo naporno delo. Končno so priznali palmo zmage, oziroma »z diamanti posuto kolajno« farmarjev! ženi Gale Barn houiovi iz Fowlervillea. Zmagovalka, ki je morala opraviti 20 km peš, da se je lahko udeležila tekme, je pripovedovala naslednjo zgodbo: »V našem mestu je živel ogromen mo-skit, ki je tako prospeval, da ga ie bilo na zadnje mogoče hraniti samo z živino. Sprva se je zadovoljeval z malimi živalmi, pozneje pa je žrl govedo in je pospravil po dve kravi na dan. Končno pa ga je doletela smrt. Ko je hotel namreč požreti staro, živalo mulo po imenu Maud, mu je ta pr.soU.la takšno brco. da «> e koma' prekucnil in -i zlomil tilnik. Mula je tako rešila vse mesto«. Roman Links iz San Francisca si je pridobil drugo nagrado z nasileinjo lažjo->Pred kratkim je bila v mojem rojstnem mestu tako gesta, megla, da bi je ne bilo mogoče rezati niti z nožem. Tedaj sem dobil sijajno idejo: polil sem megle črnim tušem .izsekal pobarvane kose megle s sekiro in jih predajal kot premog«. Tretjo nagrado si je pridobila -?pet ženska, ga. Formanova iz Attale. Ta je pri po- j vedovala: >Tornado je odnesel nekemu mo ' žakarju iz našega mesta v zel iz ovratni- j ce. Vozel je letel dialeč proč. Po pot: je vi- : har s tem vozlom zavezal razglednico po- ; zdravom ln jo prinesel nekemu možakar- j jevemu prijatelju v sosednem mestu«. G&rakrsfea za zakonske može Nepotrebni zakonski možje se lahko od-)žijo v garderobi — vsaj v Londonu. Neki veliki zavod za olepša vanje žensk je namreč uredil posebno garderobo za molke spremljevalce. Medtem ko se žena. prijateljica ali zaročenka polepšuje, jo čaka mož, prijatelj ali zaročenec v garderobi. Pravijo, da to čakanje ni nepriietno Moški imajo tam prilike da kadiio čitajo ali pa si krajšajo čas s kvartanjem. V'-' r 1 L.*'.* <>. Na Francoskem so uvedli za nadziranje prog in železniških signalov to motorno kolo, ki vozi po tračnicah z brzino 60 km na uro, t. j. s hitrico naših brzih vlakov Boj za tri milijarde zlotov Zapuščina lorda Butlerja išče svoje dediče Poslaništvo s 2S hladilnimi omarami Kaj pripravlja novi ameriški poslanik v Moskvi? Te dni je dospel kot novi ameriški poslanik v Moskvo g. Joseph Davies s svojo ženo m 211etno hčerjo, še prej nego on sam je pnsp?lo \ sovjetsko prestolnico 12 ameriških služabnikov, ki so imeli na- Najstarejši sladkor Japonsko mesto Nara hrani najstarejši kos sladkorja na svetu. Ta sladkor je star najmanj 1200 let. V letih 710 do 784 je bilo mesto Nara prestolnica Japonske. Njegovi prebivalci prebivalci so poznali niz zdravil, ki so bila drugim ljudstvom neznana. V zabojih iz tedanjih časov so našli tudi košček sladkorja iz sladkornega trsa. To je bil prvi poskus za pridobivanje sladkorja na svetu. Japonci so torej poznali sladkor že pred več nego tisoč leti, dajali pa so ga V prvi vrsti bolnikom za krepčilo. jogo pripraviti p< alaniku stanovanje pod vjJsncm nekega znanega ameriškega arhitekta za notranjo opremo. Med drugim so ti služabniki v poslaništvo spravili 25 ogromnih lednic, v katere so shranili živila za eno leto in smetane za dve leti. Te velike množine živil so pripeljali iz Amerike preko Hamburga, kjer so jih pretovorili v hladilni voz, ki so ga nalašč za to zgradili. Ob sovjetski meji so morali raztečino spremiti, da so jo prilagodili širini ruskih prog in da ni bilo treba blaga pretovoriti. Neki ameriški strokovnjak je spremljal pošiljko živil iz New Torka do Moskve in je tu lastnoročno pomagal, da so jih shranili na pravi način v lednici. Te velikopotezne priprave dado sklepati, da namerava ameriška poslaniška dvojica v Moskvi prirejati družabne prireditve večjega stila nega so bile doslej v navadi in — mogoče v tem mestu. Muzej tiskovnih napak Ameriški pisatelj Spencer Cox iz Bostona je osnoval muzej tiskovnih napak. Muzej hrani številne izrezke iz časopisov in listov, pri katerih je zmisel pisanja popolnoma nasproten temu, kar je hotel pisec povedati. V posebnem oddelku muzeja se nahajajo knjige, ki so zavoljo tiskovnih pomot popolnoma nerazumljive. »Neprecenljivi« zaklad te zbirke pa je natis ameriškega zveznega zakonika iz 1. 1927. ki so ga morali ponatisniti od prve do zaunje strani, ker je bila prva izdaja zaradi tiskovnih pogieškov popolnoma neporabna. Na Poljskem se zadnje čase največ govori in piše o milijardah lorda Butlerja, katerega potomci živijo baje v raznih voj vodinah na Poljskem Zapuščina lorda But lerja leži ikoro sto let shranjena in če se v dveh letih ne najdejo zakoniti dediči, propade ter pripade angleški državni blagajni. Zdaj, ko manjkata do poteka te dobe približno dve leti so vsi kandidati za zapuščino pridno in vztrajno na delu, da pri dejo do denarja in si ustvarijo življenje, o katerem še niso sanjali, dokler ni®o do-zna'i za ogromno zapuščino. Lord Butler je zapustil velika imetja na škotskem, niz rudnikov v Angliji, tvomi-ce v Avstraliji, peleg tega pa tudi velik depozit pri Angleški bankk Samo ta depozit hrani dva milijona funtov šterlingov v zjatu. Celotno premoženje lorda pa znaša. preračunano v poljske zlrte, kakšne tri milijarde, to je nekaj milijonov več kakor celokupni državni proračun polj ke republike. Zato je razumljivo, da se Poljaki živo zanimajo za usodo tega premoženja. Organizirala se je posebna z eza Butlerjev, ki ji stoji na čelu major Butler. Ta je zbral okolu sebe vse seimenjake, pridružil pa jim je tudi sorodnike drugih rodbin, ki pravijo, da so z lordom Butlerjem v krvi zvezi. Tako e potegujejo za dediščino pripadniki rodbin: Tiskievvicz, Jelovvicki, baron Rosenwerth-Ružička, grof Krasinski. Ko-nopka Nedzialowskl itd. V&e te rodbine študirajo zdaj arhive ter iščejo sorodstvenih zvez z lordom Butlerjem, da bi mogle utemeljiti pravico do milijonskega premoženja. Odbor za zapuščino lorda Butlerja ima ▼ svoji ek;ekuti>vi zelo energične može, ki se ne strašijo truda in naporov. Z ogromnim aparatom hočejo naskočiti lordovako zapuščino, za katero se je treba tem vztraj neje boriti, ker v dveh letih zapade, če aa ne najdejo zakoniti dediči ter bo milijone pospravila londonska državna blagajna. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Škota so nekoč povabili zastonj v gledališče. Toda škot se ni odzval vabilu — is enostavnega razloga, ker ni vedel, kaj pomeni beseda »gratis«. Pozneje so ga našli nezavestnega z odprtim slovarjem T roki. // Zdravnik (pacientu): »Ogibati se morate vsega, kar vas razburja Opustiti morate alkohol, tobak, zabave. . .« »In oprostite, g. doktor*, pravi pacient, »mar mislite, da me ta vaša prepoved nič ne razburja?« // V posredovalnici za delo. >Kaj rte Ml* prej?« — »Čuvaj na svetilniku«. — >In zakaj ste to meeto os ta vili?« — »Nudilo je premalo izgledov«. 30 milijonov Inostrancev Ljudje, ki so primorani živeti izven svoje domovine Mednarodni urad za delo pri Društvu narodov v ženevi je statistično ugotovil, da živi na svetu 30 milijonov »inostrancev« Pod tem imenom je razumeti ljudi, ki so prisiljeni, da ne žive v svoji domovini. te/nveč v kakšni drugi državi. število takšnih inostrancev je po vojni in raznih revolucijah zelo naraslo. 1.6 odstotka vseh Zemljanov je prisiljenih danes, da žive v tujini. Največje število inostrancev živi seveda v Ameriki, namreč 6,300.000. V Argentini Je 2,800.000 tujcev, v Franciji 2,700.000, v Braziliji 1.500.000, v Nemčiji 787.000. Najmanj tujcev v primeri s številom domačega prebivalstva je v Italiji in na Finskem. Tam pridejo na vsakih 1000 domačinov po 3 tujcL Značilno je, da je število Aziatov, ki žive v Evropi, po svetovni vojni naraslo skoraj za dvakrat. Leta 1913 so živeli v Ameriki in Evropi kakšni 4 milijoni Aziatov, 1. 1935 pa že devet milijonov. f Konec slovite kovačnice v Gretna Greenu oolen. letalo bodočnosti Izpolnjen davni sen vojaških pilotov — Idealen aeroplan za vojaške in znanstvene smotre Dolga leta je čar romantike obdajal kovačnico Gretna Green na meji Anglije in škotske. To kovačnico so zdaj podrli. Kovačnica je slovela zaradi tega, ker so tja bežali zaljubljeni parčki, ki se niso mogli drugje poročiti. V Gretni Greenu so jih poročili nad nakovalom ob svitu petrolejke. Prisegali so pa na sveto pismo. Pravico do te ceremonije je dajal star škotski zakon, ki so ga izvajali iz rimskega zakona, da se smatrata dva za poročena že, ako sta sklenila živeti v skupnosti. Pogoj za veljavnost takšnega zakona pa je bilo dejstvo, da sta moški in ženska živela vsaj 2t dni na Škotskem Japonskemu izumitelju Hirizi Nišiju se je po desetletnih poskusih posrečilo rediti na nov način problem navpičnega letanja. Kakoi poročajo, je zgradil letalo, ki nima nič skupnega z »avtogirom« pokojnega letalskega graditelja de la Cierva. Nevarnost prisilnega drčanja navzdol je po njegovem izumu odpravljena, razen tega pa prekaša njegovo letalo baje vse znane tipe za 25 odstotkov, kar se tiče brzine. Z »jetoplanom«, kakor Imenuje Niši svoje letalo, bodo napravili poskusne polete v bližnjem času. Ker je dal izumitelj svoje delo patentirati takoj v devetnajstih kulturnih državah, pričakujejo strokovni krogi po vsem svetu z zanimanjem teh poletov. V čem obstoji Nišijev izum, v javnosti še ni znano, strokovnjaki pa debatirajo že živahno o tem. Bilo bi malo nepričakovano, če bi bil Japonec rešil problem, ki je delal že premnogim prvoboriteljem letalskega prometa sive lase. Španec de la Cierva, ki se je s tem najbolj bavil ln ki je postal slaven s svojim letalom na vrteča se krila, je stari problem rešil le Blago za smučarske drese, zimske suknje i. t. d. v bogati izberi nudi DRAGO SCHWAB Ljubljana, Aleksandrova 7 VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE na pol. Njegov aparat potrebuje za start namreč še vedno nekaj zaleta in se tudi ne dviga naravnost navpično, temveč skoraj navpično. Razen tega porabi to letalo dvakrat toliko sile, kolikor navadna letala in je zavoljo tega neekonomično. Tudi najvažnejše naloge, ki bi jo imelo takšno letalo, namreč te, da bi se moglo v zraku ustavljati na istem mestu, letalo de la Cierva ni rešilo. Baš to pa bodo morala opravljati bodoča letala, saj gre vendar za to, da bi se zračni promet z letališč, ki so daleč zunaj mest, prenesel v mesta sama. V ta namen pa so na vsak način potrebni aparati, kakršno je po svojih lastnih izjavah izumil inženir Niši. šele s takšnimi letali bo mogoče urediti zračni promet na zelo kratkih progah. Nad vse važen bi bil japonski izum seveda za vojaško avljati ko, ki' je danes še vedno navezana na velike letališke naprave, ki omogočajo start in pristanek. Letalo, ki bi se moglo držati na določeni točki v zraku, je davni sen vseh vojaških pilotov, kajti šele potem bi bili sposobni izvrševati svoje akcije s popolno sigurnostjo, ne da bi nastajale kakšne motnje zavoljo gibanja letala. Toda ni potrebno, da bi mislili samo na grozo letal za metanje bomb. Zelo važen napredek bi pomenilo novo letalo tudi za znanstvene namene, saj bi bilo potem brez nadaljnjega mogoče fotografirati ozemlja pod letalom s popolno ostrino, zemljepis in geodezija bi dobila v roke popolnoma nove možnosti. In končno, če bo »jetoplan« držal to, kar obljublja njegov izumitelj, tedaj se bo uresničila tudi želja tistih, ki mislijo na promet M zračnimi taksiji v notranjosti mest. ANEKDOTA Ko je bil Mark Twain guvernerjev tajnik v Nebraski, je imel, kakor sam pripoveduje, mnogo političnih sovražnikov. H možje so si nekega dne, da bi škodovali njegovemu imenu, dali v list »Zveneči bojni krik Zapada« notico, da je Twain v težki pijanosti padel v reko in utonil. Besen je odšel pisatelj k uredniku »Bojnega krika«, se mu predstavil kot živ In zahteval zadoščenje. Mož časnikar pa je mirno dejal: »Kar je natisnjeno, je natisnjeno. Nikoli ne preklicu jemo naših besed. Vse, kar moremo storiti, je to, da damo v ist oglas o vašem novem rojstvo. Stalo bo dolar«. VSAK DAN ENA rM m i /"S Če rečem »hlače«, kaj 'je to — ednina ali množina?« »Zgoraj ednina, spodaj pa množina«. iVFidans Tegn«) t P O R T Naši v Baltski Bistrici Snežne prilike odlične, konkurenca zelo huda Banska Bistrica, 30. januarja. V četrtek je prispela v Bansko Bistrico prva skupina jugoslovenskih tekmovalcev u slovansko smučarsko prvenstvo, ki je potovala iz Ga-Pa. Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, na Narodnem domu pa kjer so Jugoslovani nastanjeni, vihra jugoslo-venska trobojnica. Čeprav so se naši tekmovalci vozili nepretrgoma 24 ur in so zelo utrujeni, so bili zaradi obilega in ugodnega snega izredno zadovoljni. 2e naslednji dan so si zgodaj zjutraj ogledali tekmovalno progo za smuk in so tudi žc pričeli s treningom. V petek je prispela še druga skupina, ki je odpotovala iz Ljubljane. Vreme je sedaj v Banski Bistrici izredno ugodno. Na stari podlagi, ki je je bilo okoli 30 do 50 cm, je ▼ zadnjih dneh zapadlo 20 do 25 cm novega snega. Prejšnje dni ie vladal silen mraz in je kazal toplomer do 20 stopinj pod ničlo. Zadnje dni pa je nastopila sprememba in se živo srebro že ves čas drži na 4 stopinjah pod ničlo. Povsod je idealen pršič. Ogromna udeležba V petek se je vršilo žrebanje tekmovalcev za češkoslovaško in tudi za slovansko prvenstvo Udeležba je naravnost ogromna. Za tek na 18 km je prijavljenih 160, za 50 km pa 67. za norveško kombinacijo 72, za alpsko kombinacijo 120. za skoke pa 90 tekmovalcev. Pri stafetnili tekmah sodeluje 27 moštev Cehi so za slovansko prvenstvo določili naslednje moštvo: Michalak, Musil. Otokar NTemecky. Skrbek, Šimunek, .Vrana, Lukeš, čtvrtcčka, Ascher, Klein- schmid, Koldovsky, Hilčer, Budjarck, Har-tig, Chlum. Steinmiiller in Buhar V skokih bodo najbrže sodelovali tudi nekateri norveški in nemški skakači. Cehi pa upajo, da bodo pridobili tudi znanega Avstrijca Bradla, junaka iz Planice. Podrobnosti o žrebu V teku na 18 km so bili tekmovalci izžrebani tako-le: Knap 12, Mrak 42, Gregor Klančnik 61 Lojze Klančnik 62, Sra-mel 117. Žemva 160 (Manjka Smolej?) Čehi pa Steinmiiller 5, Srbek 25, Nemeckv 30. Hilčer 37. Vrana 42 Lukeš 49, Šimunek 55. Bud jarek 58, Musii 70. Michalak 118. Koldovskv 141 in Chlum 149. Nastopil bo tudi prvič po poškodbi znani Barton, ki ima startno štev. 51. Pri vseh točkah bo s svojimi tekači nastopil tudi nemški HD\V. V skokih ima Chlum št. 4. Steinmuller U, Vrana 17, Lukeš 37, Budjarek 60, Šimunek 66. od Jugoslovenov pa Jakopič Albin 8. Šramel 18. Klančnik Kari 19, Nov-šak 29, Pribošek 38. V alpski kombinaciji imajo od Jugoslovenov Žnidar startno št. 40, Heim 104. Praček 110. Jakopič Albin 114. Novak 120. Na 50 km, ima Musil 3. Hilčer 16, Vrana 22. Michalak 25. Koldov-sky 63, od Jugoslovanov pa Mrak 19. Smolej 31. Klančnik 42, 2emva 43, in Knap 46. V štafetah so Čehi imeli smolo in bo morala njihova reprezentančna štafeta star-tati kot prva, naša pa kot 5. Tekme se začnejo jutri dopoldne in bodo trajale do 8. februarja dinska Slavija o 111 Popoldne ob %4» zanimiva nogometna tekma na igriššu Primorfa še o smučarskem Izleta v Sarajevo JZSS je po konferenci v ministrstvu za telesno vzgojo Izdal obširno okrožnico v zvezi z organiziranjem smučarskega izleta v Sarajevo, Id bo od 13. do 16. februarja. Da bo ta manifestacija našega smučarstva že bolj lmpozantna, je savez v njenem okviru odredil tudi tekme za državno m sa vezno prvenstvo ln sklenil obenem proslaviti IGletnico svojega obstoja Podrobnosti sporeda ki bo izpolnjeval štiri dni z zaključno svečanostjo v torek 16. februarja zvečer v Sarajevu, bomo še objavili. Aktivnim smučarjem, ki se bodo udeležili tega izleta, je dovoljena četrtinska vonina, ostalim udeležencem zleta polovična. Dalje je državnim uradnikom dovoljen 7-dnevni dopust za dneve od 12. do 19. februarja, ki se ne bo štel v redni odmor. Organizacijo potovanja in povratka iz Sarajeva bo vodil 5>Putnik« s svojimi podružnicami. Tehnična izvedba prireditev je poverjena posebnemu pripravljalnemu Odboru v Sarajevu pod predsedstvom funkcionarjev sarajevskega podsaveza s sodelovanjem saveznih odbornikov. Za ceneno prenočevanje in prehrano je preskrbljeno tako. da bo na razpolago zadostno število skupnih ležišč. JZSS vabi svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži tega izleta. Glede vseh informacij za potovanje in bivanje v Sarajevu naj se interesenti obračajo na najbližjo podružnico sPutnika«, za informacije glede tekem pa neposredno na sarajevski zimsko-športni podsavez. Tjakaj je treba poslati tudi vse prijave tekmovalcev, in sicer najkasneje do vklj. petka 12. februarja t. I. na saveznih prijavnicah. Tekmovanja bodo razdeljena v razrede, lenja nekaterih odbornikov. Rezerviranje prenočišč 7«t kongres smučarjev Kraljevine Jugoslavije. ki &e vrši v dnevih od 13 do 16. februarja t I. v Sarajevu je odobren popust 75% na normalne vozne cene na ta način, da se pri potovanju tja kupi polovična vozna karta ter železniški obrazec K 14 ter nabavi »Zletoa legitimacija«, ki jo je mogoče dobiti v biijetamici Putnik. Za prenočišča pe sprejemajo rezerviranja sob, ki bodo veljale brez vsakega nadaljnjega doplačila v prvovrstnem hotelu po Din 35-— za ofebo in noč v drugovrstnem liotein po Din 25.—. v privatnih stanovanjih pa po Din 20.—. Rezerviram je sob je po navodilu vodstva konjrresa v Sarajevu mocoče sprovesti samo potom biljetamice Putnik Ker je pa seveda število sob omejeno ter je pričakovati da bodo boljše sobe kmalu zasedene, priporočamo vsem interesentom, naj čimprej rezervirajo sobe ali se pa prijavijo za skupna ležišča, ki bodo po Din 5, na razpolago ločeno smučarjem in ločeno smučarkam Za vsa rezerviranja sob je potrebno izpolniti posebno prijavnico, ki je na razpolago v biljetarnicah Putnika. istočasno se pa tudi vplača odgovarjajoči znesek V»e nadaljnje informacije navodila legitimacije i«td so na razpolago pri Putniku v Ljubljani Ga jeva 3 (Nebotičnik) ali Hotel Metropol, kakor tudi v Mariboru in Celju. Razpis Drsalne tekme so šle „po vodi44 Mednarodne tekme za državno prve j. stvo v umetnem drsanju, razpisane za l. in 2. februar. Je morala Ilirija zaradi ta± nega vremena, Hi se vztrajno drži, f«dpo-vedatl. Nova termina sta 13. »n 14. ^bm r In Je zato pri»avni rok podaljšan do 10. februarja opoldne. občnega zbora zveze slovenskih lahkoatletskih klubov Zveza slovenskih Lahkoatletskih klubov v Ljubljani sklicuje za nedeljo dne 14. februarja t. 1. ob 10. dopoldne v spodnji dvorani hotela Miklič-Metropol I. redno glavno skupščino z naslednjim dnevnim redom: volitev vcrifikacijskega odbora, volitev 2 zapisnikarjev in dveh overovateljev zapisnika glavne skupščine- poročilo tajnika, blagajnika, tehničnega referenta in nadzornega odbora ter razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru, volitev novega upravnega odbora za eno leto, volitev nadzornega odbora za eno leto, sklepanje o proračunu za naslednje poslovno leto, reševanje predlogov upravnega odbora in predlogov rednih članov, reševanje prizivov m pritožb članov razen v kazenskih zadevah, določitev dneva mesta termina in razporeda za prvenstva podrejenih organizacij, imenovanje častnih članov na predlog uprav nega odbora, določitev službenega glasila in razprava o eventualijah. Glavni skupščini smejo prisostvovati samo delegati rednih članov JLAS iz področja dravske banovine. Vsak redni član ima pravico poslati na glavno skupščino dva delegata, od katerih ima samo eden po označbi v pooblastilu pravico glasovanja. Delegat s pravico glasovanja sme razen svojega drušrtva zastopati samo še eno društvo iz istega mesta. Glavna skupščina je sposobna sprejemati pravomočne sklepe, ako je prisotna vsaj polovica članov s pravico glasovanja, čc bi skupščina ob določeni uri ne bila sposobna sprejemati pravomočne sklepe, se preloži za eno uro pozneje in se bo tedaj vršila ne glede na število prisotnih in z istim dnevnim redom. Predlogi za glavno skupščino morajo biti predloženi upravnemu odboru zveze pismeno najpozneje osem dni pred glavno skupščino. Skupščina se bo vršila po poslovniku JLAS. — Odbor. Razpis medklubske tekme na Jezerskem iki jo priredi smučarski klub Jezersko v nedeljo 7. februarja. Stari 1k> ob 15. pred hos lelom Kazina- Pravico starta ima vsak tekmo valeč JZSS, ki se izkaže z verifikac jsko legitimacijo. Tekmuje se po pravilih JZSS. Prijavnima 10 Din. Prijave je poslatj na smučarski klub Jezersko do 5. februarja, naknadne prijave na dan tekme pa^ pol ure pred startom v Kazini, nakar bo žreba nje startnih številk. Nagrade; Prvi trije pla. sirani prejmejo lepe plakete z diplomami. Razglasitev rezultatov j,n razdelitev darjl bo po tctknri v hotelu Kazina. Tekmovalci ko4 vsi drugi, ki se nameravao udeležtj te tek* me, se opozarjajo, da imajo iz Kranja avtobusno zvezo ob 13. preskrbljeno pa bo tudi za povratno vožnjo na večerne vlake.. Smučarski klub Ljubljana obvešča vse srmičarsfce klube da ima na raznolngo za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk, tek in skoke ter diplome. V primeru potrebe naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kiirnerja, Ljubljana Fa. A Goreč. Tyrševa 1. Smuški tečaj v Celju. Savinjska podružnica SPD v Celju bo priredila od 8. do 14. februarja osemdnevni smuški tečaj za začetnika Kraj tečaja je določen na Marov-škovem travniku za hribom sv. Jožefa. Začetek pouka vsak dan ob 13. Poučeval bo savezni smuški učitelj g. Ivan Hillin-ger, kateremu naj se interesenti prijavijo na kraju tečaja Skakalna tekma v Celju. Na Kugvjcvi skakalnici v Liscah pri Celju se bo pričela dane« ob 14. medklubska skakalna tekma z nori narod no udeležbo. Rezultati bodo razglašeni takoj po tekmi v restavraciji Pe-triček v Liscah Kakor so pokazali treningi bodo danes doseženi gotovo zelo lepi rezultati. Za tekmo vlada veliko zanimanje Službeno Is LNP- ▼ objmall k. 6. ▼ »Jutru« 30. L m. Je pod točko S.) pomotoma izostalo, da se Brunšku Viktorju, Ce-lje, všteje suspenz ln da mu Je s tem kazen potekla, kar se s tem popravlja. SK Slovan: Vse člane obveščamo, da bo občni zbor kluba dne 6. februarja t L ob 19.30 v gostilni Mencinger, šmartinska cesta ne kot je bilo javljeno za 1./IL Občni zbor smo primoranl preložiti zaradi obolenja nekaterih odbornikov. Iz življenja na dežel! Iz Zagorja 2_ Dne 1. februarja ples zagorskih fantov v Sokolskem domu, igra Hawai*džes iz Ljubljane- Pridite vsi! Iz Trbovelj t_ Sokolsko društvo priredi v soboto 7. februarja ob 8. zvečer v Sokolskem domu veliko maškarado pod geslom »Vse ▼ sr8kih< Za maske so tri nagrade: 1. nagrado dobi maska z največ srčki. 2. najlepša skupina in 3. nagrado najlepša maska. Maske vstopnine Proste. Iz Novega mesta n— Gostovanje ljubljanskega šentjakobskega odra bo 1. februarja t Sokol.-akem domu. Igrala se bo trodejanka >Pobcgla ne vesta«- n— V korist sklada ta igradbo bodoče sirotišnice v Šniihelu priredi sreski RK na s večni co ob 20. v Prosvetnem domu dobrodelen koncert Pri koncertu bodo sodelovali operni solisti iz Ljubljane; Ribičeva. Bers notsGolobova. Marčec in Gallatria jn tudi so-kolski salonski orkster. Pridite! n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvaial danes ob lo. 18. in 20-15 zvočni velefilrii »Nataša« (Moskovske noči) po ro manu Pierre Bcnoita »Les Nujt« Moscovi-tes«. RIBNICA. Sokolsk« zvoarti kino predvaja danes ob 15-15. in 20. veseli film »Žene štraj ka_oc Za dodatek nov Paramountov zvočni tednik in domač kulturni film. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri veseli film >Esibi« z FrančiŠko Gaal v giavni vlogi. Nov zvočni tednik. SLOV. KONJICE. Tukajšnji salonski or« kester Sokolskega društva, kj spada brez dvoma med najltoliše na podeželju in ki ga sestavljajo dame in gospodje konjiške družbe. priredi pod vodstvom svojega darjgon« ta g. dentista Perca Emila 1. februarja ob 8. zvečer v dvoran; deške šole svoj II- or kestralnj koncert. Orkester, ki bo pomnožen z pihalnim ansamblom mariborskih vojnih godbenikov, bo dal na Program razen koncertnih komadov tudi nekaj najmodernejših šlagerjev. Nekaj posebnega bo tudi dobro? hotno sodelovanje znanega umetnika, g. ba-ritotnista Mirka Arnvča. Na vsak način ve» lik kulturni dogodek, o katerem bomo ie poročali. SV. MARKO pri PTUJU. Pravkar smo odpravili misjon. Po prejšnjem presledku smo dobili tudi mladega kaplana, ki bo v pomoč še zelo čilemu g. župniku. Morda bo zdaj postalo živahnejše tudi v Prosvetnem domu, ki smo ga Markovčan-i zgradili zato, da ponosno stoji in priča o nedelavnosti. Lani je bilo v zimskem času mnogo življenja tudi v šoli. kjer je g. Jurančič vodil kmetijske nadaljevalne tečaje in večkrat predaval o rečeh, ki kmečkemu človeku najbolj koristijo. Toda v jeseni je bil g. Jurančič premeščen po službeni potrebi Lani je bila v šoli sokolska telovadba. Mnogo jih je bilo, ki so si krepili svoje telo in urili duha ter se vzgajali v pravem nacionalnem duhu. Letos pa je smatral krajevni šolski odbor za odrešilno: prepovedati telovadbo v šoli. V šoli torej v tej zimi ni preveč izvenšolskega dela! Poročali smo že, da si jc tukajšnja sokolska edi-nica najela svoio društveno sobo. ki je postala središče in žarišče nacionalne prosve-te v Markovcih. Na občnem zboru, ki ga je iimela imenovana edinica, se je lahko vsakdo prepričal o njeni izredni delavnosti in vztrajnosti. Omenimo samo, da si je četa v preteklem letu priborila predhodni prapor ptujskega matičnega društva, in sicer kot najboljša četa v ptujskem sokolskem okrožju. V Petrovi petletki pa si hoče četa postaviti svoj dom! Naj še navedemo, da se tudi edina markovska gostilna ne zanemarja. Toda ne mislite, da se v njej samo pleše in pije, temveč se igra tudi šah. Baje se snuje šahovski klub. Šahovski klub v Ptuju jc že prišel preizkušat svoje moči z bodočim markovskim klubom. Resnici na ljubo: Ptujčani so se dobro odrezali! Tudi pri nas imamo precej snega, kar je v posebno veselje maloštevilnim, zato tem bolj junaškim markovskim smučarjem in smučarkam. ŠT. VID nad LJUBLJANO. V nedeljo 24. t m. je bil v dvorani občinskega doma redni letni občni zbor gasilske čete. Iz poročil funkcionarjev je posneti marljivo delo društva in naklonjenost občinstva do gasilcev Za letos ima četa v načrtu vodni rezervoar tik župne cerkve, ki bo lahko vseboval okoli 250 m* vode. Iz rezervoarja bo možno dobivati s pomočjo črpalke vodo tudi za cvetlice na pokopališču. Z rezervoarjem bomo imeli v primeru večje požarne nesreče v centru vsaj dovolj vode. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da nam sicer še manjka znaten del zneska, potrebnega za rezervoar, toda računamo na nujno podporo odločilnih oblastev in domačega občinstva. Prihodnje leto nas čaka zlati jubilej naše gasilske ustanove, ki ga želimo lepo proslaviti. Izvoljena je brez bistvenih izprememb dosedanja uprava: predsednik Rupnik Jože. poveljnik Lenarčič Matija, podpoveljnik čamernik Jože, tajnik Kregar Jožko, blagajnik Menard Franc sit.,gospodar Duhovnik Miha, vodja motorne brizgalne Kregar Mirko, vodja ce-vičarjev Pirman Vinko. V nadzornem odboru so: Grcgorin Franc Cerar Ivan. Sla-vič Jože, Trampuš Franc in Kuhar Franc. Vodstvo gasilskega naraščaja se je poverilo Štruklju Zanu. Imamo 25 naraščajni-kov, ki jih hočemo vzgojiti za dobre gasilce. Gasilcem in tudi ostalemu občinstvu priporočamo, da posveti več pozornosti glasilu gasilske organizacije »Gasilcu« V »Gasilcu«, ki izhaja mesečno, je tudi za občinstvo mnogo važnih navodil in praktičnega pouka za razne primere nesreč. Na sveč-nico popoldne bomo imeli predpustnico pri Kratkem Cisti prebitek se porabi za rezervoar. Na svidenje! ZAIOG. Sokol fe ssprosQ obitoto ttpnu { vo ▼ Polju za prireditev pred pustne zal>ave. Občinska uprava je vlogo zavrnila x navedbo nastopnih razlogov: y kraju Zalog in bfcit njih vaseh je mnogo brezposelnih, Id nimajo najpotrebnejšega za preživljanje, kar pričajo številne Prošnje brezposelnih na tukajšnji urad za podelitev podpor. Zaradi stavke papirniškega delavstva v Vevčah se je socialni položaj še posJabPaL Izdajanje dovofjem n take PriredKve v tako kritji nem času bi bilo neumestno in zato se dovoljenja za plesne prireditve in prefcorače* nja policijske ure, dokler bo trajala stavka, ne bodo izdajala. Upoštevamo socialno skrb občinske uprave za brezposelne in stavku Joče, vprašamo pa, ali ob priliki izdanja dovoljenja gasilski čet j za njeno predpusito* vanje na praznik Sv. Treh kraljev v občini n» bilo brezposelnih in siavkuiočih- Kaj pravite o brezposelnih učiteljih? Univ. prof. dr. Karel Ozvald nam je odgovoril: t. Ali bi ustrezalo umnemu gospodarstvu, 6e si naročil iz tovarne tehnično dodelan plug in brano, pa njunih zemlje lačnih rezil in zob ne daš potegniti na njivo, temveč morata v brezdelju biti še v nekakšno napotje pri hiši ter po malem rjaveti kje na dežju in sta še nevarnost, da se kdo vanju zadene pa ob rji zastrupi ? 2. Ali bi bilo po pameti, da vinogradnik spomladi, ko trta poganja in v svojih žilah tajno snuje za jesen ter je očitna potreba po njeni negi: ne najame mladih in urnih rok, ki se jim hoče dela in jela, da bi šle med brstece mladje, tamkaj kopale, vezale, obrezovale, piele ter že ob sv. Jožefu pripravljale trgatev ? Gospa Nada Ohereig-nerjeva v »Labirintu" Ljubljana, 30. januarja Za to nedeljo in za prihodnje sobotne in nedeljske večere so Šentjakobčani pripravili širokemu krogu svojega občinstva, pa tudi vsem os'ab'm ljubiteljem igralske umetnosti prijetno, vsega spoštovanja vredno presenečenje. V režiji člana Narodnega gledališča Milana Skrbinška so naštudi-rah njegovo družabno psihološko dramo »Labirint«, ki jc svoj čas v mariborskem gledališču doživela prav lep uspeh, za sodelovanje pa so mimo svojih najboljših igralcev pridobili še odlično dramsko umetnico go. Nado Obereigner-Jaxovo. S tem obeta biti uprizoritev »Labirinta« na Šentjakobskem odru v našem enoličnem kulturnem in umetniškem vzdušju pomemben dogodek, ki bo po pravici zaslužil živahno pozornost šiiroke javnosti. Razen gospe Ober-eignerjeve bosta glavni vlogi v drami, ki obravnava moralne konflikte in zmage v družini igralca in igralke, kreirala gg. Prijatelj in Hanžič. Ga. Obcreignerjeva ima kljub mladim letom že dobršen kos igralske kariere s seboj. Še kot dijakinja na realki sc je pričela v tedanjem Kosovelovem krogu udej-stvovati kot pisateljica in recitatorka m je že ob prvih početkih svojega dela žela mnogo pri/.nanja in pobude. Njena goreča želja je bila prav za prav, da se posveti plesu, a ker domači niso bili naklonjeni misli, da bi si izbrala takšno življenjsko pot, se je vdala v majhen kompromis in se je z vso dušo oklenila igralskega poklica. Vstopila je v dramsko šolo, ki sta jo tedaj vodila prof. Sest in Skrbinšek, a ko jo je dovršila, sc je odpravila še na Dur.aj na akademijo, da se v strokovnem znanju vsestransko izpopolni Na Dunaju je našla nekaj izbornih učiteljev, da je ▼ umetniškem pogledu vidno in naglo napredovala Na akademiji je ostala tri leta. takoj nato pa je prejela razveseljivo ponudbo, da se da angažirati v Breslau v nemški šleziji. Oasi tujka in začetnica, si je spričo lepih igralskih uspeh, kmalu priborila 1 vodilnih mest v ansamblu in kreirala je celo vrsto lepih, velikih vlog. Med drugim je v znameniti Bruckncrjcvi »Elizabeti Angleški« igrala naslovno partijo. Iz Breslaua je odšla v Wilhc!mshaven cb Severnem morju, a njena vroča želja je bila zmerom, da sc vrne v Ljubljano in da se posveti delu pod okriljem domače Talije. Ko je iz lastne pobude razdrla pogodbo z gledališčem v \Vilhclmshavnu, se je v resnici vrnila v domovino, a razmere so pn nas pretesne in preskromne, da bi mogle biti mladim talentom odprte poti v življenje in razvoj. Enkrat samkrat jc pred petimi leti gostovala v naši drami kot pocestnica v Fran-kovem »Vzroku« in od takrat nam jc njena lepa razumna, kultivirana igra ostala v toplem spominu. Gostovanje ge. Obercignerjeve ▼ Šentjakobu spremlja gledališka javnost z živim zanimanjem in iskrenimi simpatijami. ad io Ponedeljek 1. februarja. Ljubljana 12: Schumann: Karnevalska suita op. 9. (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Sami valčki (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura (dr. A Bre-celj). — 18.20: Aliord: Glasbena suita (plošče) 18.40: Kulturne kronika: Jurij Subic (msgr. Viktor Steska). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: ZanimivostL — 20: Pratika za mesec svečan ali februar. Besedilo sestavil Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igralske družine, g. Mezgolits s citrami in Akademski pevski kvintet, vmes plošče. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert Radio orkestra. Beograd 17.20: Violinski koncert. — 17.50: Orkestralna glasba. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — 22.20: Lahka m plesna muzika. — Zagreb 17.20: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere lz Beograda. — Praga 19.25: Karnevalska revija 1927. — 21.25: Dvorakov klavirski kvartet v E-duru. — 22.25: Plošče. — 23: Bachove orgelske skladbe. Varšava 19.30: Lahka godba orkestra. — 20.15: Klavirski koncert. — 21.30: Zborovsko petje. — 22: Simfonična glasba — 23: Plošče. — Dunaj 11.25: Kmečka glasba s plošč. — 12.20: Orkester balalajk. — 16.05: Odlomki iz zvočnih filmov. — 17.30: Arije in pesmi. —17.50: Violinske skladbe. — 20: Med gorami in dolinami (zvočne slike). — 21: Koncert dunajskih simfonikov. — 22.30: Skladbe po željah. — Berlin 18: Iz starih in novih operet. — 19.15: Lisztove klavirske skladbe. — 20.10: Glasbeni večer v belem. — 22.35: Nočni koncert in ples iz Kolna. — MOnchen 18: Koncert orkestra. — 20.10: Veseli pomenki in razigrana muzika. — 21.10: Plošče. — 22.50: Prenos radijskega plesa 1937 iz Niirnberga. — Stuttgart 18: Vedra glasba. — 19: »De-masklranje«. — 20.10: Večer zabavne in plesne muzike. — 21: Tirolske pesmL — 22.30- Kakor Berlin. — 24: Koncert godba na pihala. Torek 1 februarja Ljubljana 9: Cas, poročila, spored. —• 9.15: Reproduciran koncert. — 9.45: Verski govor (dr. Roman Tomlnec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava. — 11: Plošče. — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Slavica Vencajzova). — 12: Plošče. — 12.15: Klavirski koncert dr. Romana Klasinca. — 13: Cas, spored, obvestila — 13.15: Radio orkester. — 16: Vprašanje vojnih žrtev v Jugoslaviji (g. Matko štefe). — 16.20: Sramel tercet Magistrov. — 17: Kmetijska ura: Kako ščitimo sadno drevje (g. A Flego). — 17.20: Vsakemu nekaj (igra Radio orkester). — 19: Cas, vreme, poročila spored, obvestila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega (dirigent g. 2. živano-vič). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Plesna glasba (plošče). Beograd 17.20: Pesmi in narodni n&pe- vL — 18.15: Orkestralna glasba. — 19.50: Plošče. — 21.15: Narodne ln umetne pesmi. — 22.20: Sonate za čelo ln klavir. — Zagreb 19: Predavanje z glasbo. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21.30: Godba na harmoniko. — 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.30: Odlomki iz Cajkovskijeve opere »Pikova dama«. — 21.35: Koncert Stravinskijeve glasbe. — 22.25: Plošče. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Vesele pesmL — 17.20: Operne arije. — 17.40: Skladbe za čelo. — 19.15: Ura komorne glasbe. — 20.10: Večer mladinske glasbe. — 22.20: Pevski koncert. — 23: Lahka glasba s plošč. — Berlin 18: Koncert orkestra in solistov. — 19.15: Laiki muzicirajo. — 20.10: Orkestralen koncert. — 20.45: Zvočna Igra. Sokol Sobotne drnStve Ivanin« gorj«a pri Stič- ni priredi danes Ob 16. ▼ svojem domu predavan;« o čparuJh. Predaval bo predarvareij ZKD. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Nedelja SI. Januarja: Ob 15 uri. Repoštev. Mladinska predstava- Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. url: Dež m -vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdoL Ponedeljek, 1. februarja: Zaprto-OPERA Začetek ob 20. uri. Nedelja, 31.: ob 15- uri. Pod to poro tele« no... Izv<*n. Znižane cene od 80 Din navzdol. Ob 20. uri Ples v maskah. Izven- Cene znižane od 30 ilm navzdoL Ponedeljek. 1. februarja; Zaprto Zaradi {ndisponiranost; g* Jo.-ipa Rijavca Je njego™ nedeljsko gostovanje odpovedi« no. Predstava Verdijevega »Plesa v maskah« ee bo vršila, partijo Rikarda bo pei g. Franci, Renata g. Janko, Amelijo gdčna. Oljdekopova, Ulriko ga. Golobova, paža-ga. Ribičeva, zarotn ka gg. Zupan in PeArovčič, SilvanasKolacjo. Dirigent: A. Neffa-t režiser; prof. SesL ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 81.: Labirint Torek, 2. februarja; Labirint- MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja. 3L januarja ob. 15. uri: »Zorka«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20. ari: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron«. Gostovanje Pavle Udovičeva, Bloki Ponedeljek, X. februarja: Zapeto. Vremenska poročila Zveze za tujski promet v S/oivniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD dne 30. januarja 1937 ob 7. ari zjutraj Dom na Komni, danes: —4. iasno. 170 snega, nad 1200 m suh, spodaj južen, pot gažena, cesta splužena, Bohinjska Bistrica, danes: Jfl, zelo oblačno, 32 južnega snega. Kranjska gora. danes: —5. jasno, brei vetra. 70 c-m snega, v solnčnih legah suh. lahko osrenjen, v senčnih legah pršič. Smuka povoljna. Sankališče in drsališče porabno. Vršič, Krnica, danes: —7. severozapadnik, 130 cm suhega snega. Rateče, danes: —5, jasno, mimo, 65, t sončnih legah 9uh, v senčnih pršič. Planica, danes: —5, jasno, mirno. 65 osre-njenega snega, v sončnih legah suh, ▼ senci pršič. skakalnice in drsališče uporabno. Tamar, dane«: 130 cm suhega snega. Polževo, danes: —3, delno oblačno. 20 cm osrenjenega snega za smuko manj ugodno. Dom na Krvavcu,'danes: —2, 40 snega na 20 podlage. Velika planina, danes: —1, 100 »nega, sneg južen, severozapadnik, jasno. Rimski 1 relec, danes: —2, zelo oblačno, 30 snega, poledica Pohorje, danes: do višine 800 m megla, do višine 1300 m jug, v višinah nad 1300 in mrzel val, sneg osrenjen. Smuka priporočljiva le na severnih pobočjih. CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ca besedo, Din 3— davka aa vaak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo sni, U Mfejo •tožbi Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din — sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši sneseb ca enkratno objavo oglasa Din KUn Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L*— za besedo, Din S.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— a šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« sneseb aa enkratno objava oglasa Din 17*-% Ponudbam na šifra aa prilagajte znamki La, če zahtevate od Oglamga^oddelka Dlll Ja* ▼ Ttlftmkah Vsa pristojbin« m mala oglase ja plačati pel predaji naročila, odroma jih ja vpoalatt v pismu obenem s naročilom, ali pa po poštni položnid na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sdcer aa zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tžčoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana« Kam pa,kam ? &C3C. - J O "' sa fcfi* dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneeak 17 Din Danes ne pozabite priti v gosUiiuj t Panju Vegova ui- 10, kjer ee boste najbolje ln najce ntje zabavali. Toči se pri7mR.no najboljši douenjskl cviček ln fina štarejtka sortirana vina. Ob vsakem čami razna gorka. in mrz.a jedila. Danes ln vsak večer igranje klavirja, pet Je ln druge domače zabave. Zato še danes in vsak večer v gostilno k »PANJU«. Vegova ul- 10. Vae vljudno vabi in ee uri poroča gostilničar TONE HUČ 2023-18 Okornovi avtoizleti Zapomnite dobro, če hočete imeti pri Okor-rtovih avtolzletih t€d"že v prvih vretah, ee priia vite takoj! Ob prijavi plačate t>amo 10 oastot-kov, ostali znesek pa pred izletom. Vozili se bomo od 6—20 junija; 4~18 julija; 1—15 avgusta; 5—19 septembra v Pariz 26—29 marca Benetke; 3—9 aprila M on te Carlo; 2—9 maja Rim; la—17 maja Veliki Klek; 2A—30 julija Češka; 26. junija — 1. julija Saz kamergut; 3—8 julija in 3—10 avgusta Do omiti; 21—30 avgusta Dubrovnik; 12 —14 septembra Mari® ZeU. Poleg teh daljših pa bo še več kraj ših potovanj. Vre potrebne informacije >k> rta razpo ago pri Okornovi izletni pL-arnl ho tel »Sem«. Ljubljana, telefon 26-43. V nedeljo vsi h Kramarju. Doenjnka c 5 na dobre domače krvavice ln pristna vina eolidne cene. Priporoča se Roža Bizjak, gcrtlni-čarka. 1823-18 Na svečnico vljudno vabim na otvoritev v znani gostilni Pabjan. GInce TK. 30. ii tem Jo prevze'a na račun. — Ss priporoča Ani Jerman. 1924-18 Maškeradni kostumi ae posojajo v GledališV nI. 1«. TTT.' vrat* 1*>. Tstotam TKip-T-odai r> smoJcing za srednjo oostavo. 1938-18 Starejši gospod Seli pri majhni. bo'jši družini dobro domačo hrano. Ponudbe na og1. odd Jutra pod »Bližina Tabora.. 1930-14 Na dobro domačo hrano sprejmem 2 boljši oee bi. Naslov v vseh posl. Jutra. 1917-14 Beseda 1 Din davek 3 Din '.a šifro %l• lajanj« »Mlovi. Din. Najmanjši tneaek 17 (Ms Poslovodjo mizarskega, zmožnega samo stojne-ga vodstva. dobro v erz.i ranega v kalkulacijah in skicah stanov. opreim. sprejmemo. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih službenih me6t, na oglasni oddelek »Jutra« ood »Prakso oredpogoj«. 1778-1 V stalno službo sprejmemo 2 šteparici ' fina galanterijska dela in 2 pni.pra-vljeJki (Herrichta rici). Ponudbe na tovarno žerijer »Jara«. Tržič. 1804-1 Sodarja po mo?nosla * lastnim orod jesn iščem t* samostojno delo. Ponudbe na A Stare Bled H. 1720-1 Kuharico zana-ljivo. zdravo in po šteno ali deke za vse, ki zna kuhati sprejmem k ma'emu gospodinjstvu dveh o*eb Pirich Or mož. Dobro ravnanje. Po nudbe s spričevali in sil ko. 1431-1 Frizerko dobro moč. sprejmem 1 koj. Slavko Jeirja-v. frizer Kranj. 1770-1 Pekovski pomočnik ki bi imel odjemalce, dobi službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odjemalci«. 2074-1 1—2 livarja samostalne delavce, za ročno in šablonsko izdelavo, sprejmem. Nastop takoj. Vojvodianska livnica d. d. Novi Sad. 2009-1 Natakarico mlajšo, pridno in prikup-Ijivo. sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2049-11 Pisarniško moč (zajetnlco) sprejmem za lahko pi-amlško delo. Brezhibno obv adanje nemščine pogoj. Ponud be pod »Lepa pihava« na ogl. odd. Jutra. 2040-1 Dekle pridno, pošteno, za pomoč gospodinji pri vseh hišnih opravilih, sprej mem v dobro. sta*ho službo. Šivanja vešča p^ednoft. Ponudbe na ogil. odd. Jutra pod »D? lavna 200*. 2032-1 Hišnika brez otrok iščem za vilo. Ponudbe pod »Prejšnja sobarica« ni ogl. odd. Jutra. 1957-1 Dekle pridno in pošteno sprejmem k otroku in za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 1664-1 Kuharico snažno in pošteno za večjo trgovsko hišo od 25 do 35 let staro, ki bi opravljala tudi vsa druga hišna dela sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 1665-1 2 automehanika popolnoma izvežbana za 2 meseca sprejmem. Nstop takoj. Kovač Jože, Tržič. 1676-1 Vodjo pisarne prvovrstno pisarniško moč, dobrega organizatorja Z ; večletno prakso in s pri- ; merno predizobrazbo, (najmanj trgovsko akademijo ali eksportno), iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč.« 1652-1 2ensko moč kot nadzornico dela, rabimo. Starost nad 25 1, znanje nemščine. nastop takoj. Ponudbe na Kocjančič in drug. Dom žale. 1931-1 Izvežbane pletilje iščemo za takoj. M. Vr-hunc, Bled. 1668-1 Mlajšo postrežnico sprejmem za diopoldan. Na-slov v vseh poel. Jutra 1969-1 Kuharico ia poldnevnik zaposlitev — sprejmem. Opis dosedanjega silužbovanja in starosti pismeno na ogl. odd Jutra pod »Za Ljubljano«. 1085-il Samski mlinar prvovrstni za kmečki mlin se sprejme takoj. Laznik Ferdo, Radeče. 1660-1 Iščem dekle 14—17 1 kot pomoč v trgovini. Vea oskrba v hiši. Nastop takoj. Naslov v vseh posl. Jutra 1951-1 Mlada natakarica z dežele, čedne in prtfcmp-ljiive zunanjosti katera j«e gostilne vajena, in zna Šivati dobi dobro stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »•Pridna natakarnoa« 10804 Prodajalko fcl bi pomagala tudi onta la hišna de'a. sprejmem takoj v trgovino z mež. b'agom Da deželi. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »D9'avo'Jr>- 1782-1 Mesarski pomočnik zmožen preKajevaiotva ln vseh miMiih Izdelkov, HODI umuj metuo. rtacuov v vseh posl. Jutra. 1810-1 Dekle pošteno u. -a.avo sprejmem k otrokom. Pred nost vešče šivanja. Ponudbe na K. Kože j Tr žič. 1769-1 Mesarskega pomočnika in vajenca sprejme Franc Sovine, Breg 30. Celje. 1778-1 Dekle j f)eoo samostojne kuhe hi v*ah hišnih del, Sče službo pri boljši družini. Nadov v veeh posloval. Jutra. acue-e Mesar in prekajevalec i mojstrskim izpitom, išče službo t večji obrti. Georg P^jtler, Sv. Primož na Pohorju. podta Vuzenica. 30JS-2 Boljša ženska ieli službo. Je imučena li-vflja, zna kuhati in razume tudi vsa vrtna dela. Naslov v vseh poeJovalndoah Jutra. 2M6-3 Absolventka gospodinjske šole. brez stairfev, išče meeto gospodinjske pomočnice pri boljši rodbini. Ponudbe pod »Poštenost, na podružnico Jutra Maribor. 904&-2 Mesto gospodinje pri samostojnemu gospo du. Iščem takoj. Imam tvoje pohištvo, stara 38 let. Anica Ankeie, Su-šteršičeva 4. p. Moste. LJubljana. 2020-2 Okusna šivilja sprejme delo na dom. Naslov v vseh potl zaradi ukinjen j a trgovine. Dopise pod šifro »Trezen ln nekadilec« na ogl. odd. Jutra. 1283-2 Vrtnar pridan, pošten, vajen vsakega dela. z dobrimi st»rlčeva'i išče službe za takoj ali pozneje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srčna kultura«. 1764-2 Prodajalka ^urjeiia v vseh panogah trgovine, tudi deii-katese. zmožna šivanja išče mesto. — Mici Pro senak. Slov. Bistrica 211 1767-2 Popoldanske zaposlitve 2_3 urne. išče perlek- ten knjigovodja (orga nlzator, bilancist Itd) proti primernemu hono rarju. Ponudbe pod šifro »V-^tranrko verziran knligovodja« na ogl odd Jutra. 16152 Peka madega. dourega razna šalca kruha, sprejmem. Nastop takoj, pača po dogovoru. Naslov v veeh poslov. Jutra. 1747 1 Pošteno dekle ail pridnega lan ta .-prej mt-m. ki ima veselje za slikanje v sta no službo nrana m stanovanje v ni ši. plača po dogovoru Franc Konjedic. Straži šče pri Kranju 1733-1 Deklico potrebuje famtfljarna odbo z dobrim pos'u hom za petje, zdravo ln vrelega temne>r8,menta 17—18 'et staro Ponudba s *llko na Klenlč. ka T>"'iik. Si« a k, karano »Korzo«. 1923-1 Zastopnike u prodajo domačega žga nja za kraje 6®>reJ-mem. Predneet imajo go stllnlčarjt. PAČNIK. Laška 1164 5 Podzastopnike sa nabiranje slik z* povečanje. sprejmem. Mož nost zaslužka Din 70.— htt-t-tio Nnsov v weh poslov Jutra- 1708-5 VajenciCke) V«» lajanje oa«lor» « Din VajmanjS* tneeek 17 Din Vajenca za sedlarsko in torbarsko obrt sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Torbar«. 2013-44 Ključavničarski vajenec z enoletno nčno dobo. išče mesta s hrano in stanovanjem v hiši. Drnovšek A-lojzija, Trbovlje I. Za Savo. 1663-44 Trgovskega vajenca pridnega in poštenega, ki ima veselje do trgovine, sprejmem. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Mešano blago«. 1662-44 Ne delajte si skrbi radi neuspeha svojih otrok v narodni ali meščanski šoli, temveč se obrnite glede inštrukcij na Odsek brezposelnih učiteljskih a-biturijentov (k), sekcije J. U. U. v Ljubljani, Fran čiškanska ul. 6./I. Uradne ure vsak dan od 10 do 12. ure. 1958-4 Prodam &we1« l Dtn lavek S Din u šifro al! lajanji- naslov« * Din NajmanjS tneeek 17 Din Lepo tzbiro • ▼ • 8 m Svečnico ima Oroslav Dolenec, L)trt> Ijana. Wolfova aL 10 85-6 Voz (cisterno) n konjsko vprego, vsebina cisterne je 5000 1 vse železa v solidno ohranjenem stanju proda Pokojnin skii zavod za namičemce v Ljubljani. Pojasnila daie zavod med uradnimi aram" v Gaievi ulici Stv. o/T"! sobi štv. 231. 1605-6 G. Th. Rotman: tesar ntzgec gre na potovanje okoli sveta 8 Profesor Bizgec je jadrno zabredel v prednji konec in s kolesom, ki je bilo v to namenjeno, vzravnal »Puiexu« noge, tako da je dobil trup višjo lego in je voda deloma spet iztekla. Ko je nato hitro zaloputnil zatvornico, so sedli in je!i v ostali vodi loviti ribe. Voda jih je bila namreč mnogo prinesla s seboj. Zmerom so se pa vrstili pri linici in gledali, ali se ne bliža odkod pomoč. 9 Mahoma je Mikec, ki je bil ravno na straži, veselo zavriskal. Nekaj kmetov je bilo prišlo po bregu in — ko so videli v vodi čudno reč — priklicalo še druge ljudi. Mikec jim je mahal z rokami, naj pomagajo. Kuharico vajeno dio-bre mešiansKe -che, ki iprav obenem vsa hišna d-pla »prejme i olanska rod bi.- Predstavit? se je v trgov ni An-to® Škof, Prwi škofijo 16, vsak dan od 1A).—Id. ure. JSJ4-1 Frizerko ^art&oetujno amoži o moder ne pričeske n manikure, »prejme fca-koj tli po dogovoru — oeebnj *"'L oleote na: Rep Vik or frizer za dame in goecpodie, Ljub- ljana, Gledališk; 8. !047-l Gospodično 16-18 iet staro z dobrim g i asom za petje iščem za damsko faml;ijarno godbo. Ponudbe s fotografijo na kape'nika. Ko iodvorska 29. LJubljana 1912-1 «->ka seseda 50 P*< . 'avek fro »P • ianj* a»«lovs 5 Din Plačilna natakarica žeji! »lftbe v restavraciji ali hotelu. Na«lov v vseh poslovalnicah Jutra 16&1-2 Dvosob. stanovanje »olnčno i vsem komfortom in vrtom oddam. Naelov v vseh posl. Jutra. 181S-2 Začetnica z znanjem siovendke ln nemaiie stenograiije, nuo jeplsja. korespondence, matematike, knjigovodstva ln šivanja perila, išče službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1758 2 Prodajalka lzučena trgovska pomoč niča s prakso v specerlj ski trgovini in pekarni, želi premeniti mesto. Cenjene ponudbe na og1. odd. Jutra, Maribor pod >Prodajaka 500«. 1842-2 Sobarica t letnimi »pričovali, prvovrstna v sea-vmamju. lik« nju sviie Ji gospodinjstvu, išče službo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »prvovrstni, moc«. 104 S kavcijo išfam slutbo / pok aren ali sEiao. Ponudb, na ug-1. odd. Jutr« pod ftifro »prodajalka«. lOJB-J Dekle vajeno vsega gospodinjstva želi primerne službe, gre tudi k starejši samski o-sebi. Mara Zaje. Trbovl-Ije 1. Loke 469. 2008-2 Dobra kuharica samostojna, zmožna tudi vodstva. Išče sužbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soidnast«. 1832 2 Trg. pomočnik $6e služb., kot skladiščnik mkaaaut alf karkoli Je lober rafunai vešf slov. n nemSkega jezika t večletnimi spričevali samski, pošten trezen Nekaj kavcije na raz|»olago Cen j i opise na ogi odd Jutro ood »Hvaležen za ielo«. 1772-2 Plačilni natakar išče namežči-nje. Onj. po nudbe pod »Kavcija ,y»'¥>. »nončnemu biroja Sax Ma ribo* 1771-2 Službo skladiščnika injtudanta. o.agajniKa au s icno lsčem Imam prvo vrstne reference in dam lahko tudi kavcijo. Do pise pod »Trajno« na podruž. Jutra. Maribor. 2041 2 Brivec in damski frizer 1.—a z mojBtrnklm izpitom. Iščem nameščen je Kdo potrebuje dobrega deavca. naj pošlje po nudbo na podruž Jutra Jesenice pod šifro »Dober trlzer«- 183^2 Klub damskih frizerjev išče modele za Javno ogledno frizlranje. Prednost 1 maj o blondlnke. Javiti se vsako 6redo v klubovlh prostorih, gostilna pri »Sokolu« pred Škofijo I. ob 20 uri. 1825-2 Mlado dekle lepega vedenja, želi eluž bo pri starejši gospe ail gonpodu. Naslov: Marica Kranc. Vransko pri Celju. 1787 2 Mlada šivilja 4 dobrim o&u?om p. lepo izdelavo, išče dela. Gre tuidd v salon ala k boljSi Si-viljii. Nasilov v vseh poslovalnicah Jutra. 1365-2 Diplomirana farmacevtka Išče službo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Le karna«. 2039-2 Natakarica . simjKitična. t znanjem nem šftine, želi takoj ali pozneje službo v boljši loka' gostilno, hotei Xi> kavarno, kjerkoli. Ponu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Piv o vrstna mo8 22« 1991-2 Gospodična trgovsko izobražena, ljubiteljica otrok, išče službo v pisarni, ali vzgojiteljice. Ponudbe na ogl. odd Ju tra pod »Zanesljiva in točna«. 1884-2. Šivilja za obleke ® penlo vestna in pošt* na ee priporoča za na dom. Pmnudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna Šivilja- IBJU. ESBB51 u »ilrc u tajanj« maio*" Din NajmanjSt 17 Din 1000 dinarjev ln vec uzitt; tti»tiviii, z deom doma. Poši.Jan, materja.. prevzamem go tovo b.ago. Mali kapital potreben. ZhtevaJe prospekte, priložite znamko. Henlg Mlhaj.o. Pan čevo, Brače Jovanoviča 20. 1734-3 Družabnika sodelujočega z 12.000 — Dtn gotovine, rabim takoj. Mesečni dohodek Din 3000.— Posel lahek. Ponudbe na podruž. Ju tra, Maribor pod »Nikakršno zastopstvo«. 1841-3 Prodajalce ln zastopnike v vseh kra Jih iščemo za Slovenski humorlstlčnl lst. Pilite na : »Posebna Izdaja«. Ljubljana. 1925-3 Vajenko sprejme muUlrtinja. Ida Skof—Wanek, Pod Tran čo 2. 1483-44 Vajenko za meš. trg. sprejmem. Prednost žeiezničarjL Ponudbe pod »Oskrba« na ogl. odtL Jutra. 195044 16-letno dekle 3 3 raffiri-doroa gimmaitje, ufcena šivanja išče m<-sto vajenke v večji trgovini. Naj.TB.jfti na deželi. Naslov v vseh posloval. Jutra. ,11671 -M Fant lSleten. čedne zunanjosti, ee želi izučiti obrti: rt.aščlčarja. kuharja ali gosti "niške. Informacije pri Konrad Vernik, umeten mlin v Imnjkovcih. 1795-44 Zdrav fant močan. Iz poštene krneč ke družine, ki Je dovršil 2 gimnaziji, želi dobiti mesto trgovskega učenca kjerkoli. — Jože K emenšek. Solčava. Log dolina. 1802-44 Vajenca z 2—4 razrt-dl -red sprejmem v trgovino z meš. blagom na dežel. Mirko Prijatelj. St. Janž Do'enjska. "84-44 Hladilno napravo kompletno, primemo za me sarrjo ali večjo reetavnacd-jo znamke And"lfren-Singrin proda Pokojninski zavod za namešCeoce v Ljubljani. Pojasnila daje prodajalec med uradnim' urami v sobi 231/II. Gajeva ul. 5. Ljubljani. LC94-6 Kinoaparaturo tvočno v brezhibnem sta a ju koanj»i-"tn< prodan, ze oo agodra oen »sled opn stitve kinopodjetja Doj'i »e ne >gl odd Jutra pod K i noaparatura« 1731-6 Gostilničarji, kavarnarji! Ako ie niste nabavili za svoje lokale avtomatični biljard, si lahko ugodno nabavite pri Ivan Zupančič, prvo odlikovani dolenjski izdelovatelj avtomatskih biljardov. Zadovi-nek — Krške. 2071-6 Nov voz (dira) poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2015-6 « iifn d; lajanje oaaUrr. Din mtnjfr tne^ 17 Din Izkušen profesor /.merni oem matematiko, liziko, zemijo n nemščino ta vse razrede srednjih Naslov v vseb posl. Jutra. 47-4 Strojepisni pouk tpo ataše ipi^uiem temu). Veoerm t e c a J za aoetnike ln Izvežbancc Posebni tečaj za starej ie dame ln gospode. Vpl sovanje 1 lebruarja cki 6. do pol 8. zvečer. Pri ietke pouka 3. februarja. Najnižja šolnina, uč na ura samo 2 Din. Chn tofov učni zavod, Do mobranska cesta 15. 1831-4 Francoščino poučuje, praktično ln Potniki Beseda i Din lavek 8 Din u, Vfr< ti laianjs a«i -r. ' Oia Vaimanif in»«»k i r>iB Potnika za prodaj« jdetunm. »(frej-mem. Vpeljani m agilni naj se ponudijo na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pletenine« 2060-5 Zastopnike dobro uvedene iščemo ta sledeče brani, zelif.ni.nsko, knjižarsk« galanterijsko, grafično b >b!sk industrij in večjih podjetij v teh ničnih in kemijskih irtiklih Obširne ponudbe na »Publi oitas«, Beograd poštansk' fab 60 pod br \EfSSl konverzacljo za 10 Din urno, mlad Izobražen go spod. ki Je bival 14 let v Parizu. Informacije: Sušteršlč, elaščlčarna. »Drama«, Gradišče. LJ. 2033-4 Dame sprejmem v pouk šivanja in prikrojevanja lastne garderobe. Gosposvetska cesta 13./I. — 99. 1959-4 Nemščino angleščino, francoščino, Ita/JanščLno m k avir po učuje dipl. učiteljica, Ko'odvor»ka uL 11-, pritličje. 1759 4 Nemščino poučujem zanimivo ln hitro. Ura 8— v dvole 12.—. Event. grem na dom Na-i ov v veeh po ■Jov Jutra. ar« -» Francoščino m L, a 114. rv nas. im-struišram. Nudim nemško konverzacijo 'n pouk. Cena po dogovoru Naslov v veeh posl. Jutra 1884-1 Brokatno posteljno pregrinjalo pred sobno steno, mize, le-stvio. lanu it pjvo, s\-iil-a&to svetilko, prodam. Naslov v vset poslov, jutra. are 4-6 Lepo masko prodam ail posodim. Na slov v veeh posl. Jutra. 1712-6 Frizerji! F6o aparati »Simplex«, dvojno močni, a Din 480. zopet došli. Ludvik Her-šig. Rimska 13, 1979-6 Destilirana voda (aqua destilata) vedno na zalogi po najnižj"i ceni. Miškec Mirko, brusilnica stekla in ogledal, tel 35-75 Lj. Vil, Medvedova c. 38. 1973-6 Pisalna miza aflnerikaneka. originalna, — naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1G0G-6 Kočija v prav dobrem stanja naprodaj. V račun se vzame tudi vino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 1000 1975-6 Opekarski stroj moderno opremljen, dvigala, transmisije, ležišča, jermenice, mlin na krogle, vagonete razne modele itd. ugodno prodam skupaj ali posamezno. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strojna opeka«. 1969-6 Radio aparat »tancevnl. novejši. Izvrsten, za polovično ceno naprodaj zaradi nepred videne električne neugodnosti. Ostrožnlk, trgovina, Pasaža—Nebotlč nlka. 2084-9 Badio-aparat 4 cevni nov. prodam ah zamenjam s klavirsko harmoniko ali klavirjem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 1649-9 tw»eil iavek 8 dji za šifro alj iajanje oaslonra Din Najmanjši znesek 17 Din Limuzino »Opel« 6 eilindersko malo voieno popolnoma ohranje no m garantirano v breihib nem stanju prodam. Naslov v vseb po*1 Jutra 1066-10 3-tonski Chevrolet prvovrsten, generalno popravljen, naprodaj. — Ponudbe na Tel. 32-45. 1972-10 Motorno kolo Pucn 220 ccm t sosede-žem, brezhiben Din 2700, ter prikolica malo rabljena kompletna. Din 1600, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prikolica«. 1679-10 Auto Opel fl ctllnderskl 4 sedežni. dobro ohranjen, malo rabljen zaradi smrti po ceni prodam. Naslov v weh posl. Jutra. 1927-10 Auto 4—fl «e•*. poeert Tordae. Zaiogka t Most«. 8, -lsm-as Klavirsko harmoniko Prodam. Ravnihar Lto-hartova 25. 18Z1-26 '^»ea« DLL u>u Wro alj iajanJs ' Dm Na;manj» taeaek '7 Din Pisalni stroj nov, pooeni. taioj VjjiraAati v trailfcj če-va 14. t0K>4» Parni stroj Stabilni 24 HP, ohranjen prodam. Pocod-be na ogl. odd. Jutra pod »Parni stroj«. »«4-29 Mizarji! te « »Teoehert. bimrani stroj« na raapofaa po icred-no n.iifcj cenT IV rurite se! Ludvik ~ Rimska 13. Mesnico dobro vpe.J&no v najem afl grem tudi za pomočnika g obrtem NatJov v vseh pmn ;am zs f-^rvnairat. TVwine r r«n4fM5 Radio R»»ed« 1 Din 1a»ek S Din ta S!fro >' ,,Tv* < Din Valmanl* tne»eV <7 TVn Radio aparat 5 cevni Hornyphon skoro nov ln 100 novih gramo fonsklh p ošč prodam po zmerni oenl. Naslov ▼ vseh pod. Jutra. ippisriatiai c-SO od« ^ uKw_ KDt NAJPOPOLNEJŠA in cenena KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJAL NA TVRDKA. F. SCHNEIDER izdelovanje glasbil in glasbenim ' pritekljn ZAGREB .TlikoliecvanLlO/cs Violine__od Din 71rna«gcp Kitare__• -148.- Mandoline-.« • 98.-Harmonlke—?5L- Havajske kitare, kromatične harmonike,trube saksofoni int4 najceneje. Z8HIEYrai£ GEN« Pohištvo 1>U. utvek l>u> u iifre ail 1* Jan je uiMn S Din. Najmanjši latui 17 Dia. Ki obroke Ia hranilne knjižice POHIŠTVO Največja aOorm vsakovrstnega pohištva, tobnih 1b kuhinjskih oprav. Sporu« (palmo*, orebo-» korenina . . . 5000 Iperane spalnice plesk. 16(10 omar« .... 400 postelje . . * • • 150 ion-ni »prave • e • »uamj tredonee « . J&1 kuhinj mize • • * 120 kobinj »toli .ti. 50 »tročke postelje . « . 323 otroški vloiki • « » 60 otroški madrad « . 130 toalrad • e • * 220 tlčni vloiki . • e » 80 gostilniški atoli . i « 32 iiabo] w premog « « 80 naboj ta smeti . . 50 Ia vrta jem« pohištvena ln Mrvbens lota o* načrtu, liprejem&mo vsa popravila p« konkurenčni i eni. Se priporoča: Mizarstvo »SAVA« Rožna dolina Miklošičeva cesta 6. 2070-15 Beseda i Din, lavek S Dm za Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Din. Poravnave plačanja dolgov posredovanja kreditov ln gotovine na Hranilne knjižice, oaiot-be kapitala ;tudi hranilnih vlog;, zaščitne ureditve, davčne napovedi, kpj.go-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko gospodarske posle izvede in izvedeniška mnenja oddaja koncesijo n rana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Jesta 29. oktobra Ttimska ;eata) St. 7. [Za pismena pojasnila znamke). i689-16 Vež modernih spalnic •rehovii ia pleskamh poceni proda mizarstvo, Jo-«jp Goljtar, Gosposvetska 13, dvoriiče. 2075-12 Pohištvo moderno, velik« izbe« po najnižjih cenah. Andlovic. Komenskega ul. 34. 1978-12 mmum Bos*-ia Diij lave* J On ■a Šifro ali lajanje naslova 6 Din. Najmanjši sneeek 17 Din Harcer kanarčke ia rodu. ki je bil ie večkrat odlikovan na raznih razstavah z zlatimi in srebrnimi kolajnami, a no zad nji razstavi pa celo z največjim številom točk. prodam po primerni ceni Alojz Francki, gojitelj čistokrvnih harcer kanarčkov Ljubljana Križevniška ul. 9fL 931-27 Volčjaka krasnega. deset mesecev Starega, Buldogg pritlikavo psico, dve leti staro snažno v stanovanju, ter nekaj kanarčkov in bastardov, dobrih pevcev, kitajske »lavce, rdeče kljunaste papige, prodam. Josip De-vetak, Ljubljana, Rožna dolina cesta IV. 17. 2005-27 Harcer kanarčke lz rodu ki je bil že vecKrat odlikovan na raz nih razstavah z zlatimi tn srebrnimi ko ajnaml, a na zadnji razstavi pa celo z največjim številom točk. prodam proti primerni ceni.. — Alojz Francki, gojite'J čistokrvnih harcer kanarčkov, Ljub'Jana. Krlževniška Ul. 9-1. 921-27 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA - javlja, da lemlje do orekllca v račun zopet HRANILNE KNJIZICB Mestne Hranilnice in Ljud ske posojilnic«. 31-lfi Ureditev dolgov pocom sodnih m izvensodnih poravnav. Nasveti T konkurznih • ievab in vseb drugih trgov sko obrtnih poslih. Strokovna knjigovodske ifeviiij«. sestava in aprobacaja buanc. Preskrb« kreditov, nasvet, glede branilnii vlog in plasiranje istih. — Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionlrana komercialna pisarna LOJZE ZAJC Ljubljana. Gledal.ška nI. 7 Telefon 38-ia as-16 Hranilne knjižice Nakup in prodajo vseh denarnih zavodov it posljujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Alojzij Planinšek Ljubljana Bethovnova ul. Telefon 35—10. 39-16 Bančno kom. zavod zvrtnj« aajboljš« oakojj n prodaje SBANILNLB VXOO mat lenim Hi »svodov 6» odgovor Din 8 znamk. — Maribor? Aleksandrova 58-16 Starejši konj ea vsako delo poraben, dober voznik, poceni naprodaj . černe, Zg. š'ška 25. 1897-27 b«od »Ne preda'eč« 1827-20 Izvanredna prilika za naložbo kapitala! Restavracija, zlmt&a ln poletna, v strogem cen-trumu met ta Zagreba, prvovrstno zgrajena ln najmodemeje urejena, ze.o lepe steklene dvorane, parketirane, mize ln sto l lz prvovrstnega materijala ln najmoder nejše Izdelani, zeo lep ln velik inventar v vrednosti cca 200.000.— Din poletni vrt, urejen a streho za slučaj dežja, najmodernejše urejeno kegljišče, v kateri Igrajo stalni keg.Jaški klubi, urejeno kegljišče s stroškom Din 100.000.— Posebna priprava za pečenje Jajcev, odojkov in čevapčlčev, ograjena od eamega vrta. Vodstvo obrata zemljiško zaslgu rano. Ze'o velika ln sigurna renta. Vrednost obrata Din 600.000: naprodaj za Din 400.000.— skupno z v«=em Inventarjem. Eilno za prodajo pcob'aščena agencija »KTJRTR« k. d.. Pe trlnjska 45. prlzemno. 1934 20 Dvonadstropno hišo v sredini mesta, prodam. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Ob Ljubljinici«. 1967-20 Hišo S dobro vpeljano gostilno na prometnem kraju ter z lepimi gospodarskimi poslopji in z lepo urejenim sadnim vrtom, se ugodno proda. Več se izve pri Ambroži£ Vinkotu v Gor. Logatca. 1659-20 Njivo ostrom* zeenjadnl vrt v Trnovem cca 1900 m' ugodno naprodaj. Naslov t VMsh postov. Jutra. 2004-20 Hiše v Beogradu Zagrebu Itd kupite naj bo'Je potom realltetne pi same Adamič Albin. Ljub jana, Gosposvetska 8, tdefon 32-86. 1901-20 t. Novo hišo tris-tcinovan !sko. letni donos 7.®>1. prodam za 6?.000 Din — SiSka, za renrio, ob žeJrcaftki progi. Štrukelj Jote ---- Zl ietoriKujo ta pMUm UHaa ia fli tet. fietfka Un. Harfo* v vaah podovaJincah Jutta. 18BS40 LetoviSki penzion Planina nad Jesenicami 1200 m nadmorske višine, obstoječ lz enonad-stropne hiše, rasnih gospodarskih por-loplj in 40 oralov zaokroženega po-3&*tva, prodam na javni dražbi dne 27. februarja 1937 ob 11. url na il-cu mesta na Planini. Se zona ln letna! Ostala pojasnila daje no tarrtka pisarna v Kranjski gori. 1745-20 Kupim hišo pripravno aa gostilno. Ponudbe pod »Dvesto« na ogL odd. Jutra. 1906-20 Stavbne parcele ob železnici postaje V15 mar Je ln okolice zelo ugodno naprodaj — tudi na obroke, voda že na stavblšču. elektrika po'pg. Naslov v vseh poslov. Jutra. 1786 20 Hiša s pekarno S njivi, 5.500 k^ m grob v Medvodah, ugodno naprodaj. Po< robna majbna go-fcvvina drueo Mpotoka. — Br«ij"k*»vi^ Metod, Ljubljano, Igriška 10. 3ML&S Hiše v Beogradu Nova palaiča, strogi eenter, z lokali ia k oanJM.-ta.iimi stanovanji, s donosom Din a^iOJO za 1,350.000 in hipoteko 1,000.000 drž. hip. banke. Nova hiša je 4 nadstropna, center, 8 stanovanj po 2 sob'., ktehi-njo^ kopalnico in vse pri-tiktae, donos 84.000 din, za 000.000 din iin 190.030 din. hipoteke. V prodaji imamo vse objekte, ki se v prestolnici pesno prodajajo. Poverjena nam j« te več let uprava velikega Števila hiš in poteč, za katero posJovonje posedujemo organizacijo m potrebne izkušnje. »IMOBILI JA« Knerz Mihajlova lf7 teJef. 38-1C7 in 33-360 U33 fHEl '-mil Beseda t Din. davek S Din u- »liro ali lajanje naslova 5 Dia. Naj man jB znesek 17 Din. Interesentje pozor! Velik travnik, več lepih travniških parcel, prodam od 7.500 kv. m naprej v raznih velikostih po nizki ceni. Vse to zemljišč« se nahaja v Ljubljani v bližini glavne ceste. Naslov v veeii posl. Jutra. 2072-21 Trisobno stanovanje Slomškova 7, eno oddam takoj, drugo • februarjem. 59-21 Stirieob. stanovanje s vsesa kotfortoa v sredini mesta * 1. majem na razpolago. Vpraiati v pisarni Jadranske zavarovalne družbe, Beethovnova 4. 1898-21 Stirisob. stanovanje komfortno, v bližini Stadiona, oddim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«. 1896-21 Dvosob. stanovanje aoin6ae, ■ vetifco predsobo, poeetako sobo, bulkorasn, kopalnico iltd. poleg banovine, pooem oddam tnikoj al& pooneje. — Informacije Dr. Jemoe, Tobačna nI. 6-Telefon 3i-ai nfrai Stanovttfije S-«ofcno, nifclM v mesta. Naslov v vMb po- riovainicah Jntm. jn&ei Lepo stanovanje solčno, trisobno, kopalnica, vse pritikline, I. nadstropje, takoj poceni oddam. Rožna dolina c. XVII/3. 1961-21 Trisobno stanovanje lepo, solnčoo, » pritikli-nimi takoj oddam. Poiz-ve se: Sokolska al. {t. 14/1. 1962-21 Samsko stanovanje s kopaJLnlco, odda zavarovalnica »D u n a v« v svoji palači na Aieksan drovl c. Informacije Ista tam J družbeni pipami. 1910-21 Trisob. stanovanje visoko prltll&je, z wtm komf ortom oddam za ta koj aH kasneje v Pra-žakovl ulici št .10. Polz vedbe prt A. Saraban, Zaloška c. 1. 1919-21 Stanovanje kuhinjo ln sobo oddam majhni družini, maeC-no Din 300. Vel. Čolnar aka uL li 1921-21 Trisobno stanovanje Slomškova 7n takoj oddam. 59 21 Enosob. stanovanje eobos takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1667-21 Dvosob. stanovanje l«po, poceni oddam u mesec marec, sobo in kutiinjo pa takoj. Pit novi gimnaziji, Detelova 6. aeaaa Dvosob. stanovanje kabinet, predsoba tn pr.lt.i-kline, parketJrsno, pod enim kljoč«m, oddam za marc v visokem pritličju. Milč-inekega 36. 1672-31 Dvosob. stanovanje komfortno, solnčno, Wizu Tivolija, oddam. Naelov v vseh poslovalnicah Jutra. 1C70-21 Trisob. stanovanje komfortno S kojainfroo, oddam marca na Tyi4evi cesti 9L 1677-dl Dvosob. stanovanje g kopalnico oddam takoj, Janko Gregorc, Pod rožnik, Večna i>ot 9. 1824-21 1-sobno stanovanje pritlično s kuhinjo takoj oddam za Din 400 mesečno. lato tam oddam 2-eobno stanovanje s kuhinjo ln kabinetom v UL nadstropju zame sečno Din 700. Novi trg št. 5-H, levo, od 9—2 popoldan. 2063-21 Enosob. stanovanje s prltminacnl ln 2000 dobrega vrta, efcupno ali poeamezno oddam. Cesta na Loko 22, Trnovo 2054 21 Dvosob. stanovanje z elektriko, vodo, takoj oddam. Predovlčeva ulica 9-1, Moste. 2087-21 Stanovanje popolnoma nenoviraoo, S sob. kuhinje, kopalnice in pri tik! in, zelo ugodno oddam februarja v vili bliwu Tobačne tovarne. Narlov v vseh poslovaltricob Jutra. 9077-31 Dvosob. stanovanje »w1«Hm takoj ali pozneje po TY^7ikjJ cerrl. ©fcajretova n-1. 3F 3(773-31 Dvosob. stanovanje 8 pritiklin, kopalnici, oddim za maj. Dvorakova ul. J, visoko pritličje. — Vpraiati pri hišniku. 2017-21 Trisobno stanovanje prostorno z vsem komfor-tom, plin, poleg opere, oddam s 1. marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2010-21 2-sobno stanovanje s prltitellnaml, takoj od dam ali pozneje. Nastov v vseh poeL Jutra. 2029-21 Stanovanje oddam: sobo, kuhinjo s pritiklinami, sredina mesu, tikoj. Poizve se Vegovi 4. 1994-21 Na Dolenjski c. 94 oddam takoj enosobno stanovanje, prazni sobi, ga-riga in lokil pripraven za brivci ali krojači. Informacije Bolha Ivan. Trdinova ul. 5/1. 2002-21 Trisob. stanovanje udobno, tako' oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrtača*. m>-» Stanovanje knhinije, B sobi, kaUnet od nosno oek> hišo s vrtom oddam takoj v najem. Elektrika vodovod, pairke«i Pojasnite: Kodeljetvo, Slom-Ekova 10. 167S31 Vilo prostorno tn vrt < etaOnl stranki Dopise na ogL ddd. Jutra pod »Vse ntev ao dogovoru«. 1812-21 Dvosob. stanovanje event. trteobno v via z majem oddam. Ponudbe pod »Odrasli« na ogl. odd. Jutra. 1773-21 Stanovanje 4 sobe, kotpaJnfoa, veranda 8n vse pritikMne, solnčno, KailovSka e. 1B. odifcm za inarc ali poar«je. Poozve ss prt Dolar. Gorčpo^s 9T. aeo&ai Starejša zakonca notnostt s kopalnico aa maij. toocdb« na ogL odd. Jutra pod «I>va«. Dvosob. stanovanje aH enosobno • kabinetom, center, vse prltlkll ne, novejša hiša, Iščeta za maj dve drž. uradnici. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »L ali IL nad strop je«. 1817-21« Mirni stranki Mata dvosobno stanovanje aa april in dvosobno stanovanje • kabinetom za maj. Ponudbe pod »Točna plačnika 909* n ogl. odd. Jutra. 1954-31* Dijaške sobe Sostanovalko dijakinjo sprejmem ▼ te po, zračno sobo. Cena nI Tika. Naslov v vseh po slov. Jutra. 2080-23 Krojači tn gtvflje! Drugo Izdajo strokovne knjige Teodor Kunca: Toaleta dobite po znižani ceni Din 35.— pri Založbi »H r a m«, Florijanska 14 LJUBLJANA Na vsa rimska I I oblačila dajemo j is do 20% popusta. Presker I Sv. Petra c. 14.1 Enosob. stanovanje v prvem nadstropju oddam mirni stranki v Podgorl 38. M04-21 Stanovanja Booeds 1 Din 1»v»l< S IVr ta »fr« alt 4a)saje aasfcm « Dia. Najmanj« taesek tf Dia. Stanovanje 3 sob, solnčno in komfortno, iščem ca mesec maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačilo« 1572-2 la V Celju Iščem trisobno stanovanje. Ponudbe na podruž Jutra v Celju pod šifro »Mir.« 1777-21a Stanovanje za takoj, obstoječe lz kuhinje ter ene eobe, Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod»Enceob no«. I929-21a Enosob. stanovanje čisto ln sončno Iščem. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. Jutra. 2006-21a Mirna stranka S6e stanovanje 8 pob ■ ko- palnioo, po motnosti v novi hiži. Plača do Din 1OTO. Ponudbe na »dd. Jo-tna pod a£am> odrasli ljudjie«. l»T7-21a Stanovanje dvosobno ali sobo in kobv-net iJfem za maj v mepbu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brez otrok«. nene-eia Enosob. stanovanje s pritiklinami išče za 1. maj mirna dvočlanska dru Sina. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Snažno.« uoe-aie Zima, zima s • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn d rez napak, pristno-barvnt »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvo* vrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z* z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali žen« ski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D< z vsebino L9 do 25 m najfinejših p I j a m a f 1 a n e 1« modnih bar-hentov za obleke tn bluze ter toplega moškega In ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj m zamenjam. Naročite, dokler je do zaloga pri RAZPOŠILJALNia »KOSMOS" MARIBOR, Dvofakova cesta tt. t TELEFON 25—57 dftezptačem 30UK V • CRAN3V . MEINEL1 • "Ik i) Utll u lifro al; lajanj« oamov* • Din. Najmaojil «o«wk '7 ir.r Lepo, čisto sobo v centru mest« oddaip 1. februarja Doljšemu gospodu ali dijaku, evtnt, & celo oskrbo. Naslov v vseh pcel. Jutra. 1934-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam -dvem osebam. Streliška ul 32. 1S4&-2S Lepo sobico oaaam ij. ■tov v vseh poti, Jutra. 2065-23 Opremljeno sobo 6 pasnirii vhoaonn od-dam. Taoor 5-1, levo. 2066 23 Solnčno sobo opremljeno, lepo, n*6no, oddam ( prav dobro domač« hrano boljAi osebi. — Sprejmem tudi abonente. Sta/ri trg je/111 levo. Sturm. 1987-JS Opremljeno sobico majhno in preprosto od->iim v Ilirski u!. j8. Po-izve se od 111. ure naprej v T. nadstropju. 1995-33 Lepo sobo oddam i zajtrkom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra !9S>-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam in sprejmem sostanovalca. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1960-23 čisto sobo oddam roapod. sa 105 Dtn — Jurč*čev trg M., levo, 1033-33 Sobe išče DMtlU i LAU1, J IStB <- ilre a< lajanj« n««w Oia Najmaojtt ta«*«* 17 Din Preprosta gospodična Išče kabinet i oskrbo pri dobri družini. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »iMiZina tobačne tovarne«. 2068-23& Veliko prazno sobo >ddam. Aljaževa 7. 1966-2} Sobo epo opremljeno, ev. s hrano, oddam gospodični. Mestni trg 17/11, vrata 8. 1977-23 Boljšo gospodično ki govori traacocko sprej tnam kot sostanovalko. Zb'o udobno. M adt urad nioe a i prolasorice ima Jo predna-t. Naslov v viseh pasov Jutra. 1754 23 Sobo z eno ali dvema po-te-Jama. najrajši 6 hrano takoj oddam Sv. Jakoba trg 5. 1844 23 Opremljeno sobo z avonia po>tejama ta koj oddam. Cankarjevo nabrežje 1-IV. 2062 23 Opremljeno sobo '< p^eoiiim vnodom od dsjn v Gosporki ul. 10. 2064 23 Opremijcno sobo lepo. so ncno oddam bo.jšemu gospodu. Na-«.'ov v vseh posl. Jutra. 2058-23 Praziuj sobo od S 8AP BUJ-UTZO eebnini s&ortorn oddn.m. Smartij>ska cesta 20. 2051-23 Elegantno sobo i novim pohištvom, poleg S"-ini je, .^parirano, vhod s stopnišča. 5 kopalnico. takoj (xMam *»m« boljši osebi. 1'oirvf, se Miklošičeva 14. traf:ka. Lepo sobo t»i>ln-"no, zračno, • sonpn-T-abn kopalnic?. nddam fe-lvu3rja. najrajši gospodični. nizka. Noohrv v vseh poslovalnicah Jutra i -26-c« Prazno sobo veliko, (larkrtirano. s po-*fhnim vbodom. v b!"žini Vojne bolnk-e. odda-m takoj. Vodni« t^ka ul. \JI. irrr;-j, Sobo v centru poseben viiod. oprvin Jana za eno a!l dvema osebama oidam. Križev niška ul. 5-1. 2022 23 Veliko sobo »■dnine, oprem leno. ta koj od:iam. Maistrova 14, "Ljub jana. 2021-23 Opremljeno sobo b pjsebnim vbodom, ko panlco. oddam rta ne-mu gospodu v bližini sv Krištofa. Nas'ov v weh poel. Jutra. 2020 23 Na Taboru oddam poceni r prem! je no fobo s pos3bnlm vho dom in kurj.no. bol i 51 gospodični. Vrhovčeva 9 visoko pritflino. levo. 2027-23 Prazno sobo lepo. mirno, s posebnim vhodom, souporabo Vx-psiTiic«'. ocV^m tvfi zakoncema. Zima. St.rell-ška ul. 24 . 2030-23 Prazen kabinet vedli. i evt-nt. soupora bo kuhinje ln kopami ce. takoj ugodno od dam so idnl otebi. Blel-tvelfova c»»ta 9-1. levo. 2031 23 Opremljeno sobo s 1. februarjem, oddam Na^-'o v v vseh pos. Jutra. 2007 23 Mesečno sobo lepo. opremljeno. sepa riran vhod, e'ektrika. centrum m^-ta. takoj od dam. Nasov v vseh po slov. Jutra. 2038-23 Lepo sobo opremlienu. s poseb. vhodom oddam. Rožna ul. 3 199K-2} Opremljeno sobo oddam gospodu po nizki ceni. Cankarjevo nabrežie 23/J1I, levo. 1999-23 Lepo solnčno sobo tik nebotičnika, takoi oddam. Kopalnica na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1996-23 Opremljeno sobo lepo novo, poseben vhod. souporaba kopalnice, od dam takoj. Tabor, Sokolski dom. 1. nad., desno. 2001-23 Sobico oddam za 200.— Din. po -ebnl vhod. Napoleonov trg 6 III. 1847-23 Sostanovalca ^prelmem. Koka'j. Tyr-ševa 47,. 3928-23 Opremljeno sobo epo. veliko, oddam pri Tobačni tovarni dvema Ofebama. tudi dijakoma eventuelno z hrano. Olnžka 5-1. levo. 1955 23 Prazno sobo veliko, parket, s posp.bnrm vhodom, oddam. Friškovcc št. 6. I. nadstropje 1883-33 Opremljeno sobo odd«"im dvemn »talnima 50-spoiV-ma. Franja Knman. ankarj-evo nabrežje 7 H. levo. 1S9S-23 Veliko sobo svetlo, pripravno za pi-samo ali salon v <^ntru tabo; t>;Ulaim. Nas ov v vsefc po-slo^aln:c.Tb Jutra. Sobo orld-am v bližini kolodvora •n Tabora zs t-ikoj. Frisko vec 4. Sobo lervi opromljeri« ^obo ? posebnim vhodom in z uporab.? kn>[M.l.n'ic»- iddam. — Detflova 3 nasproti Roži-gi-ajske gimnaziie. 1937-23 Kabinet sobo prazno, vhod iz stopni-Iča, iščem za takoj v kolodvorski četrti. Ponudbe: na ogl. odd. lutra pod »Gaia«. 1963-23a Sobo 11 1 mesec, s prostim vhodom iščem s 1. II., po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirno«. 1964-23a Opremljeno sobo udobno, v boljši hiši, mirno, separirano, v mestu, išče višji uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno«. 1970-23a Opremljeno sobico m»jo. na periferiji, s po sebnim vhodom. Iščem. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sobica«. 1915-23a 7J UL ^•■Ak« i>e*e«1a i Din, iavek s D:n. ta lajanje oslova 6 Din. najmanj.4 'Jtimani* r, Gospod 29 let star, želi spoznati 20—271etno gospodično. Slika zaželjena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična 27«. 2012-24 Višji drž. uradnik •pokojen, doktor prava, 52 iet star, žai skupnega gospodarstva z dobro ■Jtuirano damo. Dopk« na ogl. odd. Jutra ped »Večna tajnost*.. 1679-24 "Al Opremljeno sobo s poeebnim vliodom ta koj oddam. Dolenc. Bai var ka 6teza 6. 1908 23 Sostanovalko sprejmem v lepo t-obo £ posobnim vhodom. Informacije Tyroeva 71. 1900-23 Dijakinjo a I i gospodično sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v vseh po®'. Jutra. 1909-23 Lepo, solnčno sobo ii po-eonim vhodom oddam v sredini ma-ta ali .-:nrejmi-m ro tanovaica dijaka. Erjavčeva c. 4. pritličje, desno. 1903 23 i sati jesoda 2 Dlu, lavek j D:d. ca lajanj«-lajanje oa«lova i Dm ajiuanjs Dli Starejša gospodična pilprc«.wt, uutu j eutt. » stami » užbi žeil poznan stvo starejšega gospoda Vdovci z odras.lmi otro ci niso izključeni. Ponudbe- na ogl. odd. Ju tra pod »Samostojna 1937». Trgovec t tar 28 iet se želi poro čiti z gospodično, bodisi iz mesta ali deže.e z nekaj kapit&a. Rei-mu ponudbe na cgl. odd. Jutra pod »Besna ženi tev«. 1918 25 Hotelir v lepem kraju Dalmacije. mlad. inteligenten, zdrav, želi poznanstva z gospodično, v tej stroki lzvežbano, absolvontinjo strokovne šo'e. zaradi že nltve. Ponudbe pod »Ho te jer« na ogl. odd. Jutra. 1829-25 Vdovec t. 30.00!) Din. star 50 let, žoli spoznati po*=>es1>n'i>co, obrtnico al: vpokojemko. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Osamljen«. 2045-35 Ločenka 28letna z doto Din 250 ti^oč išče moža. ki bi hote' biti samo njen. Po jasnila daj s »NADA« Za greb. Je'ctčlčev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1791-25 Gospodična stara 24 let, aeuo lepa z doto v gotovini Din 70 tisoč, išče trgovca, obrtnika aU tUlčno. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jolačlčev trg 10. Za informacije pošljite Din 10 1790-26 Kranjski Sokol je krepko na delu Dražestna vdova 40.etna s premoženjem Din 3,000.000 išče zakon t»kega druga. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb fe lačlčev trg 10. Za Informacije pošljite Din 10. 1792 25 Šivilja zelo lepa črnka, z doto v gotovini Din 80.000—. išče trgovca, obrtnika ali alčno. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Jela čičev trg 10. Z Informacije poš jite Din 10. 1795-25 Hči posestnika lftletna, z doto v gotovi ni Din 250.000, Išče trgovca, posestnika ali rflč no. Pojaonra daje »NADA«. Zasrreb, Jelačlčev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1794-25 Deželanka 201etna, z doto Din 130 tisoč, Išče uradnika, trgovca, obrtnika ali sMč no. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Jeačičev trg 10. Za informacije pošljite Din 10. 1793-25 Vdovec z veliko obrtjo, trgovino in posestvom v vred noeti Din 1.500.000 želi poročiti starejšo go-podi čno aH vdovo brez otrok v starceti 45 let dalje, zdrava, zvesta, dobra go ^podlnja. ki bi Imela veselje ltl na deželo, z srotovlno preko 200.000 Din. lahko je tudi tuja državljanka, ki hoče do biti rednega tn poštenega podruga. Samo rosne ponudbe p polnim našlo "om na ogl- odd. Jutra zod »Dom«. 1735-25 Ločenka 32>+pa 9.r)ot."karica. dota Din 500.000. — Gospi 38 t., dota 350000.—. •>•> 1. ?on 000 Pnsestnlfu. 47 -l^t.", 2sn.!Wl. ■NrB Tion^ion^k tr. "ft? ^ctoiih. C^rinč^". nrospekte. razpo^rjamo 10 nir) ■cit-ott.c!,. Zagreb. Tkal •ičeva 4. 1752 25 Mladenič prikupne zunanjosti, po sestnik v industrijskem kraju z dobro službo, že 11 poročiti mladenko do 25 let. čedne zunanjo sti z nekaj prihrankov ali dediščine. Besne po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroga tajnoet« 1766-25 Vdovec 52 let star. dobro ohra njen, dobrosrčen z 500 tisoč Din gotovine in re stavracljo, želi znanja z gor-podično ali vdovo, ki je isto dobro situlrana !n dobrosrčna, c primer niml leti. Diskreclja za jamčena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Srečen zakon«. 1914-25 KLIŠEJE ENO VECBA6VNE JUGOG^AflKA SV. PETIMA NASIPA Akviziterje" za vse sreze Dravske banovine sprejmemo. Ponudbe na poštni predal 326 Ljubljana« — smo inserirali v nedeljskem »Jutru« od 24. t. m. Ker je pa naslov po poštnih predpisih jugoslovenske poštne uprave nepopoln, nam pošta na ta naslov poslanih ponudb noče izročiti, radi tega prosimo vse ponudnike, da nam dopošljejo ponovno iednake ponudbe pod šifro »Poštni predal 326« na oglasni oddelek »Jutra«. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, svaka, zeta in strica gospoda ANTON ROuElTA družabnika Tiskarne brata Rode & Martino i c" smo dolžni izreči vsem našo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za častno spremstvo, preč. gosp. opatu za tolažilne obiske v času bolezni, komandi mesta, za častno vojaško spremstvo, pevskemu društvu Oljka za v srce segajoče ganljivo petje, železničarski godbi celjski in gasilski četi Gaberje za spremstvo, šolskim vod3tvom za spremstvo mladine, zastopstvom raznih korporacij in stanov, udruženj. za veliko pozornost. Posebno še za poslovilni govor v imenu njegovih bivših vojnih tovarišev legijo-narjev g. majorju v p. Fonu. Nadalje vsem stanovskim tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem, domačim uslužbencem, pomočniški organizaciji, sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli in našega Tončka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. — Darovalcem krasnih vencev in cvetja, za darove ubogim, prav vsem: Bog plačaj! — Za vsestransko sočustvovanje, ustno in pismeno izražena sožalja, izrekamo tem potom vsem in vsakemu posebej našo globoko zahvalo. CELJE, dne 28. januarja 1937. Žalujoče rodbine: ANTON BODE, ADOLF RODE, DORA NERAD. IVAN MARTINČIČ. Kranj, 29. januarja Na dan sv. Save zvečer je starosta br. Završnik oo polnoštevilni udeležbi otvoril 29. glavno skupščino kranjskega Sokola s pozdravom aoikolskemu starosti Nj. VeL kralju Petru n. Ker je bila skupščina prav na dan sv. Save, je starosta pozval br. Ekarja, da ^spregovori v počastitev narodnega prosvetitelja nekaj besed. Sledil je pozdrav župnemu po&atarešmi br. Cvaru in bratom Sokolom Cehom, ki so prisostvovali skupščini. Starosta je zatem, pedal kratek izvleček sokolPkega delovanja v preteklem letu in načrte za bodoče delo. Sipomnil se je umrlih članov bratov Florjančiča, Groba-tha, Kornelija Majdiča in sestre Pavšlar-jeve. Minilo leto, je nadaljeval starosta, smo posvetili notranji ureditvi društva in črtali vse, kar ni spoacbno za današnji čas. Posebno pozornost smo posvetili deci in naraščaju, saj so se pojavila stremljenja, da nam iztrgajo mladino. Nadalje fimo podpirali sokolske edini ce izven Kranja Vse hujše napade smo krepko odbijali Ln lahko rečem, da pajdeano s pojačanimi močmi v novo leto. Od saveza smo dobili poslanico, da izvedemo petletni načrt. Sestavili smo načrt na rojstni dan Nj. VeL kralja Petra II. im uspehe dela hočemo pokloniti mlademu kralju, ko bo prevzel kraljevsko oblast. S tem mu bomo izročili najleipši sokolski dar za srečo in čast ljubljene Jugoslavije. Po nagovoru staroste je br. Cesenj prečita! poslanico SSKJ in podal tehnično poročilo, iz katerega je razvidno, da je štela sokolska družina v pretelem letu 755 segli naraščajniki na savezmih tekmah v Subotlci im je kran£Cca sokolska župa dosegla naslednje uspehe: narašča jniki višjega vadmika (župma vrsta) tretje (izmed posameznikov je bil Ekar M. 6. in je šel tudi na olimpiado v Berlin); narašča jniki nižjega oddelka drugo; naraščajnice višjega oddelka prvo mesto in nižjega oddelka šesto mesto. Poročilo prosvetarja br. Miloševiča, ki je med letom nadomestil br. prof. Marču-na, ki je šel na novo mesto v Ljubljano, se tiče ožjega društvenega delovanja. Predavanja so bila številno obiskana. Poleg teh so se vršili tudi družabni večeri in nanovo uvedena >sokolska sela« Blagajnik dr. štempihar je poročal, da •je bilo lani za 201.000 Din prometa. Dohodki in izdatki so uravnovešeni. Revizor br. Rici Mayr je predlagal razrešnico društveni upravi in blagajniku posebej. Za glasbeni odsek je br. Zebacher poročal o lepem napredku pevskega zbora, katerega je vcdil g. Matul Dore, in o orkestru ki ga odlično vodi br. Horvat. V narod-noobrambn&m odseku je vseskozi neumorno deloval podstarešina br. dr. Dolar, ki je siromašnim član:r se je polakomnfl le pločevinaste škatliice. v kater.j je bilo nekaj srebrnega, niklaStega in bakrenega pred* vojnega denarja. Pustil je pri miru vse 26 parske kovance ▼ približni vrednosti 15 Din ln hranilno knjižico zaloškega Sokola a vlogo 1400 Dnn. Pozna smrtna žrtev pretepa Sv. Urban v Silov. goricah. 30. januarja Novembra lani je bila pri Sv. Andražu v Slov. goricah veselica, na katero je prišel tudi 221etni posestnikov sin Jožef Zelenik \z Vjnterovcev. občima Sv. Urbam. Bil je v družbi z drugimi fanti. Protri večeru so se v bližinj gostilne, kjer je bila prireditev, fantje stepi' im ie Zelenik dob 1 6 kolom hud udarec po glavi. Zelenik je padel v nezas vegt in so ga spravili na očetov dom. Oče je tudj poklical zdravnika. Poškodovanca so na njegovo željo pusitilj v zdravn/šk; osikrb; do ma, ker ni hotel v bolmišnico- Letos 14- t. m. pa je Zelen iik zaradi posledic poškodba na glavi umrl kakor so orožniki navedli za vnetjem možganov. Ze!e> mika so 16. t. m. pokopal: na pokopališču pr,; Sv. Urbanu, čudno, da je oče še'e po smrti! svojega sina javil zadevo orožnikom v Jur» simnih. Ti so zadevo prijavili sodišču, ki je odred:.lo izkop trupla :n se ie na pokopališču prj Sv. Urbanu vršila obdukcija. Dognalo se je. da je imel Zelenik počemo lobanjo, zradii česar je nastopila smrt. Zadnje zimsko- športne vesti Ga—Pa, 30. januarja. w. V okviru zimsko —športnega "ledna se je danes vršil smučarski tek na 18 km, ki je dal naslednje rezuU tate: 1) Sigurd Roen (Norveška) 1:05-59, 2> WiJly Bogner (Nemčija) 1:07.36. 3) Magnar Fosseide (Norveška^ 1:07.40. Davos, 30- januarja. w. Start za evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju se je moral danes zaradi snega nekoliko odgod tL Res zultati so bili; 500 m; 1) Engnestangeo (Norveška) 42 3 (nov svetovni rekord), 2) Staaksruud (Noit veska) 42.8. Avstrijec Leban je s 44.3 zase« del šesto mesto. V svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju dam je Norvežanka Sbou Nielsen 6 46.4 zasedla prvo mesto ter postaviiLa nov sve» tovn,j rekord- Druga je bila njena rojafcnnja Lje z 49.9. Obdoa Ljubljana Me j tal pogrebni uvu. t Umrl nam je naš najdražji, preskrbni soprog, oče, gospod Zaplotnik Dominik POM. SEKRETAR KR. BANSKE UPRAVE previden s tolažili svete vere. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 1. februarja 1937, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Igriška ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 30. januarja 1937. Globoko žalujoči ostati. ZNIZALI SMO CENE POKROMAN3U ,, M. T A c« KER SMO NAS OBRAT MODERNIZIRALI IN RACIONALIZIRALI - TAKO DA SMO V STANJU POSTRECI |J IV I I Lk J HITRO, SOLIDNO EN POCENL ff^^ ^ ^^ NE DA 51 TRPELA KVALITETA DELA D. Z O. Z. LJUBLJANA — CELOVŠKA 90 a, Tel. 23-19. Zelo poceni ln uspešno sredstvo zoper sadna škodljivce »SHELL BILJOBHAN ZIMSKI" Brezplačna, obširna, ilustrirana navodila zahtevajte od Jugoslavensko Shell d. toplo kopeljo soli sv. Roka se kurja očesa omehčajo in zrahljajo,f da jih zamoretp. iztrebiti samo s prsti obenem z bodljivim strženom. Na tem mestu nastane stalno normalna mehka koža- Noge po-staneje vitke, močne, lepe naravno majhne in nova moč in življenjska radost polje po vsem telesu. Samo sol sv. Roka daje mnogo drobceno penečega se kisika! SAMO PRAVA KOFELJ SV. ROKA odpravi bolečine Dobiva se po: Din 9, Din 16, ln zlasti priporočilni izdatni rodbinski zavitek š Din 26. S 1. februarjem oddam 4 sobno stanovanje v vili ob Tivoliju. Informacije pri blagajni tvrdke A. Goreč. Pravi ssnuski čevlji vedno na zalogi, Izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka A. Zalokar — Mestni trg 19» Popravila se sprejemajo. Vodilno mesto v industriji ali trgovini iščem. Reprezentativna oseba z visokošolsko tehnično izobrazbo, samostojen, izurjen v knjigovodstvu, korespondenci, nakupu in prodaji, vešč razen slovenskega nemškega, italijanskega, francoskega jezika. — Dopise pod »Uspeh« na ogl. odd. Usta. 1287 Kemika ali mojstra sprejmem za novoustanovljeno podjetje z dokazanimi uspehi v izdelovanju kemičnih produktov za tekstilno in usnjarsko industrijo. Ponudbe pod »45216« na Publicitas d. d., ZAGREB, Hica 9. 1294 Poznani SALVAT-čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopniku lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17. Prospekte o zdravljenju pošljemo zastonj. Ogl reg 8- ta 27870 Najslajša in najboljša krepilna pijača je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, dremskl Kariovcl — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov Sremsld Carlovci. F ruška ?ora LOKOMOBILO s 120 HP redne proizvodne moči, po možnosti z generatorjem istosmernega toka, novejšega datuma, v dobrem, rabljenem stanju kupim. Ponudbe pod »Lokomobila P-4657« na Interreklam, ZAGREB, Masa-rykova 28. 1265 Zafeai, da bi bili pieSosti? „J1 ORANA". Diplomirana v Londona z GRAND PKlX IS ZLATO KOLA J * O. — Tisoči in tisoči so hvaležni njenim uspehom. Tudi Vi takoi kupite! Zahtevajte jo povsod. Odpravi prhljaj in kožne neprijetnosti. Ja6i in hrani lastne. 1 stavi izpaiiun?e las in »asic porastejo tudi na piečavem mescu. Cena steklenici Din 40.— poštnina Din 7,— Moderna Kozmetika Split Lepe gradi... 40 letne izkušnje znamenitih specialitet Schroder -Schenke Vam jamčijo za odlične in zanesljive uspehe. Razvijanje grudi — Okrepljenje grudi — Intimna higijena žene — Zaščitna sredstva — Stezniki in pasovi ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE! Parfumerija in kozmetika »OMNIA«, oddelek J/3 Zagreb, Gunduličeva 8/1 — Tel. 97-67 razsizaa avtomobilov in motornih koles 20. februarja — marca 1937 V ZVEZI S spomladanskim sejmom v Lipskem (Leipzig) 28. februarja — 8. marca Veliki popusti na voznim na vseh železnicah v Nemčiji po 3-dnevnem bivanju 60% popusta na ooznfnl Pcceni potne marke Pojasnila in prospekte glede obeh razstav daje NEMAČKI SAOBRAČAJNI BIRO BEOGRAD, Knežev spomenik 5 TELEFON 30-003 Naša Od 25. januarja 1937 dalje prodajamo umsko blago s popustom in sicer: DamSke plašče brez raslžke s popustom 30% Moške zimske plašče, dolge in kratke (raglane in mikade), s popustom 20% Zimske suknjiče za mladeniče in otroke BB—aBMgaaii/m—uigan—B—ae ■■! m 111 mirnimi manmevrtaca (raglane, mornarske Boy-suknjiče itd.) s popustom 20% Izrabite to priliko, pri kateri si lahko prvorazredno blago omislite za $0% m 2©% cenejše N Hapagom v pomlad Iz megJe, dežja ln mraz« v blesteče Južno eoCnce. Palme, cvetoči vrtovi to modra lesketajoča ee daljina Atlantika — Madelra, Las Palma«, Tenerlfa, Maroko, Blvijera, kako mamljive besede so to prav sedaj! Izpolni hrepenenje svojega življenja: potuj e ladjami Hamburg—Amprlka Linije v pomlad in prepusti se varetvu mož, čljlh skrb za potnike Je ncnadkrlljlva. Uživaj pravo srečo potovanja po morju! HAPAG~potovanje k atlantskim otokom in po Sredozemskem morju od 16. februarja is Hamburga do 6. marca do Genove. (Cene potovarja od HM 375.— dalje) ta 4 daJjna potovanja po Sredozemskem morju e motorno ladjo »Mllwaxikee«. Vb« podrobna pojasnila ta prospekte daje: Generalno zastopstvo HAMBURG-AMERIKA 1.1X1 K GB1 Nemačfcl Saotorafajnl Biro, Beograd. Knežev Spomenik 3 Podzastopetvo: Vted. Pintar, Ljubljana, Pražakova 13 Izkoristite ugodno priliko! Teden nizkih cen! MNOGO DOBITE ZA MALO DENARJA edino pri tvrdki F. M. SCHMITT. Tvrdka ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga, kakor gorkega perila za ženske in moške, puloverjev, nogavic, volne, bombaža, ročnih torbic, aktovk, snežk, galoš, copat, dežnikov ter sploh vseh galanterijskih predmetov kakor tudi vse potrebščine za krojače in šivilje. Vse to si lahko brezobvezno ogledate od 1. II. do 8. II. obenem pa Vam nudimo 10 -15% popusta F. M. SCHMITT PBED ŠKOFIJO št. 2. ZAHVALA Vsem, ki ste se spomnili naše ljube BOGI nam stali ob strani, jo obsuli s cvetjem in Jo spremili na njeni zadnji poti, naša najprirčnejša zahvala! Posebno se še zahvaljujemo ravnateljstvu in uredništvu Pokojninskega zavoda za izredne dokaze simpatij, dalje članstvu SK Ilirije in Sokolu I, ki so tako lepo počastili njen spomin. V LJUBLJANI, 31. januarja 1937. RODBINA DE. J. PRETNARJEVA. • ' '• .'T « i ■• -- - -*?.' / v -^•'(••, • , --v- .« ? •".•Vič. - 1 r t, . •v ■ • • ifiiriv '.«• > i.-r- i -' r'»fl-« Umrl je naš dobri ln zvesti tovariš, gospod Zaplotnik Dominik POMOŽNI SEKRETAR Nepozabnega pokojnika ohranimo v trajnem in častnem spominu. LJUBLJANA, dne 30. januarja 1937. URADNIŠTVO KRALJ. BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE. NASVET, ki je re cev Moški čevelj Din 195«—v Din 145.—, 165.—« Din 99.—135.— ME« Otroški čevlji črni in rujavi št 18-22 Din 38, št 23-28 Din 45, št 29-30 Din 50. la!iwSti št 18-22 Din 50, št. 23-25 Din 55, št 26-28 Din 65. št. 29-30 Din 75. Slooenska nI. f2 Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovljica, Vinko Savnik Otroški visoki št 22-25 Din 75, št 23-25 Din 85, št 26-28 Din 95, št 29-30 Din 115. HlelssaiidiroDa I IfiiklošiEeua 14 Nenadkriljivi so po lepoti oblike m frpežttosti Otroški čevelj, športa! St 26-28 Din 65— št 29-30 Din 85.— št 31-35 Din 95.— št 36-39 Din 125.— Celje Kocenooa Dl. 2. Zagreb, Uica 15 Trbovlje, Konzum TPD Novo mesto, Ivan Šmalc Murska Sobota, Cerkvena 6 VODO VELIKO ZALOGO zmanlša pred pričetkom pomladanske sezije tvrdka Ljubljana e z odprodajo raznega manufakturnega blaga In čevljev posebnih znamk >o izredno znižanih cenah Zelo usoden nakup cstankov! V času od 30. januarja do 9. februarja olodvorska «l 24 NOVO OTVORJENA TRGOVINA mamiiakture in krojaških potrebščin. ZELO NIZKE TOVARNIŠKE CENE. Priporoča se BRANKO MAKAR Kemična tovarna išče za prodajo kemičnih izdelkov ZASTOPNIKA s tehničnim znanjem, ki je dobro vpeljan v tekstilni m usnjarski industriji. — Ponudbe pod »Samo prvorazredna sila« na Publicitas d. d., ZAGREB, Ilica 9. 1293 PIONIR radiotehnike PHILIPS RADIO Je napravil revolucijo v radlofonijl m svojimi poslednjimi iznajdbami. Samo PHILIPS ima: STEREOFONSKO REPRODUKCIJO ADAPTOVIZOR SKALO MAGIČNO OKO SVETLOBNO KONTROLO POSTAJ POPULARNE CENE. 5-CEVNI SUPER PREJEMA VSE VALOV2L Samo Din 193«- mesečno H. SUTTNER - LJubljana. Aleksandrova 6, Razpošiljamo prima: OtroftM vozlCM najnovejšll) modelov Ovo Kolesa. motorji. tticlMJl Bivalni »troji pogrezljlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Kariovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Jnserirafte v „&utru"t bosanske suhe slive bosanske suhe slive očiščene orehe bele očiščene orehe bele očiščene orehe bel« . 10 k g Din 62.— , 50 k g Dm 220.—. , 5 kg Dto 80.— • 20 kg Dm 320.— . 30 kg Din 405.— orehe t lupinah letošnje 50 kg Dm 250.— Vse franko dostava po povzetju bto/nto, AGENTURA PRANJIC — TUZLA. '•'"■s ■-: *■ ' Mi* Stji^kp!j Preminul je dne 80. t m. naš dolgoletni zvesti uradnik, gospod etman ho(sny poslovodja naše podružnice na Jesenicah Gorenjsko Pogreb blagopokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 1. IL 1937, ob 16. uri na Jesenicah. Zaslužnemu sotrudniku ohranimo časten spomin. BEOGRAD, dne 30. januarja 1937. Prvo Jugoslovensko Transport d. d. Sehenker & Co. URADNI9TVO TVHDHK PRVE JUGOSLOVANSKE TRANSPORT D. D. SCHENKEB & COMP. JESENICE naznanja tužno vest, da Je njihov blagi tovariš, gospod Herman Drobny poslovodja naše podružnice na Jesenicah, Gorenjsko dne 30. januarja 1937. preminul Dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spornimi. JESENICE, BEOGRAD, ZAGREB, MARIBOR, SUŠAK, NOVISAD, SUBOTICA, SOLUN, dne 31. januarja 1937. Urejuje Davorin Ravijen, — Izdate za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Pran Jeran. — Za faseratn! del je odgovoren Mo* Koralt — SM 1 tJiiMJart.