85. številka.
Ljubljana, petek 16. aprila.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izu&ja vsak dan, izvzerusi ponedeljke in dneve pu praznikih, ujr ve.ja po punti prejemali, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt .o,a 4 goid. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 goid., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, aa uueaec, 30 kr. za četrt lota. — Za tujo dežele za ceh. leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goBpode učitelje na ljudskih šolah ln za dijaka voija znižana „<>na in sicer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* »topna pecic-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. 6o i>o dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat ti.tka. Dopisi naj bl bivole rvankirati. — Rokopisi ne ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. tD V t * v n i i t v o, na kat ro   *j ne blagovolim ituiiiijati naročnine, reklamacije, osnai iia,  . j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hhU
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Štajerski. V G rade i lo. aprila. [Izv. dop.]
Denes je bil hud boj v našem deželnem zbora in se je reševala stvar, ki je, da hi na videz majhena, vendar velike važnosti za štajerske Slovence, ker so le-ti po ki i v u učni vohinem redu in po pritisku vlade v taki manjšini. Pri reviziji poslovnega reda, ki je bila denes v zbornici na dnevnem redu, boteli so naši „stari" Nemci narodnim slovenskim poslancem edino pravico vzeti, katero še imajo in rabiti morejo, namreč možnost in pravico interpelacije do vlade. Dosedaj je namreč v štajerskem deželnem zboru imel ^ k posamezui poslanic pravico, vlado iuterpelirati. A v osnovi popravljenega poslovnega reda, kakor jo jc bil izdelal naš deželui odbor, morala bi vsaka interpelacija imeti 10 podpisov. Posebni odbor, ki se je za to spremembo volil je rekel, naj zadostuje G podpiHov. Razumejo se, da so se Slovenci, ki sedaj niti G poslancev nemajo, morali vstaviti tej neli-beralnej spremembi, katera je žugala popolnem usta zamašiti vsem našim n r M mm terjatvam in |>ritožbam — in punrečilo jim se je.
Hvala nekoliko boljšemu stanju, ki ga naši poslanci v deželnem zboru imajo, potegnila je tudi liberalna levica s Sloveuci, in pravnarski klerikalci so morali uže iz lastnega interesa in iz tistih političnih uzro-kov kot naši narodnjaki, glasovati za to, da ostane kakor je do sedaj bilo. Keuter je stavil protiven predlog, iu resultat je bil, da je predlog posebnega odbora padel z 28 glasovi proti 24. Torej le za 4 glase je precejšnja nevarnost odbita bila.  Reei se mora,
da je liberalna levica tu re* eukrat držala ho principa liberalnosti, „staro"- ali psevdo-hberalna stranka Nemcev pak je s svojimi 24 glasi pokazala, da vse principa zataji, da bi le protivnika Sidulita ali mu jezik zavezala. Pri tem jc dobiček še nov, da sc namreč more o kaki iuteipslaciji po sklepu zbornice debata začeti, kar v štajerskem de želuem zboru do sedij ni j bilo dovoljeno.
Določbe o interpelacijah ao v §. 43. Prejšnji paragrafi so bili brez debata spreleti. Pri omenjenem p< r"čilu je Rsuter branil pravico manjšin. Njega je podpiral ileilsberg.
Izmej slovenskih polancev je govoril dr. Homiiftltuš o tej reči tako-le: „V tej pisavi §« 48. opravilnega reda, kakor ga deželni odbor in posenni odbor nasvetuje uahajam jaz oškodovanje in omejcvaujc in-terpelacijske pravice, katero je d< sedaj vsak poslanec imel. Večkrat je treba vlado iuterpelirati zavoljo čisto lokal udi, ali tacih lazmer in koristij, bi suuio en kraj, eno občino zadevajo iu ho vendar za tist k a važne; dostikrat se tudi interpelacija naslanja na dogodke ali razmere, ki so samo iuterpelantu zuaue, torej on odgovornost na se prcjemlje; dalje imajo interpelacije tudi varovati narodne interese druzega v deželi bivaj o čega (slovenskega) naroda. V vueh teh slučajih bode teško, v nekatrrih pa celo nemogoče dobiti terjano število podpisov, in pravica interpelovanja je potem iluzoričua. V tej pravici pak je važna pomoč za odstranjenje slabostij, ki so se ugujezriile ali se hočejo ugnjezditi v upravo, v pravici interpelacij je hramba kouštitue jonalnib prav, ker se javno mnenje na kontrolo kliče.
„Po mojej misli je torej dolžni>Ht dežel-
nega zastopstva, ki je naj prej poklicano za varha političnih pravic, naj te pravice rajši utrjuje, nego omejuje in krajša. Jaz •udi uzrokov ne morem najti, kateri so deželni in potem posebni odbor nagnili, da nasvetuje rečeno okrajšanje iutoi pelacijuke pravice. Zlorabil te pravice nij nihče, tudi vlada se o tem nij pritožila, a razmere dražih večjih parlamentov se ne dajo prispo-dabljati našej domovini in posebn m strankarskim razmeram, ki so v njoj. Interpolacijska pravica se tudi ne upotrebljuj'e v imenu posameznega poslanca, nego v imenu poslančevega mandata in vs. h njegovih volil cev, in jaz menim, da politima individualnost toliko važnosti, kakor je en cel volilni okraj za deželni zbor, vendar toliko vaga, da se mu mora pravica dati, vlado vprašati smeti."
„Prijatelji zares naprednega razvitka v državnem iu narodnem življenji si prizadevajo, forme najti in v veljavo spraviti, po 'iaterih bi tudi volja manjšin povedana in popolnem izražena bila, prizadevanje, katero se meni isto tako pravično, kakor politično modro zdi, ker š t e v i 1 n a r a z m e r a s t r a u k v prebivalstva in v zastopa nij v pravem soglasji; ker le svobodno izraženje svojega mnenja more voditi do sp<*razumljenja in zbliženja, in do zmage resnice."
„Ker se ne rnoie tajiti, da je ta ideja opravičena, ne morem misliti, da bi štajerski deželni zbor mogel iu hotel manjšinam, ki so v njegovem krilu, tako okrajšati pravico do vlade vprašauja staviti, ter jim vzel tako rekoč edino politično pravo, ki ga Še Imajo, Zatorej priporočam v interesu sporazu.uljenja mej strankami  naše  dežsle iu  v interesu miru mej
William Raicliff.
(Tragedija v enem dejanji, .spisal Eelnrioh lleinc prevel 1*. T.) CPaUe.) Deseti prizor.
(Iha sleparja ostaneta ležeča i speča;  krčmar pri tapa noter, tor jima pokrade denar Iz Žepov.)
T o m
(/.vijačnim obrazom.)
2se smeta me tožiti pred sodnikom
(odide;)
(John i Taddle so (zbudita.)
Johu
(zehajo.)
Da, spanje je najžlahtuiša iznajdba!
Tad die
(zehaj e.)
OteŠčaj se.
J i» h n. Otešr-aj! Kuj je nova? T a d d i e. Menda je denes Riffel bil obešan. J o h n.
Obešanje najslabša je iznajdba
(oba se poberota.
1'jittjsii priior.
(Divja okolica na Crnom kameni. Koč. Na lovom kraji strasno pečine i \ isi>kjt debla. N:i desnem kraji spomenik v podobi križa. Veter tuli. Vidite b6 dvo boli, megleni podobi, ki si željno roki nasproti ste-zato, so približujete, vedno bolje na razen greste i so slednjič Izgubite.   Batoliff se pokaže.)
Ratcli ff
(sam.)
Nuj!  vrag ga dal!   kak huk i buk! Vse
sopce
Je pekel razposlal. Ti piskajo. Zakriva mesec se v široko haljo
I redke žarke le na zemljo siplje.
Ha! ha! če bče, za-mo naj ves Ne skrije.
Naj bo še tako temu , plaz ue rabi
Svet.ljke, da pop ed bi si ogledal,
Kod bode se valil; Železo samo
Od sebe najde do magneta pot.
I brez kazalca si gotovo najde
Meč Ratoliffjv poti v Douglasov drob.
Pa pride gnfče siui? Ne bo nevihte,
Nahoda, kašlja, pre hlajenja strah
Pridržal ga doma? I ko bi rtklo :
Da ono vse za drugo noč odloži.
Ha ! ha ! I baš za to le noč jo meni mar. Ue k meni on ne pride, pojdein k njemu Pa jaz na grad.
(vdari na moč.)
Ta ključ za vse je sobe. I ti prijatelji.
(položi roko na samokrese za pasom.) Brane, mi hrbet.
\
obema narodnostima, da se Renterjev predlog sprejme."
Kakor od spredaj aže povedano, bil je potem Renterjev predlog sprejet in krivičen odborov nasvet zavržen.
dar se ustava premeni, ne bodo katoliki več v javni svezi s papeStvom, neeo povsod jih bode država nadzorovala. — Vprašanje pak je veliko, če bodo taki koraki, ki dejanska načela svobode in liberalizma izpodkopajejo, dober sad rodili? AH ftismark nazaj ne more, on mora naprej v badej borbi.
Vsaka zamuda neprecenljiva Skoda za vas! Trezna vam pamet! X. -
Iz Ofterakeirit 14. aprila. [Izvirni dopis.] Veseli h m p in dir in dej o faziji strank in o ustvarjenji Tiszovega minister-stva je do malega potihnil. Na mesto njega je nastopil čas hladnokrvnega razsojevanja nove naSe politične situvacije. Sedaj se vidi, da veselje in odobravanje fuzije nij bilo tako splošno, kakor se je v prvem tirnim dozdevalo. Sepavi sel, donašajoči nepovoljne glasove za fuzijo, nij izostal. Mnogo in sicer čisto magjarskih Županij, izreklo se je proti fuziji. Županije z deakovo večino obžalujejo abdikacijo Deakovcev, županije z opozicijonalno večino pa obsojujejo izne-verjenje Tisze in koalicije enega dela opozicije z vladno stranko. Nekoliko časa so se tndi hrvatski zastopniki nekako preSirno nosili nasproti Tiszovej vladi, grozeči se, da se bodo Sennyoy-ju pridružili, če bode Tisza kaj proti hrvatske j avtonomiji podvzel. Videči pa, da se Tiszi še ne ljubi barem sedaj v hrvatsko vprašanje drezati, priklopila se je velika večina hrvatskih zastopnikov vladnej stranki, ter je to Tiszi tndi y slovesnej deputaciji naznanila. V državnem zboru je interpeloval brv. zastopnik Brlifi vlado, zakaj ne privoli v delanje železniške proge Zemlin-Ogulin ? Ta interpelacija je baje vladi kaj nepovoljno prišla, ker v svoje j motivaciji drastično razsvetljuje pristranost in animozitetu naše vlade nasproti omenjene] železniške) progi. Naša vlada bi k večjem v to privolila, da se proga Zemlin-Ogulin sedaj samo v nekih delih izvede, in še v teh delih ne po načrtu, katerega je Mollinarv predložil, nego po posebnem načrtu naše vlade. Naša vlada se boji, da ne bi proga Zemlin-Ojulin kupčijo vzhodnih dežel od Budim Pešte odvrnila in na Trst in Dunaj napeljala. Ta strah je tndi celo opravičen. Sicer je pa celo naravno, da knpčija vzhodnih dežel išče pota na zapad ne pa tolikanj na sever. S progo Zemlin-Budimpešta se kupčija ne bo dala od svojega naravnega pota odvrniti. — Naš državni zbor bo še do binkoštov skupaj, po tem se bo pa razpustil, in nove volitve bodo tam v jeseni enkrat. Tako jo baje v mini-Bterskem svetu sklenjeno. O kakošnem volilnem gibanji se pa še nič ne čuje. Našim šovinistom je neizmerno laskalo, da je An-drasBv pri vojnifikej smotri v Vigonci Lahom
Politični razgled.
Notranje «i«*r.«*i<*
V Ljubljani 15. aprila. Cesar je v Zadrn vprašal tnrškega vice-konzula, h kateremu generalnemu konzulu on spada. Na odgovor, da pod Dubrovnik, rekel je cesar z resnim licem, da je turški konzul v Dubrovniku sovražnik Avstrija in da je uže večkrat dal dokaze svojih neprijaznih misHj.
V oijrrskvm zborn se je zopet enkrat pokazal m a / j a r s k i smešni šovinizem iu magjarsko preziranje večine oger-skega prebivalstva. Ko se je ravnalo o podpori m a g j a r s k e g a gledišča, dejal je Srb dr. Mil etič, da gledališče Magjarov se na sm-3 iz denarjev vseh narodnostij p >d pirati, ker Ogersko nij narodna država, ampak narodnostna država. Tudi Srb Polit je to misel izrekel. Minister Tisza pak je dejal, da je Polit brezpostavnost izgovoril in da bi bil zaprt, ko bi bil zunaj trdil, da ta država nij magjarska. In Hrvat i-Slo-vani so te inanlte svojim bratom tiho poslušali?
Na Jr*f*<t#tco#Xeeffa je republika storila zopet korake naprej v svojem utrjenji. Cerkev jo je priznala, ker je kultni minister AVallon dosegel, da so vzeli v navadne molitve besede „salvam fao rempublicam" (bog ohrani republiko).
I tu 11jttn.ri.i listi poročajo, da je kardiualpatrijarh v Benetkah od papeža imel nalog, avstrijskega cesarja opomuiti, da je prusko prijateljstvo le hinavsko. Tu je papež res nekaj iz nezmotnosti povedal, Če je res. B g daj, da bi se ga v tem poslušalo.
V anffteSketm parlamentu je Disraeli odgovoril na interpelacijo zastran nemško-belpijske reči in rekel, da je nemška posla niča zaupna in ne nevarna, tudi ne žugajoča. Na vprašanje, kaj bi Anglija storila, ko bi bila Belgija, kot neutralna država, v nevarnosti, dal je Disraeli razumeti, da hi se odločno potegnila za Belgijo. Torej Bis-m ar k ne bode imel dobrega uzroka za vojno, katere želi, ker če Anglija b Francosko hodi, je Nemčija preslaba.
Mit.% »it it #•/» je roko vzdignil in hoče katoličanstvo na Nemškem hudo zadeti. Trije paragrafi pruske ustave se bodo odpravili, namreč oni, ki zagotavljajo cerkvam lastno upravo in samostalnost. Od slej namreč, ka-
Dop
isi.
Iz Vi|»ift**l4<" doli »c 13. april s
[Izv. dop.] Dopis iz Kidanj v denaSnji štev. „Slov. Naroda" pa5 jasno kaže, kakove izvrstne originale mej nčiteljstvom na deželi Pirkerjeva garda obsega. G. Jurij AdleSiČ bode mej taistimi gotovo — prej ko ne — zvonec nosil, ker je celo vodja 4 razrednej ljudskej šoli. Na tako visoko stopinjo bi bilo menda celo Pirkerja sram, kacega manj zmožnega iz njegove visokoučene garde na-strviti, kot je „nach rmstiioden" g. Adle-schitsch. Da morejo gotovo tndi drogi po-nomškuteni renegatje na tako visoko in izredno učenega in izvrstno sposobnega vodjo ponosni biti, — kdo jim hoče to veselje zavidati? Čestitamo vam za tako originalne kapitane! Dober vam t;k!
Ob enem pa svetujemo vsem večjim in manjim nemškutarjem in renegatkom, katerim je prusofilski posel Se okoren, da s s do njihovega kapitana Jurij AdleŠiča v Vipavo obrno, kajti pri njem se ne vdobi le novošegna, najnovejša nemščina oziroma neroškntarska ortografija, temveč tudi popolnem nova in korektna tako zvana „"VVortfolge" ter vsem nemčnrjem primerni koncept in še nekoliko drnzih nemčurskih neslanostij in psovk — prav po ceni. Poleg tega ima rečeni „Leiter der 4. ki. Volksschnle" tudi precej veliko zalogo švabskeera napuha, brez katerih medicin se nikakor po §§. nemškn-tariti ne more. Tudi bode on gotovo še vsakemu svojo enakosti povedati vedel, kako se je potreba od Časa do časa pred raznimi ljudmi pokrižati, svojega života kosti pobrati in jo v „Fremd" potegniti. — Presladki spomin — na — oj nehvaležni Kamnik! Časi dozorevajo in kaj enacega se menda kmalu zopet dočaka. Lejte renegatki, kako neprecenljivi zaklad se vam je v teku malih dnij v Vipavi pod firmo „Leitung der 4. ki. Volksschnle" na novo odprl. Ne mudite se, ampak podvizajte kolikor je mogoče, iz te bogate zaloge   novega krepila si zajemati!
(vzame iz pasa samokres i ga motri:) Ta gleda tak pošteno me ; prav rad Bi usta svoja na njegova stisnol. — Napel —
Ob, po ognjenem tem poljubu Ozdravil bi, prešlem bi divje zlo.
(premi Sije vaje.) Morda pritisne h krati tudi Douglas Na ustnice Marijne usta svoja.
Ha! ba!  To je.   Za-to nesinem
nmreti.
Ker sleherno bi noč iz groba vstajal, Kot onemogla senca jezno gledal Bi, kako voha Marine lepote Kalin z obrazom pesjim poželjivo. Ne smem umreti. Ko v nebo bi prišel I bi pogledal skoz poklino rajsko Slučajno v spalnico Douglasa grofa — Tako bi klel, da angel jcem pobožnim Zbledela bi sram h rodeča lica I strahoina v goltanci bi ostal
Jim vodno raztegnjeni haleluja. I če sem že pogubljen v večni pekel, Naj bo, pa hočem biti tudi zlodej. A ne le siromašen tužen grešnik.
Dvanajsti prizor. Katcliff. Douglas. R a t c 1 i f f. Čoj ! čuj! korake slišim.
(klice glasno.) Hola! hola! Kdo si, ki bližaš se? Odgovor daj.
D o ugl a s. Ta glaB je meni znan. Ta žlahnega Konjika glas je, ki ne davno rešil Je mene zlobnih rok pri Juvernesu
(bližujc bo mu.) Da, vi ste, da, zdaj mi ne uidete, Naj vam zahvalo dam za blago djanje.
Katcliff. Naj bo za vas; le muha me je gnala V pomoč. Trije nad vami so ležali. To bilo je preveč. Ko bil bi eden sam, Za Boga! Na pomoč ne bil bi šel.
Douglas. Na stran čemer! Prijatelja hodiva!
Itatc liff. Naj bo. — Kot nov prijatelj pa mi bote Uslišali nemnduo eno prošnjo.
Douglas. Izrecite, vaš telim sem i duSoj.
Katcliff.
Prijatelj novi, pojdite od tod —
(smejajo se.) Se ve da, ako niste vi grof Douglas.
Douglas (začndjen.) Da jaz sem Douglas.
honvedsko uniformo kazal, ter da bo Lahi to nniformo kot jako „pitoresko" označili. Kdo bi našim Magjarom to otročje veselje zavidal. Haheant šibi! ker ho tako lepi v rndečih brgešah in čapkali.
Domače stvari.
— (Slovensko gledališče.) Druga benefica je v nedeljo 18. t. m. Igrala se bode na korist kapeln'ka in pevovodje dramatičnega društva in čitalnice igra s petjem „T a ni bor v Puebli" v 3 dejanjih. Pred igro poje ves zbor čitalnice Mašekov „Kdo je mar" in godba bode svirala velik pot-pouri iz slavjanskih pesmij in pa ouvertnro k g. Stiicklnovi izvirni opereti „Č ar ovni ca", katero je marljivi kapelnik uže vso izdelal po libretu g. Alešovca. Uzrok, da operete same ne more, kakor je bil namenjen, zdaj spraviti na oder, jo, da mu nij bilo mogoče, pridobiti si neobhodna potrebno pevsko moč za tenorovo partijo. — Da marljivi in muzikalno bogato nadarjeni naš rojak to saisono posebno v gle dališči nij mogel tako delovati, kakor bi bil on gotovo rad storil, temu je nzrok, da so mu bile na dve strani roki tako rekoč zvezani, namreč zarad odhoda pevke in drugič zarad nove postave, da vojaško godbo ne sme dirigirati civilni kapelnik. Vendar pa si je ukljnb tem oviram pridobil toliko zaslug, da smo preverjeni, da bode naše občinstvo s prav obilnim obiskom priznalo njegov vsestranski trnd za povzd'go naših muzikalnih razmer posebno v čitalnici našej.
— (Narodnačitalnica k a m n i š k a) napravi dne 18. aprila veselico v čitalničnih prostorih s sledečim programom: „Ena suknja pa štiri roke", vesela gledališčna igra v 1. dejanji s petjem. Potem ples. K tej veselici se najuljudnejši vabijo čest. gg. družbeniki k obilni udeležbi. Vstopnina za ude 10 kr. za neude 30 kr.   Začetek ob 8. uri zvečer.
Odbor.
— (Požar.) Piše se nam : Dne 13. t. m. ob 10. uri zvečer unelo se je v Strahotnem pri Igu pod Ljubljano. Zgorelo je 1!» hišnih in črez 40 postranskih, gospodarskih poslopij, 3 prešiči in ena goved. Ker je bili ravno huda sapa, bila je v pol nre cela vas v ognji, in ljudje nijso mogli nič odnesti. Zavarovani so sicer nekateri bili, ali zavarovalnine nijso plačali.    Ogenj je prišel vsled
Batcliff.
Kaj? vi ste grof Douglas? (smojaje se.) O to je zlo.   Tako je že minolo Prelepo naj Ti prijateljstvo novo. Ker znajte, grofe: jaz sem "VVilliam Ratcliff.
Douglas
(divje potegnovši za meč).
Ti si umoril Duncana, Macdonalda?
Ratcliff
(potegne meč).
Da jaz, i detelja, da bode polna
Se vas pozval sem grof na Crni kamen.
Douglas (skoči na-nj). Prekleti zlobnik, varuj kožo svojo.
(Boj.)
neskrbljtvosti Ženskih, ki so ravno „štrene žehtale".
— (Ljnbeznjtva nevesta.) Piše se nam od Čateža: V čatažkej gori na Dolenjskem so 10. t. m. v vinogradu v hramu lepo sladko vince pojnekali 64 let stari Jurij Zidar, 17 letna deklica Režalija Meserko in še ena dekla in en fant, b katerimi je v vinogradu prej kopal. Deklica se dobre kapljice navleče in sitna postane. Stari Zidar jo prime, skozi duri ven porine in za njo vrata zapre, ter mirno pije dalje. Ko črez nekoliko časa iz hrama stopi, udari ga Reza Meserko, ki ga je zunaj čakala, tako strašno po glavi, da mn je klobuk in črepinjo prebila, da se možiani vidijo in bode starec skoro gotovo umrl. — Kdor hoče „energično" nevesto naj pride po naSo RelalJjo, kadar bo kazen dostala. Tacih 17 letnih rlepotic" je malo.
— (Zaradi nesrečne ljubezni) se je pred nekimi dnevi pri sv. Katarini nad Dobrovo obesil vaški krojač J. K. — Dekle mu je za to odrekla roko, ker je bil za-pravljirec, je pijančeval in se mnogim opominom navzlic nij hotel poboljšati.
— (Tat umorjen.) Iz Šent Jurija na slovenskem Štajerskem se nam piše: 12. t. m. je tukaj prebodel žandarm nekega tatu, ker se je proti stavil pri preiskovanji v njegovej li * Si. Ljudje so prav veseli, da so rešeni tega nevarnega človeka.
— (Se en odgovor pražkej „Poli ti ki".) Tudi dunajski dopisnik v čeških svobodomiselnih „Narodnih Listih" od vtorka odgovarja sumuičcnju in napadu „Politiko" na slovensko svobodomiselno stranko in njene poslance in sicer pravi : „V številki svojej od petka prinesla je „Politik" uvodni članek pod napisom „Liberalizmua mladih", v katerem trdi, da so mladoslovenski poslanci v državnem zboru skoro v vseh važnejših vprašanjih glasovali z vlado. Vsled tega mi dovolite proglasiti, da je ta trditev časopisa „Politik" popolnem izlagana. Kot poročevalec lista vašega o državnem zboru imel sem priliko koustatovati, kako so Mladoslovenci v raz-uovrstnih vprašanjih glasovali in zaradi tega dajte tu resnici slobodno pot z naveden j cm fakta, da so se Mladoslovenci v vseh narodnih, državopravnih in političnih vprašanjih obnašali popolnem korektno. Le v konfesijonalno-po-iitičnih vprašanjih so Mladoslovenci glasovali
Ra teliff. Ha! ha! Borim se, kakor znam.  Ha! ha!
Douglas
(prericbav). Ne 8mejaj se tak strašno.
Hatcli f f (mnejftje se).
Jaz ne smejem Se, tam se smejeta meglena kipa.
D o u g 1 a s.
Le smej a j se.   Pomagajta duhova Duncana, Macdonalda.
(Hoj.)
Ratcliff.
Vrag i pekel! Prestreza z mečem o,uarte mrtvi Duncan Ne vtikaj se prekleti mrtvi borec!
z vlado, ter so bili od nekoliko ultrapoljskih poslancev, kakor sta Guiewosz in Mendels-bnrg podpirani. Ko bi bilo ^Politiki" kaj ležeče na resnici, mogla bi se prepričati iz stenografičnih zapisnikov, da so pri glasovanji po imenih glasovali Mladoslovenci vselej proti vladi. Kar se pa tiče običajnega glasovanja, lehko povpraša „Politik" pri svojih prijateljih ,,prav-narske stranke", in poslanci: L-lenbacher, Vitezić, Hobenwart, Barbo in Pflilgl, ki sede najbližje „Mladoslovencern" gotovo bi podali s svojim prepričanjem pravično priznanje o popolnem in poštenem obnašanji Mladoslo-vencev. Pisatelj teh vrstic je imel čestokrat priliko občevati z mladoslovenskimi (sic!) poslanci: Razlagom, Vošnjakom, Pfeiferjem in Nabergojem, te? poznal v njih poštene in vnete slovanske rodoljube. Gosp. dr. Razlag je deloval z ranjcim Tomanom 'n drnzimi o združenji slovenskega naroda z srbo-hrvatskim už^ takrat, ko je nekdo (Ot. Zeithammer, chefredakter „Politike", podžupan mesta Prarre in bivši profesor in nemškutar 1850 1. na Hrvatskem. Uredn.) še v Zagrebu k vcčiej časti Bachovej ger-maniziral; o g. Vodnjaku je imela „Politik" o svojem času navdušen članek in v nSvč-tozoru" bila je ponatisnjena podoba njegova. Dolžnost „Politike" je tedaj, da svoje trjenje o glasovanji Mladoslovencev pravično po-p ra vi."
Izpred porotnega sodišča.
V Ljubljani 13. aprila.
Dne 4. febrnsrja 1875 okolo 11. ure dopoludne prid rjo fantje Martin Hribar, Anton Hribar, Jan°z Orehek, Tine Gregorin France Pire in J.inrz Pire z Ljnbna na Brdo v krčmo Franceta Kovača, v katerej se je ženitovanje obhajalo, ostanejo tu do pol 2 ure popo'udne in spijo kake 3—4 bokale vina, katerega sta jim dala ženin in nevesta. Ko je prišel slednji bokal na mizo prične Martin Hribar, 24 let star, bajtarski sin iz .J lian a pri Kamniku vpiti in razsajati, zgrabi z vinom napolnjeno bokalsko flašo in udari ž njo tako močno na mizo, da se je razdrobila in vino po mizi razlilo. Ker je razsajanje mej fanti vedno hujše postajalo, so hiti fantje pozvani, krčmo zapustiti, ker nijso slišali na ta poziv, so priskočili nekateri svatje, ter so jib iz krčme iztirali. Matevž   MibelČiČ,   ki   je   bil precej močno
Douglas. Ha! ha! To bil jc udarec.
Ratcliff.
Črt i smrt! I zdaj gre k vragu sim še Macdonald. To je preveč.   Trije na enega, (umikaje spodtakne se ob pedestalu monumenta)
Ha!
Prekletstvo, pekel.   Ratcliff je na tleh. Sovrag sem vam največi, mahnite!
Douglas
(mrzli)).
Poskusili dovolj ste meS Douglasov. Od unikrat vam morda za živenje Zahvalo vem. Zdaj meni vi. Sva bot. In upam, da poznate me, da nauk Vam je poboljšal morda zlobno srce. (Ponosno odide.) (Dalje prib.)
pijan gre še kakih 20 korakov za Martinom Hribarjem brez orožja in ga udari 8 pestjo po hrbtu. Na to obstane Hribar, se obrne in zavpije proti Mihelčiću: „kaj ti boš mene tepel!" ga sune potem v zgornji del prsi in gre zopet dalje, mej tem ko se Matevž MihelČie precej prime z rokama za levo | stran prdij in pripognjen še kakih 27 korakov do nekega jablana gre, kjer se v nezavesti zgrudi in precej dušo izdihne.
Ko so ljudje potem vpili: „Grozin je zaklan, zaklal ga je!u prične Maitin Hribar bežati ob bregu in se tkrije kmalu v bližnjem gozdu. V njegovi družbi je bil tudi njegov brat Anton Hribar.
Pri sodnijski preiskavi mrliča so našli zdravniki na levej sprednjej strani vratu pol palca dolgo, v sredi nekoliko režeče do prsne votline scgajočo rano z ostrimi robci in špičastimi koti. Pri notranji preiskavi se je našlo v levem opisji blizu 0 funtov strdene krvi; tudi notranja votlina rane je bila krvava, leva vratna žila (asteiia jubilaris) počez prerezana in od tu leva pljučna stran pol palca globoko vrezana.
Obtoženi Martin Hribar taji to dejanje ter pravi, da je bil tako močno pijan, da nič ne ve, kaj se je godilo. A ako se pomisli, da je po izpovedbah piič Franceta Hribarja, Antona Hribarja, M ha Lončarja, Jožeta Pirca, Doroteje Kovačeve, Toneta Gre-gorina in Jarneja Križaja dokazano, da nij bil Martin Hribar nikakor tako močno pijan, kakor on trdi, ker vse priče enoglasno po-trde, da je bil le nekoliko vinjen, pa nikakor no popolnoma pijan in da se je še po-popolnoma zavedel, — kar tcdi sledi iz tega, da je precej, ko je to storil, v bližnji gozd zbežal, kar bi mu vendar ne bilo mogoče, ako bi bil popolnoma pijan.
Porotnikom so so stavili sledeči dve vprašanji:
I. Glavno vprašanje: Ali je zato-Ženec Martin Hribar kriv, da je 4. svečana 1875 popoludne blizu krčme Franceta Kovača iz Brda, posestnika Matevža Mihelčiča 8 Hriba, sicer ne z namenom ga usmrtiti a vendar v drugem sovražnem namenu s špičastim in ojstrim orožjem tako v vrat zabodel, da je vsled tega umrl?
II. Dodatno vprašanje za primer-Ijej, da se I. glavno vprašanje potrdi: Ali je zatoženec Martin Hribar to dejanje v polnej pijanosti, katero si je brez namena na hudodelstvo naklonil in v katerej se svojega ccjanja nij zavedel, storil V
Porotniki so na oboje rekli nda"' Obsojen bil torej na 7 let težke ječe, poohtrene z enim postom vsak mesec.
terno!u ter padel na tla zadet od mrtvuda, umrl je od veselja.
* (Požar v blaznici.) Iz Nizze se ooroča listom, da je uedavno blazmca Sant Pont pogorela, ter ostalo je le golo ozidje. Ogeoj je nastal ob 3 uri po poinnoči in sicer v kuhinjskih prostorih, pod izbami mož-k h blaznencev. Še le okolo četrte ure za čel je delati pokrik nekov norec, kateremu pak nijso verjeli, nisle, da čini to v blaz nosti. Ali brzo so se prepričali, da gori, in dim se je tako v sobe valil, da skoro nijso mogli dihati. Posrečilo se jim je večino blaz nih še rešiti. Ker so bile glavne stopnice uže zgorele, so tedaj rešili blazne po ozkih le seuih stopnjicah, katere so se pak tudi se-auie, ko je bil poslednji rešen. Blazni ho pobegnili na polje. Kden iz mej njih, bivši duhoven, ki je bil prej, nego je postal blazen, zelo učen mož, nij hotel z ostalimi pobegniti, ter se je oklenil na oknevo omrežje v 11. nadstropji. Zastonj je bil trud polarnih stražnikov, da bi ga bih rešili. Naenkrat so se vdrla tla in blazen je izginil v plamenih. Vihu tega sta izgorela še en mož in ena žena v postelji.
Razne vesti.
* (Smrt po „tcrniw.) V Novem Lor chenfeldu pri Dunaji je dobil nedavno nekov glavn>kar, ki je s svojo rodovino živel v največjej revščini v nialej loteriji — „temo". Ko so mu naznanili, da jc dobil 252 gl., je radostno zavpil:   nIzvrstno, jaz sem dobil
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrši ni
Revalesciere in Barrj
28 let nže je nij bolezni, ki lii jo ne bila ozdra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i jtrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kapelj, nepre-bavljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in hlcvanjc pn nosečih, ototnoft, diabet, trganje, shiijšanje, hledičieo in preblajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolju uego dojnićiuo mleko. — Izkaz iz mej bU.UUO spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri 6evala profesorja Dr. VVurzerja, g. P, V. Bencka, pravega profesorja medicine na VBeučilisči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Aiigclatcina, Dr. Sborehinda. Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofi nje Castle-atuart, Markize de Brohan a mnogo druzib imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahte vanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 iprieevalov, Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VV u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih Blučajih nagradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi iti ::ri/.i, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolelmeui draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehncui bedenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne Bamo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
vVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niče in vodunico. Prepričal sem so sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. A n g e 1 s t e i u a.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Revalesciere du Barrj vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. A n ge 1 b t ei n, tajni Banit. svetovalec. Spričevalo št. 76.5)21. O b e r g i m p e r n, (Badensko», 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tndnov za straš niuii bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij .iiogel, je vsled rabe Vaše Revalesciere du Uarry po-
polnama zdrav.
Viljem Burk ar t, ranocelnik.
M on ton a, Istra.
Učinki Revalesciere du Barry so izvrstni.
v Fe r d. (J 1 a u sb e rge r, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše \ .Berliner K 1 i n i s c h e W o c h e n s e h r i f tu od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne zabim, dajo ozdra vila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več
in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila •lijao bila v stanu odpraviti; toda Revalesciere gaje jzdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klenimovo, Dusseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markize de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, tresliei na vseh udih, shujsanji in hipohondriji.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji •hišnika, omotici i tišČanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tcšnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro ybreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de MontlouiB na uepre-bavljcnji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne bramoto na rokah in nogah i t. d.
Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih pribrani 5Ukrat vec na ceni, gledč hrane.
V puhastih pučicah po f ol funta 1 goid 50 kr. i funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 golo. 50 kr., fi inn-10 gold., 12 funtov 20 £old., ^4 fouur. ob goia., .iovalosotere-Biscoiten v pušicuk a -A gold. 60 kr. gold, 50 kr. — BevaleMoere-Chocoiatie v praha .lonč'.cah ta 18 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 0 kr* 48 (M 4 gold. 50 kr., v prahu M 120 tas 0 gold., za 288 taa 20 gold., — u% 576 saa 36 gold. Prodaje: Bar ry du ;iarry i Coni p. na i*u» WalJSaaehKRiiise h.  h,  v   JJ ubij aut Ed. >" ihr v kradel bratje- Oberanzmejr r, v Znm-■.i„-«<h;n i.-i-jc n ti A Frank, v  eviovcA p. Birn» ■ . i * i - r . v X<otaćS Ludvig M!illcr, v Kurlboru M.  M ono, v Hlerano J. B   ntuckhausun, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v C'er-uovleab pri N. Šnirhu,  v Om lin  pri Jul. Davidu,  lekarju, v (ilrndvu  pri bratih Oberranz« meyr, v '1'cuieNViirii pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju,  lekarju,  v \ ara/ pri lekarju dr. A. IIaltorju, &akor v vseh u.esim pri vu.om: lesarjih m upi:ci..:ui.; brgovoih} tudi razpošilja duoajtka bila na raekraJG pc ;<;uit,nih . i.-.-tcah toli povietjjUi.
t lini ii&izii&inilo.
IG. aprila 1875.
l(a/i>i>aiM- službe i Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sJužha finančnega tajnika eventuu no finančnega vrhnega komisarja v VIII.. finančnega komisarja v IX., finančnega koucipista v X. služb razredu do 10. maja.
.Bii%m- draibe: Ivan Lekenovo iz Rovt, H8ii gld., 3o aprila (lil. Planina). — Ed. Stubclovo iz Rateč, olf> gld. '60. at riia (111. Rateče).
Tržne «r«-ii«'
v Ljubljani 14. aprila t. 1. Pšenica b gld. — kr.; — rež 3 gld. 50 kr.;
— ječmen 2 gld. 80 kr.; — ovos 2 gld. 20 kr.; — ajda "J gld. HO kr.; — pros6 3 gld. — kr.; — koruza 3 gold. 10 kr.; krompir 2 gld. 1U kr.; — fižol 5 gld. 70 kr.; masla funt — gld. 56 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — speli lrisen — gld. 30 kr.; — špeh povojen
— gld. 42 kr.; jajce po l'/s kr.; —mleka bokal 10 kr.; govednmo funt 27 kr.; — telotniuo funt 20 kr.; Bviujsko uicbo, funt 28 kr. — sena cont 1 gld. 30 kr.; — slamo cent 1 gold. 5 kr.; — drva trda 7 gold. 40 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
-.».j!>..".wk bom*   '•> upiila (Javimo telegrafiouo porodilo«)
Enotni Urž. uolg v bankovcih .   70 ^-Jd. 45 kr.
Enotni dri. dolg v srebru    .   .   74   „   70 „
1860 m z. posojilo.....111   „   75 „
Akcije narodne banke 958   „ „
Kreditno akcije    ....      .33   „   50 „
u.undo:i........L1   ■   8 I „
Napol.......... 8    „   88'/a ,
C. k. cekini.......5   n   24 „
Srebro .   .   . i03 ,40
Zalivala.
Za izkazano srčno sočutje;, kakor tudi za mnogo spremstvo do gomilo preljube nepozab-Ijive soproge, oziroma matere, gospe
Marije Virk-ove,
izrekamo vsem p. n. spremljevalcem svojo pri-srčno zahvalo.
V I pa v i, 11. aprila 1875.
(110)
Ostali žalujoči.
'JTuJci.
14. april a: «'.vruj>»:   Mesit iz Trsta. — .\iia/. iz Brežic.
Pri Mlouu: Steidler iz Dunaja. — Perko iz Gorico. — VVeidlih iz Preddvora. — Meier iz Dunaja. — Baring iz Gradca. — Dulcr iz Preddvora. — Ungar iz Gradca.
tri ii»»u<i : Zimerman iz Trata. — Faber iz Kočevja. — Beron, Ilirscb iz Dunaja. — Glasman iz Belega poija. — Rack iz Dunaja. — Porine iz Nov. meBta. — Rus iz Dunaja. — Bartori iz Pliborka. — Odorfor iz Zagreba. — 1 '• i «• iz Novega mtBta.
Narejanje umetnega vina
po raznovrstnem vzoru se podučuje proti nagradi lt) tfoM. Uubiček 100 °/0. Priprav posebnih nij treba. Inkredijencije neškodljivo. Zathitje 1 gold., v rekomandovanih pismih podpisanemu. (117—1)
A. Steirihauser,
v HaiufV lil. poHlaJu I^eober^dorl" (XIt'«leroHt,err*'icli).
ladajatelj in urednik Jotop Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodne UHkarneu.