Leto VII, štev. 246 Ljubljana, nedelja 24. oktobra 1926 Poštnina pakirana. Cena 3 Din S5B l«h«ja OB 4. XJMtWf. 8B Sune mesečno Din «5 —, xa Inozemstvo Dir> to-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, K.::aflova ulica Stev. g/L Telefon štev. ponoči tudi štev u Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravaiitvo: LJubljana, Preicrno*a ulica št. 54. — Telefon št. 36. leseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova uiica št. 4. — Telefon št 45» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova ceata. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub* jana žl 11.84J - Praha čislo 78.1S0. Wien.Nr 105.241- Svetozar Prlbičevč: Narodno edinstvo ali narodni sporazum »Jutro- je nedavno priobčilo članek o besedilu sporazuma m^d radikan in radičevci, ki ga je rad.kalski tisk uporabil koi neki dokaz, kako v SDS ne vlada enako mišljenje o tem sporazumu. V stvar: ne obstoja v SDS nikaka poti vojenos: v mišljenju, temveč se le radikalni tisk poslužuje sofiztnov, da iz-konstruira to podvojenost v korist radikalov. Kadar se govori o kakem političnem aktu, čestokrat besedilo akta ni tako važno in značilno, kakor duh akta in politika, ki se vodi na podlagi tega akta. Tembolj pa ie, kadar ie govora o besedilu sporazuma med rad.kali in radi-eevci, odločilna politika, ki se vodj na podlag; tega sporazuma, ne pa tekst sporazuma sam. ideja sporazuma, to ni biia ideja srh-sko-hrvatske koalicije, niti ideja predvojnega uaprednjastva,' to ni bila ideja Narodnega veča, to ni ideja akta o Uje-dinjenju od 1. decembra 191S-, to ni bila ideja Ustavotvorne skupščine. Srb-sko-hrvaiska koalicija, kakor tudi slovensko predvojno napredrtjaštvo. Narodno vece, akt uiedinjeuja. m Ust3vo-tvorna skupščina od leta 1921. so hoteli narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, a ne narodni sporazum. V Vidovdanski ustavi so prišla vsa ta stremljenja do končnega tormuliranega in preciziranega izraza. Ustavotvorna skupščina je tako močno in globoko razumevala narodno edinstvo, da je postavila s členom SS ustave kralju dolžnost, da stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev priseže, da bo čuval edinstvo naroda (ne pa sporazum plemen). Besedilo kraljeve prisege se glasi: v Jaz (ime) stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in sprejemajoč kraljevsko oblasL, prisegam pri . vsemogočnemu Bogu, da bom envai edinstvo naroda, nezavisnost države in celino državne oblasti in da bom čuval neokrnjenost ustave, da bom vladal "po njej in po zakonih in da bom imel v vseh svojih težnjah pred očmi dobrobit naroda. Tako mi Gospod Bog pomagaj! Amen'» Kakor se vidi iz besedila kraljeve prisege, prihaja edinstvo nahoda pred nezavisnost države in celino državne oblasti. Tako visoko je celina Ustavotvorna skupščina edinstvo naroda, da ga je postavila na prvo mesto v kralj vi prisegi. Medtem pa kraljevske vlade, ki se vrstijo po zlomu Narodnega bloka do danes, ne omenjajo nikdar »olitiko narodnega edinstva kot svojo, temveč neprestano povdarjajo sporazum plemen, kakor da se prisega ne polaga na edinstvo, nego tia plemenski sporazum. Čemu je postavila Ustavotvorna skupščina v besedilo kraljeve zakletve edinstvo naroda? V ustavi kraljevine Srbije od 5. junija 1903. ne najdemo edinstva naroda v besedilu kra'.ieve zakletve. Kraljeva prisega po tej ustavi Cl. 60.) se glasi: Jaz (ime) stopajoč na prestol kraljevine Srbije in prevzemajoč kraljevsko oblast prisegam pri Vsemogočnem Bogu in vsem kar mi je najsvetejše in najmilejše na tem svetu, da boni čuval nezavisnost Srbije in cePno državne oblasti, da bom čuva! državno ustavo neokrnjeno, da bom vlada! po njej in po zakonih in da bom imel v vseh svojih težnjah in delili pred očmi dobrobit naroda. Izrekajoč svečano to svojo zakletve pred Bo^om in narodom, kličem za pričo Gosprda Boga kateremu bom dajal odgovor ob .strašni njegovi sodbi. Tako mi Gospod Bog pomagaj! Amen. Da ni v ustavi kraljevine Srbije edinstva naroda v prisegi kraljevi, ni nič čudnega. V bivši kra jevini Srbiji sploh nikdo ni sumil, da ne bi bil narod kraljevine Srbije eden in nerazdelj v. tdin-stvo naroda se je smatralo kakor sa-moposebi razumljivo in ga nj bilo treba ščititi z nikakimi posebnimi garancijami ustavnega značaja. V naši državi pa, v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so se pojavile cele stranke proti edinstvu naroda. Ra-dičeva stranka izven Ustavotvorne skupščine. Hrvatska zajedtiica ter stranka g. Korošca v skupščini so zastopale stališče, da so Srbi. Hrv2ti in Slovenci trije posebni narodi in so na podlagi tega zahtevale avtonomisti-no. federalistično in celo konfederativno ureditev države, Radičeva stranka je proglasila edinstvo naroda za obično prevaro, Ko-roščeva stranka za nečuveni humbug, kar je prilično eno in isto. Pri takem položaju je smatrala Ustavotvorna skupščina stoječ neomajno na stališču edinstva naroda, da je treba to edinstvo zaščititi s svečanimi in trdnimi garancijami v ustavj sami. Jaz sem vztrajal na tem. da pride edinstvo naroda v samo besedilo kraljeve zakletve. ker bo to najtrdnejša in najbo'j svečana garancija. In ta predlog je bil brez velikih težkoč sprejet in ideja narodne-ga edinstva je bila potrjena z ustavo. Toda ne samo v kraljevi zaprisegi. Ideja narodnega edinstva je ustava utrdila tudi kot temelj naše prosvetne poiitike. To se jasno vidi iz č!. 16. alinea 5 ustave. Ta alinea se glasi: -Vse šole morajo podajati moralno izobrazbo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strp >osti.» Kakor se jasno vidi iz citiranih določb ustave, bi morala biti pol tika edinstva funtiamentalna politika naše države, m pa politika sporazuma, kakor je rekel g. Uzunovič. Poiitika državnega edinstva. to je po ustavi naša državna politika. dočim ie politika sporazuma protiustavna politika, nasprotna kraljevi zaprisegi. Kaj je to drugega nego protiustavna politika če kraljevski minister javno proglaša, da je narodno ed nstvo «švindls% kakor je to storil g. Stjepan Radič kot kraljevi minister prosvete!? Kaj je to drugega nego protiustavna politika, ako del učiteljstva poučuje de-co, da so Srbi. Hrvati in Slovenci tr'je narodi? Kaj je to drugega nego protiustavna politika, če se prog'aša sporazuma večine Srbov, večine Hrva ov in večine Slovencev za iundamentalno državno politiko! Ko se je ustvarjala ustava 1. 1921., ko se je trebalo odločiti med eno in drugo idejo, med idejo edinstva aii «s 0-razuma», takrat sta bi-a gg. Niko.a Pašič in Ljuba Davidovič skupno l menoj za edinstvo. ^Sporazum® je zahieva.a Hrvatska zajedn.ca Koroš.eva Slovenska ljudska stranka in neke dr ge skupine v skupščini, ln res je oil takiat trenutek, da provedejo oni. ki so za sporazum, politiko sporazuma. Sporazum je mogel, ako je sploh imel smisla, obstojati cd nole pred ustavo. Spoia-zum po ustavi, to je akcij3 post iest .m, po dokončanem delu. to znači lomiti kontinuiteto državne politike. Toda n k-do od vodij srbskih strank tii hotel si-šati pred ustavo ničesar o spoiazu nu. Oni so idejo sporazuma sprejeli šele takrat. ko so z ustavo utrdili drugo popolnoma protivno idejo kot državno idejo. Sporazum ni ideja g. Davidov da, niti g. Pašiča. Sporazum je pravza ^rav ideja Hrvatske zajednice. Koroščeve .SLS in Radičeve stranke, ki je id jo sporazuma prevzeia naknadno od prvih dveh "strank, ko je videla, da je brezplodna vsaka zunanja akcija proti integriteti naše države. Radičeva stranka je sprejela idejo sporazuma od ostalih separa.isti.nih strank, da bi se na ta naun, ko že ni šlo z zunanjo akcijo, pokolebala, omajala in . oborila ideje edinstva, potrje..a z ustavo. Na prvi mah zadostuje naceln, ideološki uspeh, zmaga ideje sporazuma nad idejo edinstva Praki čne posled.ee te načelne zmage se bodo pokaza e v kratkem, ko se bo pričela ideja sporazuma uvajati v življenje. Ko ie Radič sprejel idejo sporazuma, je vedel zakaj to stori. Ta ideja odgovarja njegovemu osnovnemu stališču k srbsio-hrvatskim odnošajem. Ta ideja je anti-podna idejj narodnega edinstva. Še več. ena drugo izključuje. Zato kadič staluo in dosledno nagaša. da tnore zna-iti ^narodni sporazuma samo sporazum večine Srbov, z večino Hrvatov in večino Slovencev. On ima v tem prav s stališča doktrine in s sta išča prakti.ne politike. Radikali bi nasprotno hoteli, da bi se mogla politika narodnega sporazuma voditi tudi z manjšino Hrvat>v in tudi brez vsakega Hrvata To i.a je s stališča doktrine absurdno, s s ališča J praktične politike pa enostavno nemo- j goce. Radič je sprejel politiko sporazuma, ker znači inauguriranie te podtike po svoji vseb.nj začetek akcije za levizje Vidovdanske ustave. Ustava edinst\a se ne more vzdržati z doktrino sporazuma. Iz istega razloga sprejemajo id.-jo in poLtiko sporazuma vs; separat.sti brez raziike strank. Radikalna in Dav,-aovičeva demokratska stranka sta sprejeli to politiko sporazuma prvič zato. ker njenega značaja in vsebino ne razumeta globlje, drugič pa radi tega, da bi tnogli s pomočjo Rad.ča vladati. Za njih ne znači doktr.na ničesar, ideologija ne znači ničesar in so danes n. pr pripravljene predati šolo v roke kulturnemu liberalcu. jutri pa ultramontaneru klerikalcu, danes bodo dajale podporo jugo-slovenskemu. unitar.stičnemu in ju.ri hrvatskemu, separatističnemu Sokolu, danes so za narodno edins.vo, jutri pa za plemenski sporazum. A nas so obtožili, da smo za bratomorno borbo in proti sporazumu. Jaz pa sem medtem vse svoje življenje delal sporazume med strankami, da bj se izvedlo edinstvo naroda. Ne plemenski sporazum Srbov. Hrvatov in Slovencev, temveč sporazum strank, da bi se člm-preje in čim efektneje Drovedlo edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev V tem sporazumu, stražarskem sporazumu, morejo pa naravno biti ene samo stranke, ki stoje na stališču edin- Mfr pred novim viharjem Vlada in njena večina se ne more sporazumeti v nobenem važnem vprašanju. — Izigravanje načrta o davčnem izenačenju. — Pašičeva taktika. — Načelni sporazum s klerikalci dosežen na podlagi julijskega sporazuma. — SLS dobi dva portfelja: saobra-čaj ter šume in rudnike. sestnike. dočim gre v Dalmaciji le za lastnike par pedi zemlje. Radičevci žele. da dobe s tem zakonom ugodno podlago za učvrstitev svojih omajanih po- Beograd, 23. oktobra, p Koncem tedna in zlastj danes se je politično razburjenje vsaj ča zunaj popolnoma poleglo. Vse pa kaže, da je to mir pred novim viharjem. Vlada in zadevni odbori se bavijo z dvema vprašanjema najtežje vrste: vprašanjem izena enja neposrednih davkov in ureditve agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Kakor grozeče strašilo Pa trkajo vsak dan na vrata nettunske konvecije. Dopoldne je imela vladna večina davčnega odbora svojo sejo, ki sta se je udeležila tudi finančni minister dr. Perič in generalni direktor neposrednih davkov .dr. Letica. Na seji so bili vzeti v pretres svojčas rezervirani členi davčnega zakona. S posebnim trikom so se radikali in radičevci zopei Izognili meritorni od!oč:tvL Sporni členi so bili sprejeti c v načelu-, odgodena na je bila raz- zicij. Vprašanje je, ali bodo radikali dopustili. da se - ukine koalicija zaradi davčnega ali agrarnega vprašanja ali pa nettunskih konvencij, ali pa bodo sami poprej izzvali razkol. V tem pogledu čakajo radikali na odločitev g. Pašiča. kj kakor kanejo razni znaki, želi zbrati okrog sebe čim večje število, poslancev, da bi mogel v resnem trenutku več a'i manj izolirati gg. Uzunoviča in Maksimoviča. Pred povrat-kom g. Pašiča v domovino so smatrali, da ima Pašič v radikalskem klubu SO pristašev, g. Uzunovič z Ljubo Jovano-vičem pa 60. S tem. da apelira sedaj Pašič na strankarsko disciplino in opozarja na skupno opasnost. bi se moglo Uzunovič se skuša • ojačiti proti Pašiču s teni. da dela sporazumno s Stjepa-nom Radičem za vstop klerikalcev v vlado. V tej zadev; pričakujejo tietini-tivne odločitve že za nrihodnje dni. ker je vprašanje vstopa SI S v kabinet v načelu sklenjena stvar Klerikalci so pristali na to, da podpišejo jhilljsk; soo-razum in zavržejo svoj avtonomistični program. Ker se k'erika'ci sedaj resno porajajo za vstop v vlado, na drugi strani pa se še vedno udeležujejo sej opozicijonalneea bloka, je razmerje med njhni in demokratsko zaie^nico postalo zadnje dni zelo napeto. Kolikor je znano, bi klerikalci v slučaju njihovega vstopa v vlado dobili resort saobr^č^ja in portfelj za šume in rudnike. N'ihova zahteva po resortu prosvete je bila odbita Potegujejo se tudi za to. da bi mesta ve'ikih žimatiov / Marboru in v Ljubljani zasedli s svoj:mi sfrankarji. Dr. Korošec je imel tekom dneva več zaupnih sestankov. prava o stopi poedhtih davkov na do- I število njegovih pristašev pove~ati. nos in dohodarino! To vprašanje so r" ~ -- —^ r»-«.i.. obšli r.a ta način, da so sklenili, da ima vlada tekom 14 dni donesti o tem od'o-čitev. Radikalni č'ani davčnega od';ora privatno izjavljajo, da je naivno misliti, da bi radikalna stranka glasovala za ta zakon. Oni smatrajo za izključno, da bi mogel ministrski svet najti kompromisno reštev. Že snoči so radikali za."eli pasivno resistenco tudi proti zakonu o likvidacij; agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Radikalski člani oa'~ora so se namreč odstranili od seje in tako onemogočili kvorum. Nasprotno so radičevci. ki so v g'avnem avtorji nove sti-iizacije tega zakonskega načrta, pritiskali na to. da se odbor konstituira in začne meritorno razpravo, čeprav so v naprej vedeli, da je zakon v tej obliki nemogoč. OJkup zemljišč v Dalmaciji naj bi se izvedel na korist knkih 50.000 interesentov, a na škodo 25.000 lastnikov. To samo na sebi d kaznje. da ta zadeva ni isto kot agrarno vpra?anje n. pr. v Vojvod'ni, kjer gre za velepo- Nandna skupščina brez dela Vlada nima nič pripravljenega. — Pošte med Uzunovičem in Pašičem, — Radič o «apoteozi» g. Pašiča. — Ožji opozicijonal-ni blok izprašuje drju Korošcu vest. Beograd, 23. oktobra p. Z ozirom na zasedanje Narodne skupščine se nahaja vlada v siLno mučnem položaju, ker nima ničesar, kar bi predložila parlamentu. Po informacijah iz vladnih krogov naj bi obsegal delovni program jesenskega zasedanja po vrsti: zakon o centralni upravi, nettunske konvencije, zakon o agrarnih odnošajili v Dalmaciji, izenačenje davkov, ter proračun. Toda niti eden teh zakonov še ni pripravljen za parlamentarno razpravo. Edino zakon o centralni upravi je bil v odboru že sprejet, pa ga je vlada potegnila nazaj, ker ga namerava baje nanovo predelati. Predsedništvo skupščine je danes urgiraio pri vladi, da naj pove, kako si misli nadaljne seje Narodne skupščine, a ni dobilo nobenega zadovoljivega odgovora. Vse kaže, da bodo seje parlamenta zopet odložene. Beograd, 23. oktobra, p. Pri g. Uzunoviču, ki je bil ves dan doma, so se vršile danes živahne konference. Ministra Srškič in Tr:-funovič sta poročala o svojih včerajšnjih razgovorih z Niltolo Pašičem. Zatrjuje se, da jima je Pašič koi šef stranke izrazil svoje skrpjno nezadovoljstvo, da so ga ministri NBS pri njegovem priV-odu v Beograd tako ostentafivno prezrli. Izgovor, da vlada pozdravlja pri prihodu Ie poglavarja države, je Pašič odklonil, češ da je to samoposebi umevno. On ni pričakoval vlade, temveč gg. ministre, ki so člani njegove stranke in imajo kot- taki dolžnost, da izkažejo svoje spoštovanje šefu stranke. V ostalem je gosp. Pašič baje izjavil, da smatra sicer sedanjo politiko vlade za pogrešno, vendar prepušča klubu, da v primernem trenutka sam preseči. Radikalski centrumaši širijo vesti, da so se odnošaji med Uzunovičem in Pašičem izboljšali, toda dogodki kažejo, da to ni res. Gosp. Uznnovič je samo zato bolan, da mu ni treba obiskati Pašiča. Z originalno izjavo je danes presenetil politično javnost Radič, t Vreme o objavlja razgovor ž njim. v katerem Radič Pašiča povzdiguje v nebesa, proslavlja ga kot prvega zaščitnika ^sporazuma* ter poziva vse stranke, naj vendar uvažujejo njegovo modrost in neprecenljivo vrednost njego- stva naroda. Ne morejo izvaiati edinstva one stranke, ki so ideolo ko in programsko proti ed nstvu. Toda biti proti edinstvu, znači biti proti ustavi, proti iundamentalnemu zakonu naše države. Naša ustava je postav la edinstvo pod najtrdnejša, in najbolj svečano garancijo kraljeve zakletve. O tem morajo malo razm:sl'ti oni. k; proglašajo politiko snorazuma ne na ed nstva za fundamentalno pol't'ko na?e dr"ave in ki hočejo na ta na "in orp'--inm kontinuiteto naše državne politike vih misli. ^.Od vseh" aktualnih vprašanj je najaktualnejše vprašanje Pašičeve apoteo-ze, dokler je še živ.* Vendar smatra Radie, da se ta apoteoza ne sme zamenjati z ministrskim portfeljem. Končno aludira na podobnost Pašičeve usode z Bismarckovo ter poziva, naj se zdrnži vse, da Pašič ce doživi tega, kar je doživel Bismarck . . . Beograd, 23 oktobra p. Načelniki ožj opozicije so imeli dopoldne sestanek, kj ss ga pa vodja SLS dr.' Korošec ni udeležil Njegova nenavzočnost je vzbudila precejšnjo pozornost Na seii so sklenili predložiti poljedelskemu ministrstvu protest zoper postopanje generalne direkcije voda. Interpelacija bo navajala, da je ta direkcija od 1. 1919 potrošila 500 milijonov dinarjev za osebne izdatke in le 120 milijonov za poplavljence in preprečenje poplav. Nocoj se ie vr*,il v predsedniški sobi demokratskega kluba kratek sestanek dr. Korošca, Davidoviča in dr Spahe. Gg. Davidovič tn Spaho sta vprašala g. Korošca, koliko je resnice na tem. da se namerava pridružiti RR. Dr Korošec ni da! točnega odgovora, kar sta oba gospoda smatrala za potrdilo, da so pogajanja med RR it) SLS imela uspeh Razgovori bodo končani, čim se povrne min. predsednik, ki je obolel, na svoje mesto. Kakor se čuje, vstopi Koro-ščeva stranka v vlado že sredi prihodnjega tedna. Kam gr^do uradniški oHteorJjaii Beograd. 23. oktobra, p. Klub SDS je sklenil zahtevati od vlade pojasnilo, kako se uporabljajo odtegljaji od uradniških do. klad, katere jc vlada odredila z motivacijo, da bo na ta način prištedene zneske, ki se računajo na 40 milijonov uporabila za poda pore poplavljenim krajem. Klub SDS bo zahteval natančen obračun o uporabi teh vsot, zlasti v kateri višini in v katerih kra» tih so bite izdane. Po verodostoinih virih je vlada dosedaj vsega skupaj izdala za po« plavljer.ee Ie 12 milijonov, in sicer v glava nem v Vojvodini, to pa še ni niti tretiua od tega, kar prišteai samo pri uradnikih. Švedska kraljica v Rimu Rim. 23. oktobra, s. Snoči je v strogem ineognitu cospeia semkaj švedska kraljica. Nove policijske odredbe v Italiji Rim. 23. oktobra, k. Kakor poroča a politične deliktc kot policijsko od* redbo. Pomen konkordata med Vatikanom in Nemčijo Rim, 23. oktobra, 1. V kratkem se sklene konkordat med Nemčijo in Vatikanom. Po vesteh iz vatikanskih krogov pa se to ne bo zgodilo še tako kmalu, čeprav je na obeh straneh želja, da se razmerje čimprej uredi v obojestransko zadovoljnost. Prvi načrt konkordata je bil izdelan že marca meseca 1925.. naietel pa je na razne težave. Najbolj so se mu upirali protestamie, ki stoje na stališču, da po sprejetju \veimarske ustave ai več potrebe za sporazum s katoliško cerkvijo ,ker daje ustava sama vsem veroizpovedim popolno avtonomijo. Čeprav se ie upor precej polegel, vendar niso izginila vsa nasprotstva. V splošnem priznava nemško javno mnenje- dobre strani, ki bi jih imela končna ureditev razmerja do Vatikana za Nemčijo, zlasti ker so zadnje čase sklenile slične pogodbe tudi nekatere druge države, ali pa se še vrše zadevna pogajanja, posebno Bavarska. Nadalje menijo, da bj sklenitev konkordata z Vatikanom tudi pospešilo ureditev vprašanja dotiranja katoliške cerkve s strani države s pogojem, da potem država nima nikakih bremen več iz tega naslova. S sklenitvijo konkordata bi se tudi preprečilo, da bi cerkev imenovala enega ali drugega svojega dostojanstvenika brez sporazuma z nemško vlado. Italija in bivše nemške kolonije Berlin, 23. oktobra, d. Z oficijeluc rimske strani se sicer demantirajo govorice o pogajanjih med Italijo in Nemčijo in o skorajšnjem sestanku med Mussolinijeni in dr. Stresemamiom, vendar zadeva s tem še vedno ni končana, ker se govorice še nadalje uporno vzdržujejo. Pravijo, da zanika demanti le skorajšnji ■ sestanek med obema državnikoma, nikakor pa ne bistvene strani zadeve. Bistveno je namreč, da se jasno opaža v stališču Italije in njenega časopisja, veiika sprememba do Nemčije. Vsakdo ve, da strani Italija za mandatom v kolonijah, v 2enevi pa sedaj razpravljajo baš o mandatih Društva narodov nad bivšimi nemškimi kolonijami. Ker pa ni izključeno, da prizna Društvo narodov prednost pri dodeljevanju mandatov nad temi kolonijami Nemčiji, dela rimska vlada na to. da se vsaj hkrati podeli mandat tudi Italiji To je pa mogoče le, ako se Italija sporazume z Nemčijo, ki je sedaj članica Sveta Društva narodov. V tem tiči jedro spremenjenega stališča Italije do. Nemčije. Nove smrtne obsodbe v Bolgariji Kralj v težavnem položaju. Sotiia, 23. oktobra, ar. Vrhovno sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodišča, s katerim se bivši sofijski preteke iz dobe Stamboiijskega, Prudkin, obso-je na smrt. Da je obsodba izvršna, jo mora potrditi še kralj. Splošno se pa računa, da kralj Boris tega ne bo hotel storiti, ker se boji odgovornosti. Socijalistični «Narod» je začel kampanjo za pomiloščenje političnih obsojencev. Z vladne strani je dobil odgovor, da . v Bolgariji skoraj ni političnih" obsojencev. ^Narod^ je nato v podkrepitev svojih trditev navedel podatke i/. ene same jetnišnice, plovdivske. Po teli podatkih je bilo v njej pred desetimi dnevi 53S jetnikov, med njimi 19 žensk. Političnih jetnikov je bilo 78. Od teh je bilo 3S obsojenih na smrt ali takih, ki jim je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno, nadalje je bilo 32 jetnikov obsojenih na 15 let ječe, S pa jih je bilo v preiskavi. Iz tega števila se vidi, da je bilo od vseh jetnikov v tej kaznilnici 15 odst. političnih. Pripomniti pa je. da je njihova skupna kazen večja koi vseh ostalih jetnikov. Sanaciia beigiiskepa franka Newyork, 23. oktobre.-d. Banka Morgan & Co. potrjuje, da se pogajanja za skleni, tev belgijskega posojila v Ameriki bližajo koncu in da se razpiše posojilo v Londonu in Ne\vyorku najbrže že v pondeljek. Ra. zeu tega posojila dobi Narodna banka še od evropskih emisijskih bank posojilo 50 milijonov dolarjev. Zato se tu splošno pri« čakuje, da Belgija že v par tednih naznani, da se je povrnila k zlati valuti. Z druge strani še ni jasno, v kakem razmerju do papirnatega franke bo Francija stabiliziral* svojo valuto. Smrtna kazen za Mussolinijeve nasprotnike Rim, 23. oktobra, o. Z ozirom na preoster ječo kazensko razpravo proti Zaniboniju in tovarišem zahteva glasilo «Miiizia Fascista* v članku izpod peresa fašistovskega podtaj« nika Melchiorija smrtno kazen za obtožen, ce. Članek veli, naj vedo tudi onstran m» je, da se bo moTal, kdor sc dotakne Mus« soiinija, seznaniti s svincem. Kapifulacrska pogodba radikalov s slovenskimi klerikalci SLS je v polnem obsegu sprejela tkzv. julijski sporazum kot pogoj za njen pristop h koaliciji RR. — Formalno se je odrekla teoriji, da smo Slovenci poseben narod, zahtevi po «združeni Sloveniji* in pa svojemu avtonomističnemu programu. Po avtentični izjavi iz vodilnih radikal-sfcih vist, je načelni sporazum s klerikalci za vstop v vlado dosežen na temelju tkzv. julijskega sporazuma med NRS iu HSS. Slovenska ljudstva stranka je v polnem obsegu sprejela načela, ki jib vsebuje ta pogod-ba in tako ustvarila možnost, da se sedaj vršijo ž njo razgovori o pridelitvi portfeliev in dragih podrobnostih. Pridružitev SLS ju-Hjskemn sporazumu značl formalno abdika-cUo klerikalne stranke glede Klavnih točk njenega dosedanjega programa. S priznanjem julijskega protokola se SLS formalno odreka svoii dosedaaii teoriji, da smo SIo-vcnci poseben narod, zahtevi po »združeni Sloveniji* ter avtonomističnemu programu V bolje razumevanje pomena in obsega tega programatičnega preobrata navajamo v naslednjem glavni del besedila julijskega sporazuma, sklenjenega med NRS in HSS dne 16. julija 1925. To besedilo se glasi: »Delegati narodne radikalne stranke in hivatske seljačke stranke so na svojih sestankih začenši z 2. julijem t. 1. stalno delali na to, da ugotovc, da se obe stranki nahajate na popolnoma istem stajišču gleds uodlagc naše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ia da je izjava vodstva HSS v Narodni skupščini dne 27. julija t. 1. rezultat evolucije v politiki HSS. ki je priznala enotnost države, dinastijo Karagjorgjevičev toliko zasluženo za osvoboditev in ujed-i-njenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in obstoj enesa samega parlamenta za vso državo. Za HRS ima ta evolucija v HSS odločilen pomen, ker predstavlja HSS ogromno veČino Hrvatov, čtjih naziranie glede države." šc bo tekom časa. kar upamo, postavilo r,a edino možno zdravo podlago in ravno tako tudi drugih političnih krogov na Hrvat skem. Na ta' način so odstranjene vse >ež-koče, ki so ovirale razvoj naše ds-žave. Po izjavah vodstva HSS v Narodni skupščini, ki so jo narekovale zadobljene izkušnje, se more reči, da se dva dela dejanski enega naroda, ki sta živela ntnogo stoletij vsak pod drugo vladavino in ločeno, sedaj nc nahajata samo dejanski pod eno streho, ampak tudi po prepričanju in čutenju ter se hočeta zaradi skupnega blagra skupno braniti pred sovražniki NRS in HSS sta se zr,3šli druga poleg druge in to ic v današnjih prilikah najvarnejša pot narodnega in državnega edinstva. Ugotovili sta, da se ves naroj čuti enega in da se da kot tak voditi k napredku in blagostanju navezan drug ca drugega, v skupnem delu 'n čim več trajnem skupnem delu, ker uživata obe stranki zaupanie prevladujočega števila prebivalstva in predstavljata veliko večino naroda. Ti dve stranki donašate s sledečim aktom svojo odločitev, da ie niuna želja, da se sestavi skupna vlada pod predsedstvom g. N:kole Pašiča. Ta vlsda nai bi vzela nase obveznost za integralno uporabo ustave v državi in njeno izvedbo z uporabo iicvfb zakonov, kakor to predvideva ustava. Ta upo raba ustave n»J se izvede 113 vsem ozemljiti kraljevine SHS brez sleherne izjeme tako. kakor to določa ustava za i?3Šo eno in ne-de!'eno kraljevino. Razen tega si obe stranki stavijate za nalogo, da bosta izvedli velike in važne prihranke v kra'ievini. da bosta živahno delovali na izenačeniu zakonov !n da bosta skrbeli za spoštovanie državljanskih in političntli pravic ki osfaneio zajamčene vsem pnšren'm državfianom v kra-lievinl in da hodn predstavniki oblas*ev človeško in pravično postopal' z državllanl Napravili bosta vse. kar ie potrebno, da se ustvari resna Vnntmia nad delovanjem državnih nameščencev.« Politične beležke Strankin dan SDS Kakor smo poročali, ie izvrševalnj odbor SDS v Bccgiadu sklenil, da se vrši v decembru »strankin dan*. Ta dan naj vse organizacije SDS v državi priredijo družabne sestanke, na katerih uaj se pripravlja o programu ln o delu SDS Strankin dan se bo vršil dne S. decembra ln ne 13 decembra, kakor je bilo prvotno pogrešno objavljeno. Poslanci SLS odložijo mandate? Na sJiodu v Domžalah je dr- Korošec 25-Julija t. 1. tudi dokazoval, da se z RR vlado ne 4a deiati. IsvaSa! Je: »Če bi hoteli sedaj v vlado, bi morali iti ped rstimi pogoji, kot It še! Stjepan Radič. Tega pa ue moremo storiti, ker ne moremo prelomiti poštene bessde, ki smo ja dali svojim volilcem. Ce bi pa vi zahteval; od nas, na gremo v viado pod takim pogojem, bi storili svojo doižnost, toda ne s tem, da gremo v vlado, nego bi odložili svoje man o a te. V tej vladi se ue da delati za narotu Pričakovati torej, da bedo na dan vstopa SLS v vlado vsi njeni poslanci odložiti mandate! Kdo je to govoril? .»Najhujši nasprotniki slovenske samostojnosti so radikali. In žalostno je, da se vedno dobe nekateri Slovenci, ki se vežejo a njimi Tako tudi Pucelj, ki se je zapisal Radiču ia z njim vred pomaga radikalom. Oa ie, kakor vsetopisemski Lazar, ki pobira drobfice izpod bogataševe mize. Mi tega nočemo . . . »Kmetijska stranka« Je hrvatska stranka. Pucelj je član Hrvatskega seljačkega kluba. Radikali so srbska stranka, če s-re kdo s Pucljem aii z radikali, pomen; to slabljenje slovenskega naroda ... če bodo (Srbi) videli, aa se slovenski narod ne da zlomiti, bodo odnehali. Hočemo vztrajati v tej borbi do zmage! Ali, vaši poslanci, vztrajamo. Mi sc ue dano podkupiti!' (Izredno burno pritrjevanje.) — Kdo je to govoril? Bi! je to ist! dr. Korošec. Id sedaj baranta z radikali :n radičevci za vstop SLS v isto vlado RR! Za avtentičnost teksta jamči poročilo o dr. Koroščevein shodu v Trebnjem, ki ie pri-občeno v št. 179. iSlovenca* z dne 10. avgusta 1926. Dr. Korošec o Radiču ter o njegovi kapitulaciji Na shodu v Domžalah je dr. Korošec &ie 27 julija t. I. med drugim govoril tuai to-le: i-Kdor je z Radičem delal dve let!, kakor jaz, ta bo vede!, da Radič ul normalen in ne dosleden. Radič sicer mnogo milil, toda danes tako, jutri pa že drugače. Na veter pa ne bo nihče zidal . . . Radič jc takoj, ko so mu je začel približevati Pašič. zavrgel svoj program republ!-kaastva, pacifizma Iu agitacije proti vclstrt in davkom in postal čez noč monarhist, mi-litarist tn centralist Izdal je do tedaj z njim združeno opozicijo in vstopil v vlado. Avtonomlstlčna strajika je ostala samo SLS. Sedaj imamo RR vlado, ki ni zdrava, ker ie zakonska zveza brez medsebojne ljubezni in brez me i-iebojnih poštenih tiame-itov.c Na tc svoje besede Je baje g. Korošec posebno flvahn mislil, ko ie te dni radikalom izjavljal, da se z dušo ln srcem odreka vsemu, čemur se je Radič odrekel ter da postaja »Jez noč monarhist, milita-rist«, kakor se glasi njegova precizacija Julijskega sporazuma In z ^vetrom Radičem« frči sedaj prod oblakom. Ubogi g- Korošec! Eadičev Danec — aretiran Kakor znano, ni pozvala g. Radiča, da pride na Dansko, niti vlada, niti kaka stranka, pač pa neka novinarska agencija (Bog-hoim) Šef te agencije s Petersen sodeluje pri polkomunističnem radikalnoseljaškem pokretu na Danskem Pozval je g Radiča iz reklamnih vzrokov za svoje podjetje, ki ima zveze z naš', državo rad1 izvoza sira in mleka. Sedaj pa javljajo iz Danske, aa je bil pretekle dni Petersen aretiran raa! pripravljanja kmečkega upora Izgleda torej, da bodo morale biti priprave za sprejem g Radiča na Dan«ko za nekaj časa odgodene. kar je. kakor čujemo. bilo sprejeto med našimi <.Danci« v Beogradu z velikim obžalovanjem Vlnda sedaj išče drugo deželo, ki bi pozvala g. Radiča na obisk . na Javen -že'ezničarski shod ki se vrši v nedeljo, dne 24 oktobra 1926 ob 11. uri dopoldne v steklenem salonu Kolodvorske restavracije ljubljanskega giav-nega kolodvora. Dnevni red: L Protesi proti spremembi čl. 205 Zakona o sacbričajnem osebju, t. j. proti na-meravauemu podaljšanju nestalnosti želcz-mčarskega osebja za nadaljna 3 leta. Štiri cini pred dcseg'> s>alnosti sa hoče spremeniti zakon v škodi.- osebja. 2. Protest proti nameravanemu zmanjšanju staleža delavcev profesljonistov in uslužbencev pri vseh strokovnih in drugih odelenjih osob^o na progi, v delavnicah ia postajah (D 1 aprila 1927 se namerava zmanjšati staliž pr. direkciji Ljubljana za ca. S00 oseb.) Vabimo vs? službe proste železničarje, da se shoda zanesljivo brez izgovora udeleže. Oblastni odbor UJNŽB. Ljubljana. Gospodarski problemi Velike Britanije Nadaljevanje konference britanskega imperija. — Zastopniki vseh dominijonov za ožje medsebojno gospodarsko sodelovanje. — Povzdiga trgovine dominijonov z Anglijo. London, 23. oktobra, (lo.) Včerajšnje debate o go.* podarskih razmerah britanskega imperija so se udeležili vsi zastopniki dominijonov. Kanadski ministrski predsednik Mackeazie King je odobraval poročilo trgovinskega ministra ia naglašal veliki delež, ki ga imajo dominijoni :ia britanskem izvozu. zadnjih š lir iii letih jc narasel izvoz v Kanado iz Anglije cd 117 milijonov dolarjev na 163. Anglija je bila z3dnjo leto najboljši odjemalec Kanade. Zadnja »tiri lela je izvozila Kanada v Anglijo za 500 milijonov dolarjev blaga. Ravno tako se je trgovina Kanade lepo razvila tudi z drugimi deli britanskega imperija. Nato je povzel besedo avstralski ministrski predsednik Bruce, ki je povdarjal v svojem govoru važnost podpiranja razvoja trgo vine med posameznimi deli imperija. Položaj in prestiž britanskega imperija v sve'u sta odvisna od pravilnega reševanja gospodarskih vprašanj in razvoja trgovine in ne od oborožene sile. Na tej podlagi naj se rešijo vprašanje obrambe in gmde brodovja za varstvo trgovinskih potov. V tesni rvezi z vprašanjem trgovinskega razvoja je zadeva naseljevanja dominijonov. Nrjboljša ga ranrija za ohranitev edinstva britanskega imperija je medsebojna pomoč Treba je vedeti, v kakšni meri lahko pomagajo domi nijoni Angliji in obratno. Vsa gospodarska moč imperija je ccivisna od pozicije Anglije, ki šteje Go 5o beloknžeev britanskega imperija in ki nosi glavno breme za ujegovo obrambo. Avstralija občuduje velikanski napor Anglije za vzpostavitev gospodarskega blagostanja in priznava pogum, s katerim je Anglija nosila strahovita bremena, da pripomore zavezniški Stvari v svetovni voiui a vse svcjc finančno obveze in poravnala vse svoio dolgove, akoravno mnogi njenih dolžnikov tega niso storili Isto tako občuduje svet pogum, s katerim je uvedla Anglija zlato valuto. Veliki problem britanskega inioerija se Ifhto '-mrči s samo tremi besedami: ljudje, denar in tr- žišča, ki so pa najvažnejše. Bruce je nadaljeval, da mora Anglija par žiti, da si ohrani svoja tržišča. Naglašal je, da sij razvoj in napredek dominijonov v prvi vrsti odvisna od kupuc moči angleška države. Avstralski ministrski predsednik je nato priporočal, naj se ne delajo carinsko ovire uvozu produktov angleških dominijonov v Anglijo in naj se jim po možnosti daje prednost. Avstralija sama daje vse ugodnosti angleškemu blagu in pričakuje isto tudi od Anglije. Novozelandski ministrski predsednik Coatest je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da se angleška trgovina z dominijoni vedno bolj razvija. Nova Zelandija daie angleškemu blagu vedno prednost. Seli pa, da se poedine trgovinske ugodnosti razširijo in da se dovole za nakup angleškega blaga ceneni krediti. Finančni minister Južne Afrike, Ha veriga (e poročal 0 velikem gospodarskem napredku Južne Afrike in pozdravil predlog kolonija 1 nega ministra Amervja, naj se učvrsti sodelovanje Anglije z drugimi deli britanskega imperija. Govornik je ravno tako kot druffi delegati izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati gospodarske konference. Irski pravosodni minister O* Higgins je izjavil, da irski delegati sodelujejo ua konferenci zafo. ker se na konferenci v veliki meri razčiščujejo misli in dejanja in ker je Irska ravno tako odvisna od gospodarskega ■iobrobitja britanskega imperija kot vsi dru gi ujesovi deli. Ministrski predsednik Nove Fundlandije i8 poročal o gospodarskem razvoiu svoje dežele in izrazil željo, naj se revidirajo carinske tarife v svrho ožjega gospodarskega sodelovanja z Anglijo. Končno je bilo podano poročilo o gospodarskem in trgovinskem položaju v Indiji Sledila je splc»ia debata, ua katero je oi-govarjnl angleški trgovinski minister in zaključil sejo s konstatariio, da je bila debata izredno poučna in spodbudna za angleško trgovino. Italijanska sodba o naši vojski Milanska cCorrierc della Sera» priobčuje na uvodnem inestu članek «L' esercito jego» slavo», ki ga jc napisal A!do Valori. »Razumljivo jc samo po sebi, da je pre. motrivanjs vojaške pripravljenosti Jugosla. vije velikega interesa za ras, ne samo glede na naše spccifičnc odnošaje z njo, ki so d.i» nes nad vse pomirljivi, marveč tudi g!c- * na posebno funkcijo nove kraljevine SHS v kompleksu balkanske in srednjeevropske politike. Ekspanzijonisti :r.e, da ne rečemo imperijalistične tendc-nce jugoslovenske kra Ijevine, njena brezdvomna vojaška pretež« nost nad malimi sosednimi državami, sko« ro {stilistična vera njenih političnih mwž v usodo sedanje in bodoče Pansrbije, ved« no nestalno neme z one stran: Evrope, raz« rezanje mej, mešanica plemen in končno poslcdice številnih in nasprotnih intrig več. jih diplomacij; vsi ti faktorji in še drugi, ki jih radi kratkosti ne navajamo, prispe« vajo k stvoritvi prepričanja, da bt» vojaška sila Jugoslavije v več ali manj bližnji do« bi pozvana na lastno preizkušnjo, ne vemo pa, v katero smer in nc na kak način, vedno pa z obsežnimi odboji in z rnatnimi zgodoe vinskimi uspehi. Problem, ki se je stavil ureditcljem nove jugoslovenske armade, je obstojal in še ob« stoji v potrebi, da sc harmonizirajo elemen. ti, zelo različni po stopnji izobrazbe, po tradicijah in po življenskih običajih, čeprav so skupnega etničnega izvora na eni strani Srbi, surovi in bojeviti po instinktu, ua dru. di Hrvatje in Slovenci, bolj razviti, toda sklonjeni vsled dolgega habsburškega go« spodstva k bolj suženjski in pasivni men« taliteti. Problem je bil in je postal toliko težavnejši vsled dfjstva, ker je bila funkci« ja za asimilacijo tako razlikujočih se ele> mer.tov iz dobro znanih političnih in moral, nih razlogov poverjena baš manj razvite« mu in manj izobraženemu, to je srbskemu. Naloga bi bila morda višja nego najsilncj« ša volja viade in srbskih vojaških n2Čelni» kov, ako bi jim ne bili priskočiii r.a pomoč nasveti francoskih strokovnjakov, ki so ostali v deželi po miru ali so bili tja nujno povabljeni. kakoT tudi činitelji pod vpli« vom francoskih vojaških šo!, ki so na širo« ko odprte srbskim oficirjcra. v ropotarnico Treba dostaviti, da narašča vsako leto or« ganizatorični in finančni prispevek, ki ga Jugoslavija določa za lastno armado, ne da se oziramo na njeno malo mornarico in na ono, ki se poraja, ter za avijatiko, ki se je nikakor ne sme prezreti. S kriterijem, ki se ga lahko označi za konservativen, katere« m-u pa se ne sme odreči preudarnosti, ca« merava jugoslovensloo armadno vodstvo pokrepiti iE pomnožiti obstoječe enote.« Valori navaja vse dele armade in nadalju« je: «Tehnična stran tvori, kakor jc logič« no šibko točko te male ali jako dobre se« stavine: malo ie v skladu z naravnimi obi» čaji kmetskega ljudstva, ki ima omejeno industrijo in bomo razširjen pouk. Ne mcw re pa se izključiti, d« se s časom splošna fiziognomija jugoslovenskegs narod3 pre« oblici iti se pozapadi Potem bo jugosloven« ska armada mord« naravno manj bojevit«, toda sposobnejša v svoji celoti za vodstvo vojne modernega tipa. K zaključku moramo priznati, da zasic« duje Jugoslavija z metodo ta inteligenco idejno smotro, da postane najmočnejša med državami druge vrste v Evropi iu do« prinaša v to svrho ne samo znatna financ« na sredstva, ampak tudi njens ustvarjajo« ča akcija je vredna občudovanja. Toda ra« di še vedno šibke konstitucije svojega po« litičnega organizma, radi svoje »ocijalne strukture, sicer solidne ali pričetnt, radi ne. dostaianja kemične in mehanične industri« je, radi finančnih težkoč bo morala nova kraljevina prehoditi še mnogo poti, predno bo imela moderno armado v pravem pome« nu besede in sposobno za uspešno borbo izven svojih mej. .Ako je mogoče preceniti a priori sposob« nost kake armade, vedno podvržene uxre» membam sreče, se lahko reče, tako ua de« belo, da se nam zdi, da bi mogla jugoslo« venska ofenzivno z relativno lahkoto pre* magati vsako izmed drugih balkanskih du žav, defenzivno p- bi se mogla ubraniti s polnim uspehom tudi koalicije t'"eh a!i treh teh armad S silami kake velike države pa se jugoslovanska armada, čeprav je jutia« ška, ne bi mogla meriti sama, utegnila pa bi postati strah in trda skrb za vsako več. jo armado, ako bi se nahajala v sodelova. nju s silami kake druge velike države ali vojujoče se skupine, kar bi bilo v ostalem najverjetnejša hipoteza.« Komandant: «Avtonon»ija».. Naprej!... «Poiouiija»... cAv,oaom«jR»..., ... Naprej! Kupčijsko pofo?&ifje bi<šeg» habsburškega muj»ujvcx3e, — jugoslovenskega državljana Dunaj, 23. oktobra, s. Bi»* »»dvojvoda Leopold, sin bivšega nadvojvode Leopolda Salvatorja, sc mudi na svoiom potovanju v Ameriko za nekaj dni n» CXm«)u. Leo« pold Habsburg je jugoslovenski državljan ter živi stalno v Zagrebu, kjer se je pred šestimi meseci poročil s hčerko bivieg* bs« na Vladimirja Nikoliča. Sedaj odpotuje v Ameriko, da bo preti honorarju osebno vo« dil javno dražbo od njega prodanih umet« nostnih predmetov, antikvitet in orožja. Zakaj je bil odgoden poclcis grško-italijacske trgovinske pogodbe Rim, 25. oktobra, o. ItaIijansko*grška tr« govinska podajanja, ki se vrše že delj wsa v Rimu, se nadaljujejo, kakor pišejo itali. janski listi, precej ugodno. Največja teža« va je v medsebojni obrežni plovbi, na ka« tero noče pristati Grčija. Doskj so liani« reč vršili obalno plovbo parniki Tržaškega Llovda in Lloyda Sabaudo, s katerimi grške ladje ne morejo konkurirati. Grški zastop« niki nočejo pristati na medsebojno pravico do obrežne plovbe. Kljub temu pa je upati, pišejo listi, da bo tudi ta težava prej ali slej premagana. Sovjetski pouk Poljski Moskva, 23. oktobra. !. alrvestijaj> se ts< vijo v uvodniku z izjavo poljskega zunanje« ga miaibtra Zaleskega, ki je izjavil dopisniku c-Daily HeraJda*, d3 Poljska noče ka« kega drugega Rapalla, temveč vzhodni Lo< camo. List pravi nato. da pomeni Rapallo priče tek resničnega prijateljskega razmerja med Nemčijo in sovjeti, dočim je locan.« ski pakt naperjen proti sovjetski Rusiji. Zato podobne izjave poljskega zunanjega ministra nc bodo pripomogle k tnedseboj« nemu sporazumu in ne bodo dovedle do sovjetskepoljskega dogovora. Angleška rudarska stavka London, 23. oktobra, s. Včeraj je lord Derby izjavil,, da je pripravljen prevzeti vlogo posredovalca v rudarskem sporu. London, 23. oktobra. (Io.) Ponudba lorda Derbyja, da jc pripravljen posredovati v premogovni krizi, je vzbudila veliko po« zornost. V svojem govoru v Leighu v Lan« cashireju je Derbv izjavil, da je mogoč« najti izhod, ki bi uzadovoljil obe stranki. Davi j« imel udarski tajnik Cook razgo« vor z zastopniki časopisja, v katerem je iz« javil, da sprejema posredovanje lorda Der« byja, kakor tudi vsake druge osebe, ki bi delovala za s.porazum na nacijonalni pod« Iagi. Iz Poljske Varšava, 23. oktobra, s. Izdana j-c bila na« redb«, ki prepoveduje poslancem in sent« torjem članstvo v upravnih, nadzorstvenih in revizijskih svetih akcijskih družb, ne glede na to, ali je država udeležena s svo« jim kapitalom ali ne. Poslanci in senatorji, ki 14 dni po tej naredbi ne bodo odložili teh mest, bodo izgubili svoje mandate. Ameriške vojne ladje v Šanghaju Sangjiaj, 23. oktobra, (be.) Semkaj jc pri« plulo več ameriških ckiopnih krifark in torpednih rušilcev. Katastrofalen potres v ruski Armeniji \eu-ycrfc, 23. oktobra, s. Generalno ta j« ništro ameriškega pomožnega komiteja za bližnji vzhod je dobilo brzojavko, ki veli, da jc potres ©pustošil ozemlje Ruške Ar« menije. Potres v Erivanu je trajal 20 si« kund, v Aleksandropolu pa 23 sekund. V obeh mestih so dosedaj ugotovili več sto mrtvih, ranjenih pa je več tisoč oseb. Sk-> raj vsa poslopja so več ali manj poškodc« vana. Več tisoč prebivalcev je brez strehe. Požar v carigrajskem predmestju Carigrad, 23. oktobra, s. Velikanski po« žar je uničil predmestje Carigrada Maj te« pe. Uničenih je bilo mnogo trgovin, 102 hiši in ena mošeja. Požarna brsmba ni mo« gla uduiiti ognja. Madžarsko »plemstvo" tujega izvora Stara resnica Budimpešta, 23. oktobra, d. Na včeraj« šnji seji poslanske zbornice je bilo pri raz« pravi o zgornji zbornici piecej burno. Po« slanec neodvisne kraetske stranke Deces je ljuto napadal Habsburžane in protestiral preti nameri vlade, imenovati člane odstav« ljene dinastije za člane gornje zbornice. Govoril je tudi o madžarski aristokraciji in dejal, da o taki pravzaprav sploh n: mo« goče govoriti, ker so Habsbur/ani iztrebili pristno madžarsko plemstvo in so dandu našnji magnati dobili svoje naslove in po. sestva od njih kot plačilo za svojo veles izdajo. Povedal je, da je cd 279 madžarskih plemiških rodbin 115 tujega porekla. Posla« nec Denes je potem prečital dolgo vrstej grofovskiii in vojvodskih rodbin, ki so do-f bili svoja posestva od Habsburžanov kot plačilo zato, da sa izdali vse osvobodilne boje naroda. Ministrski predsednik grof Bethlen je protestiral ob velikem hrupu proti govorniku, vendar brez posebnega uspeha. Vse kaže, da se vladi z ustanovit« vijo gornje zbornice zelo mudi, ker jc od« redila seje Narodne skupščine za danes in za pondeljek. ZA POPLAVLJENCE! Kdor takoj da, dvakrat da! Danes ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol S. in 9. uri Vaš dragi Harry Liedtke, kapetan in priljubljena ruska umetnica Olga Čehova v prekrasnem modernem vekfilmu Manever ljubavi (Feldherrnhllgel). Krasni posneta u Dunaja in Prana Umetniška režija Lepi igralci- KINO <ljamskem veieseimu (17. »sjrt. 1925). O zimskem športu v Sloveniji Je napisa dva članka, kJ sta gotovo najboljša, ja je prišlo Izpod njenega oeresa: etfea je izšel decembra 1925 v reviji Near last, drugi pa januarja 1926 v Graphlcu. Tudi o slovenskih slovstvenih pojavih podeča gospa Copeland v Anglllo; tako ima-ijio n. pr. v L letniku Slavonic Review (str. 261) njeno kritiko Oton Zupančičevih prevodov Shakespearjevih dram. Kakor pa skuša ga. Copeland razširit! ta propagirati med Angleži znanje o Sloveniji, tako dela neumorno na tem, da nas Srn natančneje seznani z Angleži. Ona je bila soustanoviteljica »Jugoslovenskega društva aa proučavanje angleškega jezika* (Jugoslav Society for the study of Einglish) v Ljubljani. Le malokomu je znano, kako veliko kulturno delo vrši to društvo pod vodstvom gospe Copelandove že več let s prirejanjem tečajev angleškega Jezika, kon-versacijskih večerov in Izposojevanjem angleških knjig iz lepe knjižnice. Tudi na tem polju je bila gospa Copeland pionir in Slovenci ji moramo biti za vse njeno delovanje lz srca hvaležni. P. V. B. V četrtek zvečer se je vršil v restavraciji »Ljubljanski dvor* na čast gospe Fan-ny S. Copeland banket, katerega so ji priredili udeleženci potovanja v Anglijo, k! se fe vršlo letos poleti. Na banketu je govo- Alaribor, v oktobru Zadnje mesece je precej pozornosti med mariborskim občinstvom vzbudila gonja proti Mestni hranilnici, ki je imela, kakor je pri nas že žalibog navada, svoje po-četke v osebni strankarsko-politični borbi in ki je bila sposobna v velikem obsegu škodovati temu staremu mariborskemu denarnemu zavodu. Hranilnica je bila ustanovljena meseca januarja 1862 ter si je pridobila s svoJ:m smoirenim in realnim gospodarstvom za vpliv v ravnateljstvu in upravnem svetu, predaleč pa gre njena zahteva, da naj m politične stranke vsakokratne večine občinskega zastopa odločevale v tako emi-nentno gospodarskem zavodu kakor je hranilnica, kateri dnevna politika samo škoduje in ki bi čutila prav po nepotrebnem pretresljaje ob vsakih cbčinskih voiitvan in še ob morebitnih krizah večine občinskega zastopa. V gospodarska podjetja spadajo dobri gospodarji, ne pa politiki. V zadnjem ča^u se je lansiralo p:di vpra- Jugoslovenski hidroplani v Koparih v Boki Kotorski V Zeleniki imajo svojo postajo naši hidroplani. Od tu delajo polete na vse strani, najčešče pa se vežbajo v Boki Kotorski. Paleti so zlasti večkrat prileteli pred znano morsko kopališče Kopari, kier so vzbujali med ondotnimi gosti, ki so bili večinoma Čehi veliko pozornost. razvoj Maribora velikih zaslug. Razvijala se je krasno, kar priča lepa njena palača na Slomškovem trgu; kakor ]o vidimo na slibL Razvoj hranilnice je prekinila šele vojna s svojimi prisilnimi vojnimi posojili, katerih je hranitaično vodstvo podpisalo za težke milijone in ki so novemu vodstvu po prevratu delala največje skrbi in požrla ves čisti dobiček. Razen tega so Nemci v prvih mesecih po prevratu dvignili velike zneske in jih naložili v Gradcu, v večjo škodo samim sebi, ker je posta! ves ta denar v Avstriji vsled denarnega poloma brez vrednosti. Vse to pa je hranilnica vzdržala in tudi vprašanje vojnih posojil je pravzaprav že likvidirano. Zato pa se je iz slovenskin krogov začela gonja z neresničnimi ail pretiranimi trditvami, ki so bile celo predmet političnih shodov s prozornim namenom, povzročiti nezaupanje napram zavodu In pridobiti tudi osebne koristi za posameznike. Umevno je, da si skuša mestna občina, Id ni samo dolžnica hranilnice, ampak pai-ticipira tudi na njenem čistem dobičku in jamči za njene obveznosti, pridobiti gotov šanje gereuta, ki naj bj nadomestil ravnateljstvo in upravni svet. Brez ozira na to, da osebne želje posameznih politikov pri tako važnem zavodu ne bi smele odločevati, je že davno minil čas, ko so bili ge-renti res na mestu, a gospodarski razvoj jih je že davno zavrgel. Ako posamezni uradniki morda niso kos svoji naiogi, nai se nadomestijo z boljšimi, ki iih je dovolj na razpolago: ako so potrebne tehnične iz-premembe pri knjigovodstvu, naj se izvedejo, niso pa stvarno potrebne kake izjemne mere, ki bi prej škodovale nego koristile zavodu in posredno tudi mestu. Prekrasna je biržnja okolica palače Mestne hranilnice, ki stoji na enem najlepših mestnih trgov. Pred njo je majhen pari;, zanimivost za botanika, na katerem stoji mramornat spomenik bivšega .zaslužnega mariborskega župana, ustanovitelja hranilnice in poslanca Andreja Tappekierja z nemškim napisom. Obdajajo ga gledališče, finančno ravnateljstvo ter poštno poslopje, pred njim pa stoji mogočna stolnica. Noben tujec, ki obišče Maribor, ne sme zamuditi ogleda tega lepega dela mesta pred Mestno hranilnico. I Henny Porten TRAGEDIJA Heimy Porten TRAGEDIJA Henny Porten TRAGEDIJA Traieva pot malers — mučeciee prišle % kino , DVOR" Organiziranje Savezne streljačke družine v Ljubljani V petek 2j. i. m se je vršila 11. seja ljubljanske str.ljačkc družine v prostorih Udruženja rezervnih oticirjev in ratnikov, kjer se je ped predsedstvom brigadnega generala g. Zivkoviča razpravljalo o delu v družini sami in izven nje. Novo članstvo (strelci) .->t sprejemajo potom prijavnic, ki se debe vsak delavnik med poslovnim časom: 1) pri predsedniku družine g. generalu Živkoviču, v pisarni v vojvode Mišica vojašnici, 1 nadstropje levo (komanda brigade) dnevno od S. do 13. in od 16. do IS.: 2) v pisarni Udruženja rezervnih oficira i ratnika, Kazino, II. nadstr. dnevno (razun nedelje) od pol 18. do pol 20.; 3) v Tourist-Oiiiceu, palača Ljubljanske kreditne banke, med poslovnim ča-i som: 4) pri Slov. lovskem društvu (pisar-| na g. di. Lovrenčiča, Tavčarjeva ulica), j med uradnimi urami. Kdor želi pristopiti v sireljačko družino, naj izpolni pristopnico, ki jo dobi na označenih mestih. Prijavnice pobere potem družinski sekretar, ter jih predloži na prvi prihodnji seji odboru. Vsaka prijavnica mora biti sopodpisana od 2 članov, ki priporočala novo pristopivšega za sprejem v streljačko družino Vsakemu novosprejetemu članu se bu izstavila legitimacija in izročil ček za plača-nje članarine, ki znaša 12 Din polletno in jo mora naidalje 15 dni po sprejemu brezpogojno poravnati. Glede na ogromno delo, ki ga bo imela strelska družina, jc odbor sklenil razdeliti članstvo po mestnih okrajih v vodove, katerim bo prednjačil po en vodnik, čegar na-| loga bo, da vse članstvo dotičnega okraja pravočasno in polnoštevilno privede na [ strelišče, ali pa k vežbi odnosno k šoli v • orožju. j Za pouk v ravnanju z orožjem pri strel-I skih vežbah in o ponašanju na strelišču i bo dal predsednik družine brigadni general I g. Živkovič na razpolago aktivne gg. ofl-! cirje, ki bodo na že'jo posameznih vodni-| kov poučeval'' članstvo dotičnega okraja. — | Glede šole v ravnanju z orožjem pri strelja-| nju in vežbi vobče bi bilo želeti, da se l prijavi tudi članstvo, ki še ni odslužilo ka- drskega roka v aktivni vojski, ker se bodo na lep način izvežbali v orožju, kar jim bo pozneje vsekakor koristilo. Ako se bo članstvo zanimalo za vezbe iu streljanje tako, da se bo stvar povoljno obnesla, se namerava izposlovati pri g. ministru za vojno in mornarico za člane novince, ki še niso služili v vojski, skrajšan kadrski rok, onim pa, ki so že odslužili ka-drsk; rok. se bo poskušala izposlovati oprostitev od orožnih vaj. S streljanjem se prične v najkrajšem času, c čemer bo vse članstvo pravočasno obveščeno. Wilhelm von Tegetthoff najnovejši slovenski vele-mož Maribor, 23. oktobra. Včeraj smo samo majhno odgrnili ozadje Tegetthoffovili «zaslug za slovensko stvar», o kateri je vedel poročati «Slovenec». Zadostovalo pa je, da se je vsa narodno-zavedna javnost z ogorčenjem obrnila proti načrtu gotovih krogov, kj ne morejo živeti brez spominov avstrijskega suženjstva. Ker pa poznamo klerikalne metode, ki posebno po prevratu potiskajo v ospredje ogrožene interese ^slovenske stvari®, če se borijo za kake posebne, izključno klerikalne namene, je treba še malo odkriti junaka Tegetthoffa. Drugače bo res postal Tegetthoff še slovenski junak, »slovenska narodna svetinja^, pri «Slovencu» že radi tega, ker ga je «Ju-tor» zavrnilo. Popolnoma v skladu s klerikalno narodno moralo je, da proglašajo von Tegetthoffa za nekakega s'o venskega velemoža . . . V Hausmannovi knjigi sana imena 110 padlih, in nato streha. Ob straneh je bronasto ogrodje s svetilkami. Spomenik vzbuja radi originalnega zamisle« ka splošno zanimanje. V nedeljo, 31. t. m. bodo odkrili v Trs bovljah spomenik v svetovni vojni padlim Trboveljčanotn. Za to slavnost so v teku velike priprave, pri katerih sodelujejo vsa trboveljska društva. Računati je, da se bo zbrala v Trbovljah poleg drugega ljudstva večina bivših vojakov iz svetovne vojne iz vse Slovenije. Prometno ministrstvo je že dovolilo polovično vožnjo na vseh progah državne železnice v Jugoslaviji od 25. t. m. do 3. novembra. 0 s-trajku. Ia due 28. septembra 1870. vzklika nesrečni VVilhelm pl. Tegetthoff: «Kaj pravite k nepretrganem kaosu v notranjosti in to v času, ko se bliža sen naše mladine, ujedinjena Nemčija (žal ne pod vodstvom Avstrije)»? Ta velezaslužni mož za ^slovensko stvar* je bil torej pristen Bismarckov nemški nacijonaiec z dušo in telesom. In mi mu naj ravno ob devetletniei osvobojenja izpod avstrijskega nemško-naciionalnega jarma vzpostavimo spomenik, ki bi ne bil nič drugega, kakor oznanjevalec nemškega »Dranga» na jug, pohoda nemške armade čez jugo-slovensko zemljo! In še nekaj: Pravijo, da je bil Tegett-hoif ponosen na svoje vojake, ki so bili po večini Jugosloveni, Slovenci in Dal-matinci, ko je zmagal nad Italijani pri Visu. Sicer ne vemo, koliko je na tem «ponosu» zgodovinske resnice. Vsekakor pa ponos g. admirala, da so se Kranjci in Dalmatinci dobro tolkli, še ni zasluga za slovensko stvar. Po isti logiki bi morali postaviti spomenik rajnemu avstrijskemu Hoferju, ki je tudi v svojih znamenitih poročilih med svetovno vojno ponovno hvalil hrabrost slovenskih regimentov. Kot «Kanonen-futter® smo bili Slovenci avstrijskim generalom vedno dobrodošli. Če že torej smatramo v sedanjih časih za potrebno, demonstrirati z bitko pri Visu. ovekovečimo raje spomin onih resničnih junakov naše krvi, ne pa velenem-ikega admirala, ki z našim narodom, našo domovino ni imel drugih zvez. kakor da se je slučajno narodil mesto v Grazu ali Innsbrucku v Mariboru. Smrtna nesreča - posledica 1 viharja Maribor, 23. oktobra V noči od petka na soboto ie divjal po Mariboru viliar, ki ie grozil povzročiti marsikatero škodo. Trgal ie telefonske in brzojavne žice, raz kostanjev po alejah pa je lomil vejevje, da ga je bilo danes zjutraj pclno po tleh'. Vendar se tega ne more Šteti k večjim škodam. V Studencih, predmestju Maribora, je bil neki brzojavni drog radi viharjev v zadnjih časih precej razmajan ter nekoliko nagnjen na cesto. Ker pa se ni nič pripetilo, sc zato r.i nikdo brigal, čeprav bi bila dolžnost občine, da da drog takoi popraviti, da se ne bi zgodila kaka nesreča. Toda poprave ni bilo, pač pa se je zgodila nesreča. Vihar je v nočj od petka na soboto namreč omenjeni brzojavni drog še bolj nagnil tako, da ie visel popolnoma nad cesto, vendar ne tako, da ljudje ne bi mogli Soditi po cesti. Zjutraj se ie podala žena kovača v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru, kakor običajno, s škafom k vodnjaku po vodo. Ko si je nadela škaf na glavo, ie odšla proti domu. Pot jo ie peljala tudi mimo omenjenega brzojavnega droga. Ko je dospela rta dotično mesto, se je naenkrat zgrudila na i!a. Prihiteli ljudje si najprej niso mogli razlagat' tako hitre smrti nesrečne ženske, ki je obležala mrtva na tleh. Šele pozneje se ie dognalo, da se ie Završnikova, ko je nesla na glavi škof z vodo, dotaknila žic brzojavnega droga. In 10.000 voltov ie gotovo zadostovalo, da ie žena obležala mrtva. Kdo nosi krivdo na tej nesreči? Če le bil drog že prej nagnjen, pač ni treba še povdariati, kdo ie v tem shičaiti krivec. Žalostno pa je. da se merodajne oblast! ne brigajo zadosti za javni blagor. Gornja nesreča naj bo reien opomin! Klemen straši... Ljubljana, 23. oktobra Ko je bila objavljena Klemenova slika, je po Ljubljani, posebno pa v predmestjih, završalo. Hu, tega pa poznam, tega smo pa že nekje videli! Tako je šlo vse naokrog po ljubljanski periferiji. In sedaj temu, sedaj onemu se je kar sredi belega dne zazdelo, da ie na ulici zagledal bri-ganta Klemena. Ljubljanska policija je dobila iz vseh ljubljanskih koncev in krajev celo vrsto prijav, da so Klemena videli sedaj tu, sedaj tam, in končno je gospod dežurni začel že kar nejevoljno majati z glavo: »Ta preklicani Klemen!« Zgodilo pa se je tudi, da so ga v nekaterih predelih mesta že tudi lovili. Seveua kar tako na slepo prijavo, ko se je kakemu fantastično razgretemu dedcu zazdelo, et nov zločin, ki se ie dogodil predsr.očnjim. V Doblicah, nedaleč od Črnomlja je v četrtek zvečer okrog 19. začela nenadoma goreti samotna hiša med Dobličami in Maverle-nom. Hiša je bila last posestnika .Matije Kobetiča, rodom iz Kočevja. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč. Toda ko so dospeli do hiše, so opazili, da v hiši leži stari posestnik. Izvlekli so ga in uvideli, da Je mrtev in da je bi! umorjen. O dogodku je bilo takoj obveščeno oroZ-oištvo, ki vodi sedaj preiskavo. S21etni Ko-betič je bil dobro stoječ posestnik in jc baie imel pri sebi doma okrog 50.000 Din. Kakor se govori, je ta denar izginil. Sum Je padel na nekega pastirja, ki je v kritičnem času bežal od samotne hiše in ki je sedaj neznano kam izginil. Včeraj je bila na licu mesta sodna komisija, danes pa je bila izvršena obdukcija starčkovega trupla. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je dobil Ko-betič smrtni udarec s sekiro v tilnik. Udarec je prodrl do hrbteničnega mozga. Razen tega je Kobetič dobil še pet drugih smrtonosnih udarcev s sekiro. Poizvedbe o izginulem pastirju se nadaljujejo. Pogreb umorjenega Kcbetiča bo danes dopoldne. Senzacijonalna aretacija Dne 11. oktobra 1921 ponoči je bil za-vratno umorjen Lovro Sever, logar v So-tenskem, ob cesti med Žičami in Špitali-čem pri Slov Konjicah. Tamkaj je bil usluž-ben kot logar tudi neki Štefan M. iz 2i-rov. Neposredno po umoru preiskava nI mogla dognati, kje se nahajajo morilci. Včeraj pa je poslalo državno pravdnišrvo Iz Celja mariborski policiji poročilo, da se nahaja v službi nekega samostana pri Mariboru neki logar Štefan M Ob 9. je to poročilo prispelo v Maribor, ob 10. pa Je policija že ugotovila, da je ta logar usluž-ben na posestvu Št. pavelskega samostana Hrastje pri Limbušu nad Mariborom. 2an-darmerija v Studencih pri Mariboru je bila takoj obveščena, da izvrši aretacijo. Opoldne je bil logar Štefan M. že aretiran ia popoldne oddan sodišču v Celju. Aretirani je taiil, da bi bil z zgoraj navedenim umorom v kakršnikoli zvezi in je bil baie že 1. 1921 v preiskavi, ki pa je bila negativna. Skrivnostni vlomilci v šolska poslooia aretirani Svoječasno smo poročali o drznih vlomih, ki so jih vršili neznani lopovi po številnih šolah ter raznih uradih po Sloveniji in Avstriji Tako ie bilo med drugim vlomljeno I. marca t. 1. na sodišču in davčnem uradu v Ptuju, pri čemer so vlomilci prevrtali eno blagajno, drugi dve pa le poskusili ter so odnesli 22.000 Din. Prejšnji dan pa je bilo vlomljeno v meščansko šoio in osnovno šolo na Cankarjevi ulici v Mariboru, kjer se je tudi posrečilo zločincem odnesti precejšen plen. V Ptuju so pustili vlomilci na licu mesta vse svoie orodje — popolnoma nove instrumente, ki jih je naslednjega dne zasegla mariborska policija ter začela s preiskavo. Vodja mariborske policije nadsvetnik g. Kerševan je takoj sum;!, da ie moralo biti vlomilsko orodje izdelano in kupljeno v Zagrebu ter ga je zato poslal zagrebški policij: v nadaljnje zasledovanje. Kmalu nato se ;e zagrebški policiji posrečilo ugotoviti, Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, vezenine, naramnice, svilene trakove, Ženska ročna dela. volna, svila, bombaž. Predtiskariia. Ustanowlieno 1887. S«-a-l Asp irinove tablete n. pr. Šieian ali Nikola Ling. ■Včerajšnji »Morgenblatt« pa je poročal, da sta bila v Novem Sadu končno aretirana .lirin in Szabo, ki sta priznala, da sta izvršiia najrazličnejše vlome po sodiščih, šolah itd. Pri tem svojem poslu sta nagrabila okrog pol milijona dinarjev. Ne pri znata pa baie vloma na zagrebški tehnikL Mariborska policija je takoj brzojavno obvestila ono v Novem Sadu o vlomih, ki sta jih izvršila v Mariboru, da se preiskava usmeri tudi v tem smislu. se mnogokrat ponarejajo. Da se obvarujete pred ponarejenimi izdelki, zahtevajte vedno le originalni zavoj (ploičnati kartoni i 6 ali 20 tabletami) x modro-belo-rdečo varstveno znamko. Odklanjajte vse druge zavoje. Aaah! Kako je to bilo... Ljubljana, 23. oktobra Bil jc skoro gotovo lep dan, ali večer, ko sta se našla, seznanila in se vzljubila gospodična Maika tam iz cvetoče Rožne doline ter gospod Širne s široke Tržaške ceste. In biti ie mora! zapeljiv trenotek, ko sta si pogledala oči v oči, vsa blažena v objemu, zasanjana v srečo prihodnjih da v sladkosti in čare mlade ljubavi in v vse, kar lahko skrijejo temne noči. Gospodična MaTca je vsekakor bila srečna in nikoli ni mogla pozabiti tistega globokega vzdiha, ki ga je tzdahni! gospod Šime. Ta vzdih j? imel toliko vsebine, da je skratka povedal vse v enem, a ie držal tem boli, ker ga je gospod Šime tolikokrat ponovil. In ta vzdih se ie glasil: »A—a—ah! Vzdih, ki bi ga ne znala analizirati niti najbolj rafinirana dama iz dobe rokokoja. In ker že govorimo o tistih starih časih, povejmo še to. da se tudi gospodična Maika zna prav tako nalepotičiti z moko in barvo, kakor takiaine muhaste damice. Maika Je srčkan metuljček, ki naslov) nasmešek svojih lepih ličic sedaj na tega. sedaj na onega kavalirja V koketnosti ji ni para, ona ljubi spremembo. Edino to pa je bilo krivo, da Je gospodična Maika v zadnjih tednih postala napram gospodu Šimetu hladna in je ves žar njenih oči in njenega srca že grel novega kavalirja. gospoda Žaneta. Ta gospod 2ane pa tudi ni od muh in je dobro razumel njeno vabilo: »Pridi!« In gospod 2ane je res prišel. Ni dogna. no, kje sta se našla in kie se je dogodilo ono, kar je že pred njim doživel gospod Si-me onega lepega dne ali večera ... V naslednjih dneh je Šime uvidel, da je odžagan in da ostaja njegovo hrepenenje neizpolnjeno. V sobici gospodične Maike se je ob večerih še vedno zasvetlikala luč. Vselej le za kratek hip. Zasvetila se je in na. to ugasnila, minuto nato pa se je poiavtia izza bližnjega vogala črna senca, okno se ie odprlo in skozenj se je v sobico kakor polnočni duh v jamo zmuznila skrivnostna senca. Gospod Šime je to romantično idilo opazoval več noči. Na nebu se je smehljala luna, a Šimeta je — nikar ne vprašajte — bridko bolelo srce. Kakor roža med trnjem je rastia bolečina v njegovem srcu in je končno rodila tisti plod, ki se mu pravi: Maščevanje! Snoči je v sobici gospodične Maike zopet vztrepetala lučka. Za hip! Odnekod izza ogla se je zopet vzravnala ona skrivnostna senca, se splazila do malega okenca, odskočila od tal in se hotela skrivoma vtihotapiti med stene malega Malkšiega domovanja. Hip nato pa se je jeia pojavljati svitu električne žarnice druga temna prikazen, ki ie hitela v velikanskih skoklli ob hiši do okna. Prva senca ni mogla prodreti v temačnost sobe. Nekaj ni bilo v redu. Morda se jc senca s hlačami zataknila v žebelj na oknu, morda ie bilo okno preozko. Ni šlo ne naprej, ne nazaj. Tem bolj elastična pa je bila druga senca in oe lahnem vzkriku gospodične Maike se je dogodilo nekaj čudnega. Ves dogodek je trajal samo minuto, nato pa zopet — vse tiho ie bilo. Ali že razumete, kako se je stvar godila? Ne? Pa povejmo še to: Dobro uro po tem dogodku precej pozno ponoči se je na ljubljanski stražnici prijavil gospod Žane — bos, kakor ob krstu. Natančno je opisal nočni dogodek in vse tisto, kakor je splezal skozi okno, kako ie bil zadržan in kako mu je neki nebodigatreba sezul in odnesel čevlje . . . Danes v zgodnjih dopoldanskih' urah Jc prišla na policijo tudi gospodična Maika. Komai je stopila v sobo, je že razodevala: — Na, samo on ie mogel biti! Poznam ga! Tak poznam ga, samo če vzdihne! — Le potrpljenje gospodična! pravi komisar. — Ah, če pa pravim, da ga poznam kako vzdi—i—i—hne . . . — Kihnc. — Ne, vzdihne! Aaaah! Pol ure za tem ie bil povabljen na poH-cijo tudi gosped Šime. Prišel je m komaj ie ugledal gospodično Malko, ni moge! kaj, da ne bi vzdihnil prav od srca: »Aaah!« Morda ga ie prijelo zopet tisto čudno hrepenenje po tei zagonetni oboževanki. lz njegovih prs se ie pač brez nadaljnega iz-vil tisti čudoviti vzdih, ki ga je Maika tako debro poznala in ki ga je čula tud; snoči, ko je razočarani Šime sezuva! Zanetu čevlje. Rezultat zgodbe ie ta, da se jc odpravila r.a pot skoro cela komisija in ie gospod Šime v navzočnosti cele skupine ljudi potegni! Žanetove čevlje iz kupa kopriv ter se pri tem še pošteno opeke! na roki. Zato pa je menda iz njegovega srca izginila stara pekoča bolečina, kajti na njegovo rano se je pocedil hladilni balzam: smeh Rožne doline in polov;ce ljubljanskega mesta . . Z blagom za damske plašče in moške suknje Vas najso-lidneje postreže 11123 a Oblačilnica za Slovenijo opisi STARI TRG. Godb eni odsek prost. gas. društva Cerknica in prost, gasilno društvo Stari trg priredita skupno s krajevnim odborom Rdečega križa iz Cerknice v nedeljo, dne 24. t. m. veliko javno veselico v Delavskem domu v Ktarem trgu (Marof) v korist poplavljencem občine 2iri. Začetek ob 4. popoldne. Na sporedu so godbenc točke, petje in ples. 1393 Šport Odiočžma prvenstvena tekma v Mariboru Danes se vrši mariborski nogometni der« bv, in sicer med Mariborom in Rapidom. V dosedanjih tekmah sta oba kluba prema« gala svoje nasprotnike, edino Maribor je igral proti Ptuju neodločeno, kar mu je oči« vzelo odločilno točko. Če bo torej hotel postati letošnji prvak mariborske oblasti, bo moral napeti vse sile. da premaga Rapi« da, kajti le na ta način postane prvak. Kdo bo zmagal? Po poslednjih rezultatih, ki sta jih oba kluba rosegla proti istim nasprot« nikom, bi se dalo sklepati na zmago Rapi« da. Na drugi strani pa so tekme .Maribora pokazale visoko tehniko njegovega moštva ter lepo, toda nekoristno kombinacijsko igro. In baš poslednja je bila vedno vzrok nezadovoljivim rezultatom, ki jih je moštvo doseglo. Vsakega svojega naprotnika oble« ga do skrajnosti, vedno je pred njegovimi vratmi, toda ne doseže ničesar Ako bi mo« štvo uvedlo bolj koristno igro. bi se skoro gotovo dalo sklepati na njegovo zmago proti Rapiau. Rapid jc požrtvovalen do skrajnosti. Ig-ralci dado v tekmah vse iz sebe ter morejo po tekmi šteti tudi lepe uspehe. Moštvo je dobro vigrano, vendar pa nim- mnogo tehnike. Med športniki vla» aa napetost za nedeljsko tekmo, ki bo go» tovo ena najzanimivejših v jesenski sezoni. ASK Primorje : ŽSK Hermes Danes se odigra zadnja prvenstvena tek* ma I. razreda letošnje sezone. Ostaneta ne* odigrani še dve tekmi rezervnih moštev, na» kar se tekmovanje zaključi. Oba današnja protivnika sta znana po svoji požrtvovalni igri, Hermes kot zelo vztrajno in defenzivno moštvo. Moštvi bo« sta dali brezdvomno vse iz sebe, da si iz« vojujeta čim častnejši rezultat Tekma prične ob 13.45 ter se odigra na igrišču ASK Primorje. Po tej tekmi nast'» pita ljubljanska in trboveljska Svoboda. Primorje : Ilirija Danes ob 10. dopoldne se vrši na igrišču Atene v Tivoliju prvenstvena tekma rezerv« nih hazenskih družin Primorja in Ilirije. Tekma med tema dvema družinama, v ka« teri jc Primorje porazilo svojega nasprot« nika, se je enkrat že vršila, a je bila radi predolge igre anulirana in ponovno odreie« na za danes. Družina Primorja, ki je do danes porazila vse svoje nasprotnike, bo tu« d1 v današnji tekmi skušala dokazati svojo moč in si zagotoviti prvenstvo rezervnih družin. Odgovor ASK Primorju Po ASK Primorju včeraj javno pozvani na prijateljsko tekmo dne 7. novembra od« govarjamo v pojasnilo javnosti istim po« tom. in sicer edino iz razloga, ker je Pri« morje objavilo namen prepustiti prebitek v dobrodelen namen in bi z ozirom na to Eaš klub — absolutno vzeto — poziv moral ak« ceptirati. Pripomnimo, da smo nekoliko dni preje prejeli od ASK Primorje še drugo pismeno vabilo za prijateljsko tekmo za« četkom novembra, toda s predlogom, da bt se prebitek razdelil na polovico med oba kluba. Poziva ASK Primorja ne moremo sprejeti in z njim ne odigrati prijateljske tekme iz razlogov: Termin 7. novembra imamo zaseden s tekmami za Gosposvetski pokal z obletni« co Koroškega plebiscita, katerih dohodek je namenjen Jugoslovenski Matici, torej v izrazito ku!tnrno»nacijonalen namen. (Da se vrše ta dan navedene tekme, je pozitiv« Najboljše obleke inozemskih tovaren se dobijo tudi na obroke brez povišanja cen 0. Jernatovič — £jubljana no znano tu-dn Primorju iz službenih objav LNP in našega kluba.) Pokal smo razpisali ob proslavi naše petnajstletnice meseca maja in pripomniti mo-amo, da se Aka« dc-mski športni klub Primorje temu razpisu m odzval. Medsebojnih klubskih odnošajev, ki so nam nadaljni vzrok za odklonitev, ne po« navijamo, ker je javnosti še v spominu nastop akademikov ob proslavi naše pet« naistletnice. Dalje je odbor SK Ilirije iz lastne inici« jative že 12. t. m. sklenil prispevati v fond za popiavljence v Sloveniji 50 odst. prebit« ka obeh mednarodnih tekem z graškitni Atletiki (GAK) dne 31. t. m. in 1. NI SK Ilirija je torej že ukrenila potrebno, da se po svojih močeh oddolži splošni akciji hu« manitarnih društev v korist poplavijencev v Sloveniji- Odbor SK Ilirije. Pr\'enstvenL tekma v Ptuju. Danes v nedeljo odigrata moštvi SK Ptuj in TcK Merkur u Maribora prvenstveno tekmo. Zmagovalno moštvo zasede tretje mesto prvenstva v mariborskem okrožju. Včerajšnji nogomet na Dunaju. Včeraj v soboto so Amateurji v prvenstveni tekmi porazili Rudolfshiigel z 2 : 0 (0 : 0). Znani srednji napadalec Haška Mika Babič, ki je, odkar se udejstvuje v športu, nastopal za Haška. je zapustU svoj matični klub ter se prijavil za Gradjanskega. Pred prvenstveno tekmo Hašk : Gradjanski po« meni ta izstop vsekakor veliko izgubo za Haška. SK Ilirija (Službeno). Seja plenuma v pondeljek 25. t. m. ob 20. uri v kavarni »Evropa«. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. SK Ilirija (Nogom. sekcija). Danes ob 16.30 tekma rezerve z SK Reka. Postava: Kreč I » Doiinar, Jenko » Volkar, Žitnik, Košenina » Vrhovnih, Šiška, Tomažie, Vr« tačnik, Jereb Rezerve: Neli, Rihar. Kavčič. Načelnik. Reka : Ilirija rez. Danes ob 16.30 igrata SK Reka in rezerva Ilirije prijateljsko tek« mo na prostoru Ilirije. Poraz Simmeringa v Zagrebu. Gradjan« ski je včeraj premagal moštvo Simmeringa (Dunaj) z 2 : 1 (1 : 0). Švedska in prihodnja Olimpijada. Sved« ski nogometni savez je sklenil, da se nc udeleži Olimpijade v Amsterdamu, ker no« če imeti nobenega stika z psevdoamaterjL Službene objave LNP. (Seja k. o. dne 21 X. 1926.) Na podlagi § 15 k. p. JNS sta kaznovana z enomesečno zabrano igr. Ban (SK Svobodal od 13. IV. do 13. V. 1927 in Perko (SK Jadran) od 22. X do 22 XI. 1926. Izreka se ukor na podlagi § 25 k p. ■upoštevajoč § 9 k p. JNS.; igr. Žnideršič (SK Jadran) in Soher (SK Red Star). Izrek-i se zabrana igranja na podi. £ 34 k. p. igr. Jurkas (ASK Primorje) in Okrupa (SK Ja« dran). — Tajnik IL ASK Primorje (Lahkoatletska sekcija). Danes startajo pri juniorskem mitingu SK Ilirije, ki prične ob 930 uri sledeči juniorji: Albert Ltischan, Corradini, Petkovšek, Me« dica. Žorga, Pinterič, Stupica, Kandus. Pri< nesti morajo seboj kompletno opremo in biti morajo na igrišču najpozneje ob 9.15 uri — Načelnik. Hazena tekma Ljubljana : Zagreb odpovedana. Zagrebški hazena podsavez ic brzojavno odpovedal medmestno tekmo Z;i» greb : Ljubljana, ki se odgodi ca poznejši termin. Izjf ava Opozarjam javnost, da sem plačnik It osebnih naročil, pismenim potom pa le z mojim lastnim podpisom. Ljubljana, 23. oktobra 1926. 1399 VELIČAN BEŠTER Vremensko poročilo rtcteoroiošlo ,aw»i , cuovaii 2-i oktobra 192r Viš-na baromeira S08.S Krai Cas opazovanja II I te vis-Jarom/Temoei, gi i v 0/0 Smet vetra in brzina v m Osta:-acs 0-10 Vrsta padavine jdbzovbitl v mm cc ■ jre Ljubljana (dvorec) | Maribot . ' Zagreb . Beograd . Sarajevo . Skoplje . ! Dubrovnik ' Solit . . 1 Praha . . S t. 8. 14 21. & 8. i. 8. 3. 7. 7 7. 743-6 j 744-7 ! 746'« | 746 7 742 P 744 4 7460 747-8 | 51 9 I 7c0"l ! 745-1 i 748-2 12-61 94 13 5! 93 lSv i tO 13 8 86 13-0' 99 15-( ■ 96 20-0 i 95 191.1 60 20-0! 58 22-0 i 9 i 200 91 i-O: - mirno SW 0j NNE 1 NE 2 NW 5 W 5 SSW 7 S 3 SE 0J S 5 E 15 N'N\V 3 10 19 9 10 10 10 7 6 8 8 6 10 megleno dež nevihta morje lahko sneg 33.1 11.0 19.0 3.0 S.0 29.0 2.0 1.0 Solnce vzhaia ob 6-25 zahaja ob 17*03 una /zha;n ob 18 49 zahaja ob CS"4š Povprečni barometer je danes nižji kot včeraj za 0-6 mm. Najvišja temperatura danes » Ljubljani 16 5. najnižja C. V preteklem tednu je dobila Evropa prri pozdrav bližajoče se zime. Za odhajajočo veliko depresijo, ki je v poprejšnjem tednu obvladovala vreme domala eele Evrope, je udaril na juc mrzli severni zrak, in eicer v širokem pasu med Irsko in Skandinavijo. Mrzle zračne plasti, ki so dospele iz predelov Severnega Ledenega morja, so preplavile srednjo Evropo, malo pozneje pa tudi vzhodno Evropo, ter se razširile na jug do Sredozemskega morja. Temperatura se je v vsej Evropi izdatno znižala: v vs>eh deželsh severno od Danske in vzhodno od Baltiškega morja je termometer kazal že nekaj stopinj pod ničlo. V teh krajih je tudi že snežilo, prvi sneg pa so dobili tudi ponekod na Poljskem, n. pr. v Varšavi, kier je snežilo v torek in sredo: celo na Češkoslovaškem se je n. pr. v Olomucu že pokazal prvi snea. Pri nas se je temperatura znižala najbolj v'četrtek ia sneg ie v planinah segel zelo nizko navzdol. Na naše vreme pa ui vpliva! samo naval mraza s severa; z Atlantskega oceana se je približala nova depresija ter jo mahnila proti vzhodu po poti, kjer potujejo depresije bolj poredkem, to je preko Jpanije na Sredozemsko morje. Naglo i-adanje zračnega tlaka je pričalo, da se nam bliža hitro in da prihajamo naglo v njeno območje. Barometer se je znižal tekom dveh dni za 20 mm, kar je pač precejšen padec, ali vendarle niti za naše. niti za druge kraje kaj tako posebnega; močni padci zračnega tlaka pa ponavadi ne pomenijo naihujšili padavin ia tudi to pot jih ni bilo preobilo. Nad severnim delom Sredozemskega nic rja in njegovimi obrežnimi deželami je nastal močan vetrovni vrtinec, ki je posegel tudi do nas ter "J-puhnil hladni zrak proti severovzhodu na njegovo mesta pa potegnil toplo, a vlažna strujo od juzozapada. Ob zaključku tedna se vreme še ni cist veno popravilo; še vedno smo povsem v območju depresije, ki se ji očividno ne mu ii dalje. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Nejasno, padavine v severnih Alpah lep > vreme: temperatura blizu ničle, v višjih legah slana, severni vetrovi. Trraška vremenska nanoved ia nedelj.): šibki vetrovi z morja, dež; temperatura od 12 do 16 stopinj, morje razburkano. Domače vesti SLS kot nevesta «Tka sa fiitna, ce se ni* Sča.r site* zdi® * Sodniški izpit sta te dni položila pr! višjem deželnem sodišču v Ljubljani olimpijski zmagovalec g. Leon Štukelj iz Novega mesta in g. Anton Kur.tarič tz Maribora. Čestitamo! * Izpremembe v državni službL Z odlokom ministra za narodno zdravje so imenovani za zdravnike-pripravn&e: dr. Franc Debeljak in dr. Ciril Pcrekar pd splošni bolnici v Ljubljani ter dr Roman Lesnik pri splošni bo-nici v Mariboru. Zdravnik državne bolnice za ženske bolezni v LJubljani dr. Leon Šavnik je poda! ostavko na državno službo. Pisarniški otlcijal pri okrajnem acdiščj v Radečah Ignacij Klopčič ie trajno upokojen, računski revidettt delegacije ministrstva financ v Ljubljani Alojzij Adamič pa je imenovan za vršilca ekonomske dolžnosti v Higijenskern zavodu v Ljubljani. * Uradniki in novi stanovanjski zakon. Kakor poročajo iz Beograda, ie bi! novi stanovanjski zakon v tamkajšnjin uradniških krogih sprejet z zadovoljstvom, vendar pa tudi s strahom zaradi prenehanja stanovanjske zaščite v meseca novembru prihodnjega leta. Z vseh strani se povdarja nujna potreba nveljavSjenja uredba o fondu za gradnjo uradniških stanovanj, ki ie bila sicer že cavno izdelana, a leži še vedno v predsedmštvn vlade. * Naša država in novi mednarodni vlaki. Avstrijska generalna direkcija železnic ie raši direkciji železnic predlagala, naj bi se v sporazumu 2 bolgarsko in turško v!ado uvedli c o vi vlaki na liniji Csrigrad-Sofija. Beograd-Budimpešta-Dimaj-Frankfurt-Belgi-fa ali Holandija. S temi novimi vlaki bi se znatno izboljšal železniški promet na vseh Unijah. * Bizantološki kongres v Beogradu. Kakor smo nedavno že omenili, se meseca aprila prihodniega leta vrši v Beogradu II. mednarodni bizantološki. kongres. Protekto-rat nad kongresom ie prevzel krali Aleksander. Predsednik pripravljalnega odbora ie univerzitetni profesor dr. Radonid, član akademije znanosti in umetnosti. Program kongresa še ni določen, pač pa ie že sklenjeno. da se bodo raze:) znanstvenih konferenc vršile tudi ekskurzije v historične kraje Jugoslavije. Slovite suknje fn raglan e' ktasni darrsk m id?rn Mašč tvrdke trm Lukič Pred škofi o 19. prekpi.T o Sf tov s'ne i'delke t. res iivirn * Dva pravilnika o invalidih. Kakor se doznava iz ministrstva za socijalr.o politiko, bosta v kratkem objavljena dv3 pravilnika o invalidih. Komisija, kateri je bila poverjena sestava pravilnikov, je svoje delo že končala. S prvim pravilnikom se ureja vprašanje odkupa invalidnine potom dajatve kapitala in zemliišča. ker se pričakuje, da si bodo invalidi na ta način ekonomsko opomogli. Z drugim pravilnikom se creja vprašanje zaposlovanja invalidov po drž. oradin in humanitarnih zavodih ter v podjetjih. ki iSi subvencionira država. Ta ukrep utegne omogočiti hitro in lahko zaposlovanje invalidov ter s tem od p omoči nujni potrebi. * Za šolskega nadzornika v okolišu Ljubljana okolica ie imenovan šol. iipravitell Pr. Skali * Iz oprave Stelnbeissovega podjetja [e bil odpoklican g. Albin Prepeluh. ki ga ie svoičas minister Nikič imenoval v upravni svet tega podietia. ♦Iz vrst državnega oradnlštva nam pišejo: Zelo hvaležni bi bili merodajnim obla-sivom za obvestilo, fcedai dobijo oni drž. uslužbenci, katerim ie Drž. Savet v Beogra du ob priliki nepravilne uvrstitve po novi pragmatiki predložene prizlve ugodno rešil. Izplačane pripadajoče razlike na pl3čl in sicer za dobo ob l V 1925. od katerega dne fiaprei so vsi oni drž uslužbenci, ki so bil' pravilno uvrščeni, že preiell vse dohodke po novi prasmatiki? Za pospeške, ki iih ie i napravila uvrščevaina komisija, morajo ge- 1 dai trpeti nedolžni. Govori se ce'o, da so ie terjatve »zastarele«, kar b! bila pač največja krivica. Nekatera ministrstva so te razlike tskoj izplačala, druga zopet ne, zlasti pri ministrstva za šnme in rede je vse zaostalo. V Sloveniji čaka precej uslužbencev tega ministrstva že dalj časa na izplačilo teh razlik. * Občinski odbor občine Lukovice ia Imenoval za svoja častna občana g. dr. Vla-dimirja Kaiičiča, inšpektorja min. nar. zdravja v Zagrebu (prej v Ljubljani) ra dr. Ivar.a Pirca. šefa drž. hlg. zavoda v Ljubljani, v zahvalo za zasluge, ki sta jih pridobila za sanacijo Lukovice in zgradbo Zdravstvenega doma v Lukovici, ki bo za pov-zdigo iavnega zdravstva v brdskem okraju neprecenljive vrednosti. Izročili sta se jima prav lično izdelani diplomi, delo g. akad. slikarja J. Pnngartaika, prof. na kočevski gimnaziji. * Himen. Na Brezjah sla se poročila g. Josip Loos, uradnik mariborske podružnice Kreditne banke, in gdč. Sonja Jančeva, hčerka odvetnika g. dr. Iga Janca v Kranju. Istotako ca Brezjalf sta se pretekli teden poročila g. Joško Kač, trgovec v Kresnicah pri Ljubljani tn gdč. Ivanka Beranič hčerka uglednega posestnika v Cirkovcih na Dravskem polju. — V Trebnjem sta se v pondeljek poročila g. Vilče Godnjavec. sin tamo-šniega posestnika in gostilničar, ter gdč. Tcnčka Zormanova iz Zagreba. — Na lova na Gorjancih se ie v pondeljek pred oitarjem sv. Miklavža poročil g Joško Brulc, posestnik in strojaT iz Št. Jerneja, z gdč. Slavo Mi knličevo, posestnico v Maribora. Poroka se je vršila v pravem lovskem stilu. Okrog 30 lovcev je streljalo salve. — V Ljubljani se poroči danes g. Viktor Poznič m gdč. Kristina Kavčič, marljiva Sokolica. Bilo srečno! * Smrtna kosa. Po daljšem bolehanju je včeraj v najlepši moški dobi 51 let umri v Ljubljani poštni uradnik g. Jakob S e g u I a. Njegova prerana smrt je posledica velikega trpljenja, ki ga ie pokojni prestal med svetovno vojno, kot politični presjniar.ee Bi' je vselej odločen narodnjak in zato ie moral kot &srboii!«. občutiti avstrijsko perse-ktscijo: bil je po dva meseca interniran v Celju in v Gradcu. S pokojnim g. Šegulo izgubljamo kremenito značamega napred nega .noža, ki mu nobena težava ni mogla zmanjšati Idealizma in ljubezni do domovine. Globoko sočustvujemo z go. soprogo in sinovi. — Nadalje se je včerai v Ljubljani preselila v večnost gospa Frania Cerne-t o v a, soproga upokojenega sodnega pod-uradnika. našega zvestega pristaša g. Ivana Cerneta. Pokoinica ie bila po svojem poklicu in obenem po svoji prijetni družabnosti zr.ar-a v vseh ljubljanskih krogih. — Na Zaloški cesti št. 37. je včeraj po kratki mučni bolezni umrl g Matija E r k 1 a v c. v svojem okraju dobro znana osebnost zaveden narodnjak in vedno napredno misleč mož, ki ie tudi svojo rodbino vzgojil.v narodnem duha. — Iz Celja nam sporočajo, da ie včeraj umrla ga Rezika Stres, soproga mag. sluge g. Stresa. Dosegla ie častitljivo starost 70 let. — Pokoinim blag spomin, preostalim naše sožalie! * Pokojnega načelnika g. Frana Vidlea, o čigar nenadni smrti smo včeraj poročali, prepeiiejo jutri iz Subotice v Ljubljano, kier se bo ob 2 popoldne vršil pogreb z glavnega kolodvora G Vidic je podlegel operaciji, kateri se ie moral podvreči radi absce-sa v želodcu. * Anketa o zidanju stanovanjskih hiš se bo vršila v kratkem v okrilju Zveze stavbnih z3drug v Ljubljani Kdc-r se zanima in želi prisostvovati, naj lavi z dopisnico Zvezi stanovanjskih zadrug v Liubijani. Aleksandrova c. 5 Anketa ima namen pomagati rszblstrlrl to težavno vprašanje Zveza stavbnih zadrug želi. da bi bila udeležba čim večia. ker prevažna doba. ki nastopa sedaj za nalemnike. zahteva imperativno prav naglo akcijo. * Slovensko zdravniško društvo v LJubljani vabi vse člane na prihodnji tedenski seminar v sredo, dne 27 oktobra ob 17.30 na klrurgičnem oddelku lavne bolnice. Spored: I.) Demonstracija carcinoma laryugis. abscessus cerebeili. demonstrira primarij dt Pogačnik 2.) Asistent dt Debevec z Golnika demonstrira novo pneumothoras iglo Odbor prosi za ročnost * Usoda akad slikaria Josipa M. Gorupa. ki se ie zgubil v triglavskem pogorju, se tudi tfekom včerajšnjega dne nI mogla pojasniti z nobeno novo podrobnostjo Espedici-ia, ki te ziutrai krenila na pni. se ie morala popoldni radi skrafno slabega vremena vrniti nazaj v Moistrar.o - pripravljena da se zvečeT v slučaju Izpremembe vremen« na bnlKe zopet poda v Vrata ZIMSKE SUKNJE in druga obač •3 nudi v največji i'.b ?i in •»aicereje I. Maček, L ubrana A.eksandrova cesta 12. * Likvidacija osrednjega poveljnlštva varnostne straže v Ljubljani. Kakor razglaša »Uradni list«, se na osnovi naredbe o razdelitvi države na oblasti z dnem 1. januarja 1927 ukine osrednje poveliništvo državne varnostne straže v Ljubljani, ter preidejo posli r.a oblastno poveijništvo državne varnostne straže v Ljubljani ozi- Opozar jamo ceni. farne da radi di bitkor shranijo š'evilke od »ma v Maribora. Še nerešeni spisi se 2 omenjenim dnem odstopijo teritorijalno pri' stolnemu poveljcištvu državne varnostne straže. ♦ Nereelno postopanje. Pod tem naslovom ca m pišejo iz privrednih krogov: L. 1923. je neki v Ljubljani precej znani gospod nabiral tod' pri nas inserate za »IIt> strovaai pregled privrednih in kulturnih institucij kraljevine SHS', ki ga je fine! izdati za 1. 1924 »Klub jugoslovenskih pomoraca«. Mnogi .izmed nts so inserate naročil: in jih deloma t^-di že plačali. A do danes, po več nego 3 letih, »Ilustrovani -pregled« in seveda ž njim tudi naši inserati niso zagledali belega dne. Na pritožbe ra crgence se nam ie nekaj časa odgovarjalo z raznimi izgovori In obljubami, a tega smo že davno siti. Zahtevamo denar nazaj in pričakujemo, da bodo izdajatelji »llustrovanega pregleda« v Interesu svojega ugleda nemudoma izpolnili našo zahtevo. Gospoda nabiralca ir.seratov pa prosimo, da tudi s svoie strani stori primerne korake, predno se stvar razvije v ia-ven škandal. ♦ Opasen nedostatek. Pišejo nam: Te dni popravljajo most čez Bohinjsko Savo pred Bledom. Promet je ta na cesti s kolodvora na Lescan vedno živahen in ie že po dneva treba dobro paziti, ker le mostišče sedai tako zoženo, da se dva voz3~ ne moreta srečati. Ponoči pa je pasaža naravnost opasna, ker nikdo ni preskrbe!, da bi na mostu visela svetilka ter se tudi sicer voznikom dalo znamenie za nafvečlo pozornost Na širokih cestah danes preganjajo vsak avtomobil ki ne vozi ob skrainem desnem robu in baje ie bilo samo v kranjskem okra-iu letos naloženih na stotine glob »ker ste vozili jw sredi ceste«, mimogrede rečeno motivaciia. kakršne bodete zaman Iskali po Evropi, za res opasno pasažo na bleiskem mostn pa se očividr.o nikdo ne zmeni, ako-ravno imamo tu opraviti z eklatamnim primerom ogrožanja iavne varnosti. Kdo je od-govoren za red in varnost na mosta ne bodemo preiskovali, vsekakor vlagamo ovad bo radi pregreška ogroženja javne varnosti proti neznanim 'krivcem. Prosimo vse oblasti. ki se tih tiče. za takojšnje ukrepe! 9 Nova lekarna v Radečah, Mag. nh3rm Josip Vladovič, provizor lekarne v Krškem ■e vložil prošnio za podelitev koncesiie In otvoritev nove javne lekarne v Radečah pr Zd^nem mostu. 9 Defi-avdant Frinlo Pele — aretirali. V noči od petka na soboto ie bil poštni uradnik Franio Pele. ki ie poneveri! pri zagrebški pošti nad po! milijona dinarjev aretiran v sušaškem vlaku, vozečem proti Zagreba. Pele ie vstopi! v Plzsah, kier ga ie v knpeia spoznal uradnik zagrebške poštne direkcije Nikola Canič, ki je tekom vožnje poskrbel, da ie Pelca na postaji v Ogulintt prestreglo orožništvo ter ga vklenjenega po polnoči pripekalo v Zagreb. ■ ♦ Dražba ribolova v Lltffl. V pondeliek trrrek In sredo (25., 26. in 27. oktobra) se vršijo pri srezkem poglavarstvu v Litiji ribolovne dražbe: oddalo se bo osem revrr->ev v zakup. Podrobnosti so razglašene v »Uradnem listu« št. 77. * Odbor za pomoč poplavljencem r Kapela.i pri Brežicah vabi na prireditev, ki se vrši v nedelio dne 24. oktobra v vseh prostorih g. Zorčiča. Za obilno udeležbo se priporoča odbor. * Zlatnike so našli v Zlatorog-terpen-tinovem mlin: Ari Wagner; Moste pri Ljubljani; Frančiška Pesjak. Kovor. Gorenjsko: Kosta Humek, Ludbreg; Marija Postružnik. Sv Primož na Pohoriu; Jožica Stok. Rakek: Donca Perčič. Pobrežje pri Maribora: Ktrkman. soproga nadsprevodnika. Maribor: T Vimpolšek Pohenca pri Brežicah: Stefanlla Rems. Laško-. Anica Košak Tržič; Ana Pekavec. Liuhliana. Doleniska cesta 56: Krut Tereza. Kizdobliania-. Neža Če-mažat. Železniki: Angela Kos. Kasnvce. Loke pri Zagonu: Tereza Kramar Zagreb Tuškanac 4: losip lanušič. gostilničar. Si-sak: kapetan Kutner. Brod: Marlia Aladro-vič soproga poročnika Tuzla: Gizela Tom-pič. losip - do!: Viekosiava Medeoti. Omiš * Odlikovanje Na Medna rodni raz«tavi v Rimu so bile odlikovane naslednje tvrdkt: K unči? ^imon iz Ljubljane, izdelovalec soda-vr>de in pokalle. — t zIa*o kolajno in nalmo velike čnsti: Rado Prej rad iz Podčetrtka, izdelovalec umetnih cvetlic, — z zlato kola ino in palmo velike Časti; Kos Franc iz Ljubljane, pl-ftarstvo na stroie- - z zlato Ko lajno in z trbom velike časti: «oiar Andrej. peVnrn.i. Omsuolje, - z z!-to kolajno in ' križem velike nagrade: Fišter Fran iz Ljubljana izdelovalec pristnih kranjskih klobas. z zlato kola ino in s križem velike nagrade; Terček Jakob, par. pekarna, Ljubljana. — r. zlato kolajno ln s križem velike nagrade: Viktor Bogataj ePlanina>, Jesenice, izdelovalec čajnega peciva. _ z zlato kolajno, f-estifa^no? <(0L0 sreče KOLO ljubezni KOLO trpljenja KOLO usode KOLO strast! se vrti danes ob 3.. 5 7 , 9. vCLITlii KINO HAT I CA Danes za Polnočno solnce predstave po 2 uri. Dopoldne ob: polil. Pc poldne ob: 3., S., 7. in 9. url. KINO IDEAL. * Arbfrin. priznano sredstvo za jesensko zatiranje sadnih škodljivcev, izdeluje C h e-motechna, družba z o. z-, Ljubljana, Mastni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E-Skaberne). * Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusa t ustih, bolečini v čela. mrzlici, zapeki ali driski učinkuje že ena čaša <■'Franc - Jože-fove» grenčire sigurno, hitro in prijetno. Znameniti zdravniki - strokovnjaki svedo-5ijo, da se izk: že cFranc - Jožefova^ voda za prehranjevalno po*, preobloženo z jedjo in pijačo, kot prava dobrota. Dobi se v lekarnah in drogerijah. 65 * Volno in bombaž 13 strojno pletenje ia vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4. * cLjuhe« prepečeaec izboma novost, prav posebno primeren zn kavarne, gostilne, delikatesne tnrovine. Prav priporočiHV za bolnike ln želodčnobolne. Dobi se prav poceni v trgovini V. Sober in Bergant. Sv. •Ini.-oJia trg. * Največjo izbi'o klasičnih in modernih skladb za vse instrumente 'n petje ima vedno v zalogi !e Matična knjigarna, Ljubljan«. Kongresni trg. 1385 * Tkanina «Eternnm», slavna zaloga za Jugoslavijo pri l. Medved, manufaktura, Liub'iana. Tavčarjeva ulica 7. * Ali veš. da so samo eno «PEKATETR» na svetn? Te slovi io vsled svoje okusnosti, tečnosH in redilnorti. * Vailiolisp čpvlje *Karn» dobite v Mariboru. Koroška cesta 19. od 1. oktobra tudi Aleksandrova cesta 23 v trgovini St. Černelič. 27 Iz Ljubljane o— Večerni bomercijaln! tečaji trgovske akademije. V tetošniem zimskem semestru se o tvorijo večerni komerciialr.i tečaji po-četko.n meseca novembra. Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6. do 8 ure zvečer. Predavajo profesorli trgoske akademije Tečaj obsega nastopne predmete: 1.) Knjigovodstvo. 2.) Trgovtnstvo v praktično uporabljeni zvezi s trgovinskim, obrtnim, meničnim in stečalnim pravom. 3.) Slovenska 'rgovska korespondenca. 4.) Slovenska a 1 i nemška stenografija (po prosti izbiri). 5.) Nemški iezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in fraze-ologilo ter tehniko sloga tn korespondenca a I i italijanski iezik (s posebnim ozirom na trgovsko strokovno terminologijo in fraze-ologijo ter tehniko sloga in korespondenca (po izbiri) Vpisovanje se vrši na državni trgovski akademiji (Aškerčeva nlica 9, II. levo) v ravnateljskl pisarni ob uradnih urah. n_ Otvoritveno predavanje- v VI. sezoni društva «Sofe» » Ljubljani. V društvu rszgoti&oM v g a ni vlog. z Heny ^oiten. fr predsiavi ob S. soieluje umetni k orkes r Kino Sokoi Trbo»Jje. t— Zvezi gostilničarjev v Trbovljah Ker jc pričakovati 31 t. m. veliko udeležbo pri slavnosti odkritja spomenika, kar je razvi« deti že sedaj iz došiib prijav iz vseh kra« iev, smatramo za umestno, da se takoj skli« če sestanek gostilničarjev, na katerem ima priti predvsem do ugotovitve enotnih naj« manjšin cen. — Več gostiiničarjev t— Nezgoda radi prehitre vožnje Ker je vozil neki avto iz Ljubljane prehitro v sme« n proti Dolu, so se splešili konji posestni« ka Antona Drakslerja Pri tem je dobila telesne poškodbe rudarjeva žena Marija Sovre, ki je prav takrat šla po cesti in pri« šla pod kolesa t— Nova uredba za vse bratovske sklad' niče. Na seji glavnega odbora Bratovske skladnicc v petek 22 t m se je razpravlja« Io o raznih tekočih zadevah in med drugim tudi o novi uredb' za v6e bratovske skiad« niče v državi. Novo uredbo je v smislu ru» darske ankete v Beogradu izdela! inž Ober« snel. ki je o niei izčrpno referiral Po zašli, šaniu mnenja vseh prisotnih se je sklenilo Obersnelov proiekl pos!3ti na ministrstvo za šume in rude in ga obenem pozvati. d3 bi se vršila nova mdarska anketa prve dni meseca decembra Nova uredba bi se imela sprejeti kot zakon, veljaven za vso državo, a poedine bratovske skladnice bi si v nje« govem okviru zasnovale svoje pravilnike, prilagodene krajevnim razmeram t_ Sokolsko gledališče v Trbovljah bo otvorilo gledaliJko sezono začetkom meseca novembra s »Pegico moiega srci® t— S kolom ga Je napadel. Jernej Spita« lar, delavec v steklarni v Hrastniku ie na« padel na poti domov svojega tovariša Anto« na Umka in mu prizadejal s kolom več tan na glavi. t— Intervencija pri velikem županstva. V Trbovljah je veliko fkzv. *fužerjev» jn ne« opravičencev izvrševanja različnih obrti. Obrtno društvo za Trbovlje. Hrastnik to Dol je že opetovano podvzelo vse korake, da se delovanje v Škodo njegovih članov prepreči. Sedaj so je obrnila Zveza slov. zadrug v Celju Inicijativno na društvo, da bi se zbrali vsi podatki ?n bi se zatem na« potila deputacija obrtnikov na veliko io« panstvo v Ljubiiani. kjer bi posredovala, da bi se že v kali preprečile razne zlorabe. t— V Šolskem poslopju na Vodah se bo vršilo v nede!ro 31. t m. ob 3. popoldne predavanje gdč Zemlianove Iz Ljubljane o umnem gospodinjstvu. t— Otvoritev dramatične Sofe Preteklo nedelio se je vršila na Vodah otvoritev dramatične šole pri »Svobodi« Baie je pre« vzela vse stroške Delavska zbornica v Ljub« Ijeni. Iz Kranja r— Stražišče pri Kranju. Jutri gremo ob vsakem vremenu v Sokolski dom. kjer bo ob 4. »Trgatev«. Priredi jo »Unija* v korist brezposemim in bolnim članom. Tudi Kranjčani gredo jutri vsi v Stražišče r— Kranj. Podružnica Narodne strokovne zveze v Kranju vabi vse člane na sestanek, ki se vrši jutri v nedeljo ob 10. dopoldne v Narodnem domu. Predava centralni tajn'k K r a v o s. Vsi ln točno! Popoldne gremo vsi v Stražišče na prireditev bratske sosedne organizacije. Iz Ptnja J— lz gledališke pisarne. Obiskovalcem gledališča v pojasnilo Cene pod i, ker ie postopen brez viharnih fckokov. Tekom tedna je porasla Vojna škoda od 808—300 na 314.5—315 včeraj. Investicijsko se je enako ponujalo po višjih cenah; prav tako agrarne, ki so mestoma zabeležile živahnejši promet. Položaj na deviznem tržišču je bil ta !e-ien prijaznejši kakor v* preo'zadujem tednu Od srede dalje se je pojavljalo na tržišču dovolj blaga, tako da je bilo razen v devizah aa Prago povpraševanje vedno pokrito Narodna binlc ie intervenirala v začetku tedna v blagu n Švico, Dunaj, Prago in London Najživa' npjše je bilo ves teden trgovanje v italijanski'-: lirah. Dčviza n.i Italijo je v ZaiSTebu močno naraščala v skladu s svoj^ mednarodno č vrstečo, ki ie trajala do včeraj, ko je tečaj lire zopet malo popustil. Skakanje lire, ki 60 ga povzročile intervencije in deflacijske mere italijanske vlade, je pospeševala še špekulacija. Včerajšnji padec lire baš pokazuje. da je lira postala igrica špekulacije, zaradi česar ie postal ■ njen tečaj zelo nesitruren. Italijanom tako viharen porast gotovo ni po volji, zlasti ne italijanskim izvoznikom. Ta teden je znatne je poskočil tudi francoski frank, vendar ne v toliki meri, kakor Ura. Včeraj je frank mednarodno malo popustil, a se je danes znova za malenkost popravil, dočim je lira danes dalje neznatno slabša. V današnjem svobodnem frometu se je Italija klub temu. da je mednarodno slabša, v Zagrebu okrepila od 244 na 245.5. Pariz je notiral 170—172, dočim so ostale devize nespremenjene. Vcjna škoda je dalje čvrsta ta se je trgovala na včerajšnji višini po 314.5. Investicijsko in agrarne beležijo včerajšnje tečaje. Ljubljanski trg Meso v mesnicah malo cenejše. Minuli teden cene živilom v Ljubljani niso zabeležile posebnih sprememb, le m-> sarji so znižali v mesnicah cene za 1 Din pri kg, dočim »o jajca dražja. Blaga je vedno dovolj, malo manj je samo jajc ta tudi krompirja primanjkuje. Gob, med njimi jurčkov, prinesejo kmetice še vedno mnogo aa trg, dasi je že pozna gobja sezona. Divjačine še ne pride mnogo na trg. Tržno nadzorstvo je nedavno objavilo, da na željo brezplačno pregleduje jajca. Sprva so kup> valci zahtevali to pregledovanje, 9edaj sa pa že zopet opuščajo — menda zaradi pomanjkanja blaga. Cene so bile minuli teden naslednje: Meso in mast: goveje me=o 15—18. telečjo 17—20, svinjsko 19—22.50, slanina 18—21, masi 25 koštrunie meso 13—14. jagnjetina 20, konjsko meso 6—8. suhe kranjske klobase b7, prekajena slanini 23—30 Din Ua. Perntuiiia: piščanci 15—25. kokoši 25—35, petelini 25—30. race 20—25 Din komad. Rihe: krapi 25 —30, ščuke 35. postrvi 55 do 60. klini 15—20, pečenke 15 Din kg. Uieeni proizvodi: mleko 2.50—3 Din liter, sirovo maslo 40. čajno 55. kuhino 45 Din kg. Jajca: 3—3-25 Din za par. Sadje: jabolka 2_S, hruške 3—10, kostanj 3, arrozdje 8—12, breskve 6—8 Din kg. Špecerijsko in koloni-'al no blago: kava 42—74. sladkor kristalni 13.50. v kockah 15.50. riž 7—12. testenine 8.50 ia 12 Din kg. olie 18-20 Din liter. Mlevski prodnkti: moka fOa 5.25. fl» 4.50, kaša 6 -to 7, iešnrenj 6 -S. iešpreniček 10—13. tur-Sčična moka 3-50—4, turščični zdrob 4—5, nšenični zdrob 6.50. ajdova moka 8—0, rže-na 5 Din ke. Ži*n: pšonic.i 320 - 330. rž 245 r.o 270. ječmen 230 —245, oves 210_250, turščica 220 - 230 Din za tno kg. Kurjava: premog 42 Din za 100 ka, drva trda 150. mehka 75 Din za kubični n^t— ie.no 75 fj0 100. slama 50 Din za 100 ka. Zelenjav8 in sofivje: gin vvi a ta 6—7. aiseri.-a Tu motovileč 5—6. endivija 4—5. zelje 1.50—2. rdeče 3—4. kislo 3. obrovf 3. VnrfiSola 9 do 10. paradižniki 3—4. čebula 2—2.50. česen 5—7. krompir t.25—1.50. kisla rena 3 Din za kg. Mariborski trg Cene krompirju čvrste. Na včerajšnjem trgn Je bi! dovoz krompirja manjši, deloma zaradi slabega vremena, največ pa zaradi tega. ker je letina krom oirja slaba. Cene krompirju so se malo dvignile. Slaninarji so pripeljali 42 voz s 123 zaklanimi svinjami, ki «0 jih prodajali na drobno po 10.50 — 27. na debelo po komadih pa po 14—17 Diu za kg Krompirja je bilo 28 voz po ceni 1.50—2 Din kg in čebule 15 voz po 2.25—3 Din kg. Ostale cene- Perutnic: kokoši 35—45. piščanci 27.50 33. race 25—70. eo-i 60—75 Din komad. Fižol: posušeni 2—250 Din liter. ZoJenjava. sočivje ia podobno: karfijo-la 3-6. česen S—14. kisln 7»lie 3—4. kisla repa 2—3. paradižniki 2 50—4 Din kg, ohrovt 1—2. buče 1—2, endivija 1—1.50 Din komad. Gobe: 2.50 Din kuuček. Sadje: jabolka 0—6. hruške 4-8. eešplje 3—4. breskve S—10, erozdje 6—14 Din kg. Mlečni proizvodi: mleko 2—2.50, smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 36—40. čajno 50—65. kuhano 45—50 Din kp, sir 3—9 Din komad. Jajca: 150—2 Din komad. Med: 25—31 Din kg. Krme je bilo na trgu prav malo, vendar 90 cene ostale nespremenjene. Pripeljali so kmetje samo 3 voze sena in 1 slame. Cene: seno 70—90, slama 40 Din za 100 kg. še i ca: sremska, december - Janusr, pariteta Indjija, 5 vagonov 13750; sremska, sušena, 3 vagoni jo750—160; baška, sušeoa, 2 vagona 150; baška, stara, 1 vagon 175. Moka: baška. <0>, 2 vagona 460; baška, c6», 1 vagon 299. Fižol: baški, beli, 3 4 vagoni 165. Tendenca čvrsta. Dunajska ber -a za kmetijske pradukta (22. t m.). V Ameriki in Budimpešti so sa tečaji le neznatno spremenili. Na Dunaju traja restrvirancsl kupcev dalje. Mirnejše razpoloženje se nanaša predvsem na pšenico in turščico. Podražila se je rž Uradno notirajo vključno bkigovnoprom&tni davek brei carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.50—40.50. madžarska Tisa, 79—80 kg 4550—4650; rž: 29.75—31.75; turščica: sušena 26—27; o v e 6: domači 25 :0 do 26. Tržna ooročila SoTosadska blaffovna bona (23. t m.). Pšenica: baška. 2 vagona 237 —290; baška. 75—76 kg, 2 7 vagonov 18750; baška, do 15 novembra. 6 vagonov 29*1: baška. 77 kg. 2 %. 1 vagon 295. Ječmen: cremsld, 64—65 kg, 1 vagon 17750. Tur- =3 Izredno mnogo ririne na celjskem H rinkem sejma. Na živinski sejem, ki se ja vršil istočasno s kramarskim sejmom 21. t. m., se je prignalo izrediio mnogo živine. Bilo je ua sejmu 79 volov, 147 krav, 43 glav mlade živine, 4 teleta, 3 ovce ta 6 konj. Kupčija je bila precej živahna; prodano je bil j okrog 100 glav živine. Cene za kg žive teže so bile: voli 7—8.50, telice 6—7, krave 3—5 Din. Prihodnji rodni živinski sejem bo v t> rek 2. novembra. — Od 4. do 10. t. m. to bili zaklani v mestni klavnici: 3 konji, 1 bik, 19 volov, 22 krav, 13 telic ta 67 svinj. Uvoženega mesa je bi!o: 272 feg govedina, 941 kg teletine in 116 kg svinjina. Izvozil se je 1 vol iu 00 telet = Bedni občni zbor ima Cinkarna, d. d. * Gaberju pri Celju, G. novembra ob 3. po poldne v svojih . uradnih prostorih. = Dobava desk ta žebljcv za police (sta-laže). Artilerijski polk v Prilepu namerava za police za pritikline nabaviti iz Slovenija 250 gredic v dolžini 4 m, debelini 8 cm, nadalje 400 desk v dolžini 4 ra, debelini 3 cm ter Širini 25 cm ta 50 kg žebljev v dolžini 7 cm. Interesenti, ki bi se zanimali za to dobavo, naj pošljejo svoje oferte franio nakladalna železniška postaja tu ali franko iz-kladalna železniška postaja v Prilepu, ia sicer za les od 1 kubičnega m<5tra ter za žeblje od 1 kg komandi mesta Ljubljane r Ljubljani. = Prodaja. Dne 0. novembra se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede prodaje starih sodov (2150 komadov). Predmetni oglas ie v Zbornici za trgovino, obri ta industrijo v Ljubljani na vpogled. = Zedinjene države kot upnik. Po ameriških uradnih podatkih &o Zedinieae države tekom večinoma zadnjih štirih let po»<>-dile po večini v industrijske svrhe v milijonih dolarjev: Kanadi in Novi Zelandiji 2545, Južni Ameriki 4140, Evropi 2115, Aziji 722; skupno 9522 milijonov dolarjev. Všteti to tudi zneski, ki jih tuje vlado dolgujejo vladi Zediujcnih držav. = Izredno slaba vui?ka letina v Madžarski. Trgatev grozdja v Madžarski je večinoma že zaključena. Ugotovilo se je, da se je v glavnih vinorodnih pokrajinah Madžarske pridelalo na oralu, ki je dal lani 15—25 hI, letos samo 2—3 hI mošta. Zaradi tega cene moštu na Madžarskem rapidno uaraščaio. Lani je stal liter mošta 2000—3000 m K, letos pa stane 7000—11.000 mK. Vrhu tega « tudi kakovost slaba. Letošnji vinski pridelek ne bo zadostoval niti sa domači fcea-zum. = Kockttrzi. Konkarz je razglašen nad imetjem nedolerne Marije Kokaljeve, pose-stnice v škofji Loki (prvi zbor upnikov 6. novembra ob 9. pri okrajnem sodišču v Škofji Loki), ta nad imetjem Ivana Kosa, trgovca v Celju (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju 13. novembra ob 9.). — Due 3. novembra ta po potrebi naslednje dni se bo vršila v Gornji Radgoni prodaja vsega blaga in taventaria iz konkurent' mase Ivana Bračka, bivšega trgovca v Gornji Radgoni. Prodaja se bo začela ob 9. iu se bo vršila v hiši gostilničarja gosp. Kaufmanna. = Odgoditev likvidacije agrarnih nsta-nov. Po sklepu ministrskega sveta sta likvidacija agrarnih direkcij v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu ta Beogradu, kakor tudi glavnih agrarnih poverjeništev v Skoplju. Splitu ta na Cetinju ter prenos njihovih agend na velike župane, odnosno oV^ine glavarje preložena na 31 ott-ihra 1927. = Kotiknrz Boocradcke bomisione banke. Omenjen« banka je lani zaprosila za prisilno peravnavo izven konkurza. čemur je beograjsko trgovinsko ministrstvo ugodilo. Položaj pa se ie medtem 'ako spremenil, 'la je moralo sodišče proglasili nad imovino banke konkurz. = Proti oddaji del za nofranjo oprema poslopja Narodne sknpšeine ir.ozemccm. Proii temu, da namerava ministrstvo za gradbe oddati dela za notranjo opremo nove zgradbe Narodne skupščine v Br-o-rradu avstrijskim. madžarskim ter nemškim tvr.l-kam na račun reparacij, je protestirala tudi Zbornica za trgovino, ubrt in industrijo v Ljubljani, ki je roslnla ia pristojna mesfa spomenico, v kateri med drugim opozarja, da imamo samo v Sloveniji nad 1200 samostojnih mizarskih moiatrnv z celično kvalificiranim delavstvom in 6 večjih tvomiških obratov 73 poHsfvo. Ker sta v tej stroki stisnaoiia ia nezaposlenost prav občutni, naj se ta dela oHoa >'o domačim podjetnikom. Oddaja dela tuieem bi bila skraino škodljiva splošnim narodnogospodarskim infer^-im in bi pompnila tu-"i i zapostavljanje CEe najbolje kvalificiranih 6'rok domače podjetnosti. V tej zadevi naj bi posredovali tudi naši naridni poslanci. Borze CURIH. Beograd 9.1425, Berite 123.25, Nevv York 518.125. London 25.1225, Pariz 15.575. Milan 22575. Praga 1534. Budimpešta 2.8125. Sofija 3.74. Dunaj 73.05. TRST. Devize: Eeograd 40.60-41 tO. Dunaj 325—335. Praga 66—GO. Pariz 60-TO. London 111-111.75, Nevv Vork 2450—2310 Curih 440—450. Budimpešta 0.0320 —0.0331'! FukaTešta 12- IS: val trle- dinarji 401: do 41. dolarji 22.75-23 20 zlatih franko 8S_03, zlata lira 444.30. DUNAJ Devize: Beograd 12.4850 12525. Berlin 1&8.25-168.75 Rudimpt' 99.05 -99.35. Rukarc-šts 3.83-3-85. Lond 54.305- 34.405, Milan 30.69 30.79. Ne Y«rk 707 35- 709.85. Pariz 21.25-2155. Pr; ga 20.9475-21,0?75. Sofija 5.09—5.13. Var šava 78 35—78.85, Curih 136.53—137.03; v a I u t e> dinarji 12.47—1253. dolar« 706.60—710.60. Deviza Beoprad nu ostalih borzah: v Berlinu 7.41. v Londonu (popoldne) 274, v Kew Y°rku (22. t. m. po borzi) L77. izpod Lovčena Kdo ue pozna Lovčeua? V srbski •narodni^ in umetni poeziji je Lovčen poleg Jar planine najbolj opevana gora. Prav za prav ni to ena sama gora, marveč gorska skupina, ki kipi v nebo nad Kotorskim zalivom med Cetinjem in Kotorom. Goro, ki je znana pod imenom Lovčen, imenuje ljudstvo Jezerski vrh. Spomenik. trajnejši kot bron, je postavil Lovčenu vladika Rade — knez Peter Petrovič-Njegoš — v svoji pesnitvi »Gorski venac«. Ta biser srbske literature je znan tudi Slovencem. Pok« Ini Profesor Rajko Peru-šek je prevedel »Gorski venac« na slovenščino, izdala pa ga je ^Slovenska Pogied na Cetinje govo telo na Lovčenu, so na državne stroške zgradili na Jezerskem hribu mavzolej in tjakaj lani z velikimi svečanostmi, ki se jih je udeležil sam vladar, prenesli pesnikove kosti. V marmornatem sarkofagu, na katerem je samo skromen napis »Petar II. Petrovič-Njegoš«, spi pevec »Gorskega venca« svoj smrtni sen, njegov duh pa plava nad Lovčenom, blagoslavljajoč svoboden in ujedinjen narod, ki prebiva med Triglavom in Balkanom. Ironija usode pa je. da je vstajenje velike Jugoslavije in ujedinjenie srbohrvat-skoslovenskega naroda moral najdražje plačati baš pesnikov rod. Vladarske na Ivanovih koritih zgraditi planinski dom po vzorcu sličnih slovenskih zgradb. In čim se to zgodi, bodo turisti iz vseh zemlja romali na Lovčena vrh visoki in mistični, ioll opevani, a od toka moderne turistike še skoraj nedotaknjeni Lovčen bo lahko z uspehom tekmoval z našim očakom Tri-: glavom. Sarkofag s kostmi Petra II. Petroviča Njegoša na Lovčenu. Matica. Vsak naš inteligent bi moral požirati ta umotvor vsaj v prevodu. Scvc prevod daleč zaostaja za izvirnikom, za tu naj bi vsakdo segel raje po originalu, ki se dobiva v cirilici in latinici. Petar Petrovič-Njegoš je bil eden izmed tistih naših duševnih velikanov, ki so v najtežjih dneh, ko ko še vsi Ju-gosloveni razen junaških Črnogorcev ječali pod tujini jarmom, zrl z duševnim svojim očesom v bodočnost in pro-roški napovedoval Golgoto našega naroda, a končno vrše vstajenje — osvoboditev in ujedtnjenje: »Krst nositj vama je sudjeno; obitelji Petrovičev-Njegošev ni več na Cetinju, samo osamel rodni njih dom, spremenjen v narodni muzej, še hrani spomine na prejšnjo slavo. Cetinje, preje prestolica svobodnega kraljestva, posečajo — ne, kakor nekdaj, potentati in diplomati, marveč skromni turisti iz Kotora in Dubrovnika in bodočnost tega nekoč tako slovečega mesteca je samo še v živahnem razvoju tujskega in turistovskega prometa. Podoba je, da niso neutemeljene nade o mogočnem razmahu tujskega :n turistovskega nrometa v tem d'v-nem kotu naše domovine, kjer si divje-romantični gorski svet in bujnost pri- strašne borbe s svojim i s tudiinom! Težak venac, al' ie voče sladko: vaskresenja ne biva bez smrti. Več vas viaju pod sjajnim pokrovom, čest, narodnost gdje je vaskresnuia, i gdje oltar na istok okrenut, gdje u njemu čisti tam.ian dimi.« Uverjen, da pr:de veliki dan. ko se njegov narod otrese robskih spon in se ujedinjen zbere pod enim »sijajn m krovom«, je pred svojo smrtjo izrazil željo, da bi njegov pepel prenesli »na Lovčena vrh visoki« in ga tamkaj položni k večnemu počitku. Njegova želja se je izpolnila. Bil je pokopan na Jezerskem vrhu. Ko so Avstrijci med svetovno vojno zavzeli Lovčen in zasedli Črnogoro, so iz neznanih razlogov prenesli pesnikove kos" z Lovčena na Cet:nje. Ker pa je bil takorekoč pesnikov testament, da naj počiva nje- rode pospešujoče južno podnebje podajata roke. Divni Kotorski zaliv, kj v svoj;, danes še deviški nedotaknjeno-sti rn krasoti nima primere v Evropi, privablja vedno več navdušenih občudovalcev v ta nebeški kotiček jugoslovenske zemlje. Že danes brze dan na dan številni avtomobili in se vspenjajo po drznih serpentinah nad Kotorom proti Lovčenu, da se navžijejo r.ebe-školepega razgleda na Boko Kotorsko in prodro v osrčje Črnih gora. In ko se otvori spomladi na južni obali Ko-torskega zaliva v Prčanju Dom jugo-slovenskih novinarjev, bo to splošni interes za te kraje takisto mogočno dvignilo. Novinarska reklama učinl svoje in morda ni daleč čas, ko bosta Boka in Lovčen torišče naiživahnfiše-ga tujskega in turistovskega prometa. Takrat pa bo treba nod Lovčenom trenotku, ko se je vsa Črna gora s svojim vladarjem pripravljala, da na uaj-slovesnejši način izroči javnemu prometu ta spomenik carske naklonjenosti in dobrote * Nekaj sto metrov nad izvorom reke Zete, ažurno modre kakor naša Soča, ki teče proti Podgorci in se izliva. ko je sprejela vase Morač'.'. v Skadrsko jezero, samuje na ozki gorski planoti spodnji manastir Ostrog. Dobro uro hoda nad lijin pa čepi kot orlje snezdo v nedostopni navpični skali zgornji manastir Os t roški. Tu je najbolj sloveča božja pot v Črni gori Hercegovini in Novem Pazarju. V zgornjem Ostroškem manusi;ru čuvajo telo (mošti) sv. Vasilija, katerega ne samo vse ondotno pravoslavno, marveč tudi vse katoliško in muslimansko prebivalstvo časti kot posebnega čudotvorca. Za to roma že od nekdai na njegov grob narod brez razlike vere od blizu in daleč. V najtežjo časih turškega gospodstva. ko se je celo v Nikšiču in Pod gorici bleščal z mmaretov pohmiesec. se ie tu zhir-d narod s svojimi voditelji ter snovat načrte kako bi se otresel turškega jar- Kotorski zaliv s cesto na Cetinje Dolnji manastir Ostrog Most carja Aleksandra III. preko Zete Dom jugoslov. novinarjev v Prčanju v Boki Kotorski (Največje poslopje na levi.) Ko so svoječasno radovedni tujci na Cetinju spraševali Črnogorce, koliko jih je. so dobivali običajno samozavestni odgovor: «Nas in Rusov je 120 milijonov!« In res so se Črnogorci sami vedno smatrali z Rusi kot eno, ves svet pa je vedel, da je Črna gora samo ; predstraža matuške Rusije na jugu in 1 na obali Jadranskega morja. Seve, siromašna Črna gora je imela od tega stanja svoje koristi. Ako je zavladal glad v deželi, ako je požrešno Skadrsko jezero poplavilo redke plodne črnogorske oranice, se je takoj pojavil ruski stric, ki je priskočil na pomoč trpečemu bratu. Vsako leto so se pred Barom pojavljale ruske ladje, nato-vorjene z žitcm, vozeče v svojih blagajnah zlate rublje. Bede v zemlji je bilo konec in virpazarska železnica Je dovažala v deželo vagone, natrpano polne zlate ruske pšenice. Največji prijatelj in dobrotnik Črn,, gore je bil car Aleksander III. Pravijo, da je bil to prvi izmed rusk:h carjev, ki je bil izrazito slovanskega mišljenja in čustvovanja. Za to so ga neprijatelji Slovan- j stva proglasili za carja panslavista. Car Aleksander je pošiljal svojim zve- j stim Črnogorcem, kakor j:h je imeno- j val, ne samo živila in denar, kadar so ; •dadovali. marveč j"m je gradil tudi ! ceste in zidal mostove. Tako je dal zgraditi preko Zete pred Nikš:čem orekrasen železobetonski most, ki bo še poznim rodovom pričal o ljubavi in j naklonjenosti velikecra carja napram vernim njegovim Črnogorcem. Trag:č-na usoda oa je hotela, da je došla vest o carjevi smrti na Krimu baš v ma. Številne ustaje proti Turkom so bile tu zasnovane, za to igra manastir Ostrog tako veliko ulogo v zgodovini osvobodilnega pokreta črnogorskega ljudstva. Manastir hrani mnoge dragocenosti in starine, zato ga tudi inteligenca rada poseča. Bivša črnogorska kraljevska obiteij je bila tu reden gost. lani nu jesen pa sta ta sloveči samostan posetiia tudi kralj Aleksander 111 kraljica Marija ter se vpisala v knjigo samostanskih gostov, nu kar so kulu-dieri posebno ponosni. Spodnji samostan ima celo vrsto lepili, solnčnih sob na razpolago za goste. Ud tu je nepopisno lep razgled na dolino reke Zete. na sosedne gore in doli ua selo Roge-tiči, kjer se koplje v solncu krasno novo šolsko poslopje, ki je bilo zgrajeno večinoma z novcem kralja Aleksandra. Ostrog bj bil najboljše zračno in višinsko zdravilišče. Kdor si hoče umiriti živce in se okrepiti telesno in duševno. naj pride semkaj. Gostoljubni menihi radi sprejmo pod svojo streho vsakogar, jugoslovenskini novinarjem in pisateljem pa radi dajo hrano in stan na več tednov. Esperanto Esperanto in šola Na novo ustanovljeni trgovski fakulteti zagrebške univerze je uveden svetovni po« možni jezik esperanto kot neobvezen pred« met; za docenta je bil imenovan preased« rik Lige jugoslovenskih esperantistov dr. Maruzzi. S tem, da je uvrščen esperanto med predmete najvišjega znanstvenega za. voda, je prebit tudi v naši državi led. ki je oviral svoboden razmah modernega med« narodnega pripomočka in zato si oglejmo danes, kje in v kolikem obsegu si je že priboril esperanto dostop v šole. Prva je uvedla esperanto kot neobvezen predmet v svoje šole država Marvland v Zedinjenih državah leta 1909. Ce pomisli« mo. da od takrat še ni poteklo niti 20 let in da jc vmes še divjala svetovna vojna, se moramo čuditi, v kako veliki meri se je razširil svetovni pomožni jezik na svo« jem najvažnejšem področju — v šoli. Leta 1910. je bil uveden esperanto kot obvezen predmet v vse osnovne šole na otoku Sa« mos. Leto pozneje je dovolila španska via« da fakultativni pouk v vseh srednjih in visokih šolah. Nato je sledila Finska in raz« lične avtonomne pokrajine Brazilije. Med svetovno vojno je zadeva seveda počivala, toda t" ko j po sklenjenem miru so z dekreti razne države Nemčije prizna« Ic esperanto kot neobvezen predmet na ljudskih, ponekod tudi na srednjih šolah. Češkoslovaško prosvetno ministrstvo je do« volilo 1. 1921. pouk esperanta na šolah, kjer se nahaja učitelj zmožen tega jezika. Leto kasneje je bil uveden esperanto kot neobvezen predmet na gimnazijah in real« kah. Isto sta dekretirali Avstrija in Madžar ska, kjer je dovoljen pouk na trgovskih, srednjih in višjih razredih ljudskih šol. Na Bolgarskem se poučuje esperanto n« pedagogiju in v vojaški akademiji v Sofiji. Fo novem zakonu iz leta 1922 23 je espe« ran to neobvezen predmet na realnih gim« nazijah. Že pred vojno je bil esperanto irpraie« valni predmet na univerzi v Osfordu. Dan nes poučujejo esperanto na univerzah v Bo» logni, Budimpešti, Moskvi, Rotterdamu, Li« saboni. Valenciji, Kovnu, lovi, Mmneapoli« su, Pekingu, Bruslju, v Parizu (visoka Sola za politiko), v Zagrebu in drugod. Ker je svetovni pomožni jezik posebno velike važnosti za trgovino, je uveden i na trgovskih visokih šolah v Lipskem, Niirn« btrgu, Rotterdamu, na trgovskih akademi« jah v Libercih, Berounu, na Sorbonni v Parizu in v mnogih drugih trgovskih šo« lah. Zelo priljubljen predmet je postal espe« ranto na ljudskih visokih šolah. Naj na« vedem samo: Oraždane. Auerbach, Hanno* ver, Berlin, Genovo, Amsterdam, mnogo španskih mest itd. Citirati vse gimnazije realke, učiteljišča, srednje strokovne in tehnične šole, kjer <*c poučuje esperanto, je seveda nemogoče. Naj zadostuje dejstvo, da imamo ta pouk v precej znanih mestih, n. pr. v Chemnitzu, Hamburgu, Altoni, v Pragi, na Dunaju, v Glede uvedbe esperanta na ljudskih šo« lah moramo navesti predvsem Saško v Nemčiji. Tam je skorajda postal esperanto drugi jezik. V tej deželi je tudi kadet med« narodnega udruženja učiteljev — esperanti« stov. Kdor se hoče obširneje seznaniti s stanjem esperantskega pouka na ljudskih šolah vsega sveta temu priporočamo objek« tivno pisano poročilo komisije Društva na: rodov, ki izčrpno referira o tem vprašanju. Posebno je omembe vredno, da so izredno vroči zagovorniki uvedbe esperanta v višje razrede ljudskih šol angleški učitelji. V celoti se danes poučuje esperanto v 320 mestih sveta, raztresenih po 17 drža« v ah. Ne smemo pa pozabiti, da so take sta« tistike zelo pomanjkljive, in da moramo v resnici seči vedno nekoliko navzgor. Saj nismo niti upoštevali šol za slepce, v katc« rih je tudi uveden esperanto. Da ne bo nesporazumljenja, moramo se« veda povdarjati, da je vse dosedaj nave« aeno le pouk na državnih šolah, torej pouk zraven drugih predmetov. Glavni kader esperantistov pa se izobrazuje po vsem svetu v esperantskih kurzih, ki so ali splo« šni, ali pa specijalni (za poštarje, železni« carje, policijo, učiteljstvo, bančne uradni« ke itd.) ali delavski. Da dobimo majhen vpogled v te kurze, naj navedemoi, da jo u pr. lansko leto samo v Nemčiji prisost« vovalo esperantskim tečajem nad 40.000 začetnikov od katerih je polovica bda de« lavcev. Gornji manastir Ostrog Vodnikova družba na potu v svoje drugo leto Članom Vodnikove družbe Pretekli teden je začela Vodnikova iiružba razpošiljati svojim članom po-jom poverjenikov književni dar, ki jim sa je namenila za prvo leto. Knjige so take, da delajo tako po opremi kot po .vsebini čast družbi in da bodo ž njimi zadovoljni tudi člani. Vsak član dobi 4 knji_ge in sicer Veliko pratjko za leto 1927, Levstikov roman Pravica kladiva, Kozakovo povest Beli mecesen in poučno knjigo: Iz tajnosti prirode. Prvo leto je bilo treba premagati ogromno jtežav tako glede organizacije družbe kot glede izdaje knjig. Vse te težave bodo sedaj kmalu za nami. 13.825 članov se je zbralo okoli družbe in ugotovilo, da jc bila družba nujno potrebna in da bo tvorila odslej močno postojanko v izobraževalni in kulturni organizaciji slovenskega dela našega naroda. Že prvo leto si je družba postavila trden temelj. Za prihodnje leto je treba njen razmah in njen razvoj čim bolj pospešiti. Število njenih čia-nov se mora podvojiti in njene publikacije morajo biti še lepše in še obsežnejše kot so letošnje. Mnogo jc še krajev, kjer družba še nima poverjeništev. Letos jih morajo dobiti tudi ti. Že obstoječa poverjeništva morajo pritegniti v svoj delokrog tudi one, ki so bili ob ustanovitvi družbe še črnogledi ter so ostali ob strani. Kdor je družbine knji-Ke videl, jih ne more prehvaliti in jc vesel, da se je že prvo leto priglasil za člana. Ob razdelitvi letošnjih knjig naj 7ačno vSf poverjeniki in prijatelji Vodnikove družbe z najživahnejšo agitacijo za pristop k družbi. Majhna članarina in letošnje knjige so pri tem najboljše agitacijsko sredstvo. Navodila za razdelitev knjig za 1. 1926. Knjige se razpošiljajo po istem redu, kakor so posamezni poverjeniki vračali izpolnjene vprašalne pole. Vsak član Vodnikove družbe dobi knjige Pri tistem poverjeniku, pri katerem je plačal članarino. Na spremembe bivališča se je moglo ozirati 1? v nekaterih slučajih. Za one, ki so se naročili naravnost pri Vodnikovi družbi v Ljubljani, so priložen-; knjige najbližjim poverjenikom njihovega bivališča. Vsi poverjeniki izven Ljubljane in Maribora so natisnjeni, razdeljeni na obe oblasti po srezih in krajih v današnji številki »Jutra«. Kjer ni poverjenikov, se odpošljejo knjigp po pošti radi poštnine po poštnem povzetju na posameznike. Ljubljanski člani, ki so se naročili naravnost pri vodstvu družbe, dobijo knjige v knjigarni Tiskovne zadruge, Prešernova ulica 54. Ob prejemu knjig naj vsakdo predloži potrdilo, ki ga jc preiel ob vplačilu članarine. vse stroške za razpošiljanje knjig nosijo po pravilih Vodnikove dru-žbe članj sami. Gg. poverjeniki naj jih enakomerno razdelijo na vse člane. Na reklamacije se more dražba ozirati lc S dni. Ako kak poverjenik ni poslal članarine, mu družba nc more poslati knjig, dokler ista ni poravnana. Vpisovanje za leto 1927. Istočasno z razdelitvijo knjig začno g. poverjeniki z vpisovanjem za leto 1927. Letošnji člani naj ob prejemu knjig plačajo takoj članarino za 1927. Drugače lahko pozabijo, ali imajo dvojno pot in poverjeniki dvojno delo. Istočasno se sprejemajo novi člani. Članarina za 1927 znaša v naši državi pri poverjeniku Din 20, v inozemstvu Din 34 in v Ameriki 1 dolar. Pri inozemski naročnini jc že vračunjena poštnina. Kdor se naroči na knjige naravnost pri družbi v Ljubljani, mora poleg članarine Din 20 plačati šc 7 dinarjev za poštnino in odpravnino. Na naročila brez denarja se družba ue more ozirati. Vpisovanje se vrši potom nabiralnih blokov iii nabiralnih pol, ki jih oddaja družbena pisarna. Lanske tiskovine so nerabne! Vpisovanje naj se vrši čim hitreje in naj bo v glavnem končano do Božiča. Brezpogojno sc zaključi (v smislu družbenih pravil) koncem marca. Na poznejše prijave se ne bo moglo več ozirati. Vsak poverjenik naj nabira člane le v svojem okolišu, ker nastanejo sicer težave pri razdeljevanju knjig. Nabirajte tudi ustanovnike! Ustanov-nina znaša za osebo Din 500. za društva, družbe, šole. družine, občine itd. pa Din 1000. Ustanovnina se lahko plača v 5. obrokih tekom enega leta. Usta-novniki dobijo do smrti vse redne izdaje brezplačno. Knjige za leto 1927 Za prihodnje leto pokloni družba svojim članom najmanj štiri knjige, in sicer Vodnikovo pratiko za leto 1928., dve pripovedni in eno poučno knjigo. Dobile se bodo tudi vezane knjige. Vez-nina za vsako knjigo znaša Din 8 iu sc lahko ■vplača obenem s članarino. Poverjeniki Vodnikove družbe V ljubljanski oblasti: Ljubljana: Javna poverjeništva: Knjigarna Tiskovne zadruge t Ljubljani, Prelernova ulica 34, nasproti glavno pošte. ?>cntjaiob»ka javna knjižnica, Stari Irg 11/a. Dvorska jaTna knjižnica. Pred igriščem. Simon Gregorčičeva javna knjižnica, Vidov- danska cesta. Srez Brežice. Blanca pri Sevnici: Bregant Zmago, šolski upravitelj v Blanci. Brežice: Lichtenecker Zorko, poštni upravitelj v Brežicah. Dobova pri Brežicah: Božič Vojko, učitelj v Dobovi. Rajhenburg: Jcriček Blaž, trgovec v Itajhen-burgu. SeTniea ob Savi: šribar Maksim, drž. veterinar v Sevnici. Stara ias pri Brežicah: Ravbar Ciril, šolski upravitelj v Stari vasi. St. Peter pod Sv. gorami: Dr. Kunej Ferdinand, zdravnik v Sv. Petru. Videm ob Savi: Pavlovič Ivan, učitelj v Vidmu. Srez Črnomelj. Črnomelj: štalcer Anton, rudniški uradnik; štepec Alojzij, višji sod. oficijal v p., oba v Črnomlju. Gradac: VinkSelj Franc, trgovec. 0 ribi je: Husič Anton, posestnik v Gribliah. Metlika: Šti-benk Karel, učitelj; Malešič Iv., trgovec. Podzemelj: Ljubič F., učitelj. Radoha pri Semiču: Blaha Josip, šum. uradnik. Radovica pri Metliki: Gruden Karel, učitelj. Semič: Sever Anton, trgovec. Sinji Trh pri Vinici: Škeric Antonija, šolska upraviteljica. Vinica: Kavčič Rudolf, šolski upravitelj. Srez Kamnik. Brdo pri Lukovici: Sotenšck Viktor, šolski upravitelj. Domžale: Rechberger Viljem, železniški uradnik. 1 lian: Hribar Gregor, strojnik, Ihan št. 39. Jarše p. Domžale: Kralj Miha, posestnik in mlinar. Kamnik: Dr Trampuž Fran, odvetnik. Komenda: Zavrl Valentin, nadučitelj v p. Krašnja: Rape Vlado, šol. upravitelj. Krtina" pri Dobu: Hvatal Fr., šolski upravitelj. Loka pri Mene?n: Blejec Luka, Šolski upravitelj v p. Mengeš: Paternost Hiiiko, Šolski upravitelj v p. MoraTee: Toman Janko. šol. upravitelj v p. Radomlje: dr. Ivo Potokar, odvetniški kandidat. Skaručna: Vode Jernej, gostilničar. š marca: Alojzij Vavpetič, posestnik itd. v šmarci; Jerman Ivan, kovaški mojster v šmarci. Zgor. Tuhinj: Kavčič Drago, šol. upravitelj. Vir pri Bomialah: Zafrail Vasilij, knjigovodja. Vrh p olje pri Moravčah: Eokalj Franc. Srez Kočevje. Dobrcpolje - Videm: Kavčič Miloš, trgovec. Dolenja vas pri Ribnici: Gorše Josip, posestnik in čevljar, Kočevje: Betriani Božidar, šolski nadzornik; dr. Štefan Reirr>. odvetnik. Loški potok: Wigele Ferdo. šol. upravitelj. Ortnek: Cvar Andrej, učitelj v p. Ribnica: Završnik Alfonz, učilelj. Sodražica: Ivan Evgen. tigovec. Stari Kot - čabar: Turlc Antica, učiteljica. Velike Lašče: Pirkovič Anton, posestnik. Srez Kranj. i Cerklje pri Kranju: Julij Lapajne, šolski upravitelj. Dražgoše pri Železnikih: Resnian Ivan, učitelj. Gorenja vas: Osredka r Fr. pismouoša. Kranj: Narodna čitalnica; Ivan Kolar, profesor. Mavčiče: Tomič Avg.. šolski upravitelj. Poljane nad škofjo Loko: Kokalj Janko, šol. upravitelj. Preddvor: Jocif Peter. Šolski o-r.ivitelj. Naklo: Novak Josip v Strahinju. Šenčur: Cebašek Ivan. škof j« Loka: Berčič Ivo, sodni uradnik. Stražišee: Rant Franc, učitelj. Triič: Žabkar Draeo. davčni oficijal. Zaliloe: \Yeber Tončka, trgovka. Železniki: Thaler Marjan. Srez Krško. Boštanj ob Savi: Dobovšek Franc, posestnik. Bregana: Kaiin F., učitelj Bnčka: Jan Fran, občinski tajnik in posestnik. Krmelj - Št. Janž: Anders Fr., rud. uradnik Krška vas: Kovačič Anton, posestnik in mlinar. Krško: Simončič Josip, hran. knjigovodja. Kostanjevica: Jursec Ivan, učitelj. Mokronog: Grahek Ivan. lekarnar. Raka pri Krhkem: Peršič Zinks, učiteljica, šmarjeta pri Krškem: Špcnko, šolski upravitelj, šf. Jernej: Sokol. Št. Rupert pri Mokronogu: Slavko Schott. učitelj. Vrhovo pri Radečah: Burkeljc Leopold, Vr- hovo p. Radeče, škocijan pri Mokronogu: Zupct Lojze, poštar. Srez Laško. Do) pri Hrastniku: Ferenčak Edo, učitelj. Graščina pri Rimskih Toplicah: Kuhar Zdravko, kontorist. Hrastnik: Groznik Josip, učitelj, Gruden Leopold, žel. uradnik. Logar Drago, rud. nameščenec. Laško: Cilenšek Josip, kleparski mojster. Loka pri Zid. mosta: Gcrbec Jos., post. načelnik. Rečica pri Laškem: Horjak Josip, kanclist. Bečica Gor: Nemec Franc, lesni trgovec; Selič Jakob posest. Rimske toplice: Korošec Drago, nadučitelj. Dvorak Kari, progov. mojster. St. Lenart nad Laškem: Jančič Martin, cestar. St. Marjeta pri Rimskih toplicah: Tičar Ferdo, višji davč. uprav. Trbovlje I: Bučar Alojz, Sol. upravitelj. Sokol. Trbovlje IT: Plavšak Robert, šol. upravitelj. Ttboto nad Lahkem, Kapla Josip, posestnik. Zidani mo-t: Trušl Rupko, pošt. uradnik. Tevče p. Laško: Golob Karal, rud. urad. Srez Litija. Kotredef: Piraat Kare!, rud. paznik. Krcsniee: Plevelj Poldi, učitelj. Litija: Lajovic Franc, trgovec. Stična: Vrbič Jožef, učitelj. Šmartno pri Litiji: Finciger Ognj., kovač. Št. Vid pri Stični: dr. Andrej Jenko, zdravn. Vače: Zarnik Anton. Višnja gora: Kvas Fran, financar v p. Zagorje ob Savi: šulin Matija, učitelj- Srez Ljubljanska okolica. Eorovnira: Engelsbcrger Viktor, učitelj. Brezovica: Peirič Rudolf, poslajenačelnilc. Cikava pri Grosuplju:. Zrinic Anton, krojač. DeTica 3iariia v Polju: Kuhar Beti, učiteljica. Dol pri Ljubljani: T ur k Anton. šol. uprav. Fužini;: .Pavčič Pavel, tesarski mojster. Grosuplje: Komparc Alojz, prog. mojster. Jevaiea p. Kresnice: Pleveli Poldi, učitelj. Jezica: Germek Anton, šol. upravitelj. Medvode: Novljan Julij. Moste pri Ljubljani: Klemene Franc. orož. v j). Koritkova "25, Stari Vodmat. Preserjc pri Ljubljani: Košir Franc, čevljar in gostilničar. Podpeč-Preserjc: A. Novak, lesni trgovec. Rudnik: Černe Rož:, učiteljica. Studenec-Ig: Knez Rudolf, šol upravitelj. Šrnarje-Sap: Pomce Rudolf, žel. uradnik. Št. Vid. nad Ljubljano, Šmajdek Ivan, šol. upravitelj. Šmartno pod šmarno goro: Kovič Pavel, posestnik, sodar. Vel. Račna: Mehle Anton, mizar. Vič-Glince: Borštnik Pavel, uradnik poštn. hranil. Vrhnika: Jelovšok Gabriel, posestnik. Zalog: Požar Ciril, gostilničar. Zgor. šiš-ka: Tomaž Jože, pošt. uradnik. Srez Logatce. Begunje pri Cerknici: Peterlin Alojz, učitelj. Corkniea-Martinjak: Sežun Janko, ključavničar. Logatec Dol.: Sinue Koman, trgovec. Logatec Gor.: Lenarčič Anton, učitelj. Planina pri Rakeku: Jurca Josip, podporoč. v pokoju. Rakek: Tavčar Franjo. Stari Irg pri Rakeku: Bencina Ivan, gostilničar in trgovec. Rovte: Reven Alojz. Žiri: Oblak Ivan, privat. uradnik. Srez Novo mesto. Bela Cerkev: Zorko Jože. gostilničar. Dvor pri Žužemberku: Pcqual Ciril, šol. upravitelj. Mirna: Benedičič Ivan, šol. upr. Mirna Peč: Sokol. Novo mesto: beidl Ferdo, profesor v p. Lenarčič Iv., šol. upr. v p. Soban Jos., vlš. pis. predstoj. Prečna: Zupančič Jos., šol. uprav. Radcha: Blaha Josio, šumarnik. Soteska pri Novem mestu: Zen Ivan, šoL upravitelj. Toplico pri Not. mestu: Lavrič Jože, trgovec. Trebnje: Bavdek Slavko, žel. uradnik. Uršna sela: Samida Ivan, posestnika sin. Žužemberk: Pehanj Albin. Srez Radovljica. Begunje pri Lescah: Bulovec Alojz, šol. upravitelj. Bled I: Dr. Jože de Gleria, zdravnik. Humer Lovro, uradnik. Boh. Bela: Mlekuž Vlado. Sol. upravitelj. Boh. Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Dobrova pri Jesenicah: šlešič Marica, uradnica. Dovje-Mojstrana: Serajnik Joško, šol. upr. Gorje pri Bledu: Kocijančič Jak, posestnik. Jesenice: Kerstein Anton, tovar. uradnik. Schonvvetter lv., uradnik kranj. ind. dr. Ivan Potrato, obč. tajnik. Koroška Bela: Svetlin Joža, uradnik. Kranjska gora: Knap Anton, šol. uprav. Lesce: Pirkmayer Gabriel. načelnik Zel. postaje. Lcše: Bohinjec Franc, posestnik. Podbrezje-Ljubno pri Podnartu: Ankeret Franc. — Napredno društvo. Moste-Žirovcica: Možina Ivan. Ovšiče-Podnart: Blažič. Drag., sol. upr. Radovljica: Špicar Jakob, ravnatelj Posojilnice. Rateče: Pečar Fr. šol. upr. Srednja tss t Boh.: Arh Franc, posestn. V mariborski oblasti; Maribor: Javno poverjeništvo Ljudska knjižnica (g. Doleža! A.) Narodni dom. Srez Celje. BrasloTče: Lušin Lojze, šol. uprav. Celje: Mravljak Fr., profesor. Letuš: Zdolšek Bogomir, šol. uprav. Liboje: Jelovšek Fortunat, iol. upr. Moiuik: Hribovšek Zdravko, usnjar. Petrovče: Wudler RudolL šol. uprav. Sv. Jurij ob j. ž.: Verce Ivan. računovodja kmet. šole. St. Pavel pri Preboldu: Drnovšek Drago, priv. uradnik. Ivan Kotnik, mizar. St. Peter t SaT. dolini: šribar Edo, stroj, tehnik. Štore. Herman Jos.. mod. delovadja. Vojnik: Narod, čitalnica. Vransko: Dr K šerko. z hanično lesenost. Ne razločuje pogosto te fine umetnosti, ker ga osupnejo že množin, ske. bogate dekoracije in i-virne obleke. Radi tega dajem prednost solo»plesu. kret. njam enega umetnika pred zastorciu brez dekoracij. H^čem pa prostiti spon tudi delovanje baletnih komponistov in mojstrov stare preživele pogojnosti; od njih zahtevam, da izhajajo iz lastne domišljije in navdihne, nja, ne pa od okorelih oblik. Tozadevno pa sem nalete! na malo umevanja Čc ie hotel prej kak mojster »uprizo-it< balet kakor vsi drugi«, hoče zda; storit: čisto drj. gače kakor ostali«. Obe ti stališči pa r.e prijats prostemu ustvarjanju vsled svoje nasilnosti. Meni je do take baletne oblike ki ne ho na poti ne umetniku ne kompo. nistu. To pa nr pomeni, ds se mora umak. niti ples >Welam in godbi Imamr balete s krasno godbo, lepimi nošami in dekoraci« jami. todj — ba! sameg- ni zraven. Sta. ra šola ie ovirala umetnika in komponista, zdaj ph degradirajo plesalci sami balet, ker Ca nadomeščaj 7 nekakimi živimi slikami »Prav pravite: skrivnostno delo. Ta pojav je tudi zame še skrivnost. Odkod vpliv določene snovi, določene kovine — v mislih imam filter, ki je bistven del moje iznajdbe — ne vem! Priznati v am moram, da ne vem.« »Ali 'to pa veste, kako snov ste deli v filter?« »Seveda. Ce hočem dobiti metilov alkohol, dodani zmes cinkovega in bakrenega oksida ..« »In pa petrolej?« ' »Evo!« Iti Audibert pokaže novinarju lonček nekesa praska, ki je spominjal na sveže zmleto kavo. »Kaj je to?« Audibert se nasmehne. »Dovolite, da zaenkrat še ne izdam svoje skrivnosti.« Novinar tij bil indiskreten in ni silil. Toda iznajd'" tel j ie obljubil, da bo v kratkem predložil strokovnjakom znanstveno študijo o svoji iznajdbi. Do takrat na mu moramo verjeti na besedo. Želodec in njegova notranjost V Berlinu se je posrečilo zdravniku dr. Elsnerju odkriti metodo, ki omogoča fotografiranje želodca in njegove notranjosti. Doslej so se morali zdravniki omejevati le na rontgenizacijo želodca, s katero so dobili samo konture tega važnega organa. Dr. Elsner je dolgo časa študiral način fotografiranja mehurja. Slednjič je skušal poriniti v želodec 75 cm dolgo cev, na njen konec pa je nasadil fotografsko kamero. Kamera je bila opremljena s filmom, ki proizvaja 7 krat 15 cm velike slike. Predno fotografira zdravnik želodec, ga mora napihniti z zrakom. Potem vtakne vanj cev in v par sekundah so posnetki narejeni. Ta procedura baje ne povzroča pacijentu nobenih bolečin. Ce je vse io res in zdravniška avtoriteta dr. Elsnerja pač jamči za resnico, .ie z njegovo prakso storila medicina nov korak naprej. jsca Marija rumunska / dragocenim, več milijonov vrednim diademom. Epolsalna iznajdba Francoz Audibert je iznašel način za pridobivanje umetnega petroleja. Kakor smo že pred dnevi kratko zabeležili. se .ie posrečilo Francozu Audi-bertu tpohaliia iznajdba, ki ntegne zre-voiucijonirati vso moderne tehniko. Audibert je namreč umetnim potom napravil petrolej. Dalekosežnost te iznajdbe za enkrat niti ne moremo preceniti, vendar je gotovo, da ne bo nič manjšega pomena za človeštvo kakor iznajdba parnega stroja in dinama. Poročevalec pariškega »Matina« je želel z\cdeti od iznajditelja samega, kako mu je uspela velika iznajdba. Napotil se je torej k Audibertu, ravnatelju instituta Societe Nationale des re-cherches . ki ima svoj sedež v mestecu Senlis, kakih 45 km od Pariza. Audibert, še mlad človek z osivelimi senci, ga ie prijazno spreiel in ga je vedel v svoj laboratorij. Vidite,« mu je dejal in pokazal na nekak pralni kotel, »sem noter napeljem dva plina: ogljikovo kislino in vodik Skozi to-le cev dospe zmes v oni-le aparat, kjer vlada pritisk 200 atmosfer. Tako prepariran plin pride v drugo cev, ki pa je ne vidite. Sredi nje se nahaja ovira, recimo filter, skozi katero ga potisne velikanski pririsk. Slednjič sc nabere snov na dnu cevi.« S tenii besedami odpre Audibert pipo. ki se je nahajala v cevi. Začul se je sum, kakor da bi vhajala para, in iz cevi se je viil zelenkast curek tekočine, kj jo je asistent prestregel v recipijent. »Poduhajte!« je pomolil Audibert posodo novinarju pod nos. »Diši po petroleju... Ali duh ni baš prijeten.« ■Verjamem,« odvrne Audibert, »ta petrolej je še surov, neočiščen, povsem siičen onemu, ki ga dobivajo iz vrelcev. Toda stopite z menoj, boste videli, iz česa je sestavljen.« Audibert je odvedel novinarja v sn-sedni laboratorij in mu pokazal sedmero epruvet, ki so bile na mizi. Ena od njih je vsebovala isto zelenkasto tekočino, kakršno je kemik prej prestregel iz aparata. V teli šestih epruvetah se nahajajo sestavine zelenkaste tekoč:ne,« je pojasnjeval Audibert. Odmašil je steklenice. V eni je b;l eter, v drugi jedva dišeč zeio lahek bencin, kakor ga uporabljajo za letala; v tretji bencin za avtomobile, v četrti petrolej /a razsvetljavo, v peti mineralno olje. v šesti neka trdna rumena snov: parafin. •Vidite, ie dejal iznajditelj, »cela lestvica destiiatov kakor v petroleju, ki g:t vrtajo v Perziji. Rummfji ali kjerkoli drugod!« \li kako vam je uspelo.« se je začudil novinar, »da ste v nekaterih urah opravili isto skrivnostno delo, za katero potrebuje narava tisoč- in tisočletja?« Opatijska cerkev v Saint-Denisu pri Parizu je slavila pred kratkim 1300»letnico. Slikoviti poulični tipi iz Orijenta 1. Proroki in vedcževalci na malajskih otočjih. — 2. Turški nosač pomaga pri selitvi. 3. Carigrajski pisatelj, ki kar na ulici opravlja svoj posel. — 4. Arabski nosač v Me. zopotamiji. Slika opustošenja na floridski oeali ki jih je povzročil nedavni ciklon. Nova legenda o Johannu Orthu Berlinski «Lokalanzeiger» pripoveduje malo verjetno storijo, o kateri pravi, da so mu jo sporočili naravnost iz Londona. Stvar se tiče izginolega nekdanjega avstrijskega nadvojvode Salva-torja, imenovanega Johanna Ortha. V Southamptonu živi namreč Irka Katarina Tuppein, ki pravi, da ji je leta 1916. umrl mož, ki je bil avstrijski mornar. Ta mož ni bil baje nihče drugi kakor nadvojvoda Salvator. Starka odločno zavrača trditve, da je Orth utonil, in pravi, da se je poročil z njo v Liverpoolu ter je imel 14 otrok. Na izrecno željo pokojnika je Tuppei-nova, kateri je sedaj 70 let, čuvala tajnost, sedaj pa je stopila iz rezerve radi tega, da bi ji sodišče priznalo Salva-torjeva posestva v Gtnundnu na Avstrijskem. Johann Salvator je bil baje zelo delikaten in takten mož, ter ni nikoli nikomur povedal, kako imenitnega rodu je. Pač pa je večkrat pisal cesarju Francu Jožefu ter mu razložil, kakšna tragedija ga je zadela. Leta 1916., ko jc težal Orth na smrtni postelji, je velel svoji ženi, naj piše španski kraljici ter ji naznani smrt s kratkimi besedami »Johann je mrtev». Španska kraljica, je rekel umirajoči, bo že pomagala njegovim potomcem do pravice. Toda iz Španije ni bilo ne besede ne dejanja. Tuppeinova pobija tudi splošno razširjeno mnenje, da je Salvator utonil. Ko se je odpravil s svojo jadrnico »Sveta Margareta« v Kronstadt, je hotel na poti pisati Jou, — tako je namreč imenoval cesarja Franca Jožefa. Ladja se je res potopila, toda Salvator, potniki in posadka so se rešili. Pismo, ki je prišlo na dunajski dvor, je bilo res datirano z ladje, in baš radi tega je nastala legenda, da je nadvojvoda utonil. Tuppeinova in Salvator sta se srečala prvič v Dungarvanu na ozemlju \vaterfordske grofije Njeni starši so imeli malo pekarijo. v katero so zahajali tudi mornarji. Tu se je ona seznanila z nadvojvodo, kateremu je pozneje postala žena. Johann Salvator je nosil tedaj črno brado in je bil zelo lepega obraza. Nihče ni vedel pojasniti, odkod izhaja, a že na prvi pogled je kazal, da ni običajnega pokoljenja. Kmalu je prosil mož za njeno roko. Roditelja sta se temu upirala, kajti socijalna raziika med obema je bila očitno nepremostljiva. Toda Salvator se ni brigal za to in se je poročil v neki liver-poolski katoliški cerkvi. Na koncu Tuppeinova še pripominja, da je bil njen pokojni soprog skoro ved- no na potovanju. Malokdaj je bil doma. najraje se je vozil po svetu. Leta 1910. je dobil pljučnico, kateri je podlegel. Slike, ki so ostale za njim. kažejo presenetljivo sličnost /. izginoliin Johaii-nont Salvatorjem, ki živi še danes v spominu starejše generacije. Ljubezen je močnejša od dolarjev Ameriška klavirska virtuozinja Murv KryIova ni oklevala niti trenutek, ko je morala voliti med denarjem in glasom svojega srca. Njen oče. znan ameriški goslač in skladatelj, ki si je tekom let nakopičil težke milijone, je skušal hčer pregovoriti, naj bi počakala z možitvijo do svojega 30 leta. Hči je obljubila in oče ji je obetal v tem primeru 100.000 dolarjev dote. Kmalu pa se ie dekle seznanilo z nekim siromašnim glasbenikom. Oče jc skušal znanje onemogočiti in ljubezen vdušiti. Toda vsi njegovi napori so bili zaman. Kljub zaprekam in oviram je Mary dala slovo samskemu stanu in se omožila neglede na to, du je sedaj njena dota, ki znaša 100.000 dolarjev, v opasnosti. Denar, kakor vidimo, ni vedno glavna stvar! Srce ga časih premaga. / / Princezinja Astrid švedska, nevesta belgijskega prestolonaslednika, ko« jega sliko smo včeraj priobčili. Fr. Ž.: S taboren ia V naši družini gojimo tri skavte, vsi trije so letos taborili v Bohinju, dva osebno, eden pa, najmlajši, v duhu. Najmlajšega sva bila pridržala doma, da niso ostali najini vzgajalni nagoni brez predmeta. Lahko bi se zgodilo: kar na mah se ti zbude vzga.ialni nagoni in začutiš kot skrbni oče. kot ljubeča majka notranjo potrebo, da se nad kom zakregaš — pa nimaš pri roki otroka; mar naj kanarčka kregaš nebogljenega ali mutasti likalnik? In je naš najmlajši izmed vseh treh najpripravnejši za kreganje, ker ne odgovarja kakor ona dva, nego molči in zraven natepava svoj kruh in bere v novinah «To in ono» in «Iz življenja in sveta». Najmlajši se tedaj telesno ni udeležil taborenja. Toda je tako prešinjen s skravtskim duhom, da vendarle jako prepričano in prepričevalno pripoveduje: »Letos smo taborili v Bohinju® (namreč naša četa); «Ietos nas je pra Io» (namreč našo četo); «letos smo bili na Črni prsti« (namreč naša četa). Skratka, kakor se reče: jako solidarno čuti s skavtsko družino. Tak se mi zdi, kakor kadar se Slovenci ponašamo, da smo v svetovni vojni zmagali (namreč mi SHS v družbi z antanto) in je tak ponos siino razveseljiv pojav in priča o zavednosti in zrelosti naroda. Telesno sta tedaj taborila dva, in sicer štiri tedne in ko sta se vračala, ju je žena pričakala na kolodvoru. Pa ju skoraj ni spoznala. Sedela sta v prtljažnem vagonu na tleh in noge sta jima visele venkaj! Le izkušeni železniški delavci s proge imajo pravico, da se vozijo tako. in pa včasi vojaki iz Mace-donije! Zavedla sta se važnosti svojega položaja, gotovo sta se zavedala in kakršna ju poznam, sta med vožnjo silno resno pljuvala pred se ter gledala za pljunki, kako so leteli nazaj. Nemara je bila ta vožnja najsijajnejša točka vsega taborenja: na tleh sta sedela in noge so jima visele venkaj iz vagona in koder so mirno privozili, vse iu je gledalo in zavidalo! Mislim, samo Atnundsena so še gledali tako. ko je privozil z letalom. Ze sem preudarjal. ali ne bi bilo v prid njuni vzgoji, da jima čestitam. Njuna teta, ki je že trideset let učiteljica in za vzgojo dece jako zaslužna, je izjavila, da take vožnje ne bi tvegala — ona ne! Zoper tako vožnjo da so kaj resni pomisleki tudi s stališča narodne higijene. — Pa sem preudarjal, ali ne bi bilo za vzgojo fantov bolje, da ju oklofutam. Toda teta je bila ogorčena, kaj da mislim. Nato sem odnehal od obojih naklepov in nisem ukrenil ne vzgojalne čestitke ne vzgo.ialnih klofut. Pa da pripovedujem po vrsti — ko je žena šla na kolodvor po fante, nisem utegnil, da stopim z njo. Z mano je tako. da sploh redko kdaj utegnem. Pravila pa je potem žena. kako sta se privoziia z nogami izven vagona, črna da sta bila kakor zamorca in sta rekla, da ju je bohinjsko solnce tako ožgalo; in na čudne načine sta dehtela — rekla sta. da je tak bohinjski zrak. Ko sem utegnil in sem prihajal domov. že zunaj na stopnicah sem ju udu-hal. V Bohinju me že par let ni bilo — ne vem. ali se je od tedaj resnično tako zelo in ne v svoj prid izprevrgel bohinjski zrak. Notri v stanovanju je bilavelika žehta. V žehti so imeli oba skavta in so ju z milom in gorko vodo drgnili od nog do glave. Še v treh vodah so ju izplaknili in je bil uspeh jako zadovoljiv tako glede bohinjskega vzduha kakor glede bohinjskega solnca. Mlajši je bil črn celo za ušesi, nemara je bilo nanj imelo bohinjsko solnce posebno piko. Še z bencinom so ga či- stili sledeče dni in s sidolotn in so pravili, da se je par v štruklah valilo od njega tisto, kar sta imenovala bohinjsko solnce in bohinjski zrak. Ni jima bilo všeč in sta žalovala, da se bosta prehitro iznebila mukotrpnih in dragocenih pridobitev s taborenja. Ugovarjala sta pretemeljitemu čiščenju, češ: Ne izplača se. ko da bosta itak kmalu zopet umazana. In se je starejši, ko je zvečer legel v posteljo, skrbno zavijal v odejo in s pernico zadeval čez glavo. Vprašali smo ga. mar se boji. da bo zmrznil. Rekel je, da tega ne — toda da bi rad zopet ogorel. Zato da bo poizkusil, ali se ne da doseči omenjeni namen tudi s toploto v postelji in da misli, da učenjaki temu pravijo: ultravioletni žarki. Pred taborenjem ni bil fant ne pol toliko moder. Pri skavtih -se sploh urijo v najrazličnejših modrostih — te modrosti imenujejo «veščaštva». Ob zadnjem tabo-renju. se mi zdi, da so se najbolj urili v jelu. V tem «veščaštvu» sta oba že mojstra in se zanašam, da bosta iz tega predmeta napravila veščaški izpit z veliko rimsko odliko. Neznanske zaloge zmagujeta in jima niti ni treba, da si oddrgneta pas; kuhinja pa strmi in se križa. Za želodcem se jima je polagoma razvezal še jezik in sta pričela razodevati znamenite prigode s taborenja. Bilo ju je bolj težke razumeti, ker sta govorila vse križem, tako kakor sedaj slikajo nekateri slikarji, da ne veš, kje je glava in kje je — ne vem, kako bi rekli. Vendar se je dala njunim besedam posneti približno sledeča vsebina: Da so bili ves čas vsi zdravi, le eden da je bil par dni bolan od zdravil, kj so mu jih dali; da so bili silno skavtskega opravila, najbolj naporno da je bilo to, da je moral po menažj vsak sam osnažiti svojo skodelico: da je v Bohinju sir po petintrideset, dve leti je star in prav dober, v Ljubljani da stane petinpetdeset in da so ga zadnji dan taborenja dobili vsak dvajset dek in zraven devet žemelj; da so zmagoslavno se borili z gozdno zverjo, ki seji pravi klop; enega da je jedlo po glavi; ostrigli so ga Lokalanzeixer^ poroča na pogasi gradiva, objavljenega v londonskih Ustih, zanimive spomine biv-Sega cesarja'Viljema, tieočese Mabs-buržanov. Viljem se jc sestal na dunajski svetovni razis&vi s prestolonaslednikom Rudolfom. To ie bil, pravi Viljem, zelo živahen, temperamenten mož, ld mu ni nikoli zmanjkalo humorja. Bil je tudi izvrsten zootog in je zelo ljubil'šport. Z žatestjo pa, pristavlja Viljem, je bik .vera Rudolfu deveta briga. Kadar ie po-sovor nanese! na cerkev, tedaj je postal Rudolf zbadljiv in ni zabavljal samo na vero in duhovščino, temveč sploh na vse, ki so se podrejali vpiivoni religioznosti. Rudoli tudi ni bil prijatelj av-sirijsko-tiettržke dvozveze in baš to ;e dato povod, da se je prijateljstvo med Viljemom in njima kmalu ohladilo. Nasprotno pa sodi Viljem o cesarju Francu Jožefu. Ta jc imel na sebi nekaj očetovskega, kar ie silno navezalo Y3jeina na njegovo osebo. Prijateljstvo med obema vladarjema je trajalo do Franc Jožefove smrti. Viljem se dotika razmerja z Rusijo in pravi, da ie vladalo tradiciionako prijateljstvo med ruskim in nemškim vladarskim domom od osvobodilnih vojn ca do svetovnega požara- On, Viljem, je skušal večkrat pridobiti carja za tro-cvezo, v kateri bi bile Nemčija. Rusija in Avstrija. Toda car je bil neprijazno raašJoloMfri napram Avstro-Ogrski iu n^iče ga tli mogel prepričati o p strehi take politične formacije. Stroga kazen za dva kj ga letno porabijo tiskarne v Manhattan«, je vreden 200 milijonov dolarjev (II milijard Din). Naposled še eno interesantno številko o Newyorku: leta 1925. ie dosegel promet na newyorški borzi astronomsko številko 214 milijard dolarjev ali 12 bilijonov Dih! Ponarejevalci akcij ¥ Varšavi Varšavska .kriminalna policija je spravila pod ključ lastnika' grafičnega podjetja «Merkuri jn 12 njegovih uslužbencev. Tiskarna ie namreč ponaredila v zadnjem času za 601000 dolarjev različnih delnic, katere je izvrstno imiti-rala. Ponarejevalska družba jc vrnila svoj posel zelo spretno. Nabavila si je papir v neki češki tovarni ter ie imela svoje ekspoziture v mnogih evropskih prestolnicah. V Berlinu je vodil tako ekspozituro sin bogatega kiievskega trgovca Emdina. To je bil znan pustolovec, ki je svojeas zabil mnogo denarja s plesalko Cleo de Merode. Emdinova pomočnica je bHa tudi žena nekega barskega dirir genta, po imenu Melzakova. Ponareje-; valci so posebno oškodovali delniško družbo za pridobivanje nafte v Bak«ja ter delniško družbo Lena, ki ima svoj sedež takisto" v inozemstvu. Zdravniški kongres o ženski tičnih poskusih s pretvarjanjem spola in hermafroditiziranjem pri živalih. Njegovi poskusi ra podganah so pokazali, da obstoja tesna zveza med delovanjem spolnih žlez in konstitucijo, zlasti, v kolikor prihajajo v poštev sekundarni spolni momenti. Vsekakor se je na podlagi Steinachovih poskusov s požen-skenjem samcev in pomoškenjem samic pri živalih dognalo, da obojne spolne 1 žleze izločujejo specifične spolne snovi; t. i. izločilni produkt moških spolnih žlez pripravi do razvoja samo moške spolne znake iu podobno -velja za ženske spolne žieze. Pri eksperimentalnem herniafroditizmu ie antagoniecm notranjih izločilnih snovi deloma oslabljen; do veljave prihajajo le pospešujoči momenti notranje sekrecije in tako se razvijejo ie znaki, ki so lastni odgovarjajočemu spolu, dočim ovirajoči vplivi več ali mani odpadejo. Steinach je svojo metodiko ponazoril še s skioptičnimi in kinematografskimi slikami, ki so marsikatero mani razumljivo mesto nazorno ilustrirali. Za svoje predavanje je žel velik ansk aplavz, kakršnega na kongresu še rii doživel nihče pred njim. „ Newyorš-ko sodišče ie te dni obsodilo r.ek°o mladenko, ker ie pritisnila policijskemu Častniku na lice dva vroča poljuba. Stvar se je zgodila proti častni-kovi volji. Oficir je baš poveljeval svp-iemu odderku stražnikov, ko ga ie dama hotela prvič naskočiti. Toda tega ob-lema sc ie ubranil in je dal poijpeaienom ■lavodiio. naj žensko ne puste v njegovo bližino. Radi poskušene predrznosti je vložil tožbo, o kateri ie razpravljalo sodišče. Dekle je moTalo na zatožno klop. Obravnava ie bila silno zabavna. Publika ie uživala in se smeiala, dekle pa ie čakalo samo na trenutek, ko'bo poklican v dvorano za pričo oficir. Ko se je pojavil ter jc stal pred sodnikom, ie obtoženca naglo skočila pokonci, mu zakrila oči z obema rokama ter dvakrat tlesknila po njem. Občinstvo ie začelo •ploskati, toda na poziv sodnika ie kmalu utihnilo. Sodišče ic namreč obsodilo mladenko za ta dovtip v sodni dvorani »a .TQ dni prisilnega dela. Prebivalstvo Ne«vyorka PO narodnosti in po poklicih. Statistični urad mesa Newyork ie objavil o največjem mestu sveta nekaj zelo zanimivih podatkov. Pet glavnih osrednjih distriktov me-tsia Manhattan. Brou.t, Oueens, Brook-lyn in Richmond šteje 6 milijonov ljudi, t. .i. polovico celotnega prebivalstva Jugoslavije. Ves NevvvoTk s predmestji vred pa meri po površini"3125 hektarov hi ima nad 8 milijonov prebivalcev. Tretjina tega števila tvorbo priseljenci, in cd katerimi so zastopana domala vsa »►lemt-na in vse kulture novega in sta-tega sveta. Med Neameričani imaio relativno vc-fcino Židie. ki iih ie v Newyorku 516.000. Z d nitmi se vrste Angleži (.^.COO), Italijani (.>22.000). Nemci (250:000), Črnci (150.000). Kitajci (145.000) itd. Zanimiva ie razdelitev priseljencev oo njihovih poklicih. Tako so našteli med mirni lO.OOOztedahšfcih igralcev in fzralk. SOOO slikarfev in kiparjev. 14.800 bančnikov, 19.000 brivcev. 50.000 šoferjev. 11.500 sodnikov in odvetnikov, 11.700 stražnikov, 10.000 natakarjev, 10.000 zdravnikov. 15.000 godbenikov. 119.000 trgovcev. 33.CKS) profesorjev in učiteljev. 4000 duhovnikov, pastorjev in rabinov. 80.006 strojepisk itd. Do ina4ih izjem imajo vse večje ameriške revije in dnevnici svoj glavni sedež v Newyorku. ki šteie 6000 založnikov in 40.0(«0 tipografov. Samo papir. Izjave prof. Stemacha o hermafro-ditizmu. Peti dah .ie referiral ua kongresu za seksualne probleme v Berlinu profesor Wieth-Knudsen iz Dortheima o ^Ženski emancipaciji^. Citira! ie uvodoma znani izrek Victorja Hugoia, da ie -Osemnaj-sto stoletje proklamiralo človeške pravice, devetnajsto pa bo proklamiralo pravo žene». Knudsen vidi v ženski emancipaciji poslednjo konsekvenco nazora, da so vsi ljudje že po rojstvu enaki med seboj, kakor so to p reklamirali francoski revolucionarji leta 1789. Toda moderna biološka in psihološka znanost sta že.davno dognali, da teorija o enakosti vseh ljudi in obeh spolov ne drži, niti v fizičnem, niti v psihičnem pogledu. Vsled tega mora težnja za žensko emancipacijo prej ali slej roditi usodne posledice, ki se deloma že javljajo, n. pr. pri zakonu, ki očitno propada. Poslednja konsekvenca ženske emancipacije se opaža pri materah, ki si svobodno volijo število svojih otrok. Žensko vprašanje torej z izpolnitvijo zahtev po emancipaciji še nikakor ni rešeno. Nasprotno je postalo v zadnjem času še bolj pereče. Kajti če se bodo sedanje razmere vzdržale ali se celo v tej smeri še nadalje razvijale, bo sociološka osnovna celica naše družbe, t. j. rodbina, v kratkem uničena v največjo škoda žene same, ki bo ostala poslej le kari-! katura svoje nekdanje ženskosti. Naslednji, to je šesti dan kongresa, je govoril o svoji teoriji profesor Steinach z Dunaja. Poročal je o študijah in prak- Orožniki in premije za vlomilce Avstrijsko časopisje se. bavj te dni z neobičajnim slučajem dveh orožnikov iz Celovca, ki sta 1. J923.. ko s'a bila na bolezenskem dopustu, izsledila veliko tatvino v škodo grofa Ulrika Kyn-skega ter zahtevala potem od grofa razpisane procente in nagrado. Okradeni grof ic razpisal premijo v znesku 1000 šilingov. Orožnika sta šla na dejo. in res se jima ie v kratkem času posrečilo najti storilce, ki so odnesli za približno 5 milijard (4 milijone dinarjev) dragocenosti. Orožnika sta nato zahtevala od grofa razpisano premijo in odstotke. Toda plemenitaš še ic postavil na stališče, da jima nagrada ne pristoji. ker se ne sklada z njuno službeno častjo. Prizadeta žandarja sta viožiia zoper grofa tožbo. Prva instanca je njuni za? htevi ugodila ter jima ie priznala premijo. Nato sta moža objavila razsodbo v nekem listu, a radi tega koraka ie grof vložil proti njima novo tožbo ter zahteval, da se orožnika disciplinarno kaznujeta. Disciplinarna komisija je to tožbo zavrnila, avstrijski kancelar pa zavrnitve ni potrdil in je podelil potam predpostavljenih oblasti orožnikoma ukor. Nastala je nova pravda, kj ie šla pred višjo instanco in ta ie te dni izrekala čudno razsodbo, da v tej zadevi ni kompetentna za razsojanje. Pravijo, da pojdeta moža sedaj iskat novega Salomona. Če ga bosta našla, je seveda vprašanje. Za glavo se je prejel že ia oboMval, k« j« slabo in drtzp kuoiL i in so ga nekateri starejši črtali-: za mladino pa da je , le da je bil Buster Ke&ton malo boji, recimo — neroden, in ie moral prestati Se mnogo več kakor naš Pat . . . Hiše iz slame Na Francoskem so pričeli izdelovati stavbeno gradivo, čigar sirovina je slama, poleg nebistvene množine drugih tvarifl. S silnim tlakom se doseže, da se slama zaradi svojega obsega rudninskih soli spaja v deski, ki so lahke, ne prepuščajo zveka niti nc pregore. Za stavbe se rabijo deske 7 cm debele v razmerju 3 krat l m. Pripravne so zlasti >;a strop in prečne stene, ker izborno drže sadro in štokaturae okraske. Prvi poskusi so se sijajno obnesli lani na pariški rajrstavi dekorativne umetnosti. Slamnato stavivo ie tako po ceni, da se zelo priporoča za rodbinske domove, letna bivališča in pod. Uradni patent se imenuje o segalo v nedrija,. v dušo, povsod za toplo večerjo, za pet šilingov, za deset >n večer za večerom bo vse razpadate na njih in v njih. Nikdar ne bodo žene: kakor cvetovi bodo umrle, ki jih mesten človek: utrga ne-, k-ie v prosti naravi, ne da bi jih namer-jal saditf v svoj cvetličniak. in jih en sam dan nosi v gumbnici, drugo jutro Pa iih sofearfca pomete v smeti. Berem usodo, sladke Hedi, kakor jo Piše sodalnoderookraticen delavec. Svojo. deviSco mladost je iztrosiia. z gosposkimi študenti, a ko so mladi vitezi zrastii preko dipipm in so. se z očeti svojih zaročenk memfc o svetlih porojsafc, '^ Hedi, ciste sama in. je iz obupa storil bogvekaj. Piše: .-Rada bi šla v Pariz, tam je kraj po njenem srcu. Mi razrednozavedni delavci jo preziramo... Noben pameten dela-rec ne bo ženil dekleta, ki so pri njem sinovi nam sovražne kaste opravljali svoj seksualni training... Kaj se bo v nekaj letih zgodilo s to siadko deklico? Vrnila se bo k nam, k svojim razrednim tovarišem, k nam delavcem, zagrenjena, in razočarana. Brez srca, pa z ostrejšim razumom. S svojo pred-izobrazbo bo osvojila norca v sivi delovni obleki. Oguljeno, obrabljeno jo bo za ženo pove del domov in bo kakor hijena večerjal na ostankih njene cvetne rnfedostš.5, Težak ie OttakrMtg. Tam nekje v f. okraja, se vrti od življenja, tam vse boji intenzivno dihajo pljuča in polje krt tam se vse bolj intenzivno umira ne umira se od teže kakor tu, ampak Od presilnega življenja. Otrakring pa Je te^k, ijf src njegovih- ljudi gre po skritih vodih kri tja k prvemu okraju. in goni os. , Koroška cesta. Po® vročim solčnim nebom hodim kraj visokih, čistih hiš sredi tisočev ljudi. Mnogo, sem ujic prehodil na Dunaju, ki so bile kakor velike orijaz-. se-sjai*; s as&.&jrifc stran: eni stavljene. spodaj voljni črni asfalt, ;• gora j nebo; tu, tam se razgovarja d •oje. troj*.' ljudi pred vrati, skoro nič popotnikov, nič vozov; bilo mi je trud-nemn, Ja bi kar sede! kamorkoli in bi počakal večera in bi prenočil. Koroška cev ta pa je vsa druga: konca in kraja ji ni, >: vseh strani se stekajo vanjo re-le \ -).:ov in I i u d i in gredo, teko kdove- K _ m ? /a svojimi cilji beže v avtomobilih in hodijo pes v raztrganih črevljih. Razi eni so cilj:: so. ki jih le v blisko-viiem, svetlem vozu dosežeš, drugi so, ki j"h dosežeš s trudnimi, bolečimi nogami. Različni ljudje so: eni dospejo po napetih mišicah iih prepoznaš, po soju oči. po veri v srcu in v besedi: drugi ne dospejo nikdar — na licu jim bereš in v hoji. da ne dospejo; tretji so dospeli — mirni so. samozadovoljni, debeli. Ob zidu sloni siv mož, papiga mu čepi na rami, čez pleča mu je obešena škatlia drob*v.ti listkov, ki se plazi po n j i h bela miš. Za vsakogar izmed tiso-čev, ki mimo drve, je pisan listič, vsakomur bi za Dar grošev znali mož, papiga in miš povedati srečo. Liud.ie pa. kakor c!a so se odvadili spraševati za srečo, hitijo, pešajo naprej in ne vedo, kam — ali v nič ali pod blagoslov. Tesno druga z drugo gredo po tro-toarju tri gospodične, srednja drži v roki svinčnik in časopis in kar grede rešujejo križanko. Ne vem, kateri je zgrešil čas. ali prerok z misteriozno druščino ali te tri gospodične. Ne vem, ali sta doba in kraj tako prazna, tako rešena problemov, da je mogoča rav-nodušnost gosoodičen, ali sta jih polna in zamotana tako, da so mogoče komaj temne prorekbe sivega moža. Ne vem. Mnogo ljudi je na tej cesti, ki ne gredo več naprej, ki so se ustavili morda zdavnaj, morda včeraj. Na vogalu se prestopa grbavec z opico; od zore do mraka se najde kdo, ki se malo pozanima zanj, zlasti kak otrok pridrži mamico pred njim, potem pa ne ve, koga bi gledal bolj: ali opico, ki užene kako smešno gesto in pozo, ali grbav-ca, ki je tako žalosten videti v spačeni obraz in skrivi jeni život; od zore do mraka se najde kdo, ki vrže krajcar. Potem breznog invalid z lajno. Po najnovejšem pariškem kroju so kostumi po izložbah in na damah v avtomobilih. Ta lajna na je kakor v časih Radeckega in zato tako grenko reže njena melodiji v hrupno pesem živlic-nja na Koroški cesti. Malo dalje mlad, krepak človek, ki nudi igrače na prodaj. Kak delavec iz tovarne bo. brez posla. Ni vajen tega, to življenje na ulici mu leni mišice in kazi dušo. Strašne živalce prodaja, ves dan jih stiskajo prsti njegovi in tujih otrok, da gredo grdi, zoprni glasovi od njih. Drugačnih glasov je vajen, glasov. ki jih pojo transmisije, zdaj pa tu na ulici pohajkovaje služi skorjo kruha in od postavania. od pesmi njegovih igrač, od trušča množice mu umirajo čuti. Da. umirajo čuti. Srečal sem človeka. ki je na križišču ulic prodajal časopise, in človeka, ki je na pragu kina vabil k predstavi. Gledal sem njuna lica in oči. tehtal sem njune glasove in videl, kako ie v njih obeh umrlo vse. razen njunih slepo vabečih klicev. Kakor da nc kliče ta ljudem, kakor da v praznino kličeta. tako ie bil bro-/ barve glas. brez znamenja obraz in oči: dvoje avtomatov. Kakor življenje ie jn «;]nn Koroška ces'a in t'!>a in s k- r".va ie kakor smrt. S)oxa - ure januuGautXjuui.it»iia .u. Anatole France: Riquet (Pasja zgodba.) Ko je dospel selilni rok. je gospod Bergeret s svojo sestro in hčerko zapustil staro, že razpadajočo hišo v Sein-ski ulici in se je uredil v modernem stanovanju na Vaugirardski cesti.Tako sta odločili Zoe in usoda. Tekom dolgih ur selitve je psiček Riguet žalosten taval po opustošenem stanovanju. Čutil se je oviranega v svojih najdražjih običajih. Neznani ljudje, slabo oblečeni, sovražni in divji, so mu kalili počitek in prišli so celo prav v kuhinjo, kjer so po- ■ hodili krožnik za njegovo pičo in skle-dico za pitno vodo. Stole so mu odna- • šali sproti, kakor se ic pač vlegal na-njc in preproge so nagioma potezah izp-d njegove zadnjice tako. da v svo-ii lastili i;ici ni več vedel, kam bi io dej; 1. Povejmo v njegovo čast. da se je spočetka >' ušal upirati Ko so odnaša-I' ' a i -a ved" .ie divje oblajal sovražni- \ To. a nihče ni prihitel na niego-vy I ii -f-iie Čutil se ni orav mč ohrab- !' .....■ i' n; lv'fi mogoče nit: dvrmiti o • - '-'• > '•■• tr (i"cpodična Zoe ti u ie suho i ckia: IJudi no tiho!« A I gospodična Pavlina je pristavila: »Ri-quet, smešen si!« Ker je sklenil, da odslej nc bo več nikogar brezuspešno opozarjal in "se ne bo več čisto sam boril za splošno blaginjo. ie le še na tihem objokaval propast gospodarstva in zaman od sobe do sobe iskal malce miru. Čim so selil-ci vdrli v sobo. kamor se je zatekel, se je iz previdnosti ;kril pod mizo ali pod kako omaro, ki ie ostala še na mestu. Toda ta opreznost mu je boli škodovala, nego koristiia, kajti kmalu se je ta kos pohištva pričel majati nad njim, se vzdigoval. bobneče padal nazaj in grozil, da ga sta^e. Bežal je preplašen in z naježeno dlako in se zatekel v drugo zavetje, ki Da ni bilo nič varnejše od prvega. A te neudobnosri. te nevarnosti celo. so prav malo pomenile spričo muk, ki jih je trpelo njegovo srce. Najtežje je bila v njeni prizadeta nravstvena notranjost. kakor se to že imenuje. Pohištvo v stanovanju mu ni predstavljalo mrtvili p-edmetov. temveč bila so to zanj oživljena in blagohotna bitja, nekakšni naklonjeni duhovi, čijih odhod ie napovedoval krute nezgode. Krožniki. sladkornice. ponve in ponvice. vsa kuhinjska božanstva; naslanjači, preproge, blazine, vsi maliki bife*- Španska kraljica na obisku v Parizu, odkoder odpotuje po pardnevnem bivanju v London. Povejte mi, kako se pišem?" Prebivalstvo Zedinjenih držav Na približno 8 milijonih kvadratnih kilometrov živi danes v Severni Ameriki 117 milijonov ljudi. Od zadnjega ljudskega štetja v Ameriki 1. 1920. je število prebivalstva naraslo za osem milijonov duš. Statistika pravi, da živi sedaj na ozemlju Unije S9.7 odst. belo-kožcev, 9.9 odst. črncev ter 0.2 odst. Indijancev. 0.1 odst. je Kitajcev in Japoncev. Mulatsko prebivalstvo se je zadnje čase skrčilo v korist črncev, in tudi število Indijancev je nekoliko padlo. Zanimivo je, da je od celokupnega števiia sedanjega prebivalstva Zedin.ienih držav 36 milijonov ljudi, ki so bili rojenj izven ozemlja Unije. To ogromno število ljudstva se je torej priselilo. Samo Nemčija ie prispevala nič manj nego 7.3 milijona prebivalcev. Iz Anglije se je doselilo v Ameriko 6.4 milijona, iz Rusije 3.9, iz Italije 3.3 ter iz področja bivše Avstrije 3.1 milijona. Ostali priseljenci so iz Kanade, Švedske. Madžarske. Kitajske in Japonske. Letošnja kvota naseljencev, katerim dovoljuje Amerika dostop v svojo deželo. znaša 164.667 duš. Tretjina tega števila odpade na Nemčijo, več ko dobra tretjina pa na Angleško: ostale države smejo poslati čez ocean skupno 30 tisoč 697 svojih državljanov. Kondor in letalo Podoba je, da še mladega letalskega prometa ne ogroža resno zgolj tehnična nedovršenost današnjega letala in premala izurjenost pilotov. Zadnje čase se pogosto ponavlajajo vesti, da so letalce v zračnih višavah napadli kondorji. K sreči do hujših katastrof še ni prišlo, vsakdo pa si lahko na prstih izračuna, kake posledice utegne imeti posrečen napad ogromne ptice na aeroplan. Ne glede na to, da so potniki skoro brez moči proti njej — ubraniti bi se je mogli kvečjemu z revolverji, a kaj potem, če krogla izgreši cilj in vdari v motor? — najhujša nevarnost jim preti, če se kondor zaplete v propeler in ga poškoduje. Kakor rečeno, se slična nesreča še ni pripetila, toda zadnjič ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do katastrofe. Reuter prinaša namreč iz Cika (Nevada, U. S. A.) sledečo vest: Dne 2. oktobra je napadel velikanski kondor, ki je meril z razpetimi kreljut-mi tri metre, neko letalo, ki je vozilo vladno pošto. Roparica se je besna zaletela proti prednjemu delu letala, ki jo je usmrtilo na mestu: pri tem se je krilo aeroplana tako močno poškodovalo, da se je pilot pri vsej svoji spretnosti le- z največjo težkočo srečno spustil na tla. Poškodovan ni bil nihče, letalo so pa morali odposlati v reparaturo, ker ni bilo več za rabo. Kardinal v filmskem ateljeju j V nekem filmskem studiu pariškega i predmestja Neuill.v so snimali film. j Cnergičiii režiser je baš ukazoval že j ueseto ponovitev neke scene, ko plane s naenkrat pomožni režiser na jjozornico j in zavpije: Kardinal! Bil je v resnici — Njegova Eminenca pariški kardinal Dubois, ki se je pojavil v ateljeju. Spremljala sta ga njegov privatni tajnik kanonik Delabar in občinski svetnik Bucaille. Kardinal je, kakor znano, eden izmed redkih svobodomiselnih cerkvenih knezov, ki se zanima za sleherni pojav sedanje moderne dobe, in tako si je želel ogledati tudi zakulisno življenje filma. Ne morda posnetek kakega verskega prizora, nego sceno iz mondene drame znanega pariškega dramatika Hervieuja. Filmski igralci, ki so bili zbog nenapovedanega visokega obiska v precejšnji zadregi, so se globoko priklonili pred kardinalom. Med njimi ie bila lepa Clatide France, dalje elegantni ljubavnik Maurice ,Iacquet, dami Alix in Castillo ter čudežni otrok Robert Conche, ki se je prvi zavede! situacije ter poljubi! prstan na kardinalov; roki. Prizor, ki so ga snimali, je bil dokaj patetičen: -Mladi Conche bi se bil baš moral vreči v objem svojega očeta (Jacqueta), od katerega ga je nemila usoda ločila že pred meseci. «Steči lepo k očetu in ga pogumno poljubi!» mu ukaže režiser osledica gospodarskih neprilik, ki vladajo v deželi. Te razmere so ostavile tako globoke sledove v Irciji, da se jih niti v Ameriki, kjer se jim ne godi baš slabo, ne morejo otresti. Le tako si moremo razlagati, da irski' element v Ameriki tako rapidno nazaduje. V Barceloni so iineli pred kratkim i banket, katerega je priredil general j Primo de Rivera in povabil nanj ce'o ; vrsto pristašev svojega režima. Gospo-j da je jedla in se zabavala, strežaji so i natakali najboljšo pijačo, in ko so bili gostje v najlepšem razpoloženju, je prišlo do nepričakovanega incidenta. Ko je neki udeleženec banketa zapuščal dvorano, je zavpil med goste: «Primite tatu!« Vse je planilo pokonci, kajti družba je bila uverjena, da se nahaja med navzočimi atentator, ki streže ministrskemu predsedniku po življenju. Takoj se je vrgla množica močnejših gospodov na osumljenega «tatu». Preiskava je bila za vse goste pora/.na. Otipavali so se med sabo, otipali niso ničesar sumljivega. Naposled se je iz-I kazalo, da je mož. katerega so osumili j tatvine, nedolžen član narodne unije, to i se pravi španski fašist, in da je imel, ! odkar se je rodil, pa do trenutka, ko j je zapuščal banket, najpoštenejše na-! mene. Zato pa se je obrnil srd gos:ov i sedaj proti denuncijantu. Sreča jim je ; bila mila. Ko so mu preiskali žepe. so j se prepričali, da je hotel s svojim kli-; cem samo zbegati udeležence banketa, j da bi jih — sam laže okradel. - Suzana Lenglen v Newyorku Suzanina gesta, fotografirana tekom njcne= ga drugega boja z ameriško profesijonalko mis Brovvne, ki jo je porazila 6 : 0, 6 : 2. Primite tatu! Dr. Fric Adler, ki je pred desetimi leti ustrelil min. preds sednika grofa Sturgkha. Svobodnjaška ječa Iz Pariza poročajo skoroda neverjetno dogodivščino, ki se je pripetila eno izmed prošlih noči v Versaillesu. Proios kaznilnice se je naveličal mo-notonije svojega poklica. Spoprijateljil se je z dvema zločincema, od katerih je bil eden morilec, a drugi tat. Zahotelo se mu je igranja na karte. Okoliščine pa so tako nanesle, da je bilo igranje v kaznilnici nemogoče in zato jc povabil svojega prijatelja morilca v bližnjo gostilno na partijo kart in na mero pijače. Zadovoljen je morilec sledil pozivu in odšel s profosom. Da bi kaznilnica ne ostala brez nadzorstva. je poveril profos ta čas paz-ništvo tatu. drugemu svojemu prijatelju, kateremu jc izročil ključe ter mu dal potrebna navodila. Par ur sta profos in morilec kvartala v gostilni. V rani jutranji megli sta se •dvignila in nastopila pot «domov». Vse je bilo v najlepšem redu. Tatu, ki ie na-domestoval proiosa. še na um ni prišlo, da bi izkoristil priliko ter osvobodil sebe in svojih 50 tovarišev ječe. Vsa zadeva bi bila nemara sploh ostala tajna, da ni srečal profosa in kaznjenca na poti iz gostilne v kaznilnico neki stražnik, ki je dogodek ovadil oblasti. Uvedena je preiskava in lahkomiselni profos bo gotovo odstavljen, kaznilnica pa bo izročena v pažnjo zanesljivejšim osebam Človeška hvaležnost Lepa jensen nas kolikor toliko odško-iduie za deževno poletje. Jesenska seziju je na višku in čudno je, kako veliko vlogo zavzemajo med vsemi charlcston prireditvami — vojni grobovi. Vsako jutro vrže pošta na uredniško mizo kup časopisov iz vseh koncev stare Evrope in i7. vseh listov odseva, da je morje prelite krvi temeljito pozabljeno. Zelena ruša je pogrnila ostanke junakov in nikomur ni mar grozne žetve angela smrti. K.ie so časi, ko smo z grozo čitali pesem -Grobovi tulijo«, ko bi kamenjala ■množica nesramneže. ki bi hoteli zabav-Viati čez žrtve? L. 1916. je skoro podrlo občinstvo! Odlikovanje zmagovalcev, kjer je zbijal tovrstne šale neki pijani H-terat. Rešil si je življenje skozi zadnja vrata, dasi je imel uspeh pri vojnih bogataših. ter njih lahkokrilili damah. Ce pa vzamemo v roko današnji »Matin«. ali pa angleške liste, najdemo povsod kričeče reklame: »Novo! Izvirno! Zabavno potovanje na bojišče!« Vsi sc spominjamo neskončnega podzemeljskega labirinta s čudnim imenom »Dam-ska pot — Chemin des Dames«, ki so ga Kgradili nemški vojni inženjerji I. 1915 v Champagni. Maršal Jofire je žrtvoval čez HJO.OOO ljudi, predno je zavzel te utrdbe. Posebno drago ie stala Francoze ^Zmajeva iama«, iz katere je nemški ogenj pokosil polke in divizije. Takoj po vojni ie romala tja karavana vdov, sirot, nevest, ki so izgubile ženina, mater, ki so izgubile otroka. Zdaj pa je vzela v najem »Zmajevo luknjo® neka angleška družba. Plača sicer visoko najemnino, a pride na svoj račun. Ob vhodu stoji blagajna, vodniki pripovedujejo ■neštevilmm turistom gorostasne vojne zgodbe in prodajajo spomine: krvavo kamenje, od eksplozije zmečkane rela-de in slično. Kri ie za nami in ljudje ne marajo misliti nanjo, če ne gre za živčno senzacijo. Dunajsko »Renaissance« — gledališče bo moralo kmalu prenehati s predstavami Regnalove drame »Grob neznanega vojaka*. Dejanje ie napeto: kaže junaka, ki se je Vrnil na osemdnevni dopust, in vidi. da ne misli nihče na fronto. Njegova nevesta hodi z drugim, ker ne more več čakati nanj. Njegovi starJSi mislijo boli na sladkor, kakor na sina. «Nočeni več biti junak!« kriči razočarani vojak. »Bodi prokleta ,vojna!« Ta izbruh se dogodi v patrio-tični družbi sredi zabave »v korist junakov« in orožnik ie za pleči... Junak se vrne na fronto in pogine v obupu. Njegov grob bodo pozneje isti patrioti slavili. Drama pretresa, a občinstvo zeha: dosti jc te vojne... Dvorana ie napol prazna. Koliko krvi je stal svoj čas Nemce »vrh .304« v lotarinškem obmejnem gorovju! Devetkrat so ga napadli in so pustili za seboj na desettisoče mrtvih', da ne govorimo o pohabljencih, ranjencih, umirajočih... Danes pa čita-mo v desničarski, pristno nemški »Ger-maniji«, ki izhaja v Weimarju, velikanski oglas podjetnega kavarnarja: »Kolo-salni praznik! Novo! Izvirno! Boj s konfeti! Naval ua vrh 304! Trobentači bodo dali povelje za naval natančno ob 22. uri zvečer! Generalni štab bo volilo občinstvo neko beznico. na Montmartru, Vojne noše!« Gospod kavarnar in njegovi gostje so med vojno najbrže kazali svoje junaštvo v zaledju, ker drugače ne bi pozabili na ledeno mrzle, z vodo in krvjo zalite jarke, na celodnevni svinčeni dež in pričakovanje smrti, i na spomin ubitih. A morje prelite krvi ie za nami. Ljudje hite uživati, predno pride nova katastrofa. Trava iu pozabljenje rasteta vedno boli bohotno na grobovih-milionov neznanih žrtev... Kamela v plesni dvorani V Tuririu je prirejal predstave neki cirkus, ki ima tudi več drotnedarjev. Te dni je po neki predstavi kamela ušla krotilcem iz kletke iu zdirjala po mestnih cestah. Seveda so se ljudje sreča-vali z živaljo jako začudenih obrazov. Ker se ni upal nihče nastopiti proti pošasti, so možje, ženske in otroci obmetavali kamelo s palicami, stoli, steklenicami, kozarci in kanmi. Žival pa se ni dala zbegati, marveč jo je še bolj urno ubrala naprej. Končno se je prerinila v neko plesno dvorano, kjer je s svojo veliko grbo preplašila vrteče se pare. Da je vdrla med plesalce in godce, je vzrok mogoče jazz-band, katerega eksotični zvoki so jo utegnili spomniti na vročo domovino Afriko. Plesalci so sc kajpada urno razkropili in poslali nad kamelo policijske stražnike. Ti so poklicali cirkuškega krotilca, ki je kamelo zopet izgnal na prosto. Policijski direktor v Turinu pa je, da se zmešnjava ne ponovi in strah ne razširi, odredil, da mora cirkus takoj ustaviti svoje predstave in se odpeljati drugam. Nevoščljivost med pevskimi bogovi Ta pravda teče na Dunaju. Leo Slezak, znani tenorist, ie Član dunajske Državne opere. Ker pa je član istega zavoda tudi Alfred Piccaver, ki ima še lepši in še bolj šolan glas kakor Slezak. se razume, da dela z njegovimi atrakcijami oi ".ra še večj; dobičke, kakor s Slezake vimi nastopi. Seveda ga tudi bolje plača. Zato se vrši med tema dvema umetnikoma že dolgo hud konkurenčni boj, ki je pravkar dozorel do tožbe pred sodiščem. Mogoče bi se bila stvar poravnala kako drugače, da ni dobil Slezak še enega tekmeca v osebi poljskega tenorista lana Kiepure, ki je prišel iz Varšave. Njegov glas ima pred Slezako-vim to prednost, da zveni sveže, mladostno in da ne kaže nobenega sledu o kaki izrabljenosti. (Pravijo celo. da je Kiepura novi Caruso.) Slezak je prišel na ta način do nekakega omalovaževanja svojih drugače prav čednih pevskih sposobnosti. To omalovaževanje se je pokazalo tudj pri urejevanju njegovih gmotnih vprašanj, in pevca J hudo boli, da prejema Piccaver že od leta 1923. za vsako predstavo 10 milijonov avstrijskih kron, dočim dobi on M Moderna ženska. »Pravite, da sc ne zanimate z a šport in da ne poznate novih plesov. In vi trdite, da hočete bodočo ženo osrečiti?!* ga ognjišča, njegovi Lari in domači bogovi so bili odšli. Nič ni upal. da bi se tako silna nesreča dala še kdaj popraviti. ln to ga je polnilo s tolikšno ža-ilostjo, kolikor ie je mogla sprejeti njegova mala dušica. Na srečo jo ie bilo, slično koi človeško, lahko razvedriti in brzo ic pozabljala nesreče. V dolgih presledkih, ko so bili žejni selilci odsotni in je metla stare Angeli-ke dvigala starinski prah s parketov, ie Riquet duhal nekakšen vonj po mišji', opazoval pajka na begu in njegova lahkotna misel se je kratkočasila ob tem. Toda brzo se je spet pogreznil v tugo. Na dan odhoda, ko je videl, da se vse zadeve vsako uro slabšajo, je od žalosti obupal. Posebno zionosno se mu je zdelo, da so skladali perilo v mračne zaboje. Pavlina ie z radostno vnemo spravljala svoje obleke v kovčeg. Obrnil se ie vstran od -n.ie, kakor da opravlja slabo dejanje, in stisnjen v kot <»b zidu ie premišljeval: »Evo, to je najhujše! To je konec vsega! In bodisi. da je mislil, da predmeti, kadar jih on več ne vidi. sploh ne postoie več. bodisi da se je samo hotel izogniti mučnemu prizoru, skrbno se ie čuval pogledati tja v stran, kjer je bila Pavlina. Slučaj je hotel, da je ona. semin-t.ia hodeč,opazila Riquetovo vedenie.To vedenje je bilo otožno. Njej se je zdelo c mesno in pričela se ie smejati. In sme-it se, £3 i« poklicala: »Pri«! Rkiuef, pridi sem!« Toda ni se ganil iz svojega kota in ni okrenil glave. V tem trenutku se mu nt dalo, da bi se prilizoval svoji mladi gospodarici in vsled nekakšnega tajnega nagona, ves poln neke vrste sluteni, se je bal približati zijočemu kovčku. Poklicala ga je večkrat. In ker ni odgovarjal, je šla, ga pograbila in ga dvignila v svoje naročje. »No, kako žalostni smo!« mu je rekla, »no, kako nas bo treba pomilovati!« Njen glas je bil ironičen. Riquet ironije ni razumel. Ostal ie v Pavlinih rokah kot mrtev in ves mračen in pretvarjal se je, kot da ničesar ne vidi in ničesar ne sliši. »Riquet, poglej me!« Trikrat ga je tako posvarila, in sicer vse trikrat zaman. Nato se^ ie naredila, kot da je silovito jezna: »Žival bedasta, izgini!« in zagnala ga je v kovček ter poveznila pdkrov nadenj. Ker jo je tisti h'P poklicala teta, je odšla iz sobe, pusiivši Riqueta v kovčegu. Občutil je tam notri živahen nemir. Tisoč milj je bil oddaljen od tega, da bi bil mogel le pomisliti, da so ga dejali v ta kovčeg čisto enostavno le v igri in za šalo. Ker je smatral, da je njegov položaj že itak dovolj neprijeten, se je na vso moč trudil, da ga s svoio neprevidnostjo ne bi še poslabšal. In nekaj trenutkov ie nepremično Obstal, Jie da bi dahnil. Nato je menil, da bi bilo koristno, če bi raziskal svojo mračno ječo. Otipaval je s svojimi za več predstav v mesecu samo 4 milijone kron. Ko se je predstavil Slezak intendan-ci ter pojasnil te nevzdržne razmere, so mu hinavsko prijazno povedali, da se je v svojem tolmačenju blagovolil zmotiti. Toda kmalu nato je zvedel, da je dosegel Piccaver novo zvišanje svojega pevskega honorarja, dočim je ostala pri Slezaku plača ista. v zadnjih časih so se raznesle vesti, da je Piccaverjeva gaia poskočila na 20 miliionov. Slezak ie skušal stvar dokazati in izravnati mirnim potom. Skliceval se je pri tem na zaščito, ki mu io nudi pogodba. Toda uprava zveznih gledališč je ostala gluha in tako je prišlo do tožbe. Slezak zahteva, da mu intendanea Državne opere izplača razliko v znesku 127.600 šilingov, kar znaša v našem denarju približno 1 milijon dinarjev. Čudna očetova zahteva Pred tedni je v Budimpešti umri univerzitetni profesor Barsony, ki je postavil v oporoki svojo hčerko le pod tem pogojem za univerzalno dedično, če sc obveže, da ne bo poročila moža, po katerega žilah se preteka židovska kri. Proti tej očetovi določbi je hčerka vložila na sodni senat ugovor, v katerem ugotavlja, da ie očetov pogo.i nenaraven in nemoralen, in da ie slednjič tudi nemogoče dognati, če se preteka v tem ali onem človeku židovska kri. Hčerki torej ne ostane drugo, kakor da ostane samica ali pa se izpostavi nevarnosti, da jo razdediujeni sorodniki tožijo na vrnitev očetovega premoženja. Proti tej hčerini interpretaciji je nastopil državni pravdnik, ki je oporekal, da bi morala biti očetova oporoka zbog navedene klavzule neveljavna. Oče da ie hotel hčeri le svetovati, naj bo pri izbiri bodočega moža previdna. Toda hčerin advokat ie odločno zahteval, da sc oporoka razveljavi. Predvsem zato, ker se noben mož ne bo hotel dati preiskati, da-li teče v niem židovska kri ali ne. Poleg tega pa se dekletu vendar ne more nalagati, da mora poročiti baš takega človeka, ki se ponaša s starini rodovnikom. Slednjič je odvetnik navedel par konkretnih primerov iz novejše zgodovine, ki izpričujejo, da tudi odličnejši možje, dostikrat celo hudi nasprotniki cionizma, niso čiste krvi. Tako je n. pr. dokazano za bivšega nemškega državnega kanclarja Bethmann-Holhvega, da je bil eden njegovih prednikov poročen z iudin.io. Kako se bo nenavadna afera razpletla, bomo še poročali. Leksikon z 10.000 snopiči Predsednik kitajske delegacije v Društvu narodov je o priliki september-skega zasedanja poklonil v imenu svoje vlade knjižnici Društva narodov en kompleten izvod kitajske enciklopedije. Delo bo vlada odposlala takoi, ko izide v ponatisu. Ta vest ie v Londonu vzbudila veliko presenečenje in osuplost. Tajnik londonske kitajske delegacije izjavlja sicer, da pozna samo kitajsko enciklopedijo, ki ie izšla pred leti v Šangha.iu v dveh zvezkih. Nasprotno pa trdi Lionel Giles. kustos kitajske knjižnice v britanskem muzeju in tajnik sinološkega društva, da misli kitajska vlada očividno na enciklopedijo v 800 zvezkih, ki je izšla pred 200 leti na pobudo kitajskega cc-sar.ia Kang-Hsi. Gradivo ie zbral in uredil učenjak Chen-Ming-Ei. Ta enciklopedija obsega 10.000 «su-ariov» ali snopiče v. Vsaka stran ima po devet stolpičev in do dvajset črk, oziroma znakov v vsakem stolpiču. Če računamo povprečno 40 listov, odnosno 80 strani na snopič, dobimo v celoti 800 tisoč strani, 7 milijonov 200.000 stolpcev in 144 milijonov znakov. Vsebina enciklopedije se nanaša tia 6 kategorij, na nebo, zemljo, človeka, znanost, literaturo in vlado. V orientalskem oddelku britskega muzeja v Londonu zavzemajo zvezki tega gigantskega dela, ki so vsi enotno vezani, devet velikih omar, ki so vse natrpane od tal do stropa. Glede poklonila kitajske vlade Društvu narodov pripominjajo švicarski li- sti, da se pripravlja ponatis enciklopedije že 200 let, da pa delo najbrž še ne bo kmalu zagledalo belega dne. ker bi stal tisk več milijonov dolarjev. Tudi prevoz v Ženevo bi požrl lepe denar-ce. V ostalem bi si pa 'moralo Društvo narodov priskrbeti posebne lokale, če bi hotelo spraviti ogromno enciklopedijo. švicarski listi dostavljajo šaljivo, da bi bilo lažie prepeljati v Švico Keopso-vo piramido kakor pa kitajsko enciklopedijo. Menda bo tako tudj res! Friziranje zabranjeno! V nekem velikem restavranfu v Kc-penhagenu vise že nekaj dni nad vsemi mizami in pod zrcali lepaki z napisi: »Friziranje pri mizi zabranjeno!« Tako daleč smo torej prišii. Nekdaj je Loreley sedela na skali in česaia svoie zlate lase in ribiči so io z zamaknje-njem gledali. Danes pa si moderna Lo-reley frizira svoi bubikopf pri jedi ob belo pogrnjeni mizi! Gostom, ki sede v bližini, se ni treba kaj truditi, da najdejo v juhi lase. Kopenhagenski restav-rater ie dobro vedel, da njegovim gostom ni do tega. da smejo gledati, kako si dame lepotičiio svojo zunanjost. Usmilil se jih je in izda! kategorični ukaz, ki je bil večini mož gOtovO govorjen iz srca. Evropejec se namreč sramuje, povedati dami v obraz, da česanje ne sodi k obedu. Tuji ženski že iz galantnosti ne bo rekel besedice, napram svoji ženi pa ie prestrahopeten, ker ve, da bi dobil prompten odgovof: »Tebi kakopak se ni treba frizirati. ko imaš plešo. Za moje krasne lase pa je stvar druga.* Ameriški študentje so si znali pomagati na drug način. Vedno in vedno se jim je namreč dogajalo, da so se sluša-teljice kar med predavanjem začele frizirati, Iičiti in pudratL Pa so nekateri nagajivci prišli v predavalnico z britvijo, si neženirano namilili obraz in se začeli briti. Dame so se sprva kakopak razburjale, slednjič pa so le uvidile. da ie ličenje. pudranie in friziranje na javnem prostoru prav tako neumestno kakor britje. Ta drastični recept seve ni vedno uporabljiv; nasprotno pa je vzgled kopenhagenskega gostilničarja vreden vsega posnemanja. Hvaležni Nemci Ne vem, kaj bi rekla stara ljubljanska mamica, če bi ji sinček podaril za god ne kanarčka, cvetke ali obleko, temveč potrdilo — iz krematorija, da ima pravico biti sežgana takoj po smrti! Nemške matere v tem slučaju niso užaljene, žalostne ali jezne, temveč se lepo zahvalijo ljubemu Hansu ali Kurtu: cO. ti dobrj otrok! Čital je v listih, da bodo prihodnji mesec pogrebni stroški povečani, pa mi ie prištedil izdatke!» če so Nemci takšni, ni čuda, da se že zdaj vroče prepirajo, kje naj bi pokopali svojega Hindenburga. Tujec, ki čita liste, bi mislil, da je stari feldmaršal nevarno obolel, če ni celo umrl. a se hudo moti. Gospod prezident je zdrav kakor riba v vodi, a Nemci,- pristni Nemci vendar hočejo določiti že v naprei niegovo zadnjo pot. Red vlada svet! Na.iboli so se zavzeli za to vprašanje hannoveran-ski listi. V Hannoveru se je Hindenburg rodi!, tam se je šolal, tia se ie preselil po končani vojni. Če ne bi bil izvoljen za prezidenta bi tam živel še zdaj Jasno .ie, da mora biti tudi tam pokopan. — Vzhodno-pruski dnevniki pa godeio svoje: — Dovolite vendar, rojaki, Hin- Nesreča nikdar ne počiva Prvi teden po poroki nai j4 pogorel* hiša! — Ti nesrečnež! Nesreča nikdar ne pride denburg je zmagoslavno rešil vzhodno Prusijo ruskega navala. Kje naj bi bil pokopan, če ne v zemlii, ki hrani spomine na njegov največji uspeh? — Bog* ve. kaj misli o tej polemiki sam častitljivi prezident. Če ie pristen Nemec, ne bo hud in se bo nemara še čutil počaščenega. Pri Grkih se ie prepiralo sedem mest za čast Homerjevega roist* nega kraja. Nemška mesta pa se tepejo za čast prezidentovega grobišča! Končalo se bo menda s tem, da bo potoval Hindenburg na pokopališče onega kraja, ki mu je izkazal največjo ljubezen! X Trojčke je povila v Talmascmsv v Itn liji mlada žena Ana Turco. Tri deklice, zdrave, močne in čile. Trojčki! Mussolini ze sedaj toži, da je preveč Italijanov m je doma že pretesno. Sedaj pa rodijo Italijani ke kar trojčke! Italijanska ekspanzija mo* ra postati tako vedno silnejša. X Naped na poštni avto v Ameriki. V newyor?kem predmestju New Jersey je m< padlo 7 banditov postni avtomobil" Zašle* dovali so ga v dveh vozilih ter so pri tem zasledovanju povozili enega policista, ki je sledil poštnemu avtomobilu na motociklu. Ko je bil stražnik mrtev, je eden irmed av» tomobilov prehitel poštni avtomobil, iz dnu gega vozila pa so začeli banditi obstTelie« vati poštni voz mitralje>*>. Poštni uradnik je bil pri tem smrtno ranjen, ostali sprem« Ijevalci so bili tudi težje ali lažje poško« dovani. Ko so banditi videli, da jc osobje brez moči. so poštni voz oplenili trr odne--slt 160.000 dolarjev gotovine. Ameriški poštna uprava ;<. radi "tega dogodka skle* nila oborožiti svoje avtobuse s strojnimi puškami. X Preroštvo za leto 1927. V Angliji se bodo razmere poslabšale in smrt se pojavi v vladaTški hiši. Mnogo nesreč, avtomobil« skih nezgod, silne vročine, razpoki in raz.: leti itd. Anglija izgubi naslednje leto ene> ga prijatelja. — Nemčija se zopet pretvori v cesarstvo. — Na Francoskem se bodo denarne prilike zboljšale, a procvita še ne bo. Kritični dnevi nastopijo v prosincu, sredi svečana in v vseh drugih mesecih. — V Avstriji napoči težavno leto za državo in vlado. Gospodarske stiski, odstop vin de, bržkone predsednikova smrt. Posebno nevšečni bodo jesenski dnevi, nazadnje p* se vse ni dobro zasuče. — Sovjetska Ru« sija gre nasproti črnim dnem, pobutie, tr« govski ter obrtniški polomi, brezposlica, nc zakonje. Zlasti svečan se obeta kritičen. — V Češkoslovaški se napoveduje mnogo pre« var, prometnih nezgod, a tudi lepih uspe^ hov — Jugoslavija gre v dobra leta, go« spodarski kakor politični položaj «e popra« vi. — Na Madžarskem nastopijo resni dne« vi v svečanu, sušeu, na koncu velikega trav« r.a, pa tudi v listopačfo in grudnu. — V Ita« liji se pripravlja dobro leto. Vse bo uspelo. L godni dnevi bodo v sušcu ter prti poIč» vici rožnika, nasprotno pa se kažejo za po« četek prosinca in sredino svečana kakor i za mali sTpan kritični dnevi. Splošno priljubljen havnl nadomestek oHusen i cenen, Vabiva se.v vse& dobro asartirer.iS IsoloallalaiO trgci>ina&. šapami spodnja krilca in srajčke, na katere so ga tako jadno strmoglavili, in iskal izhoda iz tega strašnega kraja. Že kake dve ali tri minute se je bavil s tem, ko ga je gospod Bergeret, ki se je odpravljal na izhod, poklical. — »Pridi, Riquet, pridi. Greva na sprehod po nabrežjih. Tani je prava dežela slave. Zgradili so tam kolodvor, ki je prav odlična skaza iti očitna gr-dobija. Stavbarstvo ie izgubljena umetnost. Podirajo hišo, ki .ie stala na vogalu ulice du Bac in ki je prav lepo izgledala. Nadomeste jo brez dvoma s kako ostudno zidanijo. Da vsaj naši stavbeniki ne bi mogli vtihotapiti tudi na d' Orsaysko nabrežje barbarskega sloga, ki so nam ga na vogalu Wa-shingtnove ceste Tn avenuje des Champs-Elysees predstavili v strašanskem primeru! Pojdi, Riquet! Greva na sprehod po nabrežjih. Tam je prava dežela slave. Atnpak stavbarstvo je zelo propadlo izza časov Gabriela in Louisa... Kje ie pes?... Riquet! Ri-quet! . . .« Glas gospoda Bergereta je bil Ri-quetu v veliko uteho. Odgovarjal mu je s šumom svojih šap, ki sta v kovčku silovito praskali po steni iz vrbo-vine. — »Kje ie pes?;: .ie vprašal gospod Bergeret Pavlino, ki se je vračala z velikim kupom perila v rokah. — -Papa, v kovčku jc.. — »Kako to, da je v kovčku in zakaj jc tam?« je vprašal gospod Bergeret. — »Zato. ker je bil tako bedast,s je odgovorila Pavlina. Gospod Bergeret je osvobodil svojega prijatelja. Riquet mu je, mahljaje z repom, sledil prav do prednje sobe. Nato ga je spreletela nova misel. Vrnil se je v sobo. stekel k Pavlini in se povzpel do kril mlade deklice. In šele, ko jih je burno, v znak oboževanja, poljubil, je na stopnišču dohitel gospodarja. Mislil bi bil, da se je pregrešil zoper modrost in svojo neodpustno dolžnost, če ne bi bil s temi znaki dokazal svoje ljubezni osebi, ki ga ie v svoji mogočnosti pogreznila v globoki kovčeg. Na ulici se je gospodu Bergeretu in njegovemu dsu ponudil jaden pogled na njuno domače pohištvo, ki ie bilo razpostavljeno po pločniku. Medtem, ko so bili selilci odšli pit k vinskemu trgovcu na vogalu, so se v zrcalni omari gospodične Zoe ogledovale vrste mimoidočih. delavcev, dijakov iz umetnostne akademije, deklet in prodajalcev. dalje dvokolnice. izvoščki in vozovi za prevoz pohištva ter lekarnarje-va prodajalna s steklenimi vrči in Esku-lapovitni kačami. Naslonjen ob vogelnik se je gospod Bergeret-oče smehljal v svojem okvirju, z izrazom miline ia blede nežnosti in z lasmi, ki jih •^tmesJ je raanršil sunek vetra. Gospod Bergeret je motril svojega očeta z ljubeznivo spoštljivostio in ga potegnil z ogla odbijača vstran. Postavil je na varno, da se ne bi kdo zadel vanjo, tudi okroglo mizico gospodične Zoe, ki se ie zdelo, da jo je sram, ker stoji na cesti. Med tem je Riquet drgnil svo.ie šapice ob gospodarjeve noge, dvignil k njemu svoje lepe, užaloščene oči in njegov pogled je govoril: »Ti, ki si bil še nedavno tako bogat in tako mogočen, ali si morda obubožal? Ali si morda postal slaboten, moj gospodar? Pustiš, da v zariikarne cunje zaviti ljudje vdirajo v tvojo sprejemni«*. v tvojo spalnico, jedilnico, da se zaganjajo na tvoje pohištvo in ga vlačijo ven. da vlačijo na stopnišče tvoj globoki naslanjač, tvoj in moj naslanjač, naslanjač, v katerem sva počivala vsak večer in prav pogosto tudi zjutraj, tesno drug ob drugem. Slišal sem ga. kako je jeČ3l V rokah slabo oblečenih ljudi, ta naslanjač, ki je velik malik in dobrodeien duh. Nisi se upiral tem vsiljencem. Če nimaš več nobenega teh duhov, ki so polnili tvoje prebivališče, če si izjjnbil vse prav do teh majhnih božanskih bitij, ki si jih natikal zjutraj, ko si vstal i?, postelje, vše prav do copat, fcj sem jih igraje se grize!, Če si reven in beden, 6 gospodar moj, kaj bo potem šele ž menoj?« — » _ «JUTRO» št 246 ---- --- Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Nedelja, 34.: aMaebeth®. Izv. Pondeljek, 25.: aDrugi breg». A. Ljubljanska opera. Nedelja, 24.: ob 3.: «Grofica Marica*. Izv. Pondeljek 25.: Zaprto Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 24.: aPogumni krojaček*. Ob 15. Nedelja, 24.: aPogumni krojaček®. Ob 20. Mariborsko gledališče. Nedelja. 24.: »Grofica Marica*. Torek, 36.: «Vcronika Deseniška®. B. Celjsko gledališče. Torek. 26.: aDrugi breg®. Igrajo elani ljuba ljanskega dramskega gledališča. Antievropa Vodit&ja zenitistov v Beogradu g- Ljubomira Mičiča (tudi Lioubomir Mitzitch) jeni-lič-io resno zgolj njegovi najožji pristaši, kar je z Zeriitističnega vidika usoda vseh velikih revolucionarjev in novoštrujarjtfv. Tudi mi ga ne bi -vzeli resno, če n? bi videli v njegovem boju za barbarizarijo ali balkaniza-cijo Evrope duhovite ironije, četudi prostovoljne. Henri Barbiif-ss je hotel s svojo najnovejšo knjigo kričeče razgaliti balkansko zaostalost in srednjeveško -romantiko«, ob kateri ee marsikateremu zapadnjaškemu ci-tovenu ježe la»je, v kolikor so le-ti sploh š« ostali na civiliziranih glavah. G. Mičič pa j-3 dobil z Barbussovo knjigo popolno zadoščenje, zakaj pokazalo se je. da hočejo vzeti Še poslednjo originalnost, ki jo varuje nekdanja osmanska~dežela od Budimpešte do Bos-porja. V času, ko je izšla Barbusšova obtožnica. je dvigni! g. Sličic z novo zbirko svojih ■poezij ofenziven'ščit balkaiiizma in mu nadel bojno ime -■ Antievropa.: Kar nas je Evropejcev v državi, ki jo imenuje g. Mičič vSerbie:, se klanjamo veliki ironiji, ki je bila mati zenitizma. Priznamo, da smo brez moči nasproti : vanumuc, tajin-stvenemu paradižu norcev, ki ga je zeniti-*em postavil kot cilj hrepenenja in zadnje plačilo za zvestobo, ki je bila }>otrebna, da s6 se izpremenili iz evropskih metuljev nazaj v barbarske bube. Priznamo, da je zeni-tizem najbolj dosegljiv v odsotstvu misli in nje kužnega vrelca — pameti in da bre/. zenitizma ne razumemo Balkana ali ga — kakor rocnsieur Barbusse — razttmsmo docela lirivo. Kakor svoj« dni pripluli Marinetti, je tudi g. Mičič obsodil na grmado klasike dobrih dveh tisočletij z vso literarno šaro. ki se je hotela imenovali - moderna".; razen nekolikih citatov s? ni prav nič rešilo za ze-nitisticno bodočnost. Vzel nam je vsa merila in z zaničevanjem, ki je dostojno velikih mož, obsodil na smrt tiste najpohlevnejše nazore, ki jih je dobrim Evropejcem pustila naša gospodarica Analiza. Evropejci smatramo. da smo rešili svojega duha, fe nam je o.-talo mimo nekaterih strani v Danteju, Shakespearu, Goethu in Pafcalu nekoliko razuma, kakor je ostalo voltairijaricem vsaj m;ilo boga, toliko, da so ga imeli za domačo potrebo. Ali Evropejcem na Balkanu se je zgodilo podobno kot nekoč voltairijanceni: - kakor je Auguste Comte obrnil razumnim vernikom boga žep, da so se fesipžls zadnje drobtine religioznosti, tako nam je g. Mičič s svojo zeniti stično revolucionarnostjo vzel pravico, da imamo na Balkanu za vsak slučaj kako drobtino razuma in — ker jo taka reč sama na sebi priskutna — Se malce klasicizma in tradicij. Kaj bi počeli z razumom, fe odpremo knjigo g. Mičiča na strani — pardon, o zenitis-tičnih knjigah so mesto strani orne kocke, ker ni slabo, ker po navadi zadostuje ena stran. Odprimo na pr. pri oni kocki, kjer vidimo napis i sifon - soda - krv: in preberimo to-le: Krv je najzdravije kuparilo Sifon - soda - lev U flašama suvarka i jogurta U opancima čuvaja se nrišhcriji rata i grobova. če uporabimo pri tem, izpostavljajoč še nevarnosti, da ne prispemo nikoli v vanum, v paradiž norcev, tisti evropski razum, ki ga ie zlorabil g. Mičič v uvodu svoje zbirke, s? iiam zdi. da ie taka poezija sicer daleč .>1 tradicionalnega okusa, da pa pove domala toliko kot ena stran za bra njene Bar-bušsove knjige. V tej pesmi je izraženo edinstvo Balkana, očitujbče se v opankih (kjer tiče skrivnosti vojn), v krvi, jogurtu in industriji sifona. Trditev "-Krv je najzdravije kupatilo-c, se nam ne zdi rta Balkanu ni-malo pesniška izmišljotina: zakaj velika originalnost, ki je ostala Balkanu in ki jo z bojem zoper "evropsko kulturo suženjstvo nariuimo še ostalemu svetu, je prav v tem. da nc moreš ločiti krvave poezije od krvave Vladimir Levstik: Misli o slovenščini Po gajih in livadah naše mile in z rnno« goštevilnimi preroki blagoslovljene Slove* nije se rad oglaša klic, da je slovenščina v nevarnosti. Časih ga zažene politična špe« kulacija, časih se porodi iz vzajemnosti har« lekinov, ki v presledkih med »narodnimi sporazumi« zalagajo drug drugega s povodi za sveto jezo. In dobri slovenski človek mu verjame tz srčne potrebe. Verjame mu, ker si po tolikih desetletjih srdite narodne de« fenzive ne more več misliti, da slovenščina ne bi bila v nevarnosti. V službi te defenzive je bilo do nedavna tavlorizirano vse naše dejanje. Prešla nam jc v kosti. Zdaj utripljemo v tem ritmu in se ne moremo ustaviti. Vse naše sile so uprte v iluzomo periferijo, med tem ko se V zanemarjenem osrčju začenja razkroj . . . Nu, recimo, kedaj pa kedaj slišiš res ka* ko neprijetno besedico. Zgodilo se mi je na primer, da me je napel prijatelj z onkraj ».jezikovne meje«: »Pa kada čete Slovenci ostaviti vaš jezik, prmejduš? (Naše kozje molitvice so Hrva« tom na moč po godu.) To ni nič, hudič, slo* venščina mora izginiti.« Korekten Slovenec, ki misli in čuti v boc horizhiri, bi sel pri taki priliki na zadnjo plat in bi zatrobil na vzbuno. Nekorekten Slovenec se krpansko zasmeje. »Kako boš, sirota, potem v Zagrebu go. voril?« sem vprašal kar moči radovedno. In sva se oba grohotala da nikolitega. Drugič mi je rekel tovariš iz Vojvodine: »Kaka škoda, da pišeš v dialekta!« Sapramiš sapralot, za tako stvar je treba skočiti « kože. Pa nisem skočil. Prijazno resničmeli. Balkan je diven svet Tam so polja a debelo, sočno zemljot kjer še dr je leseni plug, tam to gozdovi š tolovaji, mesta ž gozdovi, vlaids~s tolovaji; na t«i napol zoranih poljanah se. že stoletja bore iz* premešano ras4 za moč in jospodstvo. Ke za zemljo, kakor ha zajpadu, zakaj zemlji je treba samo dobrih gospodarjev, P* bi prihranila še nekaj desetmilijonov ljudi. Za pospodstvo, za slavo, za Spične vrline, za inat kraljeviča Marka. In v tem je velika originalnost Bal kancev, pa najsi Evropa pošilja Svoje komisije, ki preštevajo deseiti-S0C9 žrtev vročekrvne balkanske politike-Naj besedičijo o nasiljih in krivicah, o militarizmu, o vojaških ligah, o zarotniških društvih, o atentatorjih, o slabih cestah in ni-vAricšti kakor za turških časov in fako naprej. Evropa se je skisala v svojih tradicijah, njen razum razkraja luetična paralizi. Evropa ima mesto fervi sodo in sifon, taisto las pleše, mesto lepota — puder in parfum. V Evropi ne poznajo jogurta in si pomagajo z Voronovim; trepetajo za Svljenje iii govore o pacifizmu. Nžd mračno, jetičrio Evropo pa Vstaji krvavo rdeč svit Balkana in poet, ki jezdi na šarcu kraljeviča Marka, brenka na zenitisfične stran« in poj*: Krv je najzdravije kupatilo Sifon - soda - brv ... Priznamo, da se štejemo med Evropejce ln da ostanemo rajši v suženjstvu evropske kulturne tradicije, prepuščajoč »barbarisaci-je potom revolucije« g. MiSču in njegovim somišljenikom; tudi če nam kulturni revma-tizem zvija ude in če smo včasi aelo nezadovoljni z Evropo, nam je ljubša tovarišija s klasicisti in z drugimi brezokušnimi starci nego zdravljenje v snajzdravijefm kupati-lur, na Mičičevem Balkanu. Verjamemo g. Mičiču, da je vstop v njegov jvanum« dovoljen le z nepisanim potnim listom talenta, ali mi smo si dovolili, zaščiteni od boginje Ironije in v spremstvu nje tovarišice Usmiljenosti, kratek sprehod po tem paradižu, kjer stoji g. Mičič -.nag i čist«. Zakaj naša Ironija je tista dobra svetovalka, ki o ltji pravi Anatole France: jElle est douce ce bienveillante. Son rire calme la col^re, et e' est elle qui nos en-seigne a nouS moquer des niechants et deš sots, que nos touvion?, sanS elle, avoir la faiblesse de hair.c Zdi se nam, da je na Balkanu nam Evropejcem fako težko brez fe tolažbe kakor g. Mičiču brez zenitizma. B. Borko. Dva zenitistična produkta Hej Sloveni Kolika radost Beli snegovi pada ju u planini moje duše Vejavice smetovi Golema duša goleme planine barbarogenija Hej Sloveni Nekad su vaši brkovi bili išw kani jatagani A vaše verne žene bile su dvoi cevke kubure U davnini ljudožderi Uvek krvopije Od iskona naša pesma je smn tonosna ljubav Trista mu gromova Samo napred Nek svuda brekču naše revot luclje Da osefe i bogovi mrtvaci Kako ljuto peku stare rane U novim grudima varvarskiH pokolenja! Radiole na Balkanu Nova lepota: radiotelefoni Nova kultura je tužno oko vanumne ludnice Lepota — lopata — lopta Lepota nije samo lopata Lopta nije više naša sudbina Lepota i lopata je sudbina novih pesnika 'A večnost Večnost je gola lopta i kubitra. Neinana Litavko ubijena Ana Uzupajte Amerikanac je svirep na Balkanu Brutalna je dedovska krv Š8 divljeg zapada Kuršum je istina Balkanski čovek je mučenih u Kaliforniji. (Iz brošure «Antievropa». Napisal Ljubomir Micič; založil «Zenita v Beogradu.) sem ga povabi!, naj On opusti svoj dialekat, k: ga je doživel od malega, in naj poizkusi pisal v slovenščini, ki je ni doživel od ma» lega; in sem mu dal besedo, da še za tako žrtev neutegoma revanžiram . . .' Po kratkem premisleku je vrli mož z nit vdušenjem odklonil ponudeno mu trans* akcijo. V teh zadevah je tako kakor povsod v življenju: Kdor zahteva nemogoče, se nas posled zadovolji z dovtipom. Le kjer nč poznajo dovtipnosti, se pravdajo za nič. Ostala bi še trožnost, da nas prelije raz-* voj. Življenje ustvarja stike, v katerih vsakdanji človek izgublja čut za uvSrevinje predpisanih razlik. Kakor smo nekdaj pre s vzeli »zapuščino« nemškega »prepričanja* ter češkega »vojaka® in »uradnika«, tako bo« mo najbrže v bodočnosti sprejemali simpa= tične najdenčke za svoje. Recimo, da bi šel ta proces do konca. Da bi, z eno besedo, srbohrvaščina po malen izpodrinila sloveni ščino v najširših ljudskih krogih. Kaj po* tem? Jasno je: ako bi štokavščina kdaj žago. spodovala v živem govoru, bi morala ua. posled zagospodovati tudi v slovstvu. Mislim, da ji ta možnost malo verjetna in da je vsekako še daleč od nas. MisKm pa tudi. da nas ob ' 'kih okolriostih ne 6i prav nič bolela. In ne verujem v Jozreta, ki bi ukazal razvoju: stoj! Da, tudi jeziki so deležni minljivosti tega sveta. Bil je čas. ko slovenščine še ni bilo, in pride čas, ko je več ne bo. A s to usodo se bodo sprijaznile tudi ruščina, anglešcifia in druge. Celo kitajščina, če ostane planet tako dolgo cel . . . In vendar je slovenščina v nevarnosti. Samo da ji ne grori vnanja sik, ampak no> Puccinijeva „Turandot" na Dunaju Pevka Lotta Lehmannova v naslovni vlogi. Koncert Saše Popova v Celju Celje, 21. oktobra. Ime mladega bolgarskega vijolinista Saše Popova uživa po svetu že sedaj Velik slovesi. Saša Popov spada nedvomno med najboljše sodobne vijolmske virtuoze. Umetnik razp«w laga z izredno muzikalno silo. Njegova teh* nika in prednašanje sta popolna do podrob* nosti, njegova vijolina uprav fascinira. V sredo je gostoval Popov v celjskem mestnem gledališču. Kot prvo točko kon* certa je igral Brahmsovo originalno ?grai jčno in pestro harmonično sonato v A»du* ru. Vsit rije stavki so bili podani s finimi zamisleki in s klasično preciznostjo. Chaus sonov «Poeme» je melodijozna in moderna skladba, ki zahteva mnogo tehnike. Popov jc napravil iz nje pravcat muzikalni biser. Granaiozen je aGregorijanski koncert- men dernega Italijana O. Respighija. Motivi starih cerk-venih koralov so moderno in crrU ginalno obdelani. Mogočna sta zlasti drugi in tretji stavek (Andante espreššivo e šo* Stenuto in Alleluja). Izredno komplicirano skladbo je predvajal Popov s čudervito laha koto in točnostjo, prvi stavek (Andante tranquil!o) pa je uil morda malce prehiter. De Falov «Yota» je ljubka igračka z moti« vi kitare in cimbale. Panča Vladigcron-a bolgarska rapsodija «Vardar» je zgrajena na makedonskih narodnih motivih. Svojec vrstni so plesni in guslarski motivi. V sklad bi je med drugim predpisano trkanje z desnim palcem in vijolino ter uglaševanje a»strune med igro na e in zopet nizaj na g. Popov je podal rapsodijo bravurozno in brezhibno, škoda le, da je črtal nekatera zanimiva mesta v «Gregorijanskem koti« Jtl«Ui.LJH_l .Ji I iii 'li—"II 'I I i - II 'I !■ tranje zlo. Vsak jezik živi in raste iz razsežnosti svoje rabe. Jezik, ki ga govori na stotisoce cmikancev, jezik, v katerem izraža svoja doznanja na tisoče mislecev, jezik, v kate s rem oblikuje svoje notranje privide na tis soče piscev in poetov, jezik, v katerem še sporazumeva številčno ogromna vsakda* njost — tak jezik je v vsaki razvojni dobi samoumevno veliko bolj dodelan 6d jezika, k? jta govori in piše zvrhan milijonček ljudi. Indukcija jezikovnih tokov literature, zri i-. nosti, javnega m zasebnega življenja na tvorca, ki oblikuje v jezikovnem materialu (tak tvorec en miniature je vsak, kdor rabi jezik), je tem mogočnejša, čim večji je nas rodni organizem in čim bujnejše življenje živi; in je tem neznatnejša, tem bližja ničli, čim manjši je narod in čim bolj tiho in sto; ječe jč njegovo življenje. Po tem zakonu gre dirka izraza z mislijo drugod in po tem istem zakonu gre tudi pri lias. A naloga vseh kulturnih jezikov je ista: čim najpopolneje izražati vse, kar duh zaznava in snuje. Kolikor manjši narod, tos liko težja ta naloga. Matematika je matema tika in izgovor na prilike tu ne velja. Pos puščati od dovršenstva svojega jezika se pravi proglašati beraštvo svojega duha. Najkrutnejša bol za človeka iz majhnega naroda je misel, da naj bi njegov duh trpe! zaradi njegovega jezika. Misel, da naj bi bile možnosti slovenskega duha zapostavs Ijene nasproti — recimo — francoskemu duhu ... Ali je popolno izenačenje mos goče? Ne vem. Vem pa, da smo zaradi svojega čioves škega dostojanstva dolžni storiti za to iz« enačenje vse. kar jc v naši moči. Kratko in jasno: Ker nas je 40krat manj -od Francozov, smo Solzni negovati svoj jezik štirideseti certuv (zlasti sijajno kadeneo na koncu I. stavka) in v razpodiji «Yardam. Neokrn.ies no izvajanje bi utis teh dveh skladb gos tovo še povečalo. Saša Popov očaruje poslušalca s krasnimi dvojemi, arpeggiji in pianissimi. Njegove gosli zvene pcilno, čisto iu mehko. Vreden partner mu je bil mladi dunajski pianst Fred Grone, ki je zaigral kot sol o točk i Mar.vov «PrcIudij» in Schulz Evlerjeve «Arabeske na temo Straussove>ga valčka «Ob lepi modri Donavi« z lepim predna= šanjem in neoporečno tehniko. Schulz Evs lerjeve Arabeske pa niso prav spadale v resni umetniški okvir koncerta. Gledališče je bilo dobro obiskano. P-o» pov je žel za svoje izvajanje burno odos bravanje in je moral ob koncu še dodati dve skladbi. Bi! je večer velikega umetnis škega užitka, kakršni s v Celiu prav redki. R. P. «Skopuh> (Otvoritev gledališke sezone v Celju.) Celje, 20. oktobri. Sinoči je bik v celjskem mestnem gledaš lišču otvorjena nova sezona. Gostovali so člani ljubljanske drame z Molierovo k-">me--diio *Skopuh». Režijo g. Šesta je bila dos bro zamišljena in efektna. Nekatere scene so bile malce prehudo karikirane in niso učinkovale ugoano. Glavno vlago Starega skopuha Hatpagoria je podal g. Rogcz živahno in z rutino. Ne* katete geste se pri njem ponavljajo. V nio.-nolog ob koncu 4. dejanja je položil prcccj dramatične sile in je žel zanj burno odos bravanje. Ljubimske vloge gdč. V. Juvanoi ve (Eliza) in M. Danilove (Marjana) ter gg Jana (Valer) in Drenovca (Kleant) so v igri precej medlo označene, a so bile pos dane zadovoljivo. G. Drenovec igra z rus tino, a se v svojih kreacijah ponavlja. Dos bro figuro zvodnice Frozine je ustvarila ga. Medvedova. Zelo posrečene šarže so ustvas rili gg. Povhe kot kuhar in kočijaž Jakob, Plut kot sluga La Flehe in Peček kot meše* tar Simon. V manjših vlogah so nastopili ga. V. Balatkova ter gg. Osipovič, Kosič, Sancin, Jerman in Žagar. Skupna igra je bila temperamentna, ko. stumi okusni scenerija in iluminacija p«s voljni. Giedai.šče je bilo polno in razpon lezenje dobro. R. P. Dunajsko glasbeno pismo Dunaj, v oktobru. Izmed vseh dunajskih g-ledališč je začela Državna opera tekočo sezono najbolj obe« tajoče. zgleda, da je imelo naučno ministrs stvo pri imenovanju Schneiderhana za ges neralnega direktorja opere srečno roko. Njegova velika zasluga je, da je zopet pri. dobi! operi kot dirigenta komponista Ris fea-rda Straussa, ki se po svoji aferi z ravna« teljem Schalkom. katera je svojčas dvigni« la na Dunaju veliko prahu, ni več pokžzal v Drživni operi pred dirigentskim pultom. Strauss, ki je medtem deloval večinoma v Nemčiji, nastopi z Državni operi prvič dne 4. decembra. Dirigiral bo svoj »Intermczs z*j«. Obenem bo to tudi dunajska premijes ra te najnovejše Straussove kompozicije. Nadalje bo dirigiral Strauss Fidelia Trista« na, Figarovo svatbo, Čarobno piščal in NVagnerjev ciklus. Zato sezono je pridobila opera tudi celo vrsto novih sil. Pravo senzacijo za Dunaj ie pomenil nastop mladega poljskega tenos rista Jana KiepuTe, ki se je predstavil -ob« činstvu v »Tošci« obenem s primadono Ma« rijo Jeritzo. Agenti so ga takoj proglasili za Carusovega naslednika. V tekoči sezoni bo nastopal na dunajski, milanski in njujor« ški operi. Na nov-o je angažiran tudi mad« žarski lirični tenor Patakv, ki poje Puccini« jeve opere z velikim uspehom. Tako ima dunajska opera danes kar pet znamenitih tenorjev (poleg imenovanih dveh še Slcza« ka, Piccaverja in Grosavesca). Imeli smo ored premijero zadnje Puc« cinijeve opere »Turandot«. Ta uprizoritev, k: jo je občinstvo pričakovalo z velikim zanimanjem, je pomenila za Dunaj ne samo prvovrsten glasbeni, ampak tudi družabni dogodek. V operi se je sestala ta večer du« najska elita. Videti je bilo nebroj lepih dam v dragocenih toaletah, v ložah so se lesketali briljanti. občudovati si mogel hermeline in drugo dragoceno krzno. Pred« stavo je posetil tudi PuccinijCv sin Anto«' nio. Ta večer je bilo videti v operi posebno mnogo Kitajcev tukajšnje kitajske koloni« je, ki so hoteli -saj par ur sanjati o svoji daljni domovini. Predstava »Turandot« je tako sijajno i r/. padla, da se je opera s to predstavo po« vzpčla zopet na umetniški nivo predvojnih let. Kritiki priznavajo, da je šteti »Turan« dot« med najuspelejše predstave v zgodovi« ni dunajske Državne opere. Opero tn>de= janko je po sijajnih scenah, po izredni ulogi, ki jo je komponist prisodil zborom, in po vsej obsežnosti prištevati velikim ope« ram. Naštubdiral in dirigiral je delo ravna« krat bolj od njih. Ali pa se degradiramo kot ljudje. Dejstva kažejo, da jc slovenščina štiri« deseterno zanemarjena. Med tem, ko smo jo branili, smo pozabili, kaj je in kakšna je. Nikoli ni bil naš jezik tako iznemogel, ka« kor je danes, po končnoveljavni zmagi nad vnahjimi zatiralci. Mizerija današnje slovenščine je obče priznana. V osmem letu po smrti sijajnega stilista Cankarja je groza pogledati v slo« venski list in strah odpreti slovensko knii« go. Stari so pozabili jezik, mladih sc več nc prijemlje. Standard slovenščine pri pišočem naraščaju pada od leta do leta. Že imamo profesorje in učitelje, ki ne zmorejo domače naloge, za kakršne so nas v četrti šoli še /. zvezkom tolkli okoli ušes. Že imamo dok« torje in vsako j ako šolano gospodo, ki se ii mučno pozna, da orezira jezikovni dobiček občevanja s svojimi kuharicami hi hlapci. K tej divji degeneraciji se pridružuje kup« čijamož«slovenščrna naših trgovcev in aglu« tinujoči žveplovodikistrokajezik nekaterih inženjerjev . . . Človek bi se vprašal, kaj delajo poklicni čuvarji slovenščine? Oh, oni delujejo. Vsak ima svoj sistem« ček slovnice in pravopisa in vsak je iz rije« ga pokopal kak fragment v pustinji strokov« nih časopisov, feljtonov in revij: vse ostalo je tajnost njegove miznice (ako ni vobče prazna). Vsi pozabljajo, da je priročnik, sistem v zaokroženi celoti, edino zdravilo, ki leči. »Pripravljajo se . . .« Mar Bi pos mislili na to. da je sistem z majhnimi napas kami še vedno boljši od sistema z velikimi vrzelmi in nesorazmerno koristnejši od sis stema, ki ga vobče ni! Prazna mesta na pisalnih mizah in knjiž« nih policah tisočsv dobrih ljudi pa zevajo tclj Schalk, režira! pa \Wiilerstein. ki je dokazal pri tej predstavi svoic izredne ta» lente. Inscenacija 2. dejanja (na cesarskem dvoru) prekaša vse, kar je v tem oziru do danes nudila Državna opera. Stvar sporni« nja Borisa Godunova. Vso opero preveva bleščeča italijanska melodika; harmonični in instrumentalni ra« finma pa takoj izda mojstra Puccinija. tudi že po prvih taktih, čeprav dišijo po kitai« ski zemlji. Kljub krepkemu poudarku vsega značilnega in pestrega v operi je ostal kom« ponist svojemu načinu ustvarjanja zvest. Posebno nežna Lin je prejela svojo dušo od komponista Mine Butterflv. ko jo mu« čijo. udarjajo zonet akordi iz drugega des janja »Tosce«. Ljudska opera je še vedno /aprta in prav tako Carl-Theater, v katerem ie nedavno zaključil češki ansambl iz Oloinuca svoje osemdnevno gostovanje pod vodstvom Karla Nedbala. Na sporedu so bila dela: Prodana nevesta, Dalibor. .Tenufa. Rusalka. Vrag in Katra ter Dvorakov .lakobin. V an« samblu sta oela tuJ* tenorist Mestck in nic« gova soproga, ki sta bila lani angažirana v Ljubljani. (Jarl^Thelter je bi! tiste dni dnevno raznrodan in tudi kritika ie nastope čeških gostov zelo hvalila. — A«i. Francoski glasovi o dveh naših plesalcih ■ Jutro- je že nekajkrat poročalo o naših Simpatičnih plesalcih gdč. \Vis.iakOvi in g. Vlekii, bivšem baletnem mojstru ljubljanske opere. Dvojica se žs delj časa nahaja v Parizu, kjer se je dobro uvedla. Ocene, ki ff*i prinašajo lisli o njiju nastopih, so jako laskavo. "Pariš Midi - registrira nastop ob^li umetnikov v Nizzi in piše: jGdč. Wisiakova in g. Vlček. ki sla Parižanom še v zelo dobrem spominu izza svojega gostovanja v Comedi? des Champš Elvsčes-r sta priredila več soarej v dvorani hotela >Xegresco< v Nizzi. Sila njune nedvojb^ne umetnosti je zbrano odlično publiko mogočno dojmila iu umetnika sta, kakor vedno, dosegla velik uspeh.-c Glasbeni mesečnik -Courier Musicak pa beleži o nastopu naših plesalcev sledeče: Kratke, precizno izvajane in ostro povda:-jene slike ter slrumai ritem karakteririra.io recital gdč. AVisjakove in g. Vička. Omenjamo posebno med slikami Musorgskega pretresljivo sceno zidov Goldenberga in Schmuvleja. dalie izvajanje gdč. Wisjakove v "Plesu kolačka v jajčni skodelici". Har-nioničiia skupnost pri predvajanju srbskega -Kola: in češkega plesa priča o živahnem muzikaličnem čutu obeh mrsetnikov. G. Vička diči velika fantazija v interpretaciji in v izražanju. Zelo originalni so bili tuli kostumi, s katerimi je bil opremljen »Scher-zo- od Balatko ter -Ples- cul Rožvckega. Zračna in sladka kakor rZefir*. ki ga "o umetnica plesaja. je dražeStna Wisjakova združevala v iHabanerii vse odlike svojega znanja. Tu je združila vso raskavost s p.i-tetiko. Beležimo te glasove pariškega: tiska r. zadovoljstvom in želimo, da bi naša umetnika še nadalje spremljala laka hvala. Mestno gledališče v Ptuju otvori svojo letošnjo sezono v pondeljek, dne 25. oktobra in uprizori Cankarjeve . Kocmutovo, Komacovo, Komavljevo, Ko-stanjevčevo, Krašnerjevo, Luknerj°vo. >ia-verjevo. Megličevo, Sentjurčevo, Šijančevo, Wagrerjevo, ter gospode: Bra tino. Dolinski, prof. Goršeta, dr. Horvata, prof. Jakhla. .foba, Kauklerja, Kostanjev ca, Krašiierja. Krištofa, dr. Maležiča, Pavka, Pertekla, Pre-ka, Rabica, Skazo. prof. Silo, PoSiča, jurca, Sulerja in Zupančiča. Za komparze bodo na razjKilago člani igralske šole, ki se otvori dne 1. novembra, za petje bodo skrbeli člani '.-Pevskega društva», za godbo pa salonski orkester -<:Ptuj>. Mirana .Tarča »Razbojnik Moro*?- v če-ii ni. Mirana Jarra lulkarska igra v ene m dejanju -.Razbojnik Moroz> je pravkar izšla \ češkem prevodu, katerega je oskrbel marljivi seznanjevalei- češke publike z našo literaturo Oton F". Babler. f—IT-------1------Mil — v brezzračie fe neverjetne letargiie. Nima« mo niti ene popolne slovenske slovnice sintakso: nimamo popolnega slovniško; pravopisnega slovarja; nimamo slovarja sinonimov; nimamo sodobnega nemško« slovenskega slovarja, ki ga vsaj predvojna generacija krvavo potrebuje . . . »Pripravljajo sc . .. .« Med tem pa vlada v jeziku anarhija. Slo« venščina se z občudovanja vredno dosled« nostjo iz.prcminja v žargon. Na to mislim, kadar čitam, kako trdo in možjekleno se potezamo za pravice svojega jezika, ki ga ne ograža nihče. Čudna stvar: poznam zagrizenega Samo« -'ovenča in vem. da niti Gotza in Čaru« bronna ne bi ;irevel brez napak . . . M-orda bi se l.do tolažil: nu prav, je/i« kovno ujedinjenje s štokavci nas bo rešilo teh nadlog . . . Toda ne va^ajmo se: pari latovščino še tako. mladič bo kvečjemu kru. Ijav bastard, nikdar pa nc jugoslovenski jc« zik za spodobne ljudi! I,- vseh navedenih razlogov predlagam, da se v obrambo slovenščine mobilizira Rdeči križ. P.edlagam, se v okvirju bodoče Slo--venske akademije osnuje jezikovna sekcija kot najvišji jezikovni forum. Predlagam, da se neutegoma razpiše ku« luk za vse praktične slovenhtc. ki so znvožs ni Slovenščine v govoru in pisavi. Po temeljitem opravljcnju tega kuluka naj politični zaščitniki našega jezika mirno prepuste nadaljn j skris za njegov obstanek tistim, ki bodo v njem ustvarjali. In naj bo« do uverjeni. da bo živel v tem primeru se. demkrat delj, kakor če bi ga oni branili do poslednje Kaplje svojih dijet . . , nastopa potreba špecijalne skrbi, katero zahteva ravno ra stoče oslabljenje organizma. ponu a Vam zdravo jedilo, prosto od vsake lekarniške pri mesi, nenavadno bogata vitamina, ker je seslavliena iz naj boljših naravnih hranilnih tvari, v največjem stopu prebav> ljiva in lahkotna. 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36*25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dijetetnih preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37 ^OMALT! B,—K. Na tisoč drobcev Nisem bil sicer poleg, a mislim si lahko, kako se je zgodilo. Poznate Streharjeva dva, ni res? Katica je mala norička in Peter je šaljivec, ki skriva za veselim obrazom najdvomljivej-šo trmo in najtrdnejšo voljo. Prisegel bi. da se je stvar odigrala takole: Peter vstopi z zavitkom v žepu v sobo. Katica poskoči kakor majhna norička iu plosne z rokami. «Oh! > Katičin obraz razodeva, da mu ne verjame in da je razžaljena. Morda pa le ni res? Pač. Peter je povsem resno prikimal. «In ti se mi upaš ponujati h godu darilo za štiri in trideset dinarjev?» «Srček! Me tako slabo poznaš? Ne, nisem jaz mož. da bi ti ponujal darila za štiri in trideset dinarjev. Mož sem marveč, ki bi ti dal darilo za pet sto dinarjev. A nisem človek, ki bi lahko plačal pet sto dinarjev za darilo tebi...* «Kaj?» «Neiasno govorim, pa ti bo koj jasno. Zaslužiš pač dragoceno darilo. Katica. ker si srčkana in ker te imam rad. A ne morem je tvegati, ker nisem bogat, in nočem je tvegati, ker ti ni potrebno. Oglej si malo bolje to vazo, ljubica. Oni. ki jo je delal, je jako nadarjen, zelo spretno in zelo točno jo ie posnel po starih etruščanskih vazah. Ne razloči tega nihče, če se ne razume na take reči ali če se ne potrudi, pogledati stvar malo bliže. Poglej sedaj, iz česa ie: čudovito rahla snov. Na-stavljenec. ki mi jo je prodal — prodal za štiri in trideset dinarjev — mi je jamčil njeno zdrobljivost. Najmanjši udarec jo razbije na tisoč drobcev. Ce je stvar taka, pa pomisli, da povabiva jutri svojega dobrega prijatelja Jakoba. Poznaš tega ljubeznivega fanta; ima lastnost, ki nadkriliuje vse druge: koder hodi, dela škodo. Izhaja iz rodbine. kjer so vsi živahne narave: kadar sedi. zvija noge, kadar stoji, cepeta z njimi; stareNstol. ki je nanj sedel in neizogibno razbije šipo, kadar ga ziodej zmoti, da hoče poljubiti dami roko. Smeješ se, Katica, razumela si. Igračka bo za naju. ga spraviti do tega, da bo občudoval imenitno umetnino. ki da sva jo nedavno kupila, ki jo neizmerno ceniva in zlomek ni, če je ne bo hotel vzeti v roke — in je ne bo spustil na tla! Tisoč drobcev. — mi Je dejal prodajalec. Sicer bi tudi dva zadoščala Naš Jakob je poštenjak; ve, kaj se spodobi. Naj ne bom več Peter, če ti koj prihodnjega dne ne pošlje lepega darilca za pet sto dinarjev, ki sem ti ga obljubil!..." Katica je mala norička: domislek njenega Petra se ji zdi imeniten in prepričan sem. da ga ie objela in mu rekla s hvaležnim občudovanjem: Prefri^anec si pa le. inožek moj!« Pravim vam. da poznam Streharieva. Prav tako bi bil uganil sledeči prizor. da mi ga ni dobri Jakob sam povedal. Cesar mi Jakob ni povedal (kajti nihje ne vidi samega sebe), kar pa vendar vem, je to, da mu je ob vstopu padel klobuk na tla in da je imel priliko reči: »Pardon!« vsaj desetkrat, ko je zadel ob ta ali oni kos pohištva. Potem se je požuril na sedež. Ne da bi veroval, da je neroden, vendar Jakob sam priznava, da ima neko nagnenje k okornosti... Preveč katastrof je že povzročil, da ne bi že nehal zaupati sam vase. In tako obsedi na svojem mestu, kar se najdalje da; tako tvega manj, kakor če se prestavlja. Sicer se počuti še precei varnega v spreiemnici Streharjevih. Sprejemnica ni izmed onih prenapolnjenih salonov, po katerih se lahko gibljejo samo spretno zvijajoča se telesa, kjer je vsak najmanjši del pohištva nadevan z dragocenimi kipci in drobn.iarijami in kjer je preproga zahrbtno pokrita z blazinami (— ne govorite Jakobu o blazinah po tleh: smatra iih za pasti, nastavljene ljudem). Ne. sprejemnica Streharjevih je opremljena le z neobhodno potrebnim pohištvom in stvari za 500 dinariev so redke v njej: Streharjeva nista bogata (ne obžalujte jih. saj še lahko postaneta). Jakob je torej precei miren, a se iz modre preudarnosti nikakor ne mara preveč približati etruščanski vazi. Vedno sede posluša, kako se Peter divi nad natančnostjo izdelave, nad primernostjo dekorativnih podob in kako hvali Boga, da je tako srečno nanjo nalete'. > tem podžiga navdušenje tudi v Katici, ki zatrjuje, da se ne bi mogla ločiti od tak-umetnine za... ah, za petnajst sto dinarjev in še več (Katica kot ženska ženska namreč misli, da je nepotrebno, ostajati pri relativno nizki vsoti pet sto dinarjev). Jakob pravi: »Da... da... in se ne gane. Peter mu lahko da.ie vazo pred nos, ne dotakne se je za vse na svetu: predobro ve. da ima nesrečne" prste... Ne gre. Katica pogleda Petra z raz-srjeno šobo in Peter zaman kaže brezskrben obraz, ko prav nalahno — pozor! — postavlja vazo na mizo. — saj tudi njega jezi. Pa ne za dolgo, — kajti zabliskalo se mu je: posreči se mu. da spravi Jakoba pokonci, da se obrne, in — tk! da ni več sitnosti — sune z roko vazo na tla. Ropot. Krik. Tisoč drobcev. Katica je za vpila. »O — moja lepa vaza!...« Pa se komaj zdržuje smeha. »Ali sem jaz?... Alj sem iaz?...« sprašuje Jakob ves rdeč in pomilovania vreden. Poljsko Časi .lagelonov in drugih, ko ie Poljska z orožjem v roki segala po neizmernih stepah VolLnije, Podolja in Ukrajine, ne zavedajoč se, da življenje in veličina države mnogo boli zavisi od morskih bregov baltiškega morja, so že davno ,ninuli. Danes gleda Poljska čisto drugače na ta mali košček morske obale, ki ji je bil po svetovni vojni vrnjen kot njena davna, emograisko upravičena last. Ker ie to njen edini dostop do morja, si ga skuša kar najbolj previdno ohra niti pred nemškimi spletkami. Versajska mirovna pogodba hoteča odpreti Poljski prosto morsko pot v široki svet, je stvorila »slobodno mesto Gdansk«, v katerem ima Poljska zasigurana gotova prava, predvsem tista, ki se tičejo pristanišča in izliva reke Visle. Stvoritev tega mesta pa vendar ni izpolnila svoje naloge. Gdansk podlegajoč pruskim, pa tudi angleškim vplivom, je postal pravzaprav le središče srditih političnih bojev med Nemčijo in Poljsko. V takih razmerah Poljska ni več mogla računati na nemoten razvoj svojega gospodarstva. Skle nila je torej napraviti konec šikanam svobodnega Gdanska in zgraditi lastno luko ter se po možnosti osamosvojiti na Baltiškem morju. Seveda s tem še ni rečeno, da stremi Poljska po izolaciji Gdanska. Ne, Poljska se dobro zaveda, da eno samo pristanišče, tudi največje, ne bi moglo zadostiti potrebam 30 milijonske države, katere letni morski promet črez Gdansk ie v prvi polovici 1. 1925. dosegel 6 milijonov ton. Nje no stremljenje gre le za tem, da bi dosegla neko neodvisnost od tega mesta ter ga prisilila, voditi napram njej bolj lojalno politiko. kakor tudi. hočeš nočeš, sprejeti tudi skupno s poljskim rečnim pristaniščem Tčevem iunkcijo njene pomožne Inke. Sicer si pa nazori poljskih gospodarskih in političnih krogov v tej stvari niso pre-\ eč edini. So ljudje, ki menijo, da se novo pristanišče nedaleč Gdanska ne bo moglo nikoli uspešno razvijati, kajti Gdansk, čeprav ie staro in zanemarjeno pristanišče, ima vendarle ključ do reke Visle, glavne prometne arterije poljske države, ima dalje najlepše gospodarske pogoje za nadalini razvoj. Menijo tudi, da bi inevstiranje ka-pitala v tako veliko in nesigurno podjetje, k.u bi bila gradba nove uke. pomenilo ri-z:ko in da bi končno bilo celo nepotrebna s.vur. kajti mesto Gdansk. tako se sliši mo-ni s časom vendarle postati poljsko. Na io v.se cika tudi poljsko naseljevanje v Gdansk ki vedno bolj raste. Poljski živel bo gotovo kmalu prekosil sedanje nemško meščanstvo S tem pa se tudi nehajo vsi škodljivi vplivi Nemčije proti Poljski. Gdansk se bo mogel brez potresov v prijateljskem sodelovanju s poljsko državo razviti v eno največjih pristanišč na Baltihi. Seveda, ker trditev o popolščenju Gdanska ni baš preveč sigurna, a predvsem, ker je treba zato še precei časa, v Poljski zmagala pod pritiskom hitro naraščajočega izvoza in uvoza misel o potrebi lastnega pristanišča, ki naj bi se čimprej dogradilo in dalo možnost ekspanziji poljske gospodarske sile ter razvoju lastne mornarice. Kako upravičena ie ta potreba, ie dokazala zadnja premogovna kriza, nastala vsled stavke angleških rudarjev, ko ie bila Poljska primorana. sebi v škodo, izvažati svoj premog radi pomanjkanja lastne luke in nezadostnega pristanišča v Gdansku preko tujih pristanišč. Pod vplivom energične akcije »Ligi Ze-gliigi Polskiej« je 1. 1923. varšavski sejm sprejel zakon o gradbi pristanišča v Gdyni Ker pa takrat država zaradi svoje velike ekonomske in jinančne krize ni imela na r. zpolago dovoli denarnih sredstev, ki bi jih mogla za.iamčiti započeto delo tudi brez presledkov in pristanišče kar najhitrejše dograditi se je ustanovil poseben francosko-poljski konzorcij, ki naj bi dal na razpolago potreben kapital ter organiziral in dokončal do 1. 1929, prvo gradbeno serijo pristali .ski h naprav, ki so preračtinjene na letni promet 2 in pol milijona ton. * L. 1924. so se gradbena dela v resnici začela in so pokazala do danes lepe rezultate Dei dograjenih zgradb je že dalje oddan prometu. Delo izvršujejo razne inozemske tvrdke pe načrtu poljskega inženjerja Venda. Po tem načrtu bi bila Gdvna v vsakem oziru idealno pristanišče, odgovarjajoč vsem zahtevam velikih, moderno urejenih luk. Delila bi se v predpristan (avantport) in v notranje takorekoč pravo pristanišče. Pred- loten projekt so tudi nekatere njegove detajlne konstrukcije. Originalne so velikanske železobetonske skrifije, služeče za podstavo bulvarov in molov. To so skrinje do 1500 ton teže, ki se grade na obrežju, nato pa se s črpalkami toliko čas podkopavajo, dokler se ne prevrnejo v morje. Plavajoče vlečejo potem par-niki na odkazano mesto, kjer jih postavljajo na že prej izravnano morsko dno. Seveda ne manjka razni nesreč pri prevračanju takih kolosov in čestokrat se tudi zgodi, da se taka skrinja zlomi in postane neuporabna v velikansko škodo gradbene tvrdke. Zanimivi so tudi ogromni, že postavljeni, 150 metrov dolgi, premikajoči. se zaboji, ki bodo nakladali premog in les z železniških vagonov in skladišč na ladje. Nič .nanj pa niso interesantna vodna dela potapljačev in črpalk velikih dimenzij zna- . ne nizozemske firme Achermaun var. K. -ren, ki neprestano poglabljajo dno in vc-J-no boli in bolj rijcio v notranjost peščen in močvirnih bregov gdynskc,'j zaliva. i ::-di to delo je precei riskantno in dra:;«>. Nemalo črpalk se ie žc prevrnilo, izraMIo in utonilo in koliko jih še bo, predno .se izkoplje 14 milijonov kubičnih metrov peska n močvirnatega blata, da se z n.;:m zasipi nizko gdvnsko barje! Na te.n barju imajo v bodočnosti stati pristaniški deli polmilijonskega mesta "Guy-ne, ki se že sedaj razvija iz male rfbiškc vasice v mogočno trgovsko mesto. Uiotovo ni več daleč čas, ko ta nova slovanska !uka stopi v osredie trgovskega življenja in pokaže celemu svetu mogočno tasado prern-j ienc, velike in bogate republike Poljske. Ing. Milko Janežič. pristan, zavarovan z dolgimi moli pred viharji, bi nudil ugoden vhod v notranje pristanišče kakor tudi 'varno postajališče za čakajoče ladje. Severni del predpristana Di služil kot vojna luka. ki bi mogla opirajoča se v ozadju na visoko oksivsko gričevje, uspešno braniti Gdyno pred eventualnimi sovražnimi napadi. Drugi del pristanišča pa potisnjen s svojimi desetimi bazeni v notranjost bregov, bi bil pravzaprav pravo pristanišče, kjer bi se s pomočjo najmodernejši; stro-ev in drugih tehniških naprav vr šilo nakladanje in razkladanje blaga. Nič manj zanimive in velipotezne kot ce- Spiošni pogled na gradeče se pristanišče in del razraščajočega se mesta Gdynije 1. 1924. Velikanski žerjavi (hrani) za vknn csaj ui B^omajd a(usaboj ladje. Prevračajoča se železobetonska skrinja. V ozadju že gotove skrinje. Južni pomol v delu Plavajoča železobetonska skrinja pred pogreznjenjem v morje. ,OVOMALTINE" rešava vprašanje in skrb hranjenja tudi listih, kateri težko podnašajo navadno hrano ter ]im ne za-prečuje in sploh ne otežava delovanje prebavnega aparata. Ena šalica „OVOMALTINE" enako je vredna hranljivosti kakor 12 šalic juhe, 7 šalic kakao ali 3 jajc. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki in drogeriji po ceni: Po slovanskem svetu Od Varšave do rusko-boljševiške meje Baranovice, na vzhodnem Poljskem. Hotel sein spoznati tndi vzhodno kraje današnje Poljske, kraje med VOnora in Ptujskim, domovino junaka Kofčulka- velikega pesnika Adama jfickieviča in Pflžudškega. To so kraji, kjer jc od leta 1915, do 191S. bila nemžko-ru&ka Ironta; nemški gensralfi štab je bil dolgo baš lokaj v Barsnovičah (v nekem okoliškem dvorcu). Odpeljal sem se iz Varšava z osebnim v lakom zvečer z vihodoega kolodvora po stranski, bolj vzhodni železniški progi, ki drži do Vilna. Mislil sam. da bodo tu zanemarjeni vagoni, ostanki starih časov, a videl seoi, da so" vagoni lepi, predeli v njih Cisti. Poljske železnice so sploh v najlepšem redu in vozijo z<'k> točno. Iz Vihia drži železnica preko BaranoviEa in Ljurmta tja dol proti I.vovu, torej ol> vsej dolgi rusko-boljševSki meji, a tudi tukaj ima PoI-~ka svojo železnic« v najlepšem redu. Promet pa je bil slab: že iz Varšave se nas je odpeljalo malo in vlak se celo na večjih postajah ni napolnil; čudil sem ae temo, ko vem, kak promet jo na drugih poljskih progah; deževalo jo in hladno "je bilo, a glav ni vzrok majhnega števila potnikov je bilo to. da so onega dnft £idi imeli nekak praznik, ter so zato ostali •loma. Židi dajejo tukaj lepo število potnikov. Vsa ta vzhodna mesta in mesteca so prenapolnjena z Židi; od 7o% prebivalcev je Židov. Srednje meščanstvo je skoro izključno židovsko, na pr. obrtniki in trrov-> i. Hotela nisem videl nobenega, ki bi ne bil v židovskih rokah; so pa hoteli majhni in neznatni, a rad priznavam, da stenic nisem našel. Promet ob rnsko-botjševiški meji jo sdab že zato. ker ie blizu meja; trgovske hezo so zelo slabe: kdo se bo pa z boljše-viki spuščal v trgovske zveze"? Manjka zaupanja, a tudi ves njihov gospodarski sistem j0 različen od zapadnoevropskega, tako, da jc trgovinsko življenje oterkočeno. Peljal sem se neposredno v Novogrodek, rojstno mesto Mickijevieevo; hotel sem videti kraj. kjer se je rodil ta veliki Poljak in Slovan. Ii Novogrodka, kjer sem predaval i> Jugoslaviji, sem se odpeljal preko Ba-ra-novie v Niešviež; to.mestece, ki pa ne leži ob železnici, ima grad knezov Itadzivillov, no toliko znaten na runaj, kakor sijajen v '-voji notranjosti. Tu je bil slučajno shod uiateljotva in tudi na tem shodu sem predaval o Jugoslaviji. Postaja, s katero sem se vrnil v Niešvies, je predzadnja poljska po-staja; pol ure vožnje še in bil bi v Štelpcah, na zadnji poljski postaji, kjer >e ustavljajo že boljševiški vlaki. Kaj navedem nekaj epizodskih razgovorov s tega pota! Bilo nas je v kupeju par oseb (bilo je to tam pred ogrodkom). dva poljska železničarja, katoliški duhovnik in jaz. Poljski železničar, ki je >b slabem vremenu in ne ob času obeda in večerje! Kifajee se ne boji vnanjega sovražnika in pravi: Saj Io pridejo Japonci! Foj Icjo daleč, daleč v našo zemljo, a tam pokitajčijo, zakaj naša.zemlja j1? velika!-: Gospod Ottrovskij, tako nekako se piše du-bovnifc je bil na evharisričnem kongresu, v Ameriki," s? tam seznanil iz nadškofom rz Rrinjalukc.-- (sarajevskim"?): bil je tudi na katoliškem shodu v Varšavi in sedaj potuje v Albertov, kraj nedaleč cd Baraaovič, kjer imajo jezuiti nekak seminar. Jezuiti imajo v Vilmi svojo klasično gimnazijo in pofeg Baranovič nekak zavod. Gospod iz Ilarbina so vrne preko Briudisija m po morjn nazaj v Mandžurijo. Kdo plača takemu misijonarju j por? Ba rano viri so mesto; zgodovin? nimajo,, t. j. nastale so nedavno,, pted 30 leti jih Se ni bilo. Rusija je tu napravila umetno križišče železnic (danes se iztekajo in križajo tukaj velike železnice: Varšava-Sfofpce, Bara noviče-Bia hstok. Vilno-Zdalbrmov) in vsled tega je nastalo, mesto, razmetano na prcefranenj teritoriju, z lepimi ulicami, s hišami, malone vsssfcasi: lesenimi, ka- kor so tu večinoma hiše vsepovsod. Kolodvor je pa jako v-elik. Za uradnike se zidajo kolonije, nov« hiSe, ker je s stanovanji drugje težko. Direktor državne gimnazij« me je sprejel in pogostil, n profesor poljskega jezika me jo povabil k poljski uri v 7. raarr-du. V majhni, a čedni sobi je sedelo kakih 3(5 dijakov in dijakmj. Iapragovoril swn mladini besedo o Jugodirviji in Poljski uva-žujoč, Mickijevičevo pesem ^Romantičnost c, ki se jo ravnokar obravnavala. Med profesorji se nahaja i bivši ruski general, ki ima znanca med profesorji ljubljanske univerze. nekaj o Luninou, mestecu .vužnovzted-no od Baranovič. kakih 560 km vshodno od Vajfcve. prijaznost povsod, pri Židih in kristjanih: v Vilnu ni hotel niti postrešCek. niti nosač, reffi, koliko mu gre, gospod tej d*, kolikor hoče; noče delati škode gospodu. V Niešviežu je tako govoril klepar, ki mi je popravil torbico, tukaj v Iamincu pa frizer. A taktično so pričakovali vsi, da jim dam več, nego jim gre. Je to pač bistvo take vzhodne prijaznosti. Ne zahtevek in pogodba, nago neka nejasnost, kjer mote biti dobiček večji. Vobče pa treba reči, da poljski časopisi razmere v feh -.-kresahe (obmejnih krajih) prečrno slikajo. Mir je; baUditov ni. »r. Fr. L Poljski ulani Poldrgo uro je tra!ala vožnja s potniškim vlaifcOm od Stiernlevvic do Varšave; bili so z menoj starejši podoficčrii - ulani, jjroieso-r neke gospodarske šole v Kuiau in en študent. »To je postaja Stiernievvice,« pote ulan, ki je sedel metri nasproti, »tu je bilo leta 191-1. in l£15. silno vojske, ruske in nemške, nepc-pisiio mnogo arti-eljefije, top pri topu.;. V veliki vojni je kot Poljak iz Poz-uanjskesa služil v nemški arfliiji ter z njo stal proti Rusom tukaj in na romunski fronti. Sedaj je v poiiski armiji, pri ulaniii, staroslavni poljski kavaleriji. Pravi vojak - veteran, veš »strokovnjaki. Oči so mu zabiišča'. in živo ja gestikuliral, ko ie pripovedoval koz&kih. Nemci so se kozakov strašno bali, pa je "bil tudi kak ko-zak »fante (chlop)! Visok na konju, s črnimi očmi — ves razpaljen ua ^Germane«! Samo prod poljskim ulanom ie imel kozak respekt! ? Bili smo se s keuja na konja, na star način, in sablje so treskale po sablji«. if-Ali kozak je- znal le udariti, ne pa tudi parirati,«* je dodal drug ulan. :Da, fantje so bili ti' ruski kozaki, le poljski ulan iim je bil kos! A ruski oficirji so bili izdaiice! Polkovnik ie zapustil svoje mesto in oddat komando kapetann, a tudi kapetan je odšel iu oddal poveljstvo poročniku in portičnik ;a odšel ter cddal komando podoiicirju in nazadnje ie ostal kaplar kot komandant in ta naj bi odločil v težkem trenutki;!x In ogorčenost pogumnega, vestnega vojaka je dali nenavadno živllenje mojemu ulanu, ko j« to pripovedoval:. »Ia-daje so Rusom vse pokvarile. Nad Varšavo so letali ruski in nemški aeropfaui, ko ie ta stala fronta^ bojev v zraku ni bilo nobenih, zrakoplovi so se mirno razšli, ruski aercplani so prinesli nemškim ruske vojne načrte iu'označbe ruskih pojieij.. Končno sem posegel tudi jaz v razgovor in vprašal, ee so bili oni (ulani) tnei v Srbiji. Niso biii, le eden je bil na italijanski, tirolski fronti. Ali živo so-'se vsi zavzeli, ko sem povedal, da sem jaz iz Jugoslavije (■Srbije-). Srbe so- hvalili; sploh še nikjer nisem slišal, da bi ljudje iz svetovne vojne ne imeli visokega- mnenja, o Srbih - vojakih; le o Bosancih trda v bivši Galiciji, da so tam kruto vršili rekvizidje: Profesor, prirodopisec, je začel" izpraše-vsti o Jugoslaviji; poln vere v slovansko bodočnost, je rekel, zakaj se mi, predstavniki jezikov in literatur slovanskih, ne brigamo za cn jezik slovanski. Raztolmačil sem mu to stvar, kako kočljivi in nemogoči so za sedaj iii za dolge čase taki. poizkusi ter se obrnil zopet k ulauom. -Al; Nikolaj Nikolajevi č, to je bi!.' pravi komandant! Hodil je sam po strelnih jarkih! Ruski oficirji-io imeli s seboj v strelskih jarkiti cele postelje" ia ženske.... Nikolaj, Nikotajevič je pri inšpekcijah osebno take oficirje kknutal in napodil.je-pripovedoval ulas, »ali proti splošnemu neredu, se ie zaman boril; poslali so ga na Kavkaz.-- Koliko ie na vsej sliki, ki jo ie razvijal nlaii, istine;. koliko so. govorice dodale, ne morem, reči; v glavnem bo slika realistična. Vsekakor ira ini je- bdi ta uian z vsemi tc-variši neuavadiio simpatičen; zdaio se mL je, da imam pred' seboj tipičnega poljskega Blata, ki tako bajno-, ilustrira" vso poljsko, prošlbst Doma s Poznanjskega, so služili ti možje dosedaj na Poznanjskem, a sedaj so premeščeni na mejo sovjetske Rusije, v bc-Jne Baranoviče, kjer je v vojni dolgo stal nemški generalni štab. Rodbine so jim ostais na Poznanjskem; dodatkov zato r.e dobijo nikakršnfh. »Vse to je naša domovina (oj-čizna), Poznanj in BaTanovičet, ij vneto govori! ulan, ko smo se pripeljali na kolo-dvOr varšavski iu iaz sem živo pritrjujoč nieffiu in vsem njegovim ulanskijn tovarišem ob slovesu prisrčno stiskal roke... Biia mi je lepa ta vožnja med poljskimi ulani. Močno sem čutil med njimi SIo-vaostVo. Dr. Fr. L Kiena pod Vilnom veter veje... Veje-na Litvi, na Prfjsk-em, v zemlji Adama Mickiepricza m Jo.^. Pilsudskega. Sprejelo me je vlasteBnslvo e. Slavini-rfcega; 24 km daleč od Vilna je to. Kri obedu ae sestajamo: poljski major — invalid, njegova žena, njegova sestra in jaz. Visokorastel je major in mlad; komaj 30 let je star... L. 1914- jo odšel v vojsko. V zemlji krakovski' ja bil in I. 1919. se je tukaj na Litvi bil z boljševiki... Trikrat je t>U ranjen, tretjič težko; noga mu je "drevenela; na tisoče koscev železa mu je v nogi razpršenih in zdaj pa zdaj se sagnoji in pride kak košček na dan ... Gospod major je dobil državno prodajalno duhana na veliko v Vilnu. Naši skupni obedi so postali >akadetnije<, kjer sa svobodno razpravlja o najrazličnejših problemih, ki morejo tičati v vsakdanjo.:, majhnih dogodkih. Pripovedoval nam je g. ma jor, kako je postopal na bojnem polju z vojaki, ki so s-> pregrešili... In njegova sestra in jaz sva čutila, koliko je bilo psihologije in plemenitih etičnih nagibov v njegovem postopanju. Oficir in pedagog, kje jima je meja? Mati je doraščajočega sina poslala čez dvorišče z nekim orodjem na pomoč rodbini, ki ji je grozila ploha ... Ali bi ne bilo lepše, da jo šla sama in ne bi spravljala sina v nevarnost? Gospod major je obširno dokazoval svojo tezo, da mati ni jostopola dobro. Ali je Sokrates pri vsakokratnem razgovoru s solisti imel odgovor ua probleme naprej gotov, ali se mu ie .odgovor šele razvijal v teku razgovora"? Gospod major je umno razpravljal tudi o tem. Gospod major je čital lc drobuo knjižico o Ruskimi, a razpravljal je o njem vsestransko; kar je dozual iz nje; to je zvezal bistro z ostalimi pojavi onega časa, primerjal in sklepal... Malo je čital, a mnogo ve, ker o vsem zaključuje ... Fant je pokvaril tujo puško in jo da! popraviti, aparat je v njej sedaj drug, a boljši, nego je bil prešnji. Fant dodaje: javim lastniku naj se mi zahvali za to, da sem mu pokvaril puško. Gospod major tolmači fantu, kako bi bilo to nelepo ... V naivni dušni lepoti zastopa sestra cerkveno versko prepričanje... In razvije s'-dolg- razgovor in gospod major vpraša: -• A1 i je bog tudi v vragu? če je povsod.: In razvila se jc debata o boju in vrag«, o dobrem ia zlem. Majhni, skoro brezpomembni dogodki so prišli vmes med sestro in brata, ki se vzajemno ljubita in spoštujeta in cenita kakor redkokdaj bratje in sestre. Red in čistost ljubita oba, ali nekoč njegova srajca 5e ni bila v red« in nastal je dolg razgovor o -hudobnih*: in nehudobnih opazkah, o razliki starosti v zakonih itd. In tako trajajo obedi po dre. uri in deli, in prihajajo na vrsto sanje in zdravljenje dušnih pojavov, Dostojevski j in Slo-vacki in Iloene — \Vronjski... in --duma se: in misli in razpravlja in filozofira — vse subtilno, vse podrobno, globoko, a vso se zdi tako nerealno, vse do rafiniranosti psihološko, a vse je kritika, vie opozicija, vse analiza. Kar je gospod major razjasnil z analizo, to je njegova sestra cesto videla že z intuicijo. Živci delujejo sestri in bratu izredno živo, trepetajo in vsak njih drhtljaj je nijansa misli in čustva ... Težko je imeti take živce... Tako udarna« poljska duša slovansica ... Majorjeva ssstra ie diven ženski cvet, ki pestro izpreminja barvo po žarkih solnca . .. Gospod major je njeno žensko kapricno duhovitost izpremenil v moško logiko... On je vojak, a mogel bi biti tudi profesor. Ona ne profesorica, mati. v življenju in mišljenju poetka. subjektivistka; detoro ji dž njegov realizem in objektivizem. Tudi tenis je zaigral gospod major, dasi hrom in šepajoč. Visok stoji na IgriSfti; z zavestjo sigurnosti bije žogo..., tako sigurno, kakor je pri obedu tiral misli, ali tako, kaka-je na Varšavi pred 3 mesed. — Ko, ko je meseca maja Pilsudski nastopil v Varšavi, da napravi red v zmešnjavi in razčisti motne struje. mu je Vihia poslala na pomoč svoje polke in v Varšavi to opazili, kako jer v idejah Ujazdovskih komandirtl in-napredoval težko hromi visokorasli mladi major... Gospod major veruje v Pilsodskc-sa in ne kritizira njegovih načrtov... Zvečer so parkrat zaigraR igro Mah Jongg, ki je doma na Kitajskem. Zna jo do- „Vinski sod" Pomen besed. vodoravna: 1. oblika vladavine: S. datum ska okrajšava: 10. žuželka; 11. del stavbe; 12. predtog; 14. svojilni zaimek; 15. Zoiajev romtn; 17. števnik: 18. pesnitev; JO. žkht* r.a kovina (kemični znak); 2h vprašalnica; 23. SMTiosilnik; 24. prislov; 26. prometna pot; 27. osebni zaimek; 2R. starogrškli sli» kar; 30L grška črka; 31. lahka kovina (ke« mični znak); 32. osebni zaimek; 33. mate* mitični izraz; 35. medmet; 36. listina; 3S. medmet; 40. reka (špansko); 41. števnik: 42. »tri« v zloženkah: 43. krogla; 45. kraj pri Ljubljani: 46. otok v Sredozemskem morju; 48. veznik: 49. del kolesa: 50. leto» višče v Jugoslaviji; 51. dvojica; 53. Zcvso« va ljubica; 54. pregreška; 55. utežna enota; 56. prislov časa; 58. utežna enota: 60. pred; log; 61. delinkvent; 63. egiptovsko božan« stvo; 64. predlog: 65. ime rimske^« J d6. značka na listinah; 67. orijentafeki po* te n tat. navpično: 1. avtomobilska znamka: 2. konj; 3. velesila; 4. kemični znak za bifii: 5. reka v Franciji (fonetično); 6. žensk* kras: 7. v ktu Gospodovem; 8. prislov ja, p. hiški bolezen; 12. gora v M«b?ki: 13. predlog; 14. bolnik; 16. . stara dolžinska mera: 62. igrate« karta; 65. nota. hro gospod major in njegova sestra jo je vzljubila ... Vodilno vlogo v njej ima oni. ki mu po pravilih igre gre ime ivzhodni veter«... Prisostvoval sem igri in sem zamislil: r-Da, Vzhodni veter! Skozi poljsko dušo, veje, kakor skozi rusko r vzhodni veter:, tako značilen za prv otno bistvo slovansko ... Veje -.-vzhodni veter-: skozi dumanje. analiziranja naših obedov... Vzhodni veter, ki jc dal vso religijo in mnogo poezije, ali malo organizacijo in tehnike .. - Ali vzhodni veter sili ua zapad in nikjer se toliko ne ceni za-padna kultura, kakor na Poljskem ... Kaj prinese ta slovansko — vzhodni veter, ko se vrne z zapada? Dr. Fr. J. — Vsa društva naj začno s pripravami za čim veličaStaejJo proslavo narodnega praznika 1. decembra, ki jč obenem sokolski praznik. JSS bo naslovil ua svoja društva tozadevna navodila v savez-nem glasilu. Ta praznik naj bo namenjen razven stalilo veljavnih določb o zaobljubi novega članstva,- telovadni akademij! itd., predvsem za dvig ia temeljito vzgojo našega naraščaja, za cdiilstvo Sokol-stva ter resno ia smotreno notratijc-telo-vatiuo delo. _ Odlikovanje Tn> smrti. Nedavno tega ie v Pragi umri predstojnik ministrstva Narodnega zdravja df. J«u ŠemeraJ, pri-marij vinohradško b:>3uice. Pokoinik ja užival, Itakor smo zabeležili v nekrologu, velik ugled ne samo doma. marveč tudi v tujinf. 7, ozirom na pokojnikovo zaslugo na zdravstvenem polju ga jc odlikoval pre-zident francoske republike z viteškim križcem častno legije. 'l"o odlikovanj« pa se 13 izvrSilo po njegovi smrti. Minister narodnega zdravstva ic sedaj izročil red Častne legije pokojnikovi vdovi. Radio-vlak Potovanje z godbo in še prvič v Evropi! Ravnateljstvo avstrijskih-železnic je povabilo člane dunajske novinarske «Concordie> in tudi dopisnike inozemskih listov na izlet v m d io-vozu brzovlaki Dunaj—Gradec. Ušpeh je bil sijaje«. Ob 3. uri zjutraj je zdrvel vlak z brzino 60 km na uro. Tovarniške naselbine dunajske okolice so izginile, vlak ie zarezal v sredo porumerielih poli obdanih z gozdnatimi hribi. Sedli smo v lepe naslanjače in si nataknili nova kovinasta slušala. Inženjer lovi valove ob sprejemniku s 6 žarnicami. Voz se precej trese, stekla žvenkeeejo. Kljub temu slišimo vsi naenkrat prav razločno, kakor da govori, nekdo poleg nas! Halo! Tu dunajska radiopostaja. Današnje tržne cene. Ura kaže pol devetih- Nastane molk. Zvemo, da staiie feletina 2 šilinga in 10 grošev za funt, maslo 3 in pol šil. funt, jajca 1 šil. SO grošev za 10 kosov itd. Odpiramo okrni — zunanje šumenje nič ne ovira glasu. Gospodarske vesti so končane. Pol ure odmora. Ob pol 10. se prične koncertni del, seveda s Straussovkn valčkom. Vlak veselo drvj proti Semmeringu, goro so vedno bližie. Vidijo sc slapovi, vinogradi se vzpenjajo v hrib, dan jo lep in naš voz poln vesele godbe. «No, zdaj pa bo Ras nagajala sc smehlja inženjer. Resnično takoj pomo-ti.io godbo 3000 in 3500 tn visoki vrhovi. Včasih so zvoki komaj razločni. \Vag-nerieva koračnica iz h ni, najmanj pa takih, ki bi siičile črnim (ajdovčkom). Predvsem ie treba koostatirati, da jesenski temni go* ban (olivnorjave črnorjave ali sploh črni* kaste barve) ni običajni jurček, temveč k sovrstnik ter se imenuje bronasti goban (lat. boletus ae. ms). Ker je pa ta vrstnik ravno take — včasih še boljše — kakovosti kot pomladni in poletni jurček, ker je trd* nciši — je zamenjava dopustna. Imamo pa štiri gobane, ki so strupeni, ozir. sumljivi (vražji, svinjski, volčji goban in noroglavka.) Zadnja vrst« je sicer užitna, a ker ostalim trem stična, je iz previdnosti ni priporočati Toda le skrajno površni na« biralec ali kupec bi mogel katero teh gob zamenjati z jurčkom. Včasih so po vrhu ►.iobuka morda ^s nekoliko podobne barve, toda vsi štirje gobani pa so pod klobukom, ozir. tudi po kocenu živo rdeče barve. Tck rej le slepec bi ne opazil te kričeče razlike. Vse štiri vrste pa tudi takoj počrnijo ali pomodrijo, ako jih pretrgamo ali prereže« mo, kar mora zopet vsaka gospodinja takoj opaziti. Kar prevladujejo pri nas še vedno zastareli nazori, da je strupena vsaka goba, ki spremeni barvo, bi jih že zaradi teh predi .sodkov nobena gospodinja ne pripravljala. Kakor rečeno, so taki nazori zastareli in nas pačni, vjemajo se le pri imenovanih goba* nih. izmed katerih pa je dokazano strupen le vražji goban (boletus satanus). Nekatere prav dobre gobe tudi spremene barvo n. pr. tirrek ali kozak, kostanjevka, sirovka itd. Nasprotno pa najhujši strupenjači stru* peni kukmak ali krotnpirjevka in mušnica prav nič ne proc oigačite barve, ako jih pre: režemo. Popolnoma neumljivo se tudi zdi, da bi tržno nadzorstvo ne opazilo takoj, ako bi kdo res prinesel na trg take rdeče gobe, ozir., da bi jih kupovalci ne odklonili. Naj* bolj verjetno je, da so bile usodne gobe pristni jurčki. ozir. bronasti gobani, toda prestari t., j. predolgo časa nabrani. Znano je namreč — ali bi vsaj moralo zna t no biti — da se najboljša goba sčasoma po« kvari in postane škodljiva ali celo strupena. Nobena goba se ne sme uporabljati za jed, ako je že preteklo 48 ur odkar je bila utr: gana. Ker je bilo letos dosedaj le malo ta* kozvanih jurčkov, je prav lahko mogoče, da so nabiralci na deželi odlašali z donosom v Ljubljano več dni, da so med tem še zraven nabrali več gob. Morda so bile gobe že celi teden nabrane in hranjene na hladnem n. pr v kleti, kar oa ne more preprečiti, da se jih vsaj v notranjosti ne loti škodljivi ple= .tn. Staro, navidez šc mlado in jedro, toda predolgo utrgano gobo more spoznati le strokovnjak. Neveščaki pa se lahko prepri* ca jo o tem. ako pritisnejo nalahko s prstom na vrh klobuka gobana. Ako se goba pod pritiskom takoj uda, je prestara. Tudi se pri takih prestarih gobah da kožica sleči s idobuka. kar pri mladem in zdravem goba« nu ni mogoče.. Laglje kot takih doma zastaranih gob se je varovati tistih, ki postanejo prestare v gozdu. Gobe, ki so že v gozdu vsled staro* sti mehke, da se razkrajajo, ne bo pameten gobar pobral, ker so gnusne in bi jih tudi nihče kupiti ne hotel. Merodajno načelo je: Vsaka prestara in že razkrajajoča sc goba je lahko strupena ali vsaj škodljiva, četudi nudi v svežem stanju najboljšo jed. Istotako pa si je treba zapomniti, da je vsaka jed iz najboljših gob lahko škodljiva, ako je postana. Ako ostane gobja jed od kosila, je niti za večerjo ni priporočati, kaj šele pogrete drugi dan. Vsaka goba, tudi užitna, vsebuje takozvani kolin, ki se pri kuhanih ali praženih, nato pa poslanih gob< ceni prišli do lepih znamk, ne pa radi obsojenega filatelista, ki mu nikdo ne more privoščiti tako krute usode. Kino Koliko so stari? Tudi to vprašanje zanima nad vse našo kinematografsko publiko, žensko kakopak neprimerno bolj kakor moško. Da našim ce* njenim čitateljicam tudi v tem pogledu ustrežemo, navajamo v naslednjem nekaj številk, v katerih bodo z žalostjo ugotovile, da je platno včasih močno, močno varljivo. Našteti igralci m igralke so do dveh sami Nemci. Alfred Abel.....42 let Otto Gebiihr .... 37 „ Ernst Ho..mann ... 36 „ Erich Kaiser*Titz ... 40 „ Bruno Kar.tner .... 35 „ Rudolf KleinsRogge . . 41 Eugen Klopfer .... 40 „ Max Landa.....41 „ Harry Liedtke .... 38 „ Paul "Morgan.....40 „ Hans Mierendorff . . . 49 ,, Harrv Piel.....35 „ Johannes Riemann . . 40 „ Reinhold Schiinzel , . 37 ,, Gunnar Ton.. • - > . . . 43 ,, Conrad Ve.-.....36 „ Paul Wegener .... 44 „ Friedrich Zelnik ... 41 „ Koliko so stare? Fem Andra.....32 ,, Lucv Doraine .... 32 „ Kathe Dorsch .... 38 „ Xenia Dcmi.....33 „ Evi Eva ...... 27 „ L\-a Mara . . . t . . 29 „ Mia May ...... 43 „ Hela Moj .....30 „ Mae Murrav.....39 „ Erna Morena .... 36 „ Helga Molander ... 30 „ Asta Nielsen .... 49 „ Ossi Oswalda .... 29 „ Hennv Porten .... 38 „ Lya de Putti .... 26 „ Hanna Ralph .... 39 „ Ellen Richter .... 33 ,. Dagny Servaes .... 32 i. Hanni \Veisse .... 33 ., Med nemškimi igralci sta torej odnesla starostni rekord Hans Mierendorff z 49 in Paul VVegener s 44 leti med igralkami pa Asta Mielsen z 49 in Mia Mav s 43 leti. Daleč za njima je Lva Mara s" svojimi 29 leti, ki pa bi j menda nihče ne prisodil manj kot tri križe m še enega pol... S kom so poročeni? Radovednost je pač človeška slabost, predvsem seveda ženska, in med našimi či* tateljicami je gotova mnogo ljubiteljic ki« na^ ki se vsak tedei. sprašujejo: kakšen je neki mož te in te igralke, kako mu je ime? In s katero je pač poročen glavni junak te« ga ali onega filma? Ne moremo s .rr ustreči vsem tem vpra* šanjem, ali pa nekatere pomembnejše igral* ke in igralce vam lahko damo podatke. Za danes objavlja.no imena boljših in slabših polov" ameriških filmskih igralcev in pa igralk. Francozi, Nemci itd. pa pridejo na vrsto e>b drugi priliki. Porofieni so: Agnev* Avres z Manuelom Rcachijcm, Ris chard Biirthelmess z Marv Hay (se name* ravata ločiti), Barbara Bedford z Albertom Roscoejeni, Wailace Beery z Rito Gilman, Emid Bennett s Fredom Niblom, Charlie Chaplin z Lito Grey, Bcttv Compson z J^. mesom Cruze-m. Priscilla Dean z \\ heelc: .iem Oakmanom, Reginald Dennv (alias k .i Roberts) z Ireno Haisman, Douglas lv r. banks z Marv Pickfora (pravijo, da jc r< najsrečnejši par v Hollvvvoodu). Lilian Gish (Bela seštra) — M G. Na ihan, Dorothv Gish (njena sestra) = Jame-Rennie, Corinne Griffith « \Valter Moroscv. Sessuc Havakavva = Tsi.ru Aoki( stalna nji gova partnerica, oba Japonca), Bustcr Ke« ton * Natalija Talmadge (sestra Norme r Constance), France Horvvard * Samuel Gold \vyn (solastnik tvrdke Metro*Goldwyn*Ma ycr), Bert Lvtel! * Claire \Vindsor. Harolc! LIoyd « Mildred Daviš, Oolleen Moorc John Mc Cornick, Antonio Moreno « Dais Canficld Danzigcr, Mac Murrav = Robert / Leonard (se hočc*a baje ločiti). Conrad N. gel * Ruth Hclms. Anna Qu. Nilsson * Johi Gunnerson. Jack Pickford (Marvn brat) Marivn Miller. Teodor Roberts (Mojzes \ «Dcsctih zapovedih^) . Florence Smith, Lar ry Semon (Zigoto) s Dorothv Dwan, MiU ton Sills * Gladvs \Vinne, Gloria S\vansur-marki de la Falaise du Coudrav (francosk plemič), Blanchc Svveet * Marshall Neilan, Norma Talmadg-c * Joseph Schcnck (film ski industrijalec v Hollvvvoodu), Estelk Tavlor * Jack Dempsev. Con\vav Tearlc . Adele Rovland. Alice Terrv («L'jetnik z Zendc») * Rex Ingram (režiser), Adolpii«. Menjou * Catherine Conn Tinslev. II. kongres Južnoslovenskega Pevačkoga Saveza V dneh 2. do 4. t. m. se je vršil v Novem Siidu II. kongres Južnoslovenskega PevačkeiSa Saveza, na katerem je bilo zastopanih ivkoli 180 včlanjenih pevskih društev in ztk"rov cele države. Slovenska pevska društva so zastopali in sicer ona iz ljubljanske oblasji predsednik ljubljanske župe JZS g. M Hubad in t č. tajnik g. P r e m e 1 č, om a iz mariborske oblasti pa g. A. Skala it Maribora. Že v soboto oktobra zvečer se je vršila v kongresnem lokalu, t. j. v slavnostni dvorani Matice Srpske predkonferenca pod vodstvom glavnega saveznega tajnika g. K. M an o j lovi t a, ki je po čitanju ste-nografskega zapisnika lanskega sarajevskega kongresa na predlog univ. prof. dr. V. Novaka pojasnil uspeh sklepov in predlogov omenjenega kangresa ter prečital popravljena Savezna pravila (z ozimni na župe) in predlog pevovodje »Muzičkega društva« iz Novega Sada g- Pašoana glede osnovanja žup. Naslednji dan, t. j. v nedeljo 3. oktobra cb pol 9. dopoldne so se zbrali delegati ob grobu komponista Ise Bajtda, kier so co navzočnosti vdov« in hčerke »okojnika ter mnogih novosadskih odličnih oseb po spominskem govoru in molitvi svečenika g. A. Popoviča ter petju pevskega zbora društva »Nevesti položili krasen lovorjev venec z državno trobojnico. Takoj nato se je vršil kongres, ki ga je s pomembnim nagovorom otvoril požrtvovalni pospeševatelj glasbene umetnosti, bački episkop g. dr. J. Č i ri č. Med drugim je povdarial golo resnica da so v naši državi — izvzemši nekaj profesionalnih — glasbena in pevska društva navezana le na dobro voljo svojih izvfšujpčih članov, ki posvečajo svoj prosti čas s^asbi brez kake materiialne koristi. Na njegov predlog je bil soglasno izvoljen za predsednika kongresa g. dr. Novak, ki ie iskreno pozdravil vse zbrane delegate, predvsem pa g M. Hubad?,, častnega člana JPS, povdarjal njegove velike za-shige za ustanovitev Saveza in povzdigo glasbene umetnosti sploh ter mu ob burnem odobravanju vseh navzočih iskreno čestital k njegovemu 601etnemu jubileju. Za podpredsednika kongresa je bil izvoljen g. dr. Kosta Hadži, za tajfrilka pa g. M. Premelč Glavni savezni tajnik g. K. Manojlovič je podal nato obširno letno poročilo z naslednjimi najznačilnejšimi rezultati: Savez je pripomogel z denarnimi podporami 12 včlanjenim društvom (med temi tudi 3 iz Slovenije), priredi! prvo jugoslovensko glasbeno razstavo, na kateri so prvič po prevratu sodelovali tudi Bolgari, ter ustanovil s pomočjo ^Prvega beograjskega pevskega drušiva, Muzički muzej, kojega originali in publikacije bodo na razpolago vsem zainteresirancem Izdal je prve Sa-vezne muzikalije, ki jih bodo včlanjena društva prejela takol, ko bodo dovršena. Med drugim je obrazloži: tudi poskuse, storjene na sklep sa-ajevskega kongresa za likvidacijo Hrv pev. Saveza ter pridobitev hrvatskih pevskih društev k pristopu v JPS. Vsi ti poskud pa so se do sedaj žalibog izjalovili Vprašanje ustanovitve Slovanskega pev saveza se bo oa soglasen sklep skušalo rešit! na ta način, da se zdru- žijo v njem le edinstveni Savezi slovanski,i držav, ne pa posamezni plemenski Save/. . Odposlala se ie udanostna brzojavka N Vel. kralju, nakar je bil kongres opold;^ prekinjen ter so delegat: prisostvovali svl--čanostni akademiji v Narodnem gledališču Nastopila so vsa novosadska glasbena !• pevska društva, med njimi tudi madžar^h.' in nemška. Popoldne ob 3. se je kongres nadaljev.-s pregledom računov. N"a predlog preglednikov gg. Skale in proi. Jankoviča je bil soglasno odobreno blagajniško poročilo, izkazujoče Din 13.103.40 premoženja, ki p., nikakor ne zadostuje potrebam uspešnega delovanja glavnega tajništva. Nato se je ves popoldan zelo obširno debatiralo o osnovanju pevskih žup ter se jv. z malim dodatkom soglasno odobril ko vzor pravilnik ljubljanske župe, stopajoč z istim dnem v veljavo. Značilno je, da se Jena podlagi predlogov nekaterih delegatov izkazala potreba ustanovitve žup tudi drugih oblastih naše države. Soglasno so bili storjeni sklepi, da se Savezna članarina zniža na Din 100, da s: morajo vsa včlanjena društva brezjx>gojr • pokoravati saveznim sklepom, ter da sc njegova pravila spremene v toliko, da se v svrho čim večjega finajjčnega blagostanj* ustanovi dobrotvorno, utemeljevalno in podporno članstvo posameznikov. Nadalje se je sklenilo soglasno, da so zavezama vsa druga društva in organizacij brez izjeme, na kojih prireditvah sodei;.-jejo Savezna pevska društva, vplačati S>-vezu 5 odstotkov čistega dobička. Pozdravilo se je brzojavno prosvetne---ministra dr. Trifunoviča ter češkoslovaš' in poljski pevski savez, ter sklenilo, da idc takoj deputacija k prosvetnemu ;n. stru z osebno prošnjo za stalno podpo: Savezu iu predloži obširno utemeljeno resolucijo (obzir pri bodočem budžetu, zni/j-nje davka in takse na minimum, nameščt-nje učiteljev-pevovodij v krajih, kjer mat; -ka isdh, revizija učnega načrta z ozirom na glasbeno izobrazbo na učiteljskih sploh vseh šolah itd.). Po sklepu, da se vrši prihodnji ko/,preleta 1927. v Zagrebu povodom obletnic: pevskega društva ^Lisi-nskU in leia 192$ \c-liki pevski kongres v Beograd;: s pev<-tekmo vseh včlanienih društev, — je bil soglasno izvoljen za glavnega tajnika zopet g. Kosta Manojlovič. nakar je bil k- -re-svečano zaključen. Naslednji dan, t. i. \ ponedc. ek d • n. dne so delegati posetili trob k^ininj-hrvatske himne Jos. Runjaniia ter vijj t.-.; položili krasen venec Tekom popoldneva in večera - :ic gati, oduševljeni nad lepim uspciv -;- ko-gresa, vračali domov k svoj'm drn-tvn da začno z novim delom v p: pevsk umetnosti. OBLEKE lastnega izdelka Vam nud NHJCENEJC Jos. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova l-s Ali sera sanjal? Listnica je bila vendar še vedno tam. Šlo je za to, da se je polastim. Kakor hitro dospem v Foggic, jo vzamem, se dam zapeljati v gostilno in tam v zaklenjeni sobi raz-rdžem listnico, potem ko se dobro uve-rim, da ni morda sprani ali lukenj \ vratih. Tisočaki se bodo kar usipali iz mc. Potem zakurim velik ogenj in zapalim listnico. Ne smem pustiti sledu. Spomnil sem se tudi, da moram odnesti ma- io ključavnico 5ji kovinsko zaponko. Koliko zločinov so že odkTili zaradi malenkostnih pozabljenj! Toda, pri moji veri. jaz bi tako stvar že pametno napravil! Zdajci se mi je zazdelo, da je Fog-gia blizu in hotel sem se dvigniti, da vzamem listnico. Toda neka notranja sila me je še držala na sedežu, kakor bi bil pritrjen z močno gumo. Kako je škoda, če ni človek nikoi kradel! Telesna vzgoja za kretnjo manjka. Počakajmo še drugega predora... Drugi predor pride, pripravljam se, da se dvignem, a pri medli luči. ki razsvetljuje voz, vidim veliko nunčicr. ki mP gleda. Bil je tisti možak. Ta pun-čica me je zadržala. Toda bilo ie treba nekaj storiti; vzdibni! sem kakor glovek, ki mu je prevroče: iJoi, kako je vroče!« in vrgel odejo, s katero sem bil pokrit, gor na mrežo, tako da je zakrila listnico. Stvar sem napravi izborno: pretegnil sem se in napravil, kakor da spim še naprej. In mislil sem si: čP pridem v Foggio, se bom delal nevednega, kajti spal sem, ali ne? Ne, ustavil se ne bom več v Foggii, nP peljem se več v Brin-disi; takoj se vrnem v Milan, v Pariz; naravno, saj moram v Parizu uredit! svoje zadeve. In če bi mi kdo dejal: — Vi ste vzeli listnico. — Kakšno listnico? Jaz nikoli! — Tole tukaj. — Kje? — Pod vašo odejo — Še zapazil nisem tega! Listnica sem, listnica tja: spal sem. začni sem, da kličejo Foggia. zagrabil sem vse v naglici in kaj hočete, ali naj bi bil vedel, da jp ta mali predmet zavit v mojo potno odejo? * a Med tem. ko sem tako mislil, se je moi speči sopotnik premaknil in je vstal. Kakšen grd obraz! In obšla me je misel, do se ie delal znsponega enako kakor iaz in da ie uganil vse moje misli. Pri tem ie vlak mahoma s truščem i zavozil pod pristrešje postaje v Foggii. | Vlak se še ni bil ustavil, ko je možak | bliskoma sunil mojo odejo v stran, zagrabil listnico, odprl vrata, skočil na nasprotni strani iz voza in stekel preko tirov. — Tat! Tat! sem hotel zakričati. Hotel sem izstopiti in hiteti k izhodu, kjer sta stala na straži dva karabinjerja, ter i jima reči: j — Gospoda, v vlaku je bila pozabljena listnica, neki možak jo je vzel, skočil na tir na nasprotni strani postaje in zbežal. Tecite za njim in zagrabite ga! Toda čudež božji, tu zagledam moža, kako se sprehaja sem ter tja po peronu in se razgovarja z načelnikom postaje. Kaj nai si mislim? To je res popolen tat! Še bolj sem se pa začudil, ko se je vlak začel premikati in je ta možak stopil na vagonove stopnice ter odpri vrata, a ga ni nihče zadržal, kot se to zgodi, če hoče nekdo stopiti v vlak, ki se že premika. In mož ie spet sedel meni naspoti. * • Vozil' <;nio se preko Puglie. Mož me ie vprašal najvljudnejšim smehljajem: — Ali vam je morda dim neprijeten? Imel je napol toskanski naglas. Potem je dejal: | — Sedaj pa na delo! Delam tudi v j vlaku. j Z majhnim ključem je odklenil listni-| co in pokazala se je (moje izbuljene oči so gledale!) množica uradnih listin, vse lepo urejene. Gospod se je predstavil. Bil je železniški inženjer, imenovan za vodjo odseka v Brindisiju. Govoriva o železnicah. — Promet se vrši dobro; škoda samo, da so tudi v naše kraje zašli zločinci, ki so specialisti za železniške tatvine. — Jih pač ne bo težko spoznati in zapreti, rečem jaz. — Narobe, na oko so tx>vsem spodobni ljudje, kakor na primer vi. (Iz italij. izvirnika prevel P. V. B.) Ponos gospodinje je lepo jedilno orodie znamke BERfo-DORF. Dobi se posamezno in v kasetah pri F. Čude/>, Preiemora ul. 1 miinimniiiimiininrT, Robert Louis Stevenson: Štirje reformatorji Štirje reformatorji so se sestali pod robidnim grmom Vsi so se skladali \ tem, da je treba svet spremeniti. Odpraviti moramo lastnino.« je dej;:; eden. »Odpraviti uoramo zakon.< je dejis 1 drugi. ^Odpraviti moramo zakon,« je deial tretji- »Moja želja je. da bi mogli odprav'.-.: delo,« je dejal četrti. »Nikar se ne oddaljimo od praktične politike,c je deial prvi. *Prvo je, da sc ljudje izenačijo na isto višino.« »Prvo je,« ie dejal drugi, ^da se u spoloma svoboda.« »Prvo je.« je dejal tretji, »da najde mo, kako naj to storimo.« »Prvi korak je to. da odpravimo sveto pismo,« je dejal prvi. »Prvo je« je dejal drugi, »da odpravimo postave.« »Prvo je,« je dejal tretji »da odpravimo človeštvo.« (Iz angleščine prevel P- V. B.) < Dr. Dinko Puc: Mestna občina in stanovanjska akcija v Ljubljani Ta teden smo čitali v nekaterih ljubljanskih dnevnikih, kako je razvijal g. vladni komisar na mestnem magistratu svoje načrte o rešitvi stanovanjske krize. Ti načrti obsegajo tri misli: 1) da občina ne sme več zidati lastnih stanovanjskih hiš, ker mora doplačevati iz lastnih sredstev za obresti in amortizacije; 2) da občina ne sme več prevzemati garancij za razne stavbne zadruge za od njih najeta posojila, ker se teh kreditov poslužujejo večinoma oni člani stavbnih zadrug, ki so državni nameščenci z nestalnim mestom in podvrženi neprestanim redukčijam; 3) da naj se na mesto tega najame obligacijsko posojilo v približnem znesku 20 milijonov dinarjev, s katerim bi se dalo napraviti okrog 350 stanovanj. Mislil sem. da bo ta program izzval polemiko v časopisju. Toda, ker sc nihče ne oglasi, storim to, da s<» ne bi mislilo, da vsa javnost temu programu pritrjuje. Gre za prevažno stvar, da bi se jo prezrlo molče. Gospod vladni komisar ima brez-dvomno dobre namene, toda njegov program je v pretežni večini negativen. Kar moremo posneti iz njega brezdvoj-beno, sta dve točki, ki moreta postati za naše mesto usodepolni, ako bi sc vztrajalo na njih. Ena je, da mestna občina ne bo več zidala stanovanjskih hiš, druga pa, da se stavbnim zadrugam ne bodo dajale več garancije od strani mestne občine. S tem negativnim programom se ne moremo sprijazniti. Bivši gerentski svet po mojem mišljenju ravno z ozirom na te dve točki napravil mnogo pravega socijalnega dela. Zidajoč lastne stanovanjske zgradbe, 15 po številu, in daja-joč garancije stavbnim zadrugam, je v dveh letih v LJubljani ustvaril nad 300 stanovanj, ne da bi bil preobčut-110 obremenil mestne finance. To je bilo pozitivno deio, kojega rezultat vidimo in ki se ne da utajiti. Predno pa sc zapusti dobro in preizkušeno pot, je treba temeljito premisliti, ali je to, kar se namerava, boljše od dosedanjega. Res je sicer, da občina na svojq dosedanje stanovanjske stavbe doplaču-jc. Toda ona doplačuje v prvi vrsti na one stavbe, ki jih i,* še gradil biyši v klerikalnih rokah se nahajajoči občinski svet, kajti v onih stavbah je stalo posamezno stanovanje povprečno 100—120.000 Din, dočim je gerentski svet gradil stanovanja za ceno od 34— 50.000 Din. Seveda se tudi zadnja Se ne amortizirajo popolnoma, ker so nastavljene — kar je s socijalnega stališča gotovo prav — za javne nameščence razmeroma prav nizke najemnine. DoIžiiost občine je, da pomaga reševati stanovanjsko krizo z nizkimi najemninami. in če to tudi celokupno prebivalstvo nekaj stane. Občina bo radi tega še vedno morala graditi stanovanjske hiše, kakor jih grade druge občine. Posebna škoda bi bila, ako bi sc vsled spremembe na mestnem magistratu ne izvršil sklep gerentskega sveta o zidanju velike stanovanjske hiše na Bregu, ki bi bila poleg tega temu delu mesta v poseben okras. Naravnost kuriozno pa je stališče, katero je zavzel g. vladni komisar napram stavbnim zadrugam. S stališča socijalnih odnošajev in s stališča liigl-jene je najbolj priporočljiva na periferiji mest zidava vil, oziroma eno- in dvedružinskih hišic z vrtom. Najboljša pot pa pomagati tudi revnemu uradni-štvu, nameščencu, ali delavcu do take lastne strehe, so bile in bodo šP dolgo časa ravno stavbne zadruge. Zgodovina stavbnih zadrug, ki so se zlasti v Nemčiji izvanredno razvile, kaže, da .so se skoro povsod prav dobro obnesle. Na tisoče malih ljudi je prišlo ua ta način do lastne hiše, kar bi s*. jim sicer ne bilo posrečilo. Zato ravno ne razumem stališča gospoda vladnega komisarja, ki je radi tega proti njim, ker so člani stavbnih zadrug v pretežni večini državni nameščenci. Kakšno socijalno pojmovanje je to? Saj so stavbne zadrugp ravno za te ustanovljene! Kapitalisti nc potrebujejo stavbnih zadrug, ti si pomagajo že sami. Da pa se očita javnim nameščencem, da so nestalni in da jim grozi redukcija, tega bi ne smel reči komisar, ki je sam uradnik. Saj bi na podlagi istega načela javni nameščenec sploh nP imel pravice do stanovanja! Vsak hišni gospodar se bo vedno z vso odločnostjo postavil za stranko, ki bo stalna in ne bo podvržena redukcijam. Vrhu tega pa to načelo nP drži. Kajti princip vseh stavbnih zadrug je ta, da mora član, ki zida, kupiti zemljišče in prispevati tudi še en del. običajno eno tretjino, k stavbnim stroškom. Šele ostali dve tretjini kredita mu preskrbi zadruga na podlagi mestne garancije. Vsak član ima tedaj velik interes na tem, da mu hišica ostane, ker bi drugače izgubil to, kar je vanjo vlo- žil, in lo so zadnji prihranki njegovi in njegove rodbine. Za občino je pa ta način zidave najcenejši in skoro brez vsakega rizika, kajti dovoljeni kredit, za katerega jamči predvsem zadruga kot taka, je tudi vknjižen na zemljišču in na hiši In sicer na prvem mestu. Znano je, da se pri nas stavbne zadruge niso mogle razviti, ker je bil kredit predras. Šele, ko smo v bivšem gerentskem svetu dali inicijativo za mestno garancijo, so dobile zadruge kredit poceni Naenkrat je začelo delovati pet, šest stavbnih zadrug in cela vrsta ličnih hišic ob periferiji mesta kaže, da ie bila ideja srečna. V tej zvezi naj opozorim že na dejstvo, da je tudi minister za socijalno politiko v Narodni skupščini priporočal stavbne zadruge in jim obljubljal — ali sinemo na take obljube kaj dati? — podporo države. Nastop proti stavbnim zadrugam je absolutno nesocijalen in sa moramo obsoiati. Ako se jim odtegne mestna garancija, morajo vse stavbne zadruge prenehati z delovanjem! * V nadomestilo za ta način rešavanja stanovanjske krize priporoča gospod vladni komisar najetje obligacijskega posojila po 3—4°,o obrestni meri. Na videz dobra ideja, ki pa ni nova iu se mi zlasti ne zdi v dan. času izvedljiva. Obligacijsko posojilo je posojilo, kakor vsako drugo, ki ga najame mestna občina, same da tega najame pri prebivalstvu. Zelo dvomim, da bi se dalo tako posojilo realizirati v sedanjih časih. Kapitalist svojega. denarja ne bo založil v dolgoletno obligacijsko posojilo, dokler ni naša valuta stabilizirana in postavljena na zlato podlago, ker hoče imeti možnost, du z denarjem vsak čas razpolaga. Z zbiranjem malih prispevkov, ki jih bodo v prvi vrsti dali tisti, ki so potrebni stanovanja, se pa ne bodo zgradili niti kletni prostori. Namiguje se sicer, da bi tako posojilo bilo nekako prisilno posojilo, k> bi se naložilo večjim podjetjem in industrijam. Toda kako naj se to izvede, na podlagi kakega zakona? Saj vsi stanovanjski uradi in vsa stanovanjska sodišča — sedanjega ie menda član tudi gospod vladni komisar — v teku let niso mogla ničesar napraviti, dasi so imela »zakonito podla2o»! In v sedanji gospodarski krizi da bodo industrije in trgovska podjetja, ki se bore z največjo težavo za svoj obsta-•nek, nalagala svoj denar v dolgoletno t Maš novi roman. »Kakšen bodi novi roman? Kam naj povede čitatelje »Jutra* in o čem naj jim pripoveduje? Za kakšnih ljudi usodo in katerih časov skrivnost naj koprne posiej od številke do številke?" Skrb, da ustrežemo svojim zvestim, nam je že do'go zadajala to vprašanje. Prijateljev „Jutra" je mnogo in mnogim ugoditi ni lahko. Toda mnenja, ki jih slišimo z raznih strani, nas potrjujejo v prepričanju, da je vsej ogromni in pestri množici naših bralcev gotovo najbolj skupna želja po izpre-membl. Zato smo se to pot odločili za zgodovinski roman, za sliko iz davnih dni, ki so bili v svoji burni razgibanosti tako bogati s skrajnimi napetji, izjemnimi usodami in nevsakdanjimi osebnostmi, velikimi v dobrem kakor v zlem Izbrali smo mojstrsko delo znanega in ob^e priljubljenega Michela Zevaca pisca „Papeževih otrok", .Nostradama", Krzavega kardinala" in mnogih drugih zgodovinskih veleslik, ki je eita-teljem naših dnevnikov v živem spuninu kot neprekosljivi čarodej romantičnih zapletljajev, pretresljivo dramatičnih borb in grandioznih oriDOvedniških senzacij. Kakor ;e ime Michela Zevaca že samo po sebi jamstvo najvišjega užitka, tako nudita doba in snov našega bodočega romana še posebej priliko za uveljavljenje vseh n egovih preizkušenih pisateljskih vi lin. Dejanje romana se odigrava na Francoskem, za časa nesposobnega kral a Henrika tII., v mračni, po državljanskih bojih, uporih ljudstva m zarotah vladohleptiih imenitnikov razburkani dobi ki jc s edila jernejevt noči in drugim strahodej nih hišah videti belo»črne kreacije tudi za Jesen in zimo. Naravno gre tu za svoje« vrstno modo, ki mora biti v svojih efektih precej umerjena, da ne bo učinkovala ne= prijetno. Lahko pa je tudi pri skrajni ome« jeuosti učinkov ustvarjati prav izvrstne modele. Ker so črnobela oblačila posebno zaradi občutljivega belega materijala dolo» čena Ie za posebne prilike, bodo zares slu« žila le ekskluzivnim svrham, to se pravi: popoldanski in večerni modi. Uporahlja se praviloma svila, do gotove meje pa tudi fi* no tanko modno blago, ki se kombinira s svilo. Ni rečeno, da bi pri teh modelih mo» rala prevladovati črna barva, da obleka ne bi bila preveč svetla. Izmed svil, ki se tu lahko upoštevajo, je predvsem omeniti crer>pe«satin, čigar fini sijaj daje črao»belim kontrastom očarljivo prikupnost. Praviloma ni potrebno tako oblačilo močno garnirati, marveč je treba efekte pretežno poiskati v kontrastujočih barvnih kombinacijah. Par gumbov, nekoliko bort in čipk, ljubek pas, cvetka in par pravilno nameščenih franž do» cela zadostuje za skupno garnituro. Napačno bi bilo domnevati, da se v tem pravcu lahko ustvarjajo samo kombinacije blaga in svile ter črnega in belega creppe« satica. Tudi kontrastujoči georgetti ter ge» orgette in creppe»satin, ali pa baržun z ga» zo, nadalje veloar«chiffon z georgettom, pa tudi baržun s čipkami ali blagom in končno taft z georgettom se dajo odlično kombini« rati. Za majhen pregled nove črno»beIe mode si oglejmo pričujočo skupino! Četudi lahko ti novi tipi brezpogojno učinkujejo mia* dostno in so posebno prikladni za prav mlade dame, se da fazona izbrati tako, da oblačilo učinkuje docela »dainsko« ter da je prikladno tvdi za starejše dame in kor« pulentne postave. Takšna kreacija je pred« očena na prvi skici Ta v kroju plašča izgo« tcrvljena obleka, ki figuro le malo markira, se lahko prav tako izgotavlja iz blaga ka« kor iz svile ali baršuna. Speta je s pasom i z dvostranskegf adasa ali moirčja, ki že po sebi nudi fin efek ter je na obeh krajih originalno obložen s franžami. S tem pa« som v načinu šarpe pridobi obleka bluza« sto linijo, ki je letos neizbežna. Glavni uči« nek pa je namenjen partiji ovratnika, £ je lahko izgotovljena iz močne bele vezenine (guipare) ter narmonira z opremo čipk v obliki volanta na rokavu. Naravno je za to najprimernejša le pristna čipka, ki jo je najti v marsikateri hiši; vendar bo radi razumljivih težkoč pri izbiri vsaka dama namesto žrtvovanja dragocenih čipk raje nabavila imitirane. Srednja skica predočuje prikupno gleda« liško obleko, ki ~y lahko izgotovljena iz i - - - Nova doba - novo gledališče nova publika Sa Dunaju, 12. oktobra. V dobi, ko nam odpira vsak dan nove pojave dramatičnega življenja, pač ni nič bolj nesmiselnega, kot igrati plitko in dolgočasno teater. Povsod stremč za novim izražanjem, za iivim gledališčem sedanjega časa. Dati gledališču zopet človeški pomen, zbrati vsaj deset tisoč oseb, ki žele razvoja gledalske umetnosti, hoče dunajska gledališka občina dunajskih komornih predstav (»Kammer-spielec). Program novega podjetja je: uprizarjati ona dela sedanjosti, ki. duševno plo-dovita in teatralno močna, izpreminjajo gledališče v doživetje, ter ona dela preteklosti, ki imajo tudi v novem času svojo posebno važnost. Kakšen je torej repertoar tega novega umetniškega podjetja? Nik. Lenau: Faust, W. Shakespeare: Izgubljeni sin Londona (Sploh prva uprizoritev!). Henri KistenmS-ker: Noč je naša. Milan Begovič: Pustolovščina pred vrati. Dalje dela L. Andrejeva, K. čapka, A. Tolstega, W. Bonselsa. C. Che-stertona, P. Claudela, K. Hamsuma, Dietzen-schmiedta, Kiseha, Klabunda, Moliera, R. Musila, O* Neilla, Sil Vare, Wedekinda i. dr. Gostovala bodo 9tanislavskega hudožestve-niki, pariški liter, oder »Atelier«, londonski >The Enelieeh Plavere« in italij. ansambl Ermeta Žaeconija. Novo gledališče ne pozna stalnih abonentov, nego »občino publike enakega stremljenja.« blaga ali svile ali eventualno celo predelana iz starejše .< ..lete. K temu modelu je po» trebna spodnja obleka, ki je spredaj vidna kot plastrcn. Naravno pa je tudi možno, da se pla&tron vde! . s čemer se spodnja obleka prihrani. Kot zapone spodnje oble« ke ali plastrona so najprikladnejši črni je1«gumbi. Gornji obleka, krojena v nači* nu plašča, je lahko bluzasta ter speta z belo«črn!m pasor.i iz divjega usnja. Večerna obleka, predočena na posled« njem mestu, je lahko z rokavi ali brez njih, vendar pa je gotovo bolje, ako imaš roka« ve v rezervi na tilastem jopiču, da lahko model porabiš tudi za manjše priložnosti. Gornji del je bluzast ter enako, kakor spodnja partija, izgotovljen iz čmega mate« rijala tik do četverokotnega izreza, ki je za« mišljen v prozorni beli svili (gaze ali geor« gette). Originalen j? široki pas, ki je na eni strani zožen in zivozljan ter belo podložen. Ta mogočno vrezani pas se lahko tudi sna« me in porabi kakor šal za ramena, pri če« mer se bela podlaga še bolje uveljavi. Belo« črna cvetka na ramenu daje tej obleki sve« žo noto. Štola iz nojevih peres se letos ne izgotavlja več v onih velikih di« menzijah kakor pred leti. Danes zadostuje majhen ovratnik, ki odgovarja sodobni vi« soko zapeti mo^i ter je tudi cenejši kakor dolga boa. Da s- poveča efekt takega ovrat« nika, ga je treb opremiti s precej dolgimi svilenimi trakovi iz adasa ali moireja. Ni vselej potrebno, da bi ti trakovi bili iste barve kakor peresa, marveč lahko imajo tudi fin nevtraJ. ton, morda srebrnosivka« sti ali beige, ki so prijetno odraža na vsa« kem oblačilu Peresa pa so na izbiro v vseh mogočih barvah in si dama lahko vse« lej izbere ono, '-a ji najbolje prija. Takšna majhna štola je prikladna za vsako večeT« no, gledališko ali plesno toalet*. Vsak mesec bo zborovanje gledalcev, ki bodo vodstvu sporočali žebe in sodbe. Vsak član te občine bo torej sodelovalec pri svojem gledališču. Člani »občine« imajo pri vstopnini 25% popust za dve predstavi in 15% popusta za nadaljne (do 12) predstave na mesec. Članarina znaša 3 šilinge aa leto. Vstopnice stanejo za predstavo 2.25 š. (na balkonu S. vrsta) do 45 š. (loža za 6 oseb). Novo gledališče hoče torej pritegniti^ publiko v duševno vodstvo in ustvariti občino, ki upravlja svoje gledališče. Zakaj gledališče je problem družbe. Kar ponuja gledališče danes, zbuja pesimistično svrho. Gledališče ne stoji več v središču dogodkov. K. A. Ro-han trdi: »Resnični jedrnati problemi posameznika in družbe se od te >fine< in kričave »literature« ne obravnavajo. Teater je postal življenju tnj.< Dr. Rob. Lohan. namestnik ravnatelja in višji režiser dunajskih komornih predstav, piše: Beseda »literatura« je v zadnji dobi tudi v svoji čisti obliki tako izgubila kredit, da si ne upa noben založnik, noben knjigotr-žec, še manj gledališki ravnatelj uporabljati to besedo za reklamo. »To je literatura«, pomeni občinstvu: to je papir, je življenju tuje, zavoženo, nerabno — najhuje — dolgočasno. Brez dvoma je literatura sedanjosti izgubila zvezo z življenjem sedanjosti. Tako ni bilo zmeraj. Vsak človek, ki ;e prekoračil 40. leto, se spominja časov, ko smo z napetostjo pričakovali novo delo Ibsena ali Strindbersa ali Hauptmanna. Sudercnanna, Wedekinda ... Ta dela je omikanec moral icznati. In danes-? Se živeči avtorji prejšnje Radio Krzneni obrobki na oblekah so letos velika moda, ki pa trpi na edinem nedostatku: da je silno draga. Cenena fan« tazijska kožuhovina v to svrho ni priklati« na, ker pušča dlake. Poslužiti se je torej treba, če že ne plemenitih kožuhovin, vsaj gotovih srednjih kvalitet. Prikladne so: perzijanka, karakil, jagnjetina, gazela, žre« betina in končno tudi ostrižena za j če vina. Skica predočuje, kako se mora obleka gar« nirati. Levo je videti bhizasto oblačilo, ki bo polagoma menda nadomestilo j um perje« ▼o obleko. Tudi desni model je nekoliko bluzast, p« vrlo skromen ter obrobljen na ovratniku, manšetah in spodnjem robu kri« k. Preko takih oblek se smejo nositi samo široki docela ranglanasti plašči, izpod ka« terih ni videti bogatega krznenega obrobja. Baret utegne postati visokomoden v letošnji zimi, ker je lahko mogoče, da se bodo dame kmalu naveličale visokih klobukov, ki so sicer izredno apartni, a ne prikladni na vsak obraz. Številne dame tudi ne marajo za popoldanske prilike dragih klobukov, marveč stremijo za tem, da si iz razpolož« ljivega materijala same izgotovč prikladno pokrivalo. Zato pa je naravno najpriklad* nejša oblika bareta, ki tudi nudi možnost najrazličnejših fantazijskih kombinacij, ki se lahko prilagodijo vsaki obleki. Meh za smeh Dobri poset. Zdravnik stoji ob bolniški postelji Joi-kove sestrice ter izjavi, da bo skorajšnja kriza kmalu prinesla vse najboljše. »Mama«, se preprosto oglasi Jožko, »ali ne bi mogel postreči gospe Krizi s kolačem in kavo, da bi sestrica hitreje ozdravela?« Konec. Delavci odvijajo dolge vrvi iz žice. Vrtijo, pa ni ne kraja ne konca. »Za vraga, kje pa je vendar konec?« vpraša prvi. »Mhm«, zamrmra drugi. Tretji pa dž: »Veste kaj, meni se pa kar tako dozdeva, da so ga odrezali.« Poplačana zaveda. K Frideriku Velikemu ie prišel mlad Ber-linec službe prosit. »Ne maram Berlincev«, reče vladar, »to so sami lenuhi.« — »To je resnica. Veličanstvo-', pritrdi prosilec, »ali jaz vem za dve častni izjemi.« — »Kateri neki?« — »Naš kralj in moja malenkost.« Za nagli odgovor je bistri kandidat takoj dobil zaželjeno mesto. Posekal jih je. V mednarodni družbi ljubljanski je med razgovorom nekdo trdiL da je razlika med pisavo ter izreko tem večja, čim starejša omiko ima tisti jezik. Francoz M. se oglasi-Mi pišemo »eau« in govorimo »o«, nato pa Angležinja C.: Jaz pišem »knife« in pravim »najf«. _ Tedaj pa se oglasi gorenjska korenina: Jaz pišem »fižol«, pravim pa »frešk«. generacije so se menda prezgodaj izčrpali, mladi pa nimajo nikakega kontakta s publiko. ji nimajo ničesar povedati in malo dati. Zal "da je lahko dokazati, da ni v zadnjem desetletju niti eno delo »vodilnih« dramatikov doživelo resničen gledališki uspeh. To-lažilna hipoteza, da veliki duhovi vedno korakajo pred svojim časom, je morda uporabna za vse možne genije, za filozofe, izumitelje, etike in celo za slikarje — le za dramatike ne. Dramatično umetniško delo nastane šele v sodelovanju treh faktorjev: pesnika, gledališča in publike, 2e Goethe je dejal, da mora dramatik najti pot do okusa in zanimanja občinstva. Ako tečeta smeri talenta in publike vzporedno, je vse šobljeno. Danes se temu pogoju ne ugaja, tako da je treba hoditi stoletja nazaj, da pridemo do analognega položaja. Dunajske komorne predstave bodo zapirale svoja vrata plitki robi dramat rokodelcev prav tako, kakor izlaganim tvorbam napihnjenih diletantov ali zablodelih talentov. Z odprtimi rokami pa bodo sprejemale vse, ki so sposobni pisati življenja tople, učinkovite igre. Kajti gledališče je treba dati zopet prvotnemu namenu: gledališče naj ne služi lahki sili, niti naj se ne obremenjuje s problemi, nego naj bo prostor najplemenitejšemu umivanju, bodisi dostojni zabavi ali tragičnem^, (ne sentimentalnemu) pretresanju. Novo podjetje vodi gledališka sekcija dunajskega »Kulturbunda«. Na čelu gledališča pa stojita Franc VVenzler kot ravnatelj in dr. Rob. Lohan kot njegov namestnik. Izvleček iz večernih programov DUNAJ (531 m 7 KW), BERLIN (504 m 10 KW), LIPSKO (452 m 9 KW), FRANKFURT (470 m 10 KW), MONAKOVO (439 m 10 KW), RIM (425 m 12 KWj, PRAGA (367 m 5 KW). BRNO (522 m 2.4 KW). Nedelja, 24. X. DUNAJ 18.15: Komorna glasba. — 1. Schu-mann: Godalni kvartet, F - dur. — 2. Klavirske skladbe. — 3. R. Strauss: Godalni kvartet, A - dur. 20: Ibsen: »Rosmerholm«. Drama v 4 dejanjih. BERLIN 21: Sortzing: Pevska produkcija. FRANKFURT 20.30: Operni večer. MONAKOVO 30.35: DeJo vode na poti iz oblaka v morje. (Predavanje.) 21.15: Večerni koncert (Sopran, harfa, cello, violina, harmonij.) RIM 30.45: Vokalen simfoničen koncert. PRAGA 19: Verdi: Aida. (Iz Narodnega središča.) Ponedeljek, 25. X. DUNAJ 20.05: Koncertna akademija. — Poljski večer. BERLIN 19.30: Flotow: »Marta«. Opera v 4 dejanjih. (Iz Državne opere.) LIPSKO 20.30: Nova lirika in moderne skladbe za klaviT. 22.15: Poljuden orkestralni koncert. FRANKFURT: 19.30: Orkestralni koncert. MONAKOVO 19.30: Simfoničen koncert. RIM 20.40: Vokalen in instrumentalen koncert. PRAGA 20.02: Ruski večer. Torek. 26. X. DUNAJ 30.05: Priljubljeni dunajski komponisti. BERLIN 20.15: Dr. Seithauser: »Prejem oddajnih postaj«. (Eksperimentalno predavanje.) 21: Pesem. (Schubert) 21.30- Recitacija: Georg Kaiser. FRANKFURT 20.15: Pesmi in orkester. MONAKOVO 19.30: ADAM. »Postiljon iz Lonjumeauja«. Komična opera v tren dejanjih. (Iz narodnega gledišča v Mo-nakovem.) RLM 21: Prenos iz gledališča. V pavzah: Pregled knjig in razgovori. BRNO 19: Smetana: »Ml vlast«. 30: Komorna glasba. Sreda, 27. X. DUNAJ 19: Giordano: »Andri Chenier«. MuzikaJna drama v 4 slikah. Sledi lahka večerna glasba. BERLIN 30.30: Georg Kaiser: »Plin«. Drama v 5 dejanjih. LIPSKO 20.30: Petrarca in Boccacio. (Iz Državnega gledališča v Lipskem. — Recitacije in klavir.) FRANKFURT 20: »Znaki in bistvo življenja«. (Predavanje.) 30.15- Griilparzer: »Medeja«. TragetHja v petih dejanjih. MONAKOVO 19.30: Koncert vojaške godbe. RIM 21: Odlomki iz Mascagnijeve operete »Si'«. PRAGA 20: Koncert iz »Radio - palače«. Četrtek. 28. X. DUNAJ 30.05. Simfoničen koncert. — 1. Beethoven: Rojstvo Prometeja. — 2. Petje. — Schubert: Simfonija št 5, B - dur. — 4. Paganini: Koncert — 5. Perje. — 6. Schubert: Litanije. — 7. G. Mahler: Svet me je izgubil. — 8. Mozart: »Dramski direktor«:. (Uvertura.) BERLIN 20: »Caričin ljubljenec«. Opereta v 3 dejanjih. FRANKFURT 19 Bizet: »Carmen«. Opera v 4 dejanjih. (Iz opere.) MONAKOVO 19.30: »Lepa Risetta«. Opereta v 3 dejanjih. RIM 21: Prenos iz gledišča; v pavzah plesna godba. PRAGA 20: Slavnosten koncert o priliki petletnice obstoja Čehoslovaške republike. BRNO 19.15: Janaiek: »Jenufa«. (Iz Narodnega gledišča.) Petek. 29. X. DUNAJ 20.05: Komorna glasba. _ 1. Beethoven. Godalni kvartet, op 18. št 2, ' G - dur — 2. Sergy J. Tanejev: Klavirski kvintet. G - moL BERLIN 2030: 300 let orkestra; VIII.: Haydn - Mozart LIPSKO 20.30 Simfoničen koncert. MONAKOVO 20: Ibsen: »Peer Gynt«. Dramatična pesnkev z godbo E. Griega. RIM 21: Vokalen in instrumentalen koncert. PRAGA 20: Večer solistov. BRNO 20: Koncert pevskega društva »Foerster«. Sobota. 30 X. BERLIN 20: Gerhart Hauptminn čita iz svojih spisov. PRAGA 19 30: Slavnosten koncert Češke filharmonije. Brezžična postaja med Anglijo in dominijoni V ponedeljek se otvori brezžična oddajna postaja na kratke valove za brezžičen promet med Anglijo io dominijoni. Postaja bo občevala s Kanado na valovin 26 metrov. Uporablja se Marconijev način usmerjenega oddajanja. Antena je slična okvirni anteni, obrnjeni proti postaji, s katero občuje. Oddajalo se bo preko 20 črk na sekundo. Brzojavke pojdejo direktno iz generalnega poštnega urada v Londonu. Senator Marconi trdi, da se bo na ta način možno izogniti vremenskim motnjam. Pokazalo se je, da je občevanje z 11 milj oddaljeno radiotelegrafsko postajo v Kanadi na ta način mnogo lažje kakor z dolgimi valovi in veliko energijo. Enake postaje so bile zgrajene v Me-lbournn v Avstraliji za direkten promet s Kanado. Parižanka kot Figaro V Franciji, predvsem v Parizu, se ze dlje časa občuti precejšnje pomanjkanje na brivskih učencLh. Nagnjenje do brivskega poklica usiha med Francozi od dne do dne bolj in nihče noče več vzeti v roke britve in škarij. Ta zagonetni pojav močno vznemirja stanovsko udru-ženje francoskih brivcev, in kroni.ar pariškega «Journala» se je čutil poklicanega, da je v svojem iistu napisal sledeče razmotrivanje: «Edino sredstvo odpomoči temu ziu je apel na žensko. Udruženje brivcev je na to tudi mislilo. Pripravljeno je. sprejeti v uk mlade deklice, ki bi imele veselje za brivski poklic. Posel bi se jim gotovo izplačal. Ni baš neprijeten in bo podjetnejšim deklicam omogočil vzdrževati dobro posečen saion. Figarova umetnost nežnemu spolu čudovito pristaja, saj so mehke, božajoče ženske ročice kakor nalašč ustvarjene za moška lica in lase! Prepričan sem, da bodo moderne učenke seviljskega brivca beležile velik uspeh. Ž njimi se vsaj ne bo treba meniti o politiki razvijali se bodo nežni flirti in kdo ve. če se slednjič ne bo končalo s poroko . . .? A šalo v stran! Pogumnim ženskam se odpira novo polje za udejstvovanje, ki jim bo prišlo tem bolj prav, ker je v deželi toliko samskih Francozinj, da ne bodo nikdar prišle do svojih slabših polovic Vse pa tudi ne morejo priti k filmu . . . Tako Ln le tako utegne zmagati feminizem.* X Milijoni v dimu. Meseca septembra je dala prodaja tobaka v Franciji 263 milijo« nov frankov. Tekom devetih mesecev t. I. se je razpečalo v Franciji tobaka za 2013 milijonov frankov. X Znamenita stoletnica. Letos obhaja« mo stoletnico smrti zvezdoslovca Gius. Piazzija (1746 — 1826), iz teatinskega re« da. Kot profesor v Genovi, pozneje na Ma!« ti in v Palermi, je ustanovil zvezdarno (1791) s pomočjo princa Caramanica, podi kralja v Siciliji. Pred uresničenjem svojega načrta je šel še študirat v Pariz k Lalandu in v Greenwich V Maskelvnu. odkoder je prinesel raznih instrumentov L. 1801 je odkril prvega izmed Malih planetov in ga nazva! ciCeres*, po boginji zaščitnici Sicili« jc Odkritje je povzročilo veliko pozor« nost. Nato je '-čeni matematik zasledil še več premičnic. .-.aterih število se danes ce« ni na milijon, a niso še vse znane. Z nji« mi so »spojena zanimiva astronomska vpra« šanja. Tako si e Piazzi priboril nevenljivo ime v znanosti. zalog v največii izbiri ima stalno v FRANC BAR, Ljubljana Cankarie o nabrežje 5. Telef 407 (Po Vestniku Zveze dunaj. kultur, društev št. 24. in 25.) Na Dunaju so si torej ustanovili noT tip teatra, ki se bo oziral na želje publike S tem ni rečeno, da se poniža do nje, temveč ta se bo trudil ohraniti si njeno zanimanje in medsebojno tesen kontakt ki edini daje teatru možnost življenja. Sicer je bilo že mnogo poizkusov na polju modernega gledališča, toda to se mi zdi — vsaj idejno — prebistveno in tako naturno, da tega ne morem prištevati k poizkusom. Pač pa trdim obratno: dejstvo je, da premalo budimo zanimanje publike in ji premalo nudimo v igri in v repertoarju. To je napak. Običajno dražijo zanimanje publike samo z zunanjimi, pogosto dovolj šarlatan-skimi sredstvi, a gledališče »Kammerspiele« to pogloblja ter postopa povsem enostavno in pošteno. Doslej sem videla v tem gledališču dve predstavi. Pri Lenaunovem »Fanstu« je prišla predvsem do veljave režija, zunanja in notranja. Sicer popolnoma moderna, enostavna insce-naeija ni merila nikjer na prazen efekt. Posamezne scene pa so bile tako potanko iz delane, tako polne življenja in razpoloženja (občutja), da je prehajalo na publiko kakor godba, ki človeka prevzame, tudi če bi se ji hotel ustavljati. K ubranosti je pripomogla tudi glasba, ki je pritajeno uvajala in po gosto spremljala igro. Vsekakor: ta predstava spada med najlepše, kar sem jih videla. Med nje spada tudi Kistenmakerjeva komedija »Noč je naša«. (Režija Lohanova, igralca Klinger m Peppier.) Moderno življenje, hitro, brez predsodkov in včasih trpko. Nikjer solzavosti, nikjer sentimentalnosti, le tragika. Komedija: ker je zaključek srečen, ne komičen; igra izzveni tako plemenito, k."kor smehljaj človeka, ki je mnogo trpel, a vendar ljubi življenje in zna ceniti vsak košček sreče, ki ga je bil deležen Ret. tudi s to predstavo sem bila zelo zadovoljna. Kar se tiče lahkih stvari, nudi veliko razkošja Stadttheater, ves prenovljen, v reviji «Dunaj se zopet smeje.« Revije so dandanes moderne, duhovito aktualne, krasne za oči in ušesa in ne brez poezije. V reviji »Wien lacht wieder< sodelujejo komika Farkas in Grunbaum (prvi je hkratu avtor) in plesalka Dora Duly, ki je enako lepa dama kot velika umetnica. Njena dovršena tehnika nič ne zaostaja za eleganco in finim okusom, ki ga izraža njen ples. Revija sama je opremljena z neverjetnim razkošjem in neverjetnimi dotnisleki. Tako n. pr. zborovanje narodov v Ženevi. Avstrija, damica s še manjšim gospodom (dunajskim »purgarjem«) pripoje oa zborovanje: »O du mein lieber Augustin, Alles ist bin: Prag ist weg. Pest ist weg . . .« In publika se smeje, ploska in je vesela _ pač dobrodušni Dunaj Anglež je hladno miren; le če se »narodi« skregajo, zapiska in veli energično: »Ruš!« _ pa je mir. še poljubiti se morajo v znak sprave in Francija z veseljem hiti poljubit nemškega Mihla . . Nihče ni ogorčen; vsa tragika je že predaleč, in nikomur ne pride na misel, da bi revijo gledal drugače, nego ko? duhovito burko. Tudi to je živo gledališče sedanje dobe! Geneza umetnosti Nemški prirodoslovec \VUheIra BCIsche, mojster v popularizaciji znanosti, je po svojih obilnih in zajetnih spisih iz raznih panog prirodosiovja La antropologijo, ki v njih ni mogel zatajiti umetniških sposobnosti in literarnih simpatij, dospel k nekaterim končnim problemom umetnosti odnosno umetnostne zgodovine. Bolsche na tem polju ni novinec; čitatclju njegovih spisov eo nemara ostali v spominu eseji, v katerih ja vešče zagovarjal najprisrčnejše razmerje med prirodoslovno vedo in umetnostjo, zlasti poezijo. V najnovejšem opisu *Die Abstam-mung der Kunsti si jc zastavil ne baš lahko nalogo, da zbere in zgosti na nekolikih straneh vse, kar so dognala najnovejša raziskovanja o izvoru umetnosti Bolsche se dobro zaveda težkoč, ki jih ima baš prirodoslavec .ia polju, cigar ob-sorja leže v neprodirni temni skrivnosti. Samo bistvo umetnosti je vzlic bogati este^ tični literaturi Se vedno prikrito jasnosti človeškega spoznanja; kakor uporabljamo elektriko, ne da bi jo poznali do zadnjega dna njenih problemov, tako uživamo sadove umetnosti ali jih sami dajemo, ne da.bi po-rnali poslednje niti umetniškega ustvarjanja, ki se izgubljajo v megli podzavestnih sil. Vprašanje: Kaj je umetnost? ni vprašanje prirodcslovca, marveč spada v domeno filozofov, ki imajo opraviti s skrivnostmi in ki pri razstavljanju o njih 6ami uporabljajo enega izmed pomožnih elementov umetniškega čuta — domišljijo. Vzlie temo pa je Bolsche postavil celo vrsto prirodoslovnih vprašanj o izvoru umetnosti in skuža izžeti iz podrobnih raziskovanj njih najžlahtnejsi sok. Mestoma skoraj kramljajoče razlaganje, ki očituje mojstra besede, nas igraje popelje preko teh globeli, ne prikrivajoč nam, da je n^ih cino &e vedno nedostopno našim zvedavim pogledom. Potem ko pise-c razčleni nekatere znane elemente umetniškega ustvarjanja — zlasti sen, domišljijo, intuicijo in zakon ritma in harmonije — zaide v težaven problem: Kaj je z umetnostjo v prirodi? Je-li pri roda umetnica ali ni? Kdo ustvarja oblike, ki se nam zde lepe, umetniške? Ali je na pr. metuljeva perot, ki očituje uprav krasne orna-mente, kakor jib s težavo naslika umetnik, zavestno delo prirode ali pa le gola slučajnost.« In cvetlice? Pa živali 1 Imajo-li na pr. ptice pevke umetniški čut? Ce slavček žgoli — ali posluša svoj glas in uživa v njem kakor ustvarjajoči umetnik v svojem delu? Tu se nam odpirajo nedogledni problemi. Lahko je reči: Priroda je ustvarila vso lepoto in ljudje jo samo posnemajo. Toda je-li priroda hotela ustvariti lepoto? Je-li nastalo vse to iz nekega zavestnega ustvarjanja, ker samo v tem primeru gre za problem umetnosti v prirodi? In če je vse v prirodi ustvarjeno za neki smoter, za koristnost, čemu so neki te umetnostne forme? Tri stopnje vidi Bolsche v razvoja koristnosti v prirodi. Prva je organ, druga instinkt, tretja inteligenca. Metuljeva perot je delo organa, slavckovo petje delo instinkta, človeška umetnost delo inteligence. Ne vemo. čemu ustvarja organ craanien-te, in čemu je ptičjo perje tako zobliko-vano, da \vzbuja umetnostni dojem. Ali vemo, da obstoji v vsem neka >notranja mu-zikac, kakor lepo imenuje Bolsche lastnost, Aa se organi kažejo v umejiostnih formah. Vemo nadalje, da obstoja v vsem vesoljštvu sakou ritma, simetrije, harmonije, torej sila, ki odločuje tudi v zavestnem umetnostnem ustvarjanju. Darwin je prvi postavi! hipotezo, ki jo je prav tako težko izpodbiti kakor dokazati. Po Darvvinu so ornamenti. ki jib tvori priroda sama, v zvezi s spolnim življenjem. Spolnost sloni na ritmističnosti. ua izvestni simetriji med dvema deloma. Iz te ritmič-nosti spolnega nagona so se polagoma razvile umetniške farme. Danes nimamo nič boljšega od te hipoteze, ki se sicer da izpodbijati, no pa docela izpodbiti, ker bi sicer morali priti do jasnega spoznanja. Bolsche se dokaj ogreva za njo in jo skuša dokazati Primaren nagon množitve, ki tiči v slehernem bitju, je tedaj na svojih višjih stopnjah, poslužujoč se zakona ritmičnosti, razvil prve organsko pojave umetnosti. Daljna stopnja koristnosti v prirodi je razvoj instinktov, ki so se izoblikovali sto-prav tedaj, ko so začeli v organizmu gospodovati možgani. Ali obstoji v svetu instinktov kaka, četudi najprimitivnejša sled umetnosti. Zopet se vračamo k ptičjemu petju. Ali ptič ve, da poje? Ali čuti, da poje lepo? Ali ima s petjem kak namen? Je li razen same koristnosti — n. pr. radi spolnega nagiba — še kaka, pa najsibo ša tako neznatna sled kakega dragega nagiba, ki bi bil tudi tedaj, če ne bi bilo koristnosti? Tega ne vemo. »Notranjost« živali nam je skrivnost s sedmimi pečati. Toda pri višje organiziranih živalih nam že nekoliko svita. Jedva zaznavamo ta svit, ali tu je! N"e da bi mogoče nastopil kak dokaz o živalih-umetnikih. Ali zaznavamo neko sled osebnosti, šipan-ze na pr. postopajo po nekem osebnem prevdarku. Tu se je priroda izkopala iz megle instinktov in je posinll prvi žarek Inteligence, osebnosti; rodil se je človek. Simpanze 6i izbirajo predmete po njih barvah, da 6e okrasijo in --čividno uživajo v tem zaljšanju Kakor so šimpanze prišlo v fnteligentnem razvoju do spoznanja, da jim lahko rabi kos fesa kot orožje, tako se je začela v njib zavesti oblikovati tudi neka meglena simpatija do barv in njih lepotne koristnosti Če ima človek posebne umetniški čut — in da ga ima, to dokazuje vsa zgodovina in samo dejstvo, da je človek v umetnosti preje dospel naprej nego v tehnični civilizaciji — tedaj se je moral ta čut razviti iz aeke primitivne 6topnje ali predstopaje v popolnejšo. Bolsche se zaveda, kako težko jo umeti dejanje in nehanje živali, meni pa, da ni druge poti, kakor da dopustimo že v živalskem svetu in sicer na najvišji točki pred človekom prvo zaznatno svitanje umetniškega čuta. Ko smo večalimaaj srečno prehiteli globeli umetniškega v organski primitivnosti, v instinktivnem življenju in v prvih stopnjah inteligence, zaidemo v dobo diluvijal-nega človeka O prehodnem hipu, ki bi nas najbolj zanimal, molčita zemlja in nebo. Ali diluvijalni človek nam je že približno znan. Novejše izkopnine so sila obogatile naše znanje. Danes je že sigurno, da se zgodovina umetnosti n« začenja pri zgod> vinskih narodih, temveč v daljni dobi dilu-vijalnega človeka Takrat se je rodila oblikujoča umetnost. Bolsche je na nekaj straneh selo pregledno zbral rezultat najnovejših raziskovanj. če bi se hoteli seznaniti e to vrlo zanimivo mor jo, bi morali prevesti vte vo- ščeno pisane strani. Strme se čudimo, koliko in kaj so ustvarili umetniki zadnje ledena dobe. V j užn©francoskih in španskih špiljaii so odkrili snov za posebno »umetno stno zgodovino« pračloveka. Na obronkih leden jako? ledene dobe, v družbi z bisoni in mamuti je tvoril pra človek taka umetnostna dela, da se jedva dado primerjati 5 njimi umetnostni produkti Egipčanov v dobi prve dinastije. Prva doba pračiovekovo umetnosti kaže docela naturalistično tendence. Umetnik slika živali in se trudi, da jih zadene točno po naravi. Potem se je pojavila religija in na umetnost bo začeli vplivati elementi te religije. Kakšna je bila, ne vemo. Slutimo pa, da je imel človek razne vraže in njih vpliv spoznavamo na umetnostnih ostankih davnih dob. Bolschejevi knjigi je priloženih nekoliko karakterističnih posnetkov diluvijalne umetnosti. Že na njih razberemo razvoj te pra-umetnosti: iz grobih Cgur, ki izrazito pod-črtujejo žensko mesen ost, -e počasi oblikujejo silhuete, linija postaja mehkejSa, izraz finejši, roka sigurnega. Najsibo rezbareki ali slikarski izdelek — na vsakem je Se več individualizacije. Trinog našega narodnega šolstva v Julijski Krajini Šolski skrbnik Julijske Krajine, Reina Giuseppe, je naglo napravi! svojo karijero. S pomočjo vplivnih protektorlev je prišel po vojni v Trst ea governatorat ia sicer na šolski oddelek, pozneje je bil pozvan na učno ministrstvo in 1. 1933 so ga nastavili kot učnega proveditorja v Trstn, kot šefa vsesa šolstva od Vidma pa do Pulja, Reke in Zadra. Prvotno častnik «hoievnifc», se ie previdao držal v ozadju, dokler ni prišel čas, da je mogel tndi uradnik brez nevarnosti prestopiti k fašistom. Izbral ie trenutek, ko se ie prestop najbolj izplačal, in res ie posta! kmalu potem komendator. Reina Girseppe ie še mlad mož, čigar ime ie združeno z žalostno slavo uničenja slovanskega šolstva v Julijski Krajini, z za-tretjem vseh pravic učiteljstva to s preganjanjem naših ljudi. Ta človek ni le izvrševalec vseh skraino reakcionarnih in pro-ttoaravnih določb Gentileieve reforme, ki ie zatrla materinski učni' iezik po naših šolah, ki je uvedla decimiranje slovanskega učitellstva, Reina !e tudi Ideator vseh usodnih določb šolske reforme. Poznavajoč razmere v Julijski Krajini ie pripravil vse zakonske določbe, s katerimi ie pozneje po-gazil zadnje ostanke našega šolstva.. Nič bolj ne karakterizira moža kot sledeča zgodba: Gentrleieva reforma ie zanesla v slovensko vas mladega učitelja, menda nekie iz Pijemonta Ko ie prišel v šolo, ie vide!, d3 ie sredi otrok, k! ne razumejo niti besede njegovega iezika. Te otroke b! moral asimilirati, poitalijančiti. Ko Ie to spoznal, se ie v njem uprlo. Boril se ie kot vo-iak za Tialijo. za svobodo, a ni se boril za to da bi druge tlačil, da b! izvTŠeva! nad njimi nasilja. Pestil le šolo in sporoči! pro-veditorii' Reini, da nrj vest en dopušča tega in da se kot bivši bojevnik raje vrača v svo io pokrajino, kot pa da bi vršil tukaj nedopustno delo. Šolski skrbnik pa nima tako občutljive vesti. Odgovori! je mlademu, načelnemu učitelju in objavil svoj značilni odgovor v listih nekako v tem smislu: Ce si res bojevnik, bi moral vstrajati na svojem mestu in nadaljevati, kar si začel z orožjem v roki. V resnici pa nisi to, ker si se obrni! in izdal sveto stvar; izdajica s!. Jaz šolski skrbnik, sem pravi boievnik. Boril sera se prei in se borim sedal dalje. Samo to je iunaško in vredno domovine. Morda bi gospod Reina v drugačnih časih in drugačnih okolnosti tudi drugače govori! m dela!. No. znal se le prilagoditi toku in ne v svoio škodo. Mesto šolskega proveditorja Je visoko mesto. Šolski skrbnik trna pod seboj vse šolstvo, od najnižiega do najvišjega v vsej Julijski Krajini, ki obsega štiri prefekture. Samo učitellstva osnovnin šol ie preko šest tisoč, na stotine ie pa profesorjev sTedniih in naivišiih šol. Centralizacija ie takp stroga, da ie v eni roki t1 žena vsa upravna to gospodarska uredba šolstva. O kak! samoupravi, izvzemš! nekatera mesta, ni ne duha ne sluha; za Imenovanja učnega osobja so nekaki natečaji, pa tudi ti so boli fikciia. Osrednji aparat dela tudi tukaj vreme po svoil volji in ne odloča po zaslugah in sposobnostih učfte-liev in profesorjev. Kier pa gre za neštete eksistence, za njih gmotne In moralne koristi, kjer se odloča o veliki to važni lavni zadevi, kakor ie šolstvo, tam so tudi velike nevarnosti, če vlada popoln absolutizem. Tako ie nastopila po eni stran! bizantinska usložnost, po drug! se le začel poiav-iiati prikrit odpor prot! dosedanjim samodržcem Kier se ie gospod Retoa nokazn' kot Inšpektor, je ta inšpekcija obstojala najprej v banketu. Za tak banket so morali Iztiskati denar lz učnega osobia. Potem !e bilo treba poklonit? proveditorju tudi dar. Tod! za ta dar le moralo učitelistvo šteti svoie trdo prlslužene groše. Gospodu Reini na čast so se delale parade, ki iih ie morala plačevati od nJega odvisna para. Kdor bi s tem ne bil zadovollen, Je bil v nevarnosti kot sovražnik — države. Zato so prizadet! raie — plačali. Prilagodljivost visokega gospoda se ie kmalu pokazala. Banketov to pojedin, ki so iih morali plačevati odvistri, ie naposled bilo preveč. Zato se ie nekega dne bralo, kako se ie sam šolski skrbnik spodtakml ob nie to lin prepovedal? Kar le bilo prej.belo, Je postalo čez noč črno. Odpor proti Retaovem samodrStvu se Je očitno pokazal v Vidmu o priliki velikega sindikalnega zbrovanja, ko so mobilizirali tudi vse fašistovsko nčno osobie. Tedaj Je imel gospod Reina oster govor proti vsem, ki so mo hoteli ukazovati. Grozi! ie, da nosi sam odgovornost in da nimaio člani sindikatov druge pravice kot to, da — ubogajo to garajo. Za ukazovanje bo že ob skrbel, ker Je zato poklican. Njegova ostra filtp&a Toda sam razvoj te umetnosti je z znanstvenega gledišča sila težaven problem, ker smo Se vedno v temi ali vsaj v poltemi, v prvi jutranji zarji človežtva, kjer le tipajo zaznavamo predmete. Sigurno pa je to: V davni diluvijalni dobi se je moral izvršiti čudovit preokret v umetnostnem okusu: zakaj v špiljah izza poznejšega časa opažamo produkte ekspre-sijonistiEne umetnosti, ki so v živem nasprotju s pranaturalizmom. Opažamo živahno stilizacijo in oraamentiko. Pozneje je vse to propadlo, izginilo v temo, v breadanje globeli bogov. Dokler nI zopet vstalo nekje v egipčanski in babilonski dobi, ko je nastopilo človeštvo novo socialno formacijo. In posihmal se umetnost vedno bolj jasni, dokler ne vstane v Heladi njeno solnce v vsej svoji lepoti in oživljajoči gor-koti, ki 6i ob nji grejejo duše še ljudje 20. stoletja po Kristusu. O tem, kar je strnil Bolsche na bornih 63 straneh, obstoje debele knjige, obložene s kamenjem težekga stroko vnjaštva. Mojster znanstvene besede pa nam je ponudil v najnovejšem svojem spisu prijetno uro razgovora in razglabljanja o reč ah, ki vodijo naše misli v siva stotisoSetja razvoja umetniškega čuta. 6. Borko. ni nič {zdela. Odpor narašča, avtoriteta srečnega komendatorja, ki ima preveliko moč, se boli ta boli maje. Vrsta protivnikov noče priznati niti njegovih umskih niti moralnih prednosti V javnost sicer ne pride veliko, ker listi ne morejo pisati, toda ples je vedno bolj srdit to komičen. Odvisni se izigravajo zdaj proti šefu, zdaj zanj, to ves šolski provedltorat se vsak dan huje zapleta v strupeni klopec. Ali ne bo visokemn. mogočnemu gospodu nič pomagalo, da je uničil slovansko šolstvo v Julijski Krajmi? Pismo iz Italije Proč so dobre bele bige la vabljivi r oslički, ki so jih brhke okoličanke nosile na tržaški trg. Pri kraju so bržčas tudi zlato-rumetie piace iz Gorice. Tudi v novih pokrajinah je zatrta snežnobela moka to za-gospodarilo je pecivo iz enotno mlete moke. Italija mora uvažati preko svojega do ' mačega pridelka znatne množine žita iz tujine navzlic prizadevnosti vlade, da dvigne lastno produkcijo. Zaukazano je tako v sedmem letu po vojni, da je mleti žito enakomerno do 80 odstotkov nekako tako, kakor je delala za velike vojne Avstro-Ogrska v svoji gospodarski revi. Močna vlada italijanska je ta veliki poskus, da izenači potrošnjo najvažnejšega živila na korist izboljšanja svojega občnega gospodarskega položaja, v resnici gladko izvedla. Vpognila je odpor takozvanih gospodarskih krogov, mlinarjev, trgovcev, pekov, slaščičarjev Lu skrivila pod igo tudi nerahli tilnik konsnmeotov. Brez posebnega trenja je šlo tudi -v novi Italiji to danes v razgovoru z ljudmi niti ne čuješ stokanja ia zabavljanja. Ljudje vidijo zapoved to razloge za ta ukaz, pa so se prilagodili brao tembolj, ker zbadanja to grizenja, opozicliooalnib listov ne trpi fašlstovska vlada. Ima svoje dobre strani tudi strah to dal bi mu prednost pred zoperao razvado pri nas, ko vsak izpefjaoček, če se spodtaSae nad oran ž i nim olupkom, sme zadreti se ne-kaznjeao: Prekleta Jugoslavija! Ni slab ta novi kruh — pane bigio —, užiten le to re-dilen -to tudi potemneli roglički in bige tržaške gredo v slast Gospodarskim krogom aa Laškem n! s cvetjem postlano. Lira je previhrava. NI še dolga leta, kar je bila v razmerju z našim dinarjem na 183, danes pa je stoik ca 250. To pomenja skrbi za poslovni svet V kupčljsfcib krogih ni baš trdne vere v narasli tečaj lire. Dasi čujejo to čitajo vsepovsod, da si je lira pomagala, ker je zaupanje tujega sveta v solidnost laškega državnega gospodarstva, zvedo na drugi strani, da pada Izvoz to narašča uvoz ter da je vzcvetela lira mednarodno z žrtvam: lastne vlade aH — kakor pravijo takozva-ni strokovnjaki — rada intervencij vlade na tujih tržiščih. Mi kot sosedje imamo jasen tateres, da sosed, ki od nas mnogo kupuje, nima slabega denarja Gospodarski otroci seveda mislijo v svoji napačni navdušenosti, da bi ml Italijane kaznovala, ako bi jim ae prodajali lesa to živine. Za denar je trda v Italiji. Banca d" Italia Je skopa za trgovske kredite, znatno previdnejše kupuje trgovske menice, to drugI denarni zavodi gredo seveda za njo. Za denar na posodo le križ. Med ljudmi le malo denarja in se splošno Jako zamudno plačuje. Najboljšim podjetjem se ne nudi za plačilo svojih obvez. Z gospodarskimi krogi so v Italiji dokaj boU trdi nego se običajno misli. Paziti nwraIo pri cenah to se skrbno ogibati pretiranostl. Kupec Iz širših krogov računa z vsakim ceirtesimom. Dobaviteljem iti lahko. Tudi vlada Je Jako okorna, kadar poravnava svoje obveze Kdor pozna priKke, se bo čudil, kako podoben Je ondot položaj za lavne dobave glede plačevanja našim nevše&iim prilikam. Je resnica, kot pravijo: Non metta !a filosofia davantl !a storia Naiprvo treba svet Izpoznati, potem še le prezirUlvo govoriti o svoji domovtoi. Ljudem, kl služijo, nameščencem vseh vrst Je treba kar najskrbnejše obračati denar. Plače, mezde to dnine so skromne, ali skromne so tudi njih zahteve Tako jim le mogoče firaoftl hi nblačffi se za mal denar. Neminljivi štra'k v premogokopFh angleških seka Italijanskim gospodarjem hude rane. Za boljš« potrebe so vedno kupovali angleški premog. Imeli so zalog, ali na tako dolz zastaiiek dela nI nikdo računa!. Danes mnogim podjetjem, ki rabijo prvovrstno ogHe. zelo trda prede. V potu svojega obraza iščejo premog. Uorav love ga. Cene so mogočno narasle Nemcem cvete nadvisoko konjunktura, zlahka prodajajo svoj premog. V korist Je podjetnikom okol-nost, da le premozokopna stroka strumno organizirana. Angleški štrajk }e za Nemce kakor naročen. Čaje se, da ncm§£! gospo- darji radi gledajo, kadar rudarji v Nemčiji zbirajo prispevke za angleške tovariše. Iz Jugoslavije doslej tri prišlo večjih množin premoga na italijanski trg. Baš ob ugodnem času manjka vagonov v toliki meri, da celo domače zaseb::e potrebe ni mogoče redno kriti. Zgodovinska dejstva Italijani so tako prežeti z nacijonaiizmom da so radi njega izgubili vsak zmisel za poštenost in rtsnico. Lažejo kot otroci, da ne vedo kdaj. Njim ni kar nič potvarjati zgodovino, samo če jim kaže. Spominjamo se Amundsenovega poleta na severni tečaj. Tedaj italijanski listi dolgo časa Amundse« na še omenili niso. Se danes misli preproa sto ljudstvo, da je napravil polet polkov* nik Nobile in ne veliki Norvežan. Raznih športnih cvelikanovs niti ne omenjamo. Ita lijani svoje tekmece, ki so v premoči, krat* komalo z a mol či j o, da ostanejo oni v očeh občinstva največji. Italijane tudi no ženira potvarjati zgo* do»ino. Nasprotno to delajo zelo pogosto, posebno če hočejo črpati iz takih potvorb nacijonalno korist. Omenili smo že parkrat, kako silno smo Slovenci na poti Italijanom v novih mejah kraljestva. Na vse mogoče načine bi radi deli razumeti svetu, da smo mi_ pritepenci. ki smo s silo zavzeli čisto italijanske kraje. V Gorici izhaja skromna italijanska re» vija «SquiIe Isor.tir.ci>. Revija je v prvi vr» sti patrijotična, v drugi vrsti zelo zanikar* na, selo v tretji vrsti se bavi tudi z ali z li« stom, niti na misel nam ne pride. Dobro pa je, da to registriramo, ker je preznačilno za ljudi, ki uganjajo pri nas italijansko narodno politiko. Tako so prepričani, d» smo jih mi požrli, da hočejo požreti oni nas in mislijo, da bodo s tem prišli — m svoj stari račun. Želeti pa bi bilo, da bi bolj vestno brali svoje stare zgodovinarje in videli bodo, da so bili Furlani od Slo« vencev zapored neštetokrat tepeni in to v dobi, ko Slovenci niso poznali še fevdalnih gospodov nad seboj, ampak so čistili svoie bogove in živeli svobodno in neodvisno žir« Men je. Sicer se pa čudimo, da ne rečejo, da nismo prišli v te kraje tik pred vojno. Med »zgodovinarji«, ki jim je nacijonali« zem začetek in konec resnice, je vse mo« goče. Jože Jeram. Spominu padlim! Prelepi venec raznih prireditev kron« Zveza slov. vojakov iz svetovno vojne letos t odkriijem veličastnega spomenika v Trbovljah dne 31. oktobra in s počašfenjem vseh padlih tovarišev 1. novembra na vojaJkem pokopališču v Ljubljani. Vabimo vse naše podružnice ln tudi druge vojne tovariše, naj SI. oktobra pobite v Trbovlje, prej pa naj predsedniku ondot-ne podružnice tov. Staudeggerju javijo, koliko jih pride. Slavje obeta biti kar najveličastnejše. Polovična vožnja je dovoljen« pod običajnimi pogoji. Šolska deca celo Slovenije je naproSena, da tudi letos zbira cvetke, zelenje, plet« vence itd. za zapuščena vojaška pokopališča to vojno spomenike (plošče) postavljene v zadnjem čara. Meščanstvo ljubljansko in mariborsko zlasti prav prisrčno vabimo, naj prinese svečke in lučko na vojaSbe grobove na mastnih pokopališčih ia v Ljubljani tudi na Suhem bajerju. V Ljubljani prične 6lavje 1. novembra popoldne takole: Vojaška godba otvori nekako ob 15.45 slavje v onem malem gaju ckoli spomenika judenburSkih žrtev. Doitop v gaj imajo samo godci, pevci, invalidi, člani ZSV. Drugače bi nastala prevelika gnječi, teptali bi se grobovi, trgali križi itd. Občinstvo naj so zbere okoli gozdička. Ko godba odigra prvo žalostinko, sledi vojaška salva iz pušk v pozdrav padlim, nato pa spored, obstoječ iz govorov, deklamacij in pevskih zborov. Ljudstvo slovensko! Pokaži svoje dobro trte, prižgi lučke, okinčaj grobore m mso ljubljanskih svojcev, temveo tudi Ubogih to> jih žrtev svetovne vojne. Glava! iOw ZSV. ■ ~ "iT r ^11 !■ t^ Lepota je nadragocenejši okras vsake dame. Z negovanjem lepote se ohrani mladost, ki osvaja in osreča vsakogar. Elida Ideal^milo da koži zdravo barvo ter elastičnost mladosti v Cisto, blago in izredno parfumirana Olepša Vas le ELIDA IDEAL-MILO Temeljito parfumir a n o. Glasovi neodrešenih ■ i I I I i I Zavarovalni akvizlterfi! Zavarovalna dražba na življenje „F E NIK S" sprejme pod ugodnimi provizi;sblmi pogoji več vestnih in v živifensk! strehi verziranib akviziter ev. Tozadevne pismene ponndbe z navedbo referenc na ravnatel stvo za Slovenijo in Dalnucifo v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 12. štiri- do šestletne, d >-bav!:a vedno po najožjih cer'2l: Čakovec (Jugoslavija) Telefon št. <1 ir.t fa Patent-Treuhcnd Geselisctiart rGr elefc.r.sch* i • 153 GIOHI mpen m b. H. Berun kot lastnik s.edecih jugoslovenskih patentov i Br. 9/6 ..Pobot Sanje ki se ttCe žučaib vlaken vlečene tiče". Br. 1465 ,Pos ooeb za zavarovanje Vo eranov.b ieraz parne pekarne V B zjaka na Gospos etsb cesti Točna >n solidna postrežba Za ancgocroim cbis« se slavnemu občinstvu toplo p poroča nisi A« Prešern. za g. mojstre in pomočnike. Začetek- tečaja 8. novembra. Vse informacije daje g. J. Heinman str. uč. in vodja tečaja. Poljanska cts a >3 L ub!jan3 nrrrtf n n b E B " H H 8 CT3E3 f 'i H li i' i! i' 1X0X0 E P B H H H u ng g Koliko stanejo bolezni ? □ Velikanske svote ietno iztnečejo bolniki za razna zdravila, toda največkrat brezuspešno, Zato si nabavite izborno ogle te si popre ravnokar dospele krasne angleške Atole m veourie za olašče in kostume v novem lokalu trgovine šarile Hogel!, Lfnbiiane Sv. Petra cesta St. 26 i-mm g ki skozi leta ne izgubi svoje zdravilne moči in ie ve-§ dno uporablj;va. Takojšnia olajšava za boleine želod-□ ca, trupla, hrbta, ozdravi žolč, jetra, mehur, prehla o jenja itd. Omenjeno ploščo razpošiljamo proti vplačilu 75 Din. fi* vsakovrstna po r.aiugod i rs ti sican' 'caKci v&aK° !6io Wi Cie CS vedno « zalogi. Kupim tcd surovi la stopljeni io). Plačam 5S> dobavlja zastopstvo Renault & &RET Onna-ska cest? V soboto, dne 25 t m po kratkt mučni bolezni mimo v Qo podu Z2«na! Pogreb nepozabnega nam poke;-nika bo v pon diliek d e2 oktobra 1-2 o n pol d. uri 'opoldne 'Z h še žalosti Za uška cesta štev 37 na pokopa išče k Sv Križu. Ljubi ana, dne 23. okt. 1S2S Globoko Salu oči ostali. pc^rsta' tsTcn V svojem in v imenu otrok ing. Milana in Vere, ter drugih sorodnikov, obiavljam pretužno >est. da ie v petek 22. t. m. v suboiišKi boln^i po kratki mučni bolezni za večno v Gospodu zaspal naš nasdražu, gospod Franc llidic centralni nadzornik, načelnik Kotnerc. oddelka drl. žel. o Snboiici. Zemski ostanki bodo preoe jani v Ljubljano, kier se bo vršil pogreb v ponedeliek, 25. okioMa 1926. ob 2. mi popoldne iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu Subotica-Ljubljana, 24 oktobra 1926. Ofilila llidic, roj. grof. Lichtenberg. soproga •iastri ocjrebiu c«rco 11148 Ivan Cerne, sodni poduradr.il« v p. n^nanja vsem sorodnikom, pr:-ateiiem n ^nancem pretužno es;, da e njego a srčno iud! t na so rog>, te ta. svakinja ud. gos.ia Roji teme roj. Ml: kar babica danes, dn«- 23 oktobra 19 6 > drž. oolnici Liub! am večkrat previdena m'i no v Guspodu aasn-13 Pogrtb d;sge poko n c bo v po .ledeljek dne lb > ktobra b 6 ob 4 ari poi-oidne iz m i vasice drž ooi-n>ce na >okopaWe k Sv. Kr.žu V L u -liani, dne 2'. okt t 2h. Modni saion klobuk l r min UUBUANA Sv, Petra c. 2/ •oieg hotela Trstniv onpcioča svojo bogati zalogo fi!c in barzunsstih Hcbukov >o nainižiib cena; "ooraviia oblfiii boar rpl-rce'' POZOR O ;ženini in neveste ŽtnmiGe i i mairact iiustel ni mie-e, železne posielie ;zlo-I Mjivej, otomane d vane I n apetn škt zde kt nudi najceneje ! Rudoii Radouen. aprtnii-j drekov trg stev. 7 j >oiee "les nt pa ui maj i axixmi£mx '*. • • -.-'/J.-- ■ ' . • .V"« t Potrtega srca avioo tnžno vest, da ie preminul ob oo! 5 nn poi>o dne naš nepozabni, predobr soprog, cče, stan oče, tast itu, gos od Jakob Šegula kr poštni c novnik Pogreb rajnega s? viši v ponede dne 25. oktobra i. I. ob pol 16 un iz deželne bolnice v Liubl.s.u. Ljnaljana, z3. oktobra lS2o. Sla«ka Segula soproga Konrad Slavko Alo z sinovi. Zofija si-a 3 Mi e^a nu^iija Rene La Bruyere: i7 Hektorjev meč Roman. -Kako okrutno grenak je boj zoper voljo očeta, ki ga ljubimo!« sem vzdihovala sama pri sebi. -Kolikokrat moram napeti vso svojo odločnost, da ne obnemoreui!...« Take so bile moje žalostne misli, ko je gospod du Chail, ves rdeč, razburjen iu razigran, nalik bombi planil v mojo sobico. Za njim se ie pojavila kanonica z obrazom žarečim od svete jeze. »Citaj, hčerka,- je vzkliknil oče, moleč mi časopis, ki sa je vilitil v roki; »čitaj, da vidiš, kako veličastna je bila ta seja!... Dne 4. minulega meseca so na izpodbudo vojvode d'Aiguillon vsi velikaši, plemenitniki in prelatje sežgali svoja fevdna pisma ua žrtveniku domovine. V herojskem navdušenju so vsi žrtvovali svoje pravice in privilegije občemu blagru... Kar svet stoji, še niso občudovale človeške oči krasnejšega in bolj ganljivega prizora... Oh, zakaj me ni bilo tam, da bi bil sodeloval pri tej daritvi, ki je vredna prvih časov kristjanstva! Tako drage volje bi se bil odrekel romadskih terjatev in rent! Res je sicer, da jih je gospod d'Hodebock malone vse pridržal zase ... A vendar, odrečem se... Odpovem se odlikovanjem, ki so mc stala toliko denarja... Odpovem se... pravici, da nosim rapir!...« S kretnjo, ki je bila obenem izraz logotc nad nesrečnim orožjem, ga je pomolil kanonici. »Dovolite, gospod,« sc jc ogorčeno oglasila Sainte-Emerance, med tem ko je bridki meč brenketaje treščil ob tla, » takih slabosti ne morem odobravati. Po svoji pravkaršnji govoranciji se nikar nc čudite, ako bo vaša hči še bolj prežeta s prevratnimi nazori.« »S prevratnimi!... Prevratnih nazorov ste vi sami, gospa, ki sc naslajate s tem, da me hujskate zoper mojega ubogega otroka.c Tedaj sem mu vrgla roke okoli vratu. = Dragi očka,« sem vzkliknila, »vaša najbolj zaslužna žrtev je ta, da se odpovedujete hlepenju po plemenitaštvu. Objemite svojo malo Chaillette in ohranite jo pri sebi v domačem zapečku, uamestu da bi hirala od žalosti pod obledelo krono marchezallierskega mar-kizata.« »Navihanka,« je odgovoril, »boljše prilike si ue bi mogla izbrati; a naj ljudje ue poreko, da sva bila edina na vsem Francoskem, ki sva se prepirala na današnji dan. Do nadaljnega ne bodi med nama več govora o možitvi. Sicer bomo pa še videli, kako se obrne.« Sainte-Emerance je cepetala kakor vrag v škropilniku. Izpre-minjala se je na vse barve mavrice in obupno dvigala roke proti stropnemu tramovju. Nato se je odločno postavila k vratom in dostojanstveno izpregovorila: »Vidim, gospod, da zame tu ni več posla: moja načela zasramu-jete, mojo avtoriteto zasmehujete, moji modri sveti so vam predmet zaničevanja. Zato otresem s svojih črevljev prah te hiše in jo ostavim, da se iznova pogrezne v prostaštvo. iz katerega sem jo zaman poizkušala dvigniti. Kanonica de Sainte-Emerance ne more bivati pri meščanih...« >'Eh,« jo je občutljivo zavrnil oče. »prav pravite, gospa kanonica. meščan sem bil in bolje bi bil storil, da sem tudi ostal. Če bi bil posnemal Juiliarda, bi bil nemara z njim vred poslanec v skupščini, kar bi bilo po mojih mislih lepše, nego da plesnim na Romadi. klavrn vlastelin. in se pravdam za pravice, ki jih moram zdaj žrtvovati, še preden sem jih dosegel.« »To je preveč!" je zajavkala Sainte-Emerance. »Še nocoj se vrnem med ljudi svoje vrste. Te burke ne bodo dolgo trajale in žal vam bo šc, da ste zatajili svoje nekdanje mišljenje, gospod du Chail.« »Stojte, madame! Zatajil nisem ničesar, da veste? Le počakati fiočem, preden se odločim; a če nas želite ostaviti, srečno pot... Do grla sem že naveličan te komedije s svojo hčerko in teh obedov, pri katerih ne vidim drugega kakor vaš naduti obraz, čeprav imam olizu sebe tako pašo za oči.« To rekši me je nežno objel, Sainte-Emerance pa je stekla pospravljat svoje stvari. Po obedu mi je oče prečital poročilo o seji, na kateri se je tako sijajno izkazala plemenitost francoske duše. Ogreval se je tem bolj, čim huje mu je bilo na tihem. Vzlic vsemu, kar je govoril — njegov plemiški naslov, njegovo romandsko karonstvo, njegove nade in želje po velikaškem sijaju, vse to se je vendarle razblinjalo v dim ... Prav na dnu njegovega srca pa ie obenem vstajalo zadovoljstvo malega meščanskega vlastelinstva ob pogledu na zaton predpravic, ki jih je visoki aristokraciji od nekdaj tolikanj zavidal! Sicer pa si lahko opazoval to čudno mešanico čuvstev pri vseli podeželskih plemičih in pri vsem meščanstvu; ta dva stanova sta bila v svoji nevoščljivosti prva, ki sta pozdravila začetek revolucije. Jaz, ki sem bila še zelo mlada in po naravi navdušljiva, sein videla v tem gibauju samo velikodušen zanos. Zadnji tedni so me bili seznanili s trpljenjem; izšla sem iz njih močnejša, bolje oborožena za borbo, a tudi bolj usmiljena in bolj sočutna do tujega gorja. Zato sem kar gorela od nestrpnosti, da bi po zgledu veliikašev tudi jaz položila svoj prispevek k vseobči žrtvi. Oče mi je bil prepustil golobnjak, čigar krilati prebivalci so bili zdaj edini nevoljniki romadskega gospodstva. Njihova požrešuost je morda kedaj oškodovala žetve sosedov; zato sem hotela, da bi poplačali te grehe s svojo vrednostjo, pa naj je bila še tako neznatna. Pierre Škrbozobec je imel mrežo za lov na škrjančke; rekla sem si, da bi jih lahko ujel vse namah. Hoteč si prihraniti dolgo in mučno slovo od svojih prijateljev, sem neutegoma posiaia ponj Uboge živalce so bile navezane ua svoje gnezdo in ga uiso hotele ostaviti. Ko sem jih videla, kako so obupno vpili in fofotali v mreži, kamor jih je zvabila nastavljena zob, me je pustil pogum na cedilu. »Brž jih odnesite, Pierre, in prodajte jih kar na.idelj odtod,« sem ukazala. »Preveč hudo bi mi bilo, če bi se vrnili in bi jih morala iznova poslati od sebe. Izkupiček si razdelite s tistimi sosedi, ki so enako siromašni kakor vi.c »Oh, gospodična,« je odvrnil divji lovec, otiraje solzo, ki mu je zdrknila po zagorelem licu, »ni prav, da vas imenujejo samo zalo Chaillette: .dobra Chaillette' bi vam morali reči.« Odšli so golobi z Romade in z njimi vred vsa prošlost, tako mila in polna prelesti! Odšli so moji beli golobi... In z njimi vred je zahajal ves stari svet... VI. Morala sem se zadovoljiti z nepopolno zmago, ki sem jo dobila nad očetom, in čakati njegove dobre volje, da potrdi odločitev tujega srca; toda na tihem sem bila v veliki skrbi, kakšen bo raz-oletek mojih borb. Kaj si je neki mislil gospod de Pontguion o mojem molčanju, po tem, ko se je bi! izpovedal kumici? Ali ne bo užaljen zaradi naše napetosti? »Odsotnost je najhujše zlo...«, so večkrat govorili vpričo mene. zakaj odsotnost je velikokrat pozabljenje... še oni. moji krilati prijatelji, ki sme se tolikanj bala njihove ljubke nadlež-nosti. so bili pozabili pot do rodnega gnezda... Oh, čedalje večja žalost me je obhajala, kadar sem zrla na prazni golobnjak... Toda nekega dne sem zdajci začula veselo vreščanje in rahlo utripanje kril; preden sem se utegnila ozreti, sta žc frfotala okoli mene dva mojih drobnih beguncev, kakor bi se radovala svidenja. Ko sem jima vračala tnilovanje za milovanje, je zbudil mojo pozornost zeleni trak, ki ga je imel eden okoli vratu. Mislite si moje vznemirjenje in strmenje, ko sem zagledal na traku vrečico in sem uašla v njej pisemce s sledečo vsebino: »Oprostite mi, gospodična, da porabim edino oredstvo, ki ga imam, ter se priporočim vašemu milemu spominu. Neobičajnost in nezanesljivost tega načina naj opravičita mojo drznost v vaših očeh. V ponedeljek je prišel k angoulemskini dragoncem divji lovec, ki je bil na valleretski gonji moj gonjač, in je ponudil oficirjem ,golobčke zale Chaillette' v nakup. Gotovo jih je hotel spečati kar najbolje; srečno naključje, ki ga je privelo k meni, mi je dalo priliko, da se vam približam vsaj za trenutek. Ta mož mi je povedal, kako so vas priprli; zdi se mi, da slutim pravi vzrok... Bodite zanj blagoslovljeni! Kupil sem poslednja dva goloba Pierra Škrbozobca in jima z da .i zaupam to sporočilo. Ako sta zvesta kakor jaz, se vrneta k vam, da vam prineseta moj up in moje obžalovanje. Hotel bi storiti kaj vem kaj velikega, da bi vas zaslužil, pa moram v brezdelju zapravljati čas! ____Katerikrat sanjam o tem, da bi se napotil h generalu La- fayetiu, prijatelju svojega nepozabnega očeta, in bi ga prosil, naj uporabi mojo vnemo za kako plemenito podjetje; toda misel, da bi se moral potlej ločiti od krajev- kjer živite vi, me muči in zadržuje ... »Naš oddelek se vrne koncem novembra v Saintcs. Ce bi vedeli, kako hrepenim po svidenju z vami!... Z Bogom tedaj — ker ste rekli, da ne prepovedujete.. Ljubim vas, gospodična de la Romade... Ljubim vas, moja lepa Chail-rette.« Tako sta sc vrnila goloba in z njima nekaj zaupanja in sreče v moje srce... Zdaj, ko sem vedela, da Micliel-Hcctor nc dvomi o meni, sem lahko mirno čakala jasnejših dni. Toda oče ni hotel položiti orožja in je šc vedno vztrajal pri svojem namenu, da me omoži z markizom, ki je postajal tem vsi-ljivejši, čim bolj je potreboval denarja. Ker so bile fevdne dajatve njegov edin dohodek, se jim nikakor ni hotel odreči; toda zakupniki niso več plačevali, ampak so srdito odbijali njegove zahteve. Zamolkle govorice so krožile med ljudmi; večkrat sem slišala iz ust Petra Škrbozobca grožnje in krvoločne fraze, ki se jih je bil naučil v Bordeauxu. Gospod dTIodebock je vedel vse, toda ugajalo mu jc prezirati ljudsko mnenje; malone dan za dnem je prihajal na Romado ter begal mojega očeta s pripovedovanjem, kako pesti in cžema svoje ljudi, in tiščal vanj zastran ženitve, ki mu je obetala rešitev iz teli zadreg. Gospod du Chail je res da ostal do neke meje zvest obljubi, da me ne bo več silil v zakon z markizom; zato pa me jc pri vsaki priliki naganjal, naj se radovoljno odločim zanj. V svojem preplahu zaradi vesti o pobunali, so takrat začenjale polniti časopise, se je čutil po markizovem širokoustenju nekam pomirjenega, ne glede na to, da jc bilo plemstvo še vedno zelo mogočno. Trdilo je, da ima kralja v rokah in da mu je osveta zagotovljena ... Očetu se je zdelo modro stopiti v zvezo s takimi ljudmi. Res ne vem, kako bi se bila iznebila nadležnega snubca, da niso dogodki sami tragično posegli vmes. Maribor: Josip Martinz, Gosooska 17. iaižan. cene m največje skiaUi če dvokoles, motorjev, otroškit vozičkov, šivalnih strojev, vsa tovrstnih nadomestnih d e lov jr.eumatike Posebn: oddelei-za popolno popravo etnajlira nje in poniklanie dvokoles otroških vozičkov, šivalnih stro-cv itd. Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA' f. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov i.iubliana. Karlov 49 * Velik premet Majhen dobiček motvoz, vrvi, vreče, slaninice in nepromočljivo platno nudi po najugodnejših pogojih: »Ponjava" Kampus 1 Kajon Zagreb, Draškoslčeva 29. Tel. 2 - 89. 6033 a Najlepši hote! pensior v Hrvatskem Primorju n to za Slo-enijo najbližji. Vam do danes Se n mznan, v krasni vrtni legi tik ob morju, ctk 'eto otvorjen edini na SušaKu z gorkimi morsk m moderno opremljen mi kopelmi, najsoiidnt jši postrežbo, domačo kuhinio, neverjetno nizkimi ce nam', sobe s krasnim razgledom na morje, mogot prehod dnevno na Reko, najcmnica Slovenka Vprašat te na IVANKA GOGALA, Park hote pension. Pečine, Su&ak. 'eleton štev 9z Priporočam se! Prepričajte se me za dobi piiš, moquet, afrique, strune, vzrne ti (peresa) gradi za modroce, rolete, juto platno, žeblje in ostale tapetniške potrebščine nudi po najnižjih cenah 6790 L Omerzo 1 drog, Zagreb, Petrinjska ul. 3, dvorišče tel. 21-83. Na veliko in malo jiSpectrum" d. d. i.... Umit Mi in Krstit j tvornica ogleda; in brušenega stekla š LJUBLJANA Vil, » ■ Medvedova ulica 3S, telefon 343 S - - Zagteb, Beograd. Osijek. £ Središnjica Zagreb. | ' čelno steklo, nortalno steklo, mašlnsko J -teklo 5-ti mm, ogledala, brušena v vseh j eiikostihin oblekah, kakor tudi brušene . irozorne šipe, izbočene plošče, »stekle- S vanje med Rna. navadil? ogledala Fizikalno zdravilišče : ♦ na 23 um Miklošičeva cesta itev. 20. Pod strokovnjaškim zdravniškim vodstvom. 0 -Mil Vse zdravilne kopeli, ftidro-, helio-, elektno* in mehanofte i*ap»ja za pevmat»6ne in živčne bolezni, vnetja pri ženskih boleznih, bo* Jeznih srca in ožilja, arterioskle> POZO. Odprto tzvzemši ponedeljek vsak delavnik od 8. — 12. n □d ool 15. — pol 19., ob nedeljah in praznikih od H. — 12 n sicer ob nedcliah, sredah in petkih za ženske, ob torkih četrtkih m sobotah za moške. itieisiiaje novi! Mm rai tieM ad 8. — 9. ue. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I"—. Najmanjši znesek Din 19'—w Akademik izkušen inštruktor bi za stanovanje in zajtrk poučeval srednješolca v vseh predmetih. Posteljo s kompletno opremo da event. sani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro •Inštruktor* 31933 Kuharski tečaj Marija Gabrie, izkušena kuharica daje za dame trikrat tedensko kuharski t"čaj na francoski način, za kmetska dekleta pa po cel tedeu — (dunajska kuhinja) t Rajhenburgn v gostilni g. Franca Aleksin od 1. novembra t. 1. naprej. Vpisovanje v gostilni gosp. župana Vranetič od 25. t. m. 3190S Pozor, krojači, šivilje in dame! Krojenje za krojače, šivilje . lu n pouk za daine, ki • .maju Saša in se želijo izobraziti v samostojnem izdelovanju oblek, je pouk urejen tako, da ga lahko obiskujejo v popoldanskih i večernih urah. Pričetek -j. novembra. Revnejšim in uradniškim slojem tečaj _ce-neie. Kroji po meri. Krojno učilišče Stari trg štev. 19. 323028 Akademik-tehnik išče inštrukcije. Ure po dogovoru. Poučuje tudi klasične predmete. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod «A. F.» 32056 Damam ki se želijo izobraziti sa-niustojno izdelovati klobu-; za samouporaho, dajem privatni pouk. Uradnicam it privatnim uslužbenkam tečaj ceneje, popoldanski :[t večerni pouk. Modni salon A. Vivod-Hozetič, Lev-čeva ulica 9. S2065 Akademik poučuje stenograiijo. nemščino, latinščino, grščino — najraje začetnike. Izključeni'ni-o drugi predmeti. — Ponudbe sprejema oglasni oddelek «Jutra» pod šilro •Temeljit pouk*. S2070 Francozinja poučuje francoščino po lahki in hitri metodi. Dopise pod »Francozinja« na oglasili oddeleik »Jutra*. 32128 Modistka Ž. Mahnič - Gor janc Ljubljana, Kopitarjeva al. 1 sprejema vsa popravila bar-tunastih in filc klobukov, kar točno in ceno izvrši. V zalogi baržunasti klobuki od 120 Din in tile od 90 Din naprej. 236 Dvokolesa pppravlja najbolje, najhitreje in najceneje FlorjančiJ, Nunska uljca S. 215/1 Vozovi V zalogi imam različne ro6-ne, tovorne in vozove ca peresih (vzmetih). — Dobro vpeljana kovaška in kolar-tka obrt Prevzamem vsa naročila in popravila Točna in solidna postrežba — cene ugodne 1 Proti računu se vzame tudi kolarski les. Se priporoča Matija Terlep, Šiška (Ljubljana TL Sv. Jerneja cesta 217 Premog in drva nabavite najceneje pri tvrdki V e 1 e p i č Rudolf, Ša zavrteh št. 1, Vodmat. 204 Sode in sodar. dela vseh velikosti in vrst izvršuje najceneje, točno ter dobro Fran Repič. sodarsko podjetje, Ljubljana-Trnovo 203 pečate ^ f ©tikate, graverstvo \ ! SITAR S SVETEKi oHfl/yZa 100% * J& je vsaka juha ali prikuha re-■ iiinejša in o-kusnejša. ie se • '.uda Vj kavne žličke Juhana. Velik prihranek ua denarja. Dobiva se povsod 31653 Modna šivilja Marija Krmelj, Wolfova al. št. i, se priporoča za izdelovanje piaščev, kostumov, promenadnlh in večernih toalet. Sprejema tudi vsakovrstna {»pravila. Cene zmerne. S2086' fdobe) Kuharico za kavarno in restavracijo iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek i003 Trgovska moč V špecerijski in ga'anterij-ski stroki izobraženo se-riozno moč sprejmem Ože-njeni imajo prednost. Stanovanje na razpolago. — Ed. Suppanz, trgovec. Pristava. 32002 Krojaškega pomočnika dobro izurjenega za vsako veliko delo, sprejme Ari-stovnik Vinko, Aria va- — Petrovče. * 31999 Zastopnike za prodajo pražene - mlete kave, sprejmem v Ljubljani Potrebna kavcija 5000 Din. Pismene ponudbe na naslov Poštanski pretinac 877 — Sarajevo. 32005 Zakonski par brez otrok želi mesto hišnika v Mariboru do 15. novembra ali preje. Mož lahko opravlja druga dela. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Hišnik*. 319S7 Žagar na venecijanko, dobro izurjen, ki zna tudi vsa pripadajoča popravila, s spričevali, želi stalno mesto — Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 31972 Gospodična srednjih let, ki zna dobro kuhati, šivati in vsa druga hišna dela, zmožna slov. in nemškega jezika, bi šla najraje k boljši, majhni družini Nastopi lahko takoj. — Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod značko »Zanesljiva kuharica*. 31906 Strojni ključavničar s prakso, kateri je absolvi- ral triletno strojno obrtno šolo v Avstriji, išče primerno službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek reineniti službo Cenj. ponudl-e na og asni oddelek »Jutra* pod šifro cilarljiva 406* 31865 Natakarica pridna in poštena, išče službo za takoj. Naslov v osrl. oddelku «Jutra». 31815 Prodajalka mešane stroke, z večletnimi spričevali, prosi mesta kjerkoli. Gre tudi en mesec breznlačno. Nastop takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32027 Akademik odličnjak. izkušen inštruktor, s perfektnim znanjem italijanskega, francoskega, nemškega in srbohrvatskega jezika, želi mesta kot ko-respondent, poučuje tudi vEe humanistične in realne predmete, kiavir in vijolino za nizek honorar. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »rrimorec*. 32114 Vzgojiteljico k šolobvezni deklici, zdravo, dobro pedagoginjo za Prednost imajo one. ki so perfektne v nemščini. Nastop takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica in učiteljica* 32022 Pletilko izvežbano, sprejmem takoj ca stalno mesto s hrano in stanovanjem. Ponudbe na oelasni oddelek »Jutra* pod •Dober zaslužek*. 32)29 PletHke in pletilce ki po komadih izdelujejo telovnike le pulover, sprejmem. Kupim tudi vsako količino izdelane robe. — Samuel Zeitlin, Zagreb — Ilica 156. 31628 Gospodično perfektno v nemškem jeziku z dobrimi spričevali, sprejmem kot vzgojiteljico dveh otrok. — Jos. Goldberger. Križevci. 31894 Zastopniki in potniki dobe lep in lahek zaslužek. Ponudbe s prilogo 20 Din na *Dokton» poduzeče — Osijek. 31810 Deklico iz dežele vzamem za služkinjo v bližini Kranja. — Ponudbe z navedbo zahtev se poiljejo na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poštena 7». 31907 Potnika prvovrstnega, dobro vpelja-noga v Savoni ji, išče ma-nuiaktcma firma. Ponudbe s prepisi spričeval na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Veliki dohodki 54». S5154 Potnikom ki obiskujejo tudi hotele, menze, bolnice itd., se nudi pri raipeiavanjn v takih podjetjih dobro vpeljanega In poznanega predmeta, lahek zaslužek. — Naslove s kratko ponudbo in označbo blaga, katerega prodaja. Je poelati ca Aloma Companj v Ljubljan! pod Htro «L»-hak zaslužek*. £3090 v Franciji je delo mogoče dobiti. Vsa potrebna Dojasnila da proti odškotinini 10 Din Otrin J., Algrange Rue National L UoseDe, France. ££128 Elektromonterja verziranega v hišnih instalacijah sprejme takoj Anton Marhofer, Brod ob Savi. 31975 Trgovskega potnika za Slovenijo, marljivega in solidnega, z dobrimi priporočili, sprejmem za prvovrsten konsumni predmet. Ponudbe x opisom "dosedaj. nega delovanja, pod šifro •Zmožen 48* na oglasni oddelek «Jutra*. S214S Izurjeno pletiljo sprejmem takoj proti dobri plačt. Naslov pove oglasni oddelek «Jntra». 82051 Mladenič 16 let star. s tremi meščanskimi razredi, želi vstopiti kot praktikant v kako trgovino ali skladišče, proti majhni plači. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod •Praktikant 16>. 32095 Plačilni natakar išče službe za takoj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod »Vesten 105». 32105 15.000 Din Doloži 191etni trg. pomočnik podjetju, ki mu nudi stalno službo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra» pod ";impreje 36». 32040 20 do 30 tisoč Din posodim ali položim, kdor mi preskrbi stalno službo iukasanta ali slično v Ljubljani z najmanj 2000 Din mesečne plače. Dopise pod šifro »Gotova vrnitev* na oglasni oddelek »Jutra*. 32064 Dekle iz boljše kmetske hiše, s spričevalom gospodinjskega tečaja, želi službo kuharice. natakarice ali samostojne gospodinje od novembra naprej — najraje v kakšni gostilni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» pod »Poštena 100». 31976 Za slugo a!j kaj sličnega želi vstopiti trg. izobražen mladenič Nastopi lahko ta&oj, najraje v Celju ali okolici. — Ponudbe na upravo »Jutra» v Celju pod »Marljiv«. 32010 Trg. pomočnik '• ojaščne prost, izurjen v mešani stroki, s Spletno l»r;ikso, želi službe v ma-nufakturni, špecerijski ali mešani trgovini. Ima dobra spričevala ter je priden in pošten. Ponudbe ca oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj ali pozneje 5». 32000 Trg. poslovodja z večletno prakso, želi spre. meniti sedanjo službo kot poslovodja aii skladiščnik. Refk-ktira le v Mariboru. — Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »1. januar*. 31892 Absolventinja trgovske šole s prav dobrim uspehom, perfektna v slovenščini, hrvaščini, nemščini in nekoliko francoščini. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* po 1 »Začetnica 19». 31919 Kot kurjač išče mesta strojni k!:u£av-ničar, vešč v elektriki in vseh popravilih, z dobrimi spričevali. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 31977 Elektrik z večletno prakso zm-'Žen vseh v to stroko spadajoči h del, izučen ključavničar in avto-mehan>k. išče službe za takoj Naslov v oglas, oddelku «Jutra* 311-34 Tehnik-strokovnjak (matura, absolv. nemšk. tehnik.), prej posestnik velike mehan. delavnice in strojne popravljalnice, posebno za avtomobile, z 121etno prakso, vešč v avto, radio, par-nostrojnj branži, občevanju s strankami — samostojen konstrukter. zanesljiv in mnogostransko uporabljiv — lastnik osebnega avtomobila, išče primerno mesto. — Cenj. dopise pod »Inženjer-ska šola* na oglasni oddelek »Jutra* 31828 Prodajalka mešane stroke, želi mesta v večji trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Pridna in zanesljiva*. 31819 Slaščičar išče za takoj službo v večji slaščičarni ali hotelu. — Ponudbe na upr. »Jutra* v Mariboru pod »Slaščičar* 31666 Uradnik srednjih let. dobro .izvežban v administrativni službi, s srednješol izobrazba i?če zapošlitve v- popoldanskih ali večernih urah Cenjene dopise pod »Samostojen 24* na oglasni oddelek »Jutra*. 31576 Vratar vesten in zanesliiv. išče službo Lahko položi tudi kavcijo Pismene ponudbe na oglasni oddelek . Mangart, poštni preda! 43, Ljubljana 32055 Kožuh (Stadtpelz) ugodno proda J. Sušnik. Selenburgova ul 7 82127 Šivalni stroj ceno naprodaj na Glincah, cesta XI, št. 411. 32049 Motorno kolo skoro novo, z 2 prestavama in drugo malo rabljeno motorno kolo proda Mihael Mavric, Zg. Šiška. 32038 Umivalnik štirioglat — z marmornato ploščo, iz čiste medenine ln 2 svetilki za nočno omarico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>. 31951 Meso prvovrstno prekajeno, nudim po izredno nizkih ce-uah. kg po 22.50. šunke po 25 Din — na Kette-Murnovi (Martinovi) cesti št 12 — vsak dan. tudi popoldne, istotako na stojnici na tr-«*u. Jožef K e b e r. mesar 31651 D OS L A je partija novih francoskih dvokoles s prostotekom in francosko Ia pnevmatiko Izvanredna cena 1420 Din. — Tribuna F. B. L., Karlovska eesta4 31491 Dvokoles in otroških vozičkov različnih modelov, radi u-ključka sezije. večjo partijo prav poceni proda Tribuna F B L., Ljubljana. Karlovska cesta 4 28S27 Sadno drevje visoko in srednjedebelno oddaja po zmernih cenah drevesnica Stopar — Velenje. 27993 Krompir in ježice več vagonov, lepo in zdravo blago, po najnižjih dnevnih cenah proda takoj Alojzij H o t k o. trgovec v 2užemberkn pri Stični. 27069 Pletilni stroj št 6 70 cm skoro onv iz-vanr-iino ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 31849 Hidravlična stiskalnica razni motorji za enakomer ni tok. 300 voltov štan<-a za pločevino, tovarniški in ventar in drugo naprodaj Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*. 31844 Jeklene stambilije za vsekavanie v kovine nudi najceneje S Coiner. Sevnica ob Savi 81842 Motorno kolo srednje težko, ceno prodam — Državna bolnica kurilnica. 81791 Hladilna naprava manjia. na ogljikovo kislino poltovorni avto za 500 kg nosečnosti — polpokrita kočija in koleselj na oljnate osi, za skrajno cizko ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 31721 Zahvala. Podpisana sem kot d seti kupec pieiela od tvrdke ,,Dollot>:o ohranjeno ugodno prodj Kramar. Svabičeva ulica št 7 (Trnovo). 31851 Železno peč (Fiillofen) proda za 550 Din Jane, Bohoričeva ulica 9. 32141 Kolo lahko, dirkalno, znamke •Peugot* proda za 1500 Din Janc, Bohoričeva nlica 9. 32140 Železna peč 1.65 m visoka, naprodaj u 150 Din pri tvrdki M. Teršan, Kongresni trg 14. 82087 Pletilni stroj it. 12/35 poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 32076 Skatlje različne velikosti prodaja P. Magdič, nasproti glavne pošte. 32096 2 nagrobni svetilki proda za 150 Dia Fabiani. Eibja ulica 4/L 32057 Bilgerice za smuči za 100 Din prodam. Nasiov pod značko •Smuči* poslati na oglasni oddelek »Jutra*. 32072 Ogledalo veliko, stoječe — posebno pripravno za krojače ali šivilje, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32066 Nagrobni svetiljki ca stojalih, prodam Cei-sa^ni stioi. Pon >dbe na načelstvo adružne lektrainevT bovl h Fižol preptličar ali koks. letošnji, lep. zbran nudi k Din 3.50 za 1 kg Sever & Komp., Ljubljana. 31712 Namiznih jabolk 10.000 kg, večina kanada renet in nekaj drugih boljših vrst proda J. Vidgaj v Rogaški Slatini. S1998 Česna proda večjo množino Kari Dremelj, Vrhnika. S2059 rm Štedilnik zidan, star ali -amo lelez-je kupim Na*lov v ogla«, oddelku »Jutra* 81864 Zlatnike kupujem in plačam dobro F Čuden — Ljubljana, Prešernova 1 Zlato, srebrne krone kupuje P. Cudea. Ljubljana Prešernova 1 41 Suhe gobe i ehe, fi V, ^ o! i.t. d Moderni kostum dolgo jopico, mantel-obleko in moške lakaste čevlje št. 41 (250 Din> prodam — Naslov v oglasnem oddelku «Jatra>. 32077 Oder za majhno gledališče poceni naprodaj. Na-lov v ogtas. oddelku »Jutra». Nekaj miz In stolov gostilniških, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 32160 Kolo dobro ohranjeno, radi od-potovanja prodam. Istotam naprodaj foto-aparat American - Rollfilm camera, 10 X 15, znamke Seneca Trio. Oglasiti se pri vratarju hotela . 32150 B. S. A. 2fc motor, skoraj nov, prodam za 10.500 Din. — Na ogled v gostilni Vlahovič, Maribor, H. F. 3215S Dirkalno kolo znamke »Bianchi» s tobo kosi in rezervo, ceno pro-ilam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 32043 Veliko kredenco 2 starinski omari b nekaj drugih malenkosti prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 8_045 Zimskj moški plašč s kožo podložen, dobro ohraajen, moške in ženske obleke ter damski zimski plašč, ikornje in drugo zelo ugodno (vodam Na ogled med 12 —13. nro na Poljan, ski cesti žt. 13/H — levo. 31052 Pozor, brivci! za polovično ceno naprodaj 6 sušilnih aparatov. — Na ogled pri I, jvinfiku v Ljubljani. Nagrobne svetiljke naprodaj v trgovin: želez-nine Zaje«, Florijan=ka ul. it. 23. — Najnižje cene. 82074 Kupuie M. vierSdk & Co. Ljubljana. Prečna št. 4 Suhih bukovih drv kupim vsako množino proti takojšnjemu plačilu Ponudbe franko italijanska meja na: Ljubljana, poštni predal 85. S1992 Cev za škropljenje vrta iz platna ali iz kavčuka. 25 do SO m dolgo, dobro ohra njeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra» po I «Cev* 31860 Železno peč dobro ohranjeno an.otco. Brednje velikosti, eveotuel-no Lutzovo. kup m P.oza Sla t a Gosposvetska cesta št. 13/74. 31846 Suhe, zdrave orehe kupuje tvrdka A Sarabon v Ljubljani 31690 Stružnico za železo, močno, moderno, dobro ohranjeno in rezkalni stroj (Fr&smaschine) kupimo. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod »Gotovina 900* 31900 Omaro za obleko staro, rabljeno, kupim. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra* pod Šifro »Ceno*. 31830 Brusni les Rabim do 300 m1 brusnega smrekovega lesa. 15 % sme biti Jelovine. Dobava v 2 mesecih Ponudbe franko vagon nakladalna postaja v Sloveniji od S m*, na naslov: Dragotin Korošec — Rečica ob Pakt 32008 Jedllnični lestenc kupim. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod značko •Ugodno 58» S2058 Zahn, Ortsnamen-bneh der Steiermark !m Mlttel-alter, Wlea 1893, k a p I m. Ponudbe z navedbo cene na 'lasni oddelek «Jutra> pod ogla« »Uni' Vilo s prostim stanovanjem, na lepem prostoru takoj prodam. Ponudbe na ogli^ni oddelek »Jutra* pod šifro »Certo*. 31925 Točilnico vseh alkohuinii pijač, dobro idočo i delikatesno tr govino. 6 stanovanjskim in gospodarskim poslopjem — velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo oddam ▼ najem Zelo pripravno za obitelj in sipum3 eksistenca Za prevzem potreben kapital 40-50.000 Din -Dopise na naslov: Rudolf Anderlič. Ormož 318S5 Posestvo na Gorenjbkem, 20 minu: oddaljeno od postaje Poa-nart, v ob>egu 3 ha. 77 * in £2 m2, z njivami, trav-niki in gozdom ter gozdarskim poslopjem naprodaj. Natančna pojasnila daje Ignac Spenaov. PolŠiv-a pri Podnanu. 319^7 Stavbna parcela v Sp. SiSki naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra* 3194S Hišo z vrtom kupim takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod značko »Ljubljana 50*. 31950 »Posest" Realltetna pisarna družba i o. i. Ljubljana, Sv. Petra cesta 24 proda: HISO, enonadstropno, tri-stanovanjsko, sestaobno, koniort. stanovanje kmalu prosto, vrt, tik tramvaja — 300.000 Din; HISO, dvonadstr., 6 stanovanj, dvosobno na razpolago, vrt, dvoriiče — predmestje — 125.UOU Din HISO, pritlično, 4 stanovanja, dvosobno takoj ca razpolago, dvorišče, Sp. &:ška — 50.UU0 Dicj HISO, dvonadstr., 3 kon-fortna stanovanja po 3 sobe, priti Kine, 20 minut od pošte — 225.000 Din; HISO, pritlično, 6 sob, 2 kuhinji, razen sobe in kuhinje vse prosto, dvorišče, vrt, Rožna dolina, UO.OOO Din; HISO, enonadstropno, S sta-iiovanj, Poljansko predmestje — 125.000 Din; VILO. enonadstropno, dvo-družinsko, trisobno sta^ novanje prosto, velik vrl. Kožna dolina, 165.000 Dia HISO, enonadstropno, 4 stanovanja, 10G0 m: vrta, Dunajska cesta — D.n 205.000; VILO, visokopritlično, predvojno, 2 stanovanji po 3 sobe, pritikiine, lep vrt, blizu tramvaja — 185.000 Din; VILO, novozidano, 4 bube, pritikiine, vrt, Vodinat, 90.000 Din; HISO, novozidano, visokopritlično, 4 sobe- pritik :-ne, vrt. Sp. Siska — 105.000 Din; HISO, štiristanovanjsko. 2-sobno scanovanje takoj prosto, vrt, blizu šišenskega kolodvora — Dic 90.0U0; H180, pritlično, več stanovanj, vrt. dvorišče, Glin-ce — Din 48.000; HISO, enonadstropno, še&t stanovnaj, blizu Dolenjskega kolodvora — Din 150.000; HISO, visokopritlično, dve večji in 4 mar.jSa stanovanja, dvorišču, vrt — Vodmat — 150.000 Din; TRGOVSKO HISO. enonadstropno. razpo'ožljivo stanovanje 4 sob. dvorišče, vrt, Din 250.000; TOVAriNiSKO PO LOP JE. cad 20 raznih prostorov, primerno tekstiici industriji, tik postaje industr kraja — 600.000 Din; VEC STAVBNIH PARCEL v Sp. Šiški, za Bežigradom. pod Tivolijem. v Rožni dolini. Trnovem — po sgodnih cenah. 82113 Dvodružinsko hišo na periferiji, vsled o ^potovanja prodam Veliko lepo dvorišče, rodoviten vrt. Z sob z lepo svetlo kuhinjo, vse nezaščiteno, takoj prosto. Potreben kapital Din 60.000. drugo pozneje. — Dopise ua oglasni oddelek »Jutra* pod »Ne odlašaj*. Hišo z gosp. poslopjem in nekaj W>sestva prodam za 130.0t.i0 Din. V hiši je gostilna in trafika. — Ker stoji poleg rudnika ima veliko bodo..-, nost. Ponudbo pod značtu »Brez konkurence* ca ogi. oddelek »Jutra-. S2107 Trgovsko hišo enocadstropco, s 6 sobami, na glavcem trgu v Novem mestu 93. prodam za Din 160.000 Naslov v oglasneir oddelku »Jutra*. ol792 H-šo v Mariboru zamenjam za hišo v Ljubljani. ozir. jo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. o20& Vili slično hišo v Ljubljani ali prenmestjb kupim za ceno 150—200.000 Din. Plačam pri pogodbi. Posredovalci izključeni. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod značko »Resen kupec 43». 32143 Marstan Maribor Rotovški trg 4. Naprodaj i vile blizu Maribora, ve-: posestev, s mlini, 2 trgov, ski hiši, več stavbišč v mestu in okolici. — Najenv dobro idoča gostilna na zelo prometnem kraju blizu Maribora, mlin in več posestev. 32152 Rabljeno peč kupim. Naslov v ogla-sn- tn oddelku »Jutra». 32136 2 novi hiši visokopritličei, ugodco na-prodaj v predmestju Ljub-ijane — Dunajska cesta, Stožice S sobe. pritikiine — vse takoj na razpolago. — Pojasnila daje F. Jerko, Oeranč«. pošta Ježica. S2067 Prostor za prodajo lesa ali pren.o-ga, 1 sobo (pozneje celo stanovanje), hlev in šepo dam v najem. Pripravno je, ker ni v bližini nobene zaloge. Cenj. ponudbe pod »Skladišče 63» na oglati s straa«kimi prostori in skladiščem iščemo Ponudbe na anončni zavod Matelič fro^ šifro »Lokal 138*. 32108 Lokal z inventarjem za .-pec^rij-sko trgovino, iščem ua periferiji mesta. Ponudbe po«l »Promet* na ogl. oddelek »Jutra*. 32098 Lokal na najbolj prometnem kraju sredi mer-ta. z opravo oddam. Ravnotam naprodaj N*«'ov v oglasnem oddelku »Jutra*. 32079 Majhno sobo (Kcm v sredini mesta Ponudbo ca oglasni odrlelet (Jutra* pod -/.narko »Celi da □ odeoten* £1980 Stanovanje 1—2 «cb in kuhinje iSSem • 1 co"faaferoaj Plažam tudi uokaj mesecev naprej D'.-pii« 03 oglasni oddelek pod šifro »K iš». £19« Skromno sobico ca S gojenke, tudi ra po-famezno ali kot sostanovalko iMeico. SporoiSiti ie aa . S-1S9 Kabinet dobi gospod, ki ja ves Jan odsoten. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 82125 Gospodična iKo opremljeno sobo u ti-koi, esent. s brano, elektriko is kopalnico. Jfaslov n» og'a»ni oddelek «Jutr»* pod cStudentka». S2101 Sobo elegantno ia snaiao, v rili oddam boljšemu gospodu z 2. novembrom. Kaelov v oglasnem oddelku cJutra*. 019S3 Opremljeno sobo prijazno, 8 posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam a 1. novembrom mirnemu gospoda. — Naslov v oglasnem oddelka cJutra*. . S1962 Lepo, separir. sobo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek cJntra* pod tilro c Uradnik £1». 31981 Stanovanje tobo in kuhinjo išCom kjerkoli. 1'IaSam 1 lato naprej. Ponadte ni ogl. oddelek cJutra* pod mačko "aii»v v ogiasctm oddelku C J-itra*. £2094 Sobo in oskrbo išču akademik, slulateij filozofije. Daje inttrukeije. Ponudb« ca ogl. oddelek »Jutra* pod značko »Aka- dc-mik S*. 3*103 Stanovanje ebstujeSe !z 2 sob ta kuhinje, v novj hii'i v Ljubljani oddam proti plačilu enoletne najemnine. Potndo« lioJ »Centralna tega* na oglasni cddeiek cJutra*. S2161 Stanovanje obstoječe iz 1 sobe s fci-hinio, uli 2 sobi s kuhinjo tr 4 sobe e kuhinjo, oddam takoj proti plačilu za eno leto naprej. — Ponudbe na erltsnl oddelek cJutra* pod »ferifsrija »j*. SŽ0S5 Sobo s hrano ali e souporaho kuhinje tfcčeta mati in na. Ponndbe ni oglasni oddelek cJutra* p.-l cUcitelj*. S20T8 Sostanovalca event dijaka sprejmem v lepo sobo z vso oskrbo — Kvtov v oglasnem oddelku «JutJa*. ciOoO Stanovanje udobno. S—1 sob in pritiklia, iiScm Dopise na ogl oddelek c-Jatra* pod značko cP L 37* 61720 Sobo in kuhinjo išče ztikouski par brez otrok. Ponudbe pod Šifro ■iMifna 2* na ojlarci oddelek cJutra*. S1S52 Mesečno sobo z elektriko in peterim vhodom oddam gosoodu na Danski cesti rt " S1S2S Prijazno sobico r tlfiSsJ gl. tslod«« oddam airsestu ia solidaemu gospodu, kater; j» rej dan v službi. Naslov t oglas, oddelku cJutra*. 31903 Opremljeno sobo snažno, 6 posebnim vhodom oddani takoj. Naslov r ogl. oddtlku cJutra*. 31990 Sobo s stroro »pariraiin; vhodom Bi« gospod s 1. vj-raabfoai. Ponudi-o na c-gl. oddelek cjutia* pod šifro cV met tu 17». 32016 Solidna gospoda sprejmeta ca stasovaajo s zajtrkom. Naslov v oglan oddelku cJutrar. S1S50 Sobo s vhodom : stopnic, i t č e gospod. Ponudbe' na ogl. oddelek cJutra* pod fifr ................................................................................................................................................................................lltllllltlllllUnillHIlllIIIIIIIIIIIHlIlllllll^ Gospodja Elsa ud. Mikšič rodj. Bernatovič najevljuje, da če se njena hčerka Myra i gosp. Viktor Goloblč med. gniv. vjenčatl dne 24. oktobra 1926. LJubljana Gospodja Marija ud. Golobič rodj. Gert najavljuje, da če se njen sin Viktor i gdjica. Myra Mikšič vjenčatl dne 24. oktobra 1926. Kula. ^nHuiniii»initiiii»1 Sob! za dve osebi z električno razsvetljavo takoj oddam v sredini mesta, prazno aii oprem!jeino. Katlov v oglaunem oddelku »Jutra*. ŽS123 Sobo prazno aii opremljeno oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogtunem oddelka cJutra*. 32120 Opremljeno sobo brez perila Id pottreSbe oddam gospodični. Naetov v oglasnem oddelku cJutra*. 33122 Družabnlco k starejši, samostojni, dami iščeta Ista mora biti na potovanjih samostojna, obče zdrava. poStsna ia privržena, neomadeievane pre. tekiosti ter inteligentna, v starosti 30—40 let. če mogoč« Slovenka Mesto stalno proti plači in popolni oskrbi. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek cJutra* pod značko cDružabnica 40* 31913 Družabnika ia engros tolonilalno trgovino sprejmem na Gorenj, skem. — Krasno 'tanovanje, skladišča in vpeljana meš trgovina v laštni hiši Ponudbe ca c t* lasni oddelek »Jutra* pod mačko cNaEa Gorenjski*. 31SS7 Iščem družabnika aa trgovino s tpooprfjo. >rom. f pcstrerDO za 600 Din. Naslov v oglas, ©ddetku cJutra*. 320S1 Hrano in stan eddaia 3 »li 8 60iidnia ge-epod-tm. Karlov r oglasnem oddelku cJutra*. 33147 2 gospodoma OdiU,n s o b o 5 cnhiut od artilerijske voJ»*niee. V«. ilcv povj oglasni oddelek cJutra'. 31930 Malo sobico rezervirano samo za dva pcpo'dceva ali dv» večera v tednu, s separatnim rho-dem. ife gospod za kratek oddih, ki prihaja po poslih tedensko dvakrat v Ljubljano. Oferte proeim na egla^ni oddelek cJutra* pol mačko cTakoj, kjerkoli v LJubljani*. S31» Gospodično sprejmem na »taaovanj« tn dobro oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Zračno sobo ■c tZektr. razsvetljavo oddam dvetaa gospodičnama ali gospodoma, z aii brez hrane r Bohoričeri ul. 10-S30S1 Sobo s poMfcsim vhodom e-i-iam s 1. novembrom. Naslov v osUewin odd-elio cJutra*. 32023 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnoa oddelku cJutea*. 3202-1 Stanovanje obstoječo is 4—6 sob aJi ve?., r-o možnosti v h;5i ali vili, Vier ni drugih stanovanj, iloem u takoj. PU-mene ponndbe ca naslov: Veterinarski reJerat, uprava bakteriološkega lavooa v Ljubljani, Bleiweisova cesta (vladna palača). 31926 Opremljeno sobo strogo seririrano, » sredini mesta, iii« gospod. Dopise n oglasni oodelei «Jutr»> pod «1. noveabM 49». 31MB Opremljeno sobo lepo, oddan takoj dvema boljlima. čes daa odsotni, ma gospodičnama, »li mU* dema zakonskemu paru. — Naslov r oglasnem oddelku cJutra*. SH19 Dijaka na etanovasje, popolna dobro oskrbo, eirego nadzor-»tva in pomoč pri učenju, sprejme profosor. Francoska in eeciSka konverzacija. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutru pod cjjoloar*. Kdo posodi 27 000 Din proti popolcl cs-ranciji in vrnitvi 30.000 Dii ob lotu Ponudbe na ugl oddelek cJutra* pod šifro »Zanesljiv 57*. S1757 Razna bosanska in ogrska posojila Lupimo Ponudbe na ogl oddelek »Jutra* pod šifro »Plačamo cajvišje* 31664 Iščem 23.000 Din posojili proti vknjižbi na prvo mesto lepega posestva Plačata visok« obresti — Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra-- pod ši&o cDober zaslužek 52*. 320J3 Natakar seli druiabaico s 50.000 Din za prevzem dobre kavarne. Ženitov ni izključena. Dopise pod cjiodočnost IS* na oglasni oddelek cjutr»». 32118 Din 100.000 ali veš vloži proti aktivni soudeležbi v le prvovrstno podjetje vsestransko naobn-fea gospod, najraje v Mariboru. Ponudbe na upravo cJutra* v Mariboru pod cPrcvidnost*. 31393 Kolosalnu novosti v gramofoni]! presegajo vse dosedanje. — Kovček-aparati, najnovejšega typa. Velikanska zaloga plošč. Samo v tvorniški zalogi A. Rasberger, Ljubljana Tavčarjeva 5. 231/IJ m Želim znanja e samostojno damo ali gdo. v svrho nesebičnega prijateljstva Dopise prosim pod ct.kretno-hvalezno* ca ogl oddelek »Jutra*. £18® Ločenka ne po lastni krivdi, želi raso znanja s finim, dobrosrčnim, inteligentnim gospodom od 43 let naprej, s sigurno In dobro eksistenco Medsebojna stroga tajnost zajamčena. — Eesae dopise pod »Srečna usoda* na ogl. oddelek »Jutra*. 31S37 Mlada dama želi dopisovati samo radi dulevnega razvedrila z duhovitim gospodom, najraje takim, ki biva v Inozemstvu. Dopise pod značko «Bela križan tema* na ogl. oddelek »Jutra*. 31943 Gospodični žalit* znanja i mladima la inteligentnima gospodoma r svrho dopisovanja. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cZlatica in Damjana*. 31912 Dva mršava mačka si Želita oucik. Dopise s sliko no oglasni oddelek »Jutra* pod »Zimske noči*. S1973 Sem fantič od fare vesele narave, postrani klobuk ... Dopise pod »Smuk* na cclasnl oddelek »Jutra. S1974 Dg. B. Prosim, dvigni drugo pismo — rasno. Šjtfjaia. 31993 Znanja z gospodično v starosti 18 do 23'let ieli mlad gospod. Pozuejž3 renitev. ni izključena. Dopiso na oglašal pd-d-olek »Jutra* pod značko »Zvest 4*. £1334 Asistentka Dvigni pismo. 32104 9000 Din posojila i S č e za 1 leto obrtnik-trgoveo. Vrae 12.000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek cJutra* pod »Postita vrnitev*. 32030 20—30.000 Din posodi po zelo ugodni obrestni meri starejši in et. nenljiv trgovski pomočnik trroveu, ki mu nudi službo takoj ali pozneje Pristop! tudi v vpoljano trgovino kot družabnik Kesne po-nnnbs na ogUsnj oddelek »Jutra* pod »Točnost 10». 320S9 S 15.000 Din pristopim k u»tanovitvi kakega podjetja e sodelovanjem. Event kot družabnik k že obstoječemu po-ijetju. Obtfirss ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »TrgovEko raobražen.* 33041 Tihega kompanj. s kapitalom SO-300.000 Din iščem za dobro Idočo trvrd. ko. Dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod zaaBko c Kompanj on 230*. 32121 60 do 100 tisoč Din posojila is8* dobro ido&e podjetje v Brrho rarflr}e-n?a trgovin«. Ponudb« pod »Visoke obresti 3* na ogl. oddelek »Jutra*. SS070-a Posojilo 2000 Dta 3č«m proti gara«siji in »i-sekim obrestlm sa dobo 8 meeeeev. Ponudbe te pfosj pod Šifro »Stvar nujna* b* eglaeni oddelek »Jutra*. mu Dotičniku K mi nudi 2500 Din posojala za dobo 2 tnoseeev. Sta 600 Din obresti. Ponudb« s« prosi na oglasni oddelek pod »Garantirano«. ma Drž. nameščenca obnnikv, tua 2-4 in 23 let. blizu Eaogrjda, želita dopisovati t dvema Slovenka, ma v starosti IS—28 let. — Šivilje ia kuharice Imajo prednost. Vdovo niso iz-fcljuoane. Po možnosti prosiva slik«. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* peč šifro »Iskrenost 37». 32137 Ljubljančan p?osi dopise pod »Velik in simpatiee-n* na oglasni oddelek »Jutra*. 32133 Kmetski fant ki bo prevzel večje posestvo in gostilno na deželi, Seli poročit; lepo gospodično v staro« ti fe—J6 let, t 50.000 Dia gotovine. Trgovsko ia gostilniško Izobražena imajo prednost. Kesne penodbe je poslati sa. podružnico »Jutra* v Celju pod iifro cV»rčnost» S2000 Vdova 6radnjii let, brez obok. I majhnim kmetskim gospo, darstvom v ljubljanski okolici. to želi poročiti. Po. nudbe na oglaani oddelek cJntra* poj »Vdov* 30». 3:035 Znanja želi 25 let star mladenič, lepe postave, čeden, mirnega snačaja ter umetni mizarski niojst«r, ki ima premoženje in novo mizarsko orodje, r svrho ženitve z gospodično, posestnioo zidane b i S e z fostilno aS feret gostila*, i bi biLa priprave* ta misarttvo. Dopise na ogla«, si oddelek »Jutra* pod clrsčns bodoSoeet B5>. 381» Koncertne citre dobro ohranjene, p o « « 8 I prodam. Naslov por* ogl. oddal tk »Jutra*. S1784 Kratek klavir sepredelan, Sns (Stutzflie-gel) dobro ohranjen, kupim as obroke. Ponudbe s navedbo cen« In firme ped »Klavir 51» na oglasni od-Mtfc «Jutn»s 8»U Violino (solo) Cremoneza, krasen ton — prodam ta 700 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutri. 31958 Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastna izdelkov. Poseben oddelek za popravila UglsSevanje ia popravila za Glasbeno Matico, Konser-vatorij in druge inštitute ee izgotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba ia zmerne cene. tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev E. Nabornik. Ljubljana, Eileerjeva uliet št. 5. £2050 Klavir dobro ohranjen, eei^i proda Izlakar, Sdovska steza 4. £2049 Godbeniki, pozor! VelEd b mali boben tar bas, vso skoraj noro, naprodaj v kavarni »Leor», Kolodvorska ulica Stev. 29. 31730 Kitara dobro ohranjena, naprodaj r Kolodvorski ulici et. 22 — pri vrittrja. 32115 Planino dobro ohranjen, kupim. — Naflov v cglisssm eidelku »Jutra*. 3206S Citre dobro ohranjene, p o o e n 1 prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jasa*. E2126 Mlad pes v«Uk« pasme, rumene ba-r-re, et pasje oarke tMS4. je ttStl Naznanilo «prejm» ij prijaznosti trgovin« pri Solncu. Pogačarjer trg 31956 Nemški ovčarji (volčje pasme) 5 tednov stari pei, naprodaj u Glin-cah II., št. 10. 61S93 Vdovo aii gospo starejšo, ti bi r svojem stanovanju in e svojo jedilno opremo pripravljala hrano za 10 akademikov, Bčemo. Za delo honorar. — Detajlni pogoji ustmeno. — Oenjene ponudbe na ogL oddelek cJutra* pod Sifto cPoštena 16». 32102 Tovarne pleteni .1 pozor! Eaportna hiša v industrijskem centru z velikimi modernimi izložbenimi okni r »me vse izdelke pletenin v komisijo. — Kavcija ca razpolago! Velik promet! — Ponudbo na ogl. oddelek »Jutra* pod »Pletenine*. S1SS5 Gospo Tomec ki ;» pri81» 16. oktobri po svoj popravljen klobuk prosim, tla »o rglaei pri modistki. S2031 Koncesijo in opremo za trgovino kompletno, z mešan, blagom oddani. Na željo prevzamem tudi vodstvo trgovine Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod značko »Kon-ceSja S7». 32037 Abonenti se sprejmejo na dobro do-mjčo hrano po nlakl ceni. Islaktr, Židovska st M ro C glejte si naš& izložbe za tesen: ^Damski veLur plašči iz čiste volne v vseh iltII!llllIUI1I[IIIII!ItllIIIEIIllEillI>llfll.!(!fIlllllfllErtiIII!ti!lillII(l(IIIEIlltril(IIIlllIIIII!IIIIta 6 Ocarlnetiie vseh uvoznih, izvoznih m tranzitnih oošiljk oskrb' hitro, skrbno ac. ts ginl.:v nagrobni go^or kakor tu i' on m ki. so datovaii ktasne vence ni šopke m »sem onim Ki so piedr. g ga pokojnika v ta o častnem številu spretni t na njegovi 11124 G obo o žbIu o b rrdbina Ureiujg Franc Puc. Lsdaja za Eonšorcij cjutra* Acoil Ribaikai. Za Narodni tiskamo dd. kot tiskarnirja Fran iezeršei. Za maeratnj deJ jt adgovorec Alojzij Novak Vsa » Ljuhijani