št. m. V Gorici; v torek dne 15. junija 1909. Tečaj XXXIX. . Iahaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek ,, soboto oh 1. uri popoldm1 ter siniu- po pošti pioju-iMiiii nI' v Gorici na dom posiljunii: . lo K . 10 ., , SOČA" ima ii:i>i''. novem ,.fu ..Kažipot po GoriSkcm 'n GradišCanskom" in dvukrai .- |,iii .Vozni red železnic, parnikovin jioStnih zvei". SiimCniiio Kpivji-ma upravuištvo v Uosposki n!i. t. in. dovolil svoto en milijon K v pomoč zavodu »Banca popolare goriziana«. ki ie v likvidaciji. Zajcdno s tem so naznanjali drugi laški listi, da je prevzela končno »Banca commerciale triestina« likvidacijo omenjenega laškega zavoda v Oorici. ¦ Corriere« pravi, da je te dni »Banca commerciale triejtina« »tvorila svojo ti-Sijalko v (lorici ter začela ob jednem /. likvidacijo zavoda »Banca popolare gori-zuuia«. Pravi, da jo občinstvo z veseljem sprejema v svojo sredo ter jo hvali kot . u-lik denaren zavod, ki ima najugodnejše zvo/e: zato bo občinstvo tudi zaupalo tej banki. Kakor je mogla uspešno poslovati v listu, Dalmaciji in Tridentu, tako more tudi tukaj razviti ugodno poslovanje. Potem pozdravlja »Corriere« banko ter jej želi najboljšo prihodnjost, prepričan, da mest" in dežela bosta imela od nje naj-boij;i dobiček. Tako •.¦Corriere*. Go--iški Lahi naj si kupijo tisto številke; »Cor-ncu pa jo dobro shranijo, kajti pride čas. l-> bodo videli, kako zaslepljen je bil C'irriere-. ko je pel omenjeni slavospev. V hi.dili stiskali so bili vsi oni Lahi, ki v.- bili prizadeti pri polomu zavoda »Ban-s:a popolare goriziana«. Kaj storiti? Kako H' rešiti, da ne pride polom še nad posa-nir/ne ter da ne zapadejo še sodnemu ¦¦ :egaiiianiu. Škode imajo že tako dosti, ¦Ja jo bodo vedno pomnili, popolnega pora m i" uničenja pa jih je rešila kar nakrat avstrijska vlada. Miiiisterski svet je dcvolii en milijon K v pomoč njihovemu /;i\odu. katerega so tako imenitno, vodili. J.i so ga zavoziii popolnoma pod pot. --• Ce hi se pri kakem slovanskem zavodu kr- takega godilo, to bi peli krivi paragrafi kaz. zak.. preiskave, zapori, razpra- ve, to bi imela opravka vlada in sodnija; ! za Lahe pa velja včasih druga pravica. J Svoječasni preds. »Gor. lj. |)os.« je moral samo radi gonje od druge stranke pred sodnike na dolgo razpravo, ki je morala postaviti ono gonjo le v pravo luč ter je , bil t. č. predsednik brez drugega seveda oproščen tu pa se je dognalo, da so borzne špekulacije, proti pravilom zavoda, spravile banko pod zlo. Seveda se peha vso krivdo le na bivšega ravnatelja Colle, toda kdo je tisti, ki verjame, da je ! kriv edini Colle?! | Država nima denarja za najrazličnej- j še nujne potrebe; dan na dan se zdelujejo načrti za nove davke tu pa je bil kar , nakrat na razpolago en milijonček, da se prime pod pazduho goriške laške bankc-roterje ter se jih dvigne kvišku. Seveda mi kot ljudje ne želimo slabega svojemu j bližnjemu ter ne poznamo podlosti in škodoželjnosti, ki sta doma pri »Corrieru«, ki je veselja vriskal, ko je zaprl pred 2 letoma svojo trgovino neki slov. trgovec, ter zraven še izrecno pristavil, da se veseli te nesreče, ki je zadela Slovenca. Za kaj takega so zmožni le ljudje, ki se bijejo po prsih s svojo dvatisočletno kulturo, ki pa se ob vsaki priliki skažejo za barbare, ki stojijo daleč proč od one dvatisočletno kulture. Milijonček je Lahe cisto zmešal. Pozabiti utegnejo nekaj časa na irre-dentizem. okoli katerega se je sukal še binkoštni praznik v Benetkah; hrbet obrnejo Montecitoriu in gledali bodo nekaj časa proti cesarskemu Dunaju, odkoder je priletel milijonček. Njihovi liberalni po-slancki pa bodo ponižni hlapčki vlade, ki jih bo znala lepo v, teti v svoje namene. Iz stisk in zagate so rešeni, nič več se jim i:: bati. Ali drag bo ta milijonček. S povzdignjenimi rokami so lepo prosili in dosegli so, kar so hoteli. Vlada pa je izkoristila stiske in zagato gospodov, ki so glavni stebri laške liberalne stranke, prav imenitno v nemške svrhe. »Iianca commerciale triestina« je pravzaprav nemški zavod. Za njo stoji nemški B a n k v e r e i n. Ta banka napravi fili-jalki tudi v T r ž i č u, ki se čudovito hitro razvija, in v Pulju. Tako se je vsedla nemška banka lepo v Gorici in tako se bo ;•; njeno pomočjo širil nemški vpliv tudi po. naši deželi. Zasluga za ta gre velikim Lahom v Gorici, ki imajo vedno na jeziku svoje laštvo ter obljiibujejo. da so pripravljeni boriti se do zadnje kaplje krvi, da se ne razširi tuja moč po »laških tleh«, ki so pa vkljub temu z vsemi rokami hitro pograbili za milijonček, da jih reši hipne stiske ali hkratn odpre pot, široko pot nemškemu vplivu prav med Lahi samimi. Laška liberalna stranka je prodala goriške Lahe nemškemu vplivu za en milijon. Da se more izvršiti likvidacija njenega zavoda, katerega je proglašala za > emanaciio laške liberalne narodne stranke«, je odprla pot nemškemu kapitalu. To se bo še maščevalo na Lahih, to bodo še javkali; ali pomaga1 * ne bo nič; zgodovina bo govorila, da so goriški liberalni Lahi leta IV()°. zabili jeden glavnih stebrov nemškemu mostu do Adrije. DOPISI. Iz tolminskega okraja. Znamenitosti Sko- Blagor na vrtu cvetočih breskev. Čudna, povest. češki napisal Julijus Zeyer. (Dalje.) Pozabil sem na prizadeto mi žalitev hi prijel roko. ki je bila mehka kakor perje °w<\ pava. radi katerega je pravkar za-havljala devojka. Hipoma me je dvignila Neka tajnostim moč od tal, in ostal sem na Jcvojkini strani pod cvetočimi peonijami. Naslikani horiennt se je pričel poglabljati. hi bilo mi je, kakor da padam v propast. Vrtelo se mi je v glavi. Slišal sem peti Ptičke, in voda v jezeru se je razvaiovila. Vse je dihalo resnično življenje. Devojka !il1-' je vedla v palačo in mi med potom pordela, da se imenuje Laohin. Ne vem, zakaj mi je to povedala takoj; nisem je M'rasal. Laohin mi je takoj prepevala najjasnejše pesmi ter igrala pri tem na lu-t»i<>. ki jo zdaj ti imenuješ svoje imetje. ^>to me je vprašala, če bi ne hotel ostati |,ri »j«i. Čutil sem, da je prišel čas mašče-Va"ia za zasmeh, ki sem ga bil deležen /a svoje stihe, in torej odgovoril, da bi • {,st:'l več časa, če mi zajamči boljšo za- Baški dolini. i raj da bi bil mlajši rod uže kmalu pozabil. J da se je na Tolminskem tik Podmelca v Klavžah, v Baski soteski, še pred nedavnim časom, nahajala živahna domača industrija. Spretni kovači so izdelovali naj-različneje domače orodje, posebno sekire j in plenkače se je razpošiljalo celo v daljno Galicijo in Runumijo. katere so tamošnji , drvarji jako čislali. Mlin je neprenehoma ropotal, da je moral prebaviti vse žito, ko-je je dala cela Podmelška okolica. Stara in primitivna žaga je noč in dan drsala ter s svojo izredno vodno silo pripomogla, da ' so se tamošnji g«zdi, žal, že pred davnim j časom izsekali. V času, ko je še na Tol- j minskem platnarija in suknarija cvela, se je posebno odlikovala valjalnica in bar-valnica v Klavžih. Zlasti s Cerkljanskega se je posebno volneno žensko blago še do zadnjega časa dajalo v Klavže barvat. Vsaka .nevesta, koja je hotela do svoje popolne slave se dvigniti, je rnoraia dati svoja mnogoštevilna volnena domača obla- bavo. kakor so bile te pesmi, katere sem pravkar slišal. Zardela je jeze, nato pa se je spustila v odkritosrčen smeh. >-Boljšo zabavo imaš dobiti, neuljudnež«, je rekla. Peljala me je v sosedno sobo, odprla okno in rekla, naj pristopim. Tedaj sem kriknil presenečenja, katerega več nisem skrival. S tega okna sem videl celi svet, ležeč pred menoj nalik zemljevidu. Videl nisem samo pokrajin, ampak tudi notranjost mest, hiš in, kar je bilo najzabavnejše, notranjos* ljudij. Slišal sem, kaj govore, in zajedno videl, kaj mislijo. Dolgo nisem mogel gledati, kajti v glavi se mi je vrtelo. »No, ali ostaneš?« je vprašala Laohin. »Na veke sem tvoj,« sem vskliknil. »Prav!« se je radovala in nato pristavila: »Toda moram te svariti. Če gledaš s tega okna, si neviden za celi svet, toda le dotlej, dokler s svojega vzvišenega stališča z nikomur ne spregovoriš. Samo eden vsk".k, ki bi veljal mimoidočemu, in tvoj sen je dosanjan. Potem bi bila drug za drugega izgubljena za vedno.« Zahvaljeval sem se usodi, dri morem hiti srečen pod tako' lahkimi pogoji. Takoj sva slavila svatbo, in za tri dni sva se imela resnično rada. Brez hrepeneeega čila v Klavže barvat, kajti le ta barva je baje tudi na fante in snubača »blagodejno« uplivala. V sedanjem času pa, ko naša gizdava mladina tuje, pariške mode in barve bolj ljubi nego domače, je vsled tega tudi slav-noznana barvalnica v Klavžah zgubila svojo privlačnost ter z drugimi podjetji vred popolnoma propala. Ker vsa ta podjetja niso več služila modernim časovnim zahtevam, je pokupil vse te stavbe z vodno močjo vred obče-znani podjetnik nadarjeni gospod A. Križnic, dež. poslanec in župan v Kanalu. Ogromnih denarnih žrtev in truda je stalo gospoda podjetnika, da je s svojo drznostjo v divjeromantieni globoki skalnati strugi reke Bače pričel delati podvodno cementno stavbo v svrho, da že po naravi vstvarjeni visoki slap umetno izpopolni ter vodno silo kar mogoče pomnoži, koja naj bi služila njegovim industrijskim namenom. Vsa ta naporna dela so se podjetniku v celem obsegu posrečila, kajti to dokazuje 22 ni visoki cementni jez, s kojim se je deroča reka Bača dvignila. Strokovnjaki cenijo, da se z malenkostnimi troš-ki jez lahko še toliko vzdigne, da bi teža in padec vodne sile do 551) konjskih moeij dosegla. S tem, da se je reka I3aea zajezila, je nastalo v ozadju 800 m dolgo in 450 m široko divno jezero, pri katerem so za občudovalce naravnih krasot tudi čolni pripravljeni. ~ Izvanredno krasen prirodni prizor pa se opazovalcu kaže, ko gleda, kako svo-jeglavno se reka Bača vali črez visoki jez v skalnati in grozni prepad. S svojim silovitim bučanjem, s kojim se spušča valovje v globoko skalnato brezno, je povzročeno, da se voda iz globo-čine nad 100 m visoko in široko kadi in pršei, tako, da potniku na obraz nekaka rosnata megla pritiska. Naravnost očaran pa je opazovalec, kadar ob solenem svitu opisane prirodne krasote opazuje. Ko soleni žarki prodirajo skozi izpod slapa se vzdigujoče vodeno meglo, zazreš na nasprotni strani v najlepšem jasnem vremenu čarobno sedme- vzdiha se ne morem spominjati tedanjega življenja; teklo mi je.kakor sen, poln prijetnih fantomov. Kako dolgo sem živel v bajevni deželi na strani krasne Laohin, ne morem povedati, ker nisem mislil na to, da bi štel dni, kar bi sicer tudi ne bilo bas lahko, kajti pravzaprav je bil neprestano dan. Solnce tam ni nikdar zahajalo. Moralo pa je to biti več nego leto, kajti Laor hiti mi je porodila tebe, in začel si se skoro razumno ozirati po svoji okolici,, ko me je usodni slučaj ali — boljše rečeno — mojt. lastna norost naenkrat oropala moje sreča. Moram ti povedati, da sem se pričenjal smatrati za velikega filozofa. Zroč s' svojega začaranega okna na ljudski svet sem se zdel samemu sebi neizmerno, vzvišen. S preziranjem sem zrl na to pel u-nje, to beganje, to neprestano pretvarjanje in laži. človeške družbe. Zdelo se mi je, da sem, kakor se pravi, iz čisto drugega testa. Pozabljal sem, kako lahko se.mi je bilo \ arovati vsega tega, ko na pozemeljskem svetu nisem imel lastnega interesa in ko moj lastni jaz ni prišel v nikako dotiko in razmerje z ostalimi ljudmi. Moja domišljavost se je kaznovala. Neprestano sem se smejal nečimurnosti drugih, irt moja lastna nečimurnost me je privedla k-padcu. Nekoč namreč, ko sem gledal z okna in pe-stoval tebe, mi Je prišlo na misel,-'da bi te pokazal ulici, v kateri sem živel. Tu zagledam bas pred najino hišo mlado devojko, pogovarjajoče se z mladim možem. Pogajal se je za njeno naklonjenost. Videl sem, kako; jej je poskakovalo srce v triiimfuioči radosti, in obenem slišal, kako se je-Minila hladno.. »Nisi prvi,« je odgovorila kratko, »ki mi govori tako. Navajena sem slišati podobne besede, kjerkoli se prikažem.« Mladenič je povesil glavo, in videl sem, kako ,si je skrivaj mislila v srcu:-»Višje bode eenil mojo ljubezen, če verjame, da me tudi drugi cenijo visoko. Izmislim si nekaj, kar me napravi zanimiv^ '¦' - Njen pogled je padel na mojo^apu ščeno^liišo. ¦ ¦• »Ali vjdiš tu ta zaprta vrata in ta okna,, iz katerih gleda praznota?« je rekla. »Mož, ki je bival tukaj, me je ljubUblazno. Odklanjala sem njegovo ljubezen. Izginil je. Morda se je zaradi mene usmrti].« (Dalje prihodnjič.) _ robarvno mavrico, katera si je" v Klavžali pri slapu izvolila "svoj stalni dom in katera se ti kaže kot znamenje miru in sprave, da so premagane vse naravne zapreke, ter, da sta se zmagoviti gosp. podjetnik in reka Bača pogodila, da bosta drug drugemu udano in zvesto služila. Radovedni turisti, kateri hočete v vsaki tolmun povohati, ne pozabite, kadar Vas »iukamatija« po Baski dolini prevaža, da v Podmelcu izstopite ter občudujete opisano prirodno krasoto. Ravno tik kolodvora 35 m od Železniškega magazinskega tira na Podmelški postaji, pri slapu v Klavžali, 21 je dvignila kakor iz razvalin propalih podjetij, orjaška in moderna stavba in to je nova tvoraic"., opremljena z najnovejimi in modernimi stroji, v kojih se bodo izdelovali različni lesni izdeiki. To podjetje ima tudi prvo električno centralo v Baski dolini. V novi tovarni je turbina za 50 konjskih sA, ostale vode pa, za koje je vsa vodna stavba zajezda itd. napravljena, cenijo ve-ščaki na 400 konjskih sil, koje bode služile: novim tovarnam ob desnem bregu reke Bače. Mimogrede naj omenim, da je gosp. podjetnik, vsa naporna tehnična dela pri vodni stavbi in mehanične izpeljave ter razsežne trasmisije v novi tvornici s svojo vzorno in podjetniško spretnostjo stro-kovnjaško in mojstersko ter v splošno pohvalo sam izpeljal. Podmelec mora radi ugodne železniške zveze in radi stalne in velike vodne moči v kratkem času postati večje industrijsko središče. Opisano podjetje v Podmelcu naj bo de bodrilen vzgled vsem slovenskim kapitalistom, kateri svoje tisočake tiščijo rajši, ko da bi snovali različna podjetja. S tem bi svoje kapitale zasigurali in bogato naložili, našim delavcem pa bi bil stalni zaslužek preskrbljen. Mnogo bogastva je še skritega v naših slovenskih vodnih silah. Tuji špekulant je prežijo, da bi vse te pozicije v svoje področje spravili ter onemogočili slovensko industrijo, kar bi bilo za nas neznanska izguba. Izgled g. Križnica naj bo vspodbudilen na vse strani. PFed ' kozarec vede iz „Tempel- ovega" vrelca pospešuje tek ia prebavanje ter žene na j vodo. „Styria- vrelec" ima enake lastnosti, a močnejši učinek. Zaloga pri flnt. Heretičii in fl. 5eppenhoferju u Gorici. zajiMoin Družba sv. Cirila in Metoda. 4. julija velika vrtna veselica na Ka-tarinijevetn vrtu. — Slovenci, Slovenke, pozor! — Hanibal ante por-tas! — Doslej smo se goriški Slovenci borili z enim samim sovražnikom, Lahom. Sedaj smo pa dobili še drugega nasprotnika, oholega Nemca, ki steza svoje grabežljive prste po naši zemlji, hoteč nam na zavraten način ugrabiti najsvetejše, kar imamo: rodno zemljo, odtujiti nam naš najdražji biser: našo deco. Nemško nenasitno žrelo je požrlo polabske Slovane, žre poznanjske Poljake, a sedaj je ta sovražnik vrgel svoje mreže na primorske •Slovence: bavi se z ustanovitvijo otroškega vrtca, v katerega bi vjel otroke slovenskih delavcev in jih odtujil njihovemu jeziku. Ruski pregovor pravi: Car daleko, a Bog visoko! Mi i.-mamo nikogar, ki bi nas v tem-neenakem boju podpiral. Pomagati si moramo sami. Da pa odolimo temu navalu požrešnega tujca, strniti moramo svoje moči v mogočen odpor. Družba sv. Cirila in Metoda odpre še to leto v Kormi-nu drugi razred ljudske šole, a na poko-pališčni cesti v Gorici se otvori slovenski otroški šolski vrtec. V ta namen priredita združena ženska in moška podružnica 4. julija veliko vrtno veselico na Katarinije-vemvriu. Slovenci! 6. julija bodemo praznovali god naših blagovestnikov in zaščitnikov sv. Cirila in Metoda. Zažgimo jima na čast kresove v svojih srcih in v svetem navdušenju za sveto stvar, položimo vsak pc svoji moči svoj obolus na domovinski žrtvenik. Vsakdo naj pride k tej veselici, da proslavi njiju spomin in stori svojo narodno dolžnost, a kdor bi bil ta dan zadržan, dopošlje naj svoj prispevek odboru. Nemci,se gibljejo, ali naj bi mi spali? »Vsi na krov!« to bodi naše geslo. Tu ne velja nikak izgovor. Nemci imajo svoja zborovanja in posvetovanja gledč | ustanovitve nemškega otroškega vrtca na cesti proti pokopališču. Na'dan sv.' Reš-njega Telesa je bil v park-hotelu na solkanski cesti koncert v prid nemškemu šulferajmi. Tu bi se latiko marsikateri Slovenec prepričal na lastne oči, kako razume Nemec svoj posel. Tudi odposlance liti— ».barskih Nemcev smo videli, med njimi nadzornika Perza. Kdor ni slep, mora videti in spoznati, kaj je njegova dolžnost. Pokažimo peščici nemških pijoriirjev, da je tu naša zemlja in da smo pripravljeni storiti vse, da nam je lačni tujec ne ugrabi. Da doseže veselica podružnice sv. Cirila in Metoda zaželjeni uspeh, prosi se slovenske dame in gospice, da bi blagovolile darovati veseličnemu odboru kak dobitek za nameravani srcčolov ali jestvi-nc za buffet. Darove za srečolov naj se blagovoli poslati od danes naprej odbor-nicam gospem Drufovki, gosposka ul., dr. Faganel, ul. Dreossi 9 in Komačevi, Nunska ul. !4. Jestvine pa sprejema odbor na dan veselice dne 4. julija od 10. predpol-dne do 2. popoldne pri Katariniju. Plemenite darovalke so naprošene, da priložijo daru listek s svojim imenom. Čim več bo darov, tem večji bo prebitek veselice. Pokažimo tedaj, da nam je pri srcu sreča in blagor domovine! Odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda pošilja g. I. Mrak iz Pečin K 4.62 nabranih na Telovo na Pečinah, veseleč se zmage rojaka g. A: Klemenčiea nad »črnim kosom <. Družbi sv. Crila in Metoda so darovali za 6. junij med drugimi tudi ti-le: veseli gostje v hišah Živic, Marinič v Vitov-Ijah in pri »Martinu« v Šempasu po. g. Ju,:ji: Save::, poštarju v Šempasu M K 40 vin. in zavedni naprednjaki v Rihem-bergu po g. Vinkotu Cigoju 6 K 30 vin. (Iz pis. dr.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Dornbergu vprizori v nedeljo, dne 20. junija 1909 v dvorani »Edinosti« »Moč uniforme« operetno burko v treh dejanjih s spremljevanjem vojaškega orkestra. Spisal Jaka Stoka, vglasbil H. O. Vogrič; Režiser: g. Jaka Stoka. Začetek točno ob 3. in pol pop. — Po uprizoritvi priredi dr. j »Naprej« ples, katerega Čisti dohodek pripade podružnici. Vstopnina: k veselici s sedežem I. in II. vrste I K 60 vin., III.— V. vrste 1 K. Stojišče 60 viri. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Domače vesti. Nadvojvoda Franc Salvator je bil predvčerajšnjim v O ici. Vrne se zopet v petek ter nastani v hotelu »Siidbahn«. Nadvojvoda je bil v Gradišču ob Soči ter se udeležuje z drugimi višjimi častniki po Furlaniji izleta v vojaškoučne svrhe. Voditelj goriškega okrajnega glavarstva, dvorni svetnik grof H. Attems, je šel na dopust za nekaj tednov, in sicer je odšel v morsko kopališče Gradež.. Njegov namestnik je namestništveni tajnik Jos. Gasser. Več višjih častnikov, s feldmarš. 1. Fr. p!. Hortsteinom na čelu, je došlo v Gorico v vojaškoučne namene. Dijaški tamb. zbor v Gorici priredi v soboto dne 19. junija ob 8V8 uri zvečer tamburaški koncert s petjem na vrtu fio-tela »Pri zlatem jelenu«. Koncert se vrši v slučaju slabega vremena v dvorani. Spored se dobi pri blagajni. Vstopnina znaša za osebo 50 vin, za družino 2 K..— Ker je čisti dobiček namenjen v šolske! svrhe, se preplačila hvaležno sprejmejo in oznanijo v časopisih, Vspored koncerta, ki ga-priredi Dijaški tamburaški zbor dne 19. junija 1909 na vrtu hotela »Pri zlatem Jelenu«, je tale: 1. V. G. Brož: »Pod slavjanskim bar-jakom«, koračnica, udara tamburaški zbor. 2. L Blodek: Odlomek iz opere »V vodnjaku«, udarja tamburaški zbor.. 3. V. G. Brož: »Stante zviezde«, serenada, tenor šolo s tamburaškim zborom. 4. B. Smetana: Potpourri iz opere »Prodana nevesta«, udara tamburaški zbor. 5. SI. Katkič: »Zbogom more«, varijacije za brač-solo s spremljevanjem tamburaškeg«. zbora. 6. Iv. pl. Zaje: »U boj!« izvaja pevski in fc.mburaški zbor. 7. V. G. Brož: »Na valovih jadranskega morja«, valček, udara tamburaški zbor, 8. V. G. Brož; »Venec slovenskih narod, pesmi«, udarja tamburaški zbor. Pa koncertu prosta zabava. Začetek ob 8. uri in pol zvečer. — Vstopnina: za družino 1.5» vin., za druge 50 vin., za dijake 30 vin. Čisti dobiček je namenjen za »Dijaško kuhinjo« in otroški vrtec v Gorici. PrepiačHa se hvaležno sprejemajo. ~- NB. V slučaju slabega vremena se vrši koncert v dvorani. Za obilen obir-k -j priporoča dijaški odbor. :.*anes se vrši pred poroto v Celovcu znana tiskovna pravda dež, poslanca in namestništvenega tajnika Gasserja proti »Corrieru« radi očitane falzifikacije volilnega akta v Berbueevi volitvi. »Corriera« bo najbrže drago stalo to, da je sedel na lini slov. klerikalcem. Učiteljski naraščaj, — Zadnja leta se opaža silen naval deklet, ki se oglašajo za sprejem na tukajšnje učiteljšče. Polovica, da celo -/.-. se jih mora zavrniti, ker sprejme se jih le 40, a še to število je previsoko, ker ne dobe službe, ko se izšolajo. Zato se opozarja obrtnike in kmete, ki največkrat z velikimi težavami vzdržujejo svoje hčere v šoli, v nadi, da jih pripravijo do dobrega kruha in da jim bodo morda kedaj celo povračaie, naj nikar ne silijo toliko na učiteljišče, ker šolanje je silno drago, a dandanes učiteljca niti službe ne more'več dobiti, ker so vsa mesta zasedena, a še se sprehaja lepo število učiteljic, ki so že pred več leti dokončale šolanje. Tudi naj pomislijo, da ni vse zlato, kar se sveti in da položaj učiteljice ni najugodnejši, večkrat na deželi niti hrane ne more dobiti. Velika večina učiteljic vam potrdi, da bi bile bolj srečne in zadovoljne, ako jih niso bili dali stariši v šolo in ako bi jim bili tisti denar, ki so ga za njih šolanje potrosili raje za doto odmenili. Da se morajo hčere uradnikov, učiteljev in sploh uslužbencev šolati, je umevno, ker nimajo drugega dela in ako pozneje tudi službe ne dobe, niso s tem ničesar izgubile. Vse drugače je to pri kmetskih dekletih. One se odvadijo kinetskenui delu in ako ne dobe službe, kaj naj začnejo doma, kjer največkrat vlada pomanjkanje in se je komaj čakalo, da hči dokonča šolo in da bo še domačim pomagala. Kam zajde tako dekle? Ako pa hoče kdo dati svojo hčer v šolo samo zaradi izobrazbe, tedaj stori veliko bolje, da jo pošlje v kako gospodinjsko šolo, kjer se bo pripravljala za svoj prihodnji stan, kakor gospodinja, kajti z učiteljišča prinese v tem obziru zelo malo .ali nič. Dolžnost našega dež. zastopstva bi bila, da se vsaj ena taka šola ustanovi v Gorici, ali kje drugje in se tako odpomore tej velikej potrebi. Menim, da najmanj tako potrebna bi bila taka šola, kakor kmetijska šola za mladenče. Šolnik. Slikar Jakopič je otvoril v soboto v Ljubljani umetninski paviljon in razstavo slov. umetnikov. Na razstavi so zastopani z Goriškega: Bucik, prof. Gvaiz. Klemen-čič, Šantel A., Šantel H. in Šantel Š. Potrata »za čast božjo«. —- Župnik Kokošar je opisal v »Gorici« n o v e orgije v Štanjelu. Te orgije imajo kar --dva manuala in 11 pevajočih spremenov. Zato so jako močne, župniku K. se zde celo premočne. Ali zato pa stanejo K 4300 in so kupljene pri Nemcu v Mariboru. — Kako malo je dandanes denarja za nujne in koristne naprave. Kraševci stokajo o slabili časih in moledujejo za podpore! Ali Štanjela' so imeli 4300 K, katere so nesli Nemcu v Maribor, da imajo nove orgije! Kdaj vendar že naše ljudi sreča pamet! Sanitetna služba pri c. kr. ravnatelj-svu drž. žel. v Trstu. V področju tega ravnateljstva drž. žel. se v kratkem "a novo odda več mest železniških zdra .likov; zadevni razglas se objavi te dni v »Osser-vatore Triestino«. Nesramno sta se bila zagnala zopet 'oba farovška lista v drž. poslanca g. Štre-klja, češ, da ga ni bilo na Dunaju, ko je šlo za bosenskega kmeta. Bitka za bosen-skega kmeta se je bila v parlamentu v torek, pred 8 dnevi. Takrat je bil na"zoč seveda tudi Štrekelj. Ce ga prej slučajno morda enkrat ni bilo, ni to nič hudega. Nič takega se ni zgodilo, da bi se mu moglo kaj očitati. Sama peklenska hudobija narekuje obema farovškima listoma tako pisarijo s hudobnim namenom. — Dejstvo je, da je naš poslanec vedno na Dunaju, le če ga posebni opravki zadržijo kak dan, ga ni. To se zgodi redko — ali Gregorčiča in Fona pa vidiš po goriških ulicah, kadar hočeš, čeprav zboruje državni zbor. .. In taka vest izide v listu tistega Gregor. čiča, ki je preležal doma cela zasedanj;, drž. zbora; ko je bilo neobhodno potrebno, da bi bil na Dunaju ter branil in delni za goriške Slovence. Samo falotstvo se drži teh farovških listov! Slovenska Matica. — V zadnjem času so poslali Matici krajepisnega gradiva z Goriškega gg: Amon Zorzut, nadučiteij v Medani, posredovanjem svojega g, sina, četrtošol, ca; sedmošolci: M. Brezigar, Domen But-kovič, Artur M--evlje in Št.' Podberščdc, šestošolca Josip Likar in Josip Tomšič; petošolci: Jos. Bitežnik, Fr. Jerkič, Zdrav-ko Pobcraj in L. Velikonja, ter četrtošolec Ludovik Zorzut. Bodi imenovanim gosp, v imenu Matičnega odbora izrečena naj-iskrenejša zahvala za njih preprijazni triu! in naj bi bila njih trudoljubivost tudi v v/.. podbujo njihovim gg. drugorn, sreduje.šol-skm dijakom goriškim. Neki »katoliški« smrkavec iz šole k'e~ jec-Capudrove ju poslal na g. poslanca A. Oabrščeka nesramno pismo. Mladi izpii-jenec kaže nečista nagnjenja, kakoršna so doma v črnem taboru. Naj se pripravlja on na tisto »podjetje«, katero nasvetu-je. »Katoliška podlaga« je takemu »podjetju« edino primerna. - Pismo pa kaže, kako je zadnji čas, da se napno vse moči, da znani klerikalni »čuki« ne vzgoje skrajno surovih Ijudij, ki bi bili v veliko nečast (Soriški! Nova vojaška bolnišnica v Gorici. — V deželni dvorani se je vršila komisijska preskušnja načrta za zgradbo nove vojaške bolnišnice, ki ho stala koncem Tr-žaš!.' ulice. Naloga češke kmečke žene. Na veli. kern shodu organizirane češke kmečke mladine na binkoštni poudeljck v Pragi ju dejal Zvezin tajnik Rudolf Beran o češkem kmečkem ženstvu: »Ženo smo postavili v naših organizacijah na jednako-pravno stališče z možem. Žena naj deluje z njim vred za duševni, narodni in gospodarski napredek češkega ljudstva. Kmečka žena naših dni se ne odtujuje društvenemu življenju. Uprav to nas napolnjuje 1. radostjo, to budi v nas nadejo, da mladinska organizacija obrani češko kmečko ženo pred pogubnimi učinki klerikalizina. To s črnih nitk spleteno mrežo mora pretrgan naša kmečka žena v bodočih dnevih. V naših organizacijah je združenih 2U(>S kmečkih mladeničev in deklic; deklic, naših milih družic, je v tem številu 38'/ ... Tako se govori seveda na — Češkem. I)? nas na Slovenskem vabi duhovščina nemoteno žensko mladino v svoje mreže -ker dobro ve, kak pomen v narodu imaj bodoče matere. Tu se odpira široka cesi težkega, a neizmerno važnega dela za slovensko izobraženstvo. Češka socijalna demokracija o novo-slovanstvu. — Da se tudi na Slovenske; zve. kako sodi o »peterburškem romninii in novoslavizmu češki socijalist in držav t:: poslanec Hudec, navajamo (po »Nar. Pi'-! nekoliko stavkov iz njegovega podpisanega članka v »Pravo Lidu«, ki je bil odge-vor na napade poljskega soc. poslana Daszvnskega v državnem zboru na -po terburškega romarja« Krarnara: Češkv socijalna demokracija kot stranka d osle; ni zavzela k novoslovanstvu nobene^ stališča, s stališča delavskih interesov- sni-biti vobče napram njemu najmanj nnr.o dušna. Govor poslanca Daszvnskega v.-vzbudil zaradi tega ogorčenosti in popolnoma spontanega nesoglasja, ker sploh n; govoril z delavskega stališča k stvar;. temveč s stališča kulturelnega, narodne^ in plemenskega, predvsem pa s stališč.; političnega, a to kot Rusom skrajno .sovražni in in zaradi tega pristranski Poljak njegovi dokazi proti dr. Kramaru in novoslovanstvu so nasilno stolčeni in sklepi nepravilni.....Mi smo socijalisti. mi s»i'- dvignili idejo pobratenja vsega delavstv* in pobratenja vseh narodov visoko na i*i: — in ako ni fraza naša ideja, ni tudi fraz-ideja zbližanja Slovanov. Vsako delo i;; prizadevanje k zbližanju in prijateljstvu narodov -<- in tudi slovanskih — je delo:' prizadevanje kulturno___Poti do tegav' različne — Ako se govori o ideji lv< nov, pa pride poljski socijalni demokra' ; (ter slovenski socijalist in klerikalec) l\ očitki plemenskega fanatizma, ruskimi ru-blji. tatovi, vislicami in špielji -~ in Bielo-[il;iwek ter princ Liechtenstein ploskata, ja si rok ne polomita. Ako potuje Wolf jU1 Nemško in tam Čehe na najgrši način blati, ni to noben politični dogodek in so-tlrug Daszynski (s Kristanom in Lampe-tom) se zato ne zmeni; kadar pa potuje tožila na plačilo lista in globe prj sodišču v Listi n. Orlico. Tožba je bila pa odbitaJn železnica obsojena povrniti troške. Stavbenik Brazda je pa dolžan plačati navadni potni listek, ker je potoval brez listka. Pri razpravi je bilo konstatirano, da ima železnica v svoji službi ljudi, ki ne znajo češko. Nadalje, da-obstoj i navedba, glasom Kramar v P^trog/ad,-|e^f^urja^y^s^X^ejaunfl!raio, JoitLjia Češkem, Morav- in slovenski socialistični ler* klerikalni patrijotje) in sodrug Daszvnski ga v ime-jiii socijalne demokracije smeši m stavi na sramotni oder.....So v Avstriji in Evropi činitelji — posamejmj,,strankarski in državni — kateri ne marajo niti nove demokratične Ruske. Hočejo imeti Rusijo r.-j/drupano in oslabljeno ter si žele Slovane razcepljene povsod. In na teh čini-tcljili bi mogel Daszvnski uspešneje iskati plemenski in narodni fanatizem----- »()•- stanite doma in bratite se tu« kliče Daszvnski v patrijotičnem navdušenju Čehov v trenutku, ko je oficijelna Avstrija predela pomoč od oficijelne Nemčije in ko Avstrija noče biti avstrijska temveč nemška. Politika avstrijskih Nemcev zahteva jaki protiutež.....« Tako čuti in govori češki socijalist. Slovenski socijalist se s slovenskim klerikalcem vred seveda ne moreta povspeti tia tako visoko stališče; deloma iz nizkotnih in ozkosrčnili strankarskih interesov, deloma iz onega znanega ter toliko šiba-licga vladnega mamciuštva. Pa kdo bi se prepiral z ljudmi, ki politično živijo samo od psovanja in brcanja uaprednjakov ter neljubih jim političnih nasprotnikov? Iz Mirna. Dva i topljenca. V nedeljo dne 1.5. t. m. se je tu zgodila velika :ioieča. Vipavini let i valovi so zahtevali ¦ve mladi življenji. Utonil je 23-letni čevljar Rudolf Mark:č i/ Vrtojbe in. 18-lctna h-jučiška Silič iz Oehovelj. Besednjak Boštjan i/. Oreliovelj in Undols Markič i/ Vrtojbe sta se ob 4 in ' -Hotela pripeljati iz Mirna pri Štanti na o- •relidvsko stran v družb; dveh mladih deklet Marije Devetak iz Minut in Frančiške Silič i/. Oreliovelj v malem čohiičku. Sme-liliaje so pluli po motnih Vipavinih valovih smrti v naročje. Rudolf Markič, vesel ii; iiriuen mladenič, je začel na rahlo zibati čoln in dražiti mladi dekleti, da se zvrnejo v sodo. V hipu so se nreveč nagnili in čoln i se ji zvrnil. Rudolf Markič in Frančiška Sihč nista mogla priplavati iz vode in utopila sta. Krik otrok in obupajočih žen --l\i so gledali ta žalostni prizor z državne ceste - je privabil vse polno ljudi na kraj nesreče, a žalibog prepozno. Boštjan Besednjak in Marija Devetak sta se rešila, ;s ostala dva sta našla svoj grob v kalni Vipavi. Tribušon Rudolf, čevljar iz Mirna. je skočil v vodo. da bi reševal nesrečnika. ;i kmalu bi še sam ouemogei m v krilič-t:eiu trenutku, ga je rešil lastni brat strojar l"wvol Tritiušon. Čast pogumnima može-!'-:... le žal. da je bil njiju pogum brezuspešen. Karo! Tribušon je iskal utopljence in h- le po kakšnih 20 minutah je znajvečjim i.;.porom spravil iz vode mrtvo Fraueiško iNiič. a ves trud je bil brezvspešen, ker '• -e umetno dihanje je prišlo prepozno za : esrečno dekle, katero so potem na nosil-i:.'.i prenesli na žalostni očetov dom v O-;i.i;ovije. Ponesrečenega Rudolfa Markič s^ je po enotirnem iskanju dvignilo iz Vi-p;:\'inih valov ii. odneslo v mirensko mr-f\asnico. Kolesar iz Mirna je opozoril v \;toibi nesrečne stariše na nepričakovano ^;n. Žalost starišev je v resnici pretre-sujoča. a neizprosna smrt je uničila dve "-ladi življeuiapolni bitji. Počivajte v mi- . vi!! - . Zadnji čas je že, da bi politična ob-k'-t prepovedala rabo teh lahkih majhnih , -''hio\ jia reki Vipavi, s katerimi se ravno ('rdiovci skoraj vsak dan prevažajo v v>-en in vračajo na dom. Priporoča se • vedno previdnost pri veslanju po naših bodali, a vse 'zastonj — smrt zahteva svo- : in žrtve! Kolesarsko društvo »Danica« naznanja vsem g. dirkačem, kcieri žele dirkati. ^i se bode vršila glavna poskusnja cestne sinke Miren-Oorica v četrtek večer dne ''¦t. m. ter so vsi dirkači naprošeni, da Pridejo ob o. uri zvečer v društvene pro-st«re gostilne Molar. Važna razsodba o voznih listih na že- , Anicah, Stavbenik Fr. Brazda je zahte- ¦ Va! na postaji v Šumperku vozni listek. , Ker mu je uradnik hotel dati nemški li- * ^'k, ga Brazda ni sprejel ter je potoval ; '»'ua listku, Državna železnica je Brazdo go, mnogo naših knjig je že med ljudstvom in, poročila nam pravijo, da .se je povsod ljudstvo z največjim veseljem oklenilo na- ' šili serij. Upajmo, da ta naš,klic provzroči ' med občinstvom navdušen odmev! I Z..N. D. prosi'vsa ona društva, ki ne rabijo več naših iger, naj jih nam pošljejo, ' da zamoremo z istimi igrami postreči tudi ' skem m v Sleziji vse tiskovine nemško-češke ter morajo biti izpolnjene v jeziku stranke. Razsodba pravi, da ako bi tudi ne bilo te ministerijalne naredbe, da pač zadostuje že sedaj veljavni zakoni za to, da se mora" na češke zahteve s strankami češko uradovati ter jim na zahtevanje izdajati take listke, da je stranka lahko razume. Ako so na Češkem za državne železnice veljavni ti zakoni, morajo biti veljavni tudi na Slovenskem. Opozarjamo slovensko občinstvo, naj povsod zahteva pri blagajnah državnih železnic slovenske vozne listke. Ta zahteva je popolnoma zakonita in železnica ne more nikogar pre-. ganjati z globami, ako nemškega voznega [ listka ne sprejme in potuje rajše brez listka, kakor z listkom, katerega ne razume. Aretirali so v Gorici nekega Coufor-tija. ki je baje v zvezi s polomom >Banca popolare goriziana«. Pravi se, da je dobival od bivšega ravnatelja Colle denar, in sicer do velikih svot, s katerimi si je postavil skladišča lesa v Špitalu in Beljaku na Koroškem. Areti/ali so tudi njegovo, ženo v Beljaku ter jo pripeljali v goriške zapore. Izpred sodnije. — Radi tatvine kož v vrednosti 49 K je bil obsojen 21 letni Andrej Jazbec iz Rihemberga v težko ječo 2 mesecev s postom vsak mesec. 28 letni H. Panzon iz Tržiča ie bil ušel z ženo Calligarisovo, ko je bil mož odsoten. Panzon je obsojen za to na 3 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Padel je ter si zlomil desno nogo 40 letni Fr. Renar iz Štjaka. V Gorico so ga peljali po noči v mraku, kar je najslabše vplivalo na bolnika. S črešnje je padel 20 letni Leopold Pintar iz Kojščanke županije ter se nevarno poškodoval. Zdravi se v Gorici pri usmiljenih bratih. Zahvala. Vsem prijateljem, znancem in tovarišem se tem potom zahvaljujem za nabrano mi podporo K 21.40, ki mi je bila izročena 6. t. m. Še enkrat srčna hvala vsem, ki me podpirajo v moji težki bolezni. Josip Vižintin. V nedeljo 20. t. m. se vrši v Prvačini veliki javni ples v restavraciji g. Ant. Vo-dopivca pri kolodvoru. Svira sokolska godba iz Prvačine. Zgubila se je zlata zapestnica v obliki verižice od »Malega doma« do Kapucinske cerkve, oziroma do Šolske ulice. Ke-dor jo je našel, naj se oglasi v našem u-pravništvu. drugim. So^oA\nje\ Mate $e Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Na zadnjem živinskem trgu v Gorici je bilo 450 glav goveje živine, 10 konj, 500 prešičev. Opozarjamo na čaj, katerega bosta založila v.korist družbe sv. Cirila in Metoda gosp. Fran Kovač in Ignacij Novak pod tvrdko: »Prva slovenska zaloga čaja in ruma na debelo v Ljubljani«. Zavitki bodo, srebrna znamka po 10, .20 in 50 vin. Zlata znamka po 30 in 70 vin. Poslovati bosta, začela z 1. julijem t. I. ter opozarjamo p., n. trgovce, da blagovolijo svoja cenjena naročila v svrho točne postrežbe vže sedaj vposlati. Naročila sprejema do 1. julija solastnik tvrdke Fran Kovač, Ljubljana, Stari trg 12. Zveza narodnih društev. Izobraževalno društvo »Novi žar« za Rupo-PeČ je odneslo svojo veselico od 4. julija na 18. julija in to radi veselice, katero priredi ženska podružnica družbe sv, Cirila in Metoda v Gorici o priliki svoje 20 letnice. Bralno in pevsko društvo »Vipava« v Mirnu priredi v nedeljo 20 .t. m. javni ples. Bralno in pevsko društvo »Venec« na Preserjah pri Rihembergu priredi dne 27. junija t. 1. lepo veselico s petjem, igro, de-klamacijo in plesom. Prosi se bratska društva v okolici, da ne prirejajo ta dan svojih zabav. Predsedništvo »Zveze narodnih društev« se tem potom zopet obrača do p. n. občinstva s prošnjo po knjigah. Res je sicer, da se v tem času malo bere po deželi, ker je kmetsko ljudstvo skoraj cel dan zaposleno, toda Z. N. D. mora že sedaj pridno nabirati knjige, da je na jesen pripravljena ugodoti množečim se prošnjam naših društev po lepem, poučljivem čitivu. Zatorej darujte po možnosti knjige, ki rodc toliko dobrega sadu med priprostim našim ljudstvom, ki spoznava bolj in bolj, kake prijateljice so človeku knjige. Mno- Poiitični pregled. Državni zbor se bavi z vladnim finančnim načrtom. Skoro vsi govorniki nastopajo za saniranje deželnih financ, iz-Ijajo pa se proti davku na pivo in žganje. Italijanski poslanec proti irredenti, — Poslanec Artou, tajnik ministra Tittonija, je govoril v torek v državnem zboru v Rimu iu rekel med drugim: »Do 1. I 878. so s t a Ii n a š i o d u o š a j i z A v s r i j o d o b r o. I r e d e utaj e pa v s e p o k va-r i 1 a. Da se noče slišati n a D u n a-j u o uravnavi s e v e r n e m e j e, d a segle d a v e d n o i n v e dno 11 a 1 i j o z n e z a u p a n j e m, t o j e z a krivil a i r e d e n t a. T a r a k - r a n a n a politični vesti n a š e ga u a r o d a n i m a niče s a r i s k a t i v T r s t u. V T r s t u .stoji za A v s r i j o nemško l j u d -s t v o i n N e nič i j a. T o r e j s t r a n z o-t r o e j i m i z a h t e v a m i ! V r n i t e s c ž e on.k r a t k z d r a v i realni p o l i* tiki!« Hud poper za naše iredentovce. Plačilo Lahom. — Ker tako lepo služijo vladi poslanci laški ter glasujejo za njo v stiskah in težavah, dobivajo dobro plačilo za to. Po glasovanju v torek je bila ustavljena sodna preiskava proti onim laškim visokosolcem, ki so 23. dec. lani na dunajskem vseučilišču streljali iz revolverjev ter se ie pričakovalo za nje ostro kazen. Chiussi ˇ mestu) nihSo no pozna, ker nikjer no inserirajo. Skoda ni majhna. V najem se odda V najim te odtfa prsdajalna z jeslvi-nami v Bcriei v ulici Vege! št. 2. . avgustom v jako prometnem delu mesta lep lokal, pripraven za knkoršnokoli trgovino. Več se izve v upravništvu. ItčTse iS*.~LjL TTSS^cŠ: Hci. Plače oribližno 500 kron. Le pismene ponudbe je 'pomirjati na naše npravništvo pod šifro: ,,Žmožnost". Meblovana soba v *najem s i. julijem na Kornu št. II. Več se izve istotam. Na prodaj je dobro ohranjen gramofon i 12 ploščami. natančneje se izue u goslilni „pri belem zajcu", Gorica, nunska ulica. FSK Varstvena znamka: „Sidro" ILT iiniment. Capsici comp. Ig Nadomestek za Anker-Pain-Expel!er je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z našo varstveno znamko „si-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. ____Dr,RICHTERJEVA LEKARNA ___ k „ zlatem levn" v Pragi Elisabothgasso Stov. 5 ne Dn»vno razpošiljanj«. mi Rimske toplice v Tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem. Temperatura 38 40°. — Odprto od 1. junija do konec septembra. — Kopališče povečano in na novo urejeno s 40 sobami. Postrežba točna in izvrstna. Oskrbništvo. udiikovana pekarija in iladfiičarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršnje naročila vsakovrstnega tudi najf-nejega peciva, torte, kolače za birmance i in poreke, odlikovane velikonočna' pince itd. Prodaja različna fina vina in lik »rje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoma se slavnemn občinstvu za mnogo-brojna ni ročila ter obljublja solidno lostrežbo po jako zmernih cenah. ~t*& SUKNA in modno blago za obleke priporoča tlrma Karel Kocian 4TS V Hlimpolcu na Četa Tvorniške cene. Vzorci franko. Naznanilo. Mauufaktiiriia trgovina IYAN MARCUZZI dediči se je preselila s 3. junijem t. I. na Travnik (Piazza Grande) št. 16. Obenem se naznanja ceuj. odjemalcem, da od 3. junija do 30. jumja se bo razprodajalo vse blacjo, ki se nahaja sedaj na Travniku (Piazza Grande) Str 24 s 30% do 50% popusta, »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. iV lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, l„ nsdstr.) — Telefon it. 70. Hačnn poitne hranilnice itev. 837.315. Ne obenem zboru dne 30. maja 1909. se je določilo: Hranilne vloge se obrestujejo po A%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se spreiemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po %%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 %.