Slontvo in viri 
Podatke sem dobil ve.činoma od ple za l Gev po i.-.:n·šeuih uponih. 
Spodaj navedeni seznam slovstva ni i.-.:črpcn, poleg tega pričnkujem, da 
bodo nekateri famed navedenih vzpouov 1;e opisani in da bodo priobčeni 
tehnični opisi. Za svojo do]Y,nost smatram, da se na tem mestu zah,·alim 
tov. Km;icu, ki mi je dal šteYilne podatke, predvsem n starejših vzpo­
nih, poleg tega me je opozoril na Rtenlne n c<lusLaLke in pogreške v 
mojem delu. P rvenstveni vzpnnii ki so o:mače1u z zvezdico(*), se v tem 
pregledu prvič omenjajo. 
Kratice pi.,mcnjajo: O opis vzpona, TO tehnični o-pis, F fotogral'ija 
ali skica z včrtano smerjo, NA Naš alpinizem, PV Planinski ,•estnik, 
Š te,illrn za kratico PV označuje letnik- V f'.stnika, številke za kraticami 
pomenijo stran v dotični lrnjigi oziroma zvezku. 
1 PV 1948-85, TO PV 1948-26,j, 2 PV 194ll-85, TO .1" PV 1948-265, • PV 
1941l. /l5, TO P V 1948-18':J, 
4 
O F PV 1948-68, TO PV '1948-266, 
6 
PV 1948-IH, • O 
TO PV "1948-152, 
1 
PV 1 948-245, 8 Gore in ljudje 19-17-173, PV 1948-8.j, PV 
19-:l8-2-i.5, TO F PV 1948-267, o Lo\'Šin: V 1_'riglav11 2 1l1 , P laninski zbornik 1945-139, 
1 0 O F PV 1()4fl-B6, TO l'V 19-:l8-266, 1
1 
O PV 1948-245, TO F PV 19-Hl-266, 
12 () F Gore in ljudje 1947-29, Gore iu ljmlje 1947-17::S, 1'V 1948-85, 18 TO PV 
1941l-189, u. Gore in ljnc;lje 19 47-173, PV 1948-85, O F PV 1948-171, l~ TO l'V 
1948-189. 
1
• O F PV 1938-11, 17 Pol.et junija 1948, PV 1948-188, 
1
s PoJ", t jun. 1948. 
19 NA 177 V 13a, sk. 13, O PV 1927-231, 20 0 F PV 1935-10, 
21 
TO PV 1948-267, 
H O P Planinska 1\Iatica 1937-19, Lovšin: V Triglavu 60, 
211 
TO F PV 19:!5-181, l'V 
1935-224, Comici : AJpinihluo erofoo, 21 TO F PY 1948-:.!67. 2
6 
PV 1936-235, f ~ -Plu­
ninsld zhMnik 1'J45-64, Planinski zho:mik 1945-159, !? TO F C..ore in ljudje 1947-219, 
2 8 TO F PV 19l2-1, NA 144 1\1 14a, sk.. 11, 29 Ustna navedba tov. Di111uil.11 \foksa, 
3 0 Lovšin: Y Triglavu 61, •
1 
Pluuinski zbornik l94!'>-157, O TO PV l!HB-281, s
2 
O 
F TO ner Berg_ steigcr l'J35-291, Planiru!ki zbornik 1945-61, 
33 
PV 194!!-291, u l:'V 
1934-64, CTsterrcichisd,e ,\ lp~n, f'ilnng l93:t Z\", 1139, str. 357. ~• PV 193~1.,l, N.\ 
148 M l6, sk 11. 
Pnvel Ktmaver: 
Na groblji Bistriškega ledenika 
>li moj namen napisali učeno :razpravo, dasi je predmet vreden, da 
bi se ga Lcwcljito lotil poklican učenjak. S tem člankom hočcw ~lilno 
opozoriti, da je v dnu doline Karnui; ke Bistrice tnm od Kraljevega 
,l:u:ibu in do krnic prav " osrčju stm1ih sten še mnogo lepega in zaniµu­
-vega za mislečega gornika. Vmes leže prmill·aui gozdovi te lepe doline, 
skozi katero v.se prehitro brzc avlowoblli in gorniki. Ti zadnji pa čim 
hitreje zapuščajo dolino, da dosezejo vrhove, in se skozi dolino zopet 
prcuaglo vračajo dom o,·. Toda za mislečega planinca :in ljubitelja lepih 
samotnih kotičkov, romantičnih g-1-ma<l -velikih s1ml, poraslih z mahom 
9 

in drcvj cw, nudi TaV110 rlno Kamniške Bistrice premnogo užitka, do 
katerega se ni treba današnjemu Jclovncmu človeki1, ki je v nedeljo 
potreben počilka, preveč truditi. PTi tem pa, ko počiva ob vznožju ma­
hovitih skalnih valunov, bolvanov ali eratičnib klat!, ali morda celo 
spleza nanje in zre v veličastno ok<>1ioo tihih gora, mu splava duh nazaj 
v sive Javlllllc, ko je bil-0 tam, 1..ier on počiva, vse d1·u&ačc, saj tistih 
skal niti ~eni bilo tam, Potovale so na lu-Llu mogoč:nega ledenika, ki je 
segal z gora doli prav do sedaj tako lepo z zelenimi tra.vnth.'i po1·asJcgn 
Kraljl:vc ~a hriba in do začetka gozdnate doline Kornšice. 
Ta · ko ležiš na mehkem mahu in 8Hnjaš o minulih vekoTih ter uživaš 
sladko sedanjost. In prav letošnje poletje je bilo kakor n!ilašč ustvar­ jeno za tako razmišljanje, ker je dolgotrajno deževje oviralo gornika 
pl'i pohodu na visoke vi-hovc, t!u poznega poletja zasnežene gore pa so 
ga z:ivo spominjale nedavno minule ledene dobe. Cc p1 ·a, ,im „ne<lavno", 
mislim pae s stališča zemlje, ne pa človeka. Saj pri starosti naše zemlje, 
ki jo cenijo na okroglo dve milijarili let, nel.aj sLotisuč let, ko se je v 
Alpah zn.čela prva le<lcna Joba, in nekaj desettisoč let, ko se je za.ch1ja 
ledena JoLa končala in so se ledeniki pomalrnili nazaj v vi,;ave, Te.~ 
ni mnogol 
V onem Času, L ornj prc~d rlohrimi. več stotisoč leti, so se Alpe že 
dvigale na današnjetn mestu. 2e so bile Savinjske ali Kamniške pfanine 
in Julijske Alpe Lam, kjer l:ltoje dane.~, in vendar so bile vse drugačne 
kakor dandanes, ko n as očarajo s svojimi strmimi vrhovi, 8u:okinii. ko­
ritastimi dolinami in silnimi .razlikami mc<l skalrn;itimi puščavami v 
višavah, ki jih oživljajo krame hlazinice najvišje živečih planinskih 
cvetic, t e1· med gozdnimi pobočji in sočno zelenimi <lolim u.n.i. -Prednmm 
so biTe ogromne razlike mc<l uc.ktlanjimi in sedanjimi oblikami dolin in 
vmov. Zuadi gubanja in lomljenja orjaških apnenče,iJJ plasti, ki so se 
v pradavnini dvignile iz morja, so bili vrhovi goLovo Lolj klarlasti, manj 
izoblikovani, in doline višje. lmcle so večinoma takozv.µio „V" obliko, 
kakršno - vidii'i n. pr. še oh začetku Kamniške Bistrice med Stal10vico in 
dolino Korošico. 
Pa je pred, geološko rečeno, ,,nedavnim" časom , pre<l par stotisoč 
leti, iz clo sedaj še nepojasnjcuili vzrokov srednja letna temperatura 
padln za 3 <lo 5 stopinj p od današnjo. In ta na videz tako ruajlma raz­
lika v temperaturi je lice današnjih Alp iu st:vt:me E--.Tope, pa tudi 
nekateri!• <l.i·Ligili višjih gorovij na jugu popolnoma izpremeuila. Nasuila 
je takozrnna led ena doba, v kateri je bilo mno_go parlavin v obliki 
snega, ki se tekom lcLa ni mogel več st-aJati. Snežena odeja se je od 
leta do leta, od stoletja do stoletja bolj debelila in tekom Lisučletij je 
led pokril vso severno Evropo in Ameriko, tako da so bile celo severna 
Nemčija, Poljska in večina Angliji! pod ogi·omno ledeno ploščo, celin­ sko !ednino. i\Talone enako usodo je zade1a tudi Alpe. Ltičnir.a večnega 
snega, ki je tlancs pri nas tako visoko, da segajo čez njo le Ti:iulav, 
škrlatira in nekateri drugi velikani JulijskiL A}p, se je za 1208 do 
1300 m z.nižala in je bila nižja kakor so danes planlll8ki pašni.la in 
gozrlna meja. To je zadostovalo, tla je ploščina tistega dela a~pskega 
sveta, v 1:atcrem se sneg tudi poleti ni več staja}, ogromno narasla. in 
ou Lam so začeli segati v doline vedno večji ledeniki. Končno so postali 
10 

• 
tako veliki, da so doseg1i predalpski srnt in se v nekaterih ku.1jih Alp 
predvsem na seve1·u, celo strnili v cnu velikansko ploščo. 
Nekatere številke nam dokazujejo, kako ogromni so bili ti ledeniki: 
pri Insbrucku je bil ledenik okoli 1500 m debel, Porcnji del noline 
Sulzach je 11a{Jolnil lc<l do 2200 m visoko, Rhonski ledenik v Svici je bil 
sam 2000 m r ebel Pa ni nam treba se_gati predaleč, ker imamo tudi _pri 
Ms zglede silne debelosti nekdanjih lc<lcuikov. Savski ledenik je bil 
tako debel, da. je segal pri Koren1J še čez Karavanke in se je spaja] z 
ledeniki, ld so poplavljali Koroško. Ledeni tok je pokrival vso Bohinj-
Koritasta d.olitui: 1. debelina nek­
danjega ledenika 
Koritasta ali »U-s: dQl[na: 1. vi­
tina doline pred ledeno dobo; 2. od 
ledenil&a verjetno poglobljeni del; 
3. talna groblja; 4. v talno groblje 
zarezana sekundarna rečna dolina 
Rissl P. Kunner 
sko in Savsko dolino do bližine Lesc in Radovljice, kjer je bil njegov 
konec, in kjer je iz bržčas velikih ledcnihlilll vrat in na mnogih krajih 
izvirala nekdanja Sava. 
Kamniške planine, ležeče bolj proti vzhodu, kje, se pričnejo Alpe 
nižati, niso nikjer poslnle ledenikov izven svojega osrčja, če tudi so hili 
ledeniki na severni starni, posebno oni, ki je tekel iz Logarske dolinf:, 
zelo veliki in do 1 l km <lolgi. l\"a jugu pa je Bistriški ledenik, ako ga 
me;rin10 od njegovega korena pod škarjami in pod Grintavcem, dosegel 
dolžino okoli osem kilometrov. Izpolnjeval je vso širino doline in je bil 
več sto metrov debel. še dandanes moreš priLližno določiti debelino 
ledenika tudi pri Bistriškem ledeniku. Ko s· e začneš bližati Kopii1čcm, 
že opaziš, <la se je dno doline ra7 ..širilo, nad njo pa se takoj začenjajo 
zelo strma, deloma celo prepadna pobočja, ki pa se po nekaj sto metrih 
zopet bolj položf:. Ak:o v duhu, ali s pomočjo dveh palic po vzorcu 
11 

skic:e podaljšaš položna poLučja, najde~, kje je bilo nekdanje dno 
doline, pa tudi približno ilehelino ledenika pruti koncu ledene doLc in 
koni:::110 množino kamenine, ki jo je Jedf'nik izstružil v J.olino in jo je 
rnda od11esla na bližnje ravnini' in v morje; uttjlmlje dobiš naj..-ecjo 
rlebelino ne]ula11jega ledenika, če potc!$ 11cš orl vrha strmih J.olim;kih 
sten izbočeno Črlo. 
Kak$no delo je opnn il lli11triški ledenik in kako ga je opra, il? 
Kakor sedaj spomladi in pozimi, tako je tudi , ledeni dobi. a lakrnt 
,se letu. zupacfli sneg drča! po strminah v globine, kjer se je nabiral ,. 
ogromnih množinah ua manj strmih delih dolill iu se tekom desetletij 
in stoleLij polagoma izpremiujal v sren in nato ,. Jed. Kaj pa po"zrorajo 
taki plazmi, lahko nazorno , idiš, če se potrudiš poml11di v vznožje gora 
in opazuješ dalj Ča:m, kako stoteri plazovi grme preko sten in r u;;ijo 
pred seboj v,ie, kar dosežejo. S :.cLoj v11 le tudi kršje in velike skale in 
se privale ,·časih vsi u111a.t.ani v dno doline. Kar sP. pri n as dogaja scJaj 
le _proti pomladi, se je vrši lo v lctlcni dohi zaradi vedno novih množin 
z11padlcga snega vse leto. Oblikovanje gorskih vrlwv se je zato vršilo Y 
ledeni dobi VllC !.,olj intenzivno, in uvno tej dohi se moramo zahniliti 
za. prelrpe oblike dana;njib vrliov. kakor n. pr. Grintavca in Skute ali 
Ojstrice ,, Kanmii;kih pl1111inah, ki nas tako oi;arajo. 
Sucg, ki ,ie je nabiral v koLaujmt pori stenami, katere 1,0 kot grape 
!!ofoYO obstojale že prcJ začetkom ledene dobe, se je torf'j od 1eta do 
let<1 debelil in izpreminjal v led. Treba je nekako 8 m snega, da rnu,;Lane 
iz njegn 1 m ledu. Y Jedeni doLi' je bilo več padavin kakor dandanes in 
goto,·o je pos tni letl v par sto letih ie tako J.cLcl, <la je začel iz grn_p 
poJzeti _p.ruti dolin.im. Iz grap so začeli visP.ti v doline tako:t.vani po­
bofoi ledeniki. Njihovi kouci.., je?.iki, so se zaradi , cuno bolj narašcajo­ čega pritiska novih množin snega in IP-da od zgoraj, od :t.birališča, po 
položnejših _pobočjih vedno bolj bližali nižjim delom doline, nad slr­
u1cjšimi pohočji ra so se lomili in ledeni plazo,i so grmeli na\Z(lol. 
\lorda so se v zaeetku ~~ stajale ledene muowie ,. globljil1 delih doli11, 
n čim Lo lj se je nveljavljaln norn tloba z nižjo srednjo letno tempera­
turo, tem bolj so se kopičile ledene gmote pod poLočnimi ledeniki, se 
stapljale v nu, ledenik, po.množene z lcJeniki, ld so iz gornjih g;rnp 
prilc,di po položnejših eohočjih brez lomljenja v dolino. Po stoletjih 
koucno so poplavili s -pocasi se valečim. , cč lito metrov debelim led1,11u11 
lokom, \'so dolino, najdalje tja dn porl Kralje\'egn hrib!l. kjer še dan­ danes lal:iko opazuješ zadnje groblje. 
Tri prav posebno velika zbirali.bta snf'ga in ledu, iz katerih le na­
staj11 I Histriski ledenik, moramo l'azlikovati na južni. struni Kamniških 
planin. Eno je v širni kadunji med P]auja\O. Ojstrico in Dedcem, otl 
koJer se je privaW skozi doliJto BeJe Yelik Jedenik: drugo zhiraJiJ;če 
ledenih mas, pretrgano z nekaterimi vmesrrirni grebeni, je bilo med 
Brano, Skuto in Grintavcem, od koder so He valiTi ledeniki po scdw1jih 
Z.mavr11rjih, frez Trate naJ. Gamzonm skretom. po 1fakm in \-elikem 
hucleu1 grabnu Lcr skozi JnrjoYec. Tretje zbirališče p11 je hilo v osojnl'm 
delu med Ka 1:~ko goro, Kalšhim grebenom, Jermano""im turnum in 
sosednimi n hovi. četudi sta hi li dve zbiralisči višji, je hilo, kakor 
kažejo vsi znaki, z;idnje zaradi osojne lege bolj i7.datno in je združeno z 
12 
• 

J{.am.niške ptani11e in, Bistriški ledenik IJU kon,;u ledene dobe 
drugim zbirališcem polnilo ves J.auaš11ji Prosek, Kurjo rlolino in konec 
.Bisti:IBkc doline. Ce dobro primerjaš, vidiš, da je bil ledenik, ki je iz 
Kalc pritekel p o Kurji dolini, malone tako vcli_k ka1ur uni jzpod Grin­
lavcu in Skute. Ledenik iz Jermanovih vrat ni bi l med večjimi, ker je 
imel premajhno zbirališče v gornjem delu. Tudi skozi dolino Rep mu 
je priteklo premalo ledu, ker je del pobočja P lanjave oddajal led in 
sneg proti Ojstrici in Dedcu, od koder je tekel ledenik v Hc.lo dolino. 
Ta pa je dobival manjši ledeni dotok izpod Rzenika in Konja, kamor 
je jufna stran Dedca pošiljala vse trde padavine, ki so tamošnje pov1·~jc 
krile kot dokaj debelo plast ledu. Manj_ši pobočni. ledeniki so proti lli­ striški dolini viseli. t1uii z ~fokrice in celo z Dola. To nam_ Jasno pričajo 
visoko v gorsko pobočje utisnjcne krnice, kakor so to Ovcarija, Kal in 
druge: Le <lohro poglej, pa boš videl, da sta zadnji dve lepo koritasti, 
oblike „U", pod njima pa so od tekoče vode urezane doline ohJike ,, V" l 
Takih krnic, ostank{}v visečih pobočnih ledenikov je mnogo in jih, če 
se ne podiš samo po vrhovih, lahko sam odkrivaš. 
13 

Kar tako pa tudi veliki. lerleniki, rlotekajoči izpod Skute, Grin­
tavcu, Kalškega grebena in črez OrliC:je niso prihajali v doline! Posebno 
če je debelina postala manjša in zaradi strmih sten, ki se še dandanes 
' postavljajo med dolino in vrhnjimi deli in krni~mi, torej predvsem 
med višino okoli 1300 do 1800 in 2000 m, so se ledeniki pretrgali in 
n11slah so takozvani ledeniški prelomi ali -seraki, ki še danes v Alpah 
in dru~or l na strmih krajih ovu-ajo prchoJ ccz ledenik. Na takih krnjih 
so se tu<li dotoki Bistriškega ledenika raztrgali v tisoče in tisoče kosov 
in slolpov ter se zaporedoma kot silovite ledene lavine grudili v glo­
bino. Neštetokrat je g.rom napohiil Bist..riško dolino ilf oblaki v prah 
zdrobljenega ledu so zakrili za nekoliko 11T kraj, kamor je prigrmel 
silni lede!).i plaz. Led se je sporlaj seveda zopet sprijel in spojil z lede­
nikom. Drugod, na manjših strruiuah in nad grbinami v dnu ledenika 
se je led tudi pretrgal in zazijale so dolg"e poprečne in podolgaste 
lc,le11iskc razpoke, katerih temna modrina je pričala včasih o ,•eč sto­
meterski globini. Grom se je razlegel mnogokrat, kadar se je zaradi 
napetosti v ledu odprla taka razpoka. Tako y tej dandanes tako 
obiskani dolini turli ni bilo povRem mirno in govorila je narava, ko je 
po svoje snovala in oblikovala zemeljsko površje. 
Ledenik pa ni lckcl brez dela <laJjc, ampak je deloval kot oblič in 
silo·vita metla po apnenčevih sklacli.h Kamniških planin. Prav točno pač 
ne bo mogoče nikdar ugotoviti, v koliko je naraya že preje poglobila 
dolin~ in izohlikovala vrhove-. 1 \foogi tudi d, umijo, da Li smno Jcdcui.k 
wogcl uarcilili in .izoblali si1ua korita, ki se od vseh strnni zaTezovajo 
v Alpe. Saj človek mora osupniti nad takimi koriti kakršna je n. pr. 
dolina, v kateri leži bajno lepo .Bohinjsko jezero, ali Logarska dolina, 
Vrata, Trenta i. dr. Toda temu dvomu se povsod postavi. po roh11 zopet 
, {ira;auj~: Za~j je do lina kori~sta le ,~o tja, do ~-amor je. se~al l~~e­
mk, dalJe pa 1ma navadno ohliko „V·? In zhtHl:J. v dolim Kamn.IBke 
Bistrice je to poseb~o jasno. Takoj za Kraljevim hribom, za čelno 
_g.roLljo, je <loliua lepo ko.riLasla iu ;iroka, preje med SL ahovieo in Kra­
ljevim hribom -pa je zarezana v apneniško gmoto v oh liki „V" ? 
Kakor povsod drugod, tako je tudi Distris 1ci ledenik dobival s 
skalnih p .obc~čij in vrhov vc<lno nove množine kršja m vclik.iL skal 
Dol tega kr;ja se je z ledenikom pomikal v njegovem chrn dalje, in je 
kot ta In a g .rob I j a ali morena deloval kot oblič. V kolikor morda 
že preje dolina ni bila razširjena, je sedaj ledenik desettisoč let dolgo 
poglabljal in širil dolino in se na široko zajedal v globino. Gladil je 
dno, praskal trše skale in odnašal s sehoj pmiehno iz višjih delov vel! 
droLiž ter priprnvljal darutfojo obliko g.rLin in 1·aznih gladki.La, a od 
vode posebej žlebičasto razjedenih skal na Podih :i,n drugod. 
Zaradi takega delovanje, oblanja tal in drobljenja kršja v dnu le­
denika pod silovitim pritiskom je bila tedanja Risn:-ica vse drugačna orl 
sedanje! Tekla je kalna že izpod ledenika, izpod večjih in' manj8ih 
ledeniških v.ral na koncu ledeniškega jezika. Ta jezik je, kakor 
smo že večkrat rekli, segal najdalje do pod Kraljevega hriba, a v raznih 
vmesnih dobah se je gotovo tudi večkrat premaknil tja proti Kopiščem, 
proti koncu ledeniske dobe pa se je vedno bolj 1mrikal nazaj. 
14 
• 

Mnogo lu•;;ja in luJi velikih skal se je nabralo ob robovih ledeni­
kov, kjer so kol rob n a m oren a med ledom in gorsl-.o gmoto ludi 
delo, ali slično ohliču in pili ler se pomikali prol dolimkcmu koncu 
ledenika. 
Ogromna kršja in skalovja je noi1i1 ledrniJ... v srnjem omrčju, kot 
n o L ran jo grob 1 jo. Notranja groblja je nastala, ker so ~c kršje in 
skali-, b.rušeče se od vselt strani nu ledenik. posebno od najYi~jih Jelov 
in nad zbirališči, polagoma pulopljale v led. 
Posebno zanimive so bile tudi štc,ilne srednj e grob I j e Bistri­
škega ledenika, \ lli doto!..;, n. pr. :Relsl-i, Jermauski. žma\ čarski, Skut­
ski, Kok r;k.i in KaHki ledenik so seveda vsak imeli svoje robne 
g 1" o L I j e. Kada1· pa 11t11 se d,·a lakn Je<lenikn zlila , Jolini drug v 
drugega. &(n se <!pojili turli stranski ali robni groblji v Pno in sta oJ 
sedaj poton ili bolj ali manj blizu sredine li;Jenika kot J:1;rebcn, i.estoječ 
iz kr~ja in skalovju, proti koncu, proli jeziku ledenika. To so s r I' rI uje 
~ 1· o IJ 1 je, kakršne tu<li dane;, lahko , i<li~ na , seh ver-jih alpskih 
ledenikih. 
S kakifoo hitrostjo je Bistri;ki ledenik tekel pn dolini, ne more.mo 
vedi-ti. Na hiti:m,l morf'mo sklepali le iz opato,·anj na še oh<1tojcčih 
alpskih in Jru~1 ledenikih. V sedanjih J't12'Juer,1h Lcčejo alpski ledeniki 
razmeroma p ucasi, orl G do 40 ,·w na dnn, medtem l o se premikajo 
~Pinlarska peč,: 
Riu! I'. Kuno, er 
15 

(.'rita pri Zajčji luži 
Ui~I r. 'Kt11H1vt•,. 
, clikanski grocnlandslu leJc11iki tudi s lutroR tjo naJ JO 111 na dnu. Go­
to"J su a lp)!ki ledeniki in z njimi u!'d tudi Ifo,tri~ki, dosegli oh času 
YThuuc11 s\oje sile vt>rjo hitroi;t kakor jo imajo sedanji alp!!ki ledeniki, 
ki z.a enkrat nazadujejo. 
Ristriliki h:denik je bil torej, kakor v!li drugi, uo11ilec velikauskih 
mnozin krsja in skRlovja, ki i;c je krušilo :t vrhc,v in njihovih pobočij. 
Po ,.,išjih predelih je lrnr potemnelo vse krušje, kar še danes posebno 
dobro vi<limo na Velikih in ~1alih porlih in drugurl. V sebi, ol> sehi, pod 
seboj in nli sehi je nosil ostanke gora v vseli oblikah. Drobno kršje in 
velikanske skale, valuni, holvani ali <'ratične klade imenm lllli, vse je 
bilo pomešt1110. Nekatere rnli.ke skale so tako zascucile spodnji del ledu, 
da !lo ga \l:tro, ule pred tajanjem in so ost ale leta dolgo kakor ledcni~ ke 
m:iz,c na stožcu ledu pod seboj, medtem ko se je v!lle<l pripeke v 
toplejših dnevih pJast ledu na ledeniku okoli njih mnogo znižala. Take 
ledeniške mize vidiš mnogokrat ua današnjih lcrlenikih. 
Ves ta ogromni k11meniti material pa je moral ledenik končno le 
odložiti in to je storil \' glamem Y č c In i grob 1 ji. Jezik je sr.gal ,, 
toplejšem delu doline do tam, kjer je hita množina stajnncga lrdu 
cu:ika pritekajočemu. Tam je ledenik kopičil v relil1 br<ljh slrnle in 
kršje, vse brez re<la in brez slojev. vi;c križem pomdano. ~ajvcčja taka 
hrda, čelna morena, so nastala pod Kxaljcvim bribom črez Bistri;k<1 
doliuo <lo začetka doline KoroŠice. h o je nastala toplejša doba, je 
16 

J azl,ečcva griča 
pod Ktint1,vo do­
lino (Rumn. 
Bistrica) 
Ri,lll P. Knonve% 
Kamniška Ristrica prodrla grol,Jjo in tudi potok Korošic1;t jo je podi.ral 
in odna;al. Obe vodi sta cclno grobljo zelo porušili in odnt>sli. Posehno 
glohoko se je zarezala vanjo in v talno grobljo Bistrica sama. Zato je 
vredno polo, ati tik ob reki nangor, ali po11tajati ob ;iurezah nove ceste 
in pa tam, kjer so iz rnzličnih vzrokov nastali manjši usadi. l'oYsod 
boš videl, kako so v1:like skale pome.;Wle z drobirjem in celo s prav 
fiuim, drobnim peskom. Ta mešanica je značilna za vse ledeniške 
groblje. Ko sem letos dopolnjeval svojo prosto\'oljuo delovuo obvezo na 
novi cesti, ki vodi Črez sotesko Prcdaselj, sem prav posebno nazorno 
čutil :in videl, kaj vse Je Bistri;k.i ledenik prine.'lcl z gora. Ko je numreč 
nastopilo zopet Loplejsa doba, se je ledenik začel umikati (slika 3) in 
zupustil je zn seboj vse, kar je bilo na njem, v njem iu pod njim. Vse 
to se je pomešalo. Razstreljevali smo morali velikanske valune, a v 
nep~sre<l.ui bližini .in ~lo pod njimi smo nakli tako fin pesek, <la je bil 
celo za posipanje predroban i11 smo mo. rali tolči in drobiti druge skale, 
da 111110 dobili primeren material za posipanje. 
Vse !alkale in tudi drolmcjše kamenje je na svojem potovanju izgu­
hilo ogle. Ostro je osLalo samo tisto, ki je bilo na vrhu ledenika .in se 
17 

ni moglo nikjer obtol,~i in okru~iti. Venda1· lahko na poti ,. Knnmiško 
Dii;trico dobro ra:-Joči;, 1....-nko je v začclku doline !,mnenje lepo okroglo 
in celo v i.,lojih nalo.Gcno. ker ga je že rnliln n,cla s seboj: ta prod je 
tudi kpo l'lortirau. V groblji pa je kamenje in skalovje le bolj ohkru­
;cno. nekoliko o~lajeno iJ1 kakor smo že r ekli, vsr. križem pomešnno. 
Pri m111 sta bili clvr. zaporedni leJeni Juhi z eno ,mrsno toplcj;o 
periodo, m edtem ko S(> v sc~ernem delu Alp našli. dn so se v ledeno 
doho ,•rinile tri toplej;c periode. Tako je l3ist1•i; t-; ledeni.J... pravzaprin 
r l-rnkrat nnrastel ill dvakrat nazadoval, drugič dokončno in kakor , irli­
mu tako močuo, rla je izainil 7. južne strani Kamuiških planin. Za seboj 
je pustil prnvo pu;čavo. ~o clcl,cla je bila plac;t groblje, ki. je o~tala 
na i.irukem koriliu:1lem dolinshm dnu, viJin10 v 7.ai'c:.w Ristricc, ki ~e je 
zajeclla v gruuljo in teče serlaj v tako7vani sekunrlarni ozl..i <lolini, iu 
deloma v 80teski Prcdase]j, od konca do puJ Kralje, ·ega hriba. :'\ckna­
njc ledeniško cluo, na katerega je po slajanju ledenika sedlo vse, kar je 
lnlo v njem in na njem, je še dandanes za ,·sakega ljubitelja nariwe. 
Yclczauimivo čcturli je grnbljo tekom sledeHh JcsP.ttisočlctij prerasel 
pragozd. Zap11stiti mora samo oLicajno ceslo in iti po irrranpotil1 i..:i 
tudi po divje m skozi drn iu strn, krilcm po dolini. :'.':aBel bo ne~teto 
valnnov. Najbolj znan tak valun ali bolvan je Zagana peč. A moraš jo 
obiti, če hoceš razuu11•ti zakaj se imenuje „ža~~mn"! Skala se je prevr­
nilu na ledu in po sloju prdomilo.. Velikanski vuluni so pti Pintarski 
peči. Selc i·e pridei. blizu, spoznaš prav zo. prav nj.iho, u Yelik()st. Celi 
\ 
► 
Uroblja llistriškega ledenika 
18 

>Sim1ica.« na,d 
Zagrmo 1>ecj11 
1l t•al l' K uua ,er 
majhni gozdiči in traticc so na njih zrastli orl Listih casov, ko jih jt> 
lerlenik stresel ra7. svoja potrpežljiva pleča. Od Pintar11kc peči je po­
scLno <liven razgled na osrerlnjo skupino K.umniških plimin. 
V popolni go;čnvi, od koder ni niti nujmnnjšega ruzgleda in kjer še 
v sončnih dnc,ih vlada mrak, stoje neštete druge velike skale, ki so 
nekoč bile del tega ali onega vrha v sinjih vi;;avnh . .Naj omenim ,saj 
dva ve]ikam!ka valuna, C1·ičo pri Zujčji luži iu Jazbečevo gričo 
pod Klinčevo doluao. Oba sta :i: večjimi in manjšimi rlrc, esi porastla. 
Slike hoJjc pojasnjujejo njuno ,·elikosl knkor hescdc. Oba valuun imata 
i:o mnogo drugih malone enako velikih Mosc<lo,. 
J'.\ajvečji valun v KamnHki .Bistrici p11 je prav golO\ o Sirnica. 
Ledenik jo je ob svojem umiku pustil v podnožju .Hrane. V njeni so­
sc;čini je tudi Cuubedtajn, velikan, ki pa je ,·es obrlan od gosča, c in 
visokih smrek. Sivnica JJB je orjak, .ki je na jumi l:llrani nad 30 m visok. 
Deloma je porastln z gozdom. Gozd:ir France Uršič, ki je bil vc~lcrat 
nn njej, mi je nu;tel osem Vl'l:ll dreYCS, ki tam rMtejo. Sprctnej;i 
ljudje lahko splezajo nunjo od severuc in vzhorlnc strani. na južni pa 
je previsna. Dh •en je pogled z nje posclmo proti Kokrskem sc<llu 
19 

in v divje razorane doline pod severnitui strminami Mokrice in 
Kompotele. 
Odkar so posekali gozd med Kraljevim hribom in Kopišči, se, idijo 
lepe skupine valunov (slika 8) posebno na t.lesni strani, če 8e pelješ, še 
bolje, če hodiš po svetu kakih 10 m inut pred Kopm:i. Na maho,itih 
8kalnih valuuih, ki nemo Jelc v di\"jem neredu in so , ·si purastli z 
mahom, lahko uživaš najveličastnejši razgled na Kanmii4ke planine. 
Tam l!e prav posebno lahko zamisliš v davno rniuulo ilobo, ko je ravno 
tod bil konec ledenika. ToJ so v debelem jezilrn ledeniku zija la mo~ 
gocna ledeniška vrata. Iz njih je tekla votla, ledcniiiki potok ali rc1.a, 
t.lanes Kamni;ka Bistrica imenovana. Od trcuja talne groblje oh dno 
pod ledenikom je bila vsa kalna. l\"ajbliija gorska puhorja so bila 
morda zelena in celo iglavci so stali v spoštljh-i razdalji od ~vojega 
smrtnega sovr ažnika, ledu. Kaj se je godilo ton ob ko11cu lcJ enikovega 
jezika? Ali se je velikanski, a nerodui mamut, kntcrcira okostje ,idiwo 
v ljuhljanskem muzeju, kdaj pri.majal tudi taJ..u globoko mrd gore? Ali 
so si tod jamski medverlje, posebuo proti koncu lcneni;ke dobe, :t.e 
prišli iskat svoj plen 7 Kateri predhodniki Janašnjih p lauimkih ~ivali 
so se pasli po zelenicah v hli7.ini ledeniku? Tn ali je morda celo človek, 
k.i je tedaj že zivcl tudi. pri nas, uborože~ s kijem in kamenito 8Ck-iro, 
hodil tod .in strmel v silovito lerleniško yr.irndo? Treba ho še temelji­
tej;ih raziskovanj, da borno dobili točne od~_ovore 11u vsa ta vpraša:1 jH, 
ki se nam vsiljujejo, ko v tiholi :i:remo v veli.kansko prirodo pr ed nami 
in nam wisli vrtajo po sivi davnini, ki je 7. raznimi tiilami ustnujaltt 
vse to, kar mi claues uživamo. Zuto gornik, če hočeš lllleti več zado­
AČenja od svojih pohodov v gore, ustavi večkrat korak iu ;turliraj po­
jave iu prizore, ki te obdajajo. Zhcl ne boš snmo v prirodi, nmp, 1 k 
tudi z njo, čitu globlje jo boii spoznaval. Cirn lwlj pa. jo buii poznal, 
tem bolj jo hoš spoštoval in več boš imel od nje.• 
• Zn š1,ulij ledene dobe v \lpnh se priporoč.1jo sledeče knjigi'>: 
A. Melik: Slovenij:i. F. Seidel: Kamniške nli Savi_a_jske Alpe. A. Melik: llnh i11j~k1 
ledenik (Geografski Vc,tnik V. Vf.). A. ~Iclik: O di!uvij:il11i poledenitvi v K11r11vankah 
(Geografski Veslnik Vlil.). A. Peock-.l. llriiokucr: Die Alpl"n i1u Eiszcitaltcr. 
H. Lue,·r11u: Clctschcl'llpuren in dcn Steine1· Al1,cn. (Geogr . .fahr~, lrnricht Wien, 190/i). 
F'. \Juchačck: Gletsd,erlmode. A.1leim: Handbuch dcr GlrtscberJ..unde. Odličen <,ez1111m 
~orodne li terah1re ·onjdeš ,. prvi 11[1voocni knjizi. • 
20