St. 1 STUD I J3KA EI 3L I 07 BKA LJUBLJANA Mi cimfeKii M v Trsta« v torak, IX Julija 192«. Posamezna ffevun w m. U List l2hs}§ NaroSnlna: za 1 mesee L S.—, S mesece L celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečna V 6 50 ve?. — Pomi«1ik 'SfCvilke 30 stot. — Opasnim za 1 mm prostora v širok ost i 1 kolone (72 mm): za trgovske in obrtne oglase 75 stot, z s smrtnice. 2»hvale, poslana, vabila L 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— Mali oglasi: 30 stot za besedo, najmanj L 3. TOBAK Kdo izmed naših mož in naših mla-deničev ne kadi danes? Redkokdo! — Razvada kajenja posega vedno globje in dalje v naše vrste, dobijo se otroci pri 8 letih, ki stalno kadijo, dobijo se stariši, ki svojim otrokom ne branijo tobaka in jim ga celo dajajo, dobe se :ene in dekleta, ki pokadijo dnevno mako moškim, dobe se družine, kjer mož ne kadi, pa se žena tem bolj uri in vadi. Vse to kaže da zapravljamo dnevno stotake in tisoče na tobaku. Zahajamo v čas, ko bo tobak črezmerna razvada in denar v dimu. vem slučaju žrtvujemo duSevno, umsko jasnost, ker nas dela otopele in| brezobrazne. EDINOST -:-+- Uredništvo in opravmiitvo: Trst (3). ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poffija)* izključno aredmitTti, oglasi, rekla-nacije in denar pa npravniftvu. Rokopisa ae me vračajo. Nefraakirua pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-P od uredništvo v Gorici: ulica Giosnfc Cardncd it. 7, L n. — Telet, št 327 Glavni in odgovorni uredalk: prof. Filip Peric. Važne ovflma no Bledu i °?r?b"10tnrfT>kIh ^ ___I ANGORA, 12. Proces proti zarotni- frttod črnegonkofa prtnea Fotra F©- kom je končan. Državni pravdnik je Lepa naloga naših ženskih krožkov j trdita na Bled - Vprašanje apanaže | zahteval smrtno obsodbo za 12 obto-je propagirati to odvado z vsemi sredstvi. l'9lpl portčfl OD. HlSBilBljU o finančnem polcžajn v deželi - Pcslov-no leto 1925-29 se zaključuje s prebitkom 1 milijarde in 2M milijonov lir RIM, 12. Finančni minister conte .Volpi je poslal prvemu ministru on Mussoliniju daljše pismo, v katerem . . naznanja, da se zaključuje finančno le- Statistični podatki dokazujejo, da se,to 1925_26 z velikim prebitkom, ki zna-ori nas v Julijski Benečiji, ki ni mti:ša x miiijardQ in 200 milijonov lir. Na-oajbolj gosto naseljena dežela Italije, j dalje prayi finanCnl minister on. Vol-ookadi več kot kjerkoli. Statistika do-jpi? da je Italija v tem poslovnem letu Kazuje, da izdamo mi največ od vseh; po zelo ugodnimi pogoji uredila vpra-italijanskih državljanov za tobak Brez ■ ganje vojnih dolgov v Ameriki in An-dvoma se opazi mnogo več nekadilcev Hji in da znaša notranji dolg le 90 m zdrznezev v notranjosti kot med 11a- j rrLiijjard jjj. Z ozirom na vprašanje izdajanja mi. Postaja nam tobak nujna potreba naše sočasne duševnosti, postaja del nas samih. In zato bo gotovo vsakega kadilca zanimalo, kako smo prišli do tobaka, kako smo ljudje v Evropi začeli kaditi, ker bo pač vsakdo vedel, da nekoč nismo kadili. Leta 1492 so prišli Španci v Ameriko in opazili, da so se tamošnji prebivalci, Indijanci, omamljali jako radi z dimom, ki ga je dajala neka rastlina, katere listje so žgali na ognju, okoli ka- ozirom na državnih bankovcev naglasa Volpi, da je od sedaj nappej pooblaščen izdajati državne bankovce le zavod «Banca . popoldne. Avdijenca je trajala skoraj dve ure. i „ _______ Takoj nato je bil ponovno sprejet pri druf1 vojaški arsenal v bližini. Mrtvih so ameriških prostovoljcev in pred Washing-tonov spomenik. Proslava je potekla popolnoma mirno, samo policijski prefekt je dal obrniti ščit, ki so ga francoski bojevniki položili pred Washingtonov spomenik in na katerem je bilo zapisano, naj ameriško ljudstvo ne dovoli, da bi francosko-ameriške pogodbe zavoljo vojnih dolgov uničile Francosko in ji vzele neodvisnost. Strašna eksplozijska nesreča v Ameriki. DOVER (NEW YERSEY), 12. Strela je treščila v pomorsko smodnišnico v Lake Denmarcku in jo zažgala. Čete stražijo ozemlje 25 km1, ker se eksplozije še niso končale. Do 50 km na daleč se čutijo posledice katastrofe. V nevarnosti je Še neki terega so sedeli ter vohali in požirali val bančni zakon. Ta zakonski načrt dim. Seveda so okrog ognja sedeli vsi 'bo finančni minister v kratkem predlo žil v proučevanje prvemu ministru on. Mussoliniju. K zaključku dostavlja conte Volpi, da se je obtok državnih bankovcev v poslednjih štirih letih znižal za sedem milijonov in da je tudi položaj lire precej povoljen. — ženske, otroci, mladi in stari. V toliko se dunes bližamo onim starim časom. Domovina te rastline, kakor je izsledil dominikanec Roman Pane že leta 1495., je dežela Tabago, po kateri je rastlina dobila današnje ime, ki ji je ostalo do danes. Opazil pa je poleg tega, da se Indijanci poslužujejo tega dima še iz drugega vzroka, da se namreč branijo raznega mrčesa, ki ga je dim odganjal. In prišel je celo do sklepa, da so tudi oni najprej to rastlinje žgali samo radi tega mrčesa in so se šele pozneje priučili 1 dimu v toliko, da so ga požirali. Zato je tudi on na svojih potih upodabljal tobak kot dobro sredstvo v boju z raznimi komarji in se je tako priučil ia dim, ki ga je začel vohati in požirati kot Indijanci. Zanesli so potem njegovo seme v Evropo in tu postaja zgodovina tobaka zanimiva. Najprej so ga sadili na Portugalskem, od tu se je zanesel na Francosko. Rabili so ga kot prašek v zdravilne svrhe in je bil sila dragocena stvar. Kaditi so ga začeli prvi Angleži, ki so leta. 1560, torej tedaj, ko smo mi dobili prvo slovensko knjigo, .izdelali tudi prve pipe. Odtod se je zaneslo k.i-jenje za časa 30-letne vojne v Nemčijo in po vojakih v ostale vzhodno evropske kraje. Vsaka vojna je pustila sledove za seboj, vsaka nam je- prinesla kaj novega in 30-letna nam je dala tobak. Najbolj so ga širili tudi vedno pozneje vojaki. Usodna navada je postal z uvedbo obvezne vojaške službe, kjer so mladeniči prišli v kasarno ravno toliko časa, da so se navadili raznih si- bih stvari in tudi tobaka, in to zlasti med kmetsko mladino. Vemo, da so švedski vojaki kadili že leta 1025., in ljudje se jem govoru je proslavljal zmago itali-i Ustmiale Riven katastra Pri iem del« sedeti«je okelu 2£ft ■radažkav RIM, 12. Glavni ravnatelj katastra je predložil ministru Volpiju poročilo o izvršenem delu, za sestavo novega, katastra. Iz poročila je razvidno, da je bilo do 30. junija 1S25 izdelanih za približno j Je ^vil s škodo, ki so jo povzročile pc-18VL> milijonov hektarjev katastralnih: plave v vsej državi. Glasom poslednjih map. J p to približno polovica površine vest* Donava zopet narašča. Ako nasipi kralju dr. Ninčič, ki je pooblaščen zastopati državne interese v zadevi apanaže črnogorskih prinčev. Zunanji minister dr. Ninčič odpotuje jutri v Beograd in se povrne čez nekaj dni zopet na Bled, kjer bo ostal več tednov. Danes ob 9. uri zvečer se je Črnogorski princ Peter sestal z Ninčičem. Vest, da zastopa interese črnogorske dinastije profesor medicinske fakultete comm. Giardino, je zbudila v jugoslovenskih listih razne komentarje. Zapet poplave v Jugoslaviji Naraščanje Donave - Vojvodina ogrožena . Ukrepi vlade BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes zjutraj so se povrnili iz Prage ministri, ki so prisostvovali vsesokolskemu izletu. Novinarjem so izjavili, da so našli Pašića v Karlovih Varih popolnoma zdravega. ugotovili doslej kakšnih 100 in dvakrat toliko ranjenih. Smodnišnica v LakeDen-mareku je bila glavna zaloga municije za pomorske vojne sile Združenih držav, tvorilo jo je kakšnih 200 zgradb in je veljala 80 milijonov dolarjev. Rnaannski izvoz letos. BUKAREŠT, 12. Prva uradna poročila domnevajo, da bo Rumunska iz letošnjega pridelka izvozila lahko 300.000 vagonov žita in slame. Kralj Boris odstopi? SOFIJA, 12. Kralj Boris je v soboto nenadoma in v popolni tajnosti odpotoval v inostranstvo. Sirijo se vesti, da se misli zavoljo težkega položaja odpovedati prestolu. Nova zračna proga. PARIZ, 12. Sredi avgusta se otvori redni zračni promet med Francosko in Tunizijo. predvojne Italije. Delo za sestavo novega katastra napredujejo v vseh pokrajinah z največjim uspehom. Saj sodeluje pri tem ogromnem delu 140 inženirjev, 816 geometrov, $95 risarjev in še drugih 66 uradnikov. Pri tem niso šteti številni pisarji, ki sodelujejo !e začasno pri sestavi katastra. Do sedaj je elržava izdala približno 400 milijonov lir za to delo. Kenires uljnih ImiHtiiv i Solcsin Prisostvoval mu je tndi Kj. Tel. kralj BOLCAN, 12. Danes so se vršile v Nadaljevanje franeosko-nemSkih pogajanj Okolu 10 donoldnp sp ie nričrla seia> , ?AR/-Z' 12' V sob°to so prispeli nemški UKoiu lo. dopoldne se je pričela seja, delegati za nadaljevanje pogajanj z novi- mistrskega sveta. Ministrski svet se mi inštrukcijami svoje vlade, ki so važne posebno z ozirom na sedanji francoski carinski sistem in njegovo spremembo. Zasedanje se je otvorilo takoj. v Vojvodini popusti bo povoden j povzročila zopet veliko škodo. Poljedelski minister Pucelj, vojni minister general Trifunovič in prometni minister Jovanović so sinoči v spremstvu strokovnjakov odpotovali v Sombor, da ukrenejo na licu mesta vse potrebno, da se nasipi ne porušijo. Sari s't tisktH pisatelja LJUBLJANA, 12. (Izv.) V starosti 75 let je umrl včeraj v Ljubljani znani Slovo od Rima (Od našega rimskega dopisnika). Rim, začetkom julija. Čemu vrste ljudi pred svojim odhodom Še enkrat povzpne na bujno zeleni Janikul, da objame še enkrat s svojimi očmi to krasno mesto, ki se razprostira pod njegovimi nogami liki ogromen amfiteater, posejan s krasnimi ložami, katerega areno mu tvorita Tiber in Trastevere. Vsakdo iz te vrste ljudi se poda pred svojim odhodom še enkrat k fontani Trevi, da popije iz nje poslednjo čašo deviške vode in da vrže vanjo svoj včasih poslednji groš, ki naj mu bo prorok in porok, da se kmalu zopet povrne v Rim. In tako sem naredil tudi jaz. Na svojem poslednjem potu na Janikul sem se najprej še enkrat ustavil na trgu pred starinsko-lepo cerkvico sv. Petra v Montoriju, katerega se nudi prva lepa panorama na večno mesto. Hotel sem še zaiti v cerkvico v nadi, da uzrem patra-cerkovnika, ki bi me peljal v Brmiantejev tempeljcek, zgrajen na mestu, kjer je bil po pripovedovanju stare legende križan sv. Peter, ter mi nasul v papir rumenega peska, zajetega iz onega mesta, ali cerkvica je bila že zaprta. Ustavil sem se še enkrat z občudovanjem pred Pavlovo fontano, ki bruha iz treh odprtin mogočne, trem vodopadom podobne vrelce vode in katero jo opeval znani nemški pesnik Platen-Hal lermunde. Nato pa hitro po Margeritinem drevoredu in mimo kipov borcev za italijansko osvobojenje na sam vrh Janikula, kjer se vzpenja v smejoče se rimsko nebo mogočni spomenik Josipa Garibaldija in odkoder se nudi najlepši in najpopolnejši razgled na rimsko mesto. Za gričem «Monte Mario» zahaja solnce. Nagajivo se ogleduje še enkrat pred svojim zahodom v steklih rimskih palač in rimskih cerkva ter uprizarja čarobno iluminacijo, pa čeprav ni danes nikak naroden praznik. Zdaj tu, zdaj tam užiga in zopet ugaša žarke svetilke. Tako razkošno igro si privošči lahko samo nebeško solnce. Še trenutek in nato se veličanstveno pogreza za vrhom griča v neznane globo-čine in prepade. To J a na večernem nebu so še dolgo vidni sledovi njegove triumfalne poti, zakaj bori in ciprese na griču gore še dolgo v zlatem škrlatu. Vila ali palača na vrhu griča je podobna fantastičnim razvalinam velikega pogorišča. Pod gričem tonejo v večernem mraku vatikanski vrtovi, nad katerimi se dviga liki ogromna čudesna prikazen kupola sv. Petra. Nekoliko na desno na Castel S. Angelo se vzpenja v večerno nebo angelj, kakor da bi se hotel osvoboditi od svojih spon ter vzleteti k svojim tovarišem, nebeškim krilatcem. Tam na obzorju se črne zelena drevesa Pincia in vile Borghese, tvoreč krasno ozadje neokusnega velikana justične palače. Ker te ta velikan spominja na pravico, ti zleti pogled k tvojim nogam, kjer se razprostira ob Tiberju mračna palača, ječa Regina Coeli. Zato ti švigne kakor preplašen pogled hitro zopet na obzorje in se naslaja na sliki, ki mu jo nudijo vila Medici, francoska akademija in pa čarobna cerkev Trinita dei Monti. Zvonik Montecitorija te spominja na poslansko zbornico, bela streha ogromne, a nizke kupole Pantheona na tabernakelj vmešavati tuji, nepoklicani ljudje, kakor nima tudi dotični posameznik pravice napraviti iz te čisto notranje neke vrste zu-slovenski pisatelj dr. Franc Detela, '.nanjo zadevo. Podobno pravico si lahko upokojeni gimnazijski ravnatelj, noj en j last.e fc1din.?ie Pesttiki, ki izlivajo svoja se javno poslavljati od nečesa, kar ti je posulo milo in drago, od česar, ______ ____________ ___ ___________ se, pa četudi morda samo začasno, le težko j sv. Petra,'zvonik kvirinala.'na katerem"ne pcltrgas?! Je to notranja srčna zadeva po-lolanola zastava, ti nravi rin i o U" rrn 1 i rr n n q sameznika, v katero nimajo pravice se ^ , ... x ie tel 3. decembra 1850 v Moravčah.I^JS J "-vdajajo ob slovesu, v lepo Bolcanu velike svečanosti, katerin se je,{>bi k l . i H liubliani 1 r fveneče verze> kakor Je to naredil Ovid, udeležil tudi Nj. Vel. kralj. Ob prisot- J.e, V^^ll^Z.iL n ko se ?e poslavljal od Rima. Nikakor ™ m __.. ' • i i študiral kl&sicno filologijo na Dunaju. nosti ogromne množice ljudstva 30 >U L 1906 st l kot gimnazijski n v- Predpoldne otvorjen kongres vojmh m- ^ Zadnji leta ji živel v validov in bojevnikov. Kongres i s ctvo- , - , ^Vr- , - , -- ,- ril v imenu vlade državni ^odtainik! Ljul)llani* NJeSave kn31«e «Mal° zlvlJe-111 v imenu viaue uizavni poiuajniK . <

so že prepeljali na neko vojno ladjo. Visoki obiski v Pariza MA^DRID, 12. General Primo de Ri-vera je odpotoval včeraj v Pariz zavo- on. Canepa poslal iz Genove naslednjo brzojavko: v zvezi s pripravami za Za-nibonijev proces so italijanski listi objavili neki proglas, ki ga pripisujejo moji osebi. Izjavljam, da jaz tistega proglasa nisem sestavil in niti podpisal. O njem slišim danes prvič govoriti. Podpis: On. Canepa, poslanec v rimskem parlamentu. Caillavuc v Londonn LONDON, 12. Caillaux je dospel danes sem in se podal v nižjo zbornico, kjer se vršijo razgovori za sistemacijo francoskega vojnega dolga. Zvečer bo odločilna razprava. Ce se po njej posreči podpisati sporazum, odide Caillaux zjutraj v Pariz. LONDON, 12. Caillaux in Churchill sta podpisala sporazum za ustalitev francoskega vojnega dolga Angliji. ljo podpisa francosko-Španske maroške pogodbe. TOULON, 12. Včeraj je dospel sem maroški sultan Mulej Jusuf in je žv. odpotoval v Pariz. PARIZ, 12. Sultan Mulej Jusuf je prispel s številnim spremstvom sem, kjer so ga pozdravili najvišji zastopniki vlade in zbornice Maroikl boji In maroika konferenca. RABAT, 12. Francoske čete so otvorile ofenzivo proti vstašem v ozemlju Taze in so osvojile prve višinske črte. PARIZ, 12. Listi poročajo, da bo posebna komisija začrtala natančne meje med maroško posestjo obeh držav, ne da bi se spremenila I. 1912. v glavnem določena meja. Obmejna plemena se ne bodo delila, temveč bodo tvorila upravne celote. Vsaka izmed obeh držav bo imela pravico, zasledovati svoja uporna plemena na ozemlje druge. volitve. Zavitsamos ] rimska pisma, tedaj vedite dragi čitatelji sestavo vlade vrnil j in drage čitateljice «Edmosti», da sem s svojimi podplati v želodcu odšel na oni svet. Ker bi se mogoče pa le znalo zgoditi, da bi kako lepo dekličje oko potočilo solzo sočutja na moj daljni grob (iz katerega bi vsake pomladi vzklil en par novih čevljev), kadar bi ne videlo več v «Edinosti» «pisem iz Rima», zato moram pač povedati, da se še nisem preselil na oni avet, ampak da se vračam zopet živ in zdrav v julijski svet. Pa še en drug, precej važen razlog imam, da si lastim pravico se javno posloviti od Rima. Svoje čase je žil in bil neki «še ne prav stari upokojenec«, ki se je kaj rad izprehajal po Gorici in okolici ter popival in kvartal «pri Maksu». Nekega dne pa so njegovi «izprehodi» v «Edi-nosti» naenkrat prenehali in o njem ni več ne duha ne sluha. Kaj se mu je neki zgodilo, da se nič več ne izprehaja?! Ali je kruta smrt snela piko iznad njegovega «i»? Ali so ga njegovi revmatizmi priklenili v posteljo? Da preprečim torej solzo, ki bi mogoče utegnila kaniti iz kakega lepega očesa in da preprečim nepotrebna ugibanja in še nepotrebnejše zlobne govorice, ki so se že enkrt širile o meni radi mojega dolgega molka, evo, zato si lastim pravico se javno posloviti od Rima. Ne bom pa toliko predrzen, da bi izlival svoja Čustva na papir, tožeč, kako težko mi je zapustiti slavne spomine starega Rima, umetniške krasote srednjeveškega Rima ter pobarvane ustnice in kratka krila novega Rima, ampak hočem samo suhoparno popisati, kakor je Že moja navada, ceremonije svojega odhoda. Da, ceremonije odhoda? Zakaj odhod iz Rima je spojen za onega, kateremu je večno mesto prirastlo k srcu, z gotovimi ceremonijami. Mislim, da se vsakdo iz te in nerazločna, se je ulegel na večno mesto že globok mrak in znatno je potemnela tudi večerna zarja. Bližnji svetilnik, katerega so podarili Rimu brazilijski Italijani, je že vžgan ter sveti daleč naokrog zdaj v modri, zdaj v beli, zdaj v rdeči barvi. Treba se povrniti zopet v mesto. S pobožno zbranostjo se ustavim še pod deblom hrasta, pod katerim je pesnik «osvobojenega Jeruzalema« Torquato Tasso v tišini razmišljal v poslednjih dneh svojega življenja o svojih zgo in nezgodah. Nekoliko nižje mi zopet ustavi korak pogled na cerkev sv. Onofrija, ob katerem za trenutek pozabiš, da se nahajaš v velikem, bu-čečem mestu, ampak .misliš si, da si nenadoma zašel v kako tiho vasico ali pa v kak skrit in tih samostan. Tako te prevzame s čustvj .ii roma n:.fine .■aniot«* po-gled na to cerkev s tihim samostanom. V njem je dne 25. aprila 1. 1595 zatisnil svoje oči nesrečni Torquato Tasso, ki jo imel biti naslednjega j u- na i i itolu slovenj ovenčan z lovorjevim vencem pesnika. Sedaj pa hitro v mesto preko umazanega Trastevere, da ti ne pokvari pogled na največjo rimsko bedo one krasne slike in onih čarobnih vtisov, katere je ostavil v tvoji duši pogled na večno mesto. En del oficijelne ceremonije slovesa jo tedaj končan in preostaja samo še drugi del: obisk fontane Trevi. Čim prideš prvič v Rim, te toli opevano mesto skoroda razočara. Je mesto, kakor so več ali manj druga moderna mesta. Namesto tog in tunik, o katerih si čiia! v Liviju, vidiš prav navadne moške obleke kakor drugod in ravnotako kakor drugod tudi kratka ženska krila, ki so kvečjemu za nekoliko centimetrov krajša nego drugod. Mesto rimljanskih nosilk vidiš kakor drugod moderne avtomobile in kakor drugod počasna in izstradana fjaker-ska kljuseta. Kje je oni Rim, o katerem si toli sanjal ?! Ni ga, oziroma je, ali mora-š ga šele iskati med razvalinami forumov, v ozkih ulicah srednjeveškega Rima, v cerkvah, muzejih in galerijah. Edino, kar te kolikortoliko potolaži ob tvojem prihodu eo rimske fontane. Zrn takoj ob tvojem prvem koraku s postaje v mesto te pozdravi, kakor pozdravi prijazna gospodinja že v veži dobrodošlega gosta, na trgu Esedra fontana Najad. In od tu dalje te skoraj povsod pozdravljajo razigrane fontane, kamorkoli krene tvoj korak. Ni čuda, če so vdahnile Respighi-ju ono krasno simfonično pesem! Toda krono vseh rimskih fontan tvori pač fontana Trevi; le žal, da se nahaja na tako skritem in tesnem prostoru. Ali poiščeš jo, če ne prej, vsaj ob odhodu. Skrita je nedaleč od Piazza Colonna, na J tesnem trgu med srednjeveškimi palača- j mi, naslonjena na pročelno steno palače Duchi di Poli. Sredi v ozadju Neptun, stoječ v svoji morski kočiji — ogromni Školjki. Spredaj pod njim dva tritona, od katerih eden trobi v morski rog. Na njegovih straneh dva ženska kipa, od katerih pred- j stavlja eden izobilje, drugi pa zdravje. Nad njim zopet štirje ženski kipi, predstavljajoči bogastva štirih letnih časov. Na samem vrhu grb papeža Klementa XIII., katerega poddržujeta dva genija. Spodaj pa Žubori in vre med razmetanimi skalami iz številnih virov deviška voda. Zakaj deviška voda? — Ker je pokazala njen studenec, kakor pripoveduje stara pripovedka, neka rimljanska devica žejnim legijonarjem. Pozneje je dal napeljati cesar Agrippa iz njega potom 20 km dolgega Njegov dozdevni smehljaj In njegove dozdevne besede so me spravile v tako dobro voljo, da sem hitro odšel 8e na poslednjo čašo fraeeatti-ja, Čeprav ne s to med ceremonije slovesa. P. S. Istočasno, ko sem jaz pokladal v popotni kovčeg svoje cunje in cape, ste zbirali s solzami v očeh svojo šaro tudi moji dve gospodinji. Petindvajset let sta preživeli v onem stanovanju, a sedaj je prišla tudi za nje težka ura slovesa. Čim je bila zopet uvedena svobodna trgovina s stanovanji, sta revici dobili odpoved. Pa tudi če bi je ne dobili, bi nikakor ne mogli zmagati tako visoke najemnine, kakor bi jo bil brez dvoma zahteval gospodar stanovanja Zato sta si rajši poiskali novo tesnejše stanovanje. Pa tudi tam bode ta morali najemnino znatno višje plačati od sedanje, medtem ko so njuni dohodki ostali ravnoisti, oziroma se bo4o še zmanjšali, ker jima odpade dohodek od pod najemnine. Zato jima je tem težje slovo od starega stanovanja. Obe moji gospodinji sta šivilji. Ena je iz solnčne Toskane, druga pa iz rimske okolice. Pred davnimi leti sta se spoznali, obe siroti in oke razočarani nad življsnjsm, ter sta sklenili sestrsko zvezo. Vsako toliko časa se sporečeta in prepirata. Večkrat prihaja do ultimatov in odpovedi Kij je mu mm m? vodovoda vodo za svoje kopeli. V srednjem sestrske zveze. Toda še istega ali pa na- veku so delali na okrasitvi današnje fontane razni papeži. Največ se je trudil papež Urbn VIII., ki je žrtvoval za to velik del dohodkov iz vinskega davka, katerega je on vpeljal. Odtod ona zbadljivka: Urba-nus pastor post mille gravamina vini — Romulides pura nune recreavit aqua (Pa- slednjega dne se temni oblaki zopet razpršijo in tem jasnejše sije zopet solnce sestrinske ljubezni. Pred več leti se jima je pridružil star penzijonist, tako da je nastala med njimi nekaka trozveza. Pa še enega bi bil kmalu izpustil! Toda ta bolj kali nego krepi ono zvezo. Je to stir Urban, ki je naložil da v * k na vino, ; t maček. Pred par leti je potrkal ves okrepcu e seda Rimljane s čisto studen r im prepirih in solzah je zaročenec izpiti, nakar so ga razbile v ti- e * - - soč drobcev. Bila je to prisega zvestobe. K fontani Trevi prihajajo še sedaj ob svojem odhodu iz Rima oni, ki bi se radi zopet vrnili. K njej sem prišel ob svojem odhodu tudi jaz. Postal sem še enkrat pred njo ves otožen in zamišljen, zakaj Bog ve- bilo sklenjeno, da ponese stari penzijonist mačka na Trajanov forum, kjer imajo svoje pribežališče mačke-sirote, kjer bo imel torej družbe dovolj in kjer skrbijo za nje dobra srca. Ob svojem odhodu sem jih videl kora- di, če jo bom Še videl. Nato sem potegnil kati sključene in upognjene za vozom, na iz svojega skoraj praznega žepa groš ter katerem je bilo naloženo njihovo pohištvo, ga vrgel v njeno prozorno vodo. In v ti- in težko mi je bilo pri šrcu. Zakaj mislil stem trenutku se mi je zdelo, da se je resni sem si, kdo bo oni nesrečnik, ki ostane po-in zamišljeni Neptun nasmehljal ter mi slednji iz sedanje zveze. Kdo bo zatisnil namignil, kakor da bi hotel reči: na svi- njemu z dobrohotno in ljubečo roko nje-ienje v septembru 1_' gove trudne oči?___ DNEVNE VESTI Razmišljajmo Na jasnem smo, da je kmetovaJije temeljno pridobitveno delo, ker je v ve-kovečnem naravnem zakonu prvr% človekova potreba kruh, ki nam ga nudi jeti z boljšim razumevanjem vajeti bodočnosti. Za-sukajmo svoje delovanje v smer _ SOđ-lbUlh 111 Še bolj bodočih Zahtev in V zanesti.'~Tud7 brunVa prilog onemu, ki ni bil deležen kulture j tekmi siri eUeki Metti*akfh™ * 8 Mmmmr __________ da is si momm«K ktiaj mm u i« krava abrefala, UaJ hm smojiU dem, kakfea Ima ks*m, prafka, ki tkaia trama zadali, kaMko dal Je S« da sv- MU kal* Aadrafa, Kafcarja, immrmimm, kako dal« pasi, kaHka kolkev mmmrm prilepiti mm rmšmm trn aebraf dragih stvari, Ali Je za ta Sada, da Ja «Cazttka tftea* knjižno padjetja aaSaga pa staaa? Te dal se hitija i« aadafi aarotiti aa ■laae kmjipe! ___ gospodarski ulit. v Milan, Turin, Pariz in eveirt. London napravi 8. avgusta poučno ekskurzijo društvo Probuda, gospodarski odsek. Vrnitev preko Marseilla, Nize, Monte Carlo in Ge-nue. Prijav« sprejema do 20. julija imenovani odsek, Ljubljana, Resljeva ceeta 13/11. Tam se dobe tudi podrobnejše informacije. Analni tenpo 80 m u rniđu je bil tempo i™** batarii 110 sek.) Dosof*! je 2tvk, kak«-"M« h »Mi leniil RtM za ramo. Sladafi ni v sva* kmi, »jo#ova «volata» n« prapritej« ve4. Morda je to etsaje prtMan. Fvacej mrtev je bil ft»di boj na dal&h pratfafa. Tudi tu rabljen čas ni deaefel lanskega, četudi so v tekmovanju po pa hi oma Tatoavali sva j« fizične moči Lo-— irta je morala nadomestiti manjkajočo spustil za nJim. vpije« na vse grlo na pomoč. Na njegovo srečo sta Čula klice ttva policijska, agenta, ki sta vozila s kolesom po branji ulici; prikitela sta na lice meeta in po kratkem zasledovanju sta dohitela bežečega lopova. Toda možakar se je šiloma uprl aretaciji in policista sta morala napeti vse sile, da sta ga ukrotila in odtir- taktiko. To ie je opazilo posebno pri teku na 15C0 rala na kvesturo. Tam je bil nasilni ptiček! u^Tl^KTJ* Tni.ceI° -vlekel, a 431(0 da ob vsakem majhnem lavce sestavljajo gg.: Penso, ravnatelj fiežJU štrca voda na vse strani, daleč tja obrtne šole, Princip, zastopnik obrtnikov, sredi ceste. Isto je z zvonikom. Kot čuje-Marchioni, zastopni, delavcev, inž. Hein- saJ res Je že zadnji čas. TrebaJo pa bi tudi v zc in prof. Rovere.wV komisiji za mizarske kar res že zadnji čas. Trebalo po bi tudi v delavce sede: gg: Penso ravnatelj šole, De- j noti*anjosti cerkve marsikaj popraviti, vetag, zastopnik mizarjev, Vittori, zastop- ! ®«Ia po dolinskih travnikih so zvečine nik delavcev, prof. Fornasarig in inž. Ve- ?e končana. Košnja je trajala dolgo kot nuti. Izpiti se bodo vršili dne 21., 22. in 23. i se n*kdar, ker je nagajalo grdo vreme. julija. Prošnje, lastnoročno pisane in Sena —-«1 «-------- * opremljene s potrebnimi listinami, ae via- siln<> HIŠA z dvema stanovanjema dve sobi, kuhinja in vrt, parketi, električna razsvttlj.iva, na lepem kraju. se proda. Kavarna Trenta ottobra, Mahnič, po 14 uri. 1091 STANOVANJE v R«»mu, dve sobi in kuhinja, prazno ali z novim pohištvom, se odda. Kavarna Trenta ottobre, Mahnic, po 14 uri. 1C92 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Govori 958 ČEVLJARSKI pomoćnik-poldelavec, dobro izurjen, se sprejme takoj. Zdravje, čevljar, Bovec j zzoj.__1076 DIJAK, višjih srednjih gol. popolnoma veSč slo-10 ltal,^kcg£ jezika, išče kakršnokoli sluzoo v mestu ali na deželi Nastop takoj. Pri-jazne ponudbe pod .Marljiv, na opravništvo. 1063 KAKTAL Ali JAMSTVO! Zelo dobro vpeljano pW|eije v Ljubljani s sijajno bodočnostjo sprejme enega ali dva družabnika s kapitalom 200.000 do 400.000 Din v gotovini ali v jamstvu. Ugodnosti: popolno jamstvo, visoke obresti, delež na dobičku eventuelno služba blagajnika itd. Ponudbe pod »Kapital ali jamstvo« na upravo lista. 1089 avtorizirana, diplomirina, sprejema no. Adllc Amc"chitz-Sbaizero, Farneto 10 (podajana GinnasticaJ, lastna vila, tel. 20-64. 1070 GLYKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na- ?®Ial>e,osti' gbvoboiu, pomanjkanju sla- sti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu- liani 42. 1068 DrugI kraji — druge navade Vračajoči se praški izletniki preko Pod- , 4 - --------- pa Masari- kov portret Pobrani so jim bili tudi potni listi. Izletniki so seveda to molče, z vdanostjo vzeli na znanje. Kako je pa bilo njihovo začudenje ko so se nekateri izmed teh praških izletnikov podah predvčerajšnjim v nedeljo na irlet v pomorsko kopališče Gradež. V izložbah tamkajšn jih knjigarn in papirnic so mirno visele ravnoiste slike in portreti Masarv-Kovi. kateri so jim bili odvzeti kot nevarne pohujšanje vzbujajoče slike pri vhodu v Poi .brdem. Njihovo začudenje radi tega ni bilo ravno majhno. Toda prodajalci v gradeskih trgovinah so jim takoj razpršili te dvome ter jim pojasnili izvore teh slik liazočaranim izletnikom ni ostalo drugega nego nemo občudovanje pred izložbenimi okni. Nas je postopanje obmejne oblasti v Pod-brdu pustilo čisto hladne, ker smo že navajeni na prepolno podobnih tožb popotnikov potujočih preko Podbrda. V kolikor čujemo govorjenje in pritoževanje popot-D ,°J/alnih narohnil svojo blago duš«. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v torek, 13. t. m., ob 4. uri popoMne iz hiše žalosti št. 96 v Sežani. ' SEŽANA, 12. julija 1926. (769) soproga. to je g. Grion javna oseba. Poleg te lastno-1 Videm. Ta trgovina zve«ne ni v naših sti ima pa tudi se jako izvrsten spomin in rokah. pa talent za spoznavanje fizionomij. Tako SO.A NA KRASU "" je le malce pomislil in že je imel misel in v tiah*!^ j- sklep: — Ta je pravi, primimo ga, - ko je J • 6 V1Š1- pokojnega po šestih letih zopet zagledal gotovega Li- ^ ^ kl Je našel ža!ost , , . . e ... - no smrt pri delu s strelivom v Sovodnjah . >e bil zaPos'en. Poročil v nedeljsk r «Edinosti» pa je treba popraviti v toliko Da se bo Ličen zopet nahajal v bližini ) pokojl\ik ni b.i] ^ Opatjega sela, tem železnih vrat, to pot ne več onih od blaga? fe na§€ "i poročen, ne, ga je pospremil v zavod goriškega tri- !1TVeč/amskl- Bl1 ^^de- bunala. e nic ln pogumno je vrSi! svoj posel in --preziral pri tem nevarnost, v kateri se ŠKRBINA NA KRASU. i stalno nahajajo delavci, ki delajo pri stre-Kar tri mlade ljudi je pobrala neizprosna t U' smrtna kosa v kratkem času v naši vasi Njegova nesrečna smrt je napravila na Čeprav priljubljen od večine občine se vas in okolico glokok vtis in je vzbu- je moral posloviti iz tuzemskega življenja d]la sPJ°šno sočutje. Njegovega poereba naš bivši župan Lozej. fmo se udeležili skoro vsi fastje naše vasi V najlepših letih je klonila postava Kar- in mn"»§a dekleta ter smo spremljali la Bunca in le v par dnevih je odvenel cvet razmesarjene telesne ostanke k večnemu mladenke Roze Cernigoj. počitku na štandresko pokopališče. Tudi -- i.-i. ' "" "" tamkajšnji domačini so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti v velikem številu, za kar se jim podpisani fantje in dekleta najl'pfe zahvaljujemo. __ . . __________ ..........Nesreča v naši vasi ne počiva. Eden iz- Komna, da slišijo poučno predavanje o ob- med onil1 niladeničev, ki so spremili po- činskih užitkih. Odzvala se je rade volje koJDika na mesto zadnjega počitka, je tr- tržaška «Prosveta» in poslala nam preda- s svoji« kolesom z nekim avtomobi- vatelja g. dr. Deklevo. Gospod predavatelj Iom- ^ »a je podrl. Pri padcu se je nesreč- nam je v razumljivih besedah razložil ni mladenič nevarno ranil, tako da je bil pravno stanje obč. užitkov, nastalo vsled j Poklica« Zeleni križ, ki ga je prepeljal v zagona iz leta 1924. goriško bolnišnico. Nesreča se je pripetila Vsi se jih spominjamo s tiho žalostjo v srcu! KOMEN Zbrali so se 4. t. m. v stranski sobi gostilne Buda skoro polnoštevilno jusanti iz Podaljšanje izrednega komisarijatstva za Ajbo Poseben odlok furlanskega prefekta podaljšuje občinsko komisarijatstvo za tri mesece, ker ni mogel še dopolniti izredni Komisar ureditve javnih poslov in ker domači položaj še ne dopušča, da bi se raz- Pis~a,e.vo,itve in se vzpostavilo normalno občinsko zastopstvo. Na goriški trgovski Soli so se vršili prejšnji teden izpiti. Drugi te-. Jv?m.enjenepa zavoda je dovršilo, pribo t* T TT t" » C 1 y~v Krtn /\ «-w-v rl i 1 _ _• j . Marsikateremu je postalo jasno, da moramo braniti svojo lastninsko pravico, ki je bila od naših dedov pošteno odkupljena. Ali stavi novi zakon upravičence v ono posestno stanje, v katerem so se naši jusanti nahajali že pred približno 70 leti? Zdi se, da se zakon noče ozirati na nekdanje stare kmetije, katerih posestniki so dajali fevdalcem-gosposki dače in robote, a .sami pa imeli le borne pravice na zemljišču. Vsakdo je uvidel korist tega predavanja razen malenkostne izjeme. In tudi kasneje, ko je ta izjema spoznala, da si pravzaprav ne tolmači pravilno zakona, je odklanjala predavanje in hotela klenkati na politično struno samo radi tega, ker se je to predavanje vršilo pod okriljem agilne v Matičevi rebri onkraj Opat>ega sela Redkokdaj se oglašamo iz naše vasi V naši «Edinosti» in še tedaj moramo pihati ►e o i? f srečah. F a upamo, da bomo mogli kdaj tuJi ka« lobre- a in veselega perona!* Prihodnjo nedeljo bomo imeli pri nas opa-silo, praznik sv. Mohorja, patrona naše cerkve, katera pa se nahaja še vedno v skromni baraki, ker o kakem zidanju cerkve ni še nobenega glasu. Kljub tem pa se pripravljamo, da dostojno proslavimo po svojih močeh ta običajni cerkveni praznik. Več selskih fantov in deklet. VRTOJBA. Kdor je šel po cesti v pondeljek 28. pret. meseca zjutraj poleg našega no- 705 plačuje ALOJZIJ MM, Ptozn MtfIdi 2 prvo nadstropje Pazit« na nasl#v( Pazit? na iu.slov! OTf^OK JE BOLAN ker ima gliste. Ozdravite ga takoj in popolnoma. ako mu dat« ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM. ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1. Prodaja se v vseh -----V j g. predavatelju, da je stvar natančneie g* Je *>«-je postal caposcuola ra^InSU nnclnSal^m :___i____- I SO ie nrpnirpl * notn t- razložil poslušalcem. Oni izjemi pravimo | se Je Papira* ® neko učiteljico. - le toliko, da 1P PITO ni«ic n a gojencL i repa s pestro množino raznih tujk in fraz 1 stopnjevalo do tolikrmeVe^a'j? obr^! rivši si obenem diplomo-iz treovske^'^" 1?v£™0't£}J® koTistna- ^o jej. Od začetka je šlo prerekanje le bolj čunstva trinajst gSjenk in l^&nZ l r^Tne?t°r& i ** ^ toka. SkleiriU "sS, dk nVpriSTi^ Ijo, je močni Jup dvignil voz z ramenom in ga postavil na lepšo pot. •Izvrsten dečko! je vzklikal neštetokrat Peneroff. Ce bi bil tako hudoben, kot je dober, bi imeli težko opravilo z njim. Bilo je proti koncu januarja, ko so naseljenci pričeli z večjimi deli ▼ notranjo- ki jih pač niso mogli držati v granitni hiši, in sicer za muflone (divje ovce), od katerih so nameravali dobivati volno za zimska oblačila. \ tako jutro se je podala vsa naselbin^ ali pa samo Cir Smith, Harbert in Pen-croff k izvirkom reke; s pomočjo onag je bila to samo izprehodna vožnja petih milj po novi cesti, ki je bila napeljana pod listnato streho in ki so jo imenovali Stajna cesta. Pred pobočjem južnega gornjega vrhi so izbrali obsežno zemljišče, nekakšen travnik s posameznimi drevesnimi skupinami ob vznožju predgore, ki ga je na eni strani zapirala. Majhen hudournik je presekaval zemljišče v poševni smeri ter se izgubil v Bdeči reki. Trava je bila sočna in sveža in posamezno stoječa drevesa so dopuščala dotok zraku. To travnato zemljišče je bilo treba obdati s palisadnim plotom, ki bi se naslanjal na obe strani predgore in ki bi bil tako visok, da ga ne bi mogle prelesti niti najspretnejše živali V staji je bilo prostora za kakih sto Živali, ovc in divjih koz z mladiči. Ko je inženir zaznamoval s koli obseg staje, je bilo treba posekati drevesa za palisade. Pri napeljevanju ceste skozi gozd so bili že posekali mnogo stebel. Zato so najprej ta pripeljali na mesto in dobili kakih sto močnih tramov, ki so jih zasadili v zemlio. IV. ▼ Trst«, trne 13. jmlija 1926. kakim govorjenjem, jo je imel pozvati na kak primeren kraj ter ji na samem povedati, kar je mislil. Sicer je omeniti, da učitelj, ffoap. Nadaia, ni kaj priljubljen med tukajšnjim občinstvom, še manj pa med šolskimi otroci, s katerimi je j«ko strog. IZ I8AIOVSKE OieiRS. Ožigosali smo postopanje oziroma ceno, za katero so hoteli nekateri izmed našega : ljudstva doseči sedež županstva raje v enem kot v drugem delu naše občine. Nismo mislili pri tem nobene določene osebe, ker nam ne gre za oseben boj, pač pa 'smo imeli pred očmi vse one, ki so na tak , način postopali, da mora vsak pošten človek reči, da so za skledo leče prodali najvažnejši del svoje osebnosti. Ako se je kdo radi našega pisanja razburil svobodno mu, mi pač naše sodbe o stvari ne moremo spremeniti, ker bi morali spremeniti tudi splošno veljavno moralno načelo: Nemoralno in nemožato je, ako kdo za stvarne materijalne koristi, shrani v podstrešje prepričanje, odkritost in svojo narodno zavest ter skuša obleči nase obleko, ki naj bi ga prikazala drugačnim kot pa je neizbrisno po svojem rodu in rojstvu. Pa tudi pri svojem kupcu ne zbuja tak prav nikakega spoštovanja, na vsak način ne ustvarja enakovrednosti, ker ni več samosvoj ampak prodano bla.^o izpostavljeno na razpolago. Vse eno je, ali je kupna cena trideset srebrnikov ali pa poteštatovsko mesto, kajti kakovost cene ne izpremeni dejstva o izvršeni kupčiji. Izvedeli smo zadnji čas, da se je na Grahovem samem znala dati prava vrednost borbi 7a županski urad ter se ni za dosego istega postavilo za protivrednost neprecenljivih vrednot lastne duševnosti. Ako je kdo skušal v tem oziru mešetariti, je slabo mešctaril. Žal, da istega ne moremo trditi o Pod-brdu. LOKA VEG PRI KANALU. Moida nani bo radi predmeta, ki ga hočem spomniti v tem dopisu, letel od nepo-znavalcev naših lokovskih razmer očitek, ki bo radi kočljivosti predmeta in stanu razumljiv, na vsak način pa ne — upravičen. :\a vsak način pa pritrjujejo celo du no. Kljub temu naSe kopališč« «dela», posebno pa ob nedeljah, ako ne v istem obsegu, kakor bi lahko, fino razliko med letošnjim in lanskim letom pa moramo še posebej podčrtati. Dočim so se kopalci obnašali lani na način, ki bi se ne mogel Imenovati dostojen, se opaža letos najvzornejša dostojnost pri vseh. Ako bo to šlo tako do konca in ako ne bomo Imeli prilike gledati izven kopaiiSkih prostorov sprehajalcev v kopalni 9bleki, bodo seveda izostale letos kritike, ki so bile lani popolnoma na mestu in upravičene. Razne zanimivosti ZA KULISAMI SOIOLSKStA STADIONA Za kulisami sokolskega stadiona v Pragi je bilo ob času letošnjega zleta živo vrenje od ranega jutra do kasno zvečer. Že ob 5.30 zjutraj je bilo polnih vseh 35 garderob, ki so bile ogromne, zakaj vsaka je bila prirejena za 1000 oseb. Ob G. uri zjutraj so morali sokoli že biti oblečeni in pripravljeni za nastop. Tedaj so se namreč začenjala vsak dan ob tej uri zadnja ponavljanja za glavni nastop. Jutranja ponavljanja so imela izgladiti še zadnje napake in pa privaditi množico 14.000 sokolov na nastopanje ob zvokih godbe. Razvrstitev sokolov se jc vršila po tisoč vkup, nato so kolone po tisočih odkorakale na prostor za kulisami kjer so bili že zbrani drugi tisoči. Medtem ko so se sokoli vežbali, pa so se sokoliće s svoje strani pripravljale za vaje. Ves dan — posebno pa ob času teh poskusnih nastopov — je bilo za kulisami izredno živahno življenje. Sokoli in sokoliće se smejejo, šalijo in si pripovedujejo drugi drugim o vtisih, ki jih je napravila nanje Praga. Razume se, da so vsi polni navdušenja. Ko odhajajo so-,koli s stadiona, jih sokoliće burno pozdravljajo z vzkliki mahanjem rok. Poleg garderob je bila za kulisami dolga vrsta umivalnikov s tekočo vodo. Po končani vaji se vsi umijejo in takoj preoble-čejo, da bi se Čim prej mogli podati na tribune in prisostvovati vajam drugih sokolov Ob Času kosila ostanejo sokoli in sokoliće v svojih garderobah, ker ni več časa da bi mogli iti v mesto. Vprašanje preskr- Teelovimi valovi fteie je začel Marconi postajati slaven. Je pa še mnogo drugega v čemer je bil Tesla ptjonir. On je s svojimi izumi dvignil električne motorje na tisto stopnjo popolnosti, kakršno dosegajo danes, njegova je tudi «luč bodočnosti*, ki ne potrebuje nobenega voda in žarečih žic. — Poleg tega je Tesla cnan po svoji redki dobrosrčnosti in kot navdušen Slovan. — Svet ga je že pred več nego desetletjem priznal s tem, da su mu obenem z Edisonom prisodili Noblovo nagrado. Naj bi še dolgo živel v svoji sedanji čilosti, človeštvu in našemu rodu v korist! , i be 30.000 sokolov s hrano je bilo zelo težko hovm sobratje našega dušnega pastirja, da j toda organizatorji izleta so znali odstraniti je dušna oskrba v naši fari prišla v take | vse težkoče te ogromne naloge. En del so- roke, da je potreba nujne odpomoči in sicer prav krepke odpomoči. Radi pomanjkanja pravega dušnega pastirja so se razpasle med nami take razvade, da bi bilo treba prav krepke roke, da bi jih odpravila. Kljub temu da imamo svojega duhovnika, nismo imeli že dve leti ne prvega sv. obhajila in ne prve sv. spovedi. Maše nam potekajo po večini brez pridige. Cerkvenih shodov ter sodelovanje in navzočnost du- kolov je prinesel hrano s seboj, drugi pa jo dobivajo iz kuhinje, ki se nahaja za kulisami stadiona. Po kosilu se sokoli zabavajo v medsebojnem razgovoru in kratkočasijo z raznimi igrami. Drugi počivajo, da bi nastopili s čim svežejšimi močmi. Za kulisami se nahajajo tudi posebne delavnice za popravljanje obleke in obutvi. Inozemski gosti tvorijo za kulisami ločene skupine, to so Cehoslovaki iz Ameri fapvnikov iz bližnjih far, vse je zatonilo pri ke, Rusi, Jugosloveni in Poljaki. Čehoslo-nas že v pozabljenju. Tudi drugače poteka I vaški sokoli jih veselo pozdravljajo, jih iz- juri nas življenje tako, da ovčice lahko služijo za vzgled pastirju. Pripravljajo se radi tega ijuaje, da potem posebne deputacije opozore I nezonac:škofijski ordinarijat na nevzdržnost sedanjih razmer. Čujemo in čitamo tudi v «Edinosti» o raznih dopisih iz vipavske doline, kako tožijo ljudje, da ne morejo razpečati vina. Pa saj ni čuda, ko pa moramo pri nas piti vino ki ne zasluži svojega imena. Pa še zaračunajo ga nam po cenah butiljskega vina. Najbolj žalostno je pa še ta okoliščina, da se večina naših moških pusti sku-biti s tako tekočino. Gredo v svet delat razna dela in si prav težko prislužijo in privarčijo nekaj denarja; pa se vrnejo domov in v par tednih izgine zaslužek po gostilnah. Ravno te dneve je večina naših moških po Krasu, kjer kosijo teden za tednom travo med neštetimi kraškimi skala- prašujejo o krajih, iz katerih so prišli na izlet, čim bolj se približuje ura nastopa, tem nervoznejše postaja seveda življenje za kulisami. Naenkrat zadoni povelje: «Vsi v garderobo!« Ogromni prostor se izprazni v hipu in za kulisami nastane tišina. Sokoli se spravljajo v red za nastop Ne dež ne vročina ne vplivata na življenje za kulisami. Nastopi se morajo izvršiti ob vsakem vremenu. Na prvi zletni dan so se sokoli in sokoliće zmočili do kože že za kulisami kjer so stali pripravljeni v vrstah brez ozira na dež. In vendar ni to prav nič vplivalo na njihovo razpoloženje; ostali so veseli in odločni. Po vsakem nastopu nastane v garderobi zopet živahno življenje. Sokoliće se tu naglo preoblečejo ter hitijo potem eni na tribune gledat nastope drugih, drugi pa v mesto. Zadnji dan izleta je bilo za kulisami po- mi. Nekateri se te dni vračajo, drugi se pa Sebno živahno razpoloženje. Z obrazov so- l/mrfiiri c^lo kn nnL'nco ntovn t-iA irlnotrel/ ? i , - ____, __- «_ _ __■ V w_____i vrnejo šele ko pokose otavo, po vipavski dolini. Čeravno je naša občina primeroma majhna, pa imamo vendar kar 8 oseb, ki se pečajo s pismi in potikajo po poštnem uradu. Kot splošno znado povedati ljudje, je za postno tajnost le bolj slabo priskrbljeno. Opozarja se raditega poštno ravnateljstvo v Vidmu, da učini konec doseda-ajemu stanju na pošti. S KANALSKEGA Kakor čujemo, veljajo pri nas prav posebni šolski zakoni, ki jih uvaja didaktični ravnatelj Ghersinich. Drugod imajo sklep šolskega leta 10. t. m., na Kanalskem pa se zaključi pouk komaj 17. t. m., ne glede na to, da je učiteljstvo nadomesto-valo odpadle dneve pouka s poukom ob Setrtkih, ko je šole prost dan. Tudi ob drugih prilikah, n. pr. za spoved, je bil na Kanalskem samo en dan prost, drugod pa so v ta namen imeli tri proste dneve. Nekateri učitelji dosežejo nad 190 učnih dni, a po zakonu je predpisanih samo 180 dni pouka. Didaktični ravnatelj v Kanalu je zaukazal tudi učiteljstvu, da mora ostati vsak na svojem mestu do 31. t. m. in pred odhodom se mora posameznik javiti. Oni učitelji, ki poučujejo italijanščino, Imajo pravico do kompenzacije v znesku 800 lir. Doslej je samo eden izmed učiteljev na Kanalskem dobil, kar mu gre. Zakaj ni za vse enako poskrbljeno? Priporočamo šolskemu skrbništvu v Trstu, da pokaže tukaj vmes in odpravi nejevoljo, ki vlada na Kanalskem. Iz tržaške pokrajine MAVHINJE. Da je letošnje poletje nekam čudno, to je splošna beseda. Vreme je skoro jesensko, prave toplote nismo še imeli. Ko pa se zrak ugreje, je soparica taka, da človeku niti jae da dihati. Pa vse to se prenese, tem prej, ko se nam le letos obetala dobra letina glede vseh pridelkov. Le toče in hude ure, varuj nas o jospod! Toda tudi ta šiba je padla po nas. Nevihto od pretekle sobote je spremljala debela toča, ki je padala nad eno uro. Uničujoči oblak je zajel ves mavhinjski in teroveljski svet, kjer je ta največja sovraž-aiica ubogega kmeta vse oklestila. Ogromna je škoda na žitu, ki ga nismo še bili spravili pod streho. Pa tudi ono žito, ki je fcilo zloženo po njivah, je močno trpelo, jfajveč pa je trpela trta. Po sobotni nesreči >e za letos ne moremo nadejati nobenemu pridelku. SESLJAN. Kopalna sezona je v razmahu, dasi ni le-lelnje nestanovitno vreme nikakor povolj- kolov je odsevalo vidno^zadoščenje nad doseženimi uspehi ne samo posameznikov, temveč tudi vsega, sokolstva. Med sokoli so se nahajali ta dan tudi čehoslovaški in jugoslovenski vojaki, katerim so prirejali sokoli prisrčne ovacije. In marsikomu se je milo storilo, ko je odjeknil zadnji topovski strel, ki je naznanjal konec izleta. Sokolske svečanosti so bile s tem završene, da se prirede po šestih letih nove v še večjem obsegu in s Še večjim uspehom. Mussolini posredovalec mod Rusijo in Romunsko? Romunski list «Universal» iz Bukarešta je objavil pred dnevi vest, da si sovjetska vlada prizadeva, da bi našla posredovalca za rešitev spora med Rusijo in Rumunsko glede Besarabije. Ta posredovalec bi ne imel biti nihče drugi nego g. Mussolini, s katerim da se sestaneta v Rimu čičerin in Stalin. Cičerin bi sprejel posredovanje Italije le tedaj, ako bi se Mussolini izjavil za rešitev tega vprašanja potom ljudskega glasovanja v Besarabiji. an se romanski princ Karol vrne v domovino? V romunskih listih, so imele vesti iz inozemstva, da se princ Karol v najkrajšem času pomiri z rumunskim dvorom ter vrne v domovino, le neznaten odmev. Listi niso razpravljali o teh vesteh iz obzira do sedanjega notranjepolitičnega položaja na Romunskem. — Nekateri listi so samo poudarjali, da so te vesti razširili nekateri romunski domači krogi, in sicer iz stran-karsko-političnih razlogov. — Cankar v angleščini. Nevvvorška založba «Vanguard Presse» izda septembra meseca Cankarjevega «Hlapca Jerneja« v angleškem prevodu, ki ga je oskrbel Slovenec Adamič. «Jernej» izide kot prva knjiga v zbirki «People's Classicsu, ki bo štela okrog 300 svetovnih slovstvenih del in ki jo urejuje najsilnejši sedanji ameriški pisatelj, Upton Smclair. Upton Sinclair se je sam zavzel za izdanje »Hlapca Jerneja« v angleščini in se je izrazil, da je prevod dobro uspel. —Nikola Tesla, sloviti hrvatski raziskovalec električnih pojavov, je dovršil preteklo soboto 70 let. Tesla deluje v Ameriki, je pa iz Like doma. Njegovih izsledkov in izumov je veliko število, marsikaj je med tem, kar je šele omogočilo današnji grandiozni razvoj elektrotehnike. Tako se še premalo poudarja, da je Tesla pravi dogradi tel j radiotelegrafije, kajti s svojimi valovi, ki jih je znanstvo pozna prav pod imenom Teslovi valovi, je oddajal poročila že na 1000 km daljave, ko je Marconi s Hetzovimi valovi dosegal komaj 100. S Telesna vzgoja Nogomet v očeh znamenitega moža Pred menoj leži knjižica, izdana v Parizu. Izdali so jo Charles Lavanzelle & C.ie, francoski vojaški založniki v letu 1921. Knjižica nosi naslov «Le football« in avtor je Andrće Lottvre, tedanji francoski vojni minister. Znano je v športnih krogih, da je ta mož v splošnem zelo izboljšal športno stališče cele Francije in da je v svoji visoki funkciji vojnega ministra določil sportu v armadi Francije posebno vzgojno nalogo. Moral je biti tudi sam športnik, kajti spis izdaja strokovnjaka. Zato pač ne bodo odveč opazke, ki jih mislim sedaj ukrasti z njegovega polja in jih z malim komentarjem dati naši športni javnosti v pretres. Uvod knjižice govori o sportu na splošno. Služi temu uvodu kot podlaga predhodna publikacija Etienne Micard-a, ki govori v prvi vrsti o lown-tennis-u. Ta spada po mnenju pisca med takozvane «višje sporte». In temu športnemu razredu prišteva Lefevre tudi nogomet. Micard pravi: «Osnovna misel (idše premiere) sporta in borbenost. Sport dviga v Človeku smisel za borbo. Človek, prvi faktor, se bori proti kateremu si bodi drugemu faktorju — , s tem je v polnem ilustrirana beseda «sport». Človek se bori z materijo — bori se z živaljo. Naposled pride do veljave višji sport, v katerem stoji človek v boju proti «kralju stvarstva«, samemu sebi. Med najbolj primitivne sporte, oziroma med «sports primaires« se prištevajo: lioja, i tek, skok, met, turistika, drsanje, ski. ci-jklizem, plavanje in veslanje. To so športi, j ki stoje v režiji posameznika, ki ne potrebuje sodelovalcev. V drugo športno kaie-; gorijo uvršča Lefevre sekundarne sporte i «sports secondaires«, v katerih prihaja ! človek v posredno ali neposredno dotiko ! z živaljo, ki reagira na pritisk človekove | sile ali volje. Ti so: ribji lov, drugi lovi, i konjske dirke z vozičkom in jahanje. Na-! zadnje omenja pisec višji sport «sports su-1 r-črieurs», ki meče v borbo človeka proti i človeku, spravi oba faktorja v posredno ; ali neposredno dotiko. rabi sodelovalcev, tki se bore za čast skupnosti («equipes»). j Ti so: rokoborba, boks, jiu-jitsu, \vatcr-tpolo, tennis, hockey, nogomet in vojaške vežbe. (V zadnjem času imamo v tej kategoriji še druge panoge: basket-ball, push-ball, dirke v skupinah, golf, bobenčki (tam-burino), hazena itd. V vseh naštetih vrstah sporta, nad vsemi primitivnimi, sekundarnimi in na prvem mestu med višjimi športi pa omenja pisec nogomet in omenja kot memento dum vsakega nogometaša slavni Voltair-jev rek: La guerre est le plus beau des arts». (Vojska je najlepša umetnost.) Nogomet, ki tako čisto dviga do veljave možatost in borbeno žilavost posameznika, je za vsakega nogometaša slavni Voltair-kajti v nogometu pridejo do veljave vsi momenti,' katere podajajo različne druge panoge sporta. Ima vrhu tega velika na ko moralno in socijalno vzgojno vrednost, dvigi čut družabnosti in tovarištva («cama-raderie«) in uveljavlja čut discipline. Kakor v praktičnem življenju, tako se pri nogometu potrebuje nekak predmet (žoga), ki ga je treba uporabljati z modrostjo, ciljem, bistrostjo in preciznostjo — vsa vrednost nogometa pa tiči v borbi dveh skupin v katerih je vsak posameznik vedno pripravljen boriti se z inteligenco nasprotnika, s praktičnostjo, s silo in vztrajnostjo, vzdržuje napade svojih antago-nistov, odpira z vsako svojo gesto sebi in svojim nova obzorja, brani dosežene postojanke, napada in izziva napade, krize iste, se seznanja z nepoznanimi zahrbtnimi kombinacijami in izziva brez prestanka v pričakovanju presenečenj in novosti. Pri nogometu mora biti vsak pripravljen se boriti proti več nasprotnikom, a mora istočasno ostati vezan na svojo skupino — mora dajati drzne inicijative in podrejati lastno osebnost kolektivni rigorozm disciplini, ki je vir vse vrednosti nogometa. — Potemtakem je nogomet med prvimi športi in mora uživati vse privilegije v samovzgojnem stremljenju naroda, ker prinaša do veljave, boljše kot vsak drugi sport, čednosti in napake vsakega plemena. , _ .. Do tu Lefevre v svojem uvodniku. Da bi tu razpravljal o bistvenem delu njegove publikacije, mi ne dopušča prostor — dovolj naj bodo le vrstice, iz katerih se razvidi, koliko je cenil nogomet človek, ki je bil vojni minister Francije. VEČINA POVERJENIKOV GORIŠKE MATIĆE JE SE STORILA SVOJO DOLŽNOST TER DOFOSLALA NABRANE ČLANE. OPOZARJAMO ŠE ONIH PAR POVERJENIKOV, KI šE NISO STORILI SVOJE DOLŽNOSTI, DA SE PODVIZAJO. DRUŠTVA! ENA IZMED GLAVNIH NALOG VAŠEGA DELOVANJA JE ŠIRITI NAOBRAZBO MED LJUDSTVOM V VAŠEM KRAJU. DOLOČITE TOVARIŠE IN TOVARIŠICE, KI NAJ NABIRAJO TE DNI ČLANE ZA GORIŠKO MATICO, TAKO DA* NE BO HIŠE V VAŠI VASI, KI BI NE BILA NAROČENA NA KNJIGE GORIŠKE MATICE. SLOVENSKI TRGI, PAZITE, DA NE BOSTE ZAOSTALI ZA PRIPROSTIMI VASMI V ŠTEVILU ČLANOV ZA GORIŠKO MATICO. POSKRBITE V SVOJIH DRUŠTVIH, DA BO EDEN IZMED ODBORNIKOV NABRAL ŠE TE DNI ČLANE ZA GORIŠKO MATICO. Gospodarstvo. SEMENA, GOSPODAR. POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Siama za jesensko setev. DatoftiOj trave. Sredstva prsti rastlinskim škodljivcem angleško modro galico, žveplo ventilirano, prah, kafaro, «Azol» apneni arzenik, ka-> teri se priporoča tudi za pokončavanje grozdnega molja, železno galico itd. Kmetijsko orodje: kose znamke «Mer-kur» od 70 cm, znamke «Hymalaia» od 60 in 65 cm, in drugih znamk, senene vile, grablje, šape okoličanske, istrske in kraške ter drugo vsakdanje kmetijsko orodje. Kmetijske stroje: slamoreznice, orala, škropilnice znamke «Vermorel» žveplalni-ke itd. Vse one stroje, katerih nim?yno v zalogi, naročimo po želji od najboljših tu in inozemskih tvrdk v nakrajšem času. Tržaška kmetijska dražba v Trstu, ulica Torreblanca štev. 19 in ulica Raffine« ria štev. 7. Tslef. 44-39. JAKOB BEVC urama in zlatarna Trst, Campo S« Glacomo 5 Zlata kupuje v vsaki množini po najvidjih cenah Krona plačuje višje kot vti drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (714 MW3l r^EGORICH 756 nKASTItA ŠT. 15 DAROVI Mesto cvetja na grob prerano umrli Danici Schmidtovi darujejo svetoivanski podružnici Šol. društva: Vinko Trobec 10 lir, Ivan Kante 5 lir, Stanko Godina 5 lir, družina Germek 25 lir, družina Alojzija Pla-cer 20 lir, družina Josipa Karisa 10 lir, družina Josipa Jakliča 20 lir. V počeščenje spomina drage Milice darujejo za Šolsko društvo: Kralj Justina 10 lir, družina Dekleva 25 lir. Kolaši so nabrali na nedeljskem izletu v Ocizli L 70.05 za Šolsko društvo. Vrlim «Kolašem», ki ne zamudijo nobene prilike, kjer bi ne zbirali za naše malčke, tem potom najsrčnejša hvala. Društva, posnemajte! Spomnite se ob prilikah izletov, prireditev, občnih zborov itd. tega prekoristnega društva. Ker je zapustil najboljši samec Ajševico, so darovali fantje in dekleta, zbrani pri Tinčetu L 50 «Dijaški kuhinji» v Gorici. — Darovalcem najprisrčnejša zahvala! Spominjajte se ob vseh veselih in žalost-nik prilikah »šolskega društva«. Vsi darovi naj se pošiljajo šolskemu društvu v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20, I. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na bebclo in za družine Viale XX settern. bre 94 (prej'Acquedotto) na drobno in za družine Via GluUanl 32. Tele!. 2-4* Priporoča se lastnik 552 FR. ŠTRANCA3. Borzna poročila« Trst, 12. julija. Amsterdam 1170, Belgi ja 07, Franci ia 75.50, London 143, New Vork 29.40, Španija 4(i5, Švica 570, Atene 35.50, Berlin 700, Bu-karešt 13, Praga 86.50, Ogrska 0.0412, Dunaj 415, Zagreb 52. Vojnoodškodninske obveznice G7.35. VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi! 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—; 18—; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17 —; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.2«; 12.45; 15.35; 17.30; 19.55. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. in hranilnic reglstrovana zsdruga z omejeni n poro'tvo o uradujo v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, L nadst. Sprejema n«vadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun '17 vloq;e za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči ražun in jih obrestuje po dogtvoru. Davek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne m za siranke ol 37, ii 13 Ia cđ 16 do 13 Ob nedeljah je urad zaprt. S lev. tetef. 25-67. 750 Ksjsiarejš! slov. denarni zsved POSTOJNA 11.30; 14.45; 11.25; TRST - NABREŽINA - SV. PETER Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 12.35: 16.42- 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. * TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi: 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.40. TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. Naročajte isi širite „EDINOST" jboljii uspeli (TISKARNA ,EDIN0STv TRSTU T w •»»■»