^^ n i\i ■ o v F h r i ro*n d u »■ S; .am g- IJT, M5 »it Beilsgen Lis! ljudstvu v pouk In zabavo teriek ta s as^ašaa wsssi ž» v p» p» steps, p&la «a lete »«a» i SC. poseka* mmMm. — m pSefe^s «f ei«2i»pa£ aa «akni sfetzis S »te. «itt is te i K, psž Win 2 K in is ! j ti.. Posestnik zaseženih predmetov je dolžan, te predmete, v, kolikor mu na podlagi po cesarski odredbi.iz-anih posebnih predpisov ne ostanejo v lastno upo-abo, prodati za določeno ceno -s ojno-Žitno-prometnemu zavodu ali njegovim pooblaščencem (§ 6). Izkupiček ena) se mora takoj, ko se je blago prevzelo, izpla-iti v gotovini. Ako se blago takoj po sklenjeni kup-. :ji ne prevzame, so mora izplačati prodajalcu ara v . išini 50 odstotkov prodajne svote. Ostan ek pa se iz-lača, ko se vso blago prevzame. Cene za žito in moko določa minister notranjih adev sporazumno s poljedelskim, trgovskim in ii-ančnim ministrom. Sedaj še oe,:e niso določene. Uporaba novega žita in moke. Kako se bo zaseženo žito v deželi uporabljalo, 'oločilo bo c, kr. namestništvo. S pooblast.lom okrajnega glavarstva bo lahko indi občina določevala, kako se naj uporabljata žito ; i moka v občini, in sicer 1. mora določiti prodajno ceno za promet na drobno; 2. lahko določi, da se oddajejo kruh. in mlinski izdelki v določenih količinah in oddajališčih, ob • ioločenih urah, proti izkazu ali drugače; 3, lahko zaukaže izdelovanje enotnega kruha; 4, lahko urav-a izdelovanje in razpečavanje kruha in peciva v o-kviru obstoječih določil. Ako se izroči uravnava porabljanja občini, la-ko občina ta posel opravlja tudi po posebnem apro-vizacijskem odboru. Ta odbor je lahko od vojno-žitno romefiiega zavoda tudi pooblaščen, da zanj nakupuje žito. Občine, ki bi to hotele, bi stole veliko dobroto svojim občanom. Kazni. Kazni za prestopke proti določbam te cesarske Iredbe so zelo stroge ter se kaznujejo deloma po so-iščih, deloma po okrajnih glavarstvih. Opozarjamo, da je cesarska naredba doslovno riobče.ia v „Straži" z dne 2. julija in da bo nabita v polnem obsegu tudi na občinskih deskah. po občini. Če vojaki naredijo škodo ali kaj odvzamejo. Kdo povrne škodo, ki jo narede vojaki n a k m e t i j s k i h z e m 1 j i š č i h in do plača t sto, kar vojaki vzamejo, in ali imajo oni ravico, poljubno jemati klavno živino, ter ceno določevati ? Odgovor: Napram veliki važnosti, ki jo ima-■) letos vsi kmetijski pridelki, je c. i. kr. državno voj-o ministrstvo ukazalo, da se je od strani vojakov rezpogojno ugibati poškodb na zemljišču. Škodo, ki ) vojaštvo mora napraviti vsled vojnih podvzetij in kar je ž njimi v zvezi, je takoj naznaniti bližnjemu ojaškemu poveljniku in je zahtevati, da se škoda ce-ii in plača, oziroma, vsaj potrdi zaradi poznejše iz- tirjalve. Ker moštvo in podčastniki sami nimajo niče, sar za ukren ti, zato , aj se vselej zahteva povelje od strani poveljujočega častnika ter je od njega zahtevati povračilo škode, cenitev ali vsaj potrdilo za poznejšo iztirjatev. Vsikdar je pa dolžnost vsakega posestnika biti previden in uljuden, ker vse vojaško o-sobje ne pozna vseh predpisov, drugače lahko nastanejo velike in usodepolne nepriiike, zato naj se skuša pravico doseči z uljudno prošnjo in če ta nima us-¡eha, se je pritožiti na Štajerskem na okrajna'glavarstva. Ce vojaki rabijo kako reč v vojne namene, se morajo glede cen dogovoriti (ne sami določiti, razve n, če so nastavljene maksimalne cene), mora-;o dotični predmet plačati ah" pa vsaj dati od častnica podpisano potrd.lo, v katerem je označen predmet n cena. Vedno naj se prosi na potrdilu zapisati po-veljništvo tistega krdela, ki je kak predmet vzelo in _>a ni takoj plačalo. Za sedaj na Štajerskem še ni za~ ukazano rekviriranje klavne živine, ampak imajo po-veljništva vojaških krdel nalogo tako živino kupovati aroti takojšnemu plačilu ali proti potrdilu, v katerem e vrednost zapisana po ceni,, ki se je dogovorila. Moštvo in podčastniki nimajo pravice na svo-o roko take kupčije sklepati, ampak le častniki v i-iienu poveljništva kakega krdela. Zlasti župani naj se ne ustrašijo zahtev od strani moštva in podčastnikov, ampak naj izvršujejo le povelja od častnikov, ki se izkažejo, da nastopajo v imenu kakega vojaškega poveljništva. Vse dozdevne krivice je takoj na^ znaniti c, kr, okrajnemu glavarstvu. Nujno pozivamo vse naše kmetovalce, da pri prodaji raznih predmetov in zlasti klavne živine ne stavijo pretiranih cen, drugače se bo uvedla rekvizicija in potem bo vojaštvo samo določevalo cene, ki bodo prav gotovo veliko nL žje. Slovenec ustrelil italijanskega generala. Franc Virtič, doma iz Klanjca pri Lučanah, piše dne 28. junija z italijanskega bojiš<ča svojim domačim: Včeraj smo imeli štajerski črnovojniki posebno srečo. Ob visoki planini P., smo uničili dve italijanski slotniji. Z višine smo pošiljal proti Italijanom cele plazove kamenja.. Navadne in strojne puške, ročne granate in topovi so grozno mesarili med Italijani. Na kakih 800 metrov oddaljeni višini je naš poročnik za neko skalo opazil italijanskega generala. Tri najboljše strelce naše stotnije je določil, da morajo vzeti ovražnega generala, na muho. Prvi je sprožil Črno-vojnik Jakob Puconja, doma iz radgonske okolice. ItalL ianski general se je zvrnil po pečini. Poročnik, ki je skozi daljnogled opazoval učinek streljanja, je veselo vskliknil: „Dobro si meril, Jaka" ter mu je izročil Ivajsetkronski bankovec kot darilo. Po celi bojni črti se je hipoma raznesel glas, da je vojak naše stotnije zadel italijanskega generala. Med Italijani smo opazili burno vrvenje in tekanje. Padli general je bil gotovo kak višji poveljnik. Pomanjkanje vode je na tem skalovju zelo občutno, hrane pa imamo hvala Bogu večinoma dovolj. Italijana bomo spravili spat. Anton Dolamič, doma iz Cvena pri Ljutomeru, ki služi pri našem domaČem pešpolku, nam piše dne 24. junija z italijanskega bojišča: Nam spodnještajerskim slovenskim vojakom tukaj na jugu ne gre posebno slabo. Smo visoko v planinah. Zdravi smo še vs;. Boji z Italijani so hudir ker se vršijo večinoma na golem skalovju, kjer je grozna vročina. A mi mladi slovenski vojaki bomo v družbi s starejšimi moži verolomnega Italijana že polagoma spravili spat. Ne bojimo se sovražnih krogel, ampak mi Smo korajžni slovenski junaki, ki '■orno zajčjega in nezvestega Italijana premagali, U-aamo, da nam bo tudi Bog pomagal v tem pravičnem boju. Ko naši topovi zagrmijo, že Taljani nazaj boži-o, ko naše puške pokajo, se Taljani jokajo. Vse za vero, dom, cesarja! Anton Dolamič. Stran 2. „SLOVENSKI O O Bi* O » A R,- & julija 1M5. Na južno letovišče! Getovodja Janko Bedrač, doma iz llajdine pri Ptaju, piše doe 16. junija sinjemu prijatelju v Mariboru: Kakor Ti je znano, sem prebil jesen in zimo na srbskem bojišču. Te dni pa smo se „preselili" od soseda Srba k „zavezniku" Lahu. Vožnja je trajala 5 dni. Višji častniki so občudovali krasoto slovenske zemlje, po kateri smo se vozili. Ko smo se pripeljali, v Središče, so nas vrli Slovenci in Slovenke veselo pozdravljali in klicali: Le korajžno na polentarje!' Vidi se že na prvi hip, da je slovensko ljudstvo prepojeno svetega navdušenja za boj zoper verolomne Italijane, Na postajah po slovenski zemlji so nas mladenke o-kinčale s cvetlicami. In kako gostoljubno so nas Slovenci in Slovenke na postajah obdarovali. Vlak nas je končno zapeljal v lepi slovenski kraj, kjer se nam zdi, kakor na letovišču, čeravno nam včasih mimo uhe bolj na debelo zabrni. »Skozi 11 mescev pa sem se tega brnenja že precej navadil. Slovenske fante, ki bodo v kratkem odkorakali k vojakom, iskreno vabimo na prijetno naše letovišče. Mnogo pozdravov z dežele, kjer polentarje pretepavamo, "Janko Bedrač. „Slov. Gospodar" v tirolskih gorah. Naš rojak Konrad Skaza, v mirnem času podo-bar pri St. IJlriliu na Tirolskem, sedaj pri tirolskih strelcih, nam piše dne 28. junija z italijanskega bojišča: Kdo bi si bil mislil, da se bo „Slov, Gospodar" tudi v tirolskih strelskih jarkih bral, in kako se ga veselim, ko ga dobim v roke. Dan, ko nam je naš ljubeznivi južni sosed zvestobo prelomil m nam napovedal vojsko, sem tudi jaz posnemal hrabre Tirolce In zgrabil za puško, kakor je to marsikateri pošten Tirolecj prostovoljno storil. Mi imamo mladeniče od 16 let, pa tudi starčke, kaleri so 76 let stari; vsak po svoji zmožnosti pomaga figa-moža odganjati. Tirolci so znani kot dobri strelci. Naš stan je na gorskem prelazu 2200 m nad morjem ravno nasproti sovražniku. Ker je že mnogo tednov slabo vreme, dež in sneg, je tudi precej mrzlo. V naši bližini pokajo topovi, katerih grom po pečinah 3000 metrov nad morjem sto in stokrat odmeva. Po noči, ko stojim na najvišjem sedlu na straži, se vidi blisk Iz topovskih cevi. Nam se tu dobro godi, i-mamo dobre častnike in dobro hrano, kakor se pač v tem času mo(re dobiti. Posebno bi me veselilo, če bi mi eden ali drugi kakšne slovenske knjige daroval, čeprav stare, katere bi lahko ob prostem Času prebiral, kadar dobi Lah dosti po hrbtu; hočem vse pošteno vrniti, „Slovenci so tako lepi fantje". Iz pisma vojaškega zdravnika, na-hajajočega se na bojišču, posnemljemo po zagrebškem „Tagblattu" iz njegovega pisma, ki ga je pisal svojim otroklom, nastopni odstavek: „ . . . Kadar se tako strelja, fpadla je japonska granata) je mnogo, mnogo ranjencev. Nedavno je trajal boj Štiri dneve in štiri noči. Vaš oče je moral neprestano obvezovati. Vsem pomaga, kolikor le more: našim Hrvatom, Slovencem, Nemcem, Ogrom, kakor že prihajajo. S 1 o -venoi sojako lepi fantje! Za enega mi je bilo žal — brhek dečko iz Postojne, šele 24 let star. Nisem mu mogel več pomagati. Tako daleč od domovine je našel rani grob. . . Tudi Ruse obvezujem. Vsi so obili, širokopleči, trdni, zdravi, močni možje. Eden Izmed njih je prišel uro daleč, je govoril z mano mirno, dobrodušno, brezskrbno in je bil zadet po strelu v pljuča. Pri vsakem dihu se mu je skozi dve veliki luknji penila kri iz telesa. Tako padajo ,jia tucate. Pokopavajo jih in — konec je. Mnogo, mnoge se vidi v vojni! Sedaj pa sedim tu in pišem Vam. Na levo tam gori stoji hišica ubogega kmeta In tam je moje obvezovališče. Njega kokoši so prišle semkaj do potoka. Z eno sera sklenil prijateljstvo. Je povsem bela in ima. 13 črnih okroglih piščet, ki se veselo preko-picajo po travi. Trosim jim komisa. Vsemu, vsemu se privadita človek in žival. Včeraj sem za hip, ko so topovi molčali, slišal kukavico. Metulji že frče okoli. Ah, otroci, želim, da bi vsaj Vi kdaj doživeli boljši čas, čas sreče in — miru! Rusi so že zgubili navdušenje. Cetovodja našega domačega domobranskega polka, dobroznani naš somišljenik Franc Spari iz Jare-uine piše dne 23. junija našemu uredniku s severnega bojišča: Dragi! Godi se mi, smem reči, prav dobro. Kmalu bom neprestano sedem mescev v Ironti ter sem bil že izpostavljen mnogim nevarnostim. Pa hvala Bogu, nič žalega se mi še dosedaj ni zgodilo, dasiravno so že mnogokrat kakor muštice frčale sovražne krogle ter kakor toča se vsipavali sovražni šrapneli nad našimi glavami. Toda vsemu se človek privadi, tako tudi vojnemu ropotu; bilo bi naravnost dolgočasno, če bi vsak dan ne grmeli topovi. Dne 27, januarja bi me bili skoro „zabrali" Moskali, pa v zadnjem trenutku sem se še rešil. Ko sem prišel sem na bojno polje, je bil sovražnik že daleč na Ogrskem, a kmalu smo začeli s prodiranjem, ter smo neprestano podili Ruse nazaj. Za- četkom maja se nam je posrečilo ,potisniti sovražnika iz Karpatov daleč nazaj, kar nam je pripomoglo, da je sedaj, ko Ti to pišem, Praemysl in Lvov zopet naš. To daje našim hrabrim vojakom; novega poguma za nadaljnji, boj. Naši domači polki so bili :med tem iz zaLodnje-ga gališkega bojišča prestavljeni proti izhodi» ob reko Prut med Kolomejo in Cernovlcami. Tukaj nam je vnovič zasijala vojna sreča. Tudi tukaj je moral sovražnik nazaj, vrgli smo ga čez reko Dnjesir, kjer so važne postojanke zopet v naših rokah. Predvčerajšnjim so se Rusi zopet zagnali v nas, pa bili so grozno poraženi. Morali so?se kljub velikemu številu umakniti ter pustiti precej žrtev za seboj. Prepričan sem, da se sovražnik tukaj, sploh ne bo mogel doigo zadrževati, ker naša pomnožena in izvrstna artilerija ga dan na dan hudo obdaruje* Pred našo artilerijo pa imajo Rusi grozen strah. Ruska artilerija je sedaj v primeri z našo silno slaba. Sploh tudi ni med ruskiimi vojaki nikakega bojnega navdu š «n j a v e č, ampak večkrat smo že opazili, da je sovražnik sam s svojo lastno artilerijo moral prisiliti moštvo, da je šlo naprej. Cisto drugače je pa pri nas. Ce tudi so mnogi med nami družinski očetje ter jih tare- skrb za dom,, vendar so vedrega lica, polni bojnega navdušenja. Ce bi bil Ti navzoč o priliki, ko se nam je razglasilo, da sta Przemysl in Lvov zopefc naša, bi gotovo mislil, da si na slovenski svatbi, ker vriskanja in „hura"-kli,oev ni bilo ne konca ne kraja. Tudi vest o vojni napovedi Italije nas ni vznemirila. lOgorčenje nad tem izdajskim činom verolom-nega zaveznika in za domovino vneti smo z mogočni, mi „2ivijo"-klici na cesarja tik pred sovražnikom pokazali, da se ne bojimo, četudi nas je ta naš zaveznik sramotno zapustil, Ljubi Bog, na katerega vsi zaupamo, bo gotbvo kaznoval vse naše sovražnike, zlasti pa ostudne verolomne Italijane. K koncu Ti še omenjam, da smo imeli tudi v vojski priliko zadostiti velikonočni dolžnosti». Na Velikonočno nedeljo ier Še nekaterikrat smo imeli svojo službo božio. S tukajšnjim prebivalstvom, kolikor ga še je, se zlasti Slovenci lahko pogovarjajo, ker so Slovani. Kraji so zlasti tukaj prav lepi, lepša pa je vendar naša Slovenija. V vsakem večjem kraju najdemo kramarske jude, ki barantajo tudi sedaj. Upam, da se kot zmagovalci skoraj vrnemo. Tebi in vsem znancem v domovini srčen pozdrav! Slovenska mati vzgojila sedem . sinov' za vojsko. Iludolf Seletinger, doma Iz občine Partinje, župnija Sv. Jurij v SI. gor., infanterist pri domaČem pešpolku, piše dne 21. junija s severnega bojišča (Kolomeja): Poltreiji mesec je že preteklo, kar sem tukaj na bojišču. Zdrav sem še, hvala Bogu. Upam, da vojska ne bo več tako dolgo trajala Kot že je. Zvedel sem, da so kmetje po naših krajih veliko zrnja dali za vojake. Bodi jim tisočera zahvala! To se je tudi takoj tukaj na bojišču poznalo. Dobili smo veliko lepši in več kruha, kakor dosedaj. Vojaki, ki branimo domovino, imamo hvala Bogu dovolj kruha in tudi mesa nam ne manjka. Kmetje, ki ste doma, in vam je mogoče, le pomagajte nam, kolikor je v vaših močeh, da ne bomo omagali. Mi vojaki smo sami za se veliki siromaki. S praznimi želodci ne moremo ležati v jamah, še manj pa se lačni vojskovati. Naznanjam, da sva z bratom Tončem vedno skupaj. Povej, ljuba, žena, materi, da naj bodo ponosni, da so vzgojili 7 sinov za vojsko. Z bratom sva bila že neštetokrat v silnem ognju, a sva bila še vedno -rečna. Prepričan sem, da naju čuva Marija, katero vi doma prosite v gorečih molitvah na pomoč. Hvala za darovane 4 sv. mašo. Naznanjam tudi, da že mesec dni nimam prav nič tobaka. Prosim, pošljite mi ga. K meni se je pri. ieplo več ti^ih nadležnih živalic, ki jim v Slov. goricah pravimo „,uši", A mi vse težave radevoije trpimo, samo, da premagamo sovražnika. To pa že rečem, Rus ne bo nikoli jedel juhe na Dunaju. Dosedaj nas je pri naši četi bilo 16 Jurjevčanov. Delali smo si med seboj kratek čas. En dan nam je tukaj prej minul, kot doma ena ura. Sedaj pa sva zopet z bratom sama. Kje so drugi, ne vem . . . Z Bogom domači! Vsem znancem iskrene pozdrave ! Edina želja videti cesarja, se mu je izpolnila. Dne 27. junija se je zgodil v cesarski dvorni kapeli v Senbrunu mičen dogodek, ki vnovič na gin-ljiv način izpričuje ljudomUoet našega vladarja. Nadvojvodinja Marija Terezija je prejšnji teden obiskala neko dunajsko vojaško bolnišnico in je ob tej priliki nagovorila tudi nekega v postelji ležečega ranjenega tirolskfega cesarskega lovca, kojoga prsa je dičila velika srebrna kolajna za hrabrost, zlata kolajna za hrabrost in železni križec 1. razreda. Odlikovani ranjenec je moral visoki gospej pripovedovati, kako si je zaslužil svoja odlikovanja In končno ga je visoka gospa vprašala, ali ima kako posebno željo. Hrabri Tirolec je izrazil željo, da bi pač zelo rad videl našega cesarja. Nadvojvodinja se je v nedeljo dne 27, junija pe- Ijafe-s svojiai-«lastiliiai avtonobdlou» po» ranjenega vo-ja&i.>v boloiSBieo .'tarrse- ie peljal* z: njim v dvorno kapelo v Seaimin, vper je mogel junaška Tirolabprav laiko videti; našega oesarja, ki je- prisostvovali službi j božji.. Cesar,, katerega^, je opozorila nadrojvodisja na ranjenega tirolskega cesarskega Psvca-,. se je globoko nagnil iz svojega sedeža, da ga je.mogel cesarski lo-vao prav d-abro videti- in mu je z -rok® sporočil pozdrav. Ranjeni cesarji lovec je bi' vsfoi tega odlikovanja tako gin j en samega veselja, da so mu po zagorelem licu tekle debele solze. Vso, ki; sa bili navzoči i». Kapeli, i* ganil t & .-prizor, 30 Bošnjakov ujelo 172 Rusov. Član katoliškega ak&demičnega društva „Zar-| ja" medicinec Zo?au JoSt iz Celjaspič»' iz severnega bojišča, kjer služi pri bosanskem pešpolku, avojemu i očetu med drugim: Naznanjam Ti veselo vest, da sem postal koncem majaika kajdfj. Rad: bi bil že poprej pisal, pa ni bile mogoče, ker smo bili neprestano na maršu. Pre-, tečene dni smo marširali enkrat neprenehoma od 2. ure po noči pa do - 7. ure zvečer drugega dne. Kot star vojak razumeš, kaj se to pravi, pri tem pa je treba paziti skoraj n« vsak korak, kje se pokaže sovražnik. Drug dan pa zopet hajdi naprej. Na večer smo se- utaborili v nekem gozdu, kjer smo sedeč krog ognja kuhali in. slastno povžili konzerve, kajti kaj drugega nismo imeli, Zaspal sem utrujen kot mlatič pod milim nebom, kakor bi bil v najmelikejsih pernicah ter priporcčivŠi sa Bogu zasmrčal, da so se sosedje bali, da zbudim v bližini nahajajočega se Rusa. Le Škoda, da tudi to noč nismo imeli miru; - par sto korakov pred nami so zagrmeli topovi sredi noči ter nas v hipu spravili zopet vse po koneu. Popoldne pa smo se Ž9 mect potjo malo. stepli s kozaki, ki -srao jih jadrno pognaJi v beg; hudega se mi ni nič-zgodilo. Zdrav som še vedno hvala Bogu kot riba v vodi. Drugo-, poročilo pravi: Taborimo v zapuščenem..< gnjezdu in danes en dan počivamo po silnih štrapa-cah poslednjih dni.. Poslane cigarete sem ravno dobil. Vsaka je zlata vredna, zato jih pa tudi bratovs-ko delim med častnike in naše vrlo bosansko moštvo, Bog plačaj za pošiljatev, pa prosim skoraj za novo. Se ljubše bi mi bilo, ako- bi nas poslali nad Lahe, da bi si mimogrede v domovini nabasal poln nahrbtnik tobaka. Dne 3. junija piše med drugim:. Eden voj naše kompacije, ki je šel ojačevat 97. polk,, se je včeraj že zopet izborno izkazal. Njegov poveljnik^ kadet Sehič ga je vodil s tako sigurnostjo in junaštvom, da se je vse čudilo. S komaj 30 možmi je navalil na desetkrat, številnejše Ruse, ujel jih je 172, med tem ¡5 višjih čar stnikov, in zaplenil eno strojno puško, druge Ruse-pa, kar jih ni obležalo, je pognal, v beg, Žalibog je moral plačati ta svoj junaški čin z lastnim nadebudnim življenjem. Bil je ranjen z dum-dum- kroglo in ker jaz sam nisem mogel biti takoj povsod naenkrat zraven, ker sem imel z obvezovanjem in prvo najnujnejšo pomočjo ranjencem polne roke, so ga obvezali začasno le sanitetni Vojaki, ki pa mu žal niso znali ustaviti krvi. Obvezali smo ga sicer pozneje dobro, a žal je bilo že prepozno, ker je med tem revež izgubil že preveč krvi. Meni je bilo ta dan tako težko pri srcu, da bi se bdi na-jrajše razjokal, če me ne bi bilo sram drugih častnikov in pogumnega moštva. Ako bi bil mogel dobiti ranjenega kadeta jaz pravočasno v roke, bi mu bil gotovo rešil življenje, ali bi pa bil vsaj vse mogoče storil, da se mi to posreči. Fant, rodom Bosanec-musliman, je bil iskren in dober moj prijatelj in je že četrti v nagem polku, ki je zaslužil zlato hrabrostno svetinjo. Tu na bojišču, ko gleda človek neprestano vse grozovitosti novodobnega bojevanja, se pač vse drugače občuti izguba blagega prijatelja, nego se to čita doma v čatsopisih. Dragi prijatelj Sehič, počivaj v miru v tuji zemlji! Cela brigada je ta dan govorila samo o tem izrednem junaštvu naših neupogljivih momakov. Cujem, da naši prav pošteno tepeškajo polentarje. Mene strašno miče na jug; tem hinavcem bi privoščil same dum-dum-krogle. Trdno upam, da jih bode dobil Italijan temeljito po grbi, kakor tudi zar služi. Ako po vfeč dni ne dobiš poročila, ne skrbi z& me, božja rofta čuva nad menoj. Ker se vedno pre-mičemo in smo vsak dan v vročih bojih, ne more pošta tako poslovati, kot sicer, kakoršen je pač položaj, Zdrav sem hvaja Bogu za silo še vedno, samo spi* mo malo, vsled česar sem tudi precej shujšal. Poslednje poročilo pravi: Iznenadila me je sedaj vest, da si moral tako na stara leta tudi Ti vnovič k vojakom. Ker pa je to sedaj bridka resniOa» pa pravim: glavo po koncu, z božjo pomočjo bodemo vse srečno prestali. Bodiva ponosna, da služi oče in sin svojemu cesarju. NaSa zlata, dobra mamica ima sedaj dva korenjaka v vojski, ki bodeta vrlo in zvesto branila ljubljeno domovino, v katero daj Bog, da se povrnemo kmalu vsi zdravi in zmagoviti. Ako se to kmalu ne zgodi, bode prišel po novem letu še Ra-dovan za nama. Vsi trije boflemo pobili gotovo vse sovrage. Iskrene poljube in pozdrave Vam vsem, kakor, tudi sorodnikom in prijateljem. 7*a hvaležni Zoran* 8. julija 1915. „S L O V E N S li 1 «OS 1» O D A R." Stran 3. Velika bitka pri Gorici. — Naši sijajno odbili italijanski napad. — Italijani imajo strašne izgube. — Letalci nad Gorico. — Sveta Gora pri Gorici. — Italijanski torpedni čoln potop Ijen. — Italijanski kralj gleda od dakč Trst. Maribor, 7. julija. Dne 5. julija se je razvila na Črti Gorica—Tržič velikanska bitka z Italijani. Slo se je posebno za -mostne utrdbe pri Gorici. Ako vzamejo Gorico, potem pot do Trsta ni več clolga in težka. Tako so mislili ""Italijani in poslali so v boj celo armado, sestoječo iz štirih armadnih zborov, vsega skupaj gotovo nad 100 tisoč mož. Naši so bili kjatjpada nasproti tej množini v velikanski manjšini, toda ko raj ž a velja! Odbili so italijanski napad ter Italijane strahovito natepli. — Pred našimi Črtami so ležali celi bregovi mrtvih Italijanov. Italijani pri Gorici. V prostoru pri Zdravščini, Zagradu in Polaču so se od konca mesca junija naprej ponavljali skoro vsalid dan srditi spop'a,di med Avstrijci in Italijani; istotako so se vršili tudi pri Vermiljanu, Selcah in Tržiču hudi boji, Po tri do štiri infanterijske divizijo so skoro neprestano naskakovale. Po teh uvodnih bojih se je dne 5. julija pričel italijanski „.generalni napad." Celotna tretja italijanska, armada, štirje arma-dni zbori, se je v neštevilnih vrstah valila proti prostoru pri Št. Florijanu (severo-zabodno od črte Gorica—Tržič)!. Ta n&pad je bil slikovit jn ogromen. Italijani so gonili svoje čete brezobzirno v morilni ogenj. Napad je bil izvršen z največjo silo brez ozira nato, da taki napadi navadno prinesejo naskakujoči armadi u-ničujoč poraz in ogromne izgube. Italijanske čoLe so se diobro borile. Pokazale so v teh bojih svoje junaštvo in nepričakovano vstrajnost. Klobuk doli pred našimi brambovci, ki so, dasiray.no vi smešni manjšini, siloviti soivražni napad do dobra pdbili! A ne le samo to: naši so tudi vse svoje postojanke obdržali, ter so prizadjali sovražniku najtežje izgube. Osem italijanskih divizij, to je petina italijanske armade v mirnem času, je bilo strašno te p e n i h. 1G0.000 mož je napaldlo naše postojanke ob Soči. Več kot ena četrtina teh čet je ležala mrtva pred našimi jarki in kritji, mnogo tisoč italijanskih vojakov pa je bilo ranjenih tako, da so za več mescev nesposobni za vs;a.ia. i:a kolodvore in na plinarno. To je pač za-iela bomba,, ki pa ni razpočila. Sv. Gora pri Gorici. Poročkji smo že, da sta romarska; certev in samostan Sv. Gora pri Gorici zgorela. O požaru pripoveduje očividec: Ozajdje Gorice tvori skalnata gora, Skalnica i-menovana, in na njej stari znani samostan svetogor-ski. Sama razvalina, velika še sedaj. Veliko poslop-o samostansko je bilo cilj celi vrsti italijanskih baterij. Podstrešje in prvo nadstropje sta pogorela, in kar je ostalo od prvega nadstropja, so uničile granate. Zakristija je še ohranjena. Stolp je bil trikrat zadet, enkrat v streho, dvakrat v polno, certkev je i bila zadeta večkrat v polno, pa je ostala,, seveda težko poškodovana,. Gostilna nasproti sošjki strani je pogorela, postranska poslopja so bila zadeta neštetokrat. Sredi požara in šrapnelov — Lahi so gorečo, razvalino obstreljevali še naprej — je junaški nad-poročnik Bergmann rešil največji del samostanskih zakladov, vse zlate bokale, k|elihe, svečnike, različna odela in cerkvena oblačila. Vse to ne le ogromno stane, marveč je zlasti tudi zgodovinske vrednosti. Rešeni sta tudi dve tretjini dragocene knjižnice, sama zgodovinsko važna stara dela, pergament; zgorela je enla tretjina knjižnice, moderni oddelek, ki bi se dal nadomestiti. Dne 23. junija je dobil oddelek po-lopij nad 60 granat, drugi dan polovico, obstreljevali pa so še dne 25. in dne 26. junija, dasi ni bilo večje posadke^ nego pol stotnije pehote in par topniških častnikov. „Ker še so vroči . . Goriški paglavci so imeli prve dni z italijanskimi granatami največje vesolje. Drveli so z velikim krikom za. vsako granato ter prodajali kose po 20 v, še vroče neposredno po razstrelbi pa po 40 v, „ker so še vroči ..." Veliki trgovski uspehi so potem te pobe tako ojunačili, da so postali drzni in marsikateri je bil ranjen. Zdravilo jih je naredilo previdne, prej pa vsi opomini niso nič pomagal;. Kmetje "na Goriškem. Gorico zalagajo sedaj z\ živili, kolikor je pač mogoče, kmetje iz Štandreža, ki so zaradi svoje hladnokrvnosti zares občudovanja vredni. Tolnnnci se nahajajo med obema frontama, zato ni čudno, da mirno obdelavajo svojo zemljo, ne da bi se brigali za grozo, ki šviga visoko preko njih sem in tja. Toda štan-dreški krnet zna več, sredi toče šrapnelov m'rno oko-pava krompir, bere zgodnji fižol v Stročju in včasih prekolne Lahe. In čudno, v Gorici je bilo že okrog 50 ljudi ubitih, 32 jih leži v bolnici, mnogo lažje ranjenih v zasebni očškrbi, — štanVlrefških kmetov ni mnogo med ranjenimi ali ubitimi. Trpljenje naših vojakov. Kar se t če ozemlja in podnebja, so težkoče na Krasu mnogo hujše, kakor so bile one, katere so prestali naši vojaki v Srbiji, Naši vojaki trpijo s;Ino veliko vsled vročine, kajti solnce hudo pripeka na, nje in na golo skalovje, ki je vroče, kakor r azbel-¡eno železo, Zelo veliko morajo tudi trpeti vsled pomanjkanja vode, ki je na Krasu zelo občutno, dasi armadno vodstvo napenja vse sbe, da odpomore temu pomanjkanju. Kako nam je Italijanska artilerija škodljiva. Italijani ravnajo z municijo nečuveno potratno, tako potratno, da jim ni primere. Naš artilerijski narednik je pripovedoval, da so oddali Italijani dne 23. junija iz 200 topov okrog 10.000 strelov na eno samo našo postojanko pri Doberdobu, vendar je bilo to italijansko streljanje dne 23. junija le takorekoč predigra grozovite kanonade dne 24. junija. Na vsako posamezno višino pri Gorici so oddali Italijani od 1500 do 2000 granat in naše moštvo je pripovedovalo, da so našteli 1078 granat, ki so padle na samo eno stalo. Kljub temu, da potratijo .Italijani brezmiselno tako velika/nsko množino streliva, je uspeh njihovega obstreljevanja naravnost malenkosten, ker zadene le redkokedaj in le slučajno kak strel. Pač pa. trpijo naše hrabre čete, kakor tudi sovražnik vsle"d dveh drugih okolnosti. Vsled tega peklenskega obstreljevanja je zrak takorekoč poln ik o-s c e v od skal, ki odletijo, kadar trešči ob skalovje sovražna granata. Ti odleteli koščeki skalovja zahtevajo yeč človeških žrtev, kakor pa granate in šrapneli. In dejstvo je, da je ranjenih največ naših vojakov od koscev skal in take rane so navadno mnogo hujše, kakor pa rane puškinih krogel. Tudi so take rane navadno zelo obsežne in velike, raztrgajo meso in kosti in povzroča- jo grozne bolečine. Druga zla posledica groznega po-anja to; ov so živčne bolezni, ki so zelo pogoste. Groznemu in neprestanemu pokanju topov se človeško truplo ne more trajno in uspešno upirati in marsikateri naš hraber bojevnik mora zapustiti svoj ..trelski jarek. Sicer okreva navadno v 5,—S dnevih, a vendar se vrne nekoliko oslabljen nazaj na bojno črto. Sicer pa trpe vsled tega Italijani, kakor pripovedujejo ujeti italijanski vojaki, mnogo huje, kakor naši vojaki. Vrhu tega se poslužujejo Italijani neko vrste novega, dosedaj nepoznanega orožja, taKozva-nih „žoltih bomb", bomb iz volne. Te čudne bombe se zažgejo in se vržejo goreče v sovražne vrste. Ka-mor padejo, se razstrelijo in goreči kosci zažgejo vse v okolici. Povzročajo tudi hude opekline, ki sicer niso nevarne, povzročajo pa izvanredno hude bolečine, tako da je vojak vsled takih opeklin za več dni nesposoben za boj. Italijansko uradno poročilo. Iz avstrijskega vojnega, časnikarskega stana se uradno poroča: Italijanski generalni štab je dne 4. julija izdal sledeče uradno poročilo: „Na Tirolskem, v Trentinu in Karniji (Karnija ali Karnijske Alpe je gorovje, ki se razteza ob južno-izhodni tirolski meji izhodno od Bolcana ter južno-zahodni koroški meji do Trbiža) se artilerijski boji nadaljujejo; na italijanski strani pa še podpirajo te borbe manjši vojaški oddelki, ki prodirajo proti sovražni bojni črti. Tudi včeraj (dne 3. julija) je nekaj naših topovskih strelovj zadelo avstrijsko utrdbo Henzel pri Naborjetu. Na severnem pobočju Velikega Pala je skušal sovražnik po noči na 4. julija s ponovnim, napadom, podpir'an od živahnega artilerijskega, boja, si nazaj priboriti okop, katerega s'o dne 2. julija italijanski alpinci zasedli. Sovražni napad je bil zopet odbit. Sovražnik je včeraj (dne 3. julija) s ponovno srditostjo napajdel nekatere postojanke na kraških planotah, katere so italijanske čete zasedle. Kljub podpori po infanteriji, artileriji in strojnih puškah, ki so jo dobile avstrijske čete, so Italijani protinapade pod velikimi izgubami odbili. Sovražnik je pustil približno 500 ujetnikov, dva topova, veliko Število pušk. streliva, 1 minskega meta?a z lafeto in gradivo za strojne puške v naših rokah. Ujetniki izpovedujejo, da so bile sovražne (avstrijske) izgube zadnjih dni radi našega artilerijskega ognja zelo velike. Točni Italijani. Italijanska artilerija sicer ni točna, kar se zadeva ciljev, toda točna in dosledna je v nekem drugem oziru. Vsak dan začne zgodaj zjutraj svoi posel. Opoldne streljanje poneha točno za dve uri, Italijan mora pojesti In prebaviti svojo polento. Zvečer točno ob 8, uri streljanje poneha. Italijani jokajo. Jožef Mervic, vrtnar v Št. Petru pri Gorici, piše dne 4. julija svojemu sinu, ki se nahaja kot ranjenec v graški bolnišnici: „Dragi Doro! V vojski smo. Vsak dan čutimo neprenehoma bučati topove: hump, hump. V glavi že nimamo skoro nič drugega, kot samo ta strašen voj-skin grom. Italijani grozno obstreljujejo podgorski hrib. Ločnik je že ves pogorel. Italijani so pri vsakem napadu pošteno nabiti in močno tepeni, kadar se približajo našim. Natančneje lahko berete v časnikih. Poročila so resnična. Vojaki pravijo, da Še niso slišali tako hudo jokati, 'kakor so v oni noči Italijani j o k a 1 i, ko so avstrijske krogle od vseh strani na nje frčale in jih kosile. Upanje je, da k nam ne pridejo tako zlepa. Pretečeno noč so bili Italijani zopet hudo tepeni. Ako bodo naše hiše gorele, bomo šli z doma, drugače ne. Tukaj imamo vsaj fižol in grah in krompir, po svetu pa bi stradali. Ženske so nekoliko bolj v strahu, ker se o Italijanih pripovedujejo take reči, kakor da bd bili turški časi. Gotovo bo na tem nekaj resnice, pa tako hudo, upajmo, vendar ne bo, če bi tudi mi tupatam bili nesrečni. Sicer pa na noben način ni misliti, da bi Italijani zmagali, ker gredo vsi naši z velikim navdušenjem v vojsko. Skoda, da niso vsi naši Slovenci tukaj. Oj, ti bi klestili Lahe! Sedaj sadimo ojvetlicenkrizanteme, kar znači, da prav nič ne pričakujemo, da bi nas Italijan obiskal!" Iz tega pisma posnamemo, kako veliko zaupanje im'ajo naši gorišiki Slovenci v zmago avstrijskega orožja. Št. Peter je namreč samo dve dobri uri odda^-ljen od Gorice. Italijani mečejo mrtva trupla v Sočo. Očividec, goriški domačin, pripoveduje: Lflud-e, ki se vračajo z bojne črte pri Gorici, pripovedujejo. ka.ko grozoviti in naravnost strašni so boji ob .Soči. Ker ni časa. za pokopa,vanje mrličev in ker tu-I' mnogokrat primanjkuje prostora za grobove, mečejo Italijani mrtva trupla padlih vojakov kar v Sočo, katera jih nese dalje v Adrjjo kot "živež za ribe. Na mnogih krajih leži toliko mrličev v reki, da kar Štr_ lijo iz globoko struge. Le s težavo jih valovi spravijo dalje. Italijane imajo za norca . . . Naši vojaki se veliko smejijo italijanskim topovom, ki zqlo pokajo, a malo zadenejo. Da bi se Italijani naučili streljati, so jo naši fantje stuhtali nekje tako-le: Občina v bližini je imela staro, nerabno briz-galnico za požare, katero jim je odstopila. Brizgalni-co so vojaki zavlekli na viden kraj ter jo postavili kot „kanon" proti Italijanom. In res! Italijanska arti-lerija. je nastopila ter začela strahovito streljati proti nevarnemu „kanonu". In če brizgalnica že ni popolnoma razbita, streljajo na nio še danes. 60 Hrvatov proti 5000 Italijanom. Vrli Hrvatje so v borbi, ki jo bije Avstrija z mnogoštevilnimi sovražniki, poleg Slovencev dika in ponos naše domovine. Kako junaško se bore naši južni bratje z verolomnimi Italijani, spriquje tudi dopisnica, ki jo je pisal poročnik Vladimir Markovič svojemu očetu v Grahovem in ki jo je objavil dalmatinsk; list „Jedii stvo". Dopisnica se glasi: „Dragi oče! Jaz sem hvala, Bogu adrav in dobro se mi godi, kar želim tudi Vam vsem iz srca. Ali ste morda slišali in brali, da sem imel vel ko srečo na bojišču. Dne 5. junija sem bil s 60 Dalmatinci poslan proti Italijanom. Okoli polnoči me je obkolilo 5000 Italijanov, Posrečilo se mi je vse Italijane raz' gnati, krog 300 pa ubiti in raniti. Celo noč sem se z njimi boril, nato pa sem se s 5 ujetniki vrnil k svojemu bataljonu. Tam sem prejel veliko pohvalo in predlagan sem za, visoko odlikovanje. Morda boste tudi v časnikih kaj brali o meni." Vilrtor Emanuel hrepeni po Trstu. Italijanski list „Secolo" poroča, da je kralj Viktor Emanuel nedavno stopil na višino II Campanille pri Tržiču, odkoder se vidi Trst. Kralj je povabil ministrskega predsednika Salandra in generalštabnega načelnika Kaidorno, naj grdsta ž njim kaj nemščine, katera bi vodila pri majhni družini v Mariboru gospodinjstvo se sprejme s 1. avgustom. Starejše osebe, ki ne gledajo toliko na plačilo kakor na ugodno življenje v mestu naj s» oglasijo pod „gospodinja" na uredništvo. 416 KsvaSki pomečnlk in vrl močan u5en.'0 se takoj sprejmeta pri g. Franc Plepelec kovaški mojster v Lipnid. 420 KOmiJ izvežban apecerist, zisožon obeh deželnih jezikov, se takoj Bprcjme pri tvrdki Franc Iglič v Ptuju. 419 Ofganisl se išče za Bele vide in Sv. Križ pri Šoštanju. 425 Voditeljico podružnice na deželi, obeli deželnih jezikov in mešane trgovine zmožna, ne premlada, sprejme takoj Paula Staraschina, trgovka, Cirkovco pri Pragarskem. Sprejme se uSeneo za lecetarstvo in en hlapec pri g. Dohck, leče'ar Maribor. 414 Tkalci In tkalke ki izdelujejo platno za jadra in cevi, najdejo stalno in dobro plačano službo v tovarni Thondorf, p. Libenan pri Gradcu, Štajersko. 400 Prijetno stanovanje v Mariboru, 10 minut od stolne cerkve se da takoj v naj»m Lepo stanovanje z dvema, na željo 3 tremi sobumi in dol vrra, possbno primerno za peczioniBt», tretja soba se da tudi p sebej v najem pošteni osebi, natančneje in naslov se izve iz prijaznosti v Ancen-grubejevi ulici št, 7 na Koroški cssti nasproti št. 99. Hiia je na samem stoječa brez drugih strank in otrok. Torej prav mirna. 8e lahko ogleda v sak dan popoldne. i 12 Vdtvee 44 let star, posestnik, išče pridno žensko, Irtfera ima do ima 4000 kron goto rine. 8taro od 40 do 50 let. Ponudbe na uredništvo Slov Gosp pod „Sreča" 430 Zaradi bsiezni se proda posestvo, ki obstoji iz novo nasajenega vinograda, njiv, gozia in s>doiso3cika, potem hiša z 2 sobotna, klet, go-vejski in svinjski hle7, skedenj in 3e lahko 2 krave in več svinj redi. Posestvo je znuen farne oork>e in šole, blizu okrajne ceste in bi bilo za kako mlekarno ali trgovino primerno, ker ni blizu nobene trgovine. Posestvo se tudi zameni za kako gostilno. Nataiiko ss izve pri g. S. čelofiga na Tesni ¡¡t. 14 pri Mariboru. 42S ¡Š5sm v najem ali pa kupim dobro gostilno in trgovino na deželi na dobrem prostoru. Natanko ss izve pri g. S. čeltfiga na Teznu št. 14 pri Mariboru. 424 KrejsSkeg« u5enca sprejme takoj Franc Koimanič, krojaški mojster Osek Sv. Trojica v Slov. g. 415 D»a uSeeca se sprejmeta stara od 15 do 17 let na tri leta. Plače n& leto 50 do 100 Kron, Btanovanje in hrano, pri gospodu Anton Mar čič, usnjarija v Slov. Bistrici. 426 Krojiškoga učenca takoj sprejme. Prednost imajo tisti, kateri 80 iz stopili pri mojstru, ki je šel k vojakom. Jakob Skaza, krojač Slov. Bistrica. 427 Na prodsj: 2 mali posestvi z hišami na jako prijazni solčni legi. I. 15 min. od postaje Zidanmos; preti Rimskim Toplicam. Cena 3800 K. II. tik šole pod sajmišisnu na Ponikvi ob juž. žel. Cena 5000 K. Več se izve pri mizarju Jezer ni k na Ostrožnem št. 2 pri Celju. 428 • . '! .v-V>. Žalostnim srcem naznanjamo tnžno vest, katero smo še lc »daj uradno prejeli, da je korporal gospod If Aritui, trgovec pri Sv. Jakoba t SJov. gor. v 30. letn svoje starosti na bojnem polju pri Bojani (Galicija) dne 9. septembra 1.1. sroje življenje za cesarja in domotino daroval. Rajni je zapustil očeta, mater, mlado žalostno vdovo z dvema deklioema. Naj vmiru pečiva ter zasluženo večno veselje uživa. Priporočimo ga v Kolitev in spomin! 429 Žalujoči ostali. Hiia za eno družino % lepimi soba mi n vrtom za zelenjavo in stavbenim prostorom se v meato Maribor po ceni proda. Vpraša se v upravništvu Slov. Gospodarja pod „Hua" 406 ovčjo, oprano in neoprano knpim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina Celje štev. 17 (Štajerske.) Sprejme sa Umetna dekle poštenih stari še v kot učenka v trgovino mešanega bljga. Naslov pove U prijaznosti Matilda Hude, v Vitanja pri Celju. <-J$m 412 §0°|o cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča 11 K franke po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinejši čaj K 2 20 oddaja A. Sapira, ekspert kave in čaja Galanta 496. Ogrsko. 278 TESA sprejme Ivan Spes, načelnik' zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Mariboru, Windenauerstrasse štev. 26. Tesarji zaslužijo po kakovosti dela po 50, 60 in 70 vinarjev r>a uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem. 3f>3 TOLČE! tfsiika iadaiaa Rettert m ksM» v tej draginji ar«ja jo, ftmr ¿obes áoiaaé! alle s ssA &ta im kataim^MS, kakor m eafeij* peí vsakem na.adeas dete«» voá- B^aiopet aoTostaSpasi* Pfeifer - jevem ésa«fe« mlinoe se stataore napravki k vsakega «raja, vsako vrata»} m*k> is zdrob i gris) sa vso kastni» in goepoek» rabo s khkato m rc-čao gonitav, kakor tadi Ad* i Urine, aaotcrao m vedsa sito. Zahtevsj to tssiŠM broafe&s iB prttaiM Tovarna sa ksietljsks stroje, žage iid^ livarna za. železo in medenino pri Ma>ribom (štajersko) Domač© pocSJotJfis % Za premnoge, issrene dokaze odkritosrčnega sočutja povodom nenadne smrti naše nepoiabne, iskreaoljubljeT.e soproge in mamice IMteriiS PiiS, poaestnice v Hožnici, ki jo je Vsemogočni blagovolil odpoklicati iz te solzne doline v večno nebeško domovino, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo, kakor tudi za prekrasne poklonjene vence in šopke, ter za tako obilno udeležbo na zednjem potu naše prebhge ranjke. Osobito se zahvaljujemo velečast. g. dr, Medvedu za vodstvo pogreba ter ¿a v srce segajoče besede pri odprtem grobu ranjke, domačemu vekčast g. župniku za udeležbo in mrtvaška opravila ter večkratni obisk v bo-iesni. Prisrčna zahvala tudi gospej Kavkler sa v času mučne bolezni rsnjki izkaiane usluge. Vsem, ki so nas tolaiili v teh prebritkih urah, še enkrat pri^rc-na zahvala. Ho4nica, dne 30. junija 1915. 4>7 Zaluioča rodbina Piri. «•SSÍXI ssi-sf.vt-eft^iaa&ia Spodnfeštaj. ljudska posojilnica v Mariboru r.,. Mraisilne vloge ^ M ebrMt i ebr»atnj«jo: navadno po 4'/,'/,. proti trimesečni odpovedi po 4'/4V». Obresti se pripis^e h , . , . — ■ januarja in 1. jnlija vBakeg» leta. Hraailn« kajiüce m eprsieasje kot »otov denar, ne da bi se ajih cí'restorasje kaj ptei "Wm* P« Poiti se poita« hniailne položnice (»7.078) na r&spolago. Eentai davek plača posojilnica sama ^/OSOiiliS &t? tf^ssissfr* le iUa0™ l* ticer: na vkajižb« proti popilarui vaiaosti po S'/»"/., na vknjižbo sploh p« S'/»' 5'///. in «s ossbai kredit po «•/. Nadalj. i^ojnje «a zasttVo vred.osSiih papirjsv. Dolgo prevsaTa» pise;ila:ea r sv««© lasi proti povrnitvi getovik streikov, ki pa »ikiiar pres«lajo 7 krom. Prošnje sa vksjižbo dela posojilniea bre Uradne ure fnJ ^^^rtemM i*trt*k ^ •• 40 l8- ^ko soboto «Ml 8. do ia. u« dopoldne iavsemii praaaike. V anubuh arah se tprejeau _'/o» vknjiibo in _ Do ;jove pri drugäi denarnih save hrczflaino, stauaka plača le kolke. Pojasnila se daf a jO ** frofa^ p^«®^ wak delavnik od 8. do 12. .r. dopoldne la od 2. do 6. ure popoldne. W Posoftlalca Ima tadi na razpolago domač« hranilne nabiralnike. i aaRKHK.í íasH«aíaH£E6SHa.Kia,^iaí ÍTOK [ Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo). Stran 8, „SLOVENSKI GOSPODAH.« 8. julija 1915. Dober tek Je d bra stvar! Zk.i cm&< a Je nikar! Dsber tek iBA.iiI d»n, u.ko \ iíyai Želodčni 113$6r JUVJ5.Xi&.r8 j„ pripravil tok in prebavo maralicopu, kt je zaman kupoT&l draga in neprijetna zdravila! Saslo? Karoma: „FLORJAN" Ljobljan» f! »mutnwwwii IKTaJteolLJ®» DV ®£C>fi3J5L se dobi samo PRVI GORENJSKI RAZPOŠn^JALNICI IVAN SAVN I K, KRANJ, Gorenjsko. 65, 70, 75. 80 ctm 6V3, 7, 772, 8 pesti Gsrtfljska kot a stane samo kron 2-—, r20, 240, 260, za katero 3e garantira. Kdor naroči deset kosov skuaaj. se mu pošije poštnine prosto! 223 Zahtevajte krasni ilubtrovani cenik zastonj! Pozor kmetovalci! FswArtfc» d pM9*feeae, pešala« ljšaj r vaggftšraa ista, jftvfeaa, »stdiMfa te la^jfrm sato-sa», jp.; é*sM»&», Mesibd (Lccsrsa), »»sari» ¿cíajja, «nm, pa» M3MB« te reiafe, BjtibJi »s» počaka, tate vrtea ia itfsswsa» aa«ae ia íw&s Sfr,Mtksjsr, ki ;» Mi^jM g* $ ¿-snsaS tTwíís! JHLA¥lTIl£19JEt s-« CEW ^ Tfg»*ta»s e istega«, ?. wv&mí Sr ifeštet »M (¡?fei»!fcí «¡.J^ft vnst tárate» S«Ui4a# fes jítfsiírsSfc®. «V NAZNANI Na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se dne 26., 27. in 28. julija vrši tečaj za vnoveen-jo sadja in zelenjave s posebnim ozirom na vojni čas. Na tečaju se bo razpravljalo o pripravljanju sadja in zelenjave, da postane ista trpežna. Predavanja se bodo vršila, kolikor bo čas in sedanji položaj dopuščal, v zvezi z prakt finimi razkazovanji. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, t. j. možje, žene in dekleta. Učnina se ne bo pobirala. Podučili je-z k je nemški. Naznanila se pošiljajo do 20. julija na podpisa-no ravnateljstvo. 418 Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru. asfop a dnu al »ttkaMk awiadiffi In ManMA fatapf-ff 5 i. Po 14 dnemi pomknSnP M bi&a vata ma wunMqm, tanj al któfeí» wm& «Mt «mwtta • t^t PwMtewjfltBfc ar; P»:.» fcS Hu&tsKfca ] "M»-. eadtež? i* l______ m ttratsHSM »Kd&o k mm fe*sfttnriaEH« tete, AaWfc» fntUftki tak, sn*hm m rm v mjksmmíi 0nb 32 ur a, ki» **>*c. m » jJ «tem». fe tali ura !e*i, «f» tü eM*i t &»;« (&» > m-vrataaa pnti pirnéfai vapt&xtí pwmil, «b-i« a kSU» ja amaroan« i« z SK varas»® aep«r prsi m Tli poknm te sutta&čne npin^a. P« 4aJwi pr«tekx!$.-' *> m te sr» radi* toísSes priporoča domača in narodna trgovina Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv® šaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenča očiščeno: Dsmače aH konjsko »©sne, potesn Lucerct^r n^mšks» laktrsiaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno s®me za mokre in suhe travnike, SlURkeŠnO«® rep®9 rodeda dolgovato, rcuaeno dolgo in okrcalo vato, Svlnj«^ raShio. -3eb vrst semena za vrte, kakor tudi rstijo in fvt^Se as vinograde. Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem rta« ia vmést u&*. ntsiw. apoyáis wrí vnamái i» mxtirr.ih itieaicJk. Pro»*«» Vas d» 4« axi a» ziimeMyftU % fov in volae za moik« in žfinske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna z% iivctno in posteljno perilo. Nadalje nadi gotovo perilo, poteni hlare, predpasnike, kravate, ovratnike, javratniee. odeje, dcimke, preprcga, rajšične rnte ter vobže vse, kar spada v to stroko. Priporoma se Alojzij Brenčič v Ptuju. trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na d t belo in diobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem \ elikansko izbero dopisnic XX p° raznih cenah XX Z® g&stHftižari©: Papirnate servijete vsied novih predpi ov narcestnije v Gr dcu po zelo nizk h cenah Z v vse izrabe f dkriiosrŽDega in skrenega so-intja, ki s-i na vodim prerano ia nenadne smrti našega neposabaega predobrega leiedast. gospt da Favel M&ih-zi, xnpa'ka v Žt I?ju pod Tar!»k.m, ki gt je Vsemogočni dne 26 junija t, 1. poklital po pla^i!o v cabesa. ne trm potom naj.8iren°je zativaljn jem. Zlasti se zahTa'jujem milosti . g. častnfmn kanoniku, duh. svet. in de'a mi Antona Šiandcr v Starem-trgu, ki je vodil p greb, *elei g nsdž pnikn v Šmar tnam, gg župnikom ii Parne1, Doliia, Št. Vida, Šmi-kla-ža, Sfl, D sbrce, ŠoStanja, Šmartna pvi Velenju in vsem ti. stanovskim tovarišem za spr mstvo pri pegre-ba. Nadalje iskiena iah?ala eleč. g. nadomestnemu župniku « Slovenjgradcu, g Janežu Jarku za sprem 8t»o i« bolaiSn ce do kipelice, poslovilni, tolažilni nagovor ter »a najsv. dant"V, kat-ro so opravili na dan pogreba za Rajnkega. Prisrfna zahvala tudi blag g. okrsjnemu gla arju ki je Rtjncga počutil s svojo naviočnostjo, hva'a (6 s»stram usm lienk am Bl<*vnemu šolskemu vodstvu za spremstvo šolski o lidine, gg. cerkvenim ključa ¡jem za f>'-žrto*aloo skrb pri pogret u, gg. »a?topn;kom občin Št. Tlj in Mislinja, vsem daro >ait-ljom prek>asT h voneov in S pkov ! Tudi velja pri-sr na zahvala tukaj »nemu f evskemu zb> ru za t»!až lno petje, hvala končno vsem, ki v tako obilnem števil i predragega Ranjkfga ria njegovi zadnji poti! Bog povrnil 42! Ža^joči Friderik, brat in sorodniki. Obrestuje hranilne po II 01 12 b od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Dai@ i»osoSilG na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tndi domače hranilnike. - f i lastni hiši (Hotel tPri belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.natflsžr Izdajatelj ln založnik: KatoliSko tiskovno druživo. Odgovorni urednik: Franjo 2ebot. Tisk tiskarna sv. Cirila v Maribora,