Leto XXm., št. 118 Upraraifevos ijuotiana. Pacuiu|ew ulica 9* Telefoo fc. 31-22. 31-23. 31-24 oddelek: Mobljan*. Pucctaiieva ca S — Telefon fc. 31-25, 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 bteai: a Ljubljanske pofciajmc pn pofano čekovnem zavode fc. 17.749, a ostale kraje Italije Servizao Cotrtj. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a oglase b Ku Italije In inoiifi imv8 ion Oni one Pubblietti ItaHaa* A. MILANO Ljubljana, torek 15« maja Hfl*XXI Cena cent« 80 Iskala vsak das osmi ponedeljka Naročnina rmfa na razpolago za pcmoč v planinskih postojankah. * Kesmu'je cb Renu. Iz Porenja poročajo. da že več Tet ni b:lo tsko ugodne letine za jagode kakor letos. Povrtnina uspe- ; va naravnost bujno in rano zelenjava s so- j Jato na čelu je letos dozorela štiri tedne j pred običajnim rekom. Tudi jagode in sad- 1 no drevje obetajo obilen pridelek. Kosmu-Ije so že sedaj dozorele. V splošnem bo letina jagod letos zelo izdatna in donosna. * Veriiništvo na Madžarskem zatirajo z vsemi sredstvi. Pred dnevi je izšla vladna odredba, po kateri morajo biti vsi industrijska 'zdelki cznrčoni z navedbo' izdelovalca in prodajne cme. * Zalepka s 810C0 lirami izgubljena :n najdena. 60-lotni Konstantin Pascucci je pred dnevi v sprervstvu svojega nečaka kupoval tobak v tobakarni Fagipli v Milanu. Pri nakupovanju je Pascucci založil zalepko. v kateri je imel za 84.000 lir gotov" ne. Zalepko so iskali povsod in jo slednjič našli v poštnem uradu. ker se je Pascucci mimogrede mudil s svojim sorodnikom. * Drvarjeva nesreča. 44 letni Andrej Žagar iz Vodenze di Piezzo je podiral neko drevo. Nenadoma se je drevo nagnilo in padlo na Žagarja ter ga tako poškodovalo, da so ga morali oddSti v bolnišnico. * S tovornim avtoni čez pobočje Na vožnji proti Gleisdorfu na Srednjem štajerskem jc nekemu tovornemu avtu odpovedala zavora in se le prevrn i po pobočju. Pokopal je pod seboj vozača Baltazarja Gradišnika in 421etnega sopotnika Ruperta Kaufmanna. Prepeljana sta bila : v Gradec. Kaufmannovo stanje je smrtno- j nevarno. i • Usodna eksplozija bombice b magne- zije. v fotografskem ateljeju sester La Ro- cca v Chietiju je eksplodirala bombica iz magnezija. Pri tem je bilo ranjenih 10 ljudi, ki so bili v trenutku eksplozije v ateljeju. ter nekateri pasanti. Atelje je začel goreti ter so morali poklicati gasilce, da so udušili ogenj * V spodnjicah je- preganjal tatu. Avtomobilski vozač Lilio Mazzoti je te dni razvažal po milanskih ulicah čevlje za razne tvrdke. Pri razkladanju zabojev co mu počile hlače, zaradi česar je sedel k volanu, napravil kratek postanek, stekel hlače ter pričel šivati razporek. Pri rieiu ga je zmotil tat, ki je menil, da bo lahko izkoristil vozačevo zaposlenost ter je odnesel z vozila zaboj obutve. Vozač pa je v spodnicah planil iz vozila in stekel za tatom. Ko je ta videl, da je zasledovan, je odvrgel zaboj. Mazzcti ni več tekel za tatom, kajti s svojim nastopom je vzbudil že poprej dovolj pozornosti . u— Spremenljivo vreme. Prircda je žejna in posevki potrebujejo dežja. Minila sta že dva tedna, odkar ni bilo rose izpod neba. Zlasti pretekli teden so se vrstili sami jasni, sončni dnevi Od sobote dalje imamo bolj spremenljivo vreme. Vendar se zaenkrat še ne obeta dež. Nedelja je bila oblačna, a je še zdaj pa zdaj posijalo sonce in je bila najvišja temperatura 21» C. Noč na ponedeljek je bila zelo topla in smo v pone- deljskem »jutru« zabeležili 11.1° C. Baro-rr.ctei je spet nekohKo padel in sicer na 766 mm. Nebo je bilo dopoldne zamreženo. u— Akacije cvetč. ,Mnogo je akacij v Ljubljani in vsako leto v maju osla ja jo zrak s prijetnim vonjem po medu. V Ulici Viktorja Einanuela, na Vodnikovem trgu in šs marsikod drugod, zl sti tudi še na Gradu so akacije polne grezdastega belega cvetja, ki je ne samo všeč očem, marveč v cvetju tudi poslastica želodcu. V tem pogledu tekmuje cvetje Ekacij z bezgom, ki je prav tako ta čas v cvetju. Kostanj pa polagoma izgublja svoj okras. u— Poroka. Dne 23. t. m. sta se poročila v cerkvi Marijinega O. ". a>enja gična. Karmen Sever, hčerka trgovca, in abs. med. Zlatan Stare. Kot priči sta bila gosp. Franc Kafol, sadjarski inšpektor V:s. komisariata in g. Oton Christof, uradnik »Jutra«. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu! u— Za otroke iz šiške in DraveJj bo obvezno cepljenje zoper davico v sredo 26. t. m. Starši iz šiške naj svoje otroke pripeljalo k cepljenju v sr-dc ob 15. uri v ljudsko šolo v Sp. šiški, starši iz Dravelj in tamošnjega okoliša pa v sredo ob 17. uri v salon Mihe!. V četrtek bo cepljenja zoper davico za Bežigradom in v Mostah. K cepljenju morajo st ikterije, ki se naselijo ra koreninah stročnic, sprejemanje dušika in zrska. Iz terra razloga se poularia, cii. grahu in fižjiu ni treba posebej gnojiti, zlarti nc z dufiičrt tirni gnojili. Teoretično je to nazirasje pravilno. Skušnja pa nas uči, da se stročnice vobče p av lepo resvi-je.jo, dokler sprejemajo rastline h:ano iz semena. Ko to porabijo, zastane jo v ras'i tako dolgo, dokler so ne n:se;ijo r. ko. e-ninah bakterije. D: premagajo kac-i-o rastline hitreje to stanje, je n;av p. iporcčljivo, ie jih pagnojimo, do d< bro iztocč, z dušičnim gnojilom, na primer z apnonlm so-litrcm iii lesnim pepelom. Rastlinam pomagamo tudi, če jim prisujemo dobrega komposta Paziti pa je treba, da ne gnojimo z dušičnatimi gnojili preveč, ker bi s tem pospešili rast in razvoj listja v školo pridelka. Prav dobro je tudi, ako pognojimo stročnice pri okopa vanju v prav majhnih količinah s kalijevo soljo in superfosfatom. u— V ljubljanski stolnici bo izvajala Glasbena Matica v drugič veličastno Tom-čevo kantato Križev pot. Tokrat bo spremljal celotno delo na orglah priznani naš orgelski virtuoz prečastiti gospod mons. Stanko Premrl. Vse ostalo kakor pri pi-vi izvedbi tega dela. Predprodaja se že vrši v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v sredo 2. Junija ob 7. zvečer. u— Deržajeva umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji bo kmalu zaključena, zato opozarjamo zamudnike, naj pohite z ogledom razstavljenih akvarelov in olj. Razstava Je dosegla lep uspeh. u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ulica 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratKem času italijanskega jezika. Mehanfčno-su. gf«tivna metoda. U— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu obsega okrog 80 slik in plastik mlajših mojstrov Putriha, Kalina. Omerse, Kregarja, Mušiča in Sedeja, šestorice likovnikov, ki druži skoraj enako gledanje na slikarstvo. Ogled toplo priporočamo. u— Pražakova ulica zaprta. Mestni tehnični oddelek je začel popravljati betonski tlak v Pražakovi ulici med Miklošičevo cesto in Cigaletovo ulico. Zaradi napredovanja dola bo Pražakova ulica v navedenem odseku zaprta za ves vozni promet od srede 26. t. m. dalje do preklica. u— Namesto cvetja na grob pokojne gospe dr. Vebrove in hčerke Polonce daruje rodbina g. arhitekta inž. Omahna Lir 200 za mestne reveže. u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali v bolnišnico 311etnega dclcvca iz Dolenje vasi Franca Mtharja, ki je dobil poškodbo pri padcu z voza. S postelje je padla 21etna hčerka ključavničarja Mar-janca Zdešarjeva iz Ljubljane in si zlomila levo nogo. Konj je udaril v trebuh 401et-nega lcovaČ3 Martina Sparovoa iz Šmarja in mu prizadejal hude poškodbe. Pri padcu s kozolca, si je poškodoval hrbtenico in polomil rebra 571etni posestnik Jurij Kopač iz Sel-šumberka. 851etna mestna uboga Marija Kastelčeva jc padla in si zlomila "'eano nogo. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici. Is Hrvats Odhod rim^k^ga poslanika. >M "a Hrvatska« poroča da je odpotoval \z Rima opol-nomočen' min ster dr. Pcrič ki je dve leti zastopal Hrvatsko v Rimu. Pred odhodom je bil sprejet pri Nj. Vel. Kral'u in Cesarju, Duceiu, dis\wvranem hrvatskem Kralju in državnem tajniku v zunanjem m nistr-stvu B?st;anlniiu. O nehrvatEkem prebivalstvu *je Poglav-n k nerlavno dal naslednjo izjavo: V naši deželi jim bo dobro. Imeli bodo vso človeške in državljanske prav'ce. Vsakomur bomo dali možnost dela in sodelovanja z nami. N'hčo. k,; n' Hrvat, naj se v naši državi ne bo i. ampak naj bo prepričan, da mu bj zagotovljen obstanek in kruh. če bo dela! za blaginjo hrvatske dežele in ljudstva. O usla'kem jfifcaniu 'n članstvu v njem je na nedavnem učiteljskem zborovanju Poelavnik dej«l: Smatram za svoio dolžnost povedati v"m da n'ti vlada niti režim od nkegar ne bosta zahtevala, da postane član ustiškega gbanja. Od vas zahtevam samo, da fito provi č!an; hrvatskega ljudstva in vojsko k: vas z?stopa v borbi za nacforalno kulturo in om ko. 1'^taški čr».sfnilt' pri POjIavnfku. Za obletnico so se absolvent; prvega letn ka ustaške častniške šole zbrali v Zagrebu, kjer jih ja sprejel Pcfriavuik. V svojem nagovoru je Pco-Javnik med drug m dejal, da se ne b' mogla brez us^oškego pikreta ni m ustanovit« hrvaška drživa, niti se ne bi mogla brez ustoSMh vo akiv cb^ržat . Po nagovoru se P rriavn'k z navz"čnimi častn!k: delj časa zadržal v prijaznem razgovoru. Priznanje hrvatskim 1-kovn'm umetni-kfm% Hrvatskega poslanika na Dunaju Karčiča so ob r":ali profesorji Borgcn. Z -ka in II- ter mu v zn oh pr znanja izročili srebrno Iovcrjevo ve"co s pascbrJm po-svet lom zi M^štrov čo. Uoolca in K'rina, ki so s? s svojim deli na dunajski razstavi pesebn: odlikoval*. 17 let ramnut gospoca X. 17.15: Koncert šramia »Ljubljana« 17.35: Pesmi fn napevi. 19.30: Poroč la v slovenščini. 19 45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Pripombe k dogodkom. 20.40: Operna glasba. 22 10: Orkester »Armon:a«. vodi d rigent Se-gumi. 22.45: Poročila v italijanščini. njegov stavek, ne da bi b;lo neposredno uporabljene količkaj naše folklore. Glasbe-no-tehnično so kontrapunktska mesta seveda šibkejša, saj je bil kontrapunkt vsaj Sattnerjevi dobi nekako strašilo, ki oo se ga bolj bali kakor uporabljali. Tako je na primer zaključni zbor zemljanov omahljiv in šibak, saj po začetni ekspoziciji fuge orkester le nekam medlo kontrapunktira nadaljevanje. Mnogo pa je izvrstnih mest, zlasti duet med sepranom in tenorjem v drugem delu, nekateri zbori, ki zvene docela dramatično jn prepričevalno in dmgi, ki so pisani sicer v znanem načinu »angelskega petja«, pa vendar niso n'koli dolgočasni, preveč stereotipni ali kakor koli naivni. Sattner je tudi za našo dobo, kaj šele za svojo, odi čno pogodil povprečni slovenski glasbeni izraz in ga v svojem vsega spoštovanja vrednem delu vključil v dostojno obliko. Seveda, so nekateri načini, ki danes učinkujejo nerodno. Tako mislim predvsem aa zaključne akorde, ki si v tereni sorodnosti slede (n. pr. F-dur in A-dur, B-dur in D-dur). Ob nastanku je to utegn'lo biti zanimivo, ker je bilo novo. Danes pa vemo, da sta mnogo naravneši in vsemu ostalemu slogu prikladnejši navadna dominanta s toniko. Dalje bi pričakovali n. pr. kakega lepega sclst:žnega kvarteta, ki bi se bolj cdl'koVal, kakor oni v zboru angelov. Toda to so vendarle malenkosti, gledane ob značaju vsega dela in zanje nas bogato oškoduje kak odl:čni violinski 9olo, ki je instrumentalni protipol k nekoliko raivni kadenci flavte. Ne bi pa mogli imeti tako dobrega vt'sa o delu (ker nam partitura ni na razpolago), če bi izvedba ne b ia v toliki meri zadovoljiva. In spet smo pri vprašanju i2" vajanja domače glasbe, ki si nikakor ne more priboriti trajnega in kvalitativno primernega mesta z večkratnimi izvedbami. Zdi se, da bomo Sattnerja sedaj, po 30 letih nastanka njegovih del. šele začeli spoznavati. Jasno je, da tudi sodobne slovenske glasbene produkcije kljub tnekaterim častnim izvedbam še ne poznamo. Opernemu vodstvu pa izrekamo zahvalo za njegovo pobudo, s katero se je postavilo v prve vrste borcev za pravilno usmerjeno slovenska glasbeno poljtiko. V naši izvedbi Vnebovzetja so se odl1-kovali predvsem solisti, na čelu njim Hey balova, z nežnim, mirnim, sladkim glasom, kakor je to pr*stcjalo vlogi Marije dalje Lipušček, ki je zlasti v duetu s Hey-balovo presenetljivo ugodno razvil svoj sveži glas, nato altistka Gol°bova z neznatno vlogo, v kateri pa je vendarle bilo čutiti v;soko kvaliteto njenih pevskih zmožnosti, basist Lupša s teplim in prjetnim tonom in baritonist Dolničar z lepo podanim krat. kim solom. Zelo dober je b!l pomnoženi operni zbor, izvrstno naštudiran (zborovodja Simoniti) in v katerem so se šolani glasovi pač želo poznali. Tud« gotovost nastopa, ki je sad vsakdan e prakse, je bili izvedbi v znaten^prid. Nekoliko slabši ie bil orkester, tehniano «n zvočno tu in tam medel, zato pa se%e odlikoval z nekaterimi solisti, Tako smo bili pozorni na sočen, čist zvok oboe -n na lepi ton vipllns (solist A. Dermelj), ki ima tu znatno nalogo in proti pričakovanju lepo spada v okvir vsega dela. Največje zasluge pa ima gotovo dirigent Neffat, kateremu ta oratorijski slog muzikalno in morda tudi tehnično kar najbolj leži.. Podal nam je Sattnerjevo delo tako lepo doživeto, da lahko ljubljanskemu občinstvu poeet večera zelo priporočamo. Izvedba je imela ob premieri jako dober uspeh pri sicer maloštevilnih posetnikih. Zanimanje za delo pa je ob izvajanju vidno raslo, tako da moram to posebe omeniti. Kakor je b;l prvi del sprejet še nekoliko mrtvo — tudi glasbeno res ni najboljši — tako je zlasti drugi in pa zadnji del z zmagovitim zaključkom poslušalce prevzel. Nadejamo se, da nas operno vodstvo tudi v bodoCh sezonah ne bo prikrajšalo za taka dela domače ali tuje literature. Marijan Lipovšek. CiatideSsvJ {,Ozim]ei2je Marifiao" V okviru Marijinih slavnosti je vprizo-riia skupina gledaliških ljubiteljev v nedeljo zvečer v Frančiškanski dvorani Pau-la Claudela misterij v štirih dejanjih & prologom »Oznanjenje Marijino« (L'An-nonce faite a Maric). Slovenski prevod je že 1. 1928. dovršil in v »Domu in svetu*, priobčil dr. Anton Debeljak. Tako je drama o kateri sodi francoska kritika, da je najpomembneiša v vsej svetovni literaturi, kar jih je navdihnila katoliška vera, čakala v slovenskem prevodu več kakor šestnajst let preden je dosegla oder. C aude-lova dramatika pesnitev — najbolj mojstrska med vsemi njegovimi dramatskiml deli — je nastalo 1. 1912 in so jo še istega leta dne 24. decembra odrsko krstili v gleda išču L'Oeuvre v Parizu (v gledališkem prospektu prve slovenske vprizoritve beremo. da so jo prvič igrali v Pragi, toda izvirna izdaja NRF. ki leži mod piscem teh vrstic, navaja, da je bila igrana »pour le prinrere fofs« v Parizu in omenja praško vprizoritev med poznejšimi). Paul Claudel je eden izmed predstavnikov sodobnega francoskega slovstva, v sodobnem katoliškem slovstvu pe pesnik edinstvene veličine. Njegove težko vprizor-ljive dramatske pesnitve razodevajo ne le po vsebini, marveč tudi v konstrukciji in slogu svojih dialogov duha katoliške mistike zrasle v ozračju Huysmansove proze in vzporedno s Peguyevimi. Blayevimi in drugim« prizadevanji po združitvi katoliške verske ideje in sodobnega pesniškega in filozofskega izraza. Ce se je Claudelova lirika navdihovala izprva pri Rimbaudu, kaže vse poznejše delo vpliv pesnikovega intenzivnega proučevanja Svetega pisma in cerkvenih pisateljev, posebej še psal-mov in evangelijev, ter inspiracijo ob li-turglji v katoliških katedralah. Njegov« drame, posebej Je »Oznanjenje Marijino«, niaaja senzacionalnega zapleta io ne ka- žejo psihološke razčlembe: karakterji so takoj dani in postavljeni v jasno luč. dejanje se razpleta z neko preprostostjo, ki nas spominja starih nabožnih iger. Sama oblika pa je edinstvena. Povsem nov je ritmični tok Claudelovih stavkov, ki pri »Oznanjenju« vsaj v izvirniku niso navadna govorica, temveč pesniško-mistični dialog, posnet ritmično po psalmih in li-turgičnih obrazcih, vendar prilagojen naravnemu. skoraj že fiziološkemu dihu človeške govorice. Zaradi teh svojih mističnih in pesniških dialogov so njegove gledališke igre bolj poetične kakor resnične. Za »Oznanjenje« ve jajo besede, ki jih je napisal J. Hatzfeld v svoji študiji o Clau-delu: »Ni je moderne drame, pri kateri bi morali misliti tako kot pri tej, da je spisana sub specie aeternitatis«. Ni dvoma, da je vprizoritev dela take pesniške lepote in mistične sile zelo odgovorno dejanje, ki bi se ga morali načeloma lotiti samo prvovrstni odri. Zgolj najboljši igralci so komaj dobri za polno in zares učinkovito vtelešenje takih oseb kakor je Violana, morda edinstvena ženska tega tipa v vsej svetovni dramatiki. V Nemčijo je uvedel to dramo Jakob Hegner že 1. 1913. in so jo igrali najprej v Hellerau pri Dresdenu. Tu ga je z vso spoštljivostjo in z najbolj izbranimi pripomočki režiserske domiselnosti vprizorila znamenita Del-crozzova šola. Ob tej priliki je bilo po pravici zapisano, da je treba to igro bolj celebrirati nego igrati. Prav zaradi tega je bila vprizoritev »Oznanjenja« z ljubitelji in njihovimi skromnimi izraznimi in eceničnimi sredstva kar smela in močno tvegana. Besedilo igre je bilo za to vprizoritev občutno skrajšano; izpuščena so do malega vsa tista pristna claudelovska mesta, kjer se združuje z dramatskim dogajanjem čista in žlahtna poezija, tako da je balo delo ponekod do n ©^poznanja »popularizirano«, prenešeno v realistično predmeta ost; izgubilo je kakor reža barva in vonj. Razvoju dogaja- nja je dal neznani režiser zelo preprost scenični okvir, ki ni z ničemer naznačeval perspektivčnih vidikov srednjevešk. okolja, in v kolikor si je pomagal z godbo, je bila marsikje prehrupna in ni mogla podpreti tistega vzvišenega čutenja, ki preveva to vizijo človeške požrtvovalnosti, božjih čudežev in trudnega iskanja poti k Bogu in njegovi ljubezni. Srednjeveški go-tični duh. tako presunljiv v besedilu Clau-delovega misterija. je bil tu le medlo na-značen in še to največ le v nekaterih prizorih tretjega in četrtega dejanja. Anonimni ljubitelji in ljubiteljice gledališča so se nedvomno trudili po najboljših močeh in so igrali z ljubeznijo do dela. Toda ljubezen ni tako močna, da bi mogla uspešno nadomestiti igralske sposobnosti in izkušenosti ter vsa tista scenična sredstva, ki bi jih bilo treba, da bi Claudelova slovesna drama dobila svojemu stilu in mističnemu dihu ustrezajočo odrsko podobo. Dvorana je bila pri premieri polna občinstva, nadaljnje predstave te igre so napovedane že za torek, četrtek, petek in nedeljo. Vodstvo v Jakopičevem paviljonu Na razstavi šestorice naših priznanih 'umetnikov v Jakopičevem paviljonu je imel vodstvo v nedeljo dopoldne eden izmed razstavljalcev. prof. Stane Kre-gar. Čeprav je bila njegova razlaga improvizirana, je vendar v uvodu in pred posameznimi posebno značilnimi deli razstavi jajočih umetnikov zanimivo in značilno prikazal ne le nekatere njihove umetniške odlike, marveč tudi to in ono splošno značilnost sodobnega slikarstva in kiparstva. Posebej je utemeljeval 6odbo, da današnja umetnost združuje v sintetični oblaki umetnostne težnje zadnjih trideset let z njihovim impresionizmom, ekspresionizmom. kubizmom in nadrealizmom. Prot Kregaj: je pokazal na Y ognjeni deželi pred sto leti Ognjena dežela — Tierra del Fuego bolje bi se reklo Dežela ognjev, se ime. nuje skupina otokov na skrajnem jugu Južne Amerike. Svoje ime je dobila po mnogih ognjih, ki so jih prižigali domačini, ko je Magallanes 1. 1520. kot prvi preplul preliv, ki loči celino od otečja in ki se po njem imenuje. Vsa Ognjena dežela izgleda, kakor da se je hribovita pokrajina usedla v morje in da gledajo iz gladine samo še gore in više ležeče doline. Med otoki so ožji in širši prelivi, vanje pa segajo morske zajede, obdane ponajveč s strmim, razjedenim in razrušenim ob režjem. Dasi je zemljepisna širina (55») — seveda južna — Ognjene dežele taka kakor zemljepisna širina severne Angleške, je podnebje vendar jako hladno. Viharji so prav pogosti, vedrih dni je malo in tudi v najtoplejšem letnem času često sneži. Ognjena dežela je že izven žitne meje, ki sega na severni zemeljski polobli v za-padni Ameriki do 65«, v Evropi na Švedskem celo do 70« s. š. Kljub tako neugodnim vremenskim prilikam je rastlinstvo še dokaj bujno; ogromni gozdi, po večini iz vedno zelene bukve, pokrivajo pobočja gora in gosta trava zeleni po dolinah. živalstvo je pičlo zastopano, toda celo z vrstami, ki bi jih v teh puščobnih krajih ne pričakovali. V notranjosti živi mali ameriški velblod gvanako, potem dve vrsti lisic, neki netopir in nekaj glodalcev. Od vsega reda plazilcev in menda tudi krkonov ni v Ognjeni deželi nobenega zastopnika, dasi bi zaradi vlažnega podnebja vsaj žabe tam pričakovali. Tudi ptičev je v notranjosti malo, več pa jih je na obrežjih: razne race, gosi in drugi povoclnjaki plavajo v velikem številu po vodi ali se preletavajo v jatah po zraku. Nad njimi pa krožijo v 'dšinah do 7000 m gologlavi kondorji, ki so prileteli od Andov. Celo o flamingih poročajo nekateri obiskovalci Magallanove dežele, da so jih videli prestavljati svoje dolga krake po plitvinah. Ob obrežju je pogostna vidra, ki tu ni v zadregi ne za hrano ne za stan; v morju, zlasti med raznimi halugami je mnogo rib in rakov, v razjedenem obrežnem skalovju pa jam in votlin na izbiro. V morju žive razen rib mnogoteri pla-vutonožci, med njimi v velikih čredah merski lev. Tudi marsikak ribak se približa obrežju in ne zgodi se -edko, da zanese valovi kakega velikana na suho. V tem ko so danes priseljenci, ki se ba vijo največ z cvčjerejo, gospodarji Ognjene dežele, so bili ti otoki pred sto leti obljudeni Ie z divjimi domačini. V letih 1832. In 1833. se je tu mudil z jadrnico »Bsagle« slavni Darvvin in imel dosti prilike občevati s temi prastanoval-ci. V svojem delu Voyage of a naturali3t rund the world (1845) popisuje te kraje in svoje doživljaje. Po njem posnemamo o prvotnih prebivalcih te neprijazne dežele naslednje zanimive podatke. Dne 17. decembra 1832 smo se zasidrali v zalivu Dobrega uspeha (Good Success Bay), ki leži na vzhodnem delu Ognjene dežele, že, ko smo zavili proti obrežju, so nas domačini pozdravili po svoje: vpili so giasno in mahali s kožami, v katere so sicer bili delno zaviti. Ko se je stemnilo je bilo Ide ti več ognjev na obali in divje vpitje se je razlegalo v noč. Naslednje jutro smo se izkrcali, da bi stopili z domačini v stik. Sprejeli so nas z glasno govorico, vendar ne z vidno sovražnim namenom. Edino oblačilo, ki so ga imeli, so bile kože gvanaka, obešene na vrvici okoli vratu. To kožo obračajo na ono stran, od katere piha veter, da jih vsaj na eni strani varuje mraza. Ljudje so \isoke rasti umazano bakrene barve in dolgih, črnih las. čez obraz so povprek pobarvani v dveh ali treh progah. Ko smo jim podarili kos rdečega blaga, ki so ga takoj potrgali v kose in si z njim ovili vrat, smo postali prijatelji. Svoje prijateljstvo do nas so pokazali s tem, da ro nas trkali po prsih in se zraven oglašali kakor oni, ki kliče putke. Videti so bili silno zadovoljni, ko smo tudi mi na enak način poočitili svoje prijateljstvo. Govorica jim je bila goltava, nejasna, sličiia glasovom pri grgranju. Posebno radi so nas oponašali in to prav uobro. če smo zdehali, krehali ali sicer naredili kako neobičajno kretnjo, so jo takoj posneli ponavljali. Tudi naše besede ali celo kratke stavke so kar debro izgovarjali. To znajo menda vsi divjaki, saj pripovedujejo o avstralskih, da znajo človeka po hoji tako natančno posneti, da veš, koga opo» našajo. Morebiti je to v sveži z natančnim opazovanjem dogodljajev v prirodi, kar je za divjaka mnogo važnejše kakor za omikanca. Močno so se. čudili tudi našim golim laktom, ker so najbrže priča-krvali, da so porasli kakor naša brada. Zdi se, da so smatrali dva naša mornariška častnika, ki sta bila plavolasca, za ženski, kajti pravih »belih« žensk gotovo še niso videli. Ko so mornarji zapeli, so se domačini tega vidno ustrašili in prav tako so s preplašenimi očmi gledali improviziran ples. Strelno orožje so poznali v toliko, da so se ga bali in se ga ni nihče upal vzeti v roke. Tudi nože so poznali in z gestami prosili zanje. Prebivalci Ognjene dežele se hranijo največ z morskimi školjkami. Zato se drže obrežja, se ob njem selijo iz kraja v kraj, toda se po nekem času zopet vračajo. To kažejo velikanski kupi školjčnih lupin, ki so deloma že porasli, in sicer navadno z neke vrste zčleno ln žličnico, ki sta užitni rastlini, pa jih ti divjaki od te strani ne poznajo. Prebivališča domačinov so kaj eno. stavna: nekaj vej, vtaknjenih v zemljo, ograja njihov »vigvam« in le deloma je pokrit na redko s trstjem in travo. Kljub mrzlim nočem prenočujejo ti utrjeni ljudje često kar na prostem. in tako lež:šče ni nič boljše ali udobnejše kakor zajčji lož. Povprečna dnevna temperatura znaša v teh krajih 7—8° C, po-nočna pa pade na 3—5<> C. Na zapadnih obalah stanuje drugačen rod: majhen, zanikam, z belo prebarva-nim obrazom. Namesto gvanakovih kož nosijo tjuljenje ali pa vidrine, ki jim segajo komaj do križa. Mnogo jih je pa tudi čisto golih. Darvvin omenja prizor, ki kaže, kako borno življenje žive ti ljudje. Videl je z ladje na obrežju čepečo, povsem golo mater, ki je dojila novorojenčka. Dasi je baš padala toča, je to ni motilo v njeni zaposlitvi. Toča jo je oila po gru-dih in drugod ter se topila na dojenčkovem telesu. Kadar je oseka, hite moški, da nabere- jo školjk, ženske pa se potapljajo za morskimi ježki ali pa love ribe z nitjo, ki je sicer ovadena, pa je brez trnka. Razen izživaiske hrane uživajo ti divjaki tudi nekaj vrst jagod, v veliki meri pa še neko gobo, ki raste po bukvah m ima nekoliko sladek okus. Jedo jo surovo. Je to menda edini primer na svetu, da služi brezcvetnica za velik del prehrane kakw-mu ljudstvu. če se posreči, da ujamejo kakega pla-vutonožca ali da jim morje vrže na suho mrtvega kita, je to za Ognjedeželane v«-sel dogodek in velika gostija. Kar ne pojedo, zakopljejo za poznejše, slabše čase. Naj sta meso to tolšča že prešla v gnitje, tekneta jim kljub temu brez slabih posledic če trajajo viharji jako dolgo ali sicer ne morejo do školjk v morju in ne do gob v gozdih ter se tudi s psi ne da loviti na vidre, nastopijo za te siromašne ljudi slabi časi, časi pomanjkanja in lakote. V taki stiski postanejo kaniball, to sicer si pomagajo do hrane tako, da napadejo sosede in ubite pojedo ah pa pojedo najstarejše ženske v svoji družbi. Ker se to večkrat dogaja, starke navadno pobegnejo, čim vidijo, da preti lakota. Toda moški udarijo za njimi to jih privedejo nazaj, kjer jih v dimu nad ognjem zaduše, razkosajo to použijejo. Domačin, ki so ga imeli mornarji na krovu jadrnice, je odgovoril na vprašanje, zakaj v taki sili njegovi ljudje raje ne pojedo svojih psov, prav ravnodušno: »Psi njamejo vidro, stare ženske pa ne!« Tudi je povsem ravnodušno razkladal, kako ženske nad ognjem kriče to kateri kosi so slastnejši od drugih. Na krovu »Beagla« so bili namreč trije domačini, ki jih je kapitan ladje pred tremi leti odpeljal iz Ognjene dežele z namenom, da jim da v Angliji primemo vzgojo to jih potem spet popelje domov. Eden od njih je bil že dorasel mož, druga dva pa sta bila deklica in deček, ki ga je bil kapitan kupil od staršev za gumb iz biserne matice. Kljub temu, da se jim je v Angliji dobro godilo, da so bili dostojno oblečeni to se navadili nositi celo rokavice, so vsi želeli vrniti se v svoio domovino. Ko so po treh letih spet zagledali svoje ljudi, so bili veseli in so se jim takoj pridružili. - -človek je pač prilagoden razmeram svoje domovine in navezan nanjo; drugod se ne počuti dobro, pa naj se mu tam po naših nazorih godi tudi boljše kakor doma. K. rižem sveta 4 stopinje p»d ničlo na Danskem. Po lepih spcmladansk h > dnevih se je ozračje v okolici Kodanja nenadoma ohladilo. Temperatura je padla na 4 stopinje pod ničlo. Hlad so občutili posebno neprijetno na Jutlandu. Konec modnih salonov v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da so mnoge nemške dame v preteklih dneh prejele pismena spciročfa od svojih krojačev, v katerih jih opozarjajo, naj prinesejo svoja oblačila čim prej v predelavo, ker bodo saloni v najkrajšem času prenehadi obratovati. Krojačem v Nemčiji je, kakor znano, prepovedano izdelovati nove obleke. Izjeme tvorijo samo žalne in poročne obleke, obleke za mlade matere ter za osebe, ki so bile zaradi bombnih napadov prisiljene menjati bivališče. Zaradi pomanjkanja osebja morajo ženske zelo dolgo čakati, preden se zaželena popravila izvršijo. lOOletnica smrti utemeljitelja homeopa-tije. Dne 2. julija 1843 je umrl v Parizu Kristijan Friderik Samuel Hahneman, utemeljitelj homeopatije. Narodil se je 10. aprila 1755 v Meissnu na Nemškem, medicino je študiral v Lipskem in na Dunaju, potem je vzel za ženo Henrieno Kiickler-jevo, hči lekarnarja ter začel borbo proti tedanjim zdravniškim praktikam. Objavil je knjigo z naslovom »Prijatelj zdravja«, v kateri je zagovarjal nekskšno moderno higieno. Nato se je nastanil v Draždanah, odšel v Lipsko ter začel zdraviti ljudi po svojih receptih. Leta 1812. je osnoval v kah, kako in koliko se odražajo ti stili v tvorbi razstavljalcev. Poudaril je, koliko impresionističnih izkušenj je ostalo v ko-lorizmu. koliko ekspresionizma kažejo zlasti fgure, dalje, kako odnos sodobnega slikarstva do ploskovnega prostora razodeva izkušenost kubizma in kakor pričarajo nadrealizmu izraz duhovnega nastrojenja, ki se zlasti barvno povzpenja k poetičnosti in pa značilna gojitev lokalnih barv, kakor jih kažejo slikarjevemu pogledu predmeti. Razlagajoč nekatere umetniške in tehnične značilnosti na samih slikah se je prof. Kregar najprej ustavil pri nekaterih motivih slikarja Nikolaja O m e r z e in tu pokazal, kako kaže umetnik z obdelovanjem barvnega prostora, lokalne barve in s slikanjem sonca značilnosti sodobnega slikarskega izraza, in kako bi te predmete obdelal na pr. impresionist. Pri Maksimu S e d e j u , ki je tudi na tej razstavi zastopan z značilnimi rodbinskimi motivi, z interierskimi in figuralnimi slikami, je njegov tovariš poudaril razpoloženjsko melanholični ton v svetlobi atmosfere in obrazov, ton. ki je dosežen predvsem z ban/n imi učinki. Pred slikami Zorana Mušiča je razlagal značilnosti njegovega barvnega prikazovanja predmetov, opozarjajoč posebej na motiv z gostilniškega vrta in na tihožitje s svetnikom. Nato je povedal nekaj besed še o svojih slikah in pri tem posebej opozoril, kako obravnava senco in doseza s tem značilne slikarske poudarke, ter kako se obdelava lokalne barve odmika konkretni realnosti in prehaja v slikarsko realnost, kjer so posameznosti podrejene celotnemu, izrazito slikarskemu učinku podobe. Slednjič je prof. Kregar na kratko opozoril še na in-teresantno plastično gledanje v razstavljenih portretnih kipih K. Putriha. Poleg teh je zastopan na razstavi še kipar Zdenko Kalin. Izvajanja prof. Kregarja so _ bila značilna glede na slikarski eklekticazem v delu nekdanje skupine »Neodvisnih«. S tokrat razstavljenimi deli, ki so nastala večidel letos in lani, je ta šestorica pokazala poleg izpodbudne umetniške aktivnosti tudi živi smisel za umerjen, vendar pa oseben in izviren slikarski odnosno kiparski izraz. Razstava, te skupine umetnikov je dobro obiskana in obeta, da bo še nadalje vzbujala živahno zanimanje občinstva. NAŠ JEZIK — Jezikovna paša 122) Obsevam lupus, zagledam kokus, vidim bacil; iščem povzročitelja bo'ezni; nesijo v sebi bledega demona. V Kliničnem besednjaku sem zapisal: »Zdravstvene označbe moškega spola prevzete iz živalstva, imajo tožilnik enak ro-dilniku: zdravim raka, operiram slepiča, podvežem polipa, odstranim kukca«. To velja za slovenske označbe — za latinske pa ne! Torej: obsevam lupus, zagledam streptokokus, vidim bacil. Pač pa: poznamo povzročitelja bolezni, nos; v sebi bledega dem«na (namreč spi-roheto palido). Tudi v slovenščini imamo včasih nepričakovano tožilnik enak imenovalniku, pa četudi označuje živo stvorenje: ljubim svoj narod, svoj rod. 123) Tropičen kraj, tropična vročina, tropična bolezen, tropična malarija; tropska higiena = higiena v tropičnih krajih ali tropih; melanholičen bolnik, melanholičen stadij bolezni — melanholijski znak. Da je in kakšna je razlika med malari-čen in malarijski (malaričen bolnik, ma-larično obolenje — malarijski znak, malarijski komarec). med kemičen in kemijski (kemična prvina, kemična spojina, kemični proces — kemijska formula, kemijsko predavanje=predavanje iz kemije) itd., sem že obrazložil nekajkrat (Jutro 21. XI. 1942). Isto velja tudi za zgoraj navedene oznake, ki jih navajam zgolj_ zbog tega. da bomo pomislili na • to, da je pri njih v slovenščini razlika, dočim je drugi jezikj navadno nimajo. Dr. Mirko Černič. d, ki so povzroSli ogromno Škodo na poljskih kulturah. Burja je imela brzino 70 milj na uro. Ponekod je padal na zemljo hladen dež. Sodijo, da bo zaradi te vremenske nezgode letošnja letina na Angleškem izredno slaba. Bombnik je padel na gazometer. Iz Buenos Airesa poročajo, da je pri neki vaji ameriškega letalstva padel bombnik s po-salko, ki je štela 12 mož, na gazometer v Chicagu. Nastala je strašna eksplozija, pri kateri je vseh 12 letalcev zgorelo v plamenih. Kupujte svofe potrebščine pri naših oglaševalcih! Lipskem zavod za homeopatijo, s čimer si je nakopal mnogo sovražnikov, zlasti med lekarnarji. Leta 1820. je vlada prepove!tla dobavljati zdravila po njegovih navodilih. Po smrti svoje žene se je Hahneman se-znfnil s Francozinjo Melanijo d' Hsrile, odšel z njo v Pariz ter živel tam še osem let v srečnem zakonu, nakar je umrl. Norveški verniki pri papežu. Ob priliki stoletnice povratka katolicizma na Norveško je obiskala posebna norveška kolonija Icatoliških vernikov Rim. Vodil jih je duhovnik Ivar Haneten Knutsen. Papež je norveške vernike sprejel v posebni avdien-ci, se jim zahvalil za pozornost ter jim podelil svoj očetovski blagoslov. Slabi časi za nekdanjega kinematograf-skega kralja. William Fox, ki je veljal nekaj časa za kralja ameriškega filma ter je dosegel svojemu naslovu primemo blagostanje, je nedavno odslužil svojo kazen v neki ameriški kaznilnici, kjer je bil pet mesecev na prisilnem delu. Fox je sedaj revež ter pravi, da bi se rad vmil h kinematografiji vsaj za toliko časa, da bi si zaslužil nekaj za življenje. Volkovi so napadli pastirje. Iz Soluna poročajo, da so doživeli pastirji, ki pasejo svoje črede po ondotnih planinah, neljub dogodek. Njihove črede so napadli volkovi. Dva pastirja, ki sta se zverem postavila po robu, sta bila tako hudo ogrizena. da je njuno življenje v nevarnosti. Windsorskj vojvoda v New Yorku. V New York je prispel z Bahamskih otrokov Windsorski vojvoda, ki se pogaja z ameriško vlado zaradi pošiljatve specializiranih delavcev z Bahamskih otdkov v ameriško vojno industrijo. Windsorski vojvoda bo med drugim napravil obisk tudi v Beli hiši. Nemška zdravila za bolgarske zdravilne zeli. Bolgarski zavod za zdravstvo je sklenil z Nemčijo pogodbo, ki se tiče dobave nemških zdravil Bolgariji, za kar bo Nemčija prejela od Bolgarije dogovorjeno količino zelišč. Nemške zdravilne dobave se tičejo poglavitno protimalaričnih sredstev. *V Dunajskem lesu gojijo perzijske ovce. že od leta 1925. ima.jo v Dunajskem lesu farmo, ki goji izključno perzijske ovce. Farma redi trenutno okoli 50 ovac, velikih, močnih in brzih živali, katere gojijo samo zaradi kožuhovine. Vsaka od teh evse da na leto 6 do 7 kg volne najboljše kakovosti. Nadzorniki farme strogo pazijo na. to, da ostane pleme kolikor mogoče čisto. Prepovedan uvoz turških listov v Sirijo. Angleške oblasti so prepovedale uvoz turških listov v Sirijo, ki je pod njihovo kontrolo. Obmejne oblssti imajo strog n/?log, zavrniti sleherni omot, v katerem so časopisi. Prva letalska zveza SI°vaške z Nemčijo. Nedavno so začela letala obratovati na progi Preševo—Bratislava—Dunaj. Potniki pravijo, da je ta proga zaradi krasnega razgleda ena najprijetnejših srel nje evropskih letalskih zvez. . V Nemčiji dela v tvOrnicah 250.000 francoskih ujetnikov. Iz Bema poročajo, da je bilu doslej odpuščenih iz vojnega ujetništva v Nemčiji četrt milijona vojnih ujetnikov, katere so Nemci poseli na delo v tvornice. Bolgarski židje obdelujejo nemške kmetije. Iz Bolgarije so poslali v Nemčijo približno 12.000 Židov, ki jih bodo zaposlili pri kmetijskih delih na nemških kmetijah Večina Židov je iz Traclje to Makedonije Mrzlo vreme na Angleškem. Preko Lizbone poročajo, da so pred tedni na Angleškem imeli velike viharje s snežnimi zame. MODA IN DOM Obleke za dobro volja Da, tudi kaj takega je mogoče! Poskusite same. Utrujene ste prišle iz šole ali iz urada, vsega ste do grla site. Ampak doma vas že spet čaka delo, krpati morate nogavice, zaliti cvetlice, pripraviti nekaj malega za večerjo. Zdaj je pravi trenutek, da se spomnite na obleko, ki vam prinaša dobro voljo. Slecite večno krilo in bluzo, ki vonjata po poklicu ln šolski sobi! Obesite ju daleč stran m nemudoma pnvlecite na svetlo čarobno obleko za dobro voljo. Kajpada gre tu le za zvijačo, za nekakšno varanje same sebe, ki so ga iznašle modre ženske in ki nikdar ne zgreši učinka. Kajti pestrost in ljubka oblika takšne obleke nam osvežita oči in srce, da se spet lahko raz« veselimo nervega dela. Stara pesem je to: spet se počutimo zale in zaradi tega tudi vesele in polne dejavnosti. Nobena obleka ni tako docela naša kakor ravno — imenujmo jo po njenem pravem vsakdanjem imenu — domača in vrtna obleka, ki jo imamo tukaj v mislih. Zato si po mili volji lahko privoščimo vse barve in oblike. Tukaj ni moda naši domišljiji postavila nobenih meja. Toda nekaj si moramo zapomniti: takšno obleko bomo nosile dolgo. gotovo nekaj let. Zato si jo moramo omi* sli ti veselo in pestro, a ne preveč nenavadno in kričečo, ker bi se je sicer prehitro naveličale. drobno narezale. Ko je kuhano, zalijemo • paradižnikovo omako in serviramo z narezani« mi kislimi kumaricami Same si pripravimo jetrno pašteto iz 30 dkg drobno narezanih govejih jeter in mnogo čebule. Vse to hitro prepeče-mo, začinimo in pretlačimo skozi sito z ostankom kuhanega fižola. Nato dolijemo zmesi nekaj goveje juhe in jo prekuhamo, da na» stane gesta kaša. ki jo je moči mazati na kruh ali na krompir v oblicah namesto surovega masla. Takšna pašteta je izvrstna in poceni! Nogavice namažemo po pranju s suhim koščkom mila po peti in po podplatu — tako jih napravimo bolj trpežne. Perilo ni dovolj belo? Tudi brez večje količine mila lepo pobelimo perilo, če dodamo po dve žlici grobe soli na tri litre pralne vode. Zeliščni čaji (kamilice, lipov cvet, meta itd.) so dosti bolj dišeči, če jih najprej na» makamo četrt ure v mrzli vodi na robu šte-dilnika, jih potlej počasi skuhamo, večkrat prevremo ter pustimo nekaj časa mimo stati, preden jih precedimo. Namesto letnega plašča Nekaj starih In nekaj novih gospodinjskih resnic Namesto pomladne zelenjave si lahko pripravimo okusno prikuho na švedski način: v slani vodi kuhamo hkrati enake dele krompirja, rept in zelene, ki smo jih bile prav Nova tričetrtinska jopica s široko krojenim, ohlapnim hrbtom, ki nas zelo spominja na naš stari, dobri «paleto«, nam lahko spomladi in poleti služi namesto lahkega plašča. Če si jo omislimo v lepi nevtralni barvi, jo bomo lahko nosile preko vsake obleke in vsakega krila. Jopica, ki jo predočuje naša sk:ca, ima moderno, nekoliko povešeno lin jo ramen, ki jo dosežemo s posebnim krojem. IKA\J VEM? I&AJ Z~NAM? 245. Kaj pomeni, dobesedno prevedeno »Buenos Aires«? 246. Katero je bilo pristanišče mesta Rima v starem veku? 247. Ali leži Eombav na vzhodni ali za-padni obali Indije? 248. Neizčrpna vrsta . S števili 1 do 9 smo sestavili že celo vrsto zanimivih nalog, ki navajajo človeka k premišljevanju. Ena teh nalog je n. pr.: 123 — 45 — 67 + 89 = 100. Iz zgornjih števil smo tedaj v nespremenjenem vrstnem redu, s ~omočjo znakov sestavili nalogo, ki nam je dala rezultat 100. Kdo nam sestavi ped istimi pogoji še kakšno podobno nalogo? REŠITEV NALOG 22. T. M.: 241. Stavek »O tempora o moreš« < Kakšni časi, kakšne navade!) je izrekel Cicero v prvem govoru proti Katilini. 242. Oscar Wilde je odsedel svojo kazen v jetnišnici v Readingu. 243: Prvi otroški vrtec je ustanovil Pe-stalozzi (1746—1827). 244. Križanka. Vodoravno: 1. soda, 3. krap, 6. ad, 8. le, 9. grapa, 12. oh, 13. op. (us), 14. tod, 15. rak, 16. el, 18. ni, 19. naval, 21. it. (em), 23. no, 24. juta, 25. oval. Navpično: 1. sanatorij, 2. od, 4. Al(uminij), 5. pelikanol, 7. pa, 9. goden, 10. po, 11. april, 17. La(ntan), 18. na, 20. vi, 22. tu, 23. Na(trij). A. P. Čehov: Album Suhi -n tenki titulami svetni Kraterov ie stopil naprej, se obrnil k Žmikovu in mu rekel: »Ekscelenca. V globočino svoje duše ganjen zarsdi vašega dolgoletnega načelovanja in očetovske brige...« »V teku več kakor de6et let,« je pristavil Zakusn. »V teku več kakor desetih let vam mi, vaši pokorni uradniki, na ta za vas znameniti dan poklanjamo v zrak spoštovanja in hvaležnosti poklanjamo ta album z našimi portreti in vam žcl mo v bodočih dneh. da bi nas do smrti ne zapustili . ..« »S svoj- očetovska pokrov"te'jstvom na poti pravice n napredka « je pristavil Za kusin in si obrsal čelo. na kater m so se za= svetile potne srage. Očividno je s:lno žele! govoriti in je po vse> verjetnosti ;mi pripravljen oovct. »in da bo še dolgo de'il svojo blagodejno svetlobo,« je končal, »vaše genij ni por>ri"ču dela in občega blagra« Po levem razbrazdanem licu Zmihova se je pocedila solza. »Gospoda!« je dejal s trepetajočim glasom. »Nisem pričakoval, nikakor nisem mislil, da boste praznovali moj skromni jubilej. Ganjen sem ... splch... pa tudi... Tega trenutka ne pozabim do groba in verujte mi.. . verujte mi, tcvariši. da vam ni nihče tako naklonjen kakor jaz. Kar koli sem delal, sem delal v vašo korist .. .« Žmihov. pravi dvorni svetnik, je objel n poljubil titularnega svetnika Kraterova, ki nikakor ni bil pripravljen na tako čast in je ves pobledel od vzhičenja. Nato je načelnik za« mahnil z roko v znamenje, da ne more govoriti od samega ganjenja in je zaplakal, kakor da mu hočejo vzeti dragoceni album, ne pa ga podariti. Ko sc je nato nekoliko pomiril, je izgovoril še nekaj čuvstvenih besedi, segel vsem pr vrsti v roko. odhitel navzdol sčdel V voz in se odpeljal med vseobčim vzklikanjem. V kočiji ga je še enkrat prevzelo doslej neznano ve6elje in še enkrat je zaplakal. Dcma so ga čakala nova presenečenja. Tam so mu družina, znanci in tovariši priredili take cvacije. da se mu je zdelo, da je res mnogo koristil domovini in da bi šlo njegovi domovini kaj trdo, če bi njega ne bilo. Pri jubilejnem obedu so se kar vrstile napitnice in govori in objemanja in solze. Z eno besedo, Žmihov nikakor ni pričakoval, da bodo njegove zasluge tako iskreno poveličane. »Gospoda,« je izpregovoril pred desertom. »Pred dvema urama sem bil bogato poplačan za vse trpljenje, katero mora prenesti človek, ki tako rekoč ne služi formi ali črkam, marveč dolžnosti. V vsem svojem življenju sem se držal enega načela: ni občinstvo zaradi nas, ampak sme mi zaradi občinstva. In danes sem bil nagrajen za to. Moji podložni so mi poda* rili album ... Glejte ga — ginjen sem!« Praznični obrazi so se nagnili k albumu in ga ogledovali. »Ah. kako je lep,« je rekla hčerka Žmihova. »Po mojem mnenju stanegotovo kakih petdeset rabljev. O. kak sijajfDaj ga meni, papa! Slišiš! Spravila ga bom. Tako lep je!« Po obedu je Olga odnesla album v svojo sebo in ga zaklenila v miznico. DrugI dan pa jc vzela iz njega vse uradnike in jih pometala po tleh. na njihova mesta pa je vstavila slike svoj h prijateljic iz zavoda. Uradniške uniforme so se umaknile belim bluzam. Kolja, sinček ekscelence. je pobral uradnike in pordečil njihove obleke z rdečim svinčnikom. Golobrad-cem je naslikal zelene brke in rjavkaste brade. Ko že ni ničesar več nKjel pobarvati jih je izrezoval s škarjami, jim •» iglo preluknjal oči :n se začel z njimi igrat :akor z vojaki. Iz« strigel je titularnega sv * :ka Kraterova, ga pritrdil na škatlico žve^ enk in ga nesel očetu pokazat v kabinet. »Papa. spomenik! Le poglej!« Žmihov se je zasmejal, prkimal m ko mu je bilo mehke pri srcu. je po'"ubil <;'n:ka na lice. »No. no. «*liivec. pojdi, pojdi m pokaži še mami! Naj tudi ona pogleda!« ŠPORT Zveneča zmaga belozelenih Ljubljana osvoji še dve točki po lepa igri z Dopolavorotn 1.1, — Drugih sedem golov v dvoboju žabjak - Vič Ljubljana, 24. maja. Niso bile na sporedu velike nogometne prireditve včeraj in tudi izida obeh glavnih srečanj včerajšnje nedelje sta bila bolj ali manj uganljiva. saj so se predstavili ponovno sami domači preganjalci okroglega usnja v VI. in zadnjem kolu za prvi del prvenstvenega tekmovanja za sezono 1943 — toda kljub temu je bilo za nedeljske dogodke na igrišču Ljubljane že nekaj dni mnogo zanimanja. Lepaki, nekaj reklame in pa taki prijetni popoldnevi, ki so kakor nalašč za kratek sprehod v predmestje, so storili svoje, da je bilo staro in slavno igrišče ob Dunajski cesti spet dobro obiskano. Recimo kar tukaj, da okrog 800 obiskovalcem gotovo ni bilo žal poti in prahu na njej, kajti nogomet, ki so ga videli v glavni tekmi po zaslugi moštva Ljubljane, je bil res vreden ogleda. Zanimivo je v zvezi s tem, da je včerajšnja partija obenem s tem, da je še pridobila na tehnični strani, najmanj toliko izgubila na ostrosti in nedisciplini, dveh pojavih, o katerih smo morali zadnji čas zapisati kar nekaj ostrih besed. Včeraj je šlo vse lepo — če ne mislimo na nekaj osamelih poskusov in upoštevamo tudi to, da sodnik te napete igre z Dopolavoristi niti ni najbolje obvladal položaja Tekma med Ljubljano in Dopolavorom t. t je razen. zveneče zmage belo-zelenim prinesla tudi najzgovornejši dokaz, da dobremu nogometu ni treba uporabljati telesnih sil, če hoče uveljaviti svojo premoč, pa tudi slabemu (ali k slabemu nagnjenemu) igralcu ne pomaga vsa sila s komolci in koleni nič, če ima pred seboj tehnično podkovanega nasprotnika. Ce nič drugega, smo včerajšnjega nastopa Ljubljane veseli prav posebno zaradi tega, ker zdaj vsaj imamo nekoga, na katerega bomo lahko pokazali, če bo kdo dejal, češ. saj so vsi enaki... Šesto in zadnje kolo v prvi polovici domačega prvenstva je prineslo, kakor smo v splošnem računali tudi v naprej, dve precei izdatni zmagi v korist obeh favoritov, Žabjak a in Ljubljane. Vsega je padlo v vsaki tekmi po 7 golov, od teh pa samo eden na strani poraženih; čast premaganih so rešili samo Dopolavoristi. Obe igri sta bili odigrani v živahnem tempu in posebno druga je nudila celo vrsto bliskovitih in duhovitih akcij, ki so nam po dolgem spet enkrat pričarale odlomke pravega nogometa Pri tem mislimo kajpa na enajstorieo z imenom domačega mesta, ki je v dvoboju s tobakarji za razred in še več gospodarila na travniku, medtem ko so se njeni včerajšnji partnerji skoraj ves čas igre le branili še hujšega poraza, M bi ga bili po zrelih prilikah in tudi srečno prestanih nevarnostih gotovo zaslužili. Ne glede na vidno visoko razliko med obema enajstoricama pa je tekma nudila mnogo športnega užitka, predvsem pa je ugajala zaradi tega, ker je po dolgem enkrat notekala v mejah dostojne in viteške športne borbe. Zasluga za to gre skoraj na polovico obema sodelujočima! 7sc za žabjak Prvi del sporeda je tvorila drugorazredna tekma za točke, v kateri sta nastopila skoraj najmlajša predstavnika ljubljanskega nogometa — Žabjak in Vič. Ta igra je bila po poteku in po vsem, kar so pokazali njeni izvajalci, vredna svojega naslova. Bila je tekma za točke dveh pridnih moštev, ki sta se zavedali pomena zmage ^li poraza ali samo prestiža lastnega okraja, in že zato sta od vsega početka napeli vse sile, da bi izid ne bil preveč kričeč. Pri tem prizadevanju so imeli Vičanj prav malo sreče in že do odmora so Zabjačani nekajkrat ušli na njihovo stran in si nabrali tri gole dobička. Tudi po odmoru je kljub temu, da so Vi-čani vse krepkeje držali žogo pri sebi, spet Zabjak uspeval v številkah in dodal prejšnjim trem zgoditkom še štiri nove. Končni izid je bil torej 7:0 v korist Zab-jaka, ki pa je gotovo prelaskav zanj. Vi-ško moštvo se je posebno v polju držalo skoraj na višini nasprotnika, čisto odpovedalo pa je pred vrati, še manj pa je imelo koga. ki bi bil znal tamkaj usnje poslati na pravo mesto. Zato pa so Zabjačani tu in tam korajžno uhajali na drugo polovico igrišča in se z mnogih takih izletov vrnili z golom v naročju. Tekmo je sodil g. Kos. h ti m Lpblf ano Nekaj minut po 17. sta nastopili obe enajstorici iz I. divizije — Ljubljana in Dopolavoro iz tobačne tovarne. Medtem ko je Ljubljana poslala na teren deloma spremenjeno in na papirju tudi oslabljeno enajstorico s Hasslom v obrambi in brez Vodeba v napadu, so Dopolavoristi zamenjali kaznovanega Rotha z Milanovičem, na levo krilo pa postavili »novega« človeka Lovšina. Kakor smo že dejali, je Ljubljana v tej igri ponovno dokazala, da daleč naokrog — to velja sedaj seveda samo do mestne meje — nima enakovrednega nasprotnika. Enajstorica, ki se boljša od nedelje do nedelje, je odlično vigrana in tudi tehnično na zavidljivi višini, kar velja predvsem za njen ofenzivni del, torej za napadalno in krilsko vrsto. Z odličnim vodjo Lahom je napadalna petorica v včerajšnji igri zasnovala in izvedla dolgo serijo krasnih napadov, od katerih pa v pretežni večini ni žela uspehov, ker je deloma kombinirala preveč ali streljala netočno, deloma pa so Dopolavoristi imeli sreče kar na vagone. Močnejši del napada je bila njegova desna stran, od koder so tudi prihajale vse nevarnejše akcije. Tudi kril-ska vrsta se je izborno ujemala s sprednjo petorico ter jo vedno znova pošiljala v ogenj. Ožja obramba ni imela težkega posla, vmes pa tudi precej dolgih odmorov, tako da je res imela precej podrejeno vlogo. Nogomet, ki smo ga včeraj videli pri belo-zelenih, znatno prekaša dosedaj običajno višino te igre na naših igriščih in je le želeti, da bi se ti naši domači prvaki čimprej lahko spoprijeli s kakim resnejšim nasprotnikom. Moštvo Dopolavora, ki mu v tej tekmi gotovo ni bilo posejano z rožicami, je včerajšnjo preizkušnjo prestalo dovolj zadovoljivo. Kljub izredni razpoloženosti nasprotnika in stalnemu pritisku v neposredni bližini svetišča je ožja obramba s krilci vred neutrudljivo čistila teren in se uspešno otepala skoraj neprekinjenih napadov. Pri tem napornem delu so vzdržali več kakor dve tretjini igre in šele proti koncu so spričo silnega pritiska popustili, nakar šele je Ljubljana prišla do svojega nekoliko bolj zvenečega izida. Napadalna vrsta rumeno-modrih se ni mogla uveljaviti, ker se je pač uveljavila nasprotnikova, posamezni prodori pa so enkrat prinesli uspeh, nekajkrat pa so se tudi končali z nekoliko pretrdimi naleti. V splošnem je moštvo popustilo v svojem načinu težke igre in je s te strani zapustilo najboljši vtis. Upajmo, da bo tako ostalo tudi v bodoče in se bo agilna nogometna družina iz tobačne tovarne brez pridevkov in v zadovoljstvo vseh uvrstila med naše štiri najboljše nogometne ena j storice. Kroniko o tekmi, ki je bila izredno napeta in ena sama veriga razburljivih prizorov, bomo strnili na nekaj glavnih podatkov, in sicer takole: Pobudo prevzame takoj L. in že v 5. minuti se rodi iz kombinacije Lah—Kroupa —Hacler 1. gol za belo-zelene (ki so bili to pot modni). Potem teče igra v stalni premoči L., ki zabeleži več kotov in po mili volji gospodari na travniku, toda izid je še zmerom samo 1:0. V 39. min. je D. pred vrati L. in mnogo prestrogo prisodi sodnik enajstmetrovko. Kisel pošlje mimo in rezultat je še zmerom 1:0. Po odmoru je slika na igrišču spet enaka. L. diktira D. se brani. Napad za napadom se vali na njihova vrata, toda vse gre mimo ali nazaj, dokler slednjič Pepček v 8. min. drugič ne zadene v črno. Tri minute kasneje uide Nagode od D., dobi žogo v precej težki poziciji, toda strelja izredno lepo in zabije častni gol za svoje. Nato gre spet vse po starem. V 16. min. se sredi množice nog in teles le najde odprtina in Kroupa pošlje pod vratarjem tretjič v mrežo. Igra postaja ostrejša, toda sodnik drži vajeti na kratko. Spet oblega L. kar naprej nasprotna vrata in naslednji zgoditek je že v zraku. V 24. min. strelja Pelicon 8. kot za L., žogo dobi Lah in že je 4:1 za L. Igra se prenese skoraj čisto na stran D. in skoraj sledita v 38. min. še peti gol po Peliconu in v 40. min. še šesti po Lahu. Tekmo je sodil g. Mehle. * Prvenstveno tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo, dne 30 t. m., v VII. kolu (ali prvem povratnem), v katerem bodo nastopili Dopolavoro t. t. in Hermes (iz I.) ter Mladika in Žabjak (iz II. divizije). Še pet domačih tekem V nedeljo se je v nogometu začelo še ločeno tekmovanje rezervnih in mladinskih moštev, ki so prvi termin odigrala pet tekem z naslednjimi izidi: Rezerve: Mars - Hermes 2 : 1; Ljubljana - Korotan Z : 1. Mladina: Dopolavoro 1 t - Zabjek 10 : 0; Mladika - Ljubljana 1 : Vič -Mars 4:0. Nekaj Izidov iz Italije Po italijanskih igriščih so imeli zadnjo nedeljo še prav pester spored, pa čeprav je bila sezona za divizijo A zaključena že o veliki noči. Glavna dogodka sta bili obe polfinalnd tekmi za italijanski pokal, ki se spet enkrat — zaradi muhaste žoge — nista končali tako. kakor so računali vsi. Medtem ko je Torino doma porazil Romo s 3:1 (1:0), je Genova nastopila proti komaj resno vzeti Venezii na njenih tleh in gladko izgubila z 0:3 (0:2). Tako je prišlo, da bosta finale za letošnji italijanski pokal igrala novi državni prvak Torino in moštvo Venezie, o katerem sploh še ni odločeno, ali bo prihodnjo sezono ostalo v diviziji A. V diviziji B je bilo v nedeljo na vrsti XV. povratno kolo, v katerem so bili doseženi naslednji izidi: Videm: Udinese-Cremonese 2:2, Siena: Siena-Savona 5:0, Lodi: Fanfulla-Pisa 5:2, Rim: Mater-Pro Patria 3:2, Padova: Pado-va-Novara 1:1, Spezia: Alessandria-Spe-zia 1:0, Ancona: Anconitana-Modena 1:0, Brescia: Brescia-Napoli 1:0. Po tej nedelji sta na prvih dveh mestih z enakim številom točk (41) Mod ena m Brescia. na tretjem pa Napoli z eno točko manj, kar pomeni, da bosta zaključni dve nedelji v tej diviziji še zelo vroči za nekatere. V diviziji C so spet igrali nekaj tekem za prehod v divizijo B. med katerimi je Gorizia brez gola remizirala z Verono in še na domačem igrišču povrhu. Kljub temu je še zmerom za eno točko na boljšem in na najboljši poti. da ji bo letos le uspel težki korak v višji razred. * V četrti kolesarski dirki, ki šteje za vojno vožnjo po Italiji in sicer za veliko nagrado Rima, so na 245 km dolgi progi dirkali včeraj po Laziu. Po zanimivih borbah med potjo je v finišu med 15 dirkači, ki so istočasno prispeli v stadion, zmagal Glau-co Servadei iž Forlija, ki je potreboval za progo čas 7:24.17 in vozil torej povprečno 33.123 km na uro. Dan je bil vroč in dosežena povprečna brzina zelo dobra. Spodnja štajerska Obisk ranjencev v Ormoža. Preteklo nedeljo je Ormož povabil 40 ranjencev iz Novega Celja na dvodnevni obisk. Ko je prispel vlak, je brambovska godba igrala koračnice, deklice pa so izročile cvetje. Goste je pozdravil župan v Prosvetnem domu. Popoldne so obiskali vinograde v ormožki okolici in so preživeli pri vinu nekaj lepih uric. V ponedeljek so se sprehajali po okolici. Obilno obdarjeni so se ranjenci poslovili od gostoljubnega prebivalstva. Za težko ranjene, ki niso mogli priti na obisk, so Ormožani izročili gostom vino in pecivo. Vsak ranjenec je tudi dobil sliko kraja. O nevidnem sovražniku je pri ljudskem vseučilišču v Mariboru predaval Maks Merz iz Monakovega. Bival je 7 let v Ameriki, kjer je imel priliko spoznavati zamorce in njihov jazz, katerega označuje za duševni strup. Mladinske tekme, štajerski dnevniki porcčajo: Poleg milijonov nemške mladine v Reichu nastopijo letos tudi dečki in deklice na Spodnjem štajerskem k državnim športnim tekmam. Dne 29. in 30. maja bo tudi mladina najmanjših vasi na Spodnjem štajerskem izvedla tekme v okviru Heimatbunda. Zbor v Ptuju. Te dni so bili v Ptuju sklicani krajevni skupinski vodje in uiad- ni vodje pevskega okrožja. Vodja rasno-političnega urada pri Hedmatbundu dr. Walluschegg je predaval o namenu plemenskega pregleda prebivalstva. Okrožni iil;!!|l!llll!!'!i!!liill besedo I, l,—, aa vse druge oglase —-60 aa besedo. aa dri. ln prov. takso —j60, aa dajanj« naslova ali šifro It Najmanj« tznoa aa te oglase J* 1» M-— Hišni posli dobijo službo Mlado dekle pridno in pošteno, iščem za pomoč v gospodinjstvu od 7. do 15. Naslov v vseh poel. Jutra. 8565-1a Mlado dekle pošteno, iščem k tričlanski družini za vsa hišna dela. Latifer, Medvedova ul. 26. 8566-la TTUL Zakloniščna vrata težka, železna ugodno naprodaj. Vprašati v trgovini Martine, Bleiveisov* 17. 8157-6 Otroški voziček globok, prodam. Na razpolago je v salonu Fanči Sever, mo. distinja, Petrarcova 36. 8401-6 Jedilni kis prvovrstni priporoča drogerija KANC, Židovska ulica 1. 8569-6 Šivalni stroj »Singer«. bosanska preproga 150 X 300, naprodaj. Ogled od 16. do 19. ure. Gajeva ulica 9-m. Hudales. ' 8570-6 Ako želiš dobro kupiti oglasu j v »Jutru«! Javna zahvala čutim srčno potrebo izraziti globoko hvaležnost tudi tem potom gg. zdravnikoma primariju dr. Robertu Blumauerju ter doktorju Francu Brandstatterju za izredno vešče iavršeno težko operacijo in za pozorno zdravljenje po operaciji. Obenem se zahvaljujem čč. sestram sanatorija »Leo-nišča« za skrbno nego. ANDREINA POTOČNIK, Metelkova 5. Brezove metle držaje za lopate, motike in omela dobite pri Gospodarski zvezi. Bleiweisova 29 in Maistrova 10. 8576-6 Suho sadje prodaja Gospodarska zveza, Bleiweisova 29. 8577-6 Seno in slamo dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisov& 29. 8578-6 Kino aparat 9'/. ali 16 mm in nekaj kompletnih filmov, kupim. Po možnosti na obroke. Ponudbe z navedbo eene na ogl. odd. Jutra pod »Do četrtka«. 8574-7 Zapravljivček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Zapravljivček«. 8581-7 Avto^rnoio Tri generatorje nove, na ogljp za avto, prodam. Ogled od 12. do 13. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 8571-10 Pohištvo Kupimo snažne sobni in kuhinjske oprave, kakor tudi posamezne komade pohištva, ter druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 8365-12 Vilo, ' eno ali večstanovanjsko, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 8*65-20 Četrtino hiše nove, dvonadstropne, štirista-novanjske z vrtom, med glavnim in gorenjskim kolodvorom, prodam. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 8571-20 Sobo odda Sostanovalca moškega, sprejmem. Grablovi-čeva ulica 26. 8562-23 Glasbila Kitaro dobro ohranjeno, kupim. slov v vseh posl. Jetra. 8573-38 Živali Dva prašička 14 tednov stara, domača, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 8563-27 Piške s kokljo in kokoši se proda. Nunska ulica 3. 6561-43 Prodam prašičke za rejo, malo večje. Zvezna ulica 3. 6564-27 Kozo mlekarico prodam. Jeranova ulica 4. 8568-27 Papagajček zelen je v nedeljo ušel. Proti dobri nagradi naj se ga odda v Trdinovi ulici 2-DL, desno. 8379-27 Izgubljeno Lepo prosim dotično osebo, ki je našla v soboto zvečer na pokopališču pozabljeno črno torbico, efio-min pokojne mame, da ;o o-.i-da z vso, deloma nenadomestljivo vsebino n3 naslov leg-timacije ali v pšarni pokop, uprave. Denar si lahko obrh, kot nagrado. 8572-28 Rdeča aktovka se je pozabila v vozu ctslne železnice v soboto dne 22. t. m. od V;7. do 7. ure zvečer. V nji so bili ostanki blaga. Najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi v upravi Jutra. 8575-tS Stroji Šivalni stroj »Singer«. skoraj nov, naprodaj. Naslov v vseh po-1. Jutra. 8567-1"!» ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene soproge to matere ter naše ljubljene hčerke in sestre EMILIJE POLONCE, jima pomagali v težki bolezni, ju obsuli s cvetjem ter počastili na kateri koli način njim spomin, in vsem, ki ste ju v tako velikem številu spremili k večnemu počitku — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 26. maja t. 1. ob uri v župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda (Bežigrad). V Ljubljani, dne 25. maja 1943. RODBINA DR. V E B R O V A A. ALEXANDER: 49 POZABLJENI NAPEV_ .ROMAN »Tudi tu je vse v redu,« je skoraj razočarano zamrmral. Nato je vključil električno luč. Dolgo časa je stal na pragu in oprezal po vseh kotih. Vse je bilo v popolnem redu, nikjer ni bilo videti sledu o kakem vlomu. »Hm, hm!... Slučaj je nenavadno resen,« je rekel Hearn skozi zobe m zmajal z glavo. Sklonil se je ter vzel opico, ki je skakala okrog njega, v naročje. »Sambo, Sambo, zdi se mi, da sva zabredla v grdo reč.« Nekaj trenutkov je negibno in zamišljeno stal na mestu, nato je mahoma utrnil luč in stekel k oknu. Spodaj, na cesti, stisnjeno v senco vhoda nasprotne hiše, je opazil nerazločno postavo človeka, ki je očitno stal na preži. »Vidiš, Sambo,« je Hearn nadaljeval, in v glasu mu je razločno zazvenela skrb, »tamle spodaj stoji in čaka grdobije, ki naj bi se nama zgodila. A kdo bi utegnil biti, Sambo? Imaš koga na sumu?... Ne? Jaz tudi ne, na žalost! — Slabo, slabo!« Mož, ki se je skrival pod hišnim vhodom, je pre-žal in' prežal, pazeč, da ne bi izdal svoje navzoč- nosti, kar mu pa ni docela uspevalo. Zavit je bil v dolg plašč in čepico je imel potisnjeno na oči. Vse na njem je bilo temno; samo spodaj, izpod plašča, se je nekaj svetlikalo. Hearn se je spomnil, da je bil Huntington, ko ga je spremljal demov, v teniški obleki. Mahoma je odskočil in spet prižgal luč. »A kaj je to, Sambo?« je prestrašeno vzkliknil. »Nekakšno žvižganje slišim.« Hearn je izpustil opico in jel kakor blazen tekati po sobi: odpiral je predale in omare ter segal pod sleherni kos pohištva posebej. Vsak hip je prekinil iskanje in prisluhnil: spet in spet mu je udarjalo na uho rahlo, komaj slišno žvižganje. Njegova mršava lica so bila udrta in znoj mu je v debelih kapljah pokrival čelo. Čedalje vročične j* je iskal, tako da je bil že ves zasopel. Opica je medtem veselo skakala po sobi, kakor bi hotela pomagati gospodarju pri iskanju. V rokah je držala prazno škatlo od smotk. ki jo je zaman skušala vtakniti v peč. Privabljen od škripanja vratec, ki jih je živalca odpirala in zapirala, se je Hearn obrnil in pogledal, kaj je. Zdrznil se je ob misli, ki mu je po bliskovo prešinila možgane: opičji nagon posnemanja! Kaj, če je Sambo samo skušal ponoviti, kar je bil vpričo njega storil zločinec? Z enim skokom je bil kapetan pri peči. Odprl je vratei na stežaj, pogledal v notranjščino in planil k telefonu. Takoj je dobil spoj z doktorjem EUisom, sodnim kemikom. »Tukaj Hearn!« je z razburjenim glasom kriknil mali mož. »Doktor Ellis, hitro pridite k meni na dom! V moji peči je nekakšna granata, ki ima zgoraj ventil. Iz nje prihaja nepretrgoma žvižganje. Kaj, če bi bil plin? Je pa docela brez barve in duha. Domnevam...« Prekinu ga je kemikov glas, ki je zapovedujoče kriknil- »Takoj zaprite ventil in na stežaj odprite okna. Nato zapustite sobo. Čez nekaj minat bom pri vas!« Hearn je jadrno odložil slušalo, skočil k peči in zaprl ventil na »granati«. Nato je odprl okna, vzel opico in pobegnil v predsobje. Šele tu se je začutil nekoliko mirnejšega. Vzel je smotko, ki jo je bil pustil na kaminu in ki je še tlela, se zleknil v naslanjač pri odprtem oknu in jel potrpežljivo čakati sodnega kemika. Deset minut še ni bilo prešlo, ko je zapel hišni zvonec. Kapetan je hitel odpirat, na vsa pljuča puhaje iz smotke. Doktor Ellis še ni bil zaprl vrat za seboj, ko je zarjovel: »Kaj ste znoreli? Pri tej priči mi vrzite smotko skozi okno!« »Zakaj le?« je vprašal Hearn in žalostno pogledal na tleči ogorek. Z naglo kretnjo mu je doktor iztrgal smotko in jo zalučal na cesto. »Zato, ker me prav nič ne miče, da bi z vašo bajto vred zletel v zrak!« je jezno zavpil. Nato je mirneje dodal: »Menda ne veste, da mnogi plini i niso samo strupeni, ampak imajo tudi lastnost, da vzbuhnejo, ako pridejo v dotik z ognjem.« Kapetan se je razočarano zmrdniL »Deset centov je stala,« je dejal. »Hodite k vragu vi in vaša smotka!« je doktor jezno zagodrnjal. »A zdaj poglejva, kakšen je vaš peklenski stroj. Ste odprli vsa okna ?« Hearn je prikimal. Potem je odvedel doktorja Ellisa v delovno sobo in brez besede pokazal na peč. V nekaj trenutkih je kemik potegnil iz nje črn, okrogel, podolgovat in dokaj težak predmet. Za hipec je obstal, nato se je vrnil v predsobje in zaprl vrata za seboj. Ko je trenutek ali kaj obračal pripravo v rokah, je z zaskrbljenim obrazom dvignil glavo. »To je tako imenovana bombica,« je pojasnil. »Se pravi, jeklena posoda s precej debelimi stenami, ki je navadno napolnjena z močno stisnjenim plinom.« Tako govoreč je previdno odprl ventil, iz katerega se je spet začulo tiho žvižganje; hitro ga je spet zaprl. »Brezbarven in brez duha,« je rekeL »Zdaj seveda ne morem določiti, za kakšen plin gre; a natančna preiskava v mojem laboratoriju... Oh, kaj pa je to ?« Doktor Ellis se je sklonil in pobral ozek papirnat listič. »Glejte si, glejte*« je osuplo vzkliknil, »častna beseda, takšne nesramnosti še ne pomnim! Zločinec se ni niti potrudil, da bi bil odstranil tovarniški nalepek z označbo plina, ki je v bombici. To pot bova imela lahek posel, dragi kapetan!« Urejuje: 7 f-----__M , Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inaeratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani