\ BOMO DOSEGLI SPROSTITEV CEN EMAJLIRANI POSODI? ODLOČITEV DO 8. APRILA r -■ • " ■ : 7 ■' - '_-_u_ Nerentabilnost pri proizvodnji emajlirane posode nam narekuje notranje in zunanje ukrepe za sanacijo tega stanja. Notranji ukrepi so predvsem v ožjem asortimanu iti kvalitetnem premiku pri proizvodnji emajlirane posode. Vendar pa ti notranji ukrepi -iskanje notranjih rezerv pri obstoječem stanju naših proizvodnih kapacitet - še daleč ne omogočajo rešitve tega problema. GLASILO DELOVNEGA .KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE ŽENE SO PROSLAVILE SVOJ PRAZNIK Anica Gogič 7. marca je bila v podjetju osrednja proslava dneva žena, id je bila lepo obiskana. Po pozdravu (Nadaljevanje na 16. strani) Bistveni faktor, ki onemogoča rentabilnost emajlirane posode, so prodajne cene, ki so od leta 1954 nespremenjene in pod kontrolo. Zaradi tega ne moremo prirediti prodajne cene dejanskim stroškom proizvodnje, ki so se v teh 10 letih močno povečali zaradi podražitev reprodukcijskega materiala,, povečanja režijskih stroškov in osebnih dohodkov. Prvi ukrep, ki je bil napravljen, je bila zahteva vseh pro-. izvajalcev emajlirane posode, da se v celoti ukine zvezni prometni davek. Ta zahteva pa po vsej -verjetnosti ne bo pozitivno rešena, ker predvideva izpopolnjevanje našega gospodarskega sistema še nadaljnje plačevanje zveznega prometnega davka za finalne izdelke, vendar s to razliko, da bo plačevanje davka prenešeno na trgovino. Po takih informacijah najvišjih oblastvenih organih smo se odločili za drug ukrep in si- cer za korekcijo cen emajlirani posodi. Pripravljena in vložena je bila vloga na odgovorne oblastne organe, ki vsebuje’ dve alternativi. # Sprostitev cen za vso emajlirano posodo. Ce ta zahteva ne bo sprejemljiva v trenutni situaciji usklajevanja gospodarskega sistema, ki predvideva tudi postopno sproščanje kontrole cen, smo nakazali še drugo možnost. % Sprostitev c'en specialni posodi (abc, novum, garant, dual, triumf in eterna posoda), za drugo emajlirano posodo pa je predlog povišanja v povprečju za 17,5 procentov, račijnano na planiran asortiman za 1965. leto. To povišanje cen emajlirani posodi bi le pokrilo izgubo, ki jo je podjetje imelo pri proizvodnji in prodaji emajlirane posode v letu 1964. Zvezni zavod za cene, kateremu je bila predana naša vloga, smatra, da bi povišanje cen za cca 10 % bilo sprejemljivo, zahtevano povečanje cen pa se jim zdi nekoliko previsoko. Mi ne nameravamo pod nobenim pogojem odstopiti od naše zahteve, saj v njej ne zahtevamo nič več kot kritje izgube, ki jo imamo pri proizvodnji emajlirane posode. Naša vloga je bila posredovana tudi drugim zveznim in republiškim organom, ki sodelujejo pri obravnavi naše zahteve in dajejo svoje mišljenje. Povsod smo naleteli na razumevanje in upamo, da nas bodo pri naši upravičeni zahtevi tudi podprli. Rok, v katerem moramo po zakonu dobiti odgovor na našo zahtevo, poteče 8. aprila. V času reševanja naše vloge pa nameravamo še posredovati in jo podkrepiti z dodatnimi podatki o upravičenosti naše zahteve pri odgovornih organih oblasti. Drago Mravlak VOLITVE V ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA SO NA PRAGE i ■ Čeprav še ni IS SRS izdal odloka o razpisu volitev v organe samoupravljanja v podjetjih, se moramo že sedaj na te volitve skrbno pripraviti. Letos bomo volili polovico članov centralnega delavskega sveta, polovico članov delavskih svetov ekonomskih enot in predsednike ter namestnike predsedni- kov zborov proizvajalcev. Če' ne pride do sprememb po pravilniku o organizaciji in poslovanju podjetja, bomo volili organe samoupravljanja po istem organizacijskem sestavu kot lani. Po tem sestavu imamo poleg centralnega delavskega sveta in upravnega odbora še osem delavskih svetov ekonomskih enot. Ti so posredni organi samoupravljanja. Poleg teh pa je še šestintrideset zborov proizvajalcev, ki so po določilih statuta neposredni organi delavskega samoupravljanja. Izbira kandidatov je zelo važna za vse organe upravljanja, posebno pa za predsednike in namestnike predsednikov zborov proizvajalcev. Ti so po 18.' členu našega statuta voljeni na tajnih volitvah vsako leto. Njihov mandat traja torej eno leto in ne moreta biti izvoljena dvakrat zapored. Družbeno politične organizacije v podjetju, ki delujejo v skladu s svojimi programi, bodo morale razviti močno politično aktivnost pred volitvami. Ta aktivnost pa se ne nanaša samo na priprave za izbiro kadidatov, temveč tudi na splošno politično aktivnost za dosego čimboljših gospodarskih u-spehov podjetja ob splošni afirmaciji neposrednih proizvajalcev, organiziranih v zborih proizvajalcev,1 ki so osnovna celica delavskega samoupravljanja. t Nujne komunalne investicije DENARJA PA NI Nič norega ne bomo povedali z ugotovitvijo, da je tudi za komunalno dejavnost v celjski občini letos premalo sredstev. To potrjuje tudi investicijski program Plinarne-vodovod, po katerem bi morali letos izvršiti nekatera nujna investicijska dela, za katera pa nimajo v celoti kritja. Nujna je rekonstrukcija cevovodov v Gregorčičevi in Levstikovi ulici v vrednosti 33 milijonov din. Poleg tega je predvidena rekonstrukcija cevovoda v Pokopališki in Levstikovi ulici v vrednosti 28 milijonov din ter cevovoda na Bežigrajski cesti v vrednosti 8 milijonv din. Dodatna dela na vitanjskem vodovodu pa bodo veljala 80 milijonov din. Vsa ta dela bodo. lahko izvršili le z ustreznimi posojili. Iz lastnih skladov bo podjetje financiralo 17,5 milijonov za raziskave in projekte, za ureditev zajetij, nabavo vodomerov ter ureditev katastra vodovodnega omrežja- Razen tega bi za rekonstrukcijo plinarne potrebo- vali 70 milijonov din, za rekonstrukcijo na plinskem omrežju pa 30 milijonov din. Mimo tega bi potrebovali za tehnično opremo in skladišče tehničnih plinov še 8 milijonov din. Za vsa ta investicijska dela bi potrebovali nič manj kot 290 milijonov din. Za napeljavo omrežja v novih zazidalnih okoliših Ostdožno, Otok JII, Hudinja, Polule in Aljažev hrib bi potrebovali še 187 miljonov din, za kar Plinama-vodovod sploh nima sredstev. Vse te težave so narekovale podjetju, da bi se. cena vode in plinu povišala. Na ta način bodo vsaj delno ublažili težko finančno situacijo, v kateri se podjetje nahaja. tm voda IV PLIV E33SS Pred dnevi je svet za urbanizem, komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve pri občini Celje ponovno razpravljal o povišanju cen vode in plina. O tem je svetle večkrat razpravljal, razpravljala pa je tudi že občinska skupščina. Vendar je skupščina povišanje cene vodi in plinu zavrnila ter naročila Pii narni-vodovod, da izdela več variant kalkulacij za novo ceno vode, ki jih naj svet za urbanizem prouči in najboljšo varianto posreduje občinski skupščini v potrditev. Tako sta se znašla voda in plin v Celju zopet na rešetu. Na nedavnih zborih volivcev v celjski občini, na katerih so predlagali kandidate za bližnje volitve, so med drugim razpravljali tudi o osnutku odloka o prispevkih in davkih občanov. O tem odloku je te dni razpravljala tudi komisija za programiranje in financiranje pri občinski skupščini. Če na kratko povzamemo vsebino iz tega odloka, lahko zaključimo predvsem sledeče: Občina je prvič Svet za urbanizem je potrdil najustreznejšo kalkulacijo. Če se bo z njo strinjala tudi občinska skupščina, ki bo zasedala še ta mesce, bodo plačevali Celjani vodo in plin že po višjih cenah. , Gospodinjstva, šole, bolnice in ustanove bodo plačevale vodo po 56 din za ni3, uslužnostna obrat, gostinstvo in zavodi po 110 din, industrija in proizod-na obrt pa po 168 din za m3. Plin bodo plačevala gospdinj-tsva po 30 din, obrt po 60 din in ihdustrijn po 90 din za m3. dobila izključno pristojnost krojili tako davčno politiko, ki sicer sloni na temeljnih določbah zakona o prispevkih in davkih občanov, ki j c pa v skladu z zmogljivostjo davkoplačevalcev in ekonomskimi pogoji v občini. Proizvajalci v zasebnem sektorju pa so povsem izenačeni s proizvajalci v socialističnem sektorju. Za vse dajatve je osnova osebni dohodek po načelu — za enako delo enak prispevek družbi. V CELJU ŠE NE VEDO, POD KAKŠNIMI POGOJI BODO GRABILI Na zadnji seji sveta za urbanizem pri celjski občini bi morali 'Obravnavati tudi poročilo Zavoda za napredek gospodarstva, ki vsebuje tudi predloge o določitvi prispevka za komunalno urejanje gradbenih zemljišč. Čeprav je bilo to poročilo že drugič na dnevnem redu sveta — o njem j c tudi že razpravljala občinska skupščina (samo razpravljala in ne sklepala) — so člani sveta ponovno preložili razpravo o njem do prihodnje seje. Povedali so, da ga še niso utegnili podrobno proučiti, da bi lahko podali svoje mnenje in zaključke o predlaganih prispevkih za komu-rtalno ureditev zemljišč. S tem vprašanjem pa ne kaže odlašati v nedogled, saj mora o njem spregovoriti še občinska skupščina. Gradbena sezona je pred durmi in graditelji bi morali čim prej vedeti, pod kakimi pogoji bodo lahko v bodoče gradili. V RAZPRAVI OSNUTEK ODLOKA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV GLOBUS Geološke raziskave rudnega blaga4 na področju ožje Srbije so ugotovile znatne količine bogate nikljeve rude, ki so geološko vezane na istočasno prisotnost železa. Po orientacijskih podatkih bi bilo mogoče samo ob predelavi najdišča na območju Ržanova letno proizvesti 9.800 ton niklja, 1790 ton kobaltovega hidrooksida ter 395.000 ton surovega železa. Zaloge rude na območju Goleša pa bi dale daljnjo proizvodnjo 3500 ton niklja, ki je danes v svetu zelo dragocen in čigar proizvodnja je vezana le na majhno število držav v svetu kot so Kanada, SSSR, Nova Kaledonija ter Južna Afrika. Začetek pridobivanja niklja kot kovine in kobaltovega hidroksida bi v znatni meri osvobodile naše potrebe od dosedanje uvozne zavisnosti ter prihranile podjetju dragocena devizna sredstva. Predelava niklja kot kovine v nlk-lov oksid in kobaltovega hidroksida v oksid ne zahtevata skoraj ^nobenih novih investicij. Avstrijska industrija emajlirane posode toži, da se je v zadnjih mesecih nenadno povečal pritisk inozemskih proizvajalcev na njenem tržišču emajlirane posode. Pritisk prihaja s strani proizvajalcev emajlirane posode iz ZD Nemčije, CSR ter Nemške demokratične Republike. Uvoz teh izdelkov je še vedno podvržen izdaji uvoznega dovoljenja, ki ga odobrava zvezno Ministrstvo za trgovino in gospodarstvo. Spričo prizadevanja avstrijskih vladnih ustanov po vključitvi Avstrije v integracijsko skupino Evropskega gospodarskega združenja pa se pričakuje, da bo prej ali slej Avstrija morala odpraviti sedanje diskriminacijske ukrepe pri uvozu emajlirane posode. Vrednost uvoza cenene vzhodnonemške emajlirane posode v ZR Nemčijo, ki ne podleži plačilu carinskih dajatev, ker se smatra celotno nemško področje kot gospodarsko nedeljivo, je leta 1964 znašala nekaj manj kot DIVI 800.000 din, medtem ko je leta 1958 presegala še 2 milijona DM. Vzrok stalnega padanja tiči v stalnem zmanjševanju pogodbenih kontingentov medeonskega blagovnega sporazuma in razširitvi izvoza DDR-a v druge države sveta. V železarski in jeklarski industriji ZDA poteče letos poleti tarifni dogovor o dosedanjih mezdah jeklarskih delavcev. Delojemalci so najavili že svoje znatno višje zahteve o povečanju mezd, ki jih ameriški jeklarski trusti niso voljni sprejeti? V svetu prevladuje mišljenje, da bo pri tem prišlo do spora in dal jšega Štrajka, .kar povzroča v zadnjih tednih porast cen jekla v svetu. Jeklarska industrija ZDA proizvaja zadnje čase ogromne količine jekla, čigar tedenska proizvodnja dosega preko 4,8 milijonov Jon, kar je več kot ob dosedanji maksimalni proizvodnji leta 195& Inflacijski pojavi, ki prihajajo do izraza v zadnjih mesecih v vseh zahodnoevropskih državah, nezadržno dvigujejo cene ne samo živilskim predmetom ampak tudi industrijskim izdelkom. Tako je koirinska industrija v ZR Nemčiji v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečala cene večini svojih izdelkov za povprečno 6 odstotkov. Pri tem pa je trgovska mreža odkupila svečji del zalog gotovih izdelkov še po starih cenah, k:sr valiva na trenutno zadržanost nemških kupcev pri nakupu novih količin po višjih cenah. Spričo povečanega uvoza pocinkane posode v ZR Nemčijo se je domača za-hodnonemška proizvodnja po podatkih njihovega strokovnega združenja v letu 1964 še nadalje občutno znižala ter dosegla nivo, ki znaša komaj dobrih 10 odstotkov proizvodnje pocinkane posode v tej državi leta 1950. Seveda igra pri tem levji delež konkurenčni vpliv plastičnih mas, čigar masovnd proizvodnja omogoča najnižje cene gotovim izdelkom iz umetnih mas. ! Upravni odbor soglaša s komisijo za pakiranje * S 1. 4.1965 PREIDEMO NA PAKIRANJE EMAJLIRANIH IZDELKOV V KARTONSKE ŠKATLE IN OBOJE. * IZOBEŠENE SPREMEMBE PRAVILNIKA O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV IN PRAVILNIKA O DELOVNIH RAZMERJIH SE Z MALIMI SPREMEMBAMI PREDLOŽIJO DELAVSKEMU SVETU V POTRDITEV. * PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT OBRATNE AMBULANTE »EMAJL«. DIT opozarja Društvo inženirjev in tehnikov je pred kratkim izdalo brošuro, v kateri opozarja občane in odgovorne ljudi na problem, ki je na območju Celja star že nad osemdeset let. Gre namreč za poplave, ki so v preteklost ¡^povzročile Celju neprecenljivo škodo. V brošuri ugotavljajo, da - je rešitev tega problema le v regulacijah voda, pri čemer omenjajo znesek dveh' milijard dinarjev. Hkrati zagotavljajo, da bi bil ta znesek povrnjen v treh letih, saj znaša škoda letno 600 milijonov dinarjev. Upamo, da bo društvo inženirjev in tehnikov s publikacijo poseglo svoj namen. Ing. Lojze ligo petdesetletnik Čeravno praviloma vrednotimo človeka po njegovem delu, včasih zadošča že bežen kontakt, da si ustvarimo podobo o njegovi osebnosti. Osebnost inženirja Lojzeta liga je ena tistih, ki jim je vs.e zapisano že na obrazu; njegovo neumorno delo je le dostojen okvir tej podobi. Inženir Lojze ligo je sprejel dolžnost glavnega direktorja v najbolj neprimernem času. Zastal nam je korak pred negotovo prihodnostjo. Vedeli smo za pot, vendar nismo zmogli moči stopiti nanjo. Potrebovali smo nekoga; potrebovali smo vodnika, ki bi znal odločno zastaviti korak in kateremu bi brez pomislekov sledili. - Našli smo ga. Danes — čeravno lahko mesece, kar je med nami, preštejemo na prste — se nam zdi, kot da bi bil vedno tu. Čutiti je, ko bi bil zrasel s podjetjem; ko da sta podjetje in on eno. Čas in njegovo delo, ki je najbolje izraženo v dveh najmočnejših akcijah — v boju -za sprostitev cen iti reorganizacijo podjetja — sta dosegla, da smo že po prvih dneh čutili, 'da ni več novinec. To pravzaprav nikoli ni bil. Ni bil zategadelj, ker smo mu že od prvega dne poslušno sledili... Prvega marca je inženir Lojze ligo slavil petdesetletnico. Prepričani smo, da izražamo Željo vseh, če mu na njegovi nadaljnji poti zaželimo še več uspehov in osebne sreče. Hkrati naj sprejme naše zagotovilo, da ga bomo pri njegovih prizadevanjih za lepši jutrašnji dan našega delavca odločno podpirali. Na seji v dneh 4. in 5. 3.1965 je upravni odbor obširno razpravljal o poročilu strokovne komisije za standardno pakiranje. Poročilo je imel Srečko Jamnišek. Grupa predlaga prehod na pakiranje v kartonske škatle in oboje vseh emajliranih izdelkov. Vse izdelke bi embalirali v 30 škatel različnih dimenzij. Skladišče embalaže bi imeli nad novo klavnico, vložke za škatle pa bi rezali sproti doma na stroj, ki bi ga kupili od celjske tiskarne. Škatje bi bile opremljene z vsemi potrebnimi podatki o artiklu, ki je v njej. Celoten elaborat obsega še mnpgo drugih določil in nalog pbsameznih služb, ki bodo na- stale s tem v zvezi. UO je elaborat proučil in ga v celoti potrdil s-tem, da se s 1. 4. 1965 prer ide na novo pakiranje vseh artiklov, ki se že sedaj zavijajo v papir, to je približno četrtina planirane proizvodnje. Nato bi postopoma pakiranje razširili na ostale artikle in bi s 1. jan. 1966 prešli v celoti na novo pakiranje. Nadalje je obravnaval upravni odbor prispele pripombe na skrčenje grup obračunskih osnov. Prispele so 3 skupinske pripombe, ki pa v bistvu niso pripombe na grupacijo, ampak pripombe na analitično oceno delovnega mesta. Glede izpolnitve sedanje analitične ocene oz. izdelave nove pa je UO že sprejel sklep, zato bodo te pripombe obravnavane skupno z izvrševanjem tega sklepa. Poleg teh je upravni odbor obravnaval tudi pripombe na izobešene spremembe pravilnikov in se zedinil za /baslednji dve spremembi v predlogu za spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov: Člen 94 točka 1 naj se zaenkrat še ne predloži delavskemu svetu v potrditev, kar bo o višini dnevnic, ki bremenijo materialne stroške, sklepala občin-ska skupščina Celje. V členu 94 točki 5 pa se spremeni odstotek od 80 % na 70 %. UO je na tej seji poslušal tudi izčrpno poročilo obratne ambulante »Emajl«, o programu dela in finančnem načrtu, ki ga je imel dr. Jože čakš. Iz poročila je razvidno, da si osebje ambulante prizadeva čimbolj razširiti in izboljšati preventivno dejavnost, izpopolniti opremo, ambulanto kadrovsko okrepiti. Nadalje je UO obravnaval predlog investicijskega plana, plana sklada skupne porabe in plana kredita pri KB Celje ter ga osvojil z malimi spremembami v planu sklada skupne porabe. Na prihodnjem zasedanju centralnega delavskega sveta bodo na ^dnevnem redu nekatera važnejša vprašanja, o katerih bomo v tem sestavku seznanili naše bralce. Eno izmed takih važnih zadev je sprememba nekaterih določil pravilnika o delovnih razmerjih. Ta sprememba nastaja zaradi uskladitve našega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z določili zakona o pokojninskem zavarovanju. Tako se v zvezi s tem spremeni 116. člen navedenega pravilnika in sicer tako, da delavci, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, kot je določeno z novim zakonom za moške 40 let delovne dobe in za ženske 35 let delovne dobe, dobe od kadrovsko-socialne-ga sektorja šest ipesecev poprej obvestilo, da jim preneha delovno razmerje, ker izpolnjujejo pogoje za uveljavitev starostne pokojnine. Tako obvestilo se smatra kot odpoved delovnega razmerja in morajo'zaradi tega vložiti pri Zavodu za socialno zavarovanje zahtevek za upokojitev. Ista določila bodo Veljala tudi za borce NOV, ki imajo priznano posebno dobo pred 9. 9. 1943, za katere veljajo po novem zako- PRED ZASEDANJEM CDS nu določila, da imajo pravico do starostne pokojnine za moške 35 let delovne dobe in za ženske 30 let delovne dobe. Na prihodnjem ali enem izmed prihodnjih zasedanj bo centralni delavski svet sprejel pravilnik o higiensko tehnični varnosti. Ta pravilnik ima posebno "zgodovino, ki je menda edinstvena, če že ne edina pri izvajanju sklepov centralnega delavskega sveta. Ta je že na zasedanju dne 18. 4. 1963 sklenil, da mora biti ta pravilnik izdelan in predložen v potrditev. Ta sklep glasi dobesedno takole: »Izdelati je pravilnik o HTV zaščiti v skladu s predpisi na tem polju s posebnim poudarkom na specifičnost naše proizvodnje, kjer naj bo v prilo-, gi razvidna tudi vsa materialna upravičenost posameznih ekonomskih enot in delovnih mest.« Centralni delavski svet je čakal, da bo pristojna strokovna služba izdelala ta pravilnik in ga po redni poti predložila v razpravo in potrditev. Po dese- tih mesecih čakanja je na zasedanju dne 3. 2. 1964 centralni delavski svet sklenil: »Ker je centralni delavski svet na zasedanju dne 18. 4. 1963 sprejel sklep, da naj se izdela pravilnik o HTV, pa doslej ta pravilnik še ni bil izdelan, čeprav je od takrat poteklo deset mesecev, se sklene, da je Zadnji rok za izdelavo teda pravilnika 29. 2. 1964.« Toda tudi ta sklep centralnega delavskega sveta ni zalegel, čeprav je od takrat preteklo že več kot leto dni. * Menimo, da je vsak komentar k temu odveč. O tem bodo nedvomno razmislili člani centralnega delavskega sveta in člani kolektiva. Centralni delavski svet bo na prihodnjem zasedanju razpravljal in sklepal še o potrditvi pogodbe o pristopu poslovnemu združenju za gradnjo investicijskih tirov, o razvoju in delovanju inštituta »Emajl« in drugih vprašanjih. O vseh važnejših sklepih centralnega delavskega sveta bomo seznanili naše bralce. Bistvene značilnosti pravilnika O NOTRANJI ORGANIZACIJI Osnutek pravilnika o notranji organizaciji podjetja je končan in o njem razpravljajo že družbene organizacije v podjetju. V prihodnjih dneh bo tudi upravni odbor pregledal osnutek ter ga posredoval kolektivu na vpogled in v splošno razpravo. V zvezi s tem osnutkom pravilnika o notranji organizaciji je potrebno poudariti, da se s tem pravilnikom samo izvajajo določila statuta o notranji organizaciji in da v tem pogledu ne moremo v ničemer spreminjati tistih načel, ki so postavljena v statutu, v katerem je že določena notranja organizacija glede samoupravljanja in vodenja. Poleg centralnega delavskega sveta so določene kot osnovne samoupravne enote obrati z obratnimi delavskimi sveti. V okviru obratov se lahko formirajo nadaljnje ekonomske enote z delavskimi sveti ekonomskih enot. V pravilniku o notranji organizaciji se le določa, kateri so--obrati v podjetju kot samoupravne enote. S tem pravilnikom je izvedena nadaljnja organizacija samoupravljanja le v nekaterih obratih s tem, da so že določene ekonomske enote in delavski sveti teh ekonomskih enot npr. v obratu II in obratu III. Prav tako so določene tudi samoupravne enote strokovnih služb, ki jih imenujemo v skladu s statutom skupine poslovnih enot z delavskimi sveti. S statutom so tudi že določene osnovne delovne enote. Po- leg že navedenih obratov imamo še nadaljnje delovne enote, iki predstavljajo strokovne službe kot n. pr. pripravo proizvodnje, kadrovsko službo, službo tehniške kontrole, finančno-ra-čunovodsko službo itd., ter se tem delovnim enotam s pravilnikom o notranji organizaciji le podrobnejše določa: njih sestav, delokrog in podobno. Bistvene značilnosti nove organizacije odn. razlike od dosedanje organizacije so predvsem na področju proizvodnje in deloma strokovnih služb. Z ustanovitvijo obratov se daje tem delovnim enotam — obratom večja samostojnost s tem pa tudi odgovornost za izvajanje postavljenih nalog. Delovne naloge, ki jih bodo imeli posamezni obrati v okviru postavljenih planov in nalog, ki jih bodo ‘prejemali od priprave proizvodnje, bodo morali s polno odgovornostjo in samostojno izvrševati. V tem pogledu bo imel •Vsak obrat svoje samoupravno in sfrokovno vodstvo. Skupnega vodstva vse proizvodnje in neposrednega usmerjanja in nadziranja proizvodnje z enega mesiva v podjetju ne bo. Vodstvo podjetja bo le koordiniralo delo obratov. Med strokovnimi Nva organizacija nam mora zagotoviti zlasti kakovostnejšo proizvodnjo. Njenemu učinku bo najlaže slediti v skladišču. (Foto LT) Kaj si obetamo od nove organizacije? Predvsem strogo in natanko razmejene dolžnosti vsakega posameznika. (Foto LT) službami v'podjetju je najvažnejša v novi organizaciji priprava proizvodnje, katere naloga je, da skrbi za nemoteno proizvodnjo. Tako je naloga te službe, da dela na izpopolnjevanju tehnološkega postopka, vrši pripravo proizvodnje za posamezne obrate, vrši nabavo vsega materiala, potrebnega za proizvodnjo ter vodi vzdrževalne obrate, od katerih zavisi nemotena proizvodnja. S pravilnikom o notranji organizaciji je tudi vsem drugim strokovnim službam točno odrejen njihov delokrog. Posebnost v novi organizaciji so tudi razne štabne in skupne službe, ki delajo izven neposrednega poslovanja podjetja, opravljajo pa naloge, ki so bodisi nujno povezane z delovanjem podjetja, ali pa delajo na razvoju in usmerjanju poslovanja podjetja. Postavlja se vprašanje ali bo z novo organizacijo potrebno pritegniti v podjetje še dodatno število strokovnjakov. S tem v zvezi je potrebno pojasniti, da izhaja nova notranja organizaj-cija iz obstoječega stanja delovne sile v podjetju ter se to stanje delovne sile zaradi izvedene organizacije ne bo povečalo. Bodo pa z novo organizacijo potrebni notranji premiki in premeščanje, ker nekatera delovna mesta na novo ustanavljamo, druga pa ukinjamo v dosedanji obliki. Delavci na dosedanjih delovnih mestih se bodo premestili na druga delovna mesta, ki bodo ustrezala njihovi strokovni usposobljenosti. Da bi pri tem ne nastale težko-če pri izvedbi nove organizacije in zasedbi delovnih mest, predvideva pravilnik v prehodni dobi določene izjeme, da se lahko namreč odstopa od določenih pogojev, ki se sicer zahtevajo za zasedbo posameznih delovnih mest. Za delovna mesta je predpisana določena strokovna usposobljenost ter določena praksa. Pri zasedbi delovnih mest pri* tej prvi začetni dobi bo no določilih tega pravilnika lahko upravny odbor izjemno brez predpisanega razpisovanja delovnih mest postavil na delovna mesta delavce, četudi ne bi izpolnjevali enega od zahtevanih pogojev. Poznejše nameščanje na ta delovna me-'' sta ali pridobivanje strokovnih delavcev in drugih delavcev izven podjetja za delo v podjetju, bo pa vezano na izpolnjevanje pogojev, ki so zahtevani za vsako delovno mesto. S tem pravilnikom- o notranji organizaciji je izvedena- osnovna organizacijska shema. Posamezne delovne enote odn. samoupravne enote kot npr. obrati, bodo pozneje vsak za svoje področje sprejeli posebne pravilnike, s katerimi bodo v podrobnosti uredili notranjo organizacijo jv svoji enoti. Osnutki teh pravilnikov so tudi v glavnein že izdelani. Dr. Z. ¿maj/Uctc 5 iz ekonomskih enot Orodja, izdelana v našijorodjarni bodo Vsem* ki imajo opraviti z uslugami ekonomske enote 7, je dobro znano, kako so lete drage. Tudi letošnja bilanca poslovanja nam je krepko potrdila takšno stanje. Da je temu res tako, lahko presodimo iz naslednjega primera. Vzemimo srednje veliko orodje, ki ga izdelamo v naši orodjarni za EE 3, ali katerokoli drugo ekonomsko enoto. Stroški din material . 265.000 osebni dohodki 221.000 razni stroški 250.000 * str. režije 1,160.000 Skupaj 1,890.000 i . Iz tega vidimo, da je strošek rdii>je največji in znaša kar petkrat več kot osebni dohodek izdelavefTo je povzročilo čestokrat negodovanje na račun slabega dela in pisanja neopravljenih ur, ki naj bi prispevale k visoki ceni. Vzroke je bilo potrebno poiskati v samem zbira- Pohvale' vredna je tj^eležba članov delavskega sveta tretje ekonomske enote, saj je bilo na zadnji seji prisotnih od enajstih člano.v kar osem, medtem ko so bili trije bolni. . Člani so z veliko prizadevnostjo reševali proizvodne probleme, ki so v. njihovi pristojnosti iri jih je v njihovi ekonomski enoti precej. Iskali so možnosti za dvig produktivnosti, boljše izkoriščanje kapacitet in razpravljali, kako bi dosegli nju stroškov režije, ki so /bili nerealno zbrani in tako v preveliki meri bremenili EE 7. Rezultati novega izračuna še sicer niso poznani, ker je ' zato potreben čas več mesecev, vendar pa bodo temeljili na stvarnih pogojih, kar bo povzročilo precej nižjo ceno orodja. To je še posebno važno, ker s takšno ceno nismo mogli biti konkurenčni na zunanjem trgu, v katerega se bo orodjarna morala vključiti slej ko prej.-Ko razpravljamo o nižji ceni orodja (čeprav se to danes sko-" raj nerodno sliši), ne moremo mimo notranjih rezerv subjektivnega značaja, ki lahko bistveno spremenijo današnje stanje. čimboljšo kvaliteto. Tržišče je postalo z določenimi proizvodi nasičeno, kupci pa so glede kvalitete začeli postavljati ostrejše kriterije. Po poročilu vodje ekonom-, ske enote o poslovanju v mesecu februarju so se prisotni dalj časa ustavili pri sprejemanju plana za mesec marec. Ugotovili so, da je plan za marec zelo visok kljub 26 delovnim dnem. Planirano je 412.700 kg proiz- cenejša Smo namreč pred »novim načinom dela«, kot temu pravimo. Tu ne gre za povečan fizični napor, ampak za dosledno izkoriščanje strojnega parka; pred sinhronizirano proizvodnjo orodja. Sam sistem bo terjal disciplino proizvajalcev in mnogo bolj kvalitetno delo pripravljalnih služb, čeprav bo ta nameravan korak verjetno pokazal -več problemov kot jih načrt predvideva. Je pa vendar nujen v današnji tekmi s časom. Obe okolnosti, ki sen/ jih navedi, težita k istemu cilju: Proizvajati hitrejše in boljše, vendar pa moramo vzporedno s kvalitetnejšo organizacijo proizvodnje istočasno razvijati boljši sistem delitve osebnega dohodka, ki v orodjarni še ni zadovoljivo rešen po načelu: za enako delo enako plačilo. vodnje. Glede na težave, ki se pojavljajo, bo plan težko doseči. Prvi problem je delovna si-4a, saj je od 195 zaposlenih povprečno na dan 22 delavcev bolnih, vedno pa jih ji še nekaj na dopustu. Kljub temu, da je zaposlenih le 195 delavcev, plan temelji na 212 zaposlenih. Pomanjkanje delovne sile izredno vpliva na proizvodnjo koles. Ni še dolgo tega, ko je bilo skoraj nemogoče proizvajati kolesa po kriterijih, ki jih je postavila tovarna avtomobilov Maribor. Sedaj je problem delno rešen, ker je omenjena tovarna pristala na ugodnejše kriterije. Pri grupi odpreski Velenje ovira proizvodnjo stroj za varenje stropnikov, ki je nepopoln, ker ni bil poleg stroja nabavljen električni aparat za predvžig. Nujno pa je, da čimprej popravijo predu-pogibni stroj za ugibanje delov za kotle. V skrajnem primeru bi morali napravo preurediti za -stiskalnico, da bi lahko proizvodnja kotlov še naprej nemoteno potekala. i Vidimo, da se kolektiv tretje ekonomske enote bori s precejšnjimi težavami in upamo, da jih bo s svojo prizadevnostjo in dobrim strokovnim vodstvom premagal. Spodbuden delovni I uspeh Za svoj trud v mesecu februarju je bil kolektiv prve ekonomske enote dobro nagrajen. Ko so na 10. redni seji delavskega sveta pregledali enomesečno poslovanje, so ugotovili vzpodbuden uspeh. Ing. Mirko Jančigaj, ki je podal izračun gospodarskega učinka prve ekonomske enote, je seznanil prisotne, da so plan in asortiment izvršili s 111,5 %. ¡Nato so glede na uspeh svojega dela v skladu z merili, določenimi v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ^razdelili presežek med vse elane ter na potrebne sklade. Zasedanje so zaključili z zagotovilom, da še naprej zastavijo vse svoje moči za 'čimboljše delovne uspehe v korist prvi ekonomski enoti in kolektivu celotne tovarne. Sredstva sp preveč pičla DELAVSKI SVET SEDME EKONOMSKE ENOTE JE NA SVOJI IZREDNI SEJI OBRAVNAVAL KOT OSREDNJO TOČKO DNEVNEGA REDA POMOČ PRI INDIVIDUALNI GRADNJI. Na njihov delavski svet je prišlo že precej prošenj za kratkoročna oziroma dolgoročna posojila. Ker so rezervna, sredstva, s katerimi njihova ekonomska enota razpolagaj skoraj neznatna, so bili člani delavskega sveta in predsedniki zborov proizvajalcev, ki so zastopali svoje delavnice, postavljeni pred dejstvo ali odo-riti enemu prosilcu celotno posojilo ali sredstva razdeliti med vse prosilce enako. Ker bi v zadnjem primeru pripadal vsakemu le zelo majhen delež razdeljenih denarnih sredstev, niso prisotni ugodili nobeni prošnji. Interesanti za individualno gradnjo pa naj bi se povezali z nabavno službo, ki jim bo po sklepu upravnega odbora pomagala pri nabavi določenega materiala. Kaj bo s Študijsko knjižnico v Celju Vse kaže, da letos ne bo sredstev za nadaljevanje gradnje študijske knjižnice v Celju. Lani je to gradnjo financiral okraj in celjska občina. Z ukinitvijo okraja izpade polovica sredstev za to gradnjo, celjska občina pa kot kaže, kljub dobri volji vseh sredstev ne bo mogla zagotoviti. Proračunska situacija tega ne dovoljuje. Ko so na zadnji seji občinskega sveta za kulturo o tem razpravljali, so ugotovi- li, da študijska knjižnici posluje v nemogočih pogojih. Delo v njej je skorajda nemogoče, toda ne toiiko za ljudi, ki tam delajo, kot za koristnike, ki >e vedno v večjem številu poslužujejo knjižnice. Za študij v knjižnici ni primernih prostorov, 40.000 knjig leži v zabojih, z 10.000 novimi knjigami pa ne vedo kam. Vrh tega so prostori temni in skladišča vlažna. V tretji ekonomski enoti IZBOLJŠATI DELO 6 ¿*na{tiuc Inštitut V »Emajlircu« je izšlo doslej že več člankov, v katerih so avtorji pojasnjevali vlogo in perspektivo razvojno — raziskovalne dejavnosti, ki naj bo postala sestavni del procesa proizvodnje ne le v naši tovarni, marveč v sleherni gospodarski organizaciji. Najožja povezanost raziskovalnega dela s proizvodnjo je potrebna zato, da bi lahko sledila hitremu in nenehnemu razvoju tehnike doma in v svetu in da bi končno bilo omogočeno iskanje svojih specifičnih poti v procesu proizvodnje. V ta namen naj bi gospodarske organizacije ustanavljale svoje razvojne inštitute. Finančne udodnosti, ki jih daje naša zakonodaja tistim gospodarskim organizacijam, ki so ustanovile svoj inštitut in ga uspele registrirati kot samostojen znanstveni zavod, so tako velike, da je prav težko razumeti; zakaj je dosedaj tako malo gospodarskih organizacij izkoristilo to ugodno priložnost. Ne smemo namreč pozabiti, da gredo celotni stroški inštituta na materialne stroške podjetja. To pomeni, da morajo podjetja, ki nimajo svojega inštituta, namesto enega dinarja za finansiranje razvojnega dela, oddvojiti skoraj tri dinarje! Tudi v naši tovarni so bile te izredne olajšave izkoriščene le delno, saj je pričel inštitut »Emajl« samostojno poslovati šele prvega novembra preteklega leta,' dočim veljajo zakoni o finansiranju znanstevnih zavodov že od 1960. leta. Namen našega članka je. da s pomočjo izvlečka in zaključnega računa inštituta za leto 1964 ponazorimo naše trditve o finančenih prednostih, ki jih je z razvojnimi inštituti pri tovarnah mogoče doseči. Dvomesečno poslovanje inštituta v peteklem letu je dalo sledeče rezultate,: dohodek inštituta je znašal ca. 14,100.000 din. 15 °/0 prispevek federaciji (ki ga ni treba odstopiti, marveč se odvaja v lastni poslovni sklad) znaša ca. 2,100.000 din. Po tem, ko smo odbili prispevek za obnovo Skopja, je za čisti dohodek inštituta ostalo ca. 11,800:000 din. Po izplačilu osebnih dohodkov je za sklade ostalo ca. 8,100.0Qifdin, katerih razdelitev je sledeča: ^ — poslovni sklad za osnovna sredstva ca.4,200.000 — poslovni sklad za obratna sredstva ca. 1,500.000 — sklad skupne porabe ca. 4,500.000 skupaj ca. 8,100.000 15 % prispevek federaciji (ki se odvaja v lastni poslovni sklad) cca. 2,100.00 15 % sklad za znanstveno delo cca. 700.000 vsega skladi ca. 10,900.000 Navedeni izvleček iz zaključnega računa inštituta za dvomesečno poslovanje v letu 1964 z vso zgovornostjo ponazarja finančne ugodnosti, ki se nudi- JZŠLA JE PRVA Številka »emajl« Vse hitrejši razvoj emajl-ne industrije prinaša nove in obsežnejše, tehnične, tehnološke, ekonomske, organizacijske in kadrovske probleme. Za študij in reševanje problemov, ki se pojavljajo v emajlirski industriji, obstaja zelo malo litrature, ki pa je vsa v tujih jezikih. Zato je pobuda Udruženja emajliraca Jugoslavije, da začne izdajati svoj strokovni bilten, zelo dobrodošla. V biltenu bodo obravnavali probleme emajlirske • industrije, novosti iz emajl-ne tehnologije v svetu in pri nas, standarde, higien- jo gospodarskim organizacijam z lastnimi razvojnimi inštituti, če bi namreč 25 ljudi '(kolikor jih je lani bilo v inštitutu) hotelo doseči izven inštituta enak finančni efekt, potem bi morali ustvariti dohodek ca. 30 in ne 14 milijonov dinarjev. Iz delitve skladov je nadalje razvidno, da je mogoče preko inštituta iz materialnih stroškov podjetja ustvariti sklade za investicije in stanovanjsko izgradnjo ter sklad za znanstveno''delo. Vsi ti momenti omogočajo gospodarskim organizacija, da prično pospešeno uvajati in krepiti razvojno — raziskovalno dejavnost, kar bo v veliki meri pripomoglo k razvoju gospodarskega sistema. ing. Oskar Hudales sko-tehnične predpise in zaščito pri delu. Poleg tega bo prinašal bilten informacije o strokovni literaturi; posebno pa bi opozorili emajlirce na rubriko »Vprašanja in odgovori«, kjer bodo na postavljena vprašanja odgovarjali naši najboljši strokovnjaki. Zaželeno je, da se etnajlirci čim bolj poslužujejo te možnosti. V prvi številki biltena »Emajl« je poleg prvega dela Študije metod za enoplastno belo emajliranje in osvajanje najprimernejšega postopka naših domačih strokovnjakov: Trebar Marka, ing. Jošt Jožeta in Slavka Založnika, še članek s ing. Arsenija Nedeljkoviča: Naprave za žganje ,emajla, ing. Dragbtina Gerenčevi-ča: Izkušnje pri delu iedo-mačimi detergenti za raz-maščevanje, ing. Miroslava Hahna: Izbor postopkov pri emajliranju predmetov iz sive litine. Če hočemo, da trud, ki so ga vložili člani upravnega in redakcijskega odbora^ v realizacijo zamisli Izhajanje »Emajla«, ne bo 'zaman, je potrebno, da vsi emajlirski strokovnjaki sodelujejo s strokovnimi pri-sggvki ter na ta način pripomorejo k vzgoji kvalitetnega emajlirskega kadra. Kot nadaljevanje razprave o vzdrževanju strojev, naprav in orodij, je izšel v tretji številki »Emajlirca« sestavek, ki je bolj kritiziranje člankov v prejšnji številki lista, kot pa polemiziranje o problemu, ki bi ga bilo nujno čim prej rešiti in začeti praktično izvajati, da ne bi ostal samo »časopisni boj« oziroma boj med tehniki in ekonomisti. Stvar je v glavnem tehnična, ni pa mogoče oporekati, da nima ekonomskih posledic. Problem, katerega obravnavo sem pričela, se mi je zdel zelo pomemben, vsi pa vemo, da doslej temu nismo posvečali dovolj pozornosti. Stroj smo izkoriščali toliko časa, da ga ni bilo več mogoče spraviti v pogon in so bila. nujna generalna popravila, za kar pa zopet nismo imeli nadomestnih delov. Vzdrževalna služba bo morala povzeti vse, da nadomestne dele preskbi čfmprej, še zlasti tiste, ki jih je treba uvoziti ali se na trgu redkeje dobijo. Kot primer naj navedem IVVK stiskalnico za radiatorje, ki je še od oktobra preteklega leta v okvari in namesto nje obremenjujemo stiskalnici v surovinskem oddelku, na katerih bi lahko proizvajali druge artikle. Tu ne nastaja škoda samo zaradi zmanjšanja pipiz-vednje, pač pa nastaja še cela vrsta posrednih stroškov, ki obremenjujejo prav tako tiste stroje; ki čakajo na popravila, kot tiste, ki so v pogonu (amortiziranja, obresti, moralna obraba strojev). S sestavkom sem hotela doseči predvsem dvoje. Prvič opozoriti na važnost problematike in sistematičnost njenega reševanja ter drugič, zvedeti, kaj mislijo o tem tisti, ki jim je ta problem bližji. Moje ekonomsko znanje mi ni dovoljevalo, da se poglobim več kot načelno v omenjeno problematiko, ki sem jo začela. Zdelo se mi je ftidi potrebno. razpravljati načelno, saj v nekaterih primerih manjkajo celo jasne načelnex opredelitve pojmov. Avtor meni, da je delitev strojama gibljive in mirujoče dele preširoka in neuporabna, vendar mislim, da dovolj jasna, da je iz nje možno razbrati namen, ki sem ga hotela reči. Medtem ko pisec opozarja na nepravilnost, pa tudi sam pozablja pomanjkljivost odpraviti. Pa še glede dolžnosti nadziranja delovanja strojev. Iz celotnega odstavka je razvidno, da naj bi bili odgovorni delavci, mojstri in pristojni .organi tehnične službe. Za zavestno nadzorovanje in pravilno ravnanje pri izkoriščanju strojev in naprav ter pravilno ukrepa-n j e v primeru nastanka okvare bi morali zainteresirati vse proizvajalce in jim prikazati njih osebne in kolektivne koristi. Primerna stimulacija, oziroma priznanje bo na neposredne npsilce dela nedvomno pozitivno vplivala, kar se bo slej ko prej odrazilo v nadaljnjem prizadevanju in povečanju produktivnosti dela. Seznaniti bi jih morali s škodo, ki je bila povzročena podjetju zaradi prekinitve dela zaradi defekta določenega proizvajalnega sredstva. Avtor pravif »Bodimo jasni in odkriti — nihče ni bil nikoli v takih primerih odgovoren, niti ni možnosti najti tistega, ki bi moral biti za posamezne primere odgovoren«. Nikakor nisem njegovega mnenja. Vprašam naj le to, če je bil primer, da smo odgovornega tudi iskali? Avtor se tudi sam strinja, da je trditev načeloma neoporečena. 'Sicer pa tu ni bilo mesto, niti si nisem zadala naloge iskati konkretnih oblik odgovornosti. Kar zadeva način vzdrževanja strojev, opreme in orodij ter njih stopnje vzdrževanja, kakor tudi osnovanja kartoteke, vidim, da sva z avtorjem načeloma enakega mišljenja, saj sem v njegovem sestavku zasledila enake stopnje vzdrževanja kot sem jih že jaz omenila, zato o tem zaenkrat ne bom razpravljala, če pa bo treba, sem tudi pripravljena nadaljevati razpravo. Nikakor ne trdim, da so mojstri edini in izključno odgovorni za izkoriščanje kapacitet, toda soodgovorni so pa absolutno. Mojstri bi sl naj prizadevali, d^ bi izvedli vse potrebne preventivne mere vzdrževanja strojev s ciljem, da \ bi stroje popravili prej, predno bi prl-\ šlo do večjega kvara ali loma. Vzemimo, da mojster ni dovolj skrben v izvajanju preventive, kolikor je njegova pristojnost. Posledica tega je, da remont traja veliko dalj časa kot sicer, če bi ne manjkala njegova učinkovita prisotnost. Maksimalne proizvodnje ne moreio pričakovati od strojev in naprav, dokler ne bomo poskrbeli, da bo delovanje kontinuirano in da bo delo celotnega strojnega parka usklajeno ter smotrno izkoriščeno. Brez dosledne pozornosti pri ravnanju s stroji bo težko doseči planiran ekonomski učinek s predvideno hitrostjo. - Vida Deietič Vzdrževanje strojev, naprav in orodij E*najfiheo Pregled članov organov upravljanja, ki jim letos poteče mandatna doba miiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiijii | KJE BOMO LETOS I V kratkem bodo razpisane volitve v organe upravljanja v delovnih organizacijah. V zvezi s tem objavljamo seznam tistih članov organov upravljanja, ki so bili izvoljeni za mandatno dobo enega leta na volitvah dne 13.'junija 1964. V centralnem delavskem svetu poteče mandatna doba naslednjim članom iz ekonomske enote I: Drago DOLŽAN, Stane GORIŠEK, Miloš JEFTIC, Milan KAVČIČ, Franc KOLENC, Vili KOROŠEC, Albina OREHOVEC in Maks VOVK. Iz ekonomske enote II: Ivan BOLARIČ, Stanko GO-LOGRANC, Vlado HROVAT, Pavel JURJOVIC, Silva JUTER-ŠEK, Alojz MANSUTI, Slava PODPEČAN, Edvard UMEK, Stanislav VENGUST in Milan ZALOKAR. Iz ekonomske enote III: Zdenko KAVČIČ in Franjo OREL. Iz ekonomske enote IV: Stanko ZAGMAJSTER. Iz ekonomske enote V: Franc-MEžNARIC in Martin ROZMAN. Iz ekonomske enote VI: Martin PREVORŠEK. Iz ekonomske enote VII: Ivan ŠTORMAN, Vili KONČAN in Drago ZUPANC. Iz ekonomske enote VIII: Anton FEDERZBERG, Albin BRENČIČ, Ogla COKAN, Viljem ŠULGAJ, Fanika VEDLIN, Jože ŠTAJNPIHLER, Anton PANT-NER, Pavla RAVBAR, Ivan KRAJNC in Jurij METLICAR. V delavskem svetu ekonomske enote I poteče mandatna doba naslednjim članom: Mirko BREZNIK, Stane DVORŠAK, Stane GORIŠEK, Gabrijela HRIBERNIK, Anton ''KEGU, Franc KAČIČNIK, Slavko KLO-POTAN, Jože LIPAR, Marija Li-BICNIK, Cvetko LAVRIČ, Viktor PAVŠNER, Neža VAJDIČ, Vera VODEB, Miha ZAVŠEK. V delavskem svetu ekonomske enote II poteče mandatna doba naslednjim članom: Slava PODPEČAN, Truda PUSTEK, Drago SVET, Ana ŠEKORANJA, Avgust ŠEŠERKO, Angela TRATNIK, Stanko VENGUST, Edvard UMEK, Julijana VREČKO, Marija ZDOLŠEK, Anton ŽEPEK in Marjan ŽURAN, V delavskem svetu ekonomske enote III poteče mandatna doba naslednjim članom: Zvone GOLOB, Boro JANDRIČ, Ivan KOŠENINA, Jože KRAJNC, Franc KRIVEC, in Anton RE-MUS. ' v V ekonomski enoti IV so vsi zaposleni v tej enoti člani delavskega sveta in so na zadnjih volitvah izvolili predsednika in njegovega namestnika, katerim poteče mandatna doba-prihodnje leto, zaradi česar v tej enoti letos ne bo volitev, razen v slučaju, če še pred volitvami ne pride glede na novo organizacijsko razdelitev do kakih sprememb. V delavskem svetu ekonomske enote V poteče mandatna doba naslednjim članom: Marija BRUNŠEK, Srečko MALIN, Franc LEBAN, Gabrijel ŠIFER, in Franc ZORKO. Za ekonomsko enoto VI velja isto kot za ekonomsko enoto IV. V ekonomski enoti VII poteče mandatna doba naslednjim članom delavskega sveta: Ludvik KRESE, Vili KONČAN, Milan FLIS, Andrej PODJAVOR-ŠEK, Stanko PANGERL, Rafko HRIBERNIK in Zmago HERMAN. V delavskem svetu ekonomske enote VIII poteče mandatna doba naslednjim članom: Štefka UMEK, Branko KARNER, Jože TURNŠEK, Branko GORŠEK, Franc JANUŠ, Franc PAVŠAR; Miroslav TODOROVIČ, Mirko EKSELENSKI, Ignac MLAKAR, Avgust JEŽOV-NIK, Tatjana HUDALES, Anton KOLENC, Lizika JAKOPIN, Anton IVANIČ, Adi KOŠTO-MAJ, Marjana KREMPUš, Stane VIDEC, Slava NOVAK in Štefan KOROŠEC. LETOVALI? POČITNIŠKI DOM V FIESI JE PRODATI, Z DOBLJENIMI SREDSTVI PA UREDITI DOM V CRIKVENICLV CRIKVENICI SE POLEG' 41 LEŽIŠČ V NAŠEM DOMU NA-JAME ŠE 74 LEŽIŠČ PRI ZASEBNIKIH. Da bi bilo letovanje naših članov kolektiva v letošnjem letu pravočasno in čim bolje pripravljeno, je upravni odbor koncem lanskega leta. imenoval posebno komisijo, ki bo poskrbela za rešitev tega problema. Komisija za letovanje si je ogledala oba naša počitniška domova in obiskala tudi druge kraje ob morju. O za-1 jučkih je poročala na seji upravnega odbora. Predlagala je, da prodamo počitniški dom v Fiesi, z "dobljenimi sredstvi pa uredimo domov v Crikvenici. Sprva se je komisija zavzemala tudi za najem nekaj ležišč na Punatu na otoku Krku. Ker pa ni dobila zagotovila zaradi prehrane in pitne vode, je od tega odstopila. Nadalje je komisija predlagala, naj bi bile cene izven sezone znatneje nižje od sezonskih. Upravni odbor je o predlogu obširno razpravljal in ga v glavnem sprejel. Sklenil je, da prevzame vso organizacijo prodaje doma v Fiesi kakor tudi ureditev doma v Crikvenici in organizacijo letovanja komisija sama. Konkreten predlog za prodajo doma v Fiesi in ureditev doma v Crikvenici bo še predložen centralnemu delavskemu svetu v potrditev. Za Crikvenico pa se je UO zedinil, da se najame poleg 41 ležišč v našem domu še pri zasebnikih največ 74 ležišč. M. :R. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Že v kratkem poročilu o proslavah ob dnevu že na smo omenili, da se je svojih članic spomnil tudi aktiv ZB. Na sliki, ki jo objavljamo,'izroča predsednik aktiva Lojze Pavlic ženam praktična darila. Foto LT »Emajl«) \ 8 ¿mafactc Ceneni i Spoznavati rteznane kraje je želja skoraj slehernega človeka, posebno pa mladega, kPše ni videl dosti sveta. Toda potovanje je draga zabava, ki si je ne more privoščiti vsakdo. Mladinka, mladinec, ti ki gojiš željo po izletih in potovanjih, a ti je pot zaradi denarja zaprta, imaš še vedno odprta vrata. Ta vrata so zate počitniška zveza, ki ti nudi za skromen denar možnosti izletov in potovanj. ZA RACIONALIZACIJE 1964... V letu 1%4 je bilo za: racionalizacije izplačano j skupno 1,835.000 din v bre-; me osebnih dohodkov. Od; tega je bilo izplačano za; racionalizacija odobrene v; 1901. letu 297.000 din petim: članom kolektiva, iz 1962. leta 462.000 din devetim; članom kolektiva, iz 1963. leta 761.000 din trinajstim članom kolektiva in iz 1964. leta 314.000 din štirim članom kolektiva. turizem Ako želiš videti neznane lepote' naše domovine, se vključi v počitniško zvezo in pot ti bo odprta. Član lahko postane vsakdo v starosti od 13. do 25. leta s tem, da plača članarino 200 din letno. S plačano članarino ima član poleg ostalih' ugodnosti še popust v skupini najmanj 5 članov na železnici in ladjah, in sicer 50 odstotkov ali 75 odstotkov. Počitniška zveza ima širom po domovini Svoje domove za oddih in prenočevanje. Kdor želi prenočevati ali letovati v teh domovih, mora plačati še 200 din članarine, da ima popust tudi v domovih počitniške zveze. Celotna članarina znaša 400_din letno. Hiška v Makarski, last počitniške zveze, Ti, ki bereš te Yrstice> pomisli, da ti je odmerjenega še malo časa, pa da se ti vrata za vedno zapro. Pohiti, poišči ljudi, ki skrbe za tebe in ti bodo omogočili, kar si želiš. Počitniška zveza ima v tovarni svoje poverjenike: Pangerl Dragico, Stimolak Hermino, Vodeb Stanka v emajlirnici. Zorko Sonjo v dekor oddelku, Pristovnik Silvo v skladišču gotove posode, Urleb Metoda in Koštomaj Ivana v kleparskem oddelku, Macur Ivana v radiatorskem oddelku, Lederer Antona v inštitutu, Sorčan Jelko in Sarlah Antona v upravnem poslopju. Šarlah SPREMEMBA IMENA - FIRME PODJETJA S sklepom centralnega delavskega sveta podjetja z dne 29. decembra 1964 je bila imenovana posebna strokovna žirija z nalogo, da izvrši razpis za spremembo imena — firme podjetja. S tem sklepom so bile tudi določene nagrade za najboljše predloge. V št. 2 »Emajlirca« z dne 3. 2. 1965 je bil objavljen ta sklep v obliki natečaja ter je bil postavljen rok za dostavo ponudb do 1. 3. 1965. Glede na to. da na podlagi te objave ni prišlo veliko predlogov, je strokovna žirija sklenila, da se rok za dajanje odnosno sprejemanje predlogov podaljša do 1. 5. 1965 ter izvrši tudi javni razpis v časopisu »Delo«. Doslej vložene predloge v zaprtih odn. zapečatenih zavitkih hrani strokovna žirija ter jih ni odprla. Ti predlogi se bodo upoštevali enako kot naknadni predlogi, ki bodo vloženi v podaljšanem roku. Tajnost vloženih predlogov je za« janlčena. Strokovna žirija je hkrati sprejela tudi poseben pravilnik, po katerem bodo ocenjevali in nagradili najboljše izbrane Dredloae za novo ime — firmo podjetja. POLTSKA MED DVEMA OBISKOMA — POLJSKA MED DVE (Nadaljevanje) GOSPODARSTVO Z nacionalizacijo in pospešenim razvojem je postala industrija glavni vir narodnega dohodka. Industrija zaposluje 23 odstotkov vseh zaposlenih (pred vojno 12 %, (gradbeništvo 5 %, trgovina in transport 10 %, poljedelstvo 48% (pred vojno 70%). Ena glavnih vej je rudarstvo, katero ima v Poljski veliko tradicijo. S 110 milijoni ton črnega premoga nčf leto stoji Poljska na šestent mestu na svetu. Velikega pomena je tudi pridobivanje rjavega premoga (nad 1,4 milijona ton), cinkove in svinčene rude, zemeljskega plina in soli. Pred kratkim so bila odkrita velika nahajališča žvepla in bakrene rude. Proizvodnja jekla znaša letno 8 milijonov ton (pred vojno 1,4 milijona ton). Četrtino tega proizvaja kombinat Huta Lenina pri Krakovu. Močno razvita je strojegradnja, kemična, farmacevtska, transportna, tekstilna, lesna in I prehranbena industrija. Po vojni razvito ladjedelništvo stoji Poljska je prav zaradi bogate kulturnefpreteklosti polna umetnostno zgodovinskih spomenikov \ na devetem mestu na svetu. Industrijski proizvodi predstavljajo pomembni faktor v izvozu. Razen tradicionalnih proizvodov kot premog, cink in hrdno izvaža: Poljska valjano 'železo, ladje, orodne stroje, me-dikamente, kot kompletno opremo za tovarne sladkorja, premogovnike, cementarne, elektrarne in podobno. V Poljski odpade od celotne površine na njive 51 °/p, gozdove 25 %, polja in pašnike 13 %, sadovnjake 1 %. Kvaliteta zemlje je. srednja. Najbolj je razvito kmetijstvo v vojvodstvih Poznanj, O pole m Wroclaw. Poljska znanost je že v srednjem veku dosegla visoki nivo v svetu. Astronom Mikolaj Kopernik (1473—1543), fizik Zyg-munt Wroblewski (1845—1888), kemik Karol Olszewski (1846— 1915) in dvakratna Nobelova nagrajenka Maria Skladowska — Curie (1867—193.4) so poljski znanstveniki svetovnega slovesa. Najvišja ustanova za planiranje, koordinacijo in razvoj znanstvenega dela je Poljska akademija znanosti, ki podpira in vo- di 20 inštitutov, nad 50 razvojnih ustanov, 54 znanstvenih združenj in izhaja 92 časopisov in revij. y IZOBRAŽEVANJE Osnovna naloga — odprava nepismenosti je bila izvršena v obdobju 1948—1954. Leta 1962 je obiskovalo se-demletko 5 milijonov otrok, 340 tisoč dijakov, strokovne srednje šole pa ča. 2 milijona dijakov. V čast proslave tisočletnice poljske države je poljski narod v letih 1960—1965 prostovoljno pripomogel izgraditi 1.000 novih šol. Danes ima Poljska 73 visokih šol z nad 180.000 študenti, od katerih prejema $0 % štipendije. Predavateljski univerzitetni kader šteje 17.000 profesorjev in asistentov. Vsesplošen razvoj narodnega gospodarstva zahteva od šolstva vedno večje število visokokvalificiranih kadrov. Večja podjetja imajo lastne strokovne šole. (Nadaljevanje prihodnjič) j Udeležba na sejmu gospodinjske opreme v kolini Tradicionalnega velesejma gospodinjskih predmetov in kovinskih izdelkov v Koelnu, ki je bil v dneh od 18. do 21. februarja letos, se je naše podjetje že drugič udeležilo samostojno z lastnim razstavnim prostorom. Na tem prostoru smo prikazali predvsem tiste izdelke, ki jih bodisi že izvažamo v Zvezno-republiko Nemčijo kot so to pocinkane vedrice, grelnice in lonce za pranje perila kot tudi emajlirane lonce z dulcem, nizke in globoke kozice ter emajlirane lonce za pranje perila. Poleg tega pa smo razstavili šd*-več emajliranih izdelkov, ki so na tem tržišču ali pa na sosednih tržiščih Zapadne in Severne Evrope še idoči, vključno posodo iz grupe pastelnega sortimenta ter elektro posodo. Udeležba na tem velesejmu nas ni razočarala v pogledu števila obiskovalcev ,interesent<5v in neposrednih kupcev. Medtem ko smo — kot je to običaj— prva dva dneva vodili informativne razgovore z mnogimi interesenti in neposrednimi kupci, sta zadnja dva dneva veljala sklepanju pogodb in prevzemu številnih naročil ne samo za grosistično trgovino in uvoznike iz Zvezne republike Nemčije, ampak tudi za kupce iz Avstrije, Holandije, Finske, Luxem-burga ter Kanade. Tako zaporedje razgovorov je na tem najvidnejšem velesejmu gospodinjskih predmetov in kovinskih izdelkov v Evropi — ki po važnosti prekaša vse dpjgc evropske razstave in velesejme — logično, če upoštevamo prisotnost skoraj celotne zapadno in severno evropske industrije kovinskih izdelkov za potrebe gospodinjstva in uveljavljate prakse trgovcev, da se disponira z naročili šele takrat, ko se dodobra proučijo vse skrajne in ugodne možnosti nabave tako v pogledu izbora kot tudi cen ter nakupnih pogojev. Poleg že imenovanega ožjega sortimenta posode je povpraše-* vanje nemških kupcev veljalo predvsem še tudi emajliranim loncem za vkuhavanje sadja, emajliranim vedrinam, lončkom, nočnim posodam ter delno tudi umivalnikom, za kar smo zbrali konkretnih naročil za 8 kompletnih vagonskih pošiljk v vrednosti preko 100.000 DM. Prikazani novi dekorji emajlirane posode; ki smo jih posneli po lanskoletnih nemških izdelkih na sejmu, so-sicer želi priznanje, vendar so jih nemški kupci ocenjevali, da so nekoliko preveč pestij in natrpani. Zanj smo zbrali manjša naroči- la samo za Bavarsko, Finsko in Kanado. Za ABC so pokazali interes predvsem številni obiskovalci iz ZDA in to skoraj izključno samo za ponve z nerjavečim robom. Prvič prikazani vzorci elektro posode niso želi nobenega uspeha, ker niso opremljeni z nerjavečim robom, razen tega pa se razhajajo tudi barvne nianse. Sleherni kupec odklanja tudi črni emajl v notranjosti, medtem, ko so zunanje barve pretemne in premalo pastelne. Na tem področju čaka naše podjetje, zlasti pa še odgovorne operativne službe, mnogo dela, da se Sortiment uskladi z zahtevami evropskega tržišča. Četudi nam proizvodnja lahke komerc posode v črno — golob je sivi izvedbi omogoča ob usklajenih cenah reden plasman tega sortimenta, pri čemer nam konkurirajo proizvajalci iz Nemške demokratične republike (kar velja tudi za idoče bele emajlirane vedrice, lončke in nočne poosde) ter v nekoliko težji in soiidnejši izvedbi tudi znana emajlirniea Leopold iz Francije, pa kaže nemško tržišče vedno bolj interes in zahtevo, da osvojimo proizvodnjo standardne komerc posode v pastelnih barvah (rumeni, pastelno zeleni in sivo-modri), ki mora biti izdelana iz pločevine debeline 0,60 do 0,80 mm. Pri tem torej gre prav za tisti tip komerc posode odnosno tisto kvaliteto posode, ki je nakazana v razvojnem programu kot bodoča kvalitetnejša in sodobnejša komerc posoda. Velja omeniti, da je sedanja črno/si-va posoda iz našega sedanjega sortimenta uvedena skoraj izključno v južni polovici Nemčije, medtem ko se cenena, vendar masivnejša komerc posoda pastelnih barv zahteva na področju severno od Maina. Ta ugotovitev nujno narekuje podjetju, da se čimpreje prilagodi tržnim zahtevam, tembolj, ker gre tudi v tem primeru za sorazmerno ozek Sortiment skoraj izključno nizkih in globokih kozic s pokrovi ter loncev s kljunom. Ta preorientacija bi omogočila v prihodnjih letih zož’c-vanje sedanjega sortimenta — na splošno — prelahke posode za potrebe zahtevnejših tržišč Zahodne in Severne Evrope, hkrati pa tudi začetek razbijanja še vedno kontroliranih cen na jugoslovanskem tržišču ter prehod na rentabilnejšo proizvodnjo v okviru grupe emajlirane posode. Ta razvoj je verjetno tembolj primeren, ker bo verjetno v našem podjetju težko v najkrajšem času doseči zahtevno teh- Pri proizvodnji elektro posode bo veljalo razmisliti o nerjavečem robu, ki bi verjetno zagotovil izvoz. (Foto LT) nologijo izdelave v vseh detajlih dodelane težke elektro posode kot jo proizvajajo dandanes nemški in francoski proizvajalci ob nenehnem izpopclj-njeVanju kvalitete emajlov, ročajev in nločevine in plastičnih mas ter končno tudi samega industrijskega oblikovanja. To pa seveda ne pomeni, da lahko zanemarimo' doseženi razvoj te industrije v zadnjem času, ki ga karakterizirajo nove vrste emajlov, ki ne zahtevajo uporabe masti in olj, pri čemer odpade vsaka bojazen, da bi se jedila prižgala kot tudi emajlov, ki so odporni na udarec. Bolj kot kdajkoli prej. se moramo lotiti hitrega osvajanja sodobnih metod emajliranja in izdelave novih, kvalitetnejših emajlov, pa čeprav bi bili prisiljeni pritegniti priznane nemške emajlirske strokovnjake in jih tudi ustrezno nagraditi. Na-vezava stikov z nemškimi emaj-lirnicami in medsebojne kcn-sultacije ter ogledi obratov bi prav gotovo mnogo pripomogli v tej smeri, seveda z vnaprej točno določenimi obveznimi nalogami naših strokovnjakov ter predhodno jasno začrtanimi cilji. Pri tem vsekakor ne bo mogoče reševati vseh problemov naenkrat, ampak postopoma in sistematično. Rezultati Aaše letošnje udeležbe na tem sejmu, ki je dostopen samo neposrednim nakupovalcem in trgovcem, ne pa široki publiki, a ki se ga je po podatkih direkcije sejma udeležilo 58,880 obiskovalcev iz Zvezne republike Nemčije in 10.230 obiskovalcev iz 55 držav sveta, potrjujejo, da je naša prisotnost brezpogojno potrebna, že zaradi razvijanja osebnih stikov s potencialnimi kupci in interesenti, medsebojnega spoznavanja in testiranja naših izvoznih možnosti na ta tržišča, da ne omenimo neposrednih zaključkov prodaje in ustvarjanja osnove za bodoče redno na-ročevanje našega vsakokratnega sortimenta izdelkov. Pri tern pa je vredno dodati, da so stroški neposredne in samostojne udeležbe na tem sejmu znatno znatno nižji kot na kateremkoli drugem inozemskem sejmu, ki ga- v kolektivni obliki organizira Zvezna gospodarska zbornica odnosno njen Zavod za gospodarsko propagando. I. B. ¿maÜUuc KOLESA SO SE TROJE ODGOVOROV RAZKRIVA DELČEK RESNICE - KONTROLA JE OSTALA NEMA - NAS BO PRIMER S KOLESI IZUČIL MALA ANKETA »EMAJIIRCA« Veste kaj bi zvenelo domišljavo? Gotovo to, če bi si domišljali, da samo nas tarejo problemi. Kdor dela, ta greši. Vendar s tem ni- ANTON TRZAN REFERENT PRODAJE smo hoteli reči, da se ognimo napakam tako, da prenehamo delati. Od dela namreč živimo. Napake nam pa vrednost dela zmanjšujejo. Zategadelj si vsi prizadevamo delati brez napak. Reklamacijo TAM-a je povzročila naša napaka. Katera je. kaj storiti, da se ji v prihodnje ognemo, to nas je predvsem vodilo, ko smo ločeno zaprosili štiri odgovorne vodje prizadetih služb: vodjo, OTK, inženirja Branka Karnerja, vodjo skupine tehnologov za odrasle in kolesa inženirja -Lojze Žnideršiča, vodjo obrata odreskov in koles, tovariša Franca Štora in prodajnega referenta Antona Tržana, naj nam o tem povedo svoje mnenje. Njihove odgovore objavljamo v celoti. Obžalujemo pa, da inženir Karner ni sodeloval pri anketi, čeravno sodelovanja ni odklonil. Pred varni so torej trije odgovori, ki se pa vendarle bistveno razlikujejo. Kje je resnica; kje tiči dejanski razlog za nekakovostno proizvodnjo? Menimo, da iz zapisanega tega ni mogoče razbrati. Za anketo smo uspeli problem le nakazati; razkrili smo le delček resnice, ki je pa po vsej verjetnosti zakopana nekje globje. Za uvod bo potrebno nekaj podatkov: Od Tovarne avtomobilov iri motorjev Maribor smo za leto 1964 prejeli v prvotnem naročilu z dne 26. septembra 1963 potrebo za 23.000 kom. »Lemmertz« koles. To naročilo pa je med letom 1964 bilo nekajkrat povišano in je končna potreba znašala 31.500 koles. Tu niso upoštevana kolesa za kamione »Pionir«, niti kolesa, ki so jih naročila druga podjetja. Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor je bilo prodano v letu 1964 skupno 30.970 koles. Posebnih pripomb glede kvalitete koles med letom 1964 ni bilo, pač pa so začele prihajati reklamacije za kolesa v drugi polovici decembra 1964, nakar smo pre jeli iz TAM Maribor 564 koles. C)b zaključku leta 1964 reklamacija ni mogla biti definitivno rešena. Zaradi zaključka poslovnega leta pa je bilo treba za inventuro in bilanco točno odrejenih ukrepov in smo TAM Maribor priznali rekla-macijo s tem, da smo izstavili dobropis za 409 koles. 155 koles smo prejeli nazaj, katerih TAM nismo bili zaračunali. Glede opravičenosti ali neopravičenosti je bilo že več razprav med nami samimi kot proizvajalci, kakor tudi s predstavniki TAM. Pri tem so določena nesoglasja, ker vsaka stran zastopa svoje (njej najugodnejše) stališče. Vrnjena kolesa popravljamo in ponovno 'prodajamo. Končna odločitev bo znana šele potem, ko bodo vsa 'kolesa pregedana in popravljena. Tovarna avtomobilov in motorjev je po naših ugotovitvah imela kolesa na zalogi od prejšnjih dobav ter se ni držala pogodbeno določenega reklamacijskega roka, TAM pa se brani z motivacijo, da bi, upoštevajoč prevzemna določila, skoro vsako pošiljko koles moral zavrniti. Ing. LOJZE ŽNIDERŠIČ vodja skupine Kateri so dejanski vzroki za reklamacijo TAM? To je vprašanje, ki se je po zadnjih večjih reklamacijah pokazalo zelo akutno. Poskusil bom s stališča tehnologa pojasniti nekoliko vzrokov, ki so privedli do :— za nas neprijetne — situacije. Čeprav izdelujemo avtomobilska kolesa za TAM že nekaj let, je prvi večji preplah nastal julija 1964. Do tega časa smo od leta 1962 izdelali nekaj čez 100.000 komadov koles brez bistvene reklamacije in nas je to mogoče samo uspavalo. V juliju 1964 se je zgodilo, da je na poskusni vožnji izpadel s kolesa stranski obroč kljub temu, da je bil na kolesu varovalni SESTANEK S ŠTIPENDISTI Pretekli teden je imel v Ljubljani sestanek aktiv naših štipendistov, ki se ga je mimo drugih članov kolektiva udeležil tudi glavni direktor ing. Lojze ligo. Sestanek je slabo uspel predvsem zato, ker je bila udeležba študentov silno slaba. obroč! To je povzročilo v TAM opravičen preplah. Takoj so se sestali predstavniki naše tovarne in TAM-a in po meritvah in poizkusih ugotovili, da je kolo odstopalo od dovoljenih toleranc po tehnični risbi, Stranski obroč preveč po-stružen, varovalni obroč izdelan v minus toleranci, dočim je žleb v samem platišču bil izr pod najnižje dovoljene mere. Ta ugotovitev je prisilila kont--~rolo TAM, da so izvršili natančen pregled vseh koles, ki so jih imeli pa zalogi. Njihova natančna kontrola je ugotovila, da je od skupne zaloge ca. 300 kom. koles zaradi netočnih mer neuporabnih za montažo. Tehnološki oddelek naše tovarne je po teh ugotovitvah takoj pristopil k analizi omenjene napake in iskanju vzrokov, ki so do te napake privedli. Ugotovili smo, da je bilo -kolo pri operaciji oblikovanja žleba že osvojeno tako, da je s «tanjšanjem materiala nastala najmanjša možna mera. Zaradi izrabljenosti orodja seje ta naj-nižja dovoljena mera “še zmanjšala in je tako prišlo do omenjene napake. S tem v zvezi se mi vsiljuje vprašanje, kdo je dolžan kontrolirati kakovost orodja in izdelka — mi ali TAM — in„kar je logično, če mi — kdo pri nas? Menim, da je to dolžnost statistične kontrole; naloga le-te je ravno v tem, da obrat s sistematičnimi, statističnimi podatki opozarja na počasno in gotovo napredovanje odstopanja od dovoljene mere, ki mora obvezno ukrepati. Tehnološki ’oddelek je po konsultaciji z obratom in oddelkom tehnične kontrole izdal nalog za izdelavo novega orodja in 100 % kontrolo pri tej operaciji. V ta namen smo dali tudi' izdelati ustrezne šablone. Po izdelavi novega orodja so tehnologi tri dni kontrolirali proizvodnjo, ki je potekala normalno in v dovoljenih tolerancah, Na ta način je bilo izdelano . 2000 do 4000 koles, dokler ni prišlo do ponovne reklamacije" in to, tokrat namesto pričakovanega odstopanja v minus, v plus. Ugotovitev'— delavec, 'ki je delal na stroju, dela ni v redu opravljal in — stoodstotna kontrola ni bila zanesljiva. Po tej \ reklamaciji je tehnološkemu oddelku vendarle uspe- lo, da je lahko zagotovil ustavitev proizvodnje tako dolgo, dokler nismo našli ustrezne rešitve. Rešitev smo našli v tem, da smo uvedli dodatno operacijo — kalibriranje — in ponovno zahtevali, in dobili zagotovitev, da se bo tudi izvajala 100 % kontrola. Na ta način je odpadla vsaka bojazen, da bi še enkrat prišlo do'reklamacije. Nadalje se je še postavilo vprašanje, kako rešiti reklamirana kolesa, da ne bi prišlo do materialne škode. Po izvršenih poizkusih in potrjenih vzorcih smo kolesa, ki so odstopala v minus, popravili tako, da smo na kritičnih mestih navarili dodaj ni material v ležišču varovalnega obroča. Kolesa, ki so odstopala v plus rešujemo tako, da smo izdelali dodatno orodje . za kalibriranje in so prvi poizkusi na 10 komadih pokazali, da bodo rezultati pozitivni in bo tudi ta reklamacija rešena ugodno. Zdi se mi, da bi morali pri nas končno le enkrat jasno ugotoviti, kdo in kdaj sme ustaviti proizvodnjo, če je proizvodnja nekvalitetna in ne — kot se dogaja pri nas — da zavestno CmaiUcu A- PRIKOTALILA NAZAJ FRANC ŠTOR, VODJA OBRATA V drugi polovici preteklega leta je tovarna avtomobilov Maribor prvič v petih letih reklamirala 922 komadov koles. Od te količine je 206 koles na žlebu v minus 'toleranci in 716 koles v plus toleranci na žlebu platišča. Če vzamemo, da smo proizvedli več kot 100.000 koles in da dovoljuje pogodba 2% rabata na-kvaliteto, je razvidno, da ta odstotek reklamiranih kolos no predstavlja za podjetje nobene večje škode. Pri izdelavi koles za TAM-a, če vzamemo samo 100.000 koles, je TAM dobil z 2 °/o rabatom 2.000 koles zastonj. Pripominjam, da niti proizvodnja niti TAM ni nobenega kolesa zavrgel kot izmet. Da je do reklamacije prišlo, je . vplivalo več subjektivnih in objektivnih faktorjev. # Pločevina, kot osnovni material za kolesa (platišča), je predvidena debelina 7 mm. Dobavljena je z večjim odstopanjem. od 6.5 mmm do 8 mm v debelini. V letu 1964 je bilo od proizvedenih 33.400 komadov koles Izločenih 1.304 komadov platišč s preveliko toleranco od 7,6 mm do 8 mm v debelini. tehnologov delamo naprej nekvalitetne izdelke, verjetno samo zar,adi tega, da bi dosegli količinski plan. S tem v zvezi pa seveda takoj vprašanje stimuliranja delavca. Pri nas je namreč dejstvo, da dobi delavec več plačano za 50 nekvalitetnih izdelkov kot za 30 kvalitetnih. Kaj pa je za nas boljše, naj ugotovijo ekonomisti!- Druga ugotovitev, ki bi jo želel poudariti, zadeva kontrolo. Nesmiselno je namreč, da se pri nas napake, ki se pojavljajo med proizvodnjo in pri posameznih fazah — in bi se takrat tudi dale popraviti — kontrolirajo v skladišču po lakiranju, ko se praktično ne da nič več popraviti. Kontrola naj bi bila preventivna, ne pa kurativna. Naj bi omogočila popravila med proizvodnjo, ne pa izločevanje škarta v skladišču. Na koncu moram poudariti, da za prikazane številke reklamiranih koles ne odgovarjam. Podatki mogoče niso točni, kar tudi ni bistveno* in to, da sem pripravljen tehnološki proces z vsemi pomanjkljivostmi in prednostmi pojasniti v posebnem prispevku. Če vzamemo, da je toleranca na prerezu žleba kolesa 488 1 minus 0,5 je razvidno, *da že sama razlika v delielini materiala vpliva na sorazmerno ozko toleranco v premeru žleba kolesa. 0 Različna trdota pločevine za platišča, katera je od predvidene St 34 dobavljena tudi St 42. Po tehnološkem postopku se žleb platišča po oblikovanju na stiskalnici stisne. Pri tihn se mehkejši material lepo zaokroži, medtem ko se trši material zaokroži v ostrejši kot. Tako. nastane razlika pri naleganju varovalnega obroča, ker se pri mehkejšem materialu varovalni obroč lepo prilega v žleb, pri tršem materialu pa sedi bolj na vrhu. Merilne naprave za merjenje žleba so bile z ostrimi konicami in so pokazale žleb platišča v zaželjeni toleranci, dočirn se varovalni obroč ni vsčdel vTežišče. # Med letom 1964 je dobavitelj profila za varovalni obroč železarna Jesenice zvaljala večjo količino tega profila z večjim odstopanjem v plus, od prej dobavljnega v širini 20,5 mm sedaj 21,5 mm. V dogo- voru med železarno, tovarno avtomobilov Maribor in našo nabavo smo ta profil sprejeli in dali v proizvodnjo. Posledica se je pokazala, ko je varovalni obroč postal na premeru za 2 mm večji, kar je pri montaži sklopa v odnosu na stranski obroč močno vplivalo in povečalo število reklamiranih koles. # V tovarni avtomobilov se je osebje kontrole menjalo in zavzelo ostrejše kriterije, kakor so bili prej. Verjetno tudi zato, ker ima tovarna avtomobilov večjo zalogo koles, katera jim vežejo obratna sredstva. 9 Da naša kontrola teh reklamiranih koles že v proizvodnji ni zavrnila, so bile nepri-kladne merilne šablone. Premer žleba smo merili prvotno z/ uro z ostrim nastavkom, ki je segel v dno žleba in kazal ustrezajočo dimenzijo, medtem ko ima varovalni obroč širšo ploskev, ki se naloga v žleb in pri montaži iskaže premer v plus. 0 Po reklamaciji smo izpolnili tehnološki postopek. Da bi dosegli zaželjene dimenzije na žlebu platišča, smo uvedli dve cjodatni operaciji s kalibrira- njem žleba in dodatnim struženjem. S tem je odstranjena bojazen za podobno reklamaci-. jo. Za kontrolne meritve žleba platišča je uvedena šablona v obliki in dimenziji varovalnega obroča. • Kakor že omenjeno je reklamiranih 922 komadov koles. Od tega je še v tovarni avtomobilov 300 komadov, 616 komadov pa je bilo lani vrnjenih. Od tega je že 206 komadov koles, ki so bili v žlebu v minus toleranci popravljenih in poslanih tovarni avtomobilov Maribor nazaj kot dobri. Te smo popravili tako, da smo v dno žleba avtomatsko navili tanek sloj navara. Za ostala kolesa, ki so na žlebu v plus toleranci, smo izdelali primitivno orodje za oblikovalno klop »Laifeld«. Poizkus je že pokazal, da bo moč vsa ta kolesa s kalibriranjem žleba popraviti. Na koncu tfaj omenim še to, da vsa ta popravila reklamiranih koles ne bremenijo direktno podjetja, kar ekonomska enota 3 sama popravlja ta kolesa v lastni režiji, čeravno za reklamacijo ni kriva, ker brez dodatne operacije kalibriranja žleba pri takšnem odstopanju osnovnega materiala ni mogoče doseči zahtevane točnosti. Sporna kolesa o katerih je to pot stekla beseda. Bo v prihodnje njihova kakovost ustrezala zalite. vam kooperanta? (Foto LT »Emajl«) 12 ¿tnafiicéc Z občnega zbora PGD Emajl \ O delu našega društva je podal obširno poročilo predsednik ing. Rihard Pompe, Franc Medved, dolgoletni komandir društva, pa je obširno govoril o konkretnih problemih društva. Po podanih poročilih se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli skoraj vsi člani. Zelo ostra kritika je bila izrečena na račun tega, da se dogajajo v obratih grobe napake, ki lahko povzroče večjo gospodarsko škodo podjetju. Tako se čestokrat zgodi, da posamezniki kadijo v prostorih, kjer je to prepovedano in če jih gasilci opozorijo, da tega ne smejo, ne vzamejo opozorila resno. Prevladovalo je mnenje, da bi se morale pri takih pojavih uvesti učinkovite sankcije. Je pa tudi mnogo malomarnosti drugačnega značaja, ki povzročajo našim gasilcem pri njihovem preventivnemu delu mnogo preglavic. Da bi bile preventivne mere za preprečitev požarov ■ čim bolj učinkovite, so sklenili, ' da bodo po vseh oddelkih uvedli dežurne knjige, v katere bodo službujoči gasilci vpisali nepravilne pojave, ki ogrožajo varnost' podjetja. Vodje oddelkov pa bodo morali skrbeti, da take nevarne pojave odpravijo. Mnogo je bilo govora o tem, da je treba v tistih oddelkih, kjer je možna eksplozija in nato nastanek požara, uvesti glede varnosti najstrožjo disciplino. Ne sme se pod nobenim pogojem dopustiti to, da bi zaradi enega malomarneža nastala velika gospodarska škoda ali celo človeške žrtve. V zvezi s to varnostno problematiko je bilo sklenjeno, da bodo organizirali tečaje za člane kolektiva, na katerih se, bodo ti seznanili z osnovnimi varnostnimi načeli gasilske službe in s praktično uporabo gasil- Dne 27. februarja 1965 je bil 20. občni zbor prostbvolj nega gasilskega driištva »Emajl« katerega so se udeležili poleg domačih aktivnih članov društva številni zunanji funkcionarji gasilstva. bo zelo koristno, ker bodo lahko pritegnili večje število mladih ljudi za vršenje dežurne sllužbe, saj so sedaj nekateri tovariši kar stalno v tovarni in se njihove žene jezijo nanje, da jih ni nikddr doma. skih aparatov in drugih gasilskih pripomočkov. Seveda jim bo moral pri tem pomagati izobraževalni center. V razpravi je bilo zelo mnogo govora o zastarelosti tehnične opreme gasilskega društva. Zaradi zastarele črpalke je na-1 še gasilsko društvo na republiškem tekmovanju zasedlo tretje mesto. Če bi črpalka pravilno delovala, bi bili naši gasilci prvi v SR Sloveniji. Tako so povedali zunanji funkcionarji celjskega gasilstva. Predsednik društva ing. Rihard Pompe je navedel, da je bil doslej zelo pereč problem napajanje hidrantov. Vedno je bil zelo majhen pritisk vode, priključitvijo našega vodovoda na mestno vodovodno omrežje pa bo ta problem odpadel. * Iz razprave je bilo razvidno, da je reševalna ekipa, ki jo vodi tov. Jože Rebek, nekoliko zastala pri delu. Zaradi tega so se povezali z reševalno ekipo rudnika lignita v Velenju in bodo izkušnje te ekipe mnogo poma-1 gale, da se bo tudi naša reševalna ekipa organizacijsko in strokovno bolje razvila v okviru gasilskega društva. Vaje te ekipe bodo prilagojene vajam aktivnih gasilcev. 'Čeprav je upravni odbor 'upošteval želje gasilcev, da se nji-•hov prostbr primerno uredi, se doslej še ni zgodilo. Zaradi tega je bila naperjena res odkritosrčna kritika na predsednika društva, ta ph se je znašel in svečano obljubil, da bodo gasilski prostorj, kmalu urejeni. To Delovno predsedstvo med poročilom predsednika Foto LT) USPEHI DRUŠTVA Največji uspeh društva je v tem, da bi bilo od zadnjega občnega zbora — torej od preteklega leta — nobenega požara. Dokaz izredno dobre organizacije in discipline v društvu je vsekakor zapisnik organov tajništva za notranje zadeve v Celju, ki ga je predlagala pripravljenost naših gasilcev. Ti so se odlično izkazali pri nenadni vaji in pohvala tega. organa občine Celje ni izostala. Požarnovarnostni pregled po zunanjih strokovnjakih je ugotovil 38 pomanjkljivosti. Pri ponovnem pregledu, ki je bil dne 18. februarja 1965 pa je bilo ugotovljeno, da se je število teh pomanjkljivosti močno znižalo. Komisija, ki je izvršila pregled, se je zelo pohvalno izrazila o delu naših gasilcev. BODOČE NALOGE Naši gasilci imajo polno nalog, katerih bi v tem sestavku ne mogli našteti. Zato bomo omenili le najvažnejše. Izdelali bodo detaljne napadalne načrte za objekte, pri katerih je Nevarnost „požara večja, izpopolnili bodo požornovarstvene naprave, organizirali bodo ponovno gasilsko službo po delavnicah (pr-/a intervencija proti požaru), izpopolnili znanje vodilnih kad- ftv, izpopolnili gasilsko tehni-o, okrepili bodo gasilsko službo z mlajšim kadrom i. t. d. OPERATIVNA DEJAVNOST DRUŠTVA člani društva so imeli v preteklem letu 23 praktičnih vaj, kar je močno okrepilo sposobnost za hitro intervencijo v primeru požarov. Imeli so- 17 raznih ^predavanj s področja fizike, kemije, elektronike, anato-mistike in podobno. Nekaj članov je bilo poslanih tudi na' strokovne seminarje v Ljubljano. Udeležili so se petih tekmovanj''in dosegli dvakrat prvo mesto, dvakrat tretje mesto in osvojili tretje mesto na republiškem tekmovanju v Ljubljani. V trinajstih primerih so preprečili požar. Ti kratki podatki nam kažejo veliko operativno aktivnost članov društva. Čeprav so ti podatki dokaj skopi, se iz njih lahko vidi pomembnost naše gasilske službe, ki z vso vnemo in prizadevnostjo varuje našo družbeno lastnino. KAJ PRAVIJO ZtJNANJI FUNKCIONARJI ‘ Franc Obajdin, poveljnik OBGZ Celje: »Pri vseh tekmovanjih ste bili izredno prizadevni in zaslužite popolno priznanje. Biti občinski in okrajni prvak, je lep uspeh. Žal vam je na republiškem tekmovanju ponagajala motorka, sicer bi bili tudi na tem tekmovanju prvi.« Vinko Mejač, zastopnik zavoda za požarno varnost v Celju: »Dosegli ste res lepe uspehe in vam čestitam. Zahvaljujem se vam za dobro sodelovanje. Želim; da bi bilo tudi v bodoče tako in še boljše.« Franc Ažman, komandir gasilskega društva v Gaberju: »Sodelovanje med nami je bilo odlično. Medsebojni odnosi med našima društvoma so lepi in zelo koristni. Tako mora biti tudi v bodoče.« KAJ PRAVIJO NAŠI Od naših funkcionarjev ni-bilo na občni zbor nobenega razen predstavnikov delavskega samoupravljanja in vodstva podjetja, čeprav so bili povabljeni. Tu seveda ne gre za funkcionarje gasilskega društva. Ti so bili vsi. Bilo ni predstavnikov družbeno političnih organizacij. Naši gasilski funkcionarji pa so nam povedali tole: Ing. Rihard Pompe, predsednik društva: »Želim, da bi bilo naše društvo bolj upoštevano. Tudi mi spadamo h kolektivu in problemi kolektiva so tudi naši problemi.« Franc Medvek, komandir društva: »Želim, da bi bili člani kolektiva disciplinirani in bi upoštevali varnostne predpise. Če bomo dobili prostore za dežurstvo in boljšo opremo, bodo naši uspehi še boljši.« ej ZBORI PROIZVAJALCEV Po 18. členu statuta Tovarne emajlirane posode Celje volijo zbori proizvajalcev predsednika in njegovega namestnika za dobo enega leta. Volitve so tajne in se izvajajo po načelih volitev organov samoupravljanja. Predsednik in namestnik sta torej voljena samo za dobo enega leta in ne moreta biti izvoljena dvakrat zaporedoma. ej Odgovornost vrtnarja Odgovornost vrtnarja se odraža tudi v tem, da zna preprečiti padanje listov z-dreves na tla — posebno v jesenskih dneh. Zares upravičena bojazen — Kako naj določim in razmejim funkcijo dolžnosti in pristojnosti za čistilno grupo (čistilke pisarn in drugih prostc-nrč)? — Razmeji tako, da se ne bi kdo spomnil in se začel umeša-vatwv'Rjihov delokrog dela ter prijel za metlo ali kakšno drugo čistilno sredstvo in začel pometati oz. čistiti. Nesporazum V tovarniško ambulanto pride pacient. Zdravnica^ ga med drugim vpraša tudi, če je bil zpprt. »Bil sem nekaj čaša v starem piskru,« prizna pacient. »Nisem mislila tega. Mislila sem na prebavne motnje.« »A tako. Pri prebavi sem pa bil svoboden,« se odreže bolnik. — Kaj pa ti, Janez? Pust je že mimo! — Odkar sem zvedel, da drugi proizvajalci prodajajo iste izdelke 100-odstotno dražje navzličkontroli cen, se počutim kot črnec! ................................................................................................................................... iiiiiiimiuiiiHiiiMiiiiitiii) M EH A NOG RA FIJA Šentiksčani so napredni ljudje, to jim gre vsekakor priznati! Z modo so na tekočem. Da ta trditev ni iz trte zvita, so si tudi oni umislili mehano-grafijski servis, o katerem so brali v časopisu in ki deluje marsikje s polno zmogljivostjo. Nekako leto dni po tem zgo--dovinskem dogodku sreča Lojze Janeza: »Ni kaj reči, sodobni smo! Imamo že leto dni mehanogra-fijo, ki gotovo zelo pozitivno deluje na dvig naše proizvod- Humor, ki ni za izvoz J c c nje in našega standarda... E... že večkrat sem razmišljal... ne zameri, če te vprašam, kaj pa pravzaprav delajo?« »Naravnost smešen si videti s svojim neznanjem,« ga ukori Janez »Si že kdaj slišal besedico fotografija?« »Seveda sem! To pomeni, da delaš slike s fotografskim aparatom,« mu ves vesel odvrne Lojze. »No, se ti je že posvetilo?« A se ni. V Lojzetovi glavi je bilo še vedno kot v času najhujše redukcije električnega toka. Tema. Janez je zavzdihnil: »Prav, že prav. Razložil ti bom. Če delaš slike s fotografskim aparatom’ se imenujejo fotografije. Če jih pa delaš v mehanični delavnici, jih pač imenuješ mehanografije. Jasno? No vidiš, od tod izraz mehano-grafija.« A Lojzeta ni bilo moč tako hitro odpraviti. Radoveden je bil bolj kot tisti, ki jih je zanimalo, kdaj bo nova orodjarna. Zato je vprašal: »Zakaj teli njihovih izdelke»' ni nikjer videti? Zakaj ne pri- redijo nobene razstave?« ?Pa res!! se zamakne Janez. »O tem še pa nisem razmišljal. V cm, da imamo . mehanografa, nikoli pa nisem vprašal, če ima aparat. Navsezadnje je vseeno. Važno je, da imamo inelmno-grafijo kot drugi! Naj pač me-lianograf nekaj časa fotografira. ..« Preveč komplicirano Predsednik upravnega odbora Drago Mravljak je ob neki priložnosti govoril, da je pri nas marsikaj urejeno preveč komplicirano. »Če hočeš na primer kupiti ekonom lonec, moraš napisati list, dobiti dovoljenje od enega, teči k drugemu, potlej spet ne-kolikokrat v skladišče, moraš plačati in kaj vem še vse...« »Ima prav,« je dejal nekdo od prisotnih svojemu sosedu. »Tisto s plačevanjem bi lahko izpustili...« iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iimimiimiiiiiiiiiiiiiimii Upravni odbor je odklonil izdelavo kipa za naš park zaradi pomanjkanja finančnih sredstev: Nekateri zlobneži pa trdijo, da zato, ker kip preveč spominja na »delovni elan«. Nekdo jo je surovo pocukal za lase in jo dvignil^ Bili so vojaki. Besno je kričala, naj jo pustijo, otepla se jih je, brcala, grizla in čutila.je, kako jo vojak nese. Cisto blizu je zagledat la vlak, vagone, velika vrata, prav taka kot tista, skozi katera je izginila mama... letala je po zraku.in udarila z glavo ob nekaj zelo trdega. Prav močno jo je bolelo in t rokami je pri-tiskala tisto mesto, kot da se boji, da ji bo tam kaj zraslo. Glava ji je klonila naprej. Tisoče slik se je začelo vrteti pred njenimi očmi. Prelivale so se druga v drugo: vojak z velikim trebuhom. Tit brez očal, mama iped dvema'vojakoma, hud gospod, ki kriči in žuga. Zazrla se je v temo, da bi ubežala tem podobam. Lesena tla so se pozibavala nad drdrajočimi kolesi. Vozi se, v vlaku se vozi, stran jo peljejo. A mama? Skočila je na noge: , »Odprite, odprite...« je kričala in divje bi)a po vratih. »Odprite...« Njen glas je votlo odmeval, se odbijal od sten m se vračgl k njej »Odprite, odprite ...« je ponavljala vedno tiše, dokler ni utrujeno utihnila. Z licem se je dotikala vrat in vedela je samo to, da se ne sme obrniti. Le kaj je za njenim hrbtom? Strah? Pošast? čival? Nekaj se je premaknilo! Prilepila se je k steni in se naglo obrnila. Temni strah ji je ledenil ude. . Nekdo je tu! Nekdo, ki bo zdaj stegnil svoje kremplje ali dolge nohte... Morda pred njo, morda tik za njo. Val drobnih, ledenih pikic ji je oplazil telo. Počasi so se ji oči začele prijaviti na temno. Na temno, ki ji je vela nasproti, strah, ledeni temni strah. Pred seboj je zagledala otroke. Sedeli so na golih tleh ih jo gledali z velikimi preplašenimi očmi. In Biba je gledala njih. Tenka tenčica ji je potovala pred očmi. Otroci! Kakšni otroci so to? Kako so prišli sem? Morda se še vedno vozi z vlakom in vsi njeni prijatelji so pritekli čisto do okna, vsi tisti, ki niso hoteli mahati. Da, morda so to oni, samo zvonki j a je oddaljevale od hiš. Tekli sta vsaka z ene strani m jih gnali na ozko stezo proti planjavi pod gradopi. Capljali sta po travi in se ogibali mokrim vejam, vrh katerih.se je oglašal razposajeni jutranji spev ptičev. Tekli sta v dolino, se valjali po travi in se ogibali mokrim vejam, vrh katerih se je oglašal kov. Vse je dišalo po svežem, komaj prebujajočem se jutru. Živina je bila na jasi, sami pa sta se odpravili v gozd. Iskali sta želod, gobe ali kdo ve kakšno skrivnost. Med drevjem se je pokazal ozek trak sončnega prahu- in se spreminjal v mavrico. Mavrica si je utirala pot med krošnjami, bila je kot Srebrna preproga soncu. Prav taka mavrica kot ta, ki se je zdaj plazila skozi ozko špranjo vagona. Pogledala je okoli sebe. Ležala je v naročju deklice; ta deklica je bila naslonjena na drugo, ta spetjia drugo... Otroci so ležali dtug poleg drugega v eni sami zveriženi gmoti. Spali so. Vagon je bil podoben hlevu. Imel je majhno okno, visoko pod stropom. Na tleh so ležali otroci, a v edinem praznem kotu je stala velika posoda s pokrovom; posoda je ropotala in strašno je zaudarjalo iz nje. »Biba si je ogledovala otroke. Vsakega posebej. Obraz za obrazom. Vsi so se ji zdeli enaki niti enega si ni mogla zapomniti. Zdaj šele je opazila, da ima na sebi jopico. Dolgo jo je ogledovala, vedela pa je samo to, da ni njena. Zazrla se je v deklico poleg nje in nenadoma se ji je zazdelo, da ima drugačen obraz ko drugi, da ta obraz pozna in da je v zvezi z jopico. In tedaj se je spomnila vsega. Nenadoma ji je vse postalo jasno, kot da ji nekdo prišepetava. Zavedela se je,.’kje je, kako je prišla sem in da se vozi v vlaku, ki ima nešteto vrat. Počasi je slekla jopico in z njo pokrila deklico poleg sebe. Od nje jo je dobila prejšnji večer. Pogledala je po leseni, hrapavi steni. Stena je vodila do kota in se nadaljevala v steno, krajšo od te; ta je vodila do kota, se spet nadaljevala v steno, a enako, leseno in hrapavo, ki je prav tako vodila do kota. Vsi koti so bili enako visoki, vse stene enako hrapave. In vse stene in vsi k o,ti so vodili vstrop in ta strop je bil prav tako kot tla, na katerih so ležali... In če bi se Vagon obrnil, bi vsi sedeli na stropu. - M iriar ). ... n Steiner: VO JAK Z ZLAT IMIGUI 4 Bi © spremenili so se... Pomežikala je, da bi bolje videla. Tenčica se je dvigala, dvigala, dokler ni popolnoma izginila. Otroci. Sami otroci. Kamorkoli je pogledala, vsepovsod so ji strmele nasproti velike oči. Togo so sedeli, na svojih mestih, se enakomerno pozibavali in jo gledali. In Biba jih je gledala, utrujeno in izmučeno. Strah je popuščal. Neka deklica je pridrsala do nje in se ji nasmehnila. Na njeni iztegnjeni roki je zagledala zvezdo. Tako, kot jo je imela sama. Vsi so imeli-zvezde, prav take kot ona. Premaknila se je. Z ramo si je obrisala solze. Pustila se je odpeljati k otrokom. Sedeli so tesno drug ob drugem, da je bilo vsepovsod videti samo oči, Velike oči in zvezde. Deklica je pokazala Bibi, naj položi glavo v njeno naročje in nekdo drug ji je pokril noge. Nihče ni govoril; celo premikali so se zelo tiho. Zdaj, ko je strah popustil, je šele začutila, kako zelo jo boli - glava. Pela je ob njenih ušesih, v glavi, v kolenih deklice, kjer je počivala. Ni si upala zapreti oči, ker si ji je vrtelo pred očmi vse polno slik, spačenih in grdih. Morečih slik, ki so jo tlačile k tlom. Kot odmev njenih misli se je oglasil iz oddaljenega kota tenak otroški glas: »Mama!« Skozi ozko špranjo v steni je prodirala svetloba in si kot bleda mavrica utirala pot v notranjost vagona. Rahlo, kot skozi meglo, je žarek osvetlil veliko, temno liso na tleh, iz katere so se počasi začele razločevati silhuete drobnih teles. Biba se je zbudila prva. Gledala je predse. Ozek trak sončnega prahu jo je spominjal na mavrico, ki jo je že nekoč videla. Bila je še noč, ko sta šli z Ivico na pašo. Nikjer ni bilo 'nikogar. Le črede ovac so trumoma primeketale iz hlevov in še N Mogoče bi bilo tam lepše. Zagledala je špranjo. Dolgo jo je gledala, saj se je ves čas ozirala po njej. S težavo se je odplazila do tja, do špranje, sedla je na tla in se zagledala ven. Ob progi je rasla nizka, od sonca požgana trava. Daleč naokoli ni bilo ne hribčka, ne gozdička, ne hiš. Le nizko grmičevje in rumena trava. Prav nič ni bila začudena. Ta vlak je bil ves drugačen. Tisti, s katerim so se peljali od doma, je imel udobne sedeže, imel je ogledalo pod mrežastim prtljažnikom, sliko nad naslonjalom, mizico med sedeži in lepo, veliko okno z zaveso, mimo okna pa so kot lepe slike švigale hiše, polja, ljudje. To je bil tudi vlak, saj so kolesa drdrala, lokomotiva je piskala in bruhala dim ... a to so bile le štiri dolge lesene in hrapave stene, štirje koti, na kotih strop. Zato tudi zunaj ni molgabiti drugače. Otroci so se začeli prebujati. Če se je kdo premaknil, so se premaknili vsi, da je bil kmalu zbujen ves vagon. Pretegovali so se, zehali, se čohljali, stegovali omrtvele ude, jokali, sitnarili. Čebljali so nekaj v svojih jezikih, imeli so eno samo skupno, vsem otrokom razumljivo besedo — mama. Bili so pisano ^¡jlečeni: v spalnih srajčkah, v oblekah, v plaščih, eni so imeli čevlje, drugi so bili bosi, eni s kako qulo, drugi praznih rok, eni s kapami, drugi brez ... Kazalo je, da se že dolgo vozijo. Biba sama ni vedela, kako to ve — a vedela je. Na zaboj sredi vagona je sedla^velika deklica, ki je govorila isto govorico-kot Biba. Okoli nje so se zbirali majhni otroci in potrpežljivo čakali, da jih ta velika deklica počeše in obleče. Plavolasa punčka, ki je stala pred Veliko deklico, se je prijazno nasmehnila in vprašala: »Kje je moja mamica?« 15 ime^Uuc —---------^------- ZAHVALE Prisrčno se zahvaljujem tovarišici NEŽIKI ČUJEŠ in FANIKI -VONČINA, medicinskima sestrama ambulante prve pomoči naše tovarne za njuno prizadevnost in požrtvovalnost, ki ‘mi je rešila življenje. Ponesrečil sem se pred tovarno tako, da sem močno krvavel. Življenje mi je bilo v kritičnem stanju in so odločale samo sekunde. Le sestrama Neži-ki in Faniki gre zasluga, da sem ostal pri življenju. Zato se jima še enkrat iskreno zahvaljujem. Mirko Konjedič ZAHVALA Po težki bolezni me je za vedno zapustil moj dragi mož JOŽE GORJANC Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so darovali vence, sodelavcem za izkazano pomoč in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. ^ Žalujoča žena Erna ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in tasta se' za izkazano sočustvovanje in spremstvo na zadnji poti iskreno zahvaljujemo podjetju, sindikalni podružnici, članom EE-6 in vsem ostalim članom kolektiva, ki so sočustvovali z nami sin Jože Koštomaj z ženo, hčerka Anica Cocej z možem in snaha Marija Koštomaj : / . r > Zahvala- Kolektivu ip sindikalni podružnici se iskreno zahvaljujem za pomoč, ko so mi jo nudili ob nedavni poplavi. To priložnost izkoriščam tudi, da se zahvalim vsem za darilo ob mojem odhodu v pokoj in za prijetno pogostitev ob slovesu. Amalija Coklič Em&jfiheG Časnik’ izhaja v okviru enote informafcije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva, brezplačno. Ureja ga 'uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič,-Emil Jejčič, Metka: Rozman, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslo-v uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje. Novosti v naši knjižnici SLOVENSKI provopis. Ljubljana 1962. Sig. 411 BRODE W. R.: Chemical Spectroscopy. New York 1962. Sig. 535.33 XASSATKIlN A. G.: Cmemi-sche Verfahrenstechnik. Bd. 1 und 2. Leipzig 1962. Big. 66.0 ZBORNIK znanstvenih razprav. Ljubljana 1964. Sig. 34 MRAKOVČIČ T.: Mehanizacija i automatizaeija uredskog poslovanja. Zagreb 1964. Sig. 651 DOHČEVIČ S. i M. Janoševič: Podsetnik za izradu izveštaja 0 poslovanju poduzeča. Beograd 1965. Sig. 657.56 IPRIMJENA savremena metoda normiranja rada. Zagreb 1964. Sig. 658.543 METODA trenutačnih. zapa-žanja. Zagreb 1964. Sig. 658.511.6 OBLIKOVANJE radnog m jesta 1 sredstva za rad. Zagreb 1964. Sig. 658.551 OSNOVE matematske statistike i njena primjena u praksi normiranja. Zagreb 1964. Sig. 638.543:31 METODE dopremanja radio-niekog pribora na radna mjc-sta. Zagreb 1964. Siig. ('638.5 ZASUTA od požara u tvornici. Zagreb 1964. VAlS D. N.: Formula »MAPI«. Zagrel) 1964. KAKO poboljšati u notranji transport u industrijskim po-duzečima. / Zagreb 1964. ALTOMA LIZ ACIJ A proizvodnje u SAD i SSSlt. Beograd 1963. SAVREMENE metode organizacije u preduzečiiria mašino-gradnje metaloprtradivačke i' elektroindustrije. Knjiga 1. i 2. Beograd 1964. SAVREMENE metode organizacije knjigovodstva proizvodnje (pogonskog knjigovodstva). Beograd 1964. SAVREMENE1 metode ckonom-skog occnjivanja tehnolpškog (proizvodnog) procesa. Beograd 1964. . SAVREMENA organizacija poslovanja radne organizacije pu-tem automatizaeija poslovanja. Beograd 1964. INOSTRANO i jugoslovansko iskustvo stimulativne raspodele dohotka. Knjiga I. i II. Beograd 1964. BARNES Ralph M.: Študij po-kreta i vremena. Zagreb 1964. Sig. 638.5 BUNC S.: Slovar tujk. Maribor 1963. Sig. 413 Tovarna emajlirane posode Celje razpisuje NATEČAJ za spremembo imena — firme podjetja N Novo ime mora predstavljati osnovna registrirane dejavnosti podjetja v eni besedi, sestavljenki (naslov firme iz več besed) ali kratici, ki pomenja začetnice besedila imena firme, pod katerimi je spodaj izpisano besedilo imena firme. Novo ime lahko ima tudi obeležje podjetja ali področje, na katerem deluje. Novo ime naj ne vsebuje imen fizičnih oseb ali zgodovinskih osebnosti. Za najboljše izbrana imena se določajo nagrade: I. nagrada din 500.000 II. nagrada din 200.000 III. nagrada din 100.000 Sprejete ponudbe ocenjuje posebna strokovna žirija po posebnem internem pravilniku. Predloge odn. ponudbe za novo ime podjetja je poslati ali vložiti v zaprtem ovitku v vložišču podjetja ali priporočeno po pošti na Tovarno emajlirane posode Celje s tem, da mora biti na ovitka oznaka »Sprememba firme«': Predlog se vloži podpisan ter opremljen s primerno šifro, ki jo izbere predlagatelj. V posebnem ovitku, na katerem naj bo zunaj navedena le šifra, naj bo točen naslov predlagatelja. Rok za dostavo predlogov je do i. 5. 1965. Podrobnejša pojasnila daje pravna služba v Tovarni emajlirane posode Celje — tel. št. 39-21, interna 223, Celje. KADROVSKE VESTI NOVO SPREJETI DELAVCI V MESECU FEBRUARJU 1965 Koštomaj Stanislav, Lenard Alojz, Černejšek Stanko, Peček Ivan, Naglič Anton, Roc Stje-pan, žužejj Maksimiljan, Loren-čak Ivan,' Majer Franc, Golež Friderik, Štante Bogdan, Krajnc Edi, Knez Friderik, Kolar Josip, Pustek Anton, Šešerko Karl, Vetrih Adolf, Breči Ivan, Gobec Alojz, „Jeki Drago, Koštomaj Marjan, Hudournik Ivan, Bren-ce Adolf, Braček Hermina7 Ta-cer Antonija, Artiček Erika, Lapornik Marija, Kpren Hermina, Pestivšek Marija, Prislan ing. Marija, Filipčič Hilda. IZSTOPILI V MESECU ri FEBRUARJU 1965 Mole Marija — sporazumpo,’ Toni Martin — samovoljni na-pust dela, Podmiljšak Janko — samovoljni napast dela, Jagrič Alojz — k vojakom, Mirnik Drago — sporazumno, Panič Jakob — samovoljni napust dela, Stajnko Vladimir — premeščen v inštitut. NOVO POROČENCI Benkoč Mira — Jeknič, Tutič Ružiča — Ubavič, Fajs Ivan, Oplotnik Ernest, Zorzini Valter, Hosthik Miroslav, Plevnik Anica — Šuster, Regoršek Ida — Brečko, Kos Amalija — Ribič, Vinko Avgust, Artiček Karolina —•’ Vinko, Pezelj Nevenka — Božic, Božič Alojzij, Kukovič Jeli- slava — Kukovič, Apat Mihael, Samec Matilda — Stante, Stan- te Franc. ROJSTVA Vcrdev Jože — hči Milica, De-letič Čedomir — hči Dajana,'" Čoki Rudi — sin Janez, Polšak Valentina — sin Peter. V MESECU FEBRUARJU SO OBHAJALI 50 LETNICO Artviga Frida, Mirnik Ciril. V MESECU MARCU BODO OBHAJALI 50 LETNICO Kopušar Albert, Milanez Evgen, Rebernik Jože, Ing. ligo Lojze, Kunej Jožefa. 1. prva črka abecede; 2. ime duše umrlih po verovanju slarih egipčanov; 3. naziv mongolskega poglavarja; 4. ok-lopno vozilo; 5. posoda za smeti; 6. gr-ško-rimski stari vek; 7. prebivalka glavnega mesta Albanije; 8. grafična delavnica. J 16 ¿matute Številke opozarjajo Operativni plan za mesec februar je bil količinsko dosežen 103 odstotno in vrednostno 98 odstotno. Ta suhi podatek pove samo to, da doseganje vrednostnega plana zaostaja za količinskim. Ce bi se proizvodnja odvijala ves mesec točno po operativnem planu, bi pri 100 odstotni izpolnitvi količinskega plana dosegli tudi 100 odstotno vrednostnega, tako pa smo z vrednostnim dosežkom zaostali 5 odstotkov za količinskim dosežkom. Važnejše kot primerjanje doseganja količinskega in vrednostnega plana za mesec februar 1965 pa je primerjava lanskoletne februarske proizvodnje z letošnjo. Tu pridemo do presenetljivih podatkov. Lanskoletna februarska količinska proizvodnja je znašala 2,261.853 kg, vrednostna pa 1.078,552.000 din v primerjavi z 2,101.656 kg in 1.085,462-000 din v letošnjem februarju. V februarju 1964 je bilo v tovarni zaposlenih 3.204, v letošnjem februarju pa 3.256 ljudi, kar pomeni, da smo letos pri 52 več zaposlenih proizvedli za 160.197 kg manj, vrednostno pa za 2,090.000 din manj. Sicer je ta znesek malenkosten, če pa se spomnimo, da smo v razdobju enega leta zvišali ceno mnogim artiklom (delovnim omaram, pocinkani posodi, econom loncem, sokovnikom, butankam itd.), bi upravičeno pričakovali boljši vrednostni učinek. Plan delovne sile za leto 1964 je bil postavljen za 3.143 ljudi in je bil že v mesecu februarju prekoračen ža 61 ljudi. Plan delovne sile za lato 1965 sicer še bi sprejet, vendar je število'za- poslenih skoraj v vseh EE (razen EE 1 in 4) preseglo število zaposlenih v februarju 1964. Res je sicer, da je v lanskem februarju" bilo 25 delovnih cini, v letošnjem pa samo 23, vendar proste sobote ne moremo upoštevati, ker je bilo posebej poudarjeno in sprejeto, da proizvodnja pri skrajšanem delovnem tednu (za dve uri) ne sme biti manjša in so po uvedbi 46-urnega tednika ostali mesečni planski razrezi isti kot pri 48-urnem delovniku. Upoštevati pa moramo tudi 52 več zaposlenih. Predlog plansko analitskega oddelka glede plana delovne sile za leto 1965 je bistveno drugačen in manjši od trenutnega stanja zaposlenih. Vse navedbe se nanašajo na vso zaposleno delovno silo v podjetju. Če govorimo o proizvodnji, bi bilo, pr±iy, da bi obravnavali samo zaposlenost v proizvodnih ekonomskih enotah. V proizvodnih ekonomskih enotah 1 do 6 je bilo v lanskem februarju zaposlenih 2.124, v letošnjem februarju pa 2.121 ljudi. f> prišteto EE 7 pa se slika spremeni tako, da je bilo v fe- bruarju 1964. leta 2.401, v februarju 1965 pa 2.440 ljudi. Ker pa morajo proizvodne ekonomske enote s proizvodnjo (poleg prodaje z realizacijo) ustvarjati osebne dohodke za vse zaposlene (tudTza EE 7 in 8), ne moremo pri analizi in primerjavi proizvodnje v lanskem in letošnjem letu obravnavati delovne sile proizvodnih in ostalih ekonomskih enot ločene, ampak skupaj. Pri ugotavljanju proizvodnje na enega zaposlenega v podjetju v časovnem razdobju enega leta upoštevamo7vse zaposlene tako v proizvodnji kot v neproizvodnih ekonomskih enotah. Jasno pa je, da se moramo vprašati, kdo je v podjetju odgovoren za koordinirano politiko zaposlovanja (tudi v EE 8) in ali bomo kdaj kot faktor v proizvodnji irc v politiki zaposlovanja pričeli upoštevati tudi produktivnost. Tu ni mišljeno več fizičnega dela, ampak izboljšanje organizacije dela, ugotavljanje in odpravljanje ozkih grl, osvajanje novih proizvodov, nova orodja itd. — skratka vse, za kar so odgovorne službe in vodilni kader v podjetju. Ob zaključku prve dekade v mesecu marcu ugotavljamo, da je proizvodni količinski plan dosežen 87 odstotkov, vrednostni pa prav tako 87 odstotkov. Dckadni proizvodni plan je dosegla samo EE 4 (112 odstotkov), vse ostale E E pa so os tale pod planom. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj se nedoseganje plana v prvi polovici meseca (v januarju 80 odstotkov, v februarju 96 odstotkov in v marcu 87 odstotkov) permanentno ponavlja iz meseca v mesec, nato pa do konca meseca drvimo, da ujamemo konec s koncem. PM Delo društva orodjarjev Dne 2. 2. 1965 je bil občni zbor Društva orodjarjev - podružnica Celje, ki ima sedež v naši tovarni in šteje 105 aktivnih članov. Pregledali so delo v preteklem letu ter nakazali smernice za bodoče delo društva. Med najvažnejšimi akcijami, ki jih je društvo izvedlo v preteklem letu, je bil strokovni seminar zveznega značaja o vlečnem orodju. Na seminarju so bili navzoči orodjarji in strokovnjaki iz vse države, ki so prebrali, strokovne ireferati iz njihove dejavnosti. Se- Žene so proslavile svoj praznik (Nadaljevanje s 1. strani) predsednika centralnega delavskega sveta Vili j a Končana je o problemih žensk, spregovorila Anica CrOglČ. Po krajšem kulturnem programu, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Franja - Vrunča in moški pevski zbor Svobode iz Celja, so bile vse udeleženke pogoščene. Slavje je trajalo še pozno v noč. tudi drugega dne niso moški .pozabili na slavljenke. Tri ekonomske enote so obdarile svoje članice, žene in dekleta so pa sprejele še nekaj daril od svojih neposrednih sodelavcev. Tudi aktiv ZB je svoje članice pogostil in bogato obdaril. Žene med proslavo (Foto LT) minar je trajal 3 dni ter je precej prispeval k boljšemu spoznavanju problematike izdelave vlečnega orodja ter izmenjavi izkušenj na področju vlečne tehnike. Zelo zanimiv je bif referat univerzitetnega docenta ing. Go-logranc Franca, ki je nakazal nova pota v razvoju vlečne tehnike po načinu eksplozivnega preoblikovanja. V sklopu seminarja so bile izvedene tudi tri ekskurzije v Maribor, Celje in Koper. / Na podlagi referatov so bila natisnjena skripta, ki jih bo društvo že drugič izdalo'v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. KCr je prav strokovna literatura iz tega področja težko dosegljiva, obenem pa tudi težko dojemljiva, je povpraševanje po naših skriptah precejšnje. Na občnem zboru si je društva zadalo program dela za leto 1965. Kot je iz dosedanjega dela društva inmovih' nalog videti, je prvenstven namen vzgoja in izpopolnjevanje strokovnega kadra in pomoč delovnim organizacijam pri reševanju tekočih problemov. ■ Ing. Ludvik Krese