25. OKTOBER / VINOTOK 2000, GLASILO OB^INE DESTRNIK, LETO V, [TEVILKA 9 (49)

OKTOBER
Ime je {e povzeto iz prvotnega rimskega koledarja, ko je bil ta
mesec po vrsti osmi – “octo” pomeni v latin{~ini osem. Martin iz
Loke ga imenuje listognoj, medtem ko izraz kozoprsk, ki od
Trubarja dalje dolgo ~asa ozna~uje oktober, uporabi za poimenovanje novembra. Izraz kozoprsk, ki so ga zlasti v 19. stoletju
hudo preganjali, je v slovenskem besedi{~u edinstven – podobnega namre~ ne najdemo pri nobenem drugem slovanskem narodu. Dalmatin v Bibliji ni sledil Trubarju, marve~ je za oktober
uvedel ime obro~nik. Mesiger je l. 1952 za oktober sicer tudi
uporabil ime obro~nik, z imenom kozoprsk pa je ozna~il tako
oktober kot tudi september. Leta 1603 je to napako popravil in
sta {tela odtlej tako obro~nik kot kozoprsk za oznako oktobra.
Ime kozoprsk ozna~uje ~as, ko se koza prska, in ga sre~amo tudi
v slovenski pratiki iz l. 1741, `ivo pa je bilo v Ro`u na Koro{kem
{e v dvajsetem stoletju. Dana{nje splo{no znano slovensko ime
za oktober - vinotok se je uveljavilo l. 1847, imamo pa na
Slovenskem {e ve~ drugih imen za ta mesec, ki so prete`no v
zvezi z vinom - vinec, vin{~ak in mo{tnik, ali pa tudi bendimjak
(v Reziji), bratvin (A. Krempl), repar, lukov{~ak, vsesve{~ek (v
Prekmurju) itd.
Nata{a @i`ek

POPOTNICA V
NOVEMBER
De`evni vsi sveti,
pozimi hudi zameti.
Za soncem svetega
Martina (11.XI.), kaj
kmalu pride sneg
zmrzlina.
Cecilije (22.XI.)
svete ~e hudo grmi,
dosti pridelka k letu
kmet dobi.
Svete Katarine
(25.XI) dan ne la`e,
ko po sebi prosinca
vreme ka`e.
Sneg svetega Andreja (30.XI.) polju ni kaj prida odeja.

OBVESTILO
Star{e otrok,
ki imate otroke v vrtcu,
obve{~amo,
da je treba
do konca novembra
vlo`iti vlogo
za zni`ano pla~ilo vrtca
za leto 2001.
Ob~inska uprava
ob~ine Destr nik

2O. - SRE^ANJE DRU[TEV
MLADI GASILEC

V petek in soboto, 29. in 30.
septembra, je v sodelovanju
Mladinskega sveta Gasilske
zveze Slovenije, Gasilske zveze
Destrnik in JVIZ Destrnik –
Trnovska vas – Vitomarci na
Destrniku potekalo jubilejno 20.

- sre~anje dru{tev Mladi gasilec

iz osnovnih {ol Slovenije. Na O[
Destrnik so se nanj skrbno
pripravili, saj so se izkazali kot
dobri gostitelji 100 mladim gasilcem.
O glavnem namenu ustanovitve
teh dru{tev beseda Ernesta
Eörya: “Osnovni cilj
dru{tev Mladi gasilec
po osnovnih {olah je
preventivno vzgajati
mlade, jih pou~evati
o vseh nevarnostih
ognja, pa tudi o
na~inu prepre~itve
za~etnih po`arov.
Ob tem mladi spoznavajo
vrednote
gasilcev in prostovoljnega dela nasploh. Prav ni~ manj
pomembno pa ni
dru`enje
mladih,
medsebojno spoznavanje in {irjenje
kroga prijateljev.”
Sre~anja se je udele`ilo 25 ekip

Izdajatelj: Ob~inski svet Ob~ine Destrnik
Uredni{tvo: Nata{a @i`ek, Slavica Kramberger in Milena Širec.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Ob~ini Destrnik
brezpla~no.
Javno glasilo OB^AN - GLASILO OB^INE DESTRNIK je vpisano v
evidenco javnih glasil pod zaporedno {tevilko 1365.
Na podlagi Zakona o DDV sodi javno glasilo Ob~an med
proizvode, za katere se obra~unava DDV po stopnji 8 %.
Naslov uredni{tva: OB^AN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik.
Telefon: 062/752-09-00
Telefaks: 062/752-09-02
E po{ta: casopis.obcan@siol.net
^asopis OB^AN izhaja v nakladi 850 izvodov
Prva {tevilka ~asopisa Ob~an je iz{la 25. julija 1996.
Odgovorna urednica: Nata{a @i`ek
Lektorica: Bojana Kolenko
Oblikovanje in tehni~no urejanje: Zmagoslav [alamun
Tisk: Tiskarna Grafis, Po`eg 4, Ra~e

2

s 100 u~enci in 57 mentorji.
U~enci O[ Destrnik so pripravili
kulturni program, v katerem so
mladi gasilci iz Radelj ob Dravi
slovesno predali gasilsko zastavo
mladim
gasilcem
iz
Destrnika. Otvoritve sre~anja so
se udele`ili poveljnik GZ
Slovenije
Matja`
Klari~,
predsednik GZ Destrnik Janez
Irgl, poveljnik GZ Destrik
Marjan Irgl, predsednik Sveta
podravske
regije
Franc
Simeonov, `upan Franc Puk{i~
in {tevilni drugi gostje. Kaj hitro
so mladi gasilci lahko v likovni
(oblikovanje z glino-kiparska
delavnica in ustvarjanje na kartonaste tulce v kombinirani
tehniki s tempero, mentorja
Marta Marn in Vido Heri~),
plesni (nau~ili so se plesati 2
plesa: pobre{ka – plesali so jo v
okolici
Dravskega
polja,
po`ugana – plesali so jo v vseh
slovenskih pokrajinah, mentorica Ivanka Ho~evar), tehni~nolikovni (slikali so na steno:
motivi imajo t.i. povezovalno –
rde~o nit, gasilce in njihovo
delo pri re{evanju premo`enja
in ljudi v nesre~ah - po`aru,

mentor Janko Marini~), tehni~ni
(slikanje na majico, mentorja
Vladka Bu~evec in Alojz Vuk),
novinarski (spoznali so nekaj
osnov novinarskega poklica za
izvedbo nalog: izvedba ankete
zaprtega tipa in priprava intervjuja, mentorja Marko Pograjc in
Jure ^okl), in raziskovalni (na
temo po`arna preventiva in
varstvo okolja, mentorja Florjan
Zabret in Primo` Lovri~)
delavnici
pokazali
svoje
sposobnosti.
Kot dobri gostitelji so jim
razkazali tudi Destrnik in njegove znamenitosti, ogled je
obarval tudi lep jesenski
popoldan. Kasneje so u~ence
sprejeli gostitelji iz Destrnika in
bli`nje okolice, ki so jim na svojih
domovih
ponudili
preno~i{~e. Zve~er so se skupaj
z gosti zbrali na osrednji slovesnosti ob 20. obletnici sre~anj
dru{tev Mladi gasilec, pozno v
no~ pa zaklju~ili dan s
sre~anjem mentorjev, pedagogov in gostov.
Sobota je bila bolj tekmovalnega zna~aja, saj so ta dan
potekala testiranja in prakti~na

Ob~an

25. oktober 2000

ZAHVALA
Dvajseto sre~anje dru{tev Mladi gasilec je za nami in ugotovimo
lahko, da je bilo zelo uspe{no.
Gasilska zveza Destrnik nam je v sodelovanju z osnovno {olo
pripravila dva ~udovita dneva. Zavedamo se, da je bilo z va{e strani,
spo{tovani predsednik, in s strani va{ih sodelavcev potrebno veliko
priprav in dela, zato se vam {e enkrat iskreno zahvaljujemo.
Prosimo, da zahvalo prenesete na vse tiste, ki so pri organizaciji
sre~anja sodelovali.
Predsednik Gasilske zveze Slovenije
Ernest Eöry

tekmovanja z vedrovko, metom
vrvi in vozli, na katerih so mladi
gasilci pokazali svoje gasilske
sposobnosti in iznajdljivost.
Med mlaj{imi ~lani dru{tev
Mladi gasilec so se najvi{je
uvrstili mladi gasilci iz O[ Vojnik
(481,30 to~k), O[ Rodica

(481,20), na tretje mesto so se
uvrstili gasilci iz O[ Dol pri
Ljubljani P[ Seno`eti (481,00),
Destrni~ani pa so zasedli 9.
mesto (472,30). Med starej{imi
gasilci so bili najuspe{nej{i
u~enci iz O[ Vi`marje – Brod
(487,50), za njimi tisti iz O[ Dole
pri Litiji (485,30), na odli~nem
tretjem mestu je bila ekipa
Destrnika (484,90).
Tekmovalnemu delu je sledila

Ob~an

25. oktober 2000

sprostitev z zabavno prireditvijo
“Z
veseljem
ustvarjamo”.
Prireditve se je udele`ila tudi
dr`avna
sekretarka
na
Ministrstvu za {olstvo in {port
Angelca Likovi~, ki je izpolnila
svojo obljubo ob otvoritvi vrtca
in tokrat na Destrnik s seboj

pripeljala tudi ra~unalnik.
Upamo, da so mladi gasilci, njihovi mentorji in vsi gostje
pre`iveli na Destrniku pestro
obarvana jesenska dneva ter
od{li polni lepih vtisov, prijetnega dru`enja, morda sklenili trdnej{a prijateljstva, skratka
upamo, da so od{li z namenom,
da se v ta lepi slovenjegori{ki
kraj spet vrnejo.
Nata{a @i`ek

20. – sre~anje
dru{tev Mladi gasilec
na Destrniku
je za nami
Spo{tovane ob~anke in ob~ani Destrnika. Spet je za nami prijetno
sre~anje in s ponosom lahko trdim, da ste prav vi tisti, ki znate in
zmorete pokazati slehernemu ~loveku, ki pride na Destrnik, da tu
`ivijo dobri in slo`ni ljudje, ki znajo poleg lepot na{ega kraja
pri~arati vse tisto, kar lahko ~loveka osre~i in mu ostane lep spomin
na Destrnik in Destrni~ane, Tako je bilo tudi tokrat, saj je preko 250
ljudi, gasilcev, pedagogov in pionirjev od{lo iz Destrnika na svoje
domove po vsej Sloveniji s prijetnimi vtisi in marsikateri se bo z
dru`ino ali sam vrnil {e ve~krat. To je bil tudi eden od ciljev - da ~im
bolje promoviramo na{ kraj. [e enkrat hvala vsem dru`inam in
posameznikom, ki ste otrokom ponudili preno~i{~e ter navezali prijateljske stike.
Hvala o`jim sodelavcem, predsedstvu in poveljstvu GZ Destrnik ter
obema gasilskima dru{tvoma, `upanu Francu Puk{i~u in pod`upanu
Branku Zelenku ter vsem svetnikom, ob~inski upravi, JVIZ O[
Destrnik – Trnovska vas – Vitomarci predvsem ravnatelju g. Dragu
Skurjenemu, njegovim sodelavcem ter seveda u~encem za ~udovit
kulturni program, uredni{tvu javnega glasila Ob~an, predvsem
gospodi~ni Nata{i @i`ek, Turisti~nemu dru{tvu Destrnik, Dru{tvu
kmetic Destrnik, Pihalni godbi PGD Destrnik, Destrni{kemu oktetu,
sponzorjem prireditve, vsem dru{tvom v ob~ini za predstavitve
dru{tev v Ob~anu in ansamblu [tajer Band.
Prepri~an sem, da nekaj velja stari rek, da dober glas se`e v deveto
vas.
Predsednik GZ Destrnik
Janez Irgl

3

ZDRU@ILI OTVORITEV TURISTI^NEGA DOMA
IN PRI^ETEK DELOVANJA AMBULANTE
nekaterih ~lanov ne bi dosegali
tak{nih
uspehov.
Najzaslu`nej{i je vsekakor
Franc Fridl, ki je ves ~as akcije
bedel nad izvajalci del in prostovoljno opravil preko 500
delovnih ur. Notranjost turisti~nega doma je s svojimi
spretnimi rokami oblikoval
Sre~ko
Arnu{,
ki
je
Destrni~anom znan po {tevilnih delih – tudi on je prostovoljno opravil preko 120
delovnih ur. Pri delu mu je

“Dragi ob~ani in ob~anke,
dolgo
ste
~akali
na
zdravstveno ambulanto, dolgih 36 let je od tega, odkar je
iz teh krajev od{el zdravnik, ki
je deloval v Jane`ovcih,” je
zbrane v nedeljo, 24. septembra, nagovoril `upan Franc
Puk{i~.
Ambulanta
v
Destrniku je `e tretja ambulan-

Destrni~anom je spregovoril tudi
Franc Šuta, dr. med.
ta v okviru zasebnih ambulant
Franca [ute, dr. med., saj je do
sedaj v Slovenskih goricah
deloval v ambulantah v
Trnovski vasi in Cerkvenjaku.
Otvoritev ambulante je gotovo
velikega pomena, saj se bo s
tem
izbolj{ala
kakovost
zdravstvenih storitev za na{e
ob~ane. Ambulanta bo delala
dvakrat tedensko – v ponedeljek in ~etrtek dopoldan, kasneje se bodo prilagodili

4

{tevilu bolnikov in potrebam
kraja. Delovanje ambulante je
podprl
tudi
direktor
Bolni{nice Ptuj Lojze Arko, dr.
med., ki meni, da so tak{na
dejanja
dobra
pot
k
dru`inskim zdravnikom, ki jim
trenutno v Sloveniji dajemo
premajhen pomen. Pozitivno
je ocenil delovanje ambulante
tudi dr. Andrej
Bru~an, minister za
zdravstvo. Poudaril
je, da smo lahko
ponosni na svojega
zdravnika v kraju,
saj
predstavlja
pomanjkanje
zdravnikov splo{ne
medicine
v
Sloveniji zaskrbljujo~ problem, mi pa
imamo kar svojega
zdravnika. Prostore
je zdravnik opremil
z lastnimi sredstvi,
nekaj sredstev je
prispevalo
tudi
ministrstvo, celotna
i n v e s t i c i j a
(zdravstvena ambulanta in turisti~ni
dom) pa je ovrednotena na cca 35
mio tolarjev.
Posebej prazni~na
zdravnik
je bila nedelja za
~lane Turisti~nega
dru{tva Destrnik, ki so odpirali nove prostore. “Trudili se
bomo, da bo na Destrnik
pri{lo ~imve~ turistov,” je dejal
predsednik TD Destrnik Ivan
Zorec. Z novo pridobljenimi
prostori jim bo to tudi uspelo.
^eprav se nekateri niso strinjali s preselitvijo v zgornje
prostore, so sedaj ponosni na
novourejene
prostore
turisti~nega doma. Poudaril je,
da brez prostovoljnega dela

pomagal Jani Zorko. Soba s
{tukaturami
(arhitekturni
okraski) je res nekaj posebnega, najbolj pomembno pa je,
da se ~lani v svojih prostorih
resni~no dobro po~utijo.
V prostorih turisti~nega doma
je ta dan zadi{alo po gibanicah iz kru{ne pe~i, za kar gre
velika
zahvala
pridnim
gospodinjam, ~lanicam turisti~nega dru{tva.
Nata{a @i`ek

Po prerezu vrvice so si {tirje pomembni mo`je takole segli v roke.

ZAHVALA
V imenu gradbenega odbora za cesto Jane`ovski Vrh odcep [el – Irgl - Simoni~, ki izvajamo pripravljalna dela za
asfaltiranje tega odcepa, se vsem ob~anom prav lepo zahvaljujemo za prostovoljne prispevke. Tako bomo lahko s
skupnimi mo~mi asfaltirali to cesto.
Veseli smo, da imamo v na{i ob~ini tak{ne ljudi, ki radi
pomagajo tudi drugim vasem.
Zahvaljujemo se tudi ob~inski upravi, ob~inskemu svetu, g.
`upanu in odboru za infrastrukturo za pomo~ pri odmeri
tega odcepa.
Ciril Koser

Ob~an

25. oktober 2000

Leto V, {tevilka 8

25. oktober 2000
VSEBINA

1. SKLEP
o dolo~itvi cene vzgojno – varstvenega programa v vrtcu ob~ine Destrnik

1.
Ob~inski svet Ob~ine Destrnik je na podlagi
31. ~lena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, {t.
12/96), Pravilnika o pla~ilih stro{kov za programe vrtca (Uradni list RS, {t. 44/96, 39/97,
1/98, 84/98) in 15. ~lena Statuta Ob~ine
Destrnik (Uradni vestnik Ob~ine Destrnik,
{t. 1/99), na 15. redni seji dne 22.09.2000
sprejel

S K L E P
o dolo~itvi cene vzgojno – varstvenega
programa v vrtcu
ob~ine Destrnik

I.
Cena programa pred{olske vzgoje v ob~ini
Destrnik zna{a:
- celodnevni program pred{olske vzgoje v
rednem oddelku 35.017,00 SIT.

pla~ila star{ev za otroka z veljavnostjo od
01.09.2000 dalje.
Vi{ina pla~ila star{ev se dolo~i na podlagi
pravilnika o pla~ilih star{ev za programe v
vrtcih.

II.
V primeru, ko gre za polno mese~no odsotnost otroka zaradi bolezni, lahko star{i uveljavljajo (na podlagi zdravni{kega potrdila)
za~asno oprostitev pla~ila programa vrtca.
III.
Cena programa se uporablja za izra~un

[tev.:032-01/2000-15R-2
Datum:22.09.2000
@upan Ob~ine Destrnik:
Franc PUK[I^, s.r.

NOVIH 717 METROV ASFALTNE PREVLEKE

Kljub hladni oktobrski nedelji,
08.10.2000 je na otvoritev asfaltirane javne poti Bela – Matela v
dol`ini 717 m in rekonstrukcije
lokalne ceste (1000 m) pri{lo
veliko va{~anov Jir{ovc. Za te je
bila otvoritev velikega pomena,
saj so jim nekateri obljubljali
asfalt `e od leta 1998 dalje.
Vrvico sta prerezala predsednica
va{kega odbora Jir{ovci Irena
Bauman in `upan Franc Puk{i~.
Va{~ani so uredili tampon, v
katerega so vlo`ili veliko
denarnih sredstev in prostovoljnega dela, za kar sta jim
predsednik gradbenega odbora
Marjan Kosi in predsednica VO
Jir{ovci Irena Bauman podelila
pisne pohvale. “Besede pohvale

Ob~an

25. oktober 2000

se izre~ejo in odidejo v pozabo,
s pisno pohvalo pa ostane
spomin” je dejala predsednica
VO Jir{ovci. Pohvale so prejeli:
Marjan Kosi, Marjan Lovrec, Jo`e
@erjav, Milan Arnu{, Franc
Doklovi~, Milan Hamer{ek,
Peter Arnu{ in Branko Mur{ec.
Gradbeni odbor je ob tej
prilo`nosti podelil tudi zahvale:
`upanu Francu Puk{i~u in
ob~inskemu svetu, direktorju
ob~inske uprave Miranu ^ehu,
predsedniku odbora za infrastrukturo Sre~ku Vre~arju in
predsednici VO Jir{ovci Ireni
Bauman. Pobudnik podelitve
zahval in pohval je bil Marjan
Kosi. Aktivni predsednici VO
velja velika zahvala, saj je z

vztrajnostjo in sposobnostjo
organiziranja dosegla, da so dela
stekla. Po otvoritvi so se zbrani
poveselili ob jeda~i
in dobri doma~i
kapljici ter zvokih
h a r m o n i k e
Ladislava Laha, ki
mu je bilo posebej v
ponos
igrati
dr`avnemu poslancu RS.
Jir{ov~ani
so
pokazali, da kljub
politiki, ki jo vodijo
nekateri v vasi,
znajo zdru`iti mo~i,
pozabiti na politiko
in narediti vse za
svoj dobrobit in

dobrobit kraja.
Nata{a @i`ek

5

Zakon o nacionalni stanovanjski var~evalni shemi

Z ugodnimi posojili do lastnega stanovanja
Dr`avni zbor je sprejel zakon, na podlagi
katerega bo var~evalcem omogo~eno, da
bodo lahko preko sistema dr`avnih premij
pri{li do ugodnih dolgoro~nih var~evanj s
pravico do nizko obrestovanih dolgoro~nih
posojil ter do pove~anja dolgoro~nega
stanovanjskega kreditiranja.

mese~nega obroka var~evanja, var~evalec
pa se bo lahko odlo~il tudi za vi{ji znesek.
Var~evalec bo obroke pla~eval mese~no ali
enkrat letno v vi{ini dvanajstih pogodbenih
mese~nih obrokov. Var~evalec bo lahko po
izteku var~evalne pogodbe prosto razpolagal s privar~evanimi sredstvi.

V okviru nacionalne var~evalne sheme
`e var~uje 25.607 var~evalcev

Kak{ne ugodnosti prinese var~evanje
ter po kak{ni obrestni meri bo banka
obrestovala privar~evana sredstva?

Odziv dr`avljanov na razpisano mo`nost
var~evanja v nacionalni stanovanjski
var~evalni shemi, ki jo je Vlada RS sprejela
kot pilotski projekt marca leta 1999, je presegel vsa pri~akovanja. Povpra{evanje je
bilo bistveno ve~je od zmo`nosti, zato se je
dr`ava odlo~ila za trajnej{i projekt predvsem
v zvezi s pove~anjem dolgoro~nega
stanovanjskega kreditiranja. V okviru
nacionalne stanovanjske var~evalne sheme
tako var~uje `e 25.607 var~evalcev, ki
mese~no vpla~ajo 593,700.000 tolarjev,
oziroma letno preko 7 milijard tolarjev. V
petih letih bodo tako privar~evali preko 35
milijard tolarjev. Tako bo leta 2004 skupaj z
izkori{~enimi pravicami do posojil na
stanovanjskem trgu ve~ kot 100 milijard
tolarjev dodatnega povpra{evanja, kar
zahteva aktivnosti za pove~anje ponudbe
stanovanj.

Dr`ava bo nacionalno stanovanjsko
var~evalno shemo izvajala preko
Stanovanjskega sklada Republike
Slovenije in bank, ki bodo izbrane na
javnem razpisu
Banke, ki bodo izbrane na javnem razpisu,
bodo pridobile pravico za sklepanje
var~evalnih pogodb. K izboru bank bo dala
svoje mnenje tudi Banka Slovenije. V
primeru, da bodo postopki stekli v roku, bo
lahko Stanovanjski Sklad RS pozval zainteresirano javnost k podpisu novih var~evalnih
pogodb konec novembra oziroma v decembru. Tako imenovane var~evalne pogodbe
se bodo sklepale za pet ali za deset let, pravice pa bodo razdeljene na lote.

Pogoji in na~in var~evanja
Var~evalec bo tako sklenil pogodbo v eni
izmed bank, ki jih bo Stanovanjski sklad RS
izbral na javnem razpisu. Tako bo stranka
var~evalne pogodbe poleg var~evalca in
banke {e Stanovanjski sklad RS, ki bo jam~il
za pla~ilo premije. Obveznosti in pravice iz
pogodbe bo lahko var~evalec kadarkoli prenesel na zakonca oziroma na osebo, ki ji v
skladu s predpisi o zakonski zvezi pripadajo
enake pravice kot zakonskemu partnerju, na
otroke ali vnuke.
Vlada bo po predhodnem mnenju Banke
Slovenije dolo~ila vi{ino najni`jega prvega

6

Za privar~evana sredstva se bodo {tela vsa
pla~ila po pogodbi, pripadajo~e premije za
celotno var~evalno dobo, pripisana revalorizacija in obresti. Banka privar~evana
sredstva var~evalca in pripisane premije, ki
zna{a letno en pogodbeni mese~ni obrok
var~evanja, revalorizira. Banka bo tako
var~evalcu mese~no obrestovala vpla~ila po
obrestnih merah v vi{ini 1,65 % letno za
petletno var~evanje, oziroma 3 % letno za
desetletno var~evanje.
Sredstva za premije bodo letno zagotovljena iz sredstev Stanovanjskega sklada in iz
dr`avnega prora~una.
V primeru, da bo var~evalec odstopil od
var~evalne pogodbe pred pretekom ~asa, za
katerega je sklenil pogodbo - to je 5 ali 10
let, mu bo banka razknji`ila premije ter jih
vrnila Stanovanjskemu skladu. Tako bodo
var~evalcu, ki bo odstopil od var~evalne
pogodbe, pripadale le obresti na
privar~evana sredstva.

Redno var~evanje bo pogoj za pridobitev ugodnih posojil
Var~evalec, ki bo redno var~eval celo
var~evalno dobo in pridobil vse premije, bo
lahko pridobil pravico do ugodnega posojila. Tako bo moral redno pla~evati mese~ne
obroke, saj bo pridobil pravico do premije
le, ~e ne bo zamudil s pla~ilom mese~nega
obroka ve~ kot enkrat pri var~evalni dobi
pet let oziroma najve~ dvakrat nezaporedno
pri var~evalni dobi deset let. Vi{ina posojila,
ki ga bo zagotovila banka var~evalcu je najmanj dvojni znesek privar~evanih sredstev.
Odpla~ilna doba posojila bo vezana na
dobo var~evanja. Var~evalec, ki bo var~eval
5 let, bo imel mo`nost odpla~ila posojila 10
let po 2,45 % obrestni meri, var~evalec, ki je
var~eval 10 let, pa bo imel mo`nost
odpla~ila posojila 20 let po 3,80 % obrestni
meri letno.

ro~nih stanovanjskih posojil kot vira financiranja stanovanjske gradnje - skladno z
nacionalnim stanovanjskim programom.
Zato je zakon predvidel strogo namensko
rabo denarja, ki ga bo var~evalec lahko pridobil na podlagi ugodnega posojila na privar~evana sredstva.
Tako
bo
lahko
posojilojemalec
odobreno posojilo porabil samo za:
1. nakup stanovanja ali stanovanjske hi{e;
2. gradnjo individualne stanovanjske hi{e
(tudi nadomestno gradnjo, nadzidavo ali
dozidavo, izgradnjo podstre{nega stanovanja);
3. rekonstrukcijo lastnega stanovanja ali
stanovanjske hi{e ali
4. adaptacijo lastnega stanovanja ali
stanovanjske hi{e;
5. nakup stavbnega zemlji{~a za gradnjo
stanovanjske hi{e;
6. pla~ilo stro{kov za opremljanje stavbnega zemlji{~a;
7. pla~ilo od{kodnine za spremembo
namembnosti kmetijskega zemlji{~a v stavbno zemlji{~e;
8. pla~ilo projektne dokumentacije v zvezi z
nameni iz prej{njih to~k;
9. pla~ilo `e najetih posojil za namene iz
prej{njih to~k.
Kot je razvidno, se privar~evani denar in
posojilo lahko uporabi le strogo namensko.
Tak{en je tudi bil cilj celotnega zakona. S
pripadajo~imi premijami, obrestmi in ugodnimi posojili je, glede na trenutno stanje,
mogo~e ra~unati, da nekega dne predvsem
mladi in mlade dru`ine pridejo do lastnih
stanovanj. Sedaj je na potezi tudi dr`ava, da
pomaga financirati izgradnjo novih
stanovanj. Z iztekom var~evalne sheme je
treba zagotoviti tudi odkup novih stanovanj,
saj se lahko zgodi, da bo ob ve~jem
povpra{evanju in skromni ponudbi, ki jo
imamo trenutno, porasla cena. Vsi, ki `elite
namensko var~evati, bodite pozorni na javni
poziv Stanovanjskega Sklad RS k podpisu
novih var~evalnih pogodb konec novembra
oziroma v decembru.
Zapisala: Andreja Pihler

Z namenskim var~evanjem do nakupa
in do adaptacije stanovanja
Osnovi razlog za izdajo tega zakona je bil,
da se zagotovi trajnost in sistemska urejenost
var~evanja v stanovanjski var~evalni shemi,
z namenom zagotavljanja ugodnih dolgo-

Ob~an

25. oktober 2000

V^ERAJ IN DANES ENEGA KMETA IN KMETICE

“MICA, GI SI? DAJ [E MI ^ETRT.
ENEGA MI JE @EMLA SPILA,
ENEGA PA [E ZAJ MORE MICA.”
Hi{a, v kateri je bila gostilna
Keti{, je bila postavljena 1878.
leta. Prej{nji lastnik Irgonja jo
je postavil z namenom, da bo
v njej gostilna. Marija Keti{ in
mo` Ferdinand sta jo kupila
1918. leta, nad vhod sta dala
napis Fed. Kurbos. Ferdinand
je umrl, Marija se je leta 1919
znova poro~ila z mesarjem
Rudolfom Keti{em. Rudolf je
bil mesar, trgovec z `ivino,
klavec in gostilni~ar. Imel je
{tiri konje, dva dirkalna in dva
delovna.
Ob nedeljah je bilo mogo~e
poleg pija~e dobiti tudi hrano:
govejo juho, kos mesa ali goveji gola` in bele `emlje, ki jih
je dvakrat na teden v ko{u
prina{al gaj{ic – Ga{peri~ iz
Zore~eve
pekarne
v
Destrniku. Poleg belih `emelj
je prina{al tudi laberle –
kola~ke iz ~rne moke.
Popoldan pa so za mimoido~e, ponavadi furmane,
pripravili govedino v solati –
esikflaj{, svinjsko kislo juho in
prodajali klobase. Kislo juho
so kuhali predvsem za
“Polan~eke”. 1 Preste so stale
na lesenem stojalu na pultu in
so jih navadno kupovali
mo`je. Dva mo`a sta z dvema
prstoma vsak na svojo stran
vlekla presto, ki se je zlomila.
Tisti, ki mu je v rokah ostal cel
zviti prestin kri`, jo je moral
pla~ati.
Andrejeva Mica, velika kmetica 80-ih let, je vsak dan prihajala v gostilno “po pribolj{ek”
- na tri deci ali ~etrt in govorila
gostilni~arki: “Mica, daj mi en
~etrt vina in eno `emljo.”
@emljo je namakala v vino:
“Mica, gi si? Daj {e mi ~etrt.

Ob~an

25. oktober 2000

Enega mi je `emlja spila,
enega pa {e zaj more Mica.” V
gostilni je sedela tudi po tri
ure in pila svoje vino. Sama
priti v gostilno, je bilo sramotno. Mlada dekleta so fantje
dostikrat vabili v gostilno: “Pa
pojd, pa pojd. Negda je bilo
druga~e. Zdaj pa ni treba
vabit. Zdaj pa same gredo.”
Prodajali so kuklo,2 pivo, belo
vino, rde~e vino (ki so ga
imeli iz svojih goric) in kraherle.3 Najve~ so spili {pricarjev. Robo so nabavljali v
Lenartu, od koder so jo pripeljali s konji. Pozimi so imeli ob
nedeljah plese. Pri{la je mladina in muzikantje. Muzikant
Bohl je igral na frajtonarico,
najraj{i po lo~ko.4 Igral je ob
kozarcu vina. “Tak so plesali,
da so jenke in podve`jaki
leteli okrog. Pometale so
`enske z jenkami po tleh!”
Zunaj je kasneje visela tabla z
napisom Gostilna in mesarija
Keti{. Pod kostanji, zunaj pred
gostilno, so imeli lesene klopi
in mize s prti. V fari sta bili {e
dve gostilni, v trgu je bila gostilna Horvat, Terglav~nik pa v
Lo~i~u.
V kletnih prostorih so imeli
ledenico. Led, velike klade
ledu, so pozimi s konji iz
Pesnice in ^rmca vozili na
saneh. Te plo{~e ledu so prinesli v {ank, nanje pa postavili
steklenice pija~e. Vse leto je
bil led v kleti, v ledenici.
Zunaj so postavili vodnjak,
poleti so staljeno odve~no
vodo ~rpali ven. Ta led so
porabljali tudi za meso, ki je
bilo obe{eno na kavljih v kletnih prostorih. Na lojtrnik5 so
nalo`ili po deset zaklanih
`ivali in jih odpeljali v Maribor na
prodajo.
Ob
nedeljah zjutraj je
Keti{
prodajal
meso tudi v gostilni
Marini~
v
Destrniku, kjer je
imel najet prostor.
Imeli so tudi malo
trgovinico, prostoru {e danes
pravijo
{tacun.
Prodajali so sladkor
v
obliki

Gostilna Keti{ s prednje strani
piramide, ki so ga strgali z
no`em, poper in manj{e stvari.
Gostilna je bila odprta vsak
dan. Poleg gostilni~arke sta
delala {e slu`kinja in mo`. V
sobi so imeli glasbeno omaro,
flora so ji rekli. Igrala je
dvanajst muzik, na dva valja,
ki si ju ro~no zavrtel, v omaro
si vrgel kovanec in en valj je
zaigral {est muzik naenkrat.
Ljudje so lahko pili na kredo,
na puf. Dol`nike so napisali
na notranji strani omare s
kredo ali s svin~nikom.
Marija je umrla 1940. leta.
Potem je za kakih sedem let
gostilno prevzela h~erka,
iz{olana
gostilni~arka
Ljudmila Keti{. Med 2. sv.
vojno je bilo zelo te`ko dobiti
pija~o. Ljudmila je ponjo hodila na Ptuj, zaboje s pija~o je
preva`ala in nosila na avtobus. “Koliko je bilo straha med
vojno: Nemci so bili in trije
Re{i, Osojnik, Lacko, sedem
jih je skup hodilo. Zve~er so
pri{li s pu{kami, nahrbtniki in
kosmati na pivo. Zbudili so
mene, teto iz Maribora in
slu`kinjo. Teta je bila vsa
polulana od straha in jih je
takoj zjutraj prijavila `andarjem. Pa so sami rekli, naj jih
prijavimo, da ne bomo imele
problemov pred `andarji.
Nikdar ve~ jih potem nismo
videli.”
Na podstre{ju so imeli
preno~i{~a, {tiri le`i{~a: “V
Lo~i~u so bili {tirje kmetje. S
konji, namenjeni v Trojico, so
se ustavili v gostilni in kartali,
v~asih po teden dni. Kartali so

za denar {nops in dureka, 6
krajclali.7” Rudolf je bil tudi
lovec; v gostilno so prihajali
lovci, po deset skupaj: “Vseh
deset je enkrat dobilo samo
enega zajca. Drugi dan je {el
paznik, pa je prinesel pet
zajcev `e ob osmih zjutraj.
Tako smo se {e potem smejali
na ta ra~un.” Prihajali so na
lov, ki ga je Rudolf kupil. Najel
je
paznika
za
~uvanje
kupljenega rajona. V gostilno
sta prihajala tudi doma~i pesnik Matija Belec in Humska. 8
Obnovljena hi{a stoji danes ob
prometnih
tablah,
ki
ozna~ujeta konec in za~etek
vasi Bi{. Ne more{ mimo, ne
da bi ju opazil.
Jelka P{ajd
1

Romarji iz Haloz, ki so
pripeli do Bi{a in nadaljevali
pot k Sveti Trojici.
2
Jabol~nik.
3
Krahel:
brezalkoholna
pija~a, 0,33 dcl.
4
Ples polka, pri katerem so
stopali hitro in zelo {iroko.
5
Voz za seno.
6
Igra za dva ali {tiri igralce z
32-imi kartami.
7
Delali kri`e s kredo, zmagovalec je sproti brisal krake,
metali so karte sedemkrat,
igralec z ve`jo {tevilko je sproti brisal krake kri`a, “krajcle
kri`a”.
8
@enska s Huma nad
pokopali{~em, ki je znala
vra~iti oziroma zdraviti in so
jo nekateri imeli za coprnico.

7

TURISTI^NA AGENCIJA METKA
VAM PREDSTAVLJA
V tej {tevilki Ob~ana vam predstavljamo
romanti~no alpsko sredi{~e Kranjska Gora,
kjer vsakdo najde kaj zase. Lahko se odlo~ite
za smu~anje ali pa samo za obisk svetovnih
smu~arskih prireditev, lahko prisluhnete
alpinisti~nim ali pohodni{kim utripom in se
odpravite v gore, kjer se spro{~ate v nedotaknjeni naravi…
Kranjska Gora in okoli{ki kraji Gozd
Martuljek, Podkoren, Rate~e in Planica so
med najbolje obiskanimi zimskoturisti~nimi
sredi{~i v Sloveniji. Bogata turisti~na ponudba s hoteli, z apartmaji, gosti{~i, diskotekami, bazeni, s savnami, {tevilnimi {portnimi in
kulturnimi prireditvami ter ~udovito naravno
okolje omogo~ata gostom prijetno bivanje v
vseh letnih ~asih.
Gostje lahko koristijo razli~ne mo`nosti
namestitve:

Hotel LARIX ***
Stoji tik ob smu~i{~u in ima ~udovit pogled
na Julijske Alpe. V hotelu so restavracija (vsi
obroki so samopostre`ni), dnevni bar,
terasa, notranji bazen, savna, masa`a, frizerski salon, casino… Sobe so opremljene s
prho in WC-jem, radiom, SAT - TV,
balkonom.

Hotel PRISANK ***
Stoji v sredi{~u Kranjske Gore tik ob
smu~i{~u. Ima restavracijo, kavni bar, TVsobo, namizni tenis. Sobe so opremljene s
prho in WC-jem, telefonom in SAT-TV.

Hotel Larix 1/2 + POL
Hotel Prisank 1/2 + POL

25.11.-16.12.
03.03.-31.03

16.12.-23.12.
20.01.-17.02.

47.100,00
37.100,00

47.100,00
37.100,00

23.12.-30.12.
06.01.-20.01.
17.02.-03.03.
58.700,00
47.900,00

30.12.-06.01.

82.500,00
69.200,00

Hotel ALPINA ***
Stoji tako reko~ na smu~i{~u in nudi lep razgled na Kranjsko Goro. Hotel ima restavracijo, TV
sobo, aperitiv bar, diskoteko… Sobe so opremljene s prho in WC-jem, SAT-TV, nekatere
imajo balkon.
02.12.-23.12.
06.01.-20.01.
03.03.-31.03. 23.12.-30.12. 30.12.-06.01. 17.02.-03.03. 20.01.-17.02.
Hotel Alpina1/2 + POL 36.400,00
42.900,00
62.700,00
47.600,00
41.600,00
Apartmaji RAZOR ***
Najdemo jih v sredi{~u Kranjske gore. Namestitev je mo`na v apartmajih za 2 - 6 oseb. V
vsakem apartmaju je telefon in TV sprejemnik.
Apartmaji RAJ
Nova, prijetno in lepo urejena apartmajska hi{a stoji ob gozdi~ku blizu jezera in nudi ~udovit
pogled na planine (Prisank in Razor). Namestitev je mo`na v apartmajih za 2 - 4 osebe. Vsi
apartmaji so opremljeni s telefonom, TV sprejemnikom in balkonom. V hi{i je lepo opremljena kme~ka soba. Gostom je proti dopla~ilu na voljo uporaba savne in masa`ne kadi.

Apartmaji Razor 1/4 – 5 NA
1/4 – 6 NA

Apartmaji Razor
APP – 2 OSEBI
APP – 3 OSEBE
APP – 4 OSEBE

02.12.-16.12.
20.01.-17.02.
od 03.03.
16.12.-23.12.
78.400,00
87.200,00
96.600,00
107.300,00

02.12.-23.12.
13.01.-27.01.
06.01.-13.01.
od 03.03.
23.12.-06.01. 03.02.-17.02.
53.900,00
60.200,00
67.400,00
73.600,00
78.900,00
100.800,00
85.300,00

23.12.-30.12.
06.01.-20.01.
17.02.-03.03. 30.12.-06.01.
102.800,00
151.200,00
123.900,00 188.900,00

27.01.-03.02. 17.02.-03.03.
55.700,00
62.600,00
69.200,00
76.600,00
80.800,00
88.700,00
Metka Kajzer

METKA KAJZER, s.p.
Slovenski trg 9
2250 Ptuj
tel: 02/779-20-21
fax: 02/771-63-71

Apartmaji RAJ

8

Ob~an

25. oktober 2000

USTVARJALNA STRAN ZA NAJMLAJŠE
Jesen je za marsikoga najlep{i letni ~as.
Drevje se odene v ~udovite odtenke pisanih
barv in kar kli~e po sprehodu po gozdu.
V naravo nas vabijo {tevilni jesenski
plodovi, predvsem kostanj, gobe… Tudi
na{i najmlaj{i z veseljem radovedno nabirajo jesenske plodove.

pribli`no 100 cm dolgo nit.
3. Nare`emo ve~ volnenih niti.

jo z `eblji~kom potrdimo na strop. Posebno
lepo je, ~e na strop v razli~nih vi{inah obesimo ve~ palic s stor`i.
Iz knjige: Otrok ustvarja
Simona Koletnik

S stor`i se rade posladkajo veverice in druge
`ivali, mi pa lahko iz njih naredimo zanimiv
okrasek za na{o sobo. Ko ga bomo pritrdili
na strop, se bo v zraku premikal in obra~al.

Vise~i stor`i
Potrebujemo:
-volno,
-stor`e,
-lesene palice,
-`eblji~ke,
-{karje.

4. Na nit nave`emo prvi stor` tako, da navzgor pelje dvojna nit.

1.Podajmo se v gozd in poi{~imo ~imve~
stor`ev.

6. Nadaljujemo z nizanjem stor`ev, dokler
jih ni na nitki pet ali ve~.

2.Pripravimo volneno nit in palico, na katero
bomo navezovali stor`e. ^e `elimo na nit
nanizati {tiri do pet stor`ev, potrebujemo

7. Naredimo {e ve~ podobnih niti s stor`i in
jih nave`emo na palico.

5. Nekaj centimetrov stran od prvega stor`a
naredimo vozel. Nato na nit prive`emo
drugi stor`.

8.Na konca palice nave`emo volneno nit in

KMETIJSKI NASVET
Po leto{nji izredno dobri kvaliteti grozdja bo
treba tudi dobro in “pridno” kletariti. Zato
bomo nekaj povedali o negi mladega vina.
Ker je bilo letos zelo zdravo in sladko grozdje, ni bilo potrebe po dosladkanju in uporabi raznih ~istil (razen nekaterih).
^e ste mo{t primerno `veplali, razsluzili in
dodali selekcionirane kvasovke, se je vrenje
kmalu pri~elo, ker so bile {e relativno visoke
temperature. Uporaba selekcioniranih
kvasovk je zelo koristna iz dveh razlogov.
Ob njihovi uporabi se vrenje pri~ne prej kot
bi se sicer. Za`eljeno je, da mo{t ~imprej
preide v fazo vrenja, ~eprav ga za{~itimo z
`veplanjem,da so mo`nosti oksidacijskih
procesov (porjavenje), ~im manj{e. Tudi
premo~no `veplanje povzro~i, da mo{t ne
vre. V takih primerih si pomagamo na
razli~ne na~ine: da mo{t pre~rpamo preko
~rpalke, dodamo selekcionirane kvasovke,
ki so bolj odporne na `veplo, ali dodamo
mo{t, ki `e vre, ali mo{t segrevamo.
Ob dodatku selekcioniranih kvasovk je tudi
vrenje bolj mirno, kar je za`eljeno, da ne
izhlapi toliko aromati~nih snovi. Na grozdju
in v mo{tu so tako imenovane navadne ali
divje kvasovke, ki povzro~ajo burno vrenje,
pa tudi vrenje se ne pri~ne tako hitro.
Med vrenjem ali po njem (vendar pred pretokom) je primerna uporaba BENTONITA,
ki je snov na osnovi gline, in ve`e nase beljakovine, ki bi lahko v vinu povzro~ile motnost.
Od tega, kak{no vino `elite, je odvisno, ali
ste zaustavili vrenje. Kjer je bila visoka sladkorna stopnja in niste zaustavili vrenja,

Ob~an

25. oktober 2000

imate pa~ zelo “mo~no” vino – z visoko
stopnjo alkohola, ker sladkor prevre v alkohol.
suho vino – vsebuje do 4 g/e nepovretega
sladkorja
polsuho vino – vsebuje 4 – 12 g/e
nepovretega sladkorja
polsladko vino - vsebuje 12 - 50g/e
nepovretega sladkorja
sladko vino - vsebuje 50 g/e nepovretega
sladkorja
Nepovreti sladkor najenostavneje dolo~imo
s pomo~jo refraktometra.
^e niste prekinjali vrenja, je ravno tako
potreben hiter prvi pretok mladega vina, en
– dva tedna po
kon~anem
vrenju, ker se
po kon~anem
vrenju pri~ne
biolo{ki razkis
– proces, s
katerim
se
nekoliko
zni`ajo kisline
v vinu, to pa v
leto{njem letniku ni potrebno, ker so
kisline `e tako
nizke.
Ob 1. pretoku
moramo vino
primerno
`veplati s 6-10
g
prostega

`vepla na 100 e vina. 1 dcl 5 – 6 % `veplene
kisline je enako 5 g prostega `vepla na 100 l
vina; 10 g VINOBRANA = 5 g prostega SO2
na 100 l vina, 1 `veplenica (trak) = 3 g
prostega SO2 na 100 l vina (odvisno od
velikosti `veplenic). Pri mladem vinu je
obvezno redno (tedensko) kontroliranje
`vepla, saj ga mlado vino tako reko~ veliko
porabi. To najenostavneje naredimo z VINI
REAGENTOM. En teden po prvem pretoku
mora vino vsebovati 50 mg/e prostega
`vepla, ~e ga ne, ga do`veplamo na omenjeno dozo.
Nata{a ^eh, in`.agronomije

9

MARTINOVE JEDI
DU[ENO RDE^E
ZELJE
Za 4 osebe potrebujemo:
40 dag rde~ega zelja, limonin sok, 4 dag
ma{~obe, 2 dag sladkorja, 4 dag ~ebule, 10
dag jabolk (jabolko), sol, rde~e vino po
potrebi, malo vode oz. juhe za zalivanje.
Priprava:
Oprano zelje nare`emo na rezance in ga
pokapamo z limoninim sokom. Na ma{~obi
zarumenimo sladkor, dodamo sesekljano
~ebulo, jo prav tako rumeno prepra`imo,
dodamo zelje, naribano jabolko, prilijemo
vino in solimo. Pokrito du{imo. Med
du{enjem po potrebi prilivamo {e malo juhe
ali vode, da se jed ne prismodi.

MLINCI

Dober tek!
Ve~ina pojedin, ki jih pripravljamo v ~asu
martinovanja, zajema `e tradicionalno
Martinovo gos, ki je najpogosteje pe~ena, ob
tem ne manjkajo {e du{eno zelje (uporabimo lahko sve`e rde~e, belo ali celo kislo
zelje) in mlinci (namesto mlincev lahko
ponudimo tudi druge testeninske priloge kot
so trganci ali {iroki rezanci), priloge iz
krompirja in kostanja (kostanjev pire),
klasi~ni kruhovi cmoki ali kruhov cmok v
ovitku. Ne pozabimo na sladico, ki je lahko
kostanjeva rulada ali rezina.

MARTINOVA GOS

Za 4 osebe potrebujemo:
20-25 dag moke, 1 jajce, 2 `lici kisle
smetane, vodo po potrebi, sol, 5 dag
ocvirkov z mastjo ali kislo smetano za zabelo.
Priprava:
Pripravimo vle~eno testo z dodatkom kisle
smetane. Spo~ito testo tanko razvle~emo v
okrogle krpe in jih nekoliko osu{imo.
Mlince nato spe~emo v kru{ni pe~i ali na ne
prevro~i {tedilnikovi
plo{~i. Rumeno
zape~ene krpe testa raztrgamo na manj{e
kose. Poparimo jih s slanim kropom, v
katerem naj ostanejo nekaj minut, nato jih
odcedimo in zabelimo s prepra`enimi ocvirki ali s prevreto kislo smetano.
Nasvet:
Industrijsko pripravljene mlince pripravimo
po zgornjem receptu. Mlince poparimo s
slanim kropom, pustimo stati nekaj minut,
jih odcedimo in zabelimo.

KOSTANJEV PIRE
Za 8 oseb potrebujemo:
3 kg gos, sol, majaron, 10 dag olja, vodo ali
juho.
Priprava:
Gos o~istimo in jo 1 do 2 uri preden jo mislimo pe~i znotraj in zunaj natremo s soljo in
majaronom. Vrat, glavo, peruti, noge,
`elodec, jetra in srce porabimo posebej kot
gosjo drobovino. Za~injeno gos damo v kozico, tako da le`i na prsih, jo polijemo z
vro~im oljem, prilijemo malo vro~e vode in
jo pe~emo dve uri in pol. Mast sproti odlivamo, na koncu odlijemo vso in prilijemo
malo juhe. Gos ves ~as oblivamo s sokom iz
peka~a. Ko je `e mehka, jo pri visoki temperaturi ope~emo, da dobi lepo skorjo.
Pe~enka je okusnej{a, ~e prsni ko{ napolnimo s surovimi jabolki.
Pred serviranjem jo na plo{~i dekoriramo po
`elji.

10

Za 4 osebe potrebujemo:
80 dag kostanjev, slan krop, 5 dag margarine, 2 dl mleka.
Priprava:
Kostanje skuhamo do mehkega v slanem
kropu. Odcedimo. Nato jih na hitro olupimo
in v skledi pretla~imo. Pretla~enim kostanjem dodamo raztopljeno margarino in vrelo
mleko. Pire dobro preme{amo in ponudimo
vro~ega.

KRUHOVI CMOKI
Za 4 osebe potrebujemo:
30 dag kruha, 3 dag ma{~obe. 4 dag ~ebule,
poper, ore{~ek, sol, sesekljan peter{ilj, 1,5 dl
mleka, slan krop, 1-2 jajci, 5 dag moke.

Priprava:
Kruh nare`emo na kocke. V pe~ici jih le
toliko osu{imo, da jih med prsti {e lahko stisnemo. Na ma{~obi prepra`imo ~ebulo,
dodamo mu{katni ore{~ek, sesekljan
peter{ilj. V mleku ali juhi raz`vrkljamo jajce
in oboje vlijemo na kruh. Pustimo stati nekaj
minut. Nato dodamo moko, dobro
preme{amo in oblikujemo cmoke. Skuhamo
jih v slanem kropu (okrog 10 minut).
Pred serviranjem jih zabelimo z ocvirki.

KOSTANJEVA RULADA
Testo:
4 dag margarine, 6 jajc, 18 dag sladkorja, pol
zavitka pecilnega pra{ka, 12 dag kuhanega
pretla~enega kostanja, 10 dag moke,
ma{~obo za peka~.
Priprava testa:
Margarino penasto ume{amo, dodamo
rumenjake, polovico sladkorja in vanilijev
sladkor. Me{amo, da naraste, in po~asi vsujemo {e ostalo polovico sladkorja. Dodamo
sneg in nato {e moko, med katero smo
zame{ali pecilni pra{ek in pretla~eni kostanj.
Narahlo zme{amo. Testo vlijemo v dobro
namazan peka~ 3 cm visoko. V srednje vro~i
pe~ici pe~emo 30 minut. Pe~eno testo
zvrnemo na mokro krpo, potresemo s sladkorjem in zvijemo v rulado. Pustimo, da se
ohladi.
Krema:
20 dag margarine ali masla, 1 rumenjak, 16
dag sladkorja, 1 dl mleka, 12 dag kuhanega
pretla~enega kostanja, 1 zavitek vanilijevega
sladkorja, 1 `li~ka ruma.
Priprava kreme: Maslo penasto ume{amo. V
posodo damo rumenjak, sladkor in mleko.
Posodo postavimo nad soparo in stepamo,
da se zgosti. Nato stepamo {e na hladnem,
da se ohladi. Med me{anjem kuhano kremo
postopoma vlivamo k ume{anemu maslu in
nazadnje dodamo {e kuhani, olupljeni in
pretla~eni kostanj, vanilijev sladkor in malo
ruma. Vse dobro preme{amo.
Rulado oz. testo odvijemo, prema`emo s
kremo in zvijemo v rulado. Preostanek
kreme prema`emo po vrhu. Po `elji dekoriramo, preden ponudimo, pa damo rulado za
1 uro v hladilnik.
OBILO U@ITKOV OB DOBRI KAPLJICI
IN DOBER TEK !
Pripravil: Ivan Flaj{man

V uredni{tvu smo opravili `reb dopisnic, ki
so pravo~asno prispele na na{ naslov.
Nagrajenci so:
1. nagrada: Anja Krajnc, Lo~ki Vrh 14/a,
2. nagrada: Darko Marori~, Svetinci 16,
3. nagrada: Maja Pongra~i~, Jir{ovci 38.
Nagrade lahko dvignete v uredni{tvo
Ob~ana

Ob~an

25. oktober 2000

Zdravni{ki nasvet

PREPRE^EVANJE GRIPE IN PREHLADA
Prihaja obdobje gripe in prehladov,
zato vam posredujemo nekaj navodil za
prepre~evanje bolezni.

KAKO SE OBVARUJETE
PRED OKU@BO?
- zmanj{ajte stike z obolelimi ljudmi, predvsem stike z rokami (dotikanje in rokovanje),
- ne dopustite, da bi oboleli ljudje v vas
kihali, ka{ljali ali vzdihovali proti vam,
- v prehladnem obdobju se izogibajte ve~jih
skupin ljudi,
- pijte veliko teko~ine, predvsem ~aja, vitaminskih in drugih toplih napitkov,
- u`ivajte lahko hrano, veliko sadja in
zelenjave,
- skrbite za dobro telesno kondicijo,
- redno zra~ite stanovanje,
- izogibajte se jutranjemu mrazu in megli,
- izogibajte se cigaretnemu dimu in vsemu,
kar dra`i ka{elj,
- vedno imejte suha in topla obla~ila ter
obuvala,
- proti gripi se za{~itite s pravo~asnim
cepljenjem. Lahko ga `e sedaj rezervirate v
na{i ambulanti.

KAKO PREPRE^ITE
PRENOS BOLEZNI NA
DRUGE LJUDI?
V prvih dnevih bolezni ste najbolj ku`ni,
zato ostanite doma, pijte dosti teko~ine in
vzemite zdravila proti bole~inam in proti
vro~ini. V ~asu bolezni se izogibajte ve~jih
skupin ljudi; slu`ba, {ola, vrtec, avtobus,
trgovine, cerkev, zabave, ~akalnica pri
zdravniku in podobno.
Bolezen se prena{a s kapljicami. Zato ne
kihajte, ne ka{ljajte in ne dihajte v svoje
bli`nje in tudi ne v svojega zdravnika, ker jih
boste oku`ili. Prve tri dni ne hodite k
zdravniku, ostanite doma, da ne oku`ite bolnikov v ~akalnici in zdravstvenega osebja.

NEKATERA DODATNA
POJASNILA
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Vsekakor ne `e prvi dan. Mirno lahko
po~akate doma tri dni in se dr`ite zgornjih
navodil. ^e se je stanje pri~elo izbolj{evati,
obisk pri zdravniku ne bo potreben. ^e pa
se stanje ne izbolj{uje, se javite pri svojem
zdravniku v njegovem ordinacijskem ~asu.

Prehlad ni bolezen, s katero bi obremenjevali de`urno zdravni{ko slu`bo. Mirno lahko
po~akate naslednji dan.
^e ste zaposleni, morate k zdravniku po
bolni{ki list. Ponavadi vas zdravnik dobro
pozna in vam bo dal bolni{ke liste tudi za
nekaj dni nazaj. Zato ni potrebno, da ga
obi{~ete `e prve dneve, ko imate najvi{jo
vro~ino in ste najbolj ku`ni.

OPRAVI^ILO ZA [OLO
^e je otrok odsoten iz {ole manj kot tri dni,
mu lahko napi{ejo opravi~ilo za {olo star{i.
Za dalj{e odsotnosti dobi otrok opravi~ilo
pri nas.

KDAJ V SLU@BO, [OLO
ALI VRTEC?
Ko boste brez vro~ine. Proti ve~eru vro~ina
nara{~a in je zve~er najvi{ja. ^e boste zve~er
brez vro~ine, je tudi naslednjo jutro ne boste
imeli ve~. Zato lahko greste naslednje jutro
`e v slu`bo, {olo, vrtec in podobno.
@ELIM VAM ^IMPREJ[NJO OZDRAVITEV!
VA[ ZDRAVNIK
Franc [UTA, dr. med.

SRE^ANJE BRATRANCEV IN SESTRI^EN
V soboto, 7.10.2000, smo se v Gosti{~u Kmeti~ v Voli~ini
sre~ali bratranci in sestri~ne, ki nas `ivljenje ve`e in spominja na “^EHOVO RODBINO”. Od enaintridesetih bratrancev in
sestri~en, se nas je sre~anja udele`ilo devetnajst, skupaj s
partnerji, pridru`ili pa so se nam tudi tete in strica.
Mo~ni korenini, ki sta pognali v Jir{ovcih pred mnogimi leti,
sta bila na{ dedek ali o~a, kot smo jih klicali, ^EHOV Alojz ali
JU@OV Lojzek in na{a babica ali mati Terezija. Od dvanajstih
otrok, sta dva umrla {e zelo majhna, ena h~erka pa kot mlado
dekle; si jih je dru`ine ustvarilo devet tu v Destr niku,
Trnovski vasi, Vurberku in Kranju. V zadnjih nekaj letih smo

se poslovili od dedka in babice, tete in treh stricev. Pogrebi
so bili {e edina prilo`nost, da smo se videli, zato smo sklenili,
da se dobimo in ta sre~anja tradicionalno nadaljujemo. Lep je
bil ob~utek po toliko letih se zopet sre~ati in stisniti roko bratrancu, sestri~ni, stricu, teti. Obljubo, da se vsako leto
sre~amo, da ne bodo nikoli zamrle korenine ^ehovega rodu,
preko katerih se napaja kro{nja s spo{tovanjem, ponosom in
prijateljstvom na drevesu `ivljenja, ki ga sestavljamo bratranci in sestri~ne s svojimi dru`inami, bomo izpolnili.
Vre~ar Sre~ko

Vrtnarstvo Marini~ iz Placarja nudi razli~ne vrste
cvetja za grobove: ma~ehe krizanteme in mnogo
drugih okrasnih rastlin.

Va b i m o v a s
in se priporo~amo!
Ob~an

25. oktober 2000

11

Nove prilo`nostne po{tne znamke

Seriji Rastlinstvo in umetnost
Najprijetnej{emu opravilu
vinogradnikov - trgatvi se je
Po{ta
Slovenije
letos
pridru`ila z izdajo {tirih
prilo`nostnih
po{tnih
znamk s starimi vinskimi
trtami.
Na na{em obmo~ju so trto gojili
`e Rimljani, sicer pa je Slovenija
kar nekaj ~asa znana po svetu
kot proizvajalec zelo kvalitetnih
vin. Poleg trt, ki nam dajejo ta
vrhunska vina, pa so za ohranitev na{e na-ravne in kulturne
dedi{~ine pomembne tudi avtohtone in stare udoma~ene sorte.
Rumeni plavec, ki je najbolj

raz{irjen na Bizeljskem, je sestavina bizelj~ana; ranfol, eno
na{ih najstarej{ih sort, ki je
raz{irjena predvsem v Halozah,

najdemo skupaj z drugimi sortami v halo`anu; modra kav~ina
ali `ametovka pa sodi med

glavne sorte za cvi~ek. @ametovka, stara sorta z Dolenjske, je
raz{irjena tudi na [tajerskem.
@ametovka je tudi najstarej{a
znana vinska trta na svetu – ~ez
400 let stara vinska trta raste na

Lentu v Mariboru.
^etrta med motivi na novih
prilo`nostnih znamkah je sorta
zelen. Ta avtohtona sorta z

obmo~ja
Vipavke
doline
povezuje tako na{o naravno
dedi{~ino kot tudi vrhunsko
kakovost, saj daje v dobrih letinah vrhunska vina, vredna
vsega spo{tovanja. Znamke je

oblikoval Ale{ Sedmak, natisnili
pa so jih v tiskarni Delo.
Pri tokratni poletno-jesenski
izdaji po{tnih znamk sta ob 100
– letnici rojstva slikarja Toneta
Kralja, ki sodi med najvidnej{e
osebnosti likovne umetnosti v
20. stoletju na Slovenskem, iz{li
tudi dve znamki z motivi
Avtoportret in nevihta in
Avtoportret in Judita. V osrednji
Sloveniji je Kralj znan predvsem
kot eden vodilnih predstavnikov ekspresionizma in
nove stvarnosti desetletja po
prvi
svetovni
vojni,
na
Primorskem pa je cenjen predvsem kot avtor monumentalnih
poslikav {tevilnih cerkvenih
notranj{~in.
PO[TA SLOVENIJE

!
a
l
a
v
H

Va{ `upan in poslanec
Franc Puk{i~

12

Ob~an

25. oktober 2000