Št. 6 (1037) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 5. februarja X X	1970
DOLENJSKI LIST
VRATA !	,	1	OKNA
inies polkna
ribnica KREDIT
OI) 5. IX) 15. FEBR.
Nekako od 8. do 10. februarja pretežno jasno In hud jutranji mra/. V ostalem bo prevladovalo oblačno vreme	s pogostnimi
snežnimi padavinami.
Dr. V. M.
Palica z dvema koncema
Vprašanje likvidnosti je po nekajmesečnem odmoru iznenada spet postalo strah in trepet. Ob zagotovilih, da se na našem območju ni bati hudega, moramo imeti pred očmi več stvari.
Nelikvidnost je lahko ali posledica tega, da so podjetju kupci dolžni toliko, da ostaja brez denarja, ali pa tega, da je postalo nelikvidno zato, ker slabo gospodari, ker je investiralo preveč in ker je samo dolžno več, kot pa drugi dolgujejo njemu. Na našem območju se srečujemo z nelikvidnostjo prve vrste: našim podjetjem so kupci dolžni 25 milijard starih din, hkrati pa so naša podjetja dolžna svojim upnikom za polovico manj.
Ukrepi, ki so bili storjeni, da bi se nelikvidnost
zmanjšala, bodo učinkoviti samo, če jih bomo uresničevali po vsej Jugoslaviji. V nasprotnem bomo doživeli enak neuspeh kot s poskusom kliringa lani spomladi. In še nekaj: v tem primeru se bodo ti ukrepi spremenili v palico z dvema koncema, ki bo udarila nedolžne, tiste, ki so nelikvidni zato, ker jim dolgujejo drugi!
Ob ugotovitvi, da je pri nas vse v redu, se ne smemo predajati zadovoljstvu. Usmerjajmo proizvodnjo dolgoročno, predvsem v tisto, kar je na tržišču iskano. V nasprotnem se nam namreč lahko zgodi, da nas bo presenetila nelikvidnost najhujše vrste: tista, ko ti blago ostaja v skladiščih in ga ne moreš prodati!
M. JAKOPEC
Mirna vabi!
V nedeljo, 8. februarja ob 9.30. uri se bo na skakalnici v Mimi začele) državno prvenstvo v sinu*-čarskih skokih za mlajše mladince; popoldne pa bo. do še meddruštvene tek-(me v smučarskih skokih.
IMV BO LETOS IZDELALA 12.800 PRIKOLIC
Na Holandsko: 2.000 prikolic
Novomeško tovarno si je ogledalo 108 Holandcev
NAJVEČJA TE VRSTE V SLOVENIJI. Doslej največji proizvodni uspeh Kemo-opreme iz Trebnjega: v 120 dneh je bilo narejeno in postavljeno montažno kovinsko ogrodje za okoli 16.000 kvadratnih metrov veliko industrijsko dvorano tovarne Alples v Železnikih pri Škofji Loki. Pri izdelavi so uporabljali točkasto varjenje hladne pločevine. Novi način omogoča za dobro tretjino cenejšo gradnjo in še enkrat krajši čas izdelave. (Foto: M.Legan)
Mali Valentin Zgonc iz vasi Junče pri Sv. Gregorju pravi: »Lačni so in zebe jih!« Očka, gozdni delavec v obratu Ribnica, je dal Valentinu v pehar malo krme, posnemati pa bi ga morali tudi drugi. (Foto: France Modic)
0 Padali so kubiki za CELULOZO str. 9
□ Kje so meje tem strahotam? str. 12
□ Uspeh Kočevarjev v Kočevju	str.	13
□ Tu imate otroke, živite jih!	str.	14
□ Kaj je kdo rekel za okroglo mizo str. 26
□ Nemirna moška leta
str. 27
| in posebna priloga posvečena Prešernovemu dnevu!
Ob koncu preteklega tedna je na nekajdnevni obisk v novomeško Industrijo motornih vozil prišlo 108 holandskih predstavnikov firme Dick Wissink, s katero trguje novomeška tovarna, njihovih sodelavcev in zastopnikov iz vae države. Novomeški gostitelji so jim hoteli na ta način vliti še več zaupanja v proizvodne zmogljivosti industrije motornih vozil.
Novomeške kamping prikolice so že tri leta gost na holandskem tržišču, pji kupcih pa so zelo iskane, šaj jih vsako leto prodajo^ za polovico več. Tako so jih lani prodali 1500, letos pa jih bodo že več kot 2000. Skupna vrednost na Holandsko izvoženih prikolic iz Novega mesta bo presegla 2 milijona dolarjev.
Ob holandskem obisku jo generalni direktor IMV Jurij Levičnik povedal, da bodo letos naredili približno 12.800 prikolic. Izvozili jih bodo najmanj 12.000, skupna vrednost izvoza pa bo večja od 10 milijonov dolarjev. Novomeške Adrije so se uveljavile že v vsej Zahodni Evropi, IMV pa odpira tudi lastne poslovalnice. Najprej so So že lani odprli v Mtlnchnu, letos pa bodo to
TO JE PRAVI ČAS ZA CESTO! Na Zajčjo goro, priljubljeno izletniško točko Sevničanov, gradijo dojnačini 3 in pol km dolgo cesto. S samoprispevkom so zbrali 16.000 din. opravili pa so več kot 3.200 delovnih ur. Upajo, da jim bo na pomoč priskočila tudi občina, saj bi tako bila cesta narejena do 1. maja letos. (Foto: Franc Pavkovič — nagrada za fotografijo tedna).
storili še na Danskem, v Belgiji in v Avstriji. V vseh teh državah bo IMV organizirala lastne prodajno-servisne službe. V prihodnjih dveh letih bodo proizvodnjo kamping prikolic podvojili. P'' besedah generalnega direktorja Jurija Levičnika bo letošnja proizvodnja dvakrat večja od lanske: skupna vrednost bo dosegla 700 milijonov dinarjev.
Danes Kavčič
v Kočevju
Za danes, 6. februarja, je napovedan v Kočevju obisk Staneta Kavčiča, predsednika izvršnega sveta Slovenije. Ugledni gost se bo s predstavniki kočevske obč. skupščine, družbenopolitičnih organizacij in nekaterih del. organizacij pogovarjal o gospodarskem in družbenem razvoju kočevske občine, obiskal pa bo tudi .nekatere delovne organizacije.	J.	P.
Generalni direktor Industrije motornih vozil Jurij Levičnik je v sobotp v veliki novi proizvodni^ dvorani seznanil predstavnike nizozemske firme Dick VVissink in novinarje s proizvodnim programom in načrti naše največje tovarne stanovanjskih prikolic. (Foto: Mirko Vesel)
tedenski
mozaik
ŠE O KMETIJSKEM ZADRUŽNIŠTVU
Nove kmetijske zadruge
Kmetje naj bi imeli možnosti odpraviti praznine, ki so jih sedanje kmetijske organizacije pustile v organizirani proizvodnji — O svoji organizaciji naj odločajo sami
PRIPRAVLJENI NA BOJ — Skupina mladih članov palestinske osvobodilne organizacije El Fatah »nekje v Jordaniji« po končani vojaški šoli. Njihov voditelj Ja-ser Arafat jih je pregledal na paradi. (Telefoto: UPI)
tedenski zunanjepolitični pregled
Grški vojaški rešim je zelo antikomunističeh. Toda ne kar zadeva trgovino. Za sovjetski uvoz velja nižja carina od običajne. Grčija je sklenila vzpostaviti posebno predstavništvo v vzhodnem Berlinu. In pred nekaj dnevi je podpisala z Albanijo trgovinsko pogodbo — v Parizu ... Sirska letala so prihrumela nad Haifo in tako nizko letela nad mestom, da so šipe pokale. Izraelska letala so jim vrnila prijaznost in ob petih zjutraj lomila šipe v petih sirskih mestih... V Moskvi so zelo pohvalili zadnji plenum CK KP češkoslovaške, na katerem so izključili iz CK nadaljnjih 27 članov, med njimi premiera černika. Ni pa znano, ali bo Moskva zdaj dala ČSSR posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev, ki ga Čehi krvavo potrebujejo. V Moskvi najbrž še niso tako zelo zadovoljni, da bi bili tako velikodušni... Predsednik državnega weta NDR Walter Ulbricht je na tiskovni konferenci dejal, da je vzhodni Berlin del suverene NDR in njeno glavno mesto. Ni pa povedal, ?akaj stoji med vzhodnim Berlinom in drugim ozemljem NDR še vedno zid z bodečo žico ... Med Hundurasom in Salvadorjem so se spet vneli manjši spopadi, ki se utegnejo razrasti v »vojno«, kakršna je bila lanska »nogometna vojna«. Bolje bi bilo, da ne pride do povratne »nogometne tkeme«, ker je že lanska terjala 5000 mrtvih. Celo za južnoameriške razmere je to le malo preveč... Laburistični voditelj George Broivn se je spet »proslavil« s svojim jezikom med obiskom na Srednjem vzhodu. Predsednici izraelske vlade Goldi Meir je dejal, naj bo kar tiho, ker je navadna ruska Židinja, ki je prišla skozi Ameriko v Izrael. Arabskemu veljaku, ki mu je v Jeruzalemu tarnal, da Arabci trpijo, pa je odbrusil: »Ne vidim, da bi kaj trpeli. Debeli ste in lepo oblečeni. Vi že ne trpite.« ... Drugi sekretar sovjetskega veleposlaništva v Djakarti je obiskal indonezijsko ministrstvo za verske zadeve in mu izročil magnetofonski trak s citati iz korana v dar Indonezijcem bi bilo bolj všeč, če bi jim Izročil kak nov kredit.
O organizirani kmetijski proizvodnji se veliko govori. Nekateri zagovarjajo delo sedanjih kmetijskih organizacij, drugi pa niso zadovoljni. Zlasti mnogi kmetje ne. Odbor za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici Sloveaije pa je pred kratkim zavzel zelo natančna stališča. Ta so bila dobro pripravljena, saj jih je sestavila posebna delovna skupina tega odbora in sekcije za kmetijstvo pri republiški konferenci Socialistične zve-
TELEGRAMI
PARIZ — Zahodnonemški kancler Brandt je obiskal Pariz in se pogovarjal s francoskim predsednikom in premierom. Baje so bili vsi zadovoljni. Nemci, ker so jih Francozi podprli v njihovi politiki do Vzhoda, Francozi, ker jim je obisk politično pomagal pred Pom-pidoujevim obiskom v VVashing-tonu.
LONDON — Nekaj dni potem, ko so veleposlaniki treh zahodnih držav, poslali pismo sovjetskemu veleposlaniku v vzhodnem Berlinu, je Moskva sporočila, da se je volj na pogajati z zahodnimi državam] o Berlinu.
TOKIO — Napovedujejo, da bo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Podgomi aprila obi skal Japonsko, ko bodo otvorili svetovno razstavo v Osaki.
ESSEN - ZSSR in ZRN sta v Essenu sklenili največjo povojno kupčijo. Dve tovarni bosta prodali SZ jeklene cevi v vrednosti poldruge milijarde mark. Po teh ceveh bodo Rusi pošiljali na Zahod velike količine naravnega plina.
RIM — Jugoslovanski konzul Slavko Aleksič je zahteval od italijanskih oblasti v Palermu, naj pospešijo postopek v zvezi z ladjo »Cavtat«, ki jo je italijanska obalna finančna straža odpeljala s seboj v Palermo pod obtožbo, da je tihotapila tobak.
MANILA — V glavnem mestu Filipinov so več dni trajale študentske demonstracije, ki so terjale pet človeških žrtev. Predsednik Marcos Je vse skupaj pripisal »tuji zaroti«.
WASHINGTON — DR Vietnam je obtožil ZDA, da so poslale v Laos 5000 plačancev. Kakor poroča radio Hanoi se ti skupaj s kraljevimi laoškimi vojaki bojujejo proti silam Patet Lao.
MOSKVA — V sovjetskem glav nem mestu so se začeli pogovori med visokim zahodnonemškim fun kcijonarjem Bahrom in zunanjim ministrom Gromikom.
HONGKONG - Policija v Hongkongu je odkrila večje količine ponarejenih bankovcev. Ti bankovci so se pojavili v več meslh v Jugovzhodni Aziji.
ze. Torej ne gre za neko raz-kolnišso politiko kmetov, temveč kako bi v sedanjih razmerah lahko tudi oni bolje gospodarili in živeli.
Sedanje kmetijske organizacije sodelujejo z večjimi in boljšimi kmeti. Precej je odvisno tudi od bližine. Kmetijski strokovnjaki ne delkov ne. Kmetje, oddaljeni krajev, zlasti če so hriboviti, pa tudi odkupovalci pridelkov ne. Kmetje, oddaljeni od mest, so torej najbolj prepuščeni lastni iznajdljivosti in možnostim.
Nove kmetijske * zadruge naj bi bile predvsem organizacije kmetov, ki so že precej časa Izključeni iz organizirane kmetijske proizvodnje in prodaje Ustanavljanje takih zadrug ne bo nobena akcija zoper sedanje kmetijske organizacije. Kmetje jih bodo ustanavljali po lastni presoji in odločitvi. Torej	gotovo	le tam,
kjer niso zadovoljni s sedanjo organizacijo.
Nekateri	člani	sedanjih
kmetijskih organizacij se bojijo — ali predvsem plašijo kmete, da	nove	Kmetijske
zadruge ne bodo mogle uspešno delati. Predlog za novi zakon	o zadružništvu,
ki ga je odbor pri gospodarski zbornici Slovenije poslal v Beograd, pa kaže, da se tega ni treba bati. Seveda, če bo sprejet.
Kmetje — ustanovitelji zadruge naj bi sami odločali, kako bo njihova zadruga delala in kakšno administracijo potrebuje. Zakon naj bi le določil, da mora poslovati kot samoupravna organizacija vseh članov, torej kmetov in zaposlenih delavcev, ki jih v malih zadrugah ne bo veliko Predsednik zadružnega sveta naj bi lahko bil tudi upravni* Tudi knjigovodska in druga dela bi opravljali ljudje, ki bi bili za to le nagrajeni s honorarjem, če ne bi bili polno zaposleni.
O višini članskih deležev, jamstvu za poslovanje za-
druge, organizaciji prodaje pridelkov, nakupu strojev za skupno uporabo in drugem naj bi odločali člani zadruge. Vsaka zadruga naj bi si to uredila tako, kot bi se zdelo njenim članom najbolje. Zakon naj bi bil tako širok, da bi kmetom to omogočil. Preprečeval naj bi le špekulacije posameznikov.
Kmetom, ki se zdaj ne morejo vKljučiti v organizirano proizvodnjo in prodajo pridelkov, bo treba tudi pomagati, da si lahko ustanovijo tako zadrugo. Na seji odbora za zadružništvo so razpravljali tudi o tem. Menili so, da bo treba takoj po sprejetju zakona ustanoviti iniciativni odbor.
J02E PETEK
Lanski skok: za 3,2 odst.
Povečane lanske prodajne cene blaga pri proizvajalcih so bile glede na povprečja v letu 1968 večje za 3,2 od stotka, medtem ko so bile v decembru večje celo za 5 odstotkov od povprečja v istem mesecu 1968. V primerjavi z lanskim novembrom so se te cene decembra povečale za 0,6 odst.
V Pragi je bil pravkar plenum CK KP češkoslovaške, ki je po lastnih ugotovitvah postavil temelje za obnovo »marksistično-leninistične. ga značaja partije«, za njeno »kadrovsko krepitev« in za utrditev njenega položaja in vloge v družbi. Hkrati je nakazal pot za dokončanje politične in gospodarske štabi, lizacije do konca letošnjega leta.
Trditev, da je postavil temelje za »kadrovsko okrepitev«, zveni nekoliko nenavadno^ če upoštevamo, da je na tem plenumu »odstopilo« ali bolje rečeno, da je bilo iz-ključenih 27 članov centralnega komiteja. Na plenumu lani septembra je odstopilo ali bilo izključenih 19 članov CK. Poleg tega so izključili neka-tere člane CK še prej. Tako je od aprila lani, ko je prišla na krmilo države nova vlada, »vzela slovo« skoraj tretjina članov CK.
Politični opazovalci sodijo, da so bile te kadrovske spremembe (po domače: čislka) zelo pomembne »n verjetno zadnje v tolikšnem obsegu. Sedanje slovo skoraj 30 članov CK in spremembe v v la-di uradno označujejo kot od-stranjevanje vseh tistih, ki so kakor koli sodelovali pri sno-vanju In izvajanju politike Dubčkovega vodstva. V tej skupini so bili tudi trije bivši člani predsedstva partije: premier Cernik, prvi sekretar CK KP Slovaške Sadovsky in predsednik sindikatov Pola-ček. Pred izključitvijo jim ni pomagala niti obilna samokritika oziroma kesanje, ki so ga izrazili v pismih predsedstvu partije.
Opazovalci se strinjajo, da si jc s temi »spremembami« Gustav Husak okrepil položaj tako do »desničarjev« kakor do »levičarjev«, in predvsem proti njini. Zdaj naj bi bila pot do »normalizacije odprta, llusak je 5. januarja v Inter. vjuju dosti govoril o norma-
Cement bomo morali še uvažati
Lam so Jugoslovanske ce. mentame Izdelale 4 milijone ton cementa, kljub temu pa smo ga morali še 925.700 ton uvoziti — a sredi največje gradbene sezone ga je spet primanjkovalo. Čeprav delajo vse naše cementarne kar s 96-odst. zmogljivostjo so lani za 5 odst. povečale proizvodnjo, bodo letos Izdelale približno 4.56 milijona ton cementa ali za 14 odst. več kot lani Poročali smo že, da bo cementarna Trbovlje šele do konca 1972 povečala svojo proizvodnjo od 215 na 580.000 ton cementa, v Plev-ljah po bo odtlej stekla nova cementarna s 320.000 tonami cementa. Uvoz bo torej potreben še nekaj let.
lizaciji in o tem, da bo »KPČ razvijala vse tisto pozitivno, kar je prinesel januar 1968«. Toda po mnenju sedanjega partijskega vodstva v ČSSR je v »praški pomladi« bilo bore malo pozitivnega.
Da je tako, najbolj zgovorno govori resolucija, ki so jo sprejeli na plenumu. Resolu. cija med drugim govori o sistemu enotnega planiranja, o popolni obnovitvi gospodarskega nadzorstva partije, o krepitvi zveznih gospodarskih organov (zametek federativne ureditve v CSSR je zavržen) in o strožji disciplini nižjih partijskih enot po podjetjih.
Moskovski tisk je toplo po-zdravil plenum in poleg ob-
Čistka
širnih izvlečkov iz govora Gustava Husaka in referata Vaclava Hule na plenumu objavil komentarje z ugotovitvijo, da je CSSR stopila »na pot krepitve ekonomike«. Za st danje stanje so po mne-nju »Pravde« krivi izključno »antisocilistični razbljaški elementi v ČSSR«.
Res, «*?se kaže, da je zdaj Musaku odprta pot za konsolidacijo. Toda vprašanje je, ali je češkoslovaško ljudstvo, ki ga ni nihče vprašal za svet, tudi za takšno konsolidacijo.
V nedeljo, 1. februarja, je bila v zahodnonemškem mestu Essenu sklenjena največja povojna kupčija med Zvezno republiko Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
V navzočnosti sovjetskega ministra za zunanjo trgovino Patoličeva in zahodnonemške-ga ministra za gospodarstvo Schillerja so podpisali pogodbo med nemškima koncernoma IVlanncsmann in Tliyssen in sovjetskim podjetjem »Promsirioimport« o pošiljki 1,2 milijona ton orjaških jeklenih cevi za graditev plinovoda od Sibirije do Bavarske-Prav tako je bil podpisan sporazum, po katerem bo ZSSR čez tri leta začela do-bavljati ZRN po tem plinovodu naravni plin iz Sibirije.
Za financiranje pošiljke teh cevi je koncern 14 zahodno, nemških bank dal Sovjetski zvezi kredit v višini 1,5 milijarde nemških mark, n čemer je bil tudi podpisan sporazum. Vse tri pogodbe bodo veljale dvajset let. V tem času bo ZSSR poslala ZRN 52 milijard kubičnih metrov plina.
Sovjetsko naročilo je največje v zgodovini nemške industrije jeklenih cevi In po obsegu znaša toliko kolikor dveletna proizvodnja kocer-nov Mannesmann in Th.vssen.
\ tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled |
■ O IZVAJANJI! XV. AMANDMAJA — Gospodarski in družbenopolitični zbor ter zbor narodov zvezne skupščine so prejšnji teden zapovrstjo razpravljali na pobudo sindikatov o uresničevanju XV. ustav, nega amandmaja oziroma o pojavih pri sestavljanju novih statutov delovnih organizacij. Sindikati so namreč opozorili, da pri tem silijo na dan težnje po omejevanju samoupravljanja. Tako je, recimo, v zamisli poslovnih odborov v mnogih delovnih organizacijah opaziti težnje, da bi združili oblast v rokah manjšega števila ljudi. Predstavniki sindikatov so v skupščinski razpravi poudarili, da ne gre za spopad med direktorji oziroma tehnično inteligenco na eni strani ter neposrednimi proizvajalci na drugi strani. So pa primeri, ki opozarjajo na tendence tehnokratizma, prav tako pa tudi na primitivne in demagoške tendence, ki vidijo v samoupravljanju samo velike pravice, ne pa tudi obveznosti Vsi omenjeni zbori zvezne skupščine so poudarili, da le bila pobuda sindikatov za razpravo o uresničevanju XV. ustavnega a-mandmaja potrebna in so naročili skupni ustavni komisiji zvezne skupščine, naj ta vprašanja temeljito prouči in predloži osnutek ustreznega skupščinskega dokumenta.
■ KARDELJ — ČASTNI CLAN SLOVENSKIH OBČIN — Prejšnji torek je bila v prostorih republiške skupščine v Ljubljani sloves-
nost,- namenjena počastitvi 60. rojstnega dne Edvarda Kardelja. Na slovesni seji predsednikov vseh slovenskih občin, predstavnikov republiške skupščine in republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij je predsednik skupščine SRS Sergej Kraigher prisrčno čestital jubilantu in v krajšem govoru orisal lik revolucionarja, misleca, humanista, državnika in znanstvenika.
Koristna pobuda sindikatov
Nato je Slavko Zalokar, predsednik izvršnega odbora pogodbene skupnosti »Občan« izročil Edvardu Kardelju listino, s katero so skupščine vseh slovenskih občin proglasile E- Kardelja za častnega občana vseh slovenskih občin zaradi izrednih zaslug, ki jih ima pri socialističnem, demokratičnem in samoupravnem razvoju Jugoslavije in Slovenije.
■ NOVA POLITIČNA REVIJA
— Izvršni biro predsedstva ZKJ je obravnaval predlog o zasnovi nove tedenske politične revije. Le-ta naj bi odpirala razprave in spodbujala izmenjavo mnenj o odprtih vprašanjih našega družbenega in politične-
ga razvoja ter tako prispevala k urejanju teh vprašanj.
■ PODRAŽITEV ELEKTRIKE — Zvezni izvršni svet je sklenil, da se lahko tarife v tovornem železniškem prometu povečajo do 9 odstotkov. Prav tako je sprejel odlok o 10-odstotni podražitvi elektrike za široko potrošnjo od 1. aprila letos. V Sloveniji se bo elektrika podražila za 2,54 par pri kilovatni uri.
■ ŽELEZARNE O SVOJEM RA-ZVOJU — Prejšnjo sredo so predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča obiskali predstavniki združenih slovenskih železarn. Seznanili so ga z lanskimi re zultati. Združene železarne Jesenice, štore in Ravne so uspešno zaključile lansko poslovno leto, kar je prvi sad integracije. Na sestanku s Kavčičem so se dogovorili, da oo-do železarne čimprej pripravile dolgoročni sanacijski program, ki bo natančneje uredil notranjo delitev dela med železarnami.
■ POČITNIŠKA ZVEZA PRED RAZPADOM? Na nedavni seji izvr-šnega odbora republiškega vodstva Počitniške zveze so nekateri govorili celo o ukinitvi te organizacije, ki nima zadostnih možnosti za svoje delovanje. V Sloveniji sta le dva domova Počitniške zveze Slovenije in dve letovišči, vendar je prihodnost teh domov zelo negotova. Prav tako organizacija nima kadrov in ne uživa zadostne družbene pomoči.
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60000 izvodov!
V republiški skupščini razpravljajo o predlogu, naj bi izdali zakon o nekaterih natančnejših merilih za določanje odškodnine za razlaščena kmetijska in stavbna zemljišča
Na četrtem zasedanju de-legatov občin v republiški skupščini je delegat občine Krško,	podpredsednik občinske	skupščine Slavko
Smerdel predlagal, naj bi čimprej	določili merila za
določanje pravične odškodnine za razlaščena zemljišča. Na terenu se pogostokrat pojavljajo problemi, po kakšnem merilu naj se odmeri odškodnina, kadar je potrebno določeno zemljišče nacionalizirati ali ga razlastiti za to, da bi uredili širše družbene potrebe. Zdaj so ta merila zelo različna, je dejal. Poiskati bi bilo treba taka,' da bo onemogočeno ocenjevanje odškodnine na lepe oči, ampak naj bodo taka, da bodo dajala trdno podlago za določanje pravične odškodnine.
V republiški skupščini je že v razpravi predlog, naj bi izdali tak zakon. O njem so nekateri skupščinski odbori že povedali svojo besedo in so ga podprli. Predvsem menijo, da je tak zakon potreben zato, da bi bilo občinam končno omogočeno prej izračunati stroške za pridobitev in urejanje zemljišč. Gre namreč za taka zemljišča, ki so po urbanističnih načrtih predvidena za stanovanjsko in komunalno gradnjo in uvedejo zato razlastitveni postopek celotnega kompleksa.
Odbori so se posebej zavzeli, naj bi v zakonu posebej opredelili le tri splošna okvirna merila (v zveznem zakonu je navedenih devet). To naj bi bila: korist, ki jo lahko da nepremičnina, vlaganje prejšnjega lastnika v nepremičnino in tržna cena nepremičnine *>ri kmetijskih zemljiščih.
Kako naj bi ocenili npr. korist, ki jo da kmetijsko zemljišče? Za posamezne kulture bi vzeli določeni mnogokratnik enoletnega katastrskega dohodka. Mnogokratnik bi morali izračunati na podlagi statističnih podatkov o površinah posameznih kmetijskih kultur, o pridelkih, cenah in stroških za posamezne katastrske okraje.
Uvedli bi še novo merilo — rodovitnost kmetijskega zemljišča. Denarno vrednost tega bi izračunali tako, da bi od Katastrskega dohodka odšteli vrednost vloženega dela. Seveda bo treba točkovati rodovitnost vseh kmetijskih rajonov v Sloveniji.
Pravično odškodnino za stavbna zemljišča pa bi izračunali na podlagi ocene koristi, ki jo da tako zemljišče. Oceno te koristi bi dal dohodek od stavbnega zemljišča. To bi bila enoletna kosmata stanarina za družinsko stanovanjsko hišo. Treba pa je reči, da se upošteva samo tako zemljišče, ki ne presega 500 mJ, na katerem lahko zgradi lastnik stanovanjsko hišo s površino do 150 m2.
Tak zakon je v resnici potreben. Močno bi omejili, če ne že povsem preprečili številne zlorabe in špekulacije zlasti s stavbnimi zemljišči.
V. J.
Član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič je prejšnji teden obiskal Zvezno republiko Nemčijo, kjer se je z ministrom za delo ZRN Walterjem Arendtom pogovarjal o položaju jugoslovanskih delavcev v ZR Nemčiji. Po neuradnih podatkih dela zdaj v tej državi nekaj nad 300.000 Jugoslovanov. — Na sliki: minister Walter Arendt (levo) se pogovarja z jugoslovanskim veleposlanikom v ZRN Rudolfom Čačinovičem (desno) in članom ZID Ivom Jerkičem v Bonnu 29. januarja.
(Foto: Tanjug)
KAKO URESNIČUJEMO REFORMSKO POLITIKO
Reforma, tržišče in cene - enoten sklop
Ob uspehih, ki smo jih dosegli z reformo, se pojavljajo tudi nekatere težave in nedoslednosti. Ena izmed takih težav je počasno sproščanje odnosov na tržišču, posebno na področju razširjene reprodukcije. To pa je eden izmed bistvenih pogojev za usmerjanje proizvodnje, pa tudi za bolj umirjeno gibanje cen.
Neusklajenost ponudbe in povpraševanja oziroma močno povpraševanje na vseh področjih posebno v zadnjem času je zvečalo stroške poslovanja, s tem pa tudi cene.
Treba je poudariti, da doslej ekonomska politika ni točno določala odnosov na tržišču in pri cenah. Raziskave kažejo, da se morata gibanje cen in rast osebnih dohodkov skladati. Za 5 odst. večji osebni dohodki od produktivnosti dela že vplivajo na višje cene.
V današnjem razdobju je tudi davek na promet ukrep ekonomske politike, ki vskla-juje ponudbo in povpraševanje, s tem pa tudi cene. Celo na sodobno organiziranih tržiščih se pojavljajo velika nihanja pri cenah, ki jih v mnogih državah vsklajujejo z ukrepi davčne politike.
Zaradi kratkoročne politike v gospodarstvu so začele cene hitreje rasti. To je začelo negativno vplivati tudi na razvoj, saj postaja rentabilnost	zaradi tega	nejas-
na. Neusklajenost ekonomskih	ukrepov in različno
vrednotenje posameznih go-
spodarskih področij sta osnovna dejavnika, ki zavirata povezovanje v gospodarstvu in delitev dela. Včasih dosti laže najdejo izhod v izmenjavi ukrepov kot v večanju produktivnosti dela. To je tudi vzrok za težko sporazumevanje o cenah med podobnimi gospodarskimi panogami.
Na slabo razvitem tržišču je prihajalo do neskladnih odnosov v gibanju cen. V prejšnjih razdobjih, ko je bil glavni problem ustvarjanje proizvodnje po reformnih cenah, ni bilo tako ostrih odnosov. Ti danes dobivajo drugačne razsežnosti, zaradi česar je tudi treba uvesti posamezne ukrepe.
26. aprila: srečanje aktivistov OF v Dolenjskih Toplicah
Ob 25-letnici osvoboditve Slovenije bomo letos počastili več jubilejev. Aprila se bomo spominjali 100-let-nice Leninovega rojstva, v Ajdovščini bo 5. maja 25. obletnica prve slovenske vlade, 9. maja pa bodo v vseh slovenskih občinah slovesno počastili 25. obletnico zmage in osvoboditve naše republike.. Junija se bomo spomnili tudi 20. obletnice uzakonitve delavskega upravljanja.
Vseslovenski značaj bo imel zbor aktivistov Osvobodilne fronte iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva, ki bo 26. aprila v Dolenjskih Toplicah. To bo prvi tak zbor v povojnem obdobju, ki bo imel v tej obliki praznovanja še poseben pomen. Vodstva krajevnih in občinskih organizacij SZDL bodo takoj začela sestavljati preglede vseh medvojnih aktivistov OF.
ZANIMIV ČASOPIS ZA VRTNARSTVO IN SADJARSTVO
NAŠ VRT 1970 v novi obliki
Državna založba Slovenije v Ljubljani je Izdala prvo številko V. letnika časopisa za vrtnarstvo in sadjarstvo NAŠ VRT. Doslej je časopis v knjižni obliki izhajal vsaka dva meseca in je izšlo vsega 24 zvezkov s 768 stranmi strokovnega čtiva, odslej pa bo časopis izšel desetkrat na leto. S tem sta založba in ured-niški odbor izpolnila želje mnogoštevilnih vrtnarjev in sadjarjev, proizvajalcev in ljubiteljev. List je dobil tudi novo zunanjost in vso opre-
SODOBNI POGOVORI
mo, barvni ovitek s podatki Po JUS ter razvrstitvijo nekaterih važnejših člankov v UDK sistem ter s kratkim slovenskim in angleškim povzetkom vsebine, kar je važno zlasti za knjižnice, šole, strokovne in znanstvene institucije.
Vsebina prve številke je iz-' redno bogata, vendar smo prepričani, da bo uredniški odbor skrbel za pestrost in Strokovno kakovost. Julija Smoletova objavlja Razmiš-mišljanje o »preobilici« jabolk v Sloveniji v letu 1969, kjer ugotavlja, da bi se mnogim nevšečnostim izognili, če bi s pridelkom lepše ravnali, sadje sortirali in boljše organizirali trgovino s predelavo. V bodoče je treba povečati pridelke drugih sadnih vrst ter zgraditi hladilnice. Zelo zanimiv in poučen je članek Jožeta Mačka O pravilni rabi kemičnih sredstev; uporabniki morajo dobro poznati Škodljivce, učinek in strupenost sredstva ter ves postopek uporabe.
Trije sodelavci obravnavajo uspehe un težave prve razstave cvetja in sadja Hortikultura 69 ter navajajo svoje misli in ocene obiskovalcev. — Objavljen je tudi življenjepis Martina Humeka (1870 do 1943); ob stoletnici njegovega rojstva bodo na Raki pri Krškem odkrili spominsko ploščo.
Skratka, Naš vrt v novi opremi je dobil tudi vsebino, ki bo zanimala zelo širok
krog poklicnih sadjarjev in vrtnarjev ter ljubiteljev cvetja, narave, parkov in vrtov.
(a)
NOVOMEŠKA INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL SLAVI
Deset let priznanja
Iz skromnih začetkov so prerasli v orjaka
V začetku februarja je minilo 10 let odkar je Združenje proizvajalcev motorjev in motornih vozil na svoji seji dokončno priznalo Industrijo motornih vozil v Novem mestu za tovarno avtomobilov. Tovarna se je že predtem štiri leta razvijala, tako da je bilo priznanje zgolj formalno, Je pa bilo pomembno zategadelj, ker je zagotovilo Industriji motornih vozil denar za uvoz tistih delov, kd jih v Jugoslaviji takrat še niso delali.
Priznanje Združenja proizvajalcev motorjev in motornih vozil je bilo četrto pri nas: IMV je postala avtomobilska tovarna za mariborsko tovarno avtomobilov, Kragujevško Crveno zastavo in pribojsko PAP.
Industrija motornih vozil ;e bila takrat registrirana za proizvodnjo dostavnih avtomobilov do 1 tone nosilnosti. Začetek je bil kajpak bolj skromen, saj so Novo-meščani delali štiri izvedbe tega avtomobila: Sanitet, Turist, Kombi in Servis, vsak dan pa so naredili po pet oziroma še manj avtomobilov. Drži pa, da je bilo IMV — 1000 prvo vozilo domače konstrukcije v serijski proizvodnji.
Industrija motornih vozil je v teh desetih letih kajpak naredila ogromen vzpon, saj delajo danes že 15 različnih izvedb dostavnih avtomobilov, ki so se udomačili pod imenom »kombi«. Svojo proizvodnjo pa so usmerili tudi v izdelavo kamping prikolic, servisne opreme in osebnih avtomobilov. Iz skromnih začetkov so prerasli v orjfcka, ki bo letos ustvaril 700-milijonsko proizvodnjo. J. SPLIHAL
Kmetijski nasveti
Prebavne motnje pujskov
V nekaterih predelih Slovenije pomeni vzreja pujskov pomemben vir dohodkov na kmetijah. Razumljivo je, da jo zastoj ali bolezen lahko hudo prizadene. Svoj čas smo pisali o malokrvnosti pujskov, danes pa je beseda o drugi zelo hudi nadlogi — želodčnih in črevesnih motnjah, ki jih na zunaj opazimo predvsem kot driske, imajo pa tudi nekatere druge zunanje znake.
g Pujski so najbolj občutljivi prve dni po rojstvu ;n prve dni po odstavitvi. Ti dnevi so največja priložnost ra, bolezen, zato morajo biti rejci še posebno previdni. Bolezen pospešuje tudi okolje: neprimerni svinjaki, zatohel zrak, premalo svetlobe, izzove pa jo nepravilna prehrana, na primer pomanjkanje železa, ki ga lahko preprosto odpravimo z dodajo sveže ilovice, zatem pomanjkanje A vitamina. Motnje lahko povzroči tudi pomanjkanje vode, ker živali v sili srebajo tudi gnojnico.
| Še bolj nevarni pa so kužni povzročitelji prebavnih motenj in drisk, ki za razliko od nekužnih vzrokov povišajo tudi temperaturo živali. Najbolj pogostna bolezen je kolibaciloza, ki se naglo širi in uničuje mlade pujske, ki poginjajo ali vsaj močno shujšajo. Bolezen spoznamo po smrdečih svetlorumenih iztrebkih pujskov, ozdravi pa jo lahko le veterinar.
Hudo drisko povzroča tudi drobnoživka — vibrio, za katero je značilno krvavo redko tekoče blato. Znana bolezen je še paratifus, ki je nevaren tudi za človeka. Povzroča ga drobnoživka, ki pride v živalsko telo na različne načine s hrano, pa tudi prek kliconoscev, to je odraslih živali, ki so bolezen že preživele, vendar v sebi še nosijo klice bolezni.
B Ob koncu naj še enkrat ponovimo, da je vredno pri vseh opisanih motnjah čimprej poklicati živinozdravnika. Velikega pomena je tudi zaščita pred okužbo, to je cepljenje brejih svinj pred prasitvijo, ob tem pa morajo biti živali primerno oskrbovane in v primernem okolju.
Inž. M. L.
ŠE O VPRAŠANJU, KI NAS ZANIMA
Pravična odškodnina za razlaščeno zemljišče
Mavretanija
SUDAN
2.50SI13 km* H,730 0 00 pr rt. CAAFAK EL ItMEIII
TANZANIJA
939.000 k«* 12.500000 prrt JMIIUS IYtK»E
KENIJA
532 JU km1 1930000 prrt V0H0 IEIVATIA
002 000
32.000000
rrt
EAMAL
NASER
OPI
JA
ETI
km*
900
25 000 000
preb
H Al L E
SEIASIE
ZAMBIJA
752.IH km* 1,100 000 prrt KENNETH UUIOA
iPOTOVANJE I PO AFRIKI
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
PREDSEDNIK TITO NA OBISKU V SEDMIH AFRIŠKIH DRŽAVAH
S	•
z	•
Predsednik Tito bo v dobrem mesecu dni obiskal sedem afriških J • držav, izmed katerih štiri prvič: Tanzanijo, Zambijo, Kenijo in Libijo. • 2 Poleg njih bo obiskal še Etiopijo, Sudan in Združeno arabsko re: * f publiko. Samo v dobi letal je mogoče v tako kratkem času obiskati •
• ' toliko dežel. Vse te dežele so po površini velike za 34 Jugoslaviji •
• Kako je videti Evropa razmeroma neznatna na zemljevidu v primer- • 8 javi z velikansko celinsko gmoto Afrike, ki je bila zmeraj skrivnosten # } kontinent. Danes se t*a kontinent odpira na vse strani, toda to ne •
• pomeni, da so njegovi narodi voljni zamenjati kolonializem za kaj • 2 drugega, kar jim je prav tako tuje. Čutijo, da so afriške širjave * 8 s svojimi velikanskimi neizkoriščenimi bogastvi v križnem ognju •
• interesov velesil. Mlade neodvisne države si prizadevajo, da bi si • 2 čimprej gospodarsko opomogle in ustvarile tak družbeni red, ki bi » 2 najbolj ustrezal njihovim tradicijam in njihovemu duhovnemu pod- {
• nebju. Zato so nezaupljive do velikih in se na vse načine trudijo, da • 2 bi postale čimbolj samostojne. V tem tiči tudi privlačnost politike « 2 neuvrščenosti zanje. V njej vidijo možnost za okrepitev svoje ne- 2
•	odvisnosti, ne p'a nevarnosti, da bi jo izgubile.	•
•••••#••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
Navzlic oviram in raznolikosti
»Ena izmed močnih vezi mod novimi o-svobojenimi deželami,« je dejal predsednik Tito v govoru na univerzi v Dar es Salaamu .v Tanziji, »je nedvomno tudi politika neuvr-.ščanja, Za katero se zavzemajo. Ta politika je tudi nastala kot izraz koristi komaj ustanovljenih državnih skupnosti, predvsem na afriških in azijskih tleh, in njihove želje, da bi živele v miru In varno, da bi enakopravno sodelovale v mednarodnih odnosih in da bi si zagotovile čim boljše življenjske razmere.«
Ker pa je izredno veliko ovir na poti do uresničevanja take politike, so potrebna posvetovanja in potrpežljiva usklajevanja interesom. ki so tudi med malimi in srednjimi državami pogostokrat dokaj različni. Zato bo v glavnem mestu Tanzanije aprila pri-l pravi jalni sestanek neuvrščenih, ki naj bi pripravil konferenco šefov držav neuvrščenih >ma vrhu«. Tudi lanska posvetovalna konferenca v Beogradu in sestanek zunanjih ministrov petdesetih držav v OZN decembra sodita med te priprave.
Za zdaj je govora o približno 74 državah, ki bi bile povabljene na posvetovalni sestanek.
Ni lahka naloga uskladiti interese toliko držav. Dobro vemo, na primer, da je politika neuvrščenosti, kakršno pojmujemo v Jugoslaviji, doživela nasilno preobrazbo na Srednjem vzhodu zaradi vojne in spopadov med Izraelom in arabskimi državami. Arabci vidijo v Izraelu glavnega sovražnika in mislijo samo nanj in se dosti bolj opirajo na
Med obiskom v Tanzaniji si je predsednik Tito 27. januarja ogledal tudi študentsko središče v Dar es Salamu. Levo predsednikova soproga Jovanka Broz, v sredini (v beli obleki) predsednik Njerere. (Foto: Tanjug)
Toda ideja o neuvrščenosti ni ideologija, a tudi ne enačba, ki velja za zmeraj. Morda je laže reči o njej tisto, česar ni. Vsekakor ni blokovska politika, ki bi z ene strani predpisovala celim narodom, kako morajo ravnati, da bo v skladu z interesi ene ali druge velesile. Pač pa je uveljavljanje volje posameznih narodov in držav, da v današnjem nevarnem svetiu, v katerem se čedalje jasneje rišejo obrisi treh super sil: ZDA. ZSSR m Kitajske, najdejo tisto pot in si ustvarijo tak položaj, da bodo razmeroma vame.
Neuvrščenost v spreminjajočem se svetu
Zato Pa j« potrebno sodelovanje med ne uvrščenimi državami. To ne pomeni, da morajo vse neuvrščene države prisegati na iste bogove. Niti ni potrebno, da vse prisegajo na socializem, čeprav je zanimivo dejstvo, da ogromna večina mladih ne^dvisrvh držav vidi prav v socializmu, prilagojenem krajevnim razmeram, upanje za napredek in pravičnost med ljudmi.
Potrebno je sodelovanje v praktičnih zadevah svetovne politike pri obrambi lastnih interesov in varnosti. Male in srednje države nimajo atomskih bomb ne močnih armad ne velikega gospodarskega potenciala. Celo za svoje skromne oborožene sile si marajo pritegovati od ust, da bi si zagotovile vsaj nekaj varnosti. Zato čedalje bolj dozoreva prepričanje, da bodo neuvrščene države toliko bolj varne, kolikor bolj trdno bodo med seboj sodelovale in usklajevale pomembne po-litične in gospodarske akcije,
To je tudi ena izmed osnovnih zamisli našega predsednika in eden izmed glavnih nagibov za njegov obisk v omenjenih afriških državah. Omenti je treba tudi potrebo po krepitvi dvostranskih vezi med Jugoslavijo in vsako izmed teh držav, a tudi vezi med njimi vsemi.
eno izmed super sil Sovjetsko zvezo — kakor bi se sicer opirali, ko ne bi bilo vojne, ker so tako zelo odvisni od sovjetske pomoči.
Za Zambijo in Kenijo na primer Izrael ni glavno vprašanje. Za Zambijo je glavna nevarnost »bela rasistična trdno"ava« na jugu Afrike. Isto velja tudi za Tanzanijo.
Afriški mozaik
Tanzanija je na primer pretežno kmetijska dežela in njen j/redsednik, Julius Nye-rere, je .dosti prispeval k sedanji politični filozofiji stranke TANU, da se mora Tanzanija opirati predvsem na lastne sile. Glavna skrb je posvečena razvoju kmetijstva.
Zambija je v drugačnem položaju. Njeno bogastvo je baker, saj ga proizvaja na lete 700.00) ton in je potemtakem tretja največja proizvajalka bakra na svetu za ZDA in ZSSR. Četudi bi predsednik Keneth Kaun-da žeiel, ne bi mogel razvijati samo ali vsaj pretežno kmetijstva.
Kenija nima dosti naravnih bogastev, pač pa ima dosti plodne zemlje, naj lepše naravne parke na svetu (turizem) in neprimerno več možnosti za razvoj od Tanzanije.
Sudan je dežela, ki je skoraj razklana na dvoje. Arabski sever je dolgo poskušal s silo in z vojaštvom prisiliti črnsko prebivalstvo na jugu, da bi se pokorito ukazom iz Kartuma. To prizadevanje do danes ni rodilo nobenih sadov, razen na desettisoče mrtvih in opustošenje. Sedanja vlada predsednika Numeirija se trudi, da bi našla politično rešitev in pomirila de-
želo. Hkrati gleda Sudan proti severu in se čedalje tesneje povezuje z ZAR in z Libijo, ookar so tam 1. septembra lani prišli z državnim udarom na oblast mladi oficirji, ki so odstavili kralja Idrisa, razglasili republiko, se opredelili za socializem in povedali, da bodo z vsem srcem, a tudi z dolarji od nafte, podpirali boj arabskih narodov proti Izraelu.
Etiopija je spet dežela, ki je kljub svoji odprtosti obtičala precej zadaj, čeprav je najstarejša neodvisna država na afriški celini. Temu je predvsem vzrok pretežno kmečki značaj gospodarstva. Toda Etiopija ima tudi druge težave. Odkar so Združeni narodi pred dvajestimi leti priključila k Etiopiji nekdanjo italijansko Eritrejo, vre med številnimi Eritrejoi, ki hočejo neodvisnost. Prav tako si Somalija lasti del sedanjega etiopskega ozemlja.
Potrpežljivo iskanje stičnih točk
če je že teh nekaj afriških držav, ki jih /daj obiskuje Tito, v tako različnih položajih in če si njihovi interesi včasih celo nasprotujejo, je razumljivo, da ni tako lahko najti čarobne enačbe, ki bi ta nasprotja in različne interese uskladila. Povsem nemogoče bi jo bilo najti in vsako prizadevanje za usklajevanje mednarodne politike bi bilo zaman, če ne bi bil vsem tem državam (afriškim in drugim po svetu) skupen en velik. življenjski interes: ohraniti si neodvisen razvoj.
Vsaka izmed teh držav čuti pritisk velikih. Izraža se lahko na najrazličnejše nači-
ne, toda ponavadi tiči v gospodarskih potezah. Večinoma so te države revne. Potrebujejo ne samo gospodarsko pomoč, ampak tudi tržišča za svoje proizvode. Veliki lahko izvajajo pritisk nanje tako, da jim odrekajo pomoč in zapirajo tržišča. In tako tudi delajo.
Očitno je tudi, da je vsaka izmed teh držav šibka in malo pomembna v primerjavi s potencialom super sil in drugih velesil. Toda kakih 50 ali 70 takih držav skupaj, ki bi v svojem interesu in v bistvenih političnih in gospodarskih zadevah nastopale bolj ali manj složno, bi pomenilo silo. ki je tudi super sile ne bi mogle zanemariti. Ne gre za to, da bi neuvrščeni složno nastopali proti eni ali drugi super sili. To jim še na misel ne pride. Gre za to, da bi se lahko bolj ali manj složno uprli pritisku ene ali druge super sile ali obeh ali vseh treh skupaj.
Zato pa bj bilo treba na vseh popriščih, kjer je le mogoče, razvijati sodelovanje, da bi bile vezi med neuvrščenimi čim močnejše. Skrb za lastno varnost in nemoten razvoj je tista gonilna sila. ki žene naprej idejo o neuvrščenosti, ki je del Titove misije in politike v Afriki na tem potovanju. Zakaj ob večjem sodelovanju in razumevanju med neuvrščenimi bo tudi vsaka posamezna država med njimi varnejša, kar seveda velja tudi za Jugoslavijo.
Naša varnost in neodvisnost
Težko je reči, ali je naša varnost in neodvisnost posledica politike neuvrščenosti, ki ji je ostala dolga leta zvesta. Vsekakor bi bilo pretirano reči, da je naša varnost izključno posledica neuvrščenosti. Naša neodvisnost je odvisna od številnih zapletenih dejavnikov, med katerimi vsekakor ni na zadnjem mestu naša lastna volja, da jo ohranimo, in žrtve, ki smo jih pripravljeni prispevati, da bi jo ohranili. Prav tako je posledica določenega ravnotežja-moči med super silami morda posledica strahu, da bi poseg v Jugoslavijo utegnil sprožiti veliko katastrofo, v kateri bi se hudo opekli tudi veliki.
Toda kar zadeva politiko neuvrščenosti, bi bilo pravilneje reči, da je neuvrščenost posledica naše neodvisnosti in ne obratno, da prav zato, ker želimo ostati neodvisni, hočemo ostati tudi neuvrščeni. In to je ena izmed glavnih silnic in gibal v naši politiki in prizadevanjih predsednika Tita.
V	tem ni nič jalovega ne nebogljenega.
Nebogljeno bi bilo, če bi vrgli puško v korzuzo, češ da tako ali tako ni mogoče nič storiti, ker so močni premočni, šibki pa prešibki, in ker so nesoglasja mod »šibkimi« tako velika, da jih ne bodo nikoli prebrodili. Prav tako porazno bi bilo, če bi ^ zaradi nenehno spreminjajočega se sveta obupali: s starimi prijemi ne gre več, ideja
o	neuvrščenosti je v krizi, nekateri trdijo, da ni več »modema«, drugi da jo je čas prehitel. Čas lahko prehiti samo tiste, ki ne živijo z njim in ne poskušajo najti reftftve za probleme, ki jih vsak dan prinaša s seboj.
Tudi podoba afriške celine se spreminja, vendar se spreminja tudi Evropa, spreminjata se Azija in Amerika. Ne moreta Pa se spreminjati želja in hotenje narodov, da bi se svobodno razvijali in živeli. Lahko se spreminjajo prijemi, poteze, taktika neuvrščenosti, toda smotri, ki jih poskuša doseči taka politika, se no spreminjajo. In v tem je upanje.
11*7111 JI a? iPH »si	fSvnmn
mSmš& MifeMi	jss&i&s	fe-ižsl	j	£	•"<	•1 r2 u, *.n.n»s* a- • k hi & a g ?.. I . .• ■. : *■ *... ‘ i
4
PO ZAČASNEM ZASTOJU NOVI NAČRTI MIRENSKE »DANE«
Sokovi - privlačnejši od alkohola
Ker se doslej ni posrečilo doseči sodelovanja in delitve dela med tovarnami, bo tudi mirenska DANA začela izdelovati sadne sokove
Avtomatski stroj (linija) za polnjenje sadnih sokov je že naročen pri znani tvrdki Seitz: poleti bodo prvi sadni sokovi zapustili mirensko tovarno DANO, ki bo v kasnejših letih potrebovala velike količine ribeza, borovnic in jabolk. Kot nalašč za dolenjsko kmetijstvo, ki ne more prodati svojega sadja, ki ima možnosti za večji obseg gojitve ribeza in ki ima številne roke, voljne pridobiti si dodatni zaslužek z nabiranjem gozdnih sadežev.
Vendarle	si lahko malo
oddahnemo: drugačen način življenja in prehrane, nemalo pa tudi motorizacija, vse to je začelo opravljati svoje: poraba alkoholnih, zlasti žganih pijač, se je lani zmanjšala za desetino, za okoli polovico pa se je povečala količina popitih brezalkoholnih pijač. Tako ugotavljajo v DANI.
Mirenska tovarna je pripravila svoj dolgoročni program vlaganj. V treh letih naj bi porabili za nove proizvodne zmogljivosti nič manj kot tri milijarde starih dinarjev. Obdržali bodo dosedanje izdelovanje žganih pijač, brezalkoholne pijače pa bodo dopolnili še s sadnimi sokovi, ki bodo dobili zelo pomembno mesto.
Razlike: za ali proti?
V razpravah o razlikah, do katerih prihaja pri nas v osebnih dohodkih, se je bati posplošene obsodbe večjih osebnih dohodkov, ki, če hočemo ali ne, vodi v uravnilovko. Razlike v osebnih dohodkih smo zavestno uzakonili takrat, ko smo se odločili za nagrajevanje po delu.
Če hočemo nagrajevati po delu, moramo priznati, da obstajata pri ljudeh različna prizadevnost pri delu in različen uspeh, kot posledico obojega pa moramo zato priznati tudi različne osebne dohodke: visoke, nizke in srednje. V primerih, ko je nagrajevanje uravnano tako, bi se bilo popolnoma narobe spotikati v razlike, do katerih prihaja.
Cisto drugače pa je v primerih, ko različno visoki osebni dohodki niso posledica dela in uspehov pri delu. Zal moramo priznati, da so pri nas v sistemu nagrajevanja tudi še primeri prisvajanja tujega dela. Posameznik ali pa skupina ljudi v kolektivu so lahko zaradi premajhne razgledanosti ali osveščenosti ostalih članov u-ravnali nagrajevanje tako,
da manjši krog ljudi do: biva več, kot si zasluži. Takšna skupina si prisvaja delo drugih.
Takšno nagrajevanje se navadno utemeljuje z odgovornostjo, posebno prizadevnostjo itd. (seveda ne vedno in povsod!), to pa so zelo raztegljivi pojmi. So tudi primeri, ko so pri nagrajevanju nekatere stvari preveč ovrednotili, pa zdaj tisti, ki na ta račun veliko »vlečejoa, pametno molčijo, od drugih si pa nihče ne upa nič reči.
Tam, kjer so te stvari pereče, jim bomo najlaže prišli do dna s preprosto primerjavo in vprašanjem, če bo primerjava pokazala. da je v kolektivu skupina, ki prejema zelo visoke osebne dohodke, da Pa je precej delavcev, ki zaslužijo komaj 600 din na mesec, ne moramo v-prašati: kje so prizadevnost, organizacijska sposobnost itd. teh z večjimi prejemki, če ne znajo organizirati proizvodnje tako, da bi delavec zaslužil človeku primerne? Nato bomo zelo hitro pri resnici!
M. JAKOPEC
Za letos je predvideno, da bodo investirali 6 milijonov novih dinarjev, predvsem za nakup strojev. Del tega denarja bo posodila beograjska banka, ker slovenski bankirji niso pokazali razumevanja za te načrte. »Nič zato,« pravi direktor Alojz Krhin,
»mi bomo svoje načrte vseeno uresničili, žal nam je le, da smo nekaj dragocenega časa že zamudili. Ne bi se smeli ustaviti takrat, ko nam je šlo najbolje.«
Tehnični vodija živilski inženir Avgust Gregorčič, ki pripravlja i/račune in načrte, ocenjuje, da se bo letošnja vrednost in količina proizvodnje povečala za polovico, naslednje leto pa še za polovico.
DANA pripravlja nove vrste alkoholnih pijač, eno celo v sodelovanju s tujo tvrdko. Ob koncu lanskega leta
je začela sodelovati tudi s	2	.............
koprsko Agrario, za katero * letošnjem letu bodo v novomeški Industriji motor-polni vse bolj ’ priljubljeno voz^ izdelali 12.800 stanovanjskih prikolic. Večino pijačo Tonic water	prikolic bodo prodali na zahodnoevropskem trži-
šču in ustvarili s tem 10 milijonov dolarjev izvoza.
M. LEGAN	(Foto: M. Vesel)
3. NADALJEVANJE IN KONEC
Kje dobiti denar za načrte?
Odgovarja direktor DOMINVESTA dipl. ekon. Miha Hrovatič
Za obrambo -poseben sklad
V ponedeljek je bil v Sevnici sklican sestanek z direktorji delovnih organizacij, na katerem so razen o zbiranju prispevkov pri gradnji otroškega vrtca v Sevnici ter o gasilskem servisu govorili predvsem o zbiranju denarja za narodno obrambo in civilno zaščito. Na današnji seji občinske skupščine je predvidena ustanovitev posebnega sklada, v katerega naj bi vsaica delovna organizacija prispevala na leto po 50 dinarjev na zaposlenega. V enem letu bi se tako zbralo prek 150.000 novih dinarjev, s Čimer bi bilo mogoče že precej narediti. Denar bodo uporabljali po 6-letnem programu.
— Ko pripravljamo obsežen načrt dolgoročnega razvoja naše pokrajine, se hkrati odločamo tudi za naložbe, ki ji bomo uresničevali v daljšem razdobju. Ob tem se poraja razen vprašanja denarja za te naložbe tudi vprašanje denarja za izdelavo tako obsežnega načrta, ki zahteva veliko dela. Kaj lahkp poveste o tem, od kod in kako naj bi naša pokrajina, ki je še vedno nerazvita, dobila denar za oboje?
»V svetu je pobudnik in tisti, ki daje denar sa večje načrte gospodarskega razvoja, predvsem banke. Banke so namreč najbolj zainteresirane za načrtno usmerja-
...vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj?
GOSTINSTVO V METROPOLI ZAOSTAJA
Razdrobljeno Novo mesto
V novomeški občini je Novo mesto že več let na zadnjem mestu med turističnimi centri: Otočec, Šmarješke in Dolenjske Toplice so ga sicer zaradi boljših pogojev že pred leti prehiteli, a naraščanje prometa in nočitev se v občanskem središču dviga najbolj počasi. Skupaj s Crmošnjicami spada Novo \mesto med tiste turistične centre, ki bi jim bilo treba kar najhitreje pomagati, da bi se postavili na noge.
Lanski podatki — doslej so izračunani za deset mesecev — kažejo, da se je število nočitev povečalo za približno osem odstotkov. Hotel Metropol kot največji gostinski objekt, v mestu pa je imel za več kot polovico manj prometa od Otočca. Ce si osvežimo spomin, lahko celo ugotovimo, da je zadnja leta v Novem mestu število nočitev celo upadalo — mesto ob Krki je torej turistično vse manj zanimivo, čeprav ima bogate kulturne spomenike, krasne možnosti za športna tekmovanja in Krko, pravi raj za ribiče.
Vse to pa ne pomaga iz preprostega razloga: število postelj se že več let ni povečalo, oba hotela pa ne moreta več v korak s časom, saj vsi turisti žele precej več udobja, kot jim ga lahko nudijo v Metropolu in Kandiji.
Pregleda nad tujskimi sobami nima v mestu nihče, a znano je, da je šlo precej kreditov v te namene. Pravijo, da bi turistični biro lahko precej izboljšal zdajšnjo zmešnjavo, ki jo morajo reševati kar v Dolenjski, turistični zvezi. V zadnjih letih smo slišali že za tri načrte za gradnjo novega hotela: ob obeh hotelih je imel te na-mone tudi gostinski šolski center. Uresničil jih ni nihče. Prav gotovo je najpomembnejši razlog pomanjkanje denarja. O združevanju v novomeškem gostinstvu pa doslej tudi še ni bilo govora. Res bi potem iz več majhnih revežev dobili enega velikega, a bi imeli vsaj samo en, enoten načrt razvoja novomeškega turizma. Zdaj imajo razdrobljeni gostinci vsak svojega.
NOVO V ZADNJIH DNEH
šmarješke Toplice so še vedno zasedene, ker imajo zagrebški sindikati v zdravilišču seminar o samoupravljanju. V Cateških Toplicah je prostor samo v bungalovih, drugod po Dolenjskem pa imajo dovolj prostih postelj.
Povsod se že pripravljajo na pustovanje. Prvi podatki
so prišli iz Cateških in Šmarjeških Toplic. V Cateških bodo igrali Crveni korali, pela bosta Vice Vukov in Boris Babarovič. Pustovanje bodo pripravili v soboto, 7. februarja, in v torek 10. februarja. Podobno bodo praznovali tudi na Otočcu, v šmarjeških Toplicah pa bo pustovanje minilo v znamenju havajske noči. Za najboljše maske so pripravili nagrade. Trdijo, da se na pustovanje pripravljajo tudi drugod na Dolenjskem.
Na pustno nedeljo obljubljajo v nekaterih krajih karnevale.
nje bodočih naložb tako glede izibire kraja kot glede
vrste dejavnosti. Območni plan gospodarskega razvoja mora vsebovati strokovne rešitve in predvidevanja o donosnosti ter prednosti razvoja neke panoge v kraju, kjer jo bomo razvijali. Pri nas ideja o sodelovanju bank pri sofinansiranju območnih načrtov šele prodira, menimo pa, da bo DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA tudi z denarjem podprla izdelavo takšnih načrtov, ko ji bo predloženo okvirno gradivo.
Pri načrtovanju	denarja,
ki je potreben za	naložbe,
se bomo morali	opirati
predvsem na lastne sile in na reprodukcijsko	sposob-
nost našega gospodarstva. Kredite za naložbe na našem območju so do zdaj dobile iz virov izven pokrajine le nekatere večje gospodarske organizacije, ki trdno stojijo in zato pri naložbah vanje na bilo nobenega tveganja.
Sploh pa je bilo naše območje vseskozi v podrejenem položaju, kar se tiče naložb v razširjeno reprodukcijo. Kot dokaz lahko uporabimo dejstvo, da so gospodarske organizacije na našem območju manj obremenjene s krediti, kot je povprečje v republiki. Razmerje med naložbami iz lastne akumulacije in krediti je 80:20 odst. Investicijski
programi podjetij dokazujejo ekonomsko upravičenost hitrejšega vlaganja, ni pa bilo zadostne prizadevnosti s strani narodnega gospodarstva, bančnega sistema in republiških ustanov za hitrejšo uresničitev teh programov na našem območju.
Vse bolj pa banke želijo in to je prav — da imajo investitorji utemeljene investicijske programe. Na na-šen območju je posebna težava tudi to, da je gospodarstvo v pokrajini razdrobljeno med tri regionalne banke. Posledica je, da imamo s sedežem v naši pokrajini samo eno banko, ta pa le stežka zadošča vsem potrebam in zahtevam hitro rastočega gospodarstva. Verjetno bi ob vfičjl regionalni banki laže in bolj učinkovito zadoščali investicijskim programom gospodarstva v celotni pokrajini.
Vzroki za to, da pripada pokrajina trem bankam pa niso toliko v opredelitvi ali željah gospodarskih organizacij kot pa v nedodelanem bančnem sistemu pri nas. Na organizacijo bank so doslej namreč premočno vplivali subjektivni dejavniki izven gospodarstva. Kako naj uresničimo enotni program turizma, gozdarstva, lesne industrije, kmetijstva itd. v pokrajini, če pa je materialna osnova razdrobljena v številnih podjetjih in več bankah?
LETOS ZA 30 ODSTOTKOV VEČJA PROIZVODNJA
Rekordni načrt INLESA
Centralni delavski svet največjega ribniškega podjetja I1JILES je 24. januarja sprejel proizvodni načrt za letos, ki predvideva doslej največjo letno proizvodnjo, in sicer v vrednosti 93 milijonov dinarjev.
To je 45 odstotkov več, kot Je znašal proizvodni načrt za lani in okoli 30 odstotkov več, kot je bila stvarna lanska proizvodnja.
Povečanje bodo dosegli predvsem zaradi višje specializacije in z njo tesno povezane večje delovne storilnosti, manj pa zaradi večjega števila zaposlenih ali novih investicij.
V INLESU bodo namreč že letos proizvajali le še stavbno pohištvo (za 74 milijonov din) in žagan les. Vse ostale proizvode bodo opustili.
Predvidevajo tudi, da bodo veliko večino proizvodov prodali doma, del pa tudi izvozili na Madžarsko, kjer so se uveljavili že lani.	J.	P.
Nosil ni mogoče dobiti!
Na nedavnem posvetu o vseljudski obrambi v Novem mestu so prisotni predstavniki teritorialnih enot tarnali, da zaman poizvedujejo, kje bi se dala kupiti nosila za ranjence. Nosil čisto preprosto na tržišču ni! Ko so poizvedovali še naprej, so izvedeli tudi to, da nosil v Jugoslaviji nihče ne dela!
Upamo lahko, da bomo začeli nosila kmalu uvaža-ti.Kot je v navadi, bomo verjetno izbrali najdražja. Rešitev pa je prav gotovo samo v uvozu že zavoljo tega, ker se nosila delajo iz lesa, platna in manjšega kovinskega okovja, torej iz surovin, ki jih v Jugoslaviji ni mogoče dobiti. Kot je v navadi, bomo nič drugega, kot da našim uvoznikom zaželimo vso srečo in velike dobičke.
Austini (zaenkrat) nič dražji!
Potem ko so se zadnje dni dvignile cene veliki večini pri nas sestavljenih avtomobilov, saj sta svoja vozila podražila tudi Crvena zastava in Tomos, smo povprašali o morebitnih dražjih cenah novomeških austinov generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika: »Nič zanesljivega ne morem povedati, ker sprememba cen ni v naših rekah. Zdaj lahko rečem le to, da ni osnov za podražitev avtomobilov. Vprašanje pa je, kakšni bodo novi carinski predpisi. Zal tega ne vemo, čeprav se Je začel že februar — predpisi pa bodo veljali od prvega januarja naprej!«
Delo po vsej državi
Splošno mizarstvo v Krškem, ki je za novo leto praznovalo 10-letnico obstoja, namerava zaposliti še 30 novih delavcev. Izdeluje stavbno pohištvo in notranjo opremo po naročilu. Naročnike imajo po vsej Sloveniji, pa tudi v drugih republikah. Doma opravijo komaj 5 odstotkov vsega dela.
f* -	•	•	yV
Sejmišča
Na sejmu v Novem mestu
V ponedeljek, 2. februarja, je bil v Novem mestu sejem, na katerem je bilo naprodaj 415 prašičev in 114 glav živine. Kupci iz raznih krajev so pokupili 362 pujskov in 55 goved. Cene živini se od decembra lani niso dosti spremenile, medtem ko so mlajši pujska vedno dražji. Tokrat so zahtevali za prašičke 170 do 558 din, za vole 6.20 do 6.60 din, za krave 4 do 5.20 din in za mlado živino 5.60 do 6.40 din.
Nobena novost ni, da novomeški šport v slovenskem merilu že zdavnaj ne sodi več v kvaliteten vrh, bržkone je tudi že pod republiškim povprečjem. Navajeni pa smo slišati kopico izgovorov, ki naj bi opravičevali žalosten današnji položaj, športno društvot v katerem je zbranih veliko društev, ki tekmujejo v slovenskih in podkveznih ligah, s svojo dejavnostjo nikakor ne more zlesti na zeleno vejo.
Organizacijski sekretar občinske Zveze za telesno kulturo je tik pred koncem lanskega leta sklical posvet s predstavniki posameznih klubov društva, na katerem naj bi »9 pogovorili o bodočem delu, ki bi ga bilo treba zastaviti kar najbolje, da bi si mesto na športnem polju povrnilo dokaj omajani ugled. Na veliko presenečenje pa so na posvet prišli samo štirje predstavniki — klubov pa je v društvu osem. Tako je pogovor padel v vodo.
Ostaja pa vprašanje, kje so vzroki za neuspehe novomeškega športa. Doslej smo kot odgovor največkrat slišali preprosti dve besedi: pomanjkanje denarja. To drži, a ob neuspelem pogovoru bi zdaj bržkone lahko že tudi zapisali: nezanimanje aktivnih športnikov oziroma vodij klubov za delo društva. Bržkone bo pogovor ponovno sklican, če pa stanje ne bo boljše in bo društvo delalo le na papirju, so tudi možnosti za uspehe na dlani.
Ptički brez gnezda
Prva šolska ura: spoznavanje narave in družbe. Pregledovala sem koledar narave, ki so ga učenci naredili doma. Pri Tinčkovi klopi sem se ustavila; vame je plaho zrlo dvoje svetlih oči.
»Nisi nič napravil doma?«
»Nisem mogel.«
»Je bilo spet kaj narobe?«
»Je. Ata je v mamo vrgel stol.«
»Ali je spet pil?«
»Pil, pil! Tudi nas je hotel tepsti.«
Streslo me je. Kaj naj rečem.
»Si danes že kaj jedel?«
»Mama noče nič skuhati, da ne bi še ata jedel.«
»Bomo že v razredu kaj dobili.«
Zašumel je papir, drobne roke so se stegnile in posegle v vrečke. Tinček je imel na klopi kruh, pomarančo in nekaj keksov.
»Hvala!« je šepnil bolj zase. Iz oči so mu zdrknile solze.
»Ne jokaj! Vse bo še dobro!«
»Ne vem. Mama pravi, da ga bo še z grabljami pretepla.«
Pobožala sem ga po glavi. Bila sem brez moči. Ozrla sem se po razredu:
tišina, moreča tišina in zbegani pogledi.
Pa se dvigne Stanko v prvi klopi.
»Tovarišica, midva z mamico kar skoz okno zbeživa, kadar je ata pijan.«
»Naš ata pa takrat posodo razbija,« je hitel Jožek.
»Jaz bi vse sode preluknjala, da bi se vino razlilo,« je planilo iz Dragice, kuštrave deklice. Pri njih doma pije mama.
»Dovolj, otroci! Vse bo še lepo! Le dobro se učite in pridni bodite! Starši vas imajo radi!«
Pogledala sem po klopeh. Učenci so doma izrezali ptičje hišice in ptičke. O pticah pozimi smo se hoteli pogovarjati v učni uri, toda Tinčkove solze in njegova žalost so nas potegnile za seboj.
Gledala sem izrezane ptičje hišice in ptičke s široko odprtimi kljuni. Koliko teh otročičev vsak dan nosi pticam hrano, da jim bodo spomladi veselo prepevale — sami pa tako zelo pogrešajo prisrčnost, tople dlani, pa če je še tako raskava in žuljava...
ANICA ZIDAR
„Srečnik" pred dvanajstimi leti
Kočevske Novice so 18. januarja 1958 z velikimi črkami čez dva stolpca pisale: »Tudi v Kočevju televizija«. In naprej: »Andrej Arko, sekretar SGP Zidar, je med prvimi prebivalci v Kočevju, ki ima televizijski aparat.«
$2
£5>MAGAJ Sl SAM
'»N UNIOR
Tl BO POMAGAL
Nadalje so bili navedeni ostali podatki o tem »čudu« nove dobe. Poročevalec je dal besedo televizor v narekovaje, ker še ni bil prepričan, da je čudo oziroma skrinja res televizor. Napisal je tudi, da je aparat z vsem priborom stal 190.000 (starih) din, ter članek končal: »Želimo, da bi bilo v tem letu čim več srečnikov, ki bodo imeli
Sela-Šumberk: divjad in Cigani
Na nedeljski letni konferenci krajevne organizacije SZDL v Selih-šumberku so udeleženci ostro protestirali zaradi velike škode, Ki jim jo na poljih povzroča divajd. To se dogaja že vrsto let, vendar se navzlic ugotavljanju, da je sedanji zakon nedvomno na strani lovcev, nič ne spremeni. Razen divjadi pa imajo prebivalci tamkajšnjih revnih vasi še eno hudo nadlogo. To so Cigani, ki se v tamkajšnjih odmaknjenih krajih počutijo kot gospodarji: izsiljujejo ljudi in jim kradejo živež.
Portret tega tedna
„Pridem na vsako vabilo"
JOŽE KASTELIC iz No-vega mesta, delavec v tovarni NOVOLES v Straži in oče dveh otrok, je že 18 let krvodajalec. Prvič je dal kri 1952, ko je bil pri vojakih v Karlovcu. Lani je za svoje dolgoletno udejstvovanje v krvodajalstvu dobil posebno diplomo.
— Kako »te poslali reden krvodajalec?
»Leta 1981 sem imel prometno nesrečo z motorjem in sem skoraj izkrvavel. Takrat sem prvič potreboval tujo kri. Ko sem oz-dravel, sem se odločil, da bom tudi jaz pomagal drugim.«
— Kolikokrat ste že dali kri?
Pridem na vsako vabilo in dostlej sem dal kri že 30-krat. Mislim, da je vse skupaj zneslo več kot 10 litrov. Dajem štiri do petkrat na leto po dva ali 3 del. Dvakrat sem dal tudi skoraj po pol litra za svojo mater.«
— Kako se počutite, kadar darujete večjo količino krvi?
»Počutim se dosti bolje, sem bolj miren in laže
diham in spim, čutim več moči v sebi in posebno poleti dosti laže prenašam vročino.«
—	Torej boste Se darovali kri?
»Vedno, dokler bom zdrav! Ugotovili so, da imam dobro kri in skupi-no 0, ki lahko mnogim pomaga.«
ANA VITKOVIC
svoj „elevizijski aparat.«
Ker sem bil ta srečnik jaz, bi želel po več kot deset letih omeniti še to, da je sedaj v Kočevju nad 1000 takih »srečnikov«, ki pa se bistveno razlikujejo od prvegti. Prvi srečnik je moral televizor takoj plačati in dati zanj 10 mesečnih plač, nekaterim srečnikom pa danes zadostuje že samo ena mesečna plača. Pa še to: takrat še ni bilo hišnega patrona, ki mu pravimo »potrošniški kredit«, temveč je bila še krepko ukoreninjena stara navada »Plačaj-nosi!«
No, bomo videli, kdo bo srečni lastnik prve barvne televizije, ki si hitro utira pot. To pot bo šla sreča gotovo mimo mene, ker ji je znano, da sem upokojenec. Za barvno televizijo, bi mi bilo potrebno 10 mesečnih pokojnin. Tako bom tokrat izpadel...
A. Arko
Sindikalni seminar
Od 28. do 30. januarja je bil v Dolenjskih Toplicah seminar za člane občinskih in medobčinskih odborov Sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Udeležili so se ga člani sindikata iz ljubljanskih, dolenjskih in spodnje-posavskih občin. Udeležencem seminarja so predavali člani RO sindikata družbenih dejavnosti in jih seznanili z organizacijo in delovnimi metodami sindikatov, s programom za leto 1970 ter s sistemskim in gmotnim položajem družbenih dejavnosti v Sloveniji. Seminar Je osvetlil tudi mnoge druge probleme in dal udeležencem napotke za delo v tem sindikatu v bodoče.	K.	O.
Za nekdanje buchenvvaldovce!
Ob 25-letnici osvoboditve taborišč, med katerimi Je bil tudi zloglasni Buchenwald — Dora, pripravlja komisija za internirance pri republiškem odboru ZZB NOV v sodelovanju s podjetjem SAP 6-dne-vni izlet. 11. aprila bo v nekdanjem taborišču slovesnost. Nanjo so vabljeni poleg bivših političnih internirancev in zapornikov tudi njihovi sorodniki. Cena izleta Je 701 din, prijave pa na dolenjskem območju zbira Zvonko HanzelJ na občinski skupščini Metlika. Interesenti se lahko prijavijo tudi pri omenjeni komisiji v Ljubljani ali pri podjetju SAP. Izletniki sd bodo razen proslave lahko ogledali še več nem-šadh mest, Prago in Dunaj.
Adolfu Grumu
Šolniku in kulturnemu delavcu ob jubileju
Včeraj si tiho in skromno — tako značilno zate — praznoval 60 letnico svojega življenja. Prisrčni stiski rok, šopek rož in voščila sodelavcev in prijateljev, ki so se pridružili Tvojim domačim, so Te zmotila pri delu. Svečani trenutek jubileja zahteva, da si vzamemo čas, Tebe pa obvezuje, da prisluhneš naši misli, ki Ti jo želimo povedati za praznik. ✓
Svoje življenje si posvetil šolstvu, skrbel za znanje mladega rodu in ga pripravljal za korak v življenje in čas, ki ga Ti bogatiš s svojim prispevkom kot pedagog, ravnatelj in ktilturni delavec. Iskreno spoštovanje, velik ugled v javnem življenju in vpliv Ti dajeta tvoje delo, pa tudi smisel za družabnost, zato je s Teboj prijetno sodelovati.
Rad si v družbi veselih ljudi in neštetokrat je ubrana pesem, ki si ji dajal takt, osvajala srca in vna šala vedrino v vsakodnevno Življenje. Ni kulturnih manifestacij v Trebnjem, da jim ne bi tudi Ti prispeval svoj delež in s tem plemenitil človeka in mu odpiral njegova obzorja. Med najaktivnejšimi tvorci Tabora slovenskih likovnih samorastnikov se nisi znašel slučajno; pridružil si se jim z jasno željo in s ciljem, z zavzetostjo, da kraju, v katerem živiš že toliko let, ustvarimo novo podobo in mu vdahnemo sodoben utrip.
Dragi Dolfe, poleg zdravice ob pristni dolenjski kapljici in želja za še dolgo življenjsko pot Ti ob tem krat-kem voščilu (vse drugo, vem, bi ti bilo odveč) mladina, Tvoji šolniki, prijatelji in občani za vse, kar si dajal v svojih trebanjskih letih naši skupnosti, iz srca vzklikamo: »Hvala!«
JANEZ GARTNAR
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR« NOVO MESTO
vabi kandidate, ki nimajo uspešno dokončane osemletke in so stari najmanj 16 let, da se vključijo v tečaje za pridobitev poklica za:
• ZIDARJE
• TESARJE
• ŽELEZOKRIVCE
Kandidati bodo delali po posebnem programu izobraževalnega središča. Priučevanje traja 2 leti. Izredno ugodni pogoji priučevanja:
— kandidati so v rednem delovnem razmerju,
— vse oskrbne stroške v času priučevanja krije podjetje,
— tečajniki prejemajo v času tečaja tuda denarno nagrado.
Kandidati naj pošljejo vloge kadrovski službi SGP »Pionir«, Novo mesto, Kettejev drevored 37.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR«
NOVO MESTO
razglaša
prosta delovna mesta:
1. VEČ ZIDARJEV in TESARJEV
na sektorjih Novo mesto, Ljubljana in Krško,
2. VEČ ŠOFERJEV
na sektorju Ljubljana,
3. VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
v	mehansko-kovinskem obratu v N. mestu,
4. VEČ AVTOMEHANIKOV
v	mehansko-kovinskem obratu v N. mestu,
5. VEČ AVTOKLEPARJEV
v	mehansko-kovinskem obratu v N. mestu,
6. VEČ AVTOLIČARJEV
v	mehansko-kovinskem obratu v N. mestu,
7. ADMINISTRATORKE
na direkciji v Novem mestu.
POGOJI ZA SPREJEM:
pod 1.: končana poklicna šola zidarske ali tesdrske stroke,
pod 2.: opravljen izpit za voznika C kategorije, pod 3.: končana poklicna šola ključavničarske stroke,
pod 4.:	končana	poklicna	šola avtomehanske	stroke,
pod 5.:	končana	poklicna	šola avtokleparske	stroke,
pod 6.:	končana	poklicna	šola avtoličarske stroke,
pod 7.:	končana	administrativna šola.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Za vsa delovna mesta je uvedeno poizkusno delo. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: SGP »PIONIR«, Novo mesto — kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37.
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO
ODBOR ZA KADROVSKE ZADEVE
razpisuje prosto delovno mesto
gradbenega delovodje
Poleg splošnih pogojev po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih mora delavec imeti ustrezno šolsko izobrazbo oziroma kvalifikacijo.
Natečaj traja 15 dni po objavi. Prošnje je treba vložiti na
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO -Cesta komandanta Staneta 30.
Prošnje, vložene po poteku tega roka, bomo upoštevali le, 6e natečaj ne uspe, in se lahko vlagajo vse do zasedbo delovnega mesta.	•	^
Delovno področje je v glavnem na območju občine Novo mesto. Druga morebitna pojasnila dobite pri splošni službi podjetja.
K
ODGOVOR ŽIVILSKEGA KOMBINATA »2ITO« IN NOVOMEŠKE PEKARNE
Kako je s kruhom v Novem mestu?
Upajmo, da bo nova pekarna v Ločni lahko premaknila peko iz dosedanjih nočnih ur v zgodnje jutranje ure, trgovine pa naj bi jemale kruh iz pekarne po »novem voznem redu« v korist kupcev
Pri ljubljanskem Radiu bodo tudi letos posvetili primerno pozornost pustnim dnem in pustnemu praznovanju. Nastopili bodo Hotaveljci, Ribničani, Mozirjani, Preddvorčani, oglasil se bo pust iz Prlekije, Bele krajine, Kostanjevice in od drugod. Radijski reporter Marijan Krišelj je za to oddajo posnel tudi pripovedovanje Alojzija Stritarja iz Skrlovice pri Vel. Laščah. (Foto: France Modic).
ŠE VEDNO IŠČEJO DRUGEGA REŽISERJA . ..
Še: zakaj je župnik tudi režiser
Odgovor prosvetnim delavcem iz Zabukovja na njihovo pismo
Polemika bi po mnenju nekaterih sodila v Komunista. Izrekam priznanje uredništvu Dolenjskega lista, ki ima posluh in prostor tudi za kritične misli, saj je to le še en dokaz o odprtosti naše družbe in o idejni moči Zveze komunistov. Naj dodam še to, da sem po svojih sposobnostih še vedno pripravljen oglašati se na polemiko, če bo to potrebno.
ALFRED 2ELEZNIK
- Članek prosvetnih delavcev iz Zabukovja pri Sevnici je imel namen spodbuditi k razmišljanju ob idejno škodljivem pojavu: poseganju župnika v delo druž-beno-politične organizacije. Župnik je Izpolnil vrzel ln pomagal mladincem, ki imajo veselje do igranja. To pa ni dovolj.
2e sam izbor igre »Lovski tat«, katero Jim je dal župnik, še preden so se z njim dogovorili gle,-de režije, je idejno »vprašljiva«', posebno njen konec, vse skupaj pa je plod čudnih razmer, na kar bi rad opozoril v svojem prispevku.	V.
Navada Je, da se v majhnih krajih ljudje dobro poznajo med seboj. Pogosto* so odveč formalni sestanki, seveda le, če ljudje niso preveč vase zaprti. Dejstva me navajajo k trditvam, da za bukovški prosvetni delavci dokaj slabo poznajo življenje v tem kraju, sicer pa ga sami označujejo kot »samotarskega«. Nenatančna je njihova navedba, da so se člani mladinskega aktiva začeli pripravljati za novoletno prireditev šele novembra lani. Pred enim letom so uprizorili Finžgar-jevo igro »Razvalina življenja«, toda ne v režiji prosvetnih delavcev. marveč Franca Kinka, ki se je nato kot knjižničar odselil v Ljubljano. Vstopnino v šolski zgradbi Je pobiral župnik, pretipkal pa je tudi vloge. Izkupička od predstave ni nihče razdelil ali zapil, marveč Je v blagajni mladinskega aktiva. Tudi vloge za Linhartovega »Matička« bi Jim pretipkal župnik, saj Je že prepisal prvo dejanje. V dogovoru s predsednico aktiva jim Je nato tekst na stroške občinskega sveta ZKPO prepisal dijak iz Bo-štanja.
»Matička« so nameravali uprizoriti spomladi AH pa vsaj poleti, režirala pa naj bi ga študentka
Glasujte za dolenjski in belokranjski par!
Za letošnjo Kmečko ohcet sta se kot kandidata prijavila tudi Jože Mušič, PTT mehanik iz Novega mesta in Anica Kapi, upravnica pošte iz Otočca ob Krki. Oba sta trenutno Dolenjca, ker službujeta v novomeški občini, sicer pa po rodu Belokranjca, ženin je doma iz Draga-tuša, nevesta pa iz Lokev pri Črnomlju. Bralce našega lista prosimo, naj podprejo naš dolenjski in belokranjski par.
MIMI BAHOR DRAGATUS
Kristina Klenovšek, ki se je na- I meravala zaposliti v domačem' kraju in nadaljevati izredni študij. Z zaposlitvijo ni bilo nič, ker menda ni bilo mesta zanjo, mladinski aktiv pa Je s tem zgubil še tega režiserja (obtoženi A. 2. je torej poznal sposobnosti režiserja, kot to	»mora	glede	na
funkcijo«). Predstavniki mladinskega aktiva so slavistko Cvetko Ameršek dvakrat prosili za sodelovanje, igrali	pa	niso na Sil-
vestrovo, marveč že prej. Po izjavi predsednice aktiva ZM^ tovariš Leopold Hočevar kot. eden od podpisnikov pisma	ni	režiral	te
10 do 15 let in je le član sveta krajevne skupnosti.
2elja mladih	Je	bila	igrati,	če-
prav so bili brez režiserja. Nočem brati levitov, zavedam pa se, da ne bomo prišli daleč, če bomo le navajali, kakšno delo* in kakšne težave imamo. Bolje bi bilo narediti to, kar je že naredil župnik. Ali naj mar še on opisuje, kakšno delo ga vse čaka?
Obstrmimo lahko ob besedah, da so si mladinci razdelili izkupiček od iger med posameznike, edino učiteljice, ki so igre režirale, so se temu honorarju vedno odpovedale. Sprašujem, kaj je z njihovo pedagoško avtoriteto in zakaj niso mogle mladih igralcev navdušiti za kaj drugega kot za »delniško družbo«, pri kateri si. cer niso dvigale svojega deleža. Ob nekem razgovoru lansko Jesen so mladinci dejali, da imajo še denar od novoletne igre in da ga bodo spomladi porabili za izlet in ogled mozirskih vzornih kmetij.
Da člani mladinskega aktiva ne želijo ozračja, kakršno Je vladalo pri. »krčmarici Mirandollni« dokazuje tudi zadnji dogodek. Ob uprizoriti »Lovskega tatu* so poribali pod tudi tam, koder sploh ni nihče hodil, vendar pa Jim Je podpisnik pismu dovolil, da smejo ob uprizoritvi nasled-njih dveh del na oder le 5 dni pred premiero. Svojo polemično »strpnost« Je ookazni na način, ki Je vsekakor nevzgojen. Izvedel Je, da bom prisostvoval obisku dedka Mraza. Dedek Mraz pa zaradi snega z avtomobilom, v katerem Je bilo spremstvo, ni mogel do Solo. Tovariš L. K. Jo pridržal učence ln dejal: »Kar naj bo tam, mu že pokažemo!«
Slaba slovenska navada Je, da ob polemiziranju preveč radi blatimo kritikovo osebnost, ne obračunavamo pa z njegovo idejo ln delom. 2ul sem v tem odgovoru prisiljen tudi sam posegati po tokih načinih. Za utemeljevanje svojega odgovora so prosvetni delavci lz Zabukovjo naredili primerjavo z mojim osebnim dohodkom. V Času pisanja prvega sestavka sem prejemal 1.100 din na mesec, kar Jo manj kot po-vprečje v manj razvitih občinah. Naj navedem, da sem tik pred diplomo II. stopnje, poleg Izrednega študija ln funkcije, ea katero sem plačan, opravljam šo posle predsednika občlnJlkega sveta ZKPO ln tajniku občinskega sveta Ljudske tehnike. Mislim, da ni nlzkotnejše stvari od te, da se člani ZK med seboj neutemeljeno obtožujemo glede plač.
NI NUJNO,
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca'lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Pošiljamo vam odgoivcr na članka, ki sta izšla 11. decembra lani in 8. januar^ letos izpod peresa M. K., gospodinji iz Novega mesta glede kakovosti kruha in preskrbe iz nove pekarne. V obeh prispevkih je tovarišica opisala mnenje številnih potrošnikov, češ da je kruh iz nove pekarne slabše kakovosti in da naj podjetje ŽITO zadevo pojasni.
Do novembra lani so potrošniki v Novem mestu dobivali kruh iz stare pekarne v Ločni, ki je bila zgrajena v zelo kratkem času za potrebe graditeljev avtomobilske ceste. V 12 letih je ta pekama dala zadostne količine kruha, kljub skrajnemu naporu pa njeno osob-je le ni moglo doseči zaželene kakovosti. Kruh Je bil pogostokrat bolj kuhan kot pečen, slabo oblikovan, z usnjato skorjo in neenakomerno luknjičavostjo, živilski laboratorij v Novem mestu je dal temu kruhu povprečno oceno 24 točk od 30 možnih.
Zaradi dotrajanosti omenjene pekarne, zastarelega tehnološkega postopka in neenakomerno slabe kakovosti izdelkov, predvsem pa zaradi -težkih delovnih pogojev je bilo nujno potrebno postaviti v Novem mestu sodobnejšo pekarno. Z investicijo 600 milijonov starih dinarjev je živilski kombinat »2ITO« v zelo kratkem Času postavil v Novem mestu obrat s sodobno opremo in
Nedostojen sprevodnik
Potniki, ki se vozimo z avtobusom podjetja SAP, smo že siti večnega nerganja in nedostojnega obnašanja mlxu .dega sprevodnika. Službo opravlja na progi Ljubljana— —Vinica, v Črnomelj pa pripelje avtobus ob 14.15. Kakor da ljudje potujejo zaradi nje. ga! Z jezo razmetava vozne listke in nas s kletvicami odpravlja. Morda zato, da mu ni treba odvečnega denarja vračati? Ne moremo pa se pritoževati čez njegovega kolego, zato bi bilo prav, če bi podjetje vse uslužbence naučilo lepega vedenja.
M. B., Dragatuš
Lubi muji brauci!
Samu še enpar dni mor-mo potrpet pol bomo pa spet praznoval. Na veste kuga? Ja suj prazenk ven-deri Tega bo lahku usak praznoval tist kater verje in tist kater im verje pa tist kater samu u dnarje verje in sploh usak kater ma tulk za čelem de ne de nema glih hudu veliku. Vnem kater se pa zmirej nekaj ekstra držijo pa mi-seljo de majo zmirom prou pa so ponavad taku resen pa pust kuker slabu vreme pa tud nab škodlu deb ga kakšen glažek zvrnil pa deb se jem usaj enkrat usta raztegnila deb vedel kaku je blu na pusta.
Jest že kumej čakam na tega patrona tud zarad kroju sej sm že skore j čistu pozabu kaku dišijo. Učerej mi je muja Tina oblubila de jeh ho za en ceu škaf napekla pa tud takeh kater so not s kakšno sladko rečjo nafilan.
Muja Tina. prau takem kr Jilaučki. Pa sej na smem že zdej preveč miselt na tu dergač se me bo celo nuč sajnalu o krofeh.
Ampek naštimou se pa bom in tu u eno tako lar-fć de nobenmu še na misu na bo pršlu kedu de sm. Tud muja Tina prau de hoče jet z mano pa de se bo tud ona u eno lajn larfo naštimala pa še ce-ker bo s sabo uzela de bo mela tiste krofe kam spra-ut katere bo nafehtala. Jest na bom nobenmu po-vedou kedu de sm vas pa tud lepu prosem de nkar okul na prpodujte če me že boste pogruntal. Ce pa ma kedu kakšno fajn larfo za predlagat naj me pa čimprej piše zatu ku bomo pr nas tanarbulš larfo zbiral pa tud nagrado dal pe se že zdai troštam de bom tud jest morbit komu u uč pou.
Vas lepu pozdraula vaš MART1NEK BREZSUL
tehnologijo ter z zelo ugodnimi delovnimi pogoji' za zaposlene.
Kaj dobivajo Novome-ščani iz nove pekarne?
Pretekla sta dva meseca od začetka proizvodnje v no-
vi	pekarni, pa poglejmo kak-šen je zdaj kruh v Novem mestu. Ali je kakšna razlika med kakovostjo izdelkov iz stare in nove pekarne? Kljub običajnim težavam, ki spremljajo vsak začetek novega obratovanja, smo v rekordno kratkem času sprejeli nov način dela, ne da bi pri tem zmanjšali izbiro kruha in peciva (izbira je zdaj celo večja). Iz obeh objavljenih člankov pa je razvidno, da imajo novomeške gospodinje določene pripombe. Gospodinje ne tožijo zaradi kakovosti kruha, pač pa hočejo imeti le svež, dobro zapečen in sočen kruh.
Začetek proizvodnje v no-
vi	pekami je 27. novembra 1969 stekel glede na tehnološki postopek po starih in tradicionalnih poteh, kar zadeva čas. Priprava testa in peka kruha ni bila glede na čas v ničemer izpremenje-na; delavci pekarne so hoteli čimbolj spoštovati navade potrošnikov. Seveda je nov način tehnologije priprave in peke testa dal v krajšem času iz proizvodni kakovosten kruh, kar je ob otvorit-
vi	pekarne lahko ugotovil vsak izmed takrat navzočih.
Običajni način dostave kruha v trgovine pa je povzročil, da so potrošniki kupovali kruh, glede katerega so nato dajali pripombe, ki smo jih brali.
Kakovost v novi pekami spečenega kruha je pod nadzorstvom Zavoda za zrav-stveno varstvo oz. Živilskega laboratorija v Novem mestu. Glede kakovosti naj povemo v hvalo kruhu, ki ga peče nova pekama, da je zdaj kruh boljše ocenjen kot kruh iz bivših pekam. Laboratorijske ocene torej jasno govore, da je kruh iz nove pekarne boljši in da ima enakomerno kakovost. Ima tudi lepše in enakomernejše oblike, tako da je med najboljšo ln najslabšo štruco le malo razlike. Skorja je lepo zapečena, sredica enakomerno porozna brez večjih votlin, kruh je zelo prožen, ima prijeten duh in okus — torej je tak, kakor ga zahteva pravilnik o kakovosti živil.
Vse te kvalitete ima v no-
vi	pekami pečeni kruh seveda le, če ni starejši od 8 do
10	ur.
Kako zadržati potek staranja kruha?
Po desetih urah se začnejo na kruhu kazati začetni
znaki »staranja«. Prav ta pojav pa povzroča pri potrošniku slabo voljo. Zal to vprašanje do danes na svetu še ni docela raziskano in ga tudi mi ne moremo povsem zadovoljivo odpraviti. Lahko ga le nekoliko zadržimo, s tem da začetek staranja kruhai za nekaj ur premaknemo z raznimi dodatki ali pa da prestavimo pripravo testa v zgodnje jutranje ure. Pri tem moramo še omeniti da proces staranja kruha ni odvisen samo od izgubljene vlage v kruhu. Napačno pa je seveda, kadar mislijo potrošniki, da je »svež samo tisti kruh, ki je še topel«; tak kruh zdravju celo škoduje!
Zaradi tega lahko pekama v Novem mestu in trgovska mreža postrežeta potrošniku s svežim kakovostnim kruhom le nekaj ur po končani peki. Ta ugotovitev pa narekuje, da bi morala pekama začetek peke premakniti iz dosedanjih nočnih ur v zgodnje j*utranje ure. Na ta način bi potrošnik lahko kupoval sveži kruh ves dan. Zal pa praksa kaže, da zahteva večina trgovin v Novem mestu zaradi zahtev potrošnikov ves dnevni delež pekarskih izdelkov dostavljen naenkrat v zgodnjih jutranjih urah. Ta kruh seveda ni prodan ves hkrati, pač pa je na razpolago kupcu čez ves dan v trgovinah. Zato gospodinje ne morejo dobiti take kakovosti, kot bi želele.
Kaj pa prodaja »starega kruha« po znižani ceni?
Gospodinja M. K. je tudi predlagala, da bi morda star kruh prodajali po znižani ceni. Predlog ni tako napačen in bi ga morda lahko uresničili. Takoj pa je treba vprašati, kdo naj bi kril v takem primem nastalo razliko v ceni, ko vsi vemo, da je maloprodajna cena kruha določena z odlokom občinske skupščine, će bi obstajala možnost, da bi take stroške všteli v ceno pekovskih izdelkov, potem bi trgovina lahiko v razmers padcem kajcovosti zniževala tudi maloprodajno ceno kruha ali peciva in ga vračala pekami.
Živilski kombinat »ŽITO«
—	delovna enota Pekama in slaščičarna Novo mesto je že doslej vedno upošteval vse pripombe potrošnikov. Tudi v tem primem bo skušal sporazumno s trgovsko mrežo na tem podfočju urediti vse tako, da bodo potrošniki kruha čimbolj zadovoljni.
ŽIVILSKI KOMBINAT »2ITO«, LJUBLJANA
FOTOGRAFIJA TEDNA
Zima nukaj onegavi, pa so naši fotografi le premaknili otrple kazalce in bolj pridno pritiskali na 3prožilce kot prejšnji teden. Tu je že prva fotoreportaža izpred objektiva zunanjega sodelavca (na 9. strani) in tudi bera samostojnih posnetkov je boljša. Pod masko anonimnosti skriti »Kurent« iz Metlike in vsi dr-jgi, ki so pozabili, kakšen je pogoj za podelitev naslova FOTOGRAFIJA TEDNA, naj pogledajo v l. letošnjo številko na strani 12., kjer srio vse natančno
zapisali.	,	.
Ta teden je dobi1 nagrado 100 din Franc Pavkovič iz Sevnice za posnetek TO JE PRAVI CAS, ki smo ga objavili na prvi struni
Naslednji rok je 9. februar dopoldan. Na svidenje!
UREDNIŠTVO
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali samU^tTo stran ste napisali sami!
NENAPISAN PROGRAM KS VELIKE LAŠČE
Vsakemu občanu luč, vodo, pot
Podeželske krajevne skupnosti napravijo iz dinarja dotacije dva ali celo več, mestne pa ne - Napredek podeželja pa vedno bolj zavira pomanjkanje programov komunalnih del krajevnih skupnosti
Krajevna skupnost Velike Lašče si je že pred leti zadala program, da bi v vsaki hiši gorela električna luč. da bi vsaka hiša dobila pitno,vodo in da bi bile vse vasi povezane s primernimi cestami oziroma potmi.
Elektrika je že speljana do vsake niše, prizadevno urejajo pa tudi vodovode, ceste in pota. Ko bo vse urejeno, bodo tudd kmetje imeli vsaj del tistega, kar ima danes prebivalec vsakega mesta.
Vedno bolj pa se na tem območju (tudi v bližnjih krajevnih skupnostih občire Ljubljana—Vič—Rudnik) ču-
ti pomanjkanje izdelanih in napisanih programov dela krajevnih skupnosti za 10 ali vsaj 3 do 5 let.
Pomanjkanje programov zavira gradnjo vodovodov, cest in poti. Zdaj dobijo denarno pomoč za urejanje teh zadev predvsem tista naselja, kjer so prizadevni in »sitni« ljudje ali njihovi predstavniki. Kjer
TURJAŠKA LIPA — Debela je grajska starka. Sedem jih jo je komaj objelo. Stara je 400 let in potrebuje zdravnika, da ji bo podaljšal hirajoče življenje. (Foto: Alojz Sever)
Ali bo Prešernov hrast še stal v turjaškem dvoru ?
Mladi in stari vedo, da pred vhodom v turjaški grad ni nobenega hrasta, pač pa bodo še nekaj let lahko občudovali le 400 let staro lipo, ki je zaradi svoje starosti obsojena na propad. Ce bi za to častitljivo starko skrbeli pravi »medicinci«, bi ji lahko podaljšali življenje za nekaj let. Sama onemogla
reva ne bo več dolgo vzdržala. Neki dobrohotni »mazači« so ji sicer dali pomoč s tem, da s6 ji dali cementne injekcije, vendar bi bilo potrebno • starko poviti z močnimi železnimi povoji po telesu, ker se bo sicer zgrudila. Na sliki si oglejte sedanjo podobo lipe.
V. S.
VELIK0LAŠKI DROBIŽ
■ ■ ■ OTROCI IN MLADOLETNIKI NE SMEJO sami nositi in uporabljati zračnih piiSk. Novembra lani je mladoletnik M. A. iz Zu.potoka v domači kuhinji usmeril cev zračne puške proti 8-letni deklici P. M. Ni vedel, da je pu&ka nabita. Sprožil jo je in aadel deklico ▼ levo oko. Kljub takojšnji zdravniški pomoči Je deklica ostala slepa.
Take in podobne nesreče se bodo ponavljale, 6e bodo mladoletniki brez nadzorstva odraslih nosili in uporabljali zračne puške. Mladoletniki z zračnimi puškami pobijajo tudi ptice pevke ter preganjajo domače in druge živali. Zato opozarjamo na določbo 3. odstavka 10.	člena zakona
o nabavljanju, posesti in no&enju orožja, ki pravi:	»Otrokom in
mladoletnikom Je dovoljeno nositi in. uporabljati zračno orožje le pod neposrednim	nadzorstvom
staršev ali vaditelja strelske organizacije.«
■ ■ ■ KNJIŽNICA JE ODPRTA vsak petek od 11.	do 13. ure.
Prostore ima nad	mesarijo. Je
dobro založena z leposlovnimi knjigami, ki so primemo čtivo za mlade ln stare. Zal je izposojevalcev knjig zelo malo. Verjetno bi bilo bolje, če bi knjižnica izposojala knjige takrat, ko imajo ljudje več časa in opravkov v
Laščah. Morda bi bil najbolj primeren čas za izposojanje knjig ob nedeljah od 10. do 12. ure.
■ ■ ■ NOVO TRGOVINO SO DOBILI Raščani. Trgovsko podjetje Mercator Je pred kratkim preselilo svojo trgovino z mešanim blagom v prenovljene prostore bivše gostilne 2užak. Srednji lokal je dosti bliže potrošnikom in tudi bolj sodoben je, saj ustreza vsem sanitarnim ter tržnim zahtevam.
■ ■ ■ ZA LEPŠI VIDEZ SVa JEGA KRAJA — lani so gostilno Koprivc obnavljali. Nekateri obnovljeni proetori ao kar prijetni. Čeprav dela še niso končana, bi bilo prav, da bi kdo s pločnika pred gostilno pospravil odpadni gradbeni material. Ne gre le za boljše počutje samo domačih, pač pa tudi tujih gostov, ki se radi ustavljajo v Velikih Laščah.
■ ■ ■ DELOVNI CAS ZDRAVSTVENE AMBULANTE — Ambu-lantni zdravnik dr. Viktor Ceč ordinira vsak dan od 7. do 13. ure, ob petkih od 13. do 19. ure: vsako drugo soboto popoldne in vsako drugo nedeljo ga nadomešča v dežurni službi dr. Lev Mejač. Dr. Mejač nadomešča dr. Čeča tudi v njegovi odsotnosti in ga lahko dobite v stanovanju pri cerkvi v Velikih Laščah.
V. S
takih ljudi ni, pa niti nihče ne ve, kaj in koliko potrebujejo. Seveda bi občinska skupščina spodbujala tudi komunaino urejanje v takih krajih, če bi vedela, kaj potrebujejo, se pravi, če bi imele krajevne skupnosti izdelane svoje programe za nekaj let naprej.
V podeželskih krajevnih skupnostih pa prevladuje tudi prepričanje, da so v primerjavi z mestnimi zapostav-ljere. Mestne dobe namreč več denarja, vendar ga običajno večino porabijo za osebne dohodke svojih uslužbencev, pri tem pa ima mesto že urejene najnujnejše komunalne naprave. Razen tega za vzdrževanje teh naprav običajno skrbe komunalna podjetja.
Na podeželju SKupnosti ni-
1	majo uslužbencev in dobe manj denarja, vendar ga oplemenitijo s prostovoljnim delom ter prispevki občanov v materialu ali denarju. Tako vaščani k dinarju dotacije primaknejo še svoje prispevke, ki so vredni prav toliko ali celo še več.	J. P.
Zobotrebci za moped
Medtem ko drugod po Dolenjskem kmetje pozimi nekoliko bolj počivajo, pa na območju Velikih Lašč (in še ponekod) pridno izdelujejo razno suho robo. Tu se ljudje vedno bolj zavedajo, da je čas zlato. Direktor osnovne šole Velike Lašče Niko Ve-Ijavec nam je o prizadevnosti občanov dejal: »Zavedamo se, da je izdelovanje suhe robe rešitev za našo dolino. \Tudi mladina ve, da lie kaže zapravlj’ati časa. So primeri, ko so si na našem območju otroci z izdelovanjem zobotrebcev zaslužili mopede.«
Zadruga obnavlja trgovine
Kmetijska zadruga Velike Lašče bo letos obnovila trgovine v Velikih Laščah, Robu in Karlovici. Zadruga je na zahtevo občanov prevzela ne kdanje trgovine MERCATORJA, ki v devetih letih ni vložil za obnovo trgovin niti dinarja.
Najprej bodo obnovili trgovino na Robu, in sicer povečali prodajni prostor in kupili nov hladilni pult. Ljudje bodo taKO lahko sveže meso kupovali doma in jim ne bo treba več ponj v Velike Lašče.
V Velikih Laščah bodo obnovili trgovino v stavbi, kjer je tudi uprava kmetijske zadruge. Na novo jo bodo tudi opremili. Trgovina v Karlovici bo dobila med drugim hladilne naprave, da bo lahko prodajala meso in mesne izdelke.
Gibanje prebivalstva
Na območju matičnega urada Velike Lašče Je lani umrlo 28 ljudi, rodili pa so se le štirje otroci. Seveda Je bilo rojstev več, vendar so domačinke rodile predvsem v ljubljanskih porodnišnicah, 5 otrok domačinov pa je prišlo na svet celo v inozemstvu. Porok v Laščah ni bilo, ker Jih tu niti ne sklepajo.
0
Več prostora za šolanje otrok
Načrti o novi šoli v Ivančni gorici, ki bi nudila šolarjem širšega območja sodoben pouk in vse drugo, kar je v šoli potrebno
Krajevna skupnost v Ivančni gorici se ukvarja z mnogimi vprašanji, ki so velikega pomena za razvoj njenega območja ob obeh straneh avtoceste. Razen obrti, turizma in komunalne ureditve ne pozablja na šolstvo. Načrt, ki seveda ni uresničljiv v bližnji prihodnosti, je sodobna osemletka v Ivančni gorici. Potrebnih bo več let za priprave na takšno oD-sežno akcijo, za začetek pa bi pripravili načrte za svojo šolo prihodnosti.
Na območju, na katerem naj bi bile vezane dosedanje podružnične šole na novo šolo v Ivančni gorici, je več takšnih šol v Zagradcu, v Ambrusu, na Krki in na Muljavi. Sorazmerno majhna oddaljenost teh šol bi ob sodobnem prevozu omogočila prešolanje vseh otrok v višjih razredih z njihovega območja v šolo. v Ivančni gorici.
Nova šola bi seveda morala imeti vse, kar je potrebno za sodoben pouk: od opremljenih učilnic za kabinetni pouk, šolskih delavnic in telovadnice pa do plavalr-ega bazena.
Vzrokov, ki govorijo za šo-
lo	v Ivančni gorici je več. Dosedanja osemletka v Stič-
Dobra prodaja v ŽELEZNINI
Železnina grosupeljskega Tabora v Ivančni gorici je v letošnjem januarju izredno zadovoljna s prometom, saj presega vse dosedanje januarske poslovne rezultate. Lani decembra so prodali za
300.000	dinarjev svojih izdelkov, v vsem letu pa za 2,4 milijona dinarjev. Pravijo, da prodajo največ gradbenega materiala, kuhinjske in gospodinjske opreme in kmetijskih strojev ter orodja. Ce ne bi v sezoni zmanjkovalo betonskega železa in opeke, bi bil kajpak letni izkupiček še večji.
ni je že premajhna: del učilnic je že zdaj v stari stiški samostanski stavbi, kjer prostori prav gotovo niso najbolj primerni za pouk. Edina popolna osemletka na območju krajevne SKupnosti je razen Stiške še v Šentvidu pri Stični.
Poroke samo na dveh krajih?
Na oborih volivcev v februarju bodo občani grosupeljske občine med drugim razpravljali tudi o predlogu, naj bi v bodoče na območju občine Grosuplje sklepali zakonsko zvezo samo na dveh matičnih uradih. Eden bo matični urad v Grosupljem, drugi pa še ni znan. Do zdaj so lahko občani sklepali zakonsko zvezd v Grosupljem, Višnji gori, Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in v Dobrepoljah.
3 roistva in 18 smrti
Na območju krajevnega urada Ivančna Gorica so zabeležili vse lansko leto samo 3 rdjstva, v istem obdobju pa je bilo 18 smrti. Vse lansko leto je bilo na tem območju 18 primerov sklenitev zakonske zveze. Letos v januarju še ni bilo nobenega rojstva in nobene smrti. Prvi par je v letošnjem letu sklenil zakonsko zvezo v soboto, 31. januarja.
Dolina Krke ne bo več suha!
Zakaj je zamrla ideja o vodovodu po dolini Krke?
Pred voj’no je bil izdelan idejna projekt za napeljavo vodovoda od izvira v Glo-bočcu pri Zagradcu pa tja do Straže po dolini Krke. Vendar do uresničitve ni prišlo. Sedaj pa je kot na dlani, da se prične gradnja vodovoda ob Krki, ki bo pripeljal vodo 15 vasem od zaselka Krka do Zagradca. Investitor Stanovanjsko komunalno podjetje Grosuplje bo pritegnilo 1^ sodelovanju tudi bodoče uporabnike vodovoda, saj bo vsak gospodar prispeval 3000 din.
Prebivalci Zagradca menijo, da ne bi smeli pozabiti na možnost) da se čez leta uresniči ideja o napeljavi vodovoda po vsej dolžini Krke do Straže. Kajti zajetje v Glo-bočcu je tako močno, da bi lahko z vqdo oskrbovalo vso dolino Krke. Razen tega so strokovnjaki vodo ocenili za zelo dobro.
Kaj ne bi že zdaj v Glo-bočcu, kjer je črpalnica, da-
li	močnejše cfevi tako da ne bi bilo čez leta treba spet razkopavati? S tean bi pri-
hranili precej sredstev, ki se za tovrstno dejavnost tako težko dobijo.
Toliko v premislek. Kratkovidnost v tem primeru lahko precej škoduje.
S. DOKL
število prebivalcev se v Ivančni gorici nenehno povečuje in it raj se že spreminja v središče, ki ima brez dvoma lepo prihodnost. Razvila se je gradnja stanovanj, veliko pa pomeni za kraj tudi obrat IMP, v katerem dela nekaj sto delavcev, obrat pa se bo, razvijal še naprej.
Denar za gradnjo šole bo najtrši oreh. V Ivančni gorici kljub temu ne obupujejo: nekaj se bo zbralo s krajevnim samoprispevkom, nekaj bodo primaknile delovne organizacije, nekaj občina, del potrebnega denarja, pa se bo dalo dobiti tudi s krediti. Najprej pa so seveda potrebni načrti za šolo. Ko bodo ti narejeni, bo delo samo priganjalo — tako modrujeio.
M. J.
Z vlakom na delo
Na železniški postaji ▼ Ivančni gorici prodajo vsak mesec 50 mesečnih kart dijakom in študentom, ki se vozijo z vlakom v Ljubljano in Novo mesto. Mesečna karta velja 49 dinarjev. Zrar ven tega prodajo približno 70 mesečnih voznih kart delavcem, ki plačujejo do Ljubljane ali Novega mesta do 108 dinarjev. Delavci iz Ivančne gorice, ki se vozijo na delo z vlakom, delajo zvečine v Ljubljani, Grosupljem in Višnji gori. Vsak dan odpelje s te postaje po osem vlakov proti Ljubljani in Novemu mestu, zveze za vožnjo na delo in z dela pa so ugodne.
»Detektiv Menla«
V	okviru gasilskega društva v Stični je prav prizadevna kulturna skupina, v kateri delata pevska in dramska sekcija. Dramska skupina je pred kratkim uprizorila dramo »Mati in sin«, ki je bila lepo obiskana. Z dramo nameravajo tudi gostovati. Vsako leto priredijo na pustno nedeljo pevski koncert, igralska skupina pa uprizori veseloigro. Tako bo tudi letos, ko bodo občinstvu prikazali »Detektiva Meglo«. Gasilsko društvo s svojim pevskim zborom in dramsko skupino se torej zares trudi, da kulturno delo v stiški občini ne bi zamrlo.
GROGA
Veliko možnosti za turizem
Zgodovinskih znamenitosti in privlačnosti je toliko, da se naravnost ponujajo
Na območju Ivančne gorice si veliko obetajo od turizma. Prve začetke so z izboljšanim gostinstvom in z nekaj ležišči za goste že ustvarili, vendar je to še vse premalo tudi za začete«.
Turizem, sodoben in takšen, kot si ga želijo, bodo razvijali tn gradili na posebnostih, teh pa je v okolici na pretek. Stiški samostan jo kot gradnja in kot zgodovinski spomenik poln raznih posebnosti. Ce bi stal kje v razvitem svetu, bi se tja zgrinjale množice turistov in občudovale to staro gradnjo ter odprtih ušes poslušale zgodbe iz njegove zgodovine. Preden bo to mogoče tud* v Stični, bo treba častitljivo stavbo primemo obnoviti in iz nje izseliti vse tiste ustanoVfe, za katere nato ne bo več prostora.
Znano ilirsko-keltsko seli-šče Vir Je druga zgodovinska posebnost in izjemna red-
kost, ki bo lahko privabljala turiste. Muljava z Jurči'evo rojstno hišo, s starim čebelnjakom ln Krjavljevo kočo ter vsem drugim, kar bi bilo treba še urediti, bo spet ena izmed mnogih privlačnosti y tem koncu.
Dolina Krke z izvirom Krke in vsemi naravnimi lepotami, mnogi znani partizanski kraji, skratka posebnosti je še in Se! Cez območje Ivančne gorice so vodile znane kurirske poti, tod mimo so hodili na štajersko člani glavnega štaba NOB in POS, tu je bila ustanovljena II. grupa odredov itd., itd.
Ta pisani pajčolan zgodovinskih krajev, dogodkov, spomenikov, naravnih lepot in posebnosti bo dostopen svetu šele takrat, »ko bodo večja turistična podjetja pripravljena naložiti v to dcnat*. Za to bo potrebno še veliko prizadevanj,
M . J.
.*%v: v..
Ko pritisne zima, prično vsako leto pohajati lesne zaloge krški tovarni časopisnega papirja. Ne toliko zaradi zime v gozdovih, kot zaradi zamrznjenih cen lesa in papirja! Tudi letos so krški papirni-čarji poldrugi mesec delali samo s polovico zmogljivosti, čeprav so že pol leta prej ukrenili vse, da bi do tega ne prišlo. V najhujšr stiski jim je med drugimi priskočilo na pomoč Gozdno gospodarstvo Brežice, ki bo podrlo več kot 7000 prostorskih metrov to-polovine in smrekovine. Na
sliki ob levi strani: golosek 14 hektarov smrekovega gozda na Petelinku pri Blanci, od koder je treba do poti les pretovoriti s pravimi konjskimi močmi. Iz nasadov v Vrbini pri Brežicah (slika na dnu) bodo več tisoč prostor* skih metrov topolovine spravili do tovarne z manj muje. — Slike ob desni strani: tovarna pa si pomaga tudi z odpadnim časopisnim papirjem. Največ ga prispevajo tiskarne, zbirali ga bodo po šolah, najhitreje pa je, če ga kar sami pripeljete — kot tovarišica na naši sliki, ki ga
je v fička naložila skoraj 200 kilogramov. — V krški tovarni pa mislijo tudi vnaprej: že čez nekaj dni bo stekel gigantski gladilni stroj SUPER KALANDER za glajen papir, na kakršnega tiskajo ilustrirane revije. Tak papir smo morali do sedaj uvažati. Na slikah sta mehanizem za elektronsko krmiljenje zahtevne naprave, na kateri (spodaj) mehaniki in tehnologi pravkar prirejajo transportne valje (posnetek iz Vrbine: Tinko Vimpolšek, Brežice; vse druge: Tone Zalokar, Krško)
Im
mr
; v r,
asa® < ' jrs
\
»fPF*®^•*••*• 'rTm | * ;. r*^ v t < &>- :	—-^assa
-•:!: - -", 4 V:i;:^feHvl®It^
kultura
in
izobra-
ževanje
Danes
predavanje
koroški
literaturi
Matjaž Kmecl, asistent na filozofski fakulteti v Ljubljani — oddelku za slavistiko, bo predaval danes v Novem mestu o sodobni slovenski koroški književnosti. Okoli 11. ure bo o koroški književnosti govoril srednješolcem v gimnaziji, ob 16. uri pa v učilnici študijske knjižnice Mirana Jarca slavistom in drugim obiskovalcem. Zanimivo prede, vanj o prireja novomeška podružnica Slavističnega društva.
SODOBNOST št. 1
Januarska Številka Sodobnosti je spet pestra in zanimiva tako zaradi aktualnih zapisov kot literarnih prispevkov. Uvodoma prinaša razmišljanje Cirila Zlobca o slovenski kulturi pred izidom zakona o kulturnih skupnostih. Nato objavlja štirinajst najnovejših pesmi Lojzeta Krakarja, rojaka iz Semiča. To so izpovedi stiske sodobnega človeka, ki je prehodil trnovo mladost skozi taborišča in se utrujen vrnil na domača tla. Janez Menart si je v tu objavljenih pesmih, zlasti pa z Antisongom, privoščil vse, ki mažejo slovensko poezijo in kulturo s tako imenovano »straniščno« poezijo. Tretji pesnik je Franci Zagoričnik, umirjen, pa zato nič manj sodoben izpovedoval ec. Evald Fliser je objavil radijsko igro »Sodniška zgradba«, Marjan Krušič pa novelo »Kjo«. Revija prinaša med drugim tudi anketo, v kateri slovenski glasbeniki, pedagogi in kritiki izmenjujejo mnenja o problemih glasbe. V razdelku Kronika — Likovna umetnost beremo Tršarjevo razmišljanje ob razstavi del Antona Repnika v ljubljanski Mali galeriji, Pogačnikovo oceno Zlobčeve zadiše pesniške zbirke, Šifrerjevo kritiko Ingoličevega romana »Sumi jo gozdovi domači« in istega avtorja kritiko Kavčičevega romana »Žrtve«.
Razstava o Prešernu
Novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca je odprla 2. februarja v svoji avli razstavo »Prešern v besedi, podobi in glasbi«. Kot že naslov pove, obsega razstava Prešernova dela, upodobitve našega pesnika (več kot 40) in glasbena dela, napisana na Prešernova besedila. Razstava je zanimiva, z njo pa je knjižnica dostojno počastila spomin na velikega pesnika oziroma slovenski kulturni praznik. Razstava o Prešernu je prva prireditev na čast slovenskemu kultur* n emu prazniku. Odprta bo do konca meseca.
KOROŠKA SAMORASTNIKA V PREŠERNOV SPOMIN
V Napotnikovi galeriji v Šoštanju bodo v počastitev slovenskega kulturnega praznika v soboto, 7. februarja, ob 18. uri odprli razstavo lesenih in železnih plastik, ki jih razstavljata Janko Dolenc iz Vuzenice in Alojz Jerčič, delavec iz Mute- Medtem ko smo Dolenčeve plastike že videli na razstavah v Kostanjevici in v Trebnjem, predstavljamo zgornjo kompozicijo »Za plugom« iz varjenega železa, delo nadarjenega samouka Alojza Jerčiča.
Prešeren med partizanskimi tiskarji
Dolenjska spet na repu?
Pred slovensko revijo mladinskih pevskih zborov
Ob koncu letošnjega maja bo v Zagorju ob Savi druga revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Prireditelja te pomembne glasbene manifestacije sta ZKPOS in občinski svet ZKPO Zagorje. Srečanja se bo udeležilo okoli 50 najboljših mladinskih zborov iz vseh krajev Slovenije, nekaj pa tudi iz zamejstva.
Poleg republiške revije bodo obč;n?.ka in medobčinska srečanja mladih pevcev sodelovali pa bodo tudi vokaln in instrumentalni lavunbli Zbori in ansambli bod' na teh nastopih razgrnil, preff javnostjo uspehe celoletnega dela. Ker bodo prireditve v letu, ko praznujemo .emi-co osvoboditve, je prav, da jih ’ še skrbneje pri.j.avimo.
Ko razčlenjujemo delo mlacLnskih pevskih zbo o\ ki rte ajo večinoma na šo?ah, ugotavljamo, da je le-to naj-oolj množično in kvali^tno na območju Štajerske. Dolenjska in Bela Krajim na s-'dita tudi na tem podr :/t prtce, na rep.
Rcf.ogov za to je več Bistveno vpliva na tako stan;n pomanjkanje kvalificiranega g.as^enega kadra. Pos cdice je čutiti tudi pri vredno en glasi enega pouka, ki na na-<>h šolah še ni dobil prave veljake marsikje pa ga celo oma'cvažujejo. Ker ni strokovnjakov, se z glasbeno de-javmv'tjo ukvarjajo učit'*, m, ki imajo sicer veselje za gl'i sbo so pa brez za n '\a-nega znanja. Seminarj so ^otretn’ in koristni, so pa tudi izhod v sili. Ob terr se je potrebno vprašati, ali Sole 'ako dejavnost zadosti denarne podpirajo. Glasbeni peW gog; so sicer najč^ši‘3 sKumni zato tudi silno poredkoma dobe priznanja.
Občinski sveti ZKPO bodo n (orali prizadevanje in %in»o dejavnost glasbenih p3iago
! Frafeffai
$ov bolj podpreti, da bo naš duhovni standard rasel hkrati z gmotnim. Potem bržkone ne bomo več doživi,a.:, oa bode na republiškem si eča-nju sodelovali le 3 vi) mladinski pevski abori iz vse D/enjske, kot se je zgod’lo pred dvema letoma.
FRANC ZUPANČIČ
Mali kulturni barometer
■ /BOK »EMIL ADAMIČ« ODLIKOVAN — Predsednik republike je odlikoval z redom zasluge za narod s »rebrnimi žarki učiteljski pevski zbor »Emil Ada mič«, ki praznuje te dni 45-let-nioo obstoja. Pevski zbor je imel ob svojem jubileju tudi vrsto koncertov v večjih krajih po Sloveniji.
■ RKVIJA HOKKC O DOLENJSKI /Al.O/lil — Ko prva letoS-nja Številka revije Borec objavlja knjižni program slovenskih založb v letu 1970, piSe o Dolenjski založbi med drugim tole:	»Danes sliSimo marsikaj o dolenjskem, zlasti novomeškem gospodarskem boomu. SliSimo o velikih uspehih ene in druge pa tretje novomeške tovarne. SliSimo tudi o ugodnih materialnih razmerah novomeške občine. Na žalost pa se ta gospodarski razcvet Dolenjske na kulturnem področju ne čuti. AH v Novem mestu ni posluha za vrnitev Dolenjvske založbe v Novem mestu ali pa ni tam ljudi, ki bi bili pripravljeni obu-
diti Dolenjsko založbo v njenem pravem okolju k resničnemu delu? Kdo ve? Dolenjska založba, če že obstaja, naj deluje v Novem mestu in tam izpolnjuje svoje specifične naloge!«
■ ZIDARJEV »JAZ IN TI« —
Državna založba Slovenije je napovedala za letos med drugim izid naslednjih del:	Danila Lo-
karja »Božično g06« (zbirko novel), Matevža Haceta povest »Vaško kroniko«, roman o bitki za Dražgoše Mimi Malenšek, kratek roman Pavleta Zidarja »Jaz in ti«, Marjana Rožanca novele ter zbirko humoresk Branka Sttmna in Žarka Petana.
■ KKRMAVNKR RAVNATEM DRAME — Književnik in publicist Taras Kermavner je novi ravnatelj Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Na to mesto je bil Kermavner izvoljen prejšnji teden. Hkrati pomeni njegova izvolitev tudi konec krize v osrednjem slovenskem gledališču.
RAZSTAVA V SEVNIŠKI GALERIJI
„Narava skozi moje oči“
Danes popoldne bodo v Sevnici odprli prvo samostojno razstavo Toneta Zgonca iz Tržišča
2e od mladih nog je 29-letnega Toneta Zgonca, likovnega pedagoga iz Tržišča (doma je iz Brega pri Sevnici), veselilo slikarstvo. Končal je pedagoško akademijo v Mariboru, posebno spodbudo za delo pa mu je dala nagrada, ki jo je dobil na razstavi likovnih amaterjev Slovenije v Mestni galeriji, v Ljubljani.
Njegovo stanovanje v novem bloku v Tržišču je atelje v malem. Vse je pravzaprav namenjeno tovrstnemu ustvarjanju, ki mu posveča ves prosti čas.
»Ves čas sem čutil veselje in nagnjenje za to delo, na celjskem učiteljišču pa me Je še posebno navdušil prof. Cesar, ki mi je dal prvo teoretično znanje. Bolj sem se začel ukvarjati s slikanjem leta
1%6, od takrat naprej sem sodeloval tudi na nekaterih razstavah.
Moji motivi so vzeti predvsem iz narave, ki jo po svoje doživljam kot vnet planinec. Pri slikanju uporabljam tempero, ki ima tudi to prednost, da je poceni. Poskusil sem tudi kipariti.
Pred leti je bila v Sevnici razstava likovnih amaterjev iz Posavja. Tako sodelovanje bi morali gojiti. Počutim se osamljenega, pogrešam ljudi, s katerimi bi se lahko več pogovoril o naših poskusih in prizadevanjih,« je govoril Tone, ko sva pregledovala liste z njegovimi prvimi poskusi, ki kažejo slikarjevo nadarjenost in svojevrstno likovno ustvarjalnost.	M.	L.
Bilo je prve dni februarja pred 25 leti. V Centralni tehniki KPS v črmošnjicah smo se živahno pogovarjali, kako bomo nadvse slovesno prvič proslavili Prešerna, zlasti še, ker sta SNOS in izvršni odbor OF Slovenije razglasila 8. februar za slovenski kulturni praznik.
K nam je prišel tovariš Povh, ki je bil tiste dni tudi v Črmošnjicah. Nagovarjal me je> da bi kar jaz pripravil govor o Prešernu, za irugo pa bodo poskrbeli igralci, ki so imeli v tej vasici pod Rogom nekaj časa svoj sedež.
Naloge sem se na moč otepal. Naposled sem se le vdal in začel skicirati misli, na koncu pa sem pripisal »Zdravljico«. Ta listič sem ohranil do danes. Proslave nisem dočakal, ker so me prav tedaj premestili v partizansko tiskamo »Triglav« na Kočevsko. Pripravljeni govor sem tako povedal tiskarjem, nekdanja moja učenka — tedaj partizanka — pa je recitirala »Zdravljico«. Nato smo odpeli še nekaj narodnih in partizanskih viž. Slavje se je končalo tako, da je lovariš Jokl izročil medalje
Nesreča Blaža Arniča
1. februarja se je nedaleč od Kr a n/a' smrtno ponesrečil z avtomobilom slovenski skladatelj Blaž Arnič, redni profesor za kompozicijo na ljubljanski akademiji za glasbo. Pokojni skladatedj je bil star 69 let. Smrt ga je zatekla, ko je pisal deveto simfonijo. Slovenski kulturi ie zapustil veliko del trajne vrednosti.
Televizijski Čedermac
V ponedeljek zvečer smo videli na ljublj'anski televiziji dramatiziran roman Franceta Bevka »Kaplan Martin Čedermac«. V odrsko (gledališko) besedilo je delo pra-lil Boris Grabnar, režiral pa ga je Saša Vuga. Na malem ekranu je zaživela zgodba o preganjanem kaplanu Čedermacu z vso pretresljivostjo. Gledalci so lahko podoživeli resnico o preganjanju slovenske besede v predvojni fašistični Italiji.
JUTRI V DOLENJSKI GALERIJI
V Dolenjski galeriji v Novem mestu bodo jutri ob 18. uri odprli slikarsko razstavo mladih likovnikom z novomeške gimnazije, nato pa bo prav tam glasbeno-literarni recital. Spored so pripravili: glasbena šola in sodelavci glasil »Stezice« in »Mladost v belem«, kii se bodo predstavili s svojimi deli. To bo druga kulturna prireditev na čast Prešernovemu spominu v Novem mestu.
za hrabrost najboljšim tiskarjem.
Naslednji dan sem prevzel v tiskarni korektorsko delo. V roko mi je prišla Prešernu posvečena številka Slovenskega poročevalca. Dobro se spominjam uvodnega članka, ki ga je napisal Boris Kidrič, odloka o Prešernovem dnevu ter Prešernove ooćofie. Tako je bilo moje srečanje s Prešernom pred 25 leti in nikoli ga ne bom pozabil.
MARJAN TRATAR
Al'prav se piše...
„Sto doktorjem...
Možnosti za obveščanje (za sporazumevanje!) so različne in ne vedno lahke. Upoštevanja vredna so glasila, ki jih redno ali priložnostno izdajajo predvsem velike delovne organizacije. Z njimi vzpostavimo neke vrste posreden pogovor s samoupravljavci. Razumljivost, jasnost in jedrnatost so prve odlike obveščanja, če hočemo doseči zaželeni smoter. Krog bralcev se mora od številke do številke širiti. Pišoči mora vedeti, za koga piše in kakšen odmev želi oziroma pričakuje. Zamotano pisanje je jalovo početje že od same osnove dalje. Strokovni jezik iz razprav je treba, preden ga izročamo na pot do delovnih ljudi, tako poenostaviti, da bo enako užiten tako za izobražene kot za druge samoupravljavce, ki si iz različnih vzrokov izobrazbe niso mogli pridobiti Poslednja misel ne sme nikogar motiti. Vsako pošteno delo je enako častno. Prav zato ne sme biti nihče prikrajšan pri pravicah. S pravicami pa so povezane tildi dolžnosti. In če bomo jasno opredeljevali, kaj sodi med dolžnosti in med pravice, bo odpadel marsikak grenak nesporazum. Tudi delovna vnema je odvisna od pravočasnega sporazumevanja in dobrega razumevanja članov delovne organizacije.
Za konec pa si zapomnimo veliko misel, ki jo je nekoč povedal naš znani pisatelj Finžgar: »Največja umetnost je pisati za ljudstvo in inteligenco hkrati. Sto doktorjem govoriti ni težko, sto kmetom lepo govoriti je višek umetnosti.«
Ali imamf) lahko mirno vest pred to resnico?
PROF. JOŽE ŠKUFCA
Krško: v soboto lilerarni večer
V Valvasorjevi knjižnici bodo brali svoja dela predvsem pesniki mlajšega rodu
Prešernov spomin in slovenski kulturni praznik bodo počastili v Krškem z literarnim večerom, ki bo v soboto, 7. februarja, ob 18. uri v Valvasorjevi knjižnici.
Knjižnica je na večer povabila znane slovenske pesnike, zvečine pa pesnike mlajšega rodu. Nastopili bodo: Ivan Minatti, Tone Kuntner, Marko Kravos iz Trsta, Ervin Fritz in domačinka Ivanka Hergold.
Večinoma so to ustvarjalci, ki imajo za seboj že najmanj eno samostojno knjigo.
S to prireditvijo bodo Krčani nedvomno lepo počastili Prešernov spomin. Na prireditvi bodo pobirali prostovoljne prispevke za pomoč med potresom poškodovanim knjižnicam v Bosanski krajini. Tudi to je hvalevredno dejanje in za zgled drugim.
OGLE*
DALO
MLA
»DIH
Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo
[jf Ime in priimek
Rok: 9. februar 1970	J
Kupon st ■
Vaši glasovi so odločili:
1. »Ljubi, ljubi, ljubi« - Eva Sršen, 67 glasov
2. »Čemu da živim« - Mišo Kovač, 55 glasov
3. »Mamici« - Slaki, 32 glasov
4. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 24 glasov, in
5. »Triglav« - Slaki, 17 glasov
Mladina sebi in vam
Sredi meseca februarja pripravlja občinska konferenca ZM v Krškem zabavnoglasbeno oddajo pod naslovom »Mladina sebi in vam«. Na njej bodo nastopili zabavnoglasbeni ansambli iz Cerkelj, Radeč in Brestanice. V programu je tudi nekaj skečev in drugih zabavnih točK.
Prizadevnim mladincem zaupajo
Vaški mladinski aktiv v Ponikvah je med najbolj delavnimi v trebanjski občini. Tesno so se povezali z druž-beno-političnimi organizacijami. Nič ni čudno, da so zato volivci izvolili kar tri mladince v KO SZDL Dolenja Nemška vas: Željko Gričar je tajniK, Mira Zakrajšek blagajničarka in Stanko Sitar član odbora SZDL.
Šalka vas: mladinski klub
V kratkem bo dobila mladina ŠalKe vasi pri Kočevju svoj klub, ki bo v stavbi, kjer je tudi kino dvorana.
Vse kaže, da bo mladina ustregla pogojem, ki jih za ustanovitev kluba postavlja krajevna skupnost. Ti so: v klubski sobi bo imel 2-krat na teden vaje tudi neki ansambel in mladina mora sama vzdrževati sobo, plačati. elektriko, kurjavo, čiščenje itd. Dokončno bo o klubu odločeno na bližnjem sestanku krajevnih organizacij in mladine.
Vedno pripravljeni oomaaati mladim
V trebanjski občini ni veliko tovarniških mladinskih aktivov. Vodstvo občinske konference ZMS Trebnje opaža v zadnjem času, da so mladinski aktivi zaživeli. Precejšen napredek je dosegel mladinski aktiv v »Dani« na Mirni, saj so prav pred kratkim izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela. Niso ostali samo pri besedah, že pred dobrim mesecem so obiskali »Kolinsko«, v Ljubljani so se srečali sj tamkajšnjimi mladinci in sklenili, da bodo odslej tesneje sodelovali med seboj.
L. R.
V Ponikvah skrb za pomladek
Gasilci iz Ponikev se zavedajo, da brez mladih članov ne bodo mogli. V decembru so pričeli akcijo »Skrb za pomladek«. Za vstop v gasilske vrste se je odločilo 20 mladincev, kar je za ta kraj že velik uspeh. Ker je ta na- ^ čin izobraževanja mladine proti elementarnim nesrečam zelo Drikladen, bi bilo priporočljivo, da bi ga vpeljali tudi v drugih krajih. 2. G.
Na obisku v idrijskem klubu
Člani novomeškega predsedstva občinske konference ZMS so v ponedeljek obiskali idrijski klub mladih, kjer so se s tamkajšnjim vodstvom kluba pogovarjali o njihovem delu in izkušnjah. Idrijski mladinski klub sodi med najboljše tovrstne klube pri nas in je bil že večkrat nagrajen s prvo jpagrado. Njegove izkušnje bodo koristile tudi Novomeščanom, ki si želijo organizirati klubsko dejavnost mladine, čeprav za razliko od Idrijčanov nimajo primernih prostorov.
„Sinovi" za Banjaluko
Koncert vokalno-instrumentalnega ansambla »Sinovi« je bil v Novem mestu slabo obiskan
V novomeškem Domu kulture so imeli pretekli petek »Sinovi«, vokalno instrumentalni ansambel iz Ljubljane, poldrugo uro trajajoč koncert. Madi glasbeniki so celoten dobiček namenili ponesrečencem, ki so bili prizadeti ob potresu v Banjaluki in Bosenski krajini.
Čeprav v Novem mestu že kar precej časa nismo imeli priložnosti videti samostojnega nastopa kakš. ne beat skupine, je bila dvorana v petek zvečer komaj polna (na balkonu je sedelo samo kakih 20 gledalcev — poslušalcev!): Ob tej ugotovitvi se lahko vprašamo: ali je novomeška publika že tako »razvajena«, da hodi poslušat samo Braca Korena, Edvina Fli-serja in narodno zabavne ansamble? Ali se ji zdi preveč osem dinarjev za ponesrečene ob potresu (ali premalo?) ali pa le načelno nasprotuje danes tako pri-
Trikrat na odru v enem tednu
Dramski krožek žužember-ške mladine je s svojimi tremi nastopi poskrbel za prijetno razvedrilo občanov v Žužemberku in na Dvoru. V režiji učiteljice Mimice Kodretove je zelo uspešno odigral veseloigro Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Za igro je bilo toliko zanimanja, da je tudi ob ponovitvi v Žužemberku bila dvorana polna. Igro so igrali tudi na Dvoru. Občani obeh krajev si takih nastopov še želijo.	M.	S.
ljubljenim »električarjem«? S tem vprašanjem se obračamo predvsem na starejše Novomeščane, ker ni bilo v celi dvorani prav nobenega. (Bila je sicer neka starejša gospa, toda ker so po njenem pi'eveč na glas »špilali«, je že ob odmoru zapustila dvorano!)
Mogoče res ni bil izbor pesmi najbolj primeren za malo starejše poslušalce, mogoče je bilo ozvočenje za tako majhno dvorano, kot je naša, premočno; toda kar solidno in dovršeno igranje »Sinov« je bilo vredno ogleda in poslušanja. Morda bi bilo zanimivo povedati, da je bil še pred nedavnim solo pevec pri »Sinovih« nekdanji Novomeščan Boris Bele Borč. Ker pa se je moral posve, titi študiju, ga je zamenjal Tomaž Marolt.
Koncert je torej uspel, saj je v »navalu navdušenja« med dokaj tiho in hladno publiko priletela na oder steklenica »Gorjana« — prazna! Na vso srečo ni nikogar zadela, pa še cela je ostala . . .
Prireditev si je ogledalo 200 obiskovalcev, za Banjaluko pa se je nabralo 840 dinarjev.	M.	G.
Boštanj: »Pokaži, kaj znaš!«
Mladinski aktiv iz Bošta-nja pri Sevnici bo 22. februarja ob 15. uri popoldne priredil že sedmo tradicionalno prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Tekmovali bodo posamezniki in skupine, ki se bodo predstavili s pevskimi, instrumentalnimi in gledališkimi nastopi. Organizatorji so dali v tisk poseben lepak, ki vsebuje tudi reklamne oglase delovnih organizacij.
V četrtek so se iz Zagreba vračali Bor Gostiša, Didka Haberl in Dejvi Hrušovar, člani priljubljenega ansambla »Bele vrane«. Za kratek čas so se ustavili na Otočcu. Fotografije bodo veseli vsi ljubitelji omenjenega ansambla, ki nam redno pošiljajo kupone, ki dokazujejo, da so »Bele vrane« tudi na Dolenjskem zelo priljubljene. (Foto: Mirko Vesel)
Šola, ki ima že priznan sloves
Center strokovnih šol v Novem mestu bo kmalu slavil 100-letnico ustanovitve - Šola ima priznan sloves in vsako leto več učencev - Praksa je ponekod pomanjkljiva, učenci pa poceni delovna sila v proizvodnji
1873. leta so v Novem mestu ustanovili obrtno nadaljevalno šolo, ki je predhodnica današnjega centra strokovnih šol. Pred skoraj 100 leti šola še ni bila v finančnih težavah, na današnjem centru pa so se denarne težave nehale šele tedaj, ko je financiranje prevzela republiška izobraževalna skupnost. Na centru strokovnih šol potrebujejo za praktične vaje učencev veliko denarja. Učenci, zlasti tisti, ki so v I. letniku, uničijo pri praktičnem pouku veliko orodja in materiala. To izgubo krijejo z donosnim delom učencev tretjega letnika, ki imajo v Br-šlinu svojo mehanično delavnico. V šoli zmanjkuje prostora in bodo morali urediti še nove učilnice, zlasti zato, ker število dijakov vsako leto narašča, ne nazadnje zaradi dobrega slovesa šole kot ene najboljših te vrste.
■ Vlado Drenovec: mehanik v bršlinskem servisu — vajenec:
»Doslej sem opravljal prakso v servisu »Pionirja«. Naučil sem se precej, ker tam popravljajo najrazličnejše avtomobile. Tudi pri nas mi je delo všeč. Ko popravljam motor in ga poizkušam vžgati, sem nestrpen, nazadnje pa silno srečen, ko vžge. Nimam nikakih pritožb, motijo me le nizke vajenske nagrade.«
■ Marjan Bračika:	instruktor: »Na našem servisu se fantje naučijo vsega, kar potrebujejo pozneje pri delu. Poskrbimo, da vsak predela program. Učenci, ki so na praksi v IMV, so brez osnovnega znanja, medtem ko nudita Zavod za požarno varnost in Pionir zelo dobro prakso. V mnogih podjetjih morajo učenci opravljati delo, ki nima nikakršne zveze z njihovim poklicem.«
| Boris Savnik, ravnatelj šole.: »V šolo skušamo uvesti praktični pouk, ker dobijo učenci premalo sistematičnega znanja. 2e v letošnjem letu smo nameravali ustanoviti razred, ki bi imel prakso v šoli, vendar ni bilo dovolj učencev. Večina naših vajencev ima prakso že zagotovljeno. Razred, ki bo imel prakso v šoli, bomo ustanovili šele prihodnje leto.«
■Tomaž Lazar, učenec:« Za šolo sem se odločil, ko nisem niti dobro vedel, kaj pomeni biti orodjar, če bi poklic prej poznal, se zanj ne bi odločil. Po končani šoli se bom najbrž usmeril drugam.«
| Primož Razbelj, učenec: »Poklic rrie je veselil že od otroških let. še preden sem šel v šolo, sem delal pri so: sedu in se navdušil zanj. Moj konjiček je varjenje in izdelovanje ključavnic.«
MILOVAN DIMITRIĆ
TA TEDEN JE PRISPELO 241 KUPONOV
Prva Eva, sledi ji Mišo
Noreti ali * ne noreti, to je zdaj vprašanje
Za pustni čas vam dajemo nekaj nasvetov, kako boste presenetili znance in prijatelje
Maškarada tu, maškarada tam. Maškarada povsod od sobote do torka! Malce pretirano rečeno, skratka večnost veselja in norčij, 6e posebno za mlade. Lahko je postati mogoče na poovsem nemogoč način.
Ne verjamete? Vam manjka idej? Na voljo vam je skromna bera.
Pojdite kot mornar z morsko deklico. Ne potrebujete nič drugega kot belo-modro' progasto7 majico, zavihane kavbojke in
steklenico v eni roki, v drugi pa zares dolgolaso plavolasko v kopalkah (brez zgražanja). Deklica naj si sešije še krilo iz cenene svile z razpoko v obliki ribjega repa, ki naj ga prelepi z luskinami, izrezanimi iz aluminijaste folije.
Če je dekle izbirčno in bi si rado poiskalo partnerja, zakaj pa ne?
Cinganki v hula hupkah kožne barve, z malomarno oblečeno bluzo, z velikimi uhani in s krilom iz številnih nesešitih (lahko sposojenihY rut ne bo nihče zameril, če se bo sukala okrog miz.
Vas je več? Prijateljska druščina? Pojdite kot super hippiji. Pogoj: pisana pisana oblačila, veliko cvetic, skuštrana griva in nekoliko ogrlic, verig, verižic itd.
Sta s prijateljico neločljivi? Vsaka potrebuje samo kratko srajčko in na njem polovico srca, seveda velikega in rdečega. Da ne bi osvojili drugih src, o tem ni nobenega dvoma.
Ste navdušen avtomobilist? Sposodite si kombinezon in naši j te nanj črke WD-40. Brez skrbi, vse bo šlo kot po maslu. Lahko bi naštevali še in še. Z malce iznajdljivosti in pre-šemosti boste našli tisto, kar vam bo všeč, in zagotavljamo vam, da boste še dolgo pomnili 70. pust v našem stoletju. Pa veselo zabavo!	ABV
Zares nas je razveselilo, da je nekaj naših bralcev ta teden glasovalo tudi za do-pevko »Moje žalostne oči«, ki jo poje Tatjana Gros. To še posebej zato, ker bo v kratkem izšla Tatjanina nova ploiča, ki jo boste najbrž vsi radi poslušali. Pokazalo se je da še vedno najraje po-s’ušate popevko »Ljubi, ljubi, lj’ubi«, ki jo poje Era Sršen, zanimivo pa je, da se je ta teden prebil v sam vrh tudi Mišo Kovač s popevko »Čemu da živim«, ki jo tudi v drugih krajih Slovenije radi poslušajo.
Znova moramo opozoriti, da pri žrebanju upoštevamo samo tiste kupone, ki so pravilno izpolnjeni in imajo tekočo številko zadnjega tedna. Nekaj kuponov s št. 1 in 2. smo vrgli v koš, ker so bili že zastareli.
Neka bralka nas sprašuje, kako žrebamo dobitnike plošč. Povedali bomo kar na kratko: na vse dopisnice s
prilepljenimi kuponi ali na kupone, ki nam jih pošljete v pismu, napišemo zaporedne številke, prav toliko številk pa napišemo na majhne lističe, ki jih dobro prepognemo in premešamo. Pred 3-člansko komisijo izvlečemo tri lističe s številkami, potem pa poiščemo kupone, ki nosijo prav iste številke. Srečni dobitnik je tu. Ta teden je naš žreb določil takole:
1. Stanko -Kramar, Cesta herojev 21, Novo mesto, dobi ploščo »Jedna gitara stotinu snova« — Tonija Leskovarja,
2. Slavka Božič Ženje 9, Krško, dobi ploščo »Cigu-Li-gu« — Komi — grupe,
3. Marjanca Oštir, Kristanova 10, Novo me.^to, dobi ploščo »Dolina mog djetin-stva« — Mira Ungarja.
Plošče so darilo MLADIN-SKE KNJIGE Novo mesto, kjer lahko kupite najnovejše plašče.
NOVA SPODBUDA ZA REŠEVANJE CIGANSKIH TEŽAV
Doklej jim je usojeno tako živeti?
Medobčinsko sodelovanje in otoška pobuda - pomoč pri reševanju
Dobri sosedje
Kužnikov Pepe je ves metljav sedel na pragu svoje hiše in hladil glavo, ki je bila zaradi vina, popitega na gasilski veselici, nekam težka. Malo pred-tem se je bil vrnil z veselice in nekam mehak je še bil v nogah ...
Pa se mu je zazdelo, da sliši petje. Poskušal je zbrati svoje čute, pa — po pravici povedano — ni mogel. Zato je ždel na pragu naprej in prijetno kinkal.
Spet se je oglasilo petje. To pot zares. In Kužnikov je odprl oči in zagledal postave, ki so pojoč šle po cesti mimo njegovega dvorišča.
»Poglej jih, tiče!« si je dejal Pepe. »Pojo mimo moje hiše. Bes jih plen taji Kaj me motijo? Mar ne poznajo zakona, v katerem je čisto jasno zapisano, da gre ljudem ponoči zasluženi mir? In mar nisem jaz v tem miru moten?«
Take in podobne misli so se podile po glavi Kuž-nikovega Pepeta in v njegovem telesu so se začele zbirati prej utišane sile. Trudoma se je dvignil na noge in zaklical:
»Kdo kriči, vam pravim?«
Odgovora ni bilo. Le pe-
sem se je oglasila. To pot malo dlje . ..
»Te že poznam, Korenčkov. Ta Tinkač in Grojz-da sta zraven. Vas že poznam, tiči... Ne boste mi ušli... Zdaj vas imam ... Jutri, koj jutri pojdem v mesto... pa boste vide-
li	.. .«
In res, Kužnikov se je zjutraj lepo oblekel in se napotil v mesto.
»Predlagam, da uvedete postopek zaradi kršitve nočnega reda in miru. Tinkač, Korenčkov in Groj-zda so me motili v nočnem spanju. .«
Uradni postopek, vabila, zasliševanja...
»Jaz da bi kršil nočni red in mir? Saj me sploh na veselici ni bilo.«
»Jaz sem šel domov že pred Kužnikom ...«
»Res sem zapel po poti domov, toda mimo Kužnika nisem šel...«
»Pri moji veri, ne govore resnice. Točno vem, da so bili oni trije.«
»Kako ste jih pa prepoznali?«
»Po glasovih ...«
In postopek je tekel dalje. Ker ni bilo nobenih dokazov, je bil riaposled ustavljen. Učinek:	nič.
Pač: zamera med sosedi..
In koliko Kužnikov živi med nami?
$
DEŽURNI POROČAJO
■ KRADLI MESO IN VINO —
Noč od 28. na 29. januar je bila za prebivalce nekaterih vasi pod Gorjanci razburljiva, kot že dolgo ne. Kako ne, ko so imeli v gosteh nadležne tatove prekajene svinine in vina! Neznanci so najprej rinili skozi slamnato streho Beletove hiše v Vinji vasi, ker tam ni šlo, so poskusili pri vežnih vratih. No, na vežnih vratih pa so jih že čakale batine domačih, ki jih je ropot ponočnjakov prebudil. Tako so jo morali nadležneži brez plena od kuriti drugam. Zapodili so se v sosednjo Jurno vas. Zlezli so na podstrešje hiše Terezije Zelinger in si, ker jih ni nihče motil, napolnili vreče z gnjatmi, šinjeki, klobasami, mesenimi želodci in drugimi prekajenimi dobrotami, ki so jih našli na podstrešju. Odnesli so več kot 34 kg mesa in oškodovali Zelingerjevo za najmanj
80.000 Sdin. Ko so si nabrali mesa, so se spomnili, da bi bilo meso dobro zaliti z vinom. V Jumi vasi so vlomili še v klet Marije Sekula in odnesli 201 vina. Preden pa so vas zapustili, so šli »pozdravit« Cimermančičev hlev in »za spomin« odnesli tri zajce. Sovaščanu Ivanu Barboriču pa je to noč zmanjkala sekira.
■ TAT V DELAVNICI — V noči od 28. na 29. januar je neznani vlomilec obiskal tolarsko delavnico Karla Skedlja v Selih pri Beli cerkvi. Razbil je okno, zlezel v notranjost in kolarju ukradel 320 din.
■ PRETEP V NOVEM MESTU
— 30. Januarja ponoči so se v spodnjih prostorih kavarne na novomeškem Glavnem trgu in v Seddlovi ulici pretepali Alojz Žnidaršič, Marjan Golobič, Saban Mujič in Anton Plut. Zbrali so se z vseh vetrov. Pluta in Žnidaršiča bo odpeljali miličniki in sta pri njih ostala do iztreznitve.
■ NAPADEL DELOVODJO — Alojz Jakše iz Cešnjic, delavec v kamnolomu pri Mimi peči, se je 27. januarja stepel z nekim sodelavcem, nato pa je napadel še delovodjo. Pri sodniku za prekrške se bo moral zagovarjati, zakaj je dvignil pest.
■ GLOBA ZA TUJCA — 27. Januarja zvečer se Je jordanski državljan Ibrahim Mahmud, ki je začasno na delu v Nemčiji, na bencinski črpalki na Otočcu zelo nedostojno vedel ln hotel oelo tepsti delavce. Očitno ga je potem pomirila globa, ki mu jo je novomeški sodnik za prekrške pritisnil že čez nekaj ur.
■ RAZISKUJEJO KRAJO — Kočevski miličniki raziskujejo krajo melapan plošč v Kemični tovarni Kočevje. Nekateri delavci so osumljeni, da so med delovnim ča som odnašali plošče. Tovarna ima čuvaja, okoli nje pa je tudi ograja. Poizvedbe še trajajo.
■ UKRADEL OBLEKE IN CEVI JE — Francu Pavcu z Gornjega Vrhpolja je neznanec med vlomom 29. januarja ukradel več oblačil ln čevljev, vrednih okoli
1.000 din.
■ ALKOSKOP JE POZELENEL
— Josip Ceme se Je 26. januarja pripeljal z avtom z Dvora v Kočevje. Pri hotelu je zapeljal čez zelenico, se ustavil na ploščadi pri NAMI in — zaspal. Miličniki so ga preizkusili z alkoskopom, ki je pozelenel prek polovice.
■ RAZBIJAL JE — Dragan An-deselič iz Kočevja je v bifeju »Gaj« 1. februarja okoli 23. ure razbijal kozarce, mizo in udaril nekega gosta. Privedli so ga na postajo milice, zdaj pa se bo zagovarjal še pri sodniku za prekrške.
Smrt pod lokofhotivo
31. Januarja popoldne je nesrečno izgubil življenje 17-letni Mirko Uhan iz Zabrdja pri Mimi. Z neregistriranim motorjem se je peljal z Gomile proti domu in prečkal nezavarovan železniški prehod v trenutku, ko je drvel vlak proti Sevnici. Lokomotiva je Uhana zbila po tračnicah, daje takoj umrl.
■	C1KA1M: S FICKOM SE JE PREVRNIL — Jože Mikec z Ra-teža se Je 31. januarja s fičkom prevrnil na njivi, kamor ga je zaneslo s poledenele ceste. Nesreča se Je zgodila na Veliki Cikavi. Škodo so ocenili na 900 din.
Nekoč je bila senzacija, če je Ciganka končala učiteljišče. Danes zaposleni Cigani niso več redkost, kot niso redki mladi Cigančki, ,ki ho-dijp v šole. Kljub temu pa je med Cigani še veliico takih, ki so sprta z običajnim načinom življenja: klatijo se iz kraja v kraj, ukradejo, kar jim pride pod roke ... Na sodiščih so zato še vedno pogosti obiskovalci, žal pa sodišča njihovih težav ne morejo rešiti.
Predsedir.dk trebanjske občinske skupščine Ciril “Pevec je prepričan, da bi morali o tem izredno perečem dolenjskem problemu, ki ga zdaj vsaka občina rešuje zase, na skupnem sestanku postaviti enotno mnenje in tudi v
Vzroki, zakaj se ljudje zadevajo in prevračajo na cestah, zakaj je toliko ranjenih, mrtvih — da o gmotni škodi ne govorimo, so zelo različni. Glede na to, kako pogosto nastopajo pri nesrečah, pa skorajda ne menjavajo vrstnega reda. In vendar so izvedenci ugotovili, da se je lani vrstni red vzrokov za prometne nesreče na dolenjskih cestah nekoliko spremenil. Tako je bila vinjenost že nekaj let med vzroki na četrtem mestu, po lanski bilanci pa je zdrsnila navzdol in je trenutno na petem mestu.
V	Šentjerneju in okolici so se v zadnjem času razširile govorice, da si je tamkajšnji davčni izterjevalec Polde Miklič prilastil veliko denarja, ki ga je pobral od kmetov.
Kot se je izkazalo, govorice niso bile izmišljene. Ugotovili so, da gre za okoli 35.900 din, ki naj bi si jih bil Miklič prisvojil potem, ko je kmetom že izdal potrdila o plačilu.
Uprava j'avne varnosti v Novem mesitu je zopej osumljenega Mikliča medtem že začela kazenski postopek, o zadevi pa Je obveščen tudi javni tožilec.
Proti Mikliču je ukrepala
medobčinskih okvirih	reše-
vati te težave. Tovariš Pevec tudi sodi, da se tako lahko litreje nadejamo uspehov, saj se je medobčinsko sodelovanje že nekajkrat lepo izkazalo.
V	krajevni skupnosti Otočec se na svojih sestankih že dostikrat spregovorili o ciganskem vprašanju.	Mne-
nje, da se nam maščujejo stare napake, ko smo Cifrane razselili, pa se zato drugi klatijo od ene do druge ciganske domačije, je	sicer
lahko pravilno, jedra problema pa ne more	rešdti.
Zato predlagajo takole rešitev: naseliti Cigane v posameznih krajih, posarbeti, da bodo imeli delo — in rezultati bodo kmalu vidni. Civi-
Vinjenost preganjajo v prometu že od vsega začetka, ker se je zaradi nje že veliko voženj slabo končalo. Miličniki so dali pihati »balončke« (al-koskop) 549 voznikom, 193 pa so jih poslali na pregled krvi. Nadaljnji 'ukrepi pa so bili predlogi sodiščem za kaznovanje: 388 voznikov motornih vozil in 37 kolesarjev in voznikov vpreg.
Hude preglavice so prometnim miličnikom delali ljudje, ki so jemali krmila v roke, ne da bi bili za to usposob-
tudi delovna organizacija, kjer je bil zaposlen. Najprej so mu prepovedali po 21. Januarju še naprej pobirati davke. 27. januarja je Mikličevo dejanje obsodilo disciplinsko sodišče pri upravi občinske skupščine. 2. februar^ je zasedala delavna skupnost uprave ObS in Mikliča zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti izključila po predpisanem postopku.
Pri vsej tej zadevi niso oškodovani kmetje, saj imajo potrdila, da so plačali izterjevalcu Mikliču. Skoda je nastala v občinskem proračunu, kjer se zbirajo davki in drugi prispevki.
lizirane cigarsike družine so si že marsikje pridobile dovolj ugleda zaradi svoje poštenosti in skrbnega dela. Marsikje pa izgubljajo ugled zaradi drugih Ciganov, ki kradejo v okolici. Zato ni nič čudnega, da se nekatere ciganske družine vse pogosteje pritožujejo zaradi podobnih početij drugih Ciganov, ki hkrati ne puste, da bi otroci hodili v šolo, starši pa na delo. Morda je prav v tem ugoden trenutek za resno a.kcijo, ki jo ponuja otoška Krajevna skupnost. Z medobčinskim sodelovanjem in programom bi morda le uresničili to, kar se nam ni posrečilo doslej:	spremenili
bi večstoletne navade Ciga-
ljeni Takih, ki so se vozili na »svojo odgovornost«, so predlagali za kaznovanje kar 1352.
To pa še ni vse. Lanskoletna bilanca vsebuje tudi podatke o mandatnih in drugih kaznih, ki so jih dobili vozniki, ker so: nepravilno prehitevali, se vozili s pomanjkljivo opremljenimi vozili, vozili hitreje, kot bi bili smeli itd. Seštevek vseh takih ukrepov pove, da so prometni miličniki (oz. UJV) predlagali uvedbo postopka v 3.583 primerih, izrekli 6.842 mandatnih kazni in izrekli okoli 17.300 opozoril zaradi lažjih kršitev prometne »discipline«.
Gotovo pa to še ni vse, kar bi se dalo povedati o »križih in težavah« lanskoletnega cestnega prometa na Dolenjskem. Navedli smo le nekaj ugotovitev, in če se bomo vsi (brez izjeme) zamislili ob njih, nam tudi ne bo težko odgovoriti na vprašanje: KJE SO MEJE VSEM TEM STRAHOTAM NA NAŠIH CESTAH?
I.	Z.
HUMOR IZ SPISOV
Ni res
Sodnik: Obdolženi ste, da ste bili kar dvakrat pijani za volanom.
Obdolženec: Ni res! Samo enkrat. Miličnik me je namreč zalotil (* olnoči in ob štirih zjutraj, ko se še nisem streznil.
Pijanost je bila torej — enkratna.
Pomanjkljivost
Sodnik: V čem, menite, je odločba nepravilna?
Obdolženec: Tako je jasna, da ne najdem razloga za pritožbo.
Pomota
Sodnik: Ze spet ste ponoči rogovilili po naselju in motili nočni red.
Obdolženec: To je pomota! Vračal sem se s pevske vaje in malo glasneje ponavljal pesem, ki smo se jo prej naučili ...
Nikakor ne
Sodnik: Pretapali ste se sredi glavnega trga.
Obdolženec: Nikakor ne!
Sodnik: Saj ste brcnili Simona Fučnika?
Obdolženec: Sem...
Sodnik: Torej?
Obdolženec: Prosil v\e je, naj mu pokažem osnovne prvine — karateja...
■ PONIKVE: VES TOVOR NA CESTO — Stane Novak iz Šentvida pri Stični je vozil 1. februarja tovornjak s prikolioo mimo Ponikev. Nenadoma je zagledal pred seboj osebni avto, ki je iz nasprotne strani prehiteval tovornjak. Novak se je avtomobilistu umaknil na rob ceste, tovornjak s prikolioo pa je zatieslo v usek. Prikolica se je prevrnila in stresla po cesti ves tovor. Škodo so ocenili na 10.000 din.
■ PLUSKA: HUDO TRČENJE — 30. januarja zvečer so stali ob cesti pri Pluski trije tovornjaki. Tja se je pripeljal še Ljubljančan Vinko Golob s tovornjakom in prikolico, vendar je njegovo vozi-
lo	obstalo poševno. Za njim se je z osebnim avtom ustavil tudi Seid Karačič iz Sarajeva. Vsi vozniki so do tedaj vozila ustavili brez nesreče. Po poledeneli in zasneženi cesti se Je pripeljal Ko-prčan Teodor Rebec. Med ustavljanjem avtomobila ga Je zaneslo v Karačičevo vozilo. Pri trčenju so bili poškodovani vsi potniki v sarajevskem avtomobilu, Boži-darko Sekulovič pa so zaradi hujšega udarca v glavo odpeljali v bolnišnico. Škodo so ocenili na
18.000	din.
■ GMAJNA: DVE RANJENI — 27. Januarja Je Grk Evangelos De-metzidis ustavil pri Gmajni osebni avto tako, da je sprednji del vozila segal na levo polovico ceste. Ko Je naproti pripeljal z osebnim avtom Velimir Vujičič, je zaviral in se poskušal Grku umakniti čisto na desno stran, vendar mu to ni uspelo. Prišlo je do trčenja, pri katerem sta se poškodovali	Grkovi	sopotnici.
Gmotno Akodo so ocenili na 12.000 din.
■ NOVO	MESTO:	8.000 DIN
ŠKODE NA SNEGU — Na Cesti herojev v Novem mostu Je 30. januarja zvečer mod srečanjem zaneslo avtomobilista	Bogomira
Zamljena v	fička, ki	ga Je vozil
Jože Gregorčič z Otočca. Škodo so ocenili na 8.000 din.
■ MEDVEDJEK:	ZADEL CESTARSKO VOZILO — Stefan Dumbovič iz Ljubljane Je 31. januarja zjutraj z osebnim avtom pri Medvedjeku zadel tovornjak Cestnega podjetja Novo mesto, ko so posipavali cesto. Domt>ovič in so-potnik sta se med trčenjem laže poAkodovala, gmotno škodo pa so ocenili na 5.500 din.
■ GRADAC: MOPEDIST V PE. ftCA — 31. januarja zvečer Je Franc Kavčič le Podzemlja zbil z mopedom v Gradcu domačina Jožeta Nomanlča, ki jo Sol po cesti. Pešca so odpeljali v bolnišnico, pri padcu pa se Je poškodovala tudi mopedistova sopotnica Jožica Kavčič.
■ PLUSKA:	NI UPOŠTEVAL OPOZORIL — Ahmed T. D. Bachi iz Sirije se Je 30. Januarja zvečer pripeljal z osebnim avtom do Plu-sko, kjer Je bila cesta zaradi poledenelega klanca zaprta. Voznik ni upošteval miličnikovega opo. zorlla, ampak Je začel prehitevati kolono stoječih vozil. Ko Je ugotovil, da le no moro naproj, Je zavrl, pri tem pa ga Je zaneslo v osebni avto, ki gn Je vozil Italijan Giulio Pini. Škodo so ocenili na 4.000 din.
■ TRSTENIK:	S	FICKOM V
21VO MEJO — Franc Kolenc iz Praprotnice pri Mimi se Je 20. januarja zvečer peljal s fičkom z Mirne proti Mokronogu. V Trste-niku ga je zaneslo v živo mejo, nato pa se je prevrnil na cesto. Voznik je bil ranjen, škodo pa so ocenili na 5.000 din.
■ SMOLENJA VAS: PREK NASIPA NA TRAVNIK — Novome-ščan inž. Jože Tršar se Je 30. Januarja dopoldne peljal z osebnim avtom proti Ratežu. Pri Smolenjl vasi ga je na zasneženi cesti zašlo prek nasipa, nakar se Je na travniku prevrnil. Škodo so ocenili na 3.000 din.
■ KRAKOVSKI GOZD:	ZBIL KOBILO — 30. januarja zvečer je Josip Katallnič iz Zagreba z osebnim avtom v Krakovskem gozdu zbil kobilo Valentina Brajdiča iz Šentjerneja. 2ival je takoj pogi-nlla. Voznik je oškodovan za 4.000, Brajdič pa sa 2.000 din.
■ MIRNA: MED PREHITEVANJEM ZBIL KOLESARJA — Franc Milošič iz Slovenske vasi je 27. januarja z osebnim avtom med prehitevanjem zbil kolesarja Edvarda Mikca iz Straže pri Šentrupertu. Pri padcu se Je Mikec laže poškodoval. Gmotno škodo so ocenili na 1.500 din.
■ KOČEVJE:	KOLESAR V BOLNICO — 30. januarja ob 8.30 Jo na Tomšičevi cesti prišlo do hude nesreče. Voznik osebnega avta Nikola Praščevič Je med prehitevanjem na poledeneli cesti zadel kolosarja Ivana Ostermana, ki je zavijal na levo proti Trati. Ko. lesar se Je huje poškodoval in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode Je bilo za okoli 700.— din.
■	KOSTANJEVICA:	NESREČA
AVTOMOBILISTOV — 1. februarja popoldne se je pripetila prometna nesreda na cesti III. reda Kostanjevica—Brežice med voznikoma osebnih avtomobilov Srečkom Furlanom iz Cretajic in Janezom Turkom iz Novega mesta. Na vozilih je nastalo za okrog 3000 din škode,
■ BREZICE: 5000 DIN ŠKODE
—	1. februarja dopoldne so je pripetila prometna nesreča na cesti III. roda Brežice—Dobova med voznikoma osebnih avtomobilov Marijanom Filipčičem iz Savskega Marofa ln Slavkom Kmoličem iz Zagreba. Pri trčenju Je nastalo za okrog 5000 din škode.
■ CATE2: 10.000 DIN ŠKODE PRI TRČENJU — 1. februarja zvečer se Je pripetila prometna nesreča na cesti I. reda Ljubljana— Zagreb na Čatežu med tovornjakom s prikolico, "ki ga Jo vozil Vladimir Kavčič iz Razdrtega, ln osebnim avtomobilom, ki ga jo vozil Miroslav Markovič Iz Zagreba. Na vozilih jo škode za okrog 10.000 din.
■ RIBNICA:	FICO PODRL UPOKOJENCA — 30. januarja ob
17.50	Je na avtobusnem postajali, šču v 21ebiču pred Klunovo gostilno fičo podrl upokojenca Milku Cvara lz Jelovce pri Sodražici. Fička Jo vozil Franc SkantelJ, trgovski poslovodja iz Dobrepolja. Takrat Jo snežilo ln jo bila cesta nevarna. Ponesrečencu so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Na vozilu jo škodo za okoli 2000 din.
nov in jih civilizirali.
LANSKOLETNA BILANCA Z DOLENJSKIH CEST (NADALJEVANJE)
Kje so meje vsem tem strahotam?
Vinjenost voznikov še vedno nevarno ogroža promet na Dolenjskem -Lani je »pihalo« kar 549 voznikov, 1352 pa so jih zasačili, ker so se vozili
brez vozniškega dovoljenja
Ugotovili smo že, da se je lani zgodilo na dolenjskih cestah (tako krajše imenujmo ceste na območju novomeške UJV) 1564 prometnih nesreč; njihove posledice so bile: 54 mrtvih, 688 ranjencev in okoli 4,591.085 din škode. Prav tako smo pregledali nesreče po občinah, pretresli število udeležencev in povedali, kdo vse je nesreče obravnaval. Tokrat poskušajmo tem ugotovitvam dodati vzroke, zavoljo katerih je prišlo do nesreč, in reči še besedo, dve o ukrepih proti nespornim ali dozdevnim povzročiteljem.
VOD! HITROST
Vzrok	število	nesreč
neprimerna hitrost	350
nepravilno prehitevanje	•	180
neprevidnost voznika	149
vožnja p>o levi (sredini)	143
vinjenost voznika	117
pfekratka varnostna razdalja	94
izsiljevanje prednosti	68
nepravilno prečkanje ceste	(pešci)	42
tehnična okvara (gume)	35
utrujenost voznika	28
Okradel je proračun
Davčni izterjevalec Polde Miklič osumljen, da si je prisvojil 35.900 din, ki jih je pobral od kmečkih davkoplačevalcev
NAŠ RAZGOVOR
Temelji so postavljeni
Mokronoški šahisti so se resno oprijeli dela Pionirke so med najboljšimi v Sloveniji
60 let telesne vzgoje v Kočevju
V Kočevju bodo letos praznovali 60-letnico ustanovitve prvega telovadnega društva Sokol in 20-letnico društva Partizan
Sport v trebanjski občini se resda ne more pohvaliti s kakšnimi večjimi dosežki, toda napredek je vendarle viden. Kaže, da so si kraji razdelili posamezne zvrsti. V Trebnjem napredujeta odbojka in košarka, na Mirni smučarski skoki, v Mokronogu pa je znova zaživel šah, zlasti po zaslugi prizadevnega učitelja Jožeta Hočevarja, predsednika pred kratkim ustanovljenega šahovskega kluba.
— S kakšnimi uspehi se lahko pohvalite mokronoški šahi. »ti?
»Največ so vsekakor dosegle pionirke. Darka Zajc je dolenjska prvakinja, Nada Peterle pa je osvojila prvo mesto na republiškem prvenstvu. Tudi ekipno so se dobro odrezale: prvo mesto na Dolenjskem, tretje v Sloveniji. Med starejšimi je treba omeniti prva tri mesta ekip na občinskem sindikalnem prvenstvu ter drugo mesto na turnirju
Udeleženci šahovskega turnirja v Kočevju (od leve proti desni): Stefan Cimer, Franc Gornik, Slobodan Ivič, Franc Mestek, Igor Penko, Tone Praznik, Vlado Ivačič, Rudi Osterman, Vid Vavpetič, Tone Škerlj, Franc Cizelj, Tone Šporar in prizadevni kočevski šahovski delavec Ive Stanič. (Foto: J. Primc)
Kočevarji Cimer, Gornik in Ivič so postali mojstrski kandidati
Prijetno so presenetili kočevski šahisti Cimer, Gornik in Ivič - Organizatorji so za odlično organizacijo poželi priznanje
V februarju bo redni občni zbor TVD Partizan Kočevje. To bo eden najvažnejših zborov tega društva Letos bo namreč poteklo že 60 let, odkar je bilo v Kočevju ustanov, ljeno prvo telovadno društvo — SOKOL. To Je dalo temelj za vso poznejšo telesno vzgojo v mestu ob Rinži in okolici. Se posebno pomembno bo to leto tudi zaradi 20-letnice društva Partizan.
O prvih zametkih telesne kulture v Kočevju bo slišati več na raznih Jubilejnih prireditvah. Prav je, da poudarimo, da so bili prvi dnevi takratnega telovadnega dru štva v Kočevju povezani z razbitr kano dobo, ki Je bila vnžna tudi iz narodnostnega vidika pred pr. vo svetovno vojno.
Drugi važni mejnik v društvu je bil prvi občni zbor Partizana prod 20 leti. V društvo so vpeljali nove organizacijske oblike, ki so v tem času če delno nasproto-vale statutom Partizana. Niso pa odnehali, ker so bile take organizacijske oblike potrebne. Te so iz leta v leto tudi izpopolnjevali. Društvo se Je razvilo v močno središče telesne kulture v Kočevju. Se danes so v društvu ponosni na
to. da so bili med prvimi pobor-niki sodobne smeri dela na teles-novzgojnem področju.
Tako bo letošnji občni zbor za-nlmiv ne samo zaradi poročil o uspešnem delu v minulem letu, temveč bo živahen tudi zaradi analiz in pregleda društvenega dela in prispevka k družbenemu življenju mesta v minulih 60 letih.
A. ARKO
KRKA je uspela!
Kegljačem KRKE jo uspelo na kvalifikacijskem turnirju v 2alcu osvojiti 4. mesto in se uvrstiti v prvo republiško kegljaško ligo. V svoji skupini so sicer zmagali, vendar so v skupni uvrstitvi pristali na četrtem- mestu, ki Jih še vedno popelje v zahtevno republiško tekmovanje. Končni vrstni red: 1. Ljubelj (Tržič) 12.970, 2. Fužinar (Ravne) 12.960; 3. Ljubljana—Center 12.879;	4. KRKA
12.848; 5. Koper 12.767; 6. Lokomotiva (Maribor) 12.726; 7. Nova Gorka 12.706;	8. Aero (Celje)
12.606;	9. Bratstvo (Hrastnik)
12.548 in 10. Litostroj (Ljubljana) 12.322.
Šahovski turnir v spomin šahista Alojza Obranoviča v Kočevju je končan. Razvrstitev šahistov je nekoliko presenetljiva, v glavnem v pozitivnem smislu. Res, da so nekateri dolenjski šahisti malce razočarali, so pa drugi, na primer kočevski prvokategorniki Stefan Čimer, Franc Gornik in Slobodan Ivič, dosegli več, kot so pričakovali največji optimisti. Živo so se mladi zagrizli v boj za vsako polovičko točke in v končnem uspeli. Vsem trem gredo iskrene čestitke in jim želimo, da bi jim ta uspeh vlil še večjo voljo.
Prvo mesto Je nekoliko presenetljivo brez večjih težav osvojil Domžalčan Vlado Ivačič, ki je lani zmagali tudi v Novem mestu. Njegovo prvo mesto ni presene čenje, je pa naskok morda le prehud. Naša šahovska mušketir-ja Igor Penko in Rudi Osterman sta ostala v senci mlajših, ki so lomili vse, kar jim je prišlo pod roke. Morda sta se ustrašila navala nadobudnežev in sta nekoliko prepoceni prodala svojo kožo. Upamo, da je to le trenutna kriza, ki bo kmalu minila.
Dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo
Občinska zveza za telesno kulturo Novo mesto, TVD Partizan Trebnje in uredništvo Dolenjskega lista razpisujejo dolenjsko zimsko košarkarsko prvenstvo, ki bo v Trebnjem v nedeljo, 15. februarja; pričetek ob 8.30. Zmagovalna ekipa bo od uredništva Dolenjskega lista prejela pokal v trajno last. Prijave sprejemamo na naslov: Dolenjski list: Novo mesto, p. p. 33, vključno do 10. februarja.
Prireditelji pričakujejo, da bodo na tem enodnevnem turnirju igrale naslednje ekipe: Novo mesto, BETI — Metlika, Partizan — Trebnje, Partizan — Semič, Partizan — Kočevje, Partizan — Straža, Partizan^— Črnomelj, Partizan — Sevnica in Brežice.
KONČNI VRSTNI RED: 1. IVAČIČ (Domžale) 8,5; 2.-3. Cizelj (Domžale) in Čimer (Kočevje) 7; 4.—5. Gornik in Ivič (oba Kočevje) 6,5; 6.—7. Osterman (Koč.) in Vavpetič (Domž.) 6;	8.	Penko
(N. m.) 5,5; 9. Škerlj (N. m.) 5; 10. Praznik (Kočevje) 4;, 11. Spo. rar (N. m.) 2,5 in 12. Mestek (Kočevje) 1,5 točke.
Igralci so prejeli denarne nagrade, ki so Jih prispevala podjetja TRIKON, TEKSTI LAN A,	ITAS,
Dohodki sklada naj bi bili prispevki delovnih organizacij, kar bo urejeno še s posebnimi dogovori med skladom in delovnimi organizacijami. Predlog upravnih organov občinske skupščine in ob. činske zveze za telesno kulturo predvideva, da bi znašal prispevek na vsakega zaposlenega 2 din. To bi zneslo okoli 24.000 din na leto.
V sklad naj bi prispevale tudi sindikalne podružnice, vanj bi se stekal del denarja iz sklada za urejanje mestnih zemljišč, nekaj pa bi prispeval občinski proračun. Tako bi se v skladu zbralo okoli 65.000 din.
Denar sklada bo uporabljen na podlagi sprejetega programa za le-
ŽELEZNIČAR in LUKNJA vodita
V četrtem in petem kolu občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Goidar — Krka 396:453; Pionir — Partizan 499:512; Železničar — Iskra 544: 447; Partizan — Železničar .422: 498; Luknja — Gozdar 475:350 in Krka — Pionir 416:415. Na zadnje srečanje so se igralci Pionirja pritožili, ker je eden od igralcev Krke predčasno slekel tekmovalni dres. —’
Lestvica:	Železničar	in Luknja
8 točk, Krka 6, Iskra 4. Partizan 4, Pionir in Gozdar brez točke.
J. M.
Rudnik, Hotel Pugled, Komunalna banka, Turistično društvo in Kočevski tisk ter Varnost in Tobačna tovarna iz Ljubljane.
Organizacija tekmovanja je bila na izredni višini. Vsi udeleženci turnirja so se pohvalili in čestitali prizadevnim organizatorjem.
Pred turnirjem smo vse udeležence povprašali za njihove končno uvrstitev, vendar nihče ni pravilno napovedal svojega mesta.
S. DOKL
K0CEVJ£ 1910
tos. Z njim bodo plačali nekatere stroške za smučarske, plavalne in druge tečaje, športna tekmovanja, organizacijo turnirjev in proslav z nastopi, za vzdrževanje športnih objektov, za nabavo potrebne Športne opreme, za ostale izdatke občinske zveze, društev in klubov itd.
Letos je jubilejno leto telesne kulture v ribniški občini. Uresničitev programa telesne kulture in prireditev, ki bodo v tem letu, pa Je odvisna od tega, če bo predvideni denar v sklad tudi pritekel.
K. ORA2EM
Jože Mrzlak zmagal v Krškem
Na modernem dvosteznem Kegljišču SGP Pionir v Krškem se Je pomerilo 48 kegljačev na odprtem prvenstvu občine Krško. Prvenstvo Je priredila ObZTK Krško, organiziral pa ga Je kegljaški klub Krško. Poleg domačih tek movalcev so nastopili še kegljači iz Novega mesta, Črnomlja, Sevnice, Brežic in Brestanice. V nedeljo zvečer se je tekmovanje končalo; najboljši trije kegljači so prejeli pokale v trajno last. Končni vrstni red posameznikov:	1.
Mrzlak (N. m.) 849 kegljev; 2. Kovan (Krško) 790 ; 3. Vanič (Krško 776; 4. Krušič (N. m.) 760; 5. Turk (N. m.) 766; 6. Požeg (Sevnica) 760 ; 7. Skarjak (Črnomelj) 751; 8. Mehle (N. m.) 749 itd.
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — Pričelo se je šahovsko prvenstvo Novega mesta, na katerem nastopa 14 novo-meških šahistov. Udeleženci turnirja so izvlekli naslednje številke: 1. dr. Petkovič, 2. Vene, 3. Adamič,
4. Istenič, 5. Hrovatič, 6. Jenko, 7. Milič, 8. Ldir, 9. prof. Penko, 10. Bjelanovič, 11. Mladineo, 12. Skerij, 13. Šporar in 14. Sitar. — (J. U.)
■ V AVTA VAS — Na 25-metrski
skakalnici v Košenicah nad Rumanjo vasjo je bilo v ponedel jek izvedeno tekmovanje v smučarskih skokih. Na dobro urejeni skakalnici, ki ima delno umeten mostiček, doskočišče s pravim nagibom in z odlično lego, so tekmovalci dosegali lepe dolžine. Mlajši mladinci — 1. Franko (16 in 17 m) 149,9; 2. Ravbar 148,4 točk; starejši pionirji: 1. Piškur (15 in 16,5 m) 143,1 točke, 2. Skedelj 135,1 točke; mlajši pionirji: 1. Nose (17 in 17,5) 154 točk; 2. Majer 80,4. Kot pred-skakač se je odlikoval Janez Novinec, ki je skočil 23,5 in 25,5 m. — (J. P.)
■ KRMELJ — Na dvokrožnem hitropoteznem šahovskem turnirju je med 6 udeleženci presenetljivo zmagal Franci Kos 9,5, sledijo Pro-senik 7,5; Debelak 5,5 itd. (B. D.)
■ ČRNOMELJ — Januarja je mladinski aktiv na poklicni kovinarski šoli v Črnomlju osnoval šahovsko sekcijo, v katero Je vključenih 16 učencev. Organizirali so tudi šahovsko prvenstvo šole, ki pa še ni končano. Trenutno vodi z 10,5 točke Boris Vranešič, sledijo: Adlešič 9; Jerman 8,5. (J. D.)
■ BREZICE — pred desetletjem je bil v Brežicah hokej na ledu šport St. 1. Ekipa Je precej pomenila tudi v slovenskem merilu. Tedanji igralci 90 sicer že v letih, -vendar še vedno želijo preizkusiti svoje znanje z vrstniki iz Celja. Ker nimajo doma drsališča, se bodo pomerili v Celju. Datum še ni določen, na igranje pa so pristali nekdanji znani igralci Radanovic, De Costa, Poljanšek, Verstovšek, Rueh, Kurent in drugi. (V. P.)
■ NOVO MESTO — Na prvem letošnjem večjem turnirju v namiznem tenisu Je igralo 12 mladih igralcev, ki so pokazali nekaj lepih in borbenih iger, medtem ko večjega napredka nismo opazili. Na tem turnirju Je brez večjih težav zmagal Pezelj, ki je oddal samo 2 seta. Izven konkurence sta igrala tudi Uhl in Berger, ki sta premagala vse mladince, njun dvoboj pa se je končal z Bergerjevo zmago. Končni vrstni red: 1. Pezelj, 2. Poredoš, 3. Jerančič, 4. Kovačič, 5. Svent, 6. Bartolj, 7. Žlžič itd. — (J. P.)
■ BREZICE — Prvo nedeljo v februarju so se v Ljubljani spet zbrali najboljši rokometaši Slovenije ter gosta iz Hrvatske, Rovinj in Zamet. Pri članih, kjer Igrata ekipi Ribnice in Brežic, so bili doseženi naslednji rezultati. Ribnica : Medvode 24:14, Brežice :	Celje 14:20, Slovan : Brežice 15:10 In Zamet : Ribnica 18:16. Pri dekletih pa so Brežičanke porazile ljub-ljansko Olimpijo 9:8. (V. P.)
■ VAVTA VAS — Smučarski tečaj učencev osnovne šole iz Vavte vasi je bil dobro obiskan. Tečaja se Je udeležilo 46 učencev. Na koncu tečaja so se mJadi smučarji pomerili v veleslalomu in slalomu. Najboljši so bili: M. Ravbar, M. Franko. B. Zupančič, L. Zupančič, I. Novinec, J. Dular, I. Jakše, M. Dragman, M. Novak, T. Nose. B. Trlcp, B. Primc, I. Brsan, S. Sluga, in I. Avguštin. (J. P.)
■ ŽUŽEMBERK — Na kegljaškem prvenstvu v disciplini 100 lučajev je presenetljivo zmagal Dušan Ožbolt s 407 podrtimi keglji, sledijo Nose, A. Stor in P. Štor. (P. Š).
■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem turnirju, ki so ga odigrali novomeški šahisti v ponedeljek, 2. februarja, Je zmagal brez poraza Tone Škerlj (10 točk), sledijo prof. Penko (8,5), Milič (7,5), Adamič (7) itd. (J.U.)
■ ČRNOMELJ — V telovadnici osnovne šole dvakrat na teden redno vadi 16 rokometašev Črnomlja pod vodstvom Tineta Papeža. V za-savsko-dolenjskl rokometni ligi so v Jesenskem delu tekmovanja pristali v sredini lestvice; računajo pa, da bo spomladi bolje. Vodja ekipe je z disciplino igralcev zelo zadovoljen in pravi, da bodo Cr-. nomaloi 1971 igrali v drugi republiški ligi. (K. W.)
■ ŽUŽEMBERK — Na zimskem prvenstvu Žužemberka v streljanju z zračno puško je zmagal F. Lavrič. Boljša mesta so zasedli še Stor, Longar in drugi. (P. S.)
■ NOVO MESTO — V nedeljo, 8. februarja ob 8. url, se bo v telovadnici novome&ke osnovne šole začelo občinsko prvenstvo v namiz,-nem tenisu. Prireditelj tekmovanja je namiznoteniški klub Novo mesto, ki pričakuje tudi tekmovalce iz manjših šolskih športnih dru-
Kcgljači novomeške KRKE so si v Žalcu priigrali mesto med najboljšimi ekipami v naši republiki. Tako so zapolnili vrzel, ki jc nastala z izpadom PIONIRJA i/. društva najboljših. Na sliki: kegljači Krke (od leve proti desni): stojijo Mrzlak. Jarc, Turk. Rodič. Karpljuk: sedijo Rožič, Fabjan, predsednik KK Krka Vene Pečarič in židanck. Manjka Tone Krušič. (Foto: S. Dokl)
šahovski mm
■	1/J 2 I 3 \^\S\6\ 7\8 \9 |y|// |/£l t 1^ 1 %
1	*2	1	% *2	*2	H.-7. S9,o
l MESTEK. OWfO_ 0	0	0 0 0 0 1 O	*2	Xi Ufi
3 mč Vl	4/z	O	1	1 K	K vx
It IVAČIČ \ i 1m]_ *Z 1 1 VX 1 S spom* 0	1%.	0Wtfi	^	O	OOOttfS.*,
i cuea «z	j 1	0%%*ZZ 7_l±w
7 PEUKO *ž	f	O O	%	0||BQ % 1 1	15^^50
8 CMS* *£	i	0 0	11 Imi 7	?	?	*■*
švAvrtnčli	j	%4/x	1	kXoW^K	%	6	Uto
lotiftu %	O	1	H	O	K	JmZ? * m
hostemh4/2	i %	k	i	k	o	y%	'i Bi1 Im i 111
j pum/k Kmo\o\K\yi o\% \y* K Wmfr I'iM
JUBILEJ TELESNE KULTURE
2 din za telesno kulturo
Lani je občinska skupščina Ribnica ustanovila sklad za financiranje telesne kulture. Z zbranim denarjem nameravajo izboljšati telesno kulturo, zgraditi nekatere telesnokulturne objekte in vzdrževati
obstoječe objekte.
L HARTMAN štev. (R. V.)
v Trebnjem. Z Antejem Žuti-čem sva bila prva v sestavljanju problemov na natečaju, ki ga je predlanskim priredila revija TOVARIŠ. Začetni uspehi, ki niti niso tako maihni, so nas spodbudili, da smo ustanovili klub.«
— Klub je tvoja zamisel in prizadevanje, uspehi pionirk so plod načrtnega in vztrajne, ga dela z mladimi — kaže, da ti šah ob napornem učiteljskem poklicu veliko pomeni.
»Vsekakor. Zanj porabim skoraj ves prosti čas. Vendar to ni samo konjiček, marveč mnogo več: uvajanje učencev v skrivnostni svet šahovske fantazije je tudi pomemben del splošne vzgoje, ki bistri razum in utrjuje samodisciplino.«
— Kakšen je tvoj učni načrt, seveda šahovski?
»Najprej pravila igre, šahovska abeceda, kasneje pa tudi že teorija, zlasti otvoritve, saj le tako lahko učenci postopno napredujejo. Želel bi, da bi kdo prevzel vsaj nekaj mojega dela, ker bi se bolj posvetil Zajčevi in Peterletovi, ki po svoji igri daleč prekašata svoje vrstnike, vedno več preglavic pa delata tudi že starejšim šahistom.«
— Kaj pa problemski šah?
»Zanj mi primanjkuje časa.
Na tem področju se bolj uveljavlja kolega Zutič, saj je bil kot član slovenske reprezentance v dvoboju z Makedonijo med najboljšimi. Včasih mu priskočim malo na pomoč pri dokončnem oblikovanju njegovih idej.«
— In končno načrti v klubu?
»Za nami je že turnir za pridobitev kategorije. Vsak mesec bo redni hitropotezni turnir, zatem več tekmovanj s sosednjimi klubi, udeležili se bomo številnih prvenstev, zanemarjali pa ne bomo tudi poglablja-
. nja v šahovsko teorijo. Začetnih težav se bomo najhitreje znebili, če se bomo povezali z drugimi klubi. Upam. da nam le-ti ne bodo odrekli sodelovanja.«	J02E	KR2IC
DRUGJE SE JE ZGODUD
Dva groba pred hišo -in živ mrlič v njej
| V NAŠEM ČASOPISJU se še niso polegle razprave o primeru s Kozjanskega, ko sta v bedi in revščini umrla dva zakonca. Kratek čas po tem lahko skoraj o podobnem primeru, morda tik pred dvanajsto uro, poročamo tudi iz naših krajev.
75-letni Jakob Puklavec s Huma pri Ormožu je drastično spričevalo naše skrbi za ostarele kmete, njegova zgodba pa je tako žalostno resnična, da je morda niti ne boste mogli verjeti. Hočete ali nočete, dejstva so na dlam in prisiljeni smo se soočiti z njimi. Nekoč trdna kmečka domačija se podira, gospodinja, Jakobova žena Otilija, je umrla že leta 1937, dva sinova, Ivan in Jože, ter hčerka Otilija so zapustili ostarelega očeta ...
... Minulo soboto smo starčka obiskali v njegovi samotni in razpadajoči domačiji. Oknice na hiši so bile zaprte, gospodarsko poslopje se je podrlo. Na betonskih stopnicah, ki vodijo v hišo, so bili kupi koruznega ličja, nekaj desk in drugi odpadki. Namesto de>sk na vratih je bila razpeta vrečevina. Stopili smo v mračen prostor. Nekoč je bila tod kuhinja. Zgrozili smo se ob prizoru, ki se nam je nudil. V postelji je ležal, zavit v cunje, starček, ves naglušen, onemogel in pre-mražen. V pozdrav nam je ponudil tresočo, kot led hladno roko ...
Moji spremljevalci so nekje staknili dve sveči in ju prižgali ob njegovi postelji. Ponudil se nam je grozen in nepopisen prizor. Starček je dvignil ftlavo, njegov koščeni obraz je bil zaraščen, globoko vdrte oči so proseče gledaJe v nas. Prižgani sveči ob postelji sta vzbujali videz, kot da stojimo ob živem mrliču. Njegova pripoved je bila pretresljiva. Prostor že več kot tri tedne ni bil zakurjen. Sinova in hčerka, vsi živijo v bližini, ga pridejo le malokdaj obiskat. Hrano dobiva le enkrat na dan, včasih pa niti to ne. Največkrat mu prinese toplo hrano soseda Ljudmila Miško... — Pogled po kuhinji, ki tega imena več ne zasluži, nam je povedal vse: v skodelici, ki je bila na štedilniku, smo našli plesnivo kašo... in kar nas je še posebej pretreslo, tik pred odhodom smo odkrili v postelji še kup zmrznjenega človeškega blata ...
Ob vsem trm smo ostali bre* besed. Starček nam jc ob odhodu dejal: »2iv ne morem v grob, vsaj ubijte me, prosim, če mi že ne morete pomagati..
Soseda nam je pozneje povedaJa: »Vojna mu je vzela sina in hčerko. Raztrgala ju je granata, kaže pa, da bo njun oče umrl še strahotnejše smrti...«
In kdo bo kriv? če bi ta piimer postavili pred sodišče, bi bil izrek sodbe: »Krivda ni podana«. Tako je tudi na Kozjanskem. Pa vendar smo krivi. Kdo? Lakota, samota, zima — obup!? Ne! Kje ste otroci? Kje je nekoliko širša solidarna soseska pomoč? Kje je socialna služba in kako lepo oblikovano socialistično načelo, ki postavlja skrb za človeka v ospredje vseh družbenih dogajarvj?
(»TEDNIK«, Ptuj — 29. jan. 1910)
ZANIMIVA NOVOST PRI CELJSKI KREDITNI BANKI
Mladinska nagradna igra z novci
Za vsako vlogo v višini 10 din: znak čebelice na posebnem kartončku, za 10 čebelic: starinski kovanec, ki je povezan z zgodovino starodavnega mesta ob Savinji - 29. oktobra letos: nagradni kviz
Kreditna banka Celje pričenja s 1. februarjem na vsem svojem območju z mladinsko igro z novci, vezano na varčevanje. Gre za serijo 5 starih novcev, ki so zgodovinsko vezani na mesto Celje. Tako je prvi novec Friderika II — Celjskega že izdan, tem pa sledijo v 2-me-sečmih razdobjih še:
2. Ulrik II. (1406—1456), zadnji celjski grof. Z njim izumre rodbina Celjskih. Vsa njihova posest preide v roke Habsburžanov.
3. Claudius (41—54), rimski cesar. Ki je podelil mestne pravice keltski naselbini Celeji.
4. Keltski srebrnik iz II. stoletja pred našim štetjem.
V	II. in I. stoletju pred našim štetjem kujejo Kelti svoj denar tudi v Celju.
Umrl na frizerskem stolu
28 januarja okoli 8.30 je med britjem pri frizerju Su-lentiču v Ribnici umrl Lojze Hren upokojenec in prvi ter dolgoletni direktor nekdanjega ribniškega GRADBENIKA.
Pokojnik, ki je bil po poklicu gradbeni tehnik, je bil zelo priljubljen v vsej občini. Bil je namreč zelo marljiv in sposoben. Za Ribnico in ostala večja naselja v Ribniški dolini je veliko napravil. Po njegovih načrtih je bilo postavljenih precej stavb, zato nekateri občani trdijo, da je bil »Plečnik Ribniške doline«.
5.	Franc Jožef I. (1848— 1916). Dvojni tolar, ki je bil kovan v spomin na gradnjo južne železnice Dunaj—Trst leta 1857.
Mladinski varčevalci bodo za vsako novo vlogo v višini
10	ifclin po 1. februarju 1970 dobili znak čebelice na poseben kartonček, in ko dosežejo tako 10 čebelic, dobijo kovanec. Ko zberejo celo serijo kovancev, prejmejo plastični etui za zbirso novcev. Če pa nekdo pridno varčuje, lahko dobi tudi dVa kompleta novcev, ki predstavljajo posebnost, saj so zelo redki. Ob zaključku igre bo za dan varčevanja žrebanje s kultur-no-zabavno prireditvijo in kvizom o varčevanju. Kreditna banka Celje bo podelila izžrebanim mladincem 20 zanimivih nagrad. Kreditna banka želi s to igro, ki je nadomestilo dosedanjih mladinskih žrebanj, doseči zanimanje pri mladih za numizmatiko in seveda za poznavanje zgodovine hranilništva.
Kredima banka Celje pripravlja to edinstveno mla-
Najstarejša gostilna
Redka je gostilna na Slovenskem, ki se lahko pona ša s takim jubilejem kot Hočevarjeva na Mali Slevni-ci. Celih 279 let gospodarijo v njej moški iz rodbine Hočevar. Najstarejši sedanji gospodar je v skrbeh, če se bo prenašanje običajev iz roda v rod še nadaljevalo. Sin ima namreč hčerko, za ohranitev običaja pa je potrebno, da mora imeti še sina.
V. S.
Lepotica rodila sina
Nataša Košir rodila 3,40 kg težkega sina
Bivša lepotica Jugoslavije Nataša Košir, kočevska rojakinja, ki se je lani poročila z Jožetom Mušičem (o tem smo takrat poročali), je v noči od 31. januarja na 1. fe-
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Kralj se bo ženil
■ (ŽENITEV SRBSKEGA KRALJA ALEKSANDRA.) — Javno se že govori, da se oženi kralj Aleksander z avstrijsko nadvojvodinjo Marijo Kristino, hčerjo nadvojvode Friderika, ter da dobi v ženit vanjsko darilo Bosno in Hercegovino. Kraljeva mati Natalija pa s to zvezo svojega sina ni zadovoljna ter mu Je pisala, naj si izbere pravoslavno nevesto.
■ (CESARSKI PRESTOL NA KITAJSKEM.) — Zasedel je devetletni princ Pu-Chun. Dosedanji cesar Kusang Tsie se je po kitajskih poročilih vladi odpovedal, drugi dan po odpovedi pa je bil že mrtev. Ni znano, se je sam usmrtil, ali so mu drugi pomagali.
■ (NEMŠKO VOJNO BRODOVJE,) —
ki se ima pomnožiti, bo stalo 4936 in pol milijona mark. Ta grozno velika svota se mora pokriti v šestnajstih letih.
■ (VOJNA V AFRIKI) — Ves svet z velikim zanimanjem sledi vojaki Angležev z Buri. Angleška vojna uprava je naročila v Kruppovi tovarni na Nemškem novih topov, toda nemški cesar je tovarni prepovedal izdelovanje. Buri štejejo sedaj 70.000 mož močno armado, ki je z vsem preskrbljena za več let.
■ (KRALJ BELGIJE LEOPOLD) — je ob enem kralj afrikanskega kraljestva Kongo. Kraljestvo Kongo je kupilo pred leti polovico Sudana od Angležev. To
kupčijo so Angleži pozneje obžalovali, in branili Belgiji zasesti kupljeno zemljo. Zdaj, ko Je Anglija v škripcih, je Belgija zasedla Sudan.
■ (ZAHVALA) — Preč. gospod Anton Fettich — Frankheim, dekan v St. Jerneju daroval je za uboge šentjemejske občine 80 kron, katere se bodo na svečnični dan, t. j. 2. svečana t..l. razdelile med najbolj uboge te občine.
■ (C. IN KR. VOJNO MINISTER-STVO) — je v sporazumljenju s c. kr. ministerstvom za deželno obrambo določilo, da se letošnji redni nabori ne bodo vršili kakor sicer od 1. marca do konca aprila, temveč od 19. marca do 12. maj-nika.
■ (V ŠOLI GLASBENE MATICE) —
v Novem mestu se po od borovem sklepu prvo poluletje sklene še le početkom meseca s uš ca, ker bi se poprej zaradi predpustnih veselic težko vršila javna skušnja v čitalnični dvorani.
■ (V »DOL. PEVSKEM DRUŠTVU«)
— se je sklenilo, prirejati počenši z mesecem svečanom t. 1. zabavne večere. Za vsak večer posebej določi se 6 rediteljev, tri dame in tri gospode, kojih naloga skrbeti za vspored, prostor, sploh za vse potrebno. — Upati se tedaj sme, da bode ▼ letošnjem predpustu za zabavo vsestransko poskrbljeno!
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1900)
bruar rodila sina. Sinko Jc privekal na svet v porodnišnici Kliničnih bolnišnic v Ljubljani. V porodnišnici smo zvedeli, da je vse v redu, da je sin težak 3,40 kg in da je prišel na svet še pred polnočjo, se pravi še 31. januarja.
Sredi preteklega tedna, se pravi nekaj dni pred porodom, je bila Nžttaša v Kočevju, kjer si je skupaj z očetom Jožetom Koširjem ogledala tudi del enega kola šahovskega turnirja mojstrskih kandidatov in prvokategornikov, ka je bil ves pretekli teden v HOTELU PUGLED.
Mladi mamici in n/eni družini ob srečnem dogodku prisrčno čestitamo!
J. P.
Priznanja za najboljše: v Krškem 14. februarja
Svečana podelitev priznanj najboljšim Športnikom Dolenjske za 1960 bo v dvorani Svobode na Vidmu pri Krikem v sobot«, 14. februarja, ob 18.30.
V	kul turno- zubavnem in športnem programu bodo nastopili: Henčkov trio s pevcema Vasjo Matjanom in Tomaiem Brankom, telovadke TVD Partizana, itd.
Za izžrebane gledalce in šest najboljših športnikov so' darila prispevala dolenjska podjetja.
«BAR
fkateske ^jr Toplice
vsak mesec NOV PROGRAM
dansko igro ob pomoči Pokrajinskega muzeja v Celju in z osebno prizadevnostjo profesorice Kolškove, kustodinje pri omenjeni ustanovi.
A.	V. H.
Naglica nikoli ni dobra
Na pogovor o dolenjskem turUmu, ki ga je Dolenjski list pripravil pretekli četrtek, je načelnik za gospodarstvo novomeške občinske skupščine prišel — točno teden dni prezgodaj.
Naglica zares ni nikoli dobra: mi smo prehitro posla-
li	vabila, načelnik pa, čeprav je pokazal najboljši namen, ni mogel 22. januarja prav nič pomagati k razgibanosti pomenka o dolenj. ?kem turizmu.
Kurentova obleka
Na podeželski šoli, kjer je službovalo več učiteljev, so si privoščili o pustu tudi domačo šalo: neporočeni kolegici so napravili Kurenta. Upravitelj je posodil še kar lepo obleko, tako da je dobila res čednega ženina (Kurenta).
čez kakega pol leta pa pri-de upravitelj k njej in ji reče: »Milka, ali bi mi lahko vrnila tisto obleko?« Kar mislite si, kako je debelo pogledal, ko mu je povedala, da je njegovo še lepo obleko podarila nekemu beraču.
B.	M.
Lonec je pisker
V šoli v Loškem potoku je nova učiteljica vprašala nekega učenca:
— Kaj je ovca?
Učenček se je korenjaško
odrezal:
— Ovca je škaba!
V Loškem potoku namreč pravijo ovci »škaba«, kot pravimo skoraj povsod loncu »pisker«.
Belokranjski šaljivec
Na dolgočasnem vlaku iz Ljubljane v Belo krajino vstopi na neki postaji prodajalec časopisov in vpije:
»Novi Pavliha, novi Pavliha!«
Med potniki se nekdo znajde:
»Kako novi, ali je stori umrl?«
Vsi se zasmejejo, prodajalec pa ne odneha in mu pomoli časopis pod nos:
»No, ali boste Pavliha ali ne?«
Potnik pa spet obrne po svoje in reče:
»Ne, jaz ne bom Pavliha, kar sami bodite!«
Samo da je še topla!
Avtobus Čez Gorjance je nabit do vrha, dobre volje pa Belokranjcem vseeno ne manjka. Starejša žena, ki je vstopila na Suhorju, najde stojišče na hodniku med se deži. Ko avtobus opleta po ovinkih, se žena nehote nasloni na mlajšega moškega, ki sedi zraven nje. Hitro se opraviči. Fant pa nazaj:
»Nič, nič! Je bilo kar luštno!«
Ona pa: »že, že, če bt bila kakšna mlajša...«
»Ni važno, mlada ali stara, samo da je še malo topla!«
*
~—
Hvala JUTR
Kresetova družina s Trstenik Franci in Jožek Bečaj s Pluske Mariji Andoljšek), Hudorovčevi tro lju in Korenetovi trojčki iz Segor sliki) se toplo zahvaljujejo delavka otroške konfekcije »JUTRANJKA« rilo: dolge hlače, perilo in drugs pretekli teden razdelili med neštet« trojčkom« v družini Korene (na sl gami v rokah: Peterček, Anica in staršema je Angelca, v maminem Jožek) smo dokupili še gumijast« vsakemu škatlico barvnikov in n pa seveda še vrečko sladkih dobro lepo razvijajo. (Foto: Tone Gošnik)
Tisti, ki jih z
Dokaz, da novomeških ta zima ne moreta spraviti za dnevni zimski tabor na Fra otokov, Porečanov in taborni kotanji blizu koče postavili ti preživeli štiri dni z namenom, sposobnosti v taborniških v€
Na dnu majhne kotanje blizu koče pozno popoldne plapola ogenj. Ob njem v polkrogu tri bele šotorske strehe na še bolj beli snežni ode;i in jambor s spuščeno zastavo. Z vrha kotanje opazim temne kepice, ki sedijo ob ognju.
»Ohoooj!« zakličem navzdol.
»Ohoooj!« odmeva od bliž-nih gozdov. Kepice na dnu se aganejo in mi vrnejo pozdrav. Spustim se po snežni strmini in padem naravnost med šest rdečeličnih fantov. Jule, Marko, Jože, Matjaž, Milan ln Boris naložijo na ogenj ln me povabijo, naj se pogrejem.
»Kdaj st« pa zakurili?«
»Včeraj, ko smo prišli.«
»?«
»Nikar tako debelo ne glej! To je naš večni ogenj’. Gorel bo vse Štiri dni, dokler bomo tu.«
Nalezem se njihove živahnosti in še sama skačem po snegu. Pokukam v šotore ln vidim, da je pod vsako
INLES: računsko središče
Zaradi vedno večjega obsega poslovanja se Je centralni delavski svet ribniškega podjetja INLES odločil za nakup elektronskega sistema za obdelavo podatkov in za ustanovitev elektronskega računskega središča. Namenjen bo predvsem za potrebe lastne nabavne in prodajne službe, planiranja in proizvodnje. Po možnosti pa bo to središče opravljalo tudi usluge drugim podjetjem z območja občine »11 celo kaven nje.
strel Tud »P Za tem »T li d< K< no razli »V prip zapr ljivc M:
vrho
ttCLL.BT.lt A*
PRATIKA
Živčna stojim za odrom. Končno zaslišim napovedovalčev glas: »Z naslednjo popevko se nam bo predstavila naša mlada debitantka...« Potem slišim svoj priimek.
Da bi vsaj dobro zapela, si mislim, ko odhajam z negotovimi koraki na oder. že sem pred mikrofonom. Lepo se priklonim. Občinstvo mi zaploska. »Hvala za spodbudo,« dahnem plašno.
Vsi utihnejo. Cela večnost se mi zdi trenutek, preden mi dirigent da znak za začetek. Pričnem. Tiho, potem pa vse močneje se razliva moj glas po dvorani. Nekam tuj se mi zdi. Kot da ne pojem jaz, ampak nekdo drug. Utihnem, štiri takte igra samo orkester. »Začni glasno,« si v mislih ponavljam dirigentovo navodilo.
Spet sem na* vrsti. Skušam dati od sebe vse. Čutim, da dajem pesmi dušo. Končam čisto tiho. Poslušalci mi zaploskajo. Pogledam po dvorani in se priklonim. Na obrazih ljudi opazim zadovoljstvo. Se vedno mi ploskajo. Ponovno se priklonim. Potem odidem. Močno ploskanje poslušalcev pa me še enkrat privabi na oder.
Srečna sem! Z nasmehom na ustnicah se vračam na oder. Naslednja pevka, prav tako začetnica, se pripravlja, da krene na oder. Zaželim ji veliko sreče in nič treme.
Tedaj zagledam v garderobi svojega brata, »čudno, kako neki je prišel sem,« premišljujem. Gotovo mi je prišel čestitat. Z nasmehom se mu približam.
»Se ti zdi, da sem dobro zapela?« ga vprašam, šele tedaj ga bolj pogledam v obraz. Ves bled stoji pred mano.
»Kaj pa se je zgodilo, povej brž!« se prestrašim.
»Veš...« Nekaj trenutkov molči, kot da se hoče zbrati. »Oče in mama sta te želela slišati, pa ti tega nista hotela povedati. Kmalu zatem, ko sva midva odšla, sta se tudi onadva odpeljala...« Zopet je prenehal.
»Povej mi, kaj se je zgodilo!«
»Zaletela sta se. Oba so odpeljali v bolnišnico... bojim se za mamo...«
Skoraj mi je zmanjkalo tal pod nogami. Oprijela sem se ga. »Povej... je... je ... najhujše?«
Samo prikimal je. Nema sem se sesedla na stol. Vsa sem trepetala. Potem sem zajokala.
Dolgo sem tako sedela. Brat je brez besed stal ob meni. V meni je bilo preveč bolečine, da bi lahko ostala tu, zato sem dejala: »Pojdiva!«
»Ne, ti ostaneš! Sam grem... Moraš vendar počakati na rezultat! Mogoče boš celo nagrajena, pa te nikjer ne bo. Sama si si izbrala ta poklic. Bodi močna! Ljudem moraš kazati vesel obraz, četudi se za njim skriva bolečina. Tak je tvoj poklic.«
»Tega ne bom zmogla! Moram s tabo!«
»Ne, ostani! Saj bom prišel kmalu pote!«
S težkimi koraki je odšel. Pri vratih je še enkrat ponovil:
»Zapomni si, ne kaži ljudem bolečine, ne bi je razumeli! Prišli so sem zato, da bi se razvedrili.« — Potem je zaprl vrata.
Obsedela sem v naslonjaču. Vsega sem kriva jaz! Kaj sem storila, zakaj sem se prijavila za nastop? Spet sem zajokala...
»Pojdi, no, na oder, kaj pa še čakaš?« zaslišim glas druge debitantke. »Osvojila si prvo mesto. Pojdi hitro!«
»Kdo, jaz?« jo vprašam odsotno.
»Ti, da! Čakajo te!«
Zdi se mi nemogoče. Hitro vstanem. Obrišem si solze in počasi odidem na oder. Poskušam se nasmehniti. Ne gre. V spomin si prikličem bratove besede: »Ne kaži ljudem bolečine, ne bi te razumeli!«
Spet sem pred mikrofonom. Dvorana mi ploska. Komaj zadržujem solze, ko se spomnim na mamo. še enkrat moram zapeti. Ne vem, če bom zmogla. Kot v snu vidim dirigentovo znamenje. Zapojem. Moj glas je šibkejši kot prej, v njem je prizvok grenkobe, bolečine. Pojem, mama pa je mrtva. Zdrznem se. Skušam vsaj za nekaj trenutkov pozabiti strašno, kruto resnico. Bom zdržala do konca? V grlu me nekaj stiska, težko izgovarjam besede.
Kaj ne bo še konec pesmi? S kakšnim zanosom sem pela prej, zdaj pa mi je tako težko, da bi najraje pobegnila.
Konec... Vsega je konec: pesmi, sreče, kariere. Dobro vem, da nastopam prvič in zadnjič. Utrujena, z nagrado, ki mi sedaj nič več ne pomeni, odhajam z odra.
MARTA
(Honorar 100 din)
Konj je obiskal bivšega gospodarja
Pobegnil gospodarici in odšel v Loški potok
°ad Mirno, dvojčka pri dobri rejnici * iz Loke pri Crnom-med Škocjanom (na delavcem sevniške : prelepo zimsko da-fblačila, ki smo jih fužine! Našim »prvim stoje spredaj s knji-Mek, t sredini med iročju pa 10-mesečni ^orenjčke, nogavičke, S blokov za risanje ^roci so zdravi in se
V soboto, 7. februarja in torek, 10. februarja. Najboljše maske bodo nagrajene.
Rezervacije sprejemamo po telefonu 21-836. Pela bo
MARJANA DERŽAJ!
jame tudi kotanjo. Odpravimo se v kočo na vroč ča;. Z vrha kotanje se še enkrat ozrem. Iz ognja se dvigne oblak isker in osvetli šotore in Jožeta, ki pravkaT nalaga na ogenj.
V koči pijemo čaj, in ko je zunaj že skoraj noč, se odpro vrata. Prišla sta tabo-rovodja Frenk in tabornica Vanja. Gorkota kmečke peči nam je še bolj razvezala jezike in zanimive dogodivščine se kar vrstijo. Kako lepi bodo šele spomini, ko se vrnejo domov!
Skoraj je že noč in fantje me spremijo del poti. Na križišču se poslovimo in žarometi avtomobila, s katerim se vračam proti mestu, še zadnjič osvetlijo skupino fantov, ki se vračajo v tabor.
A. V.
<nikov niti sneg in ečke, je tudi štiri-Cland čete Zelenih iz osemletke so v store, v katerih so bi preizkusili svoje ^ in vzdržljvost.
en šotor z dnom. ‘jo v njih.
18 nič ne zebe?«
me pogledajo, po-bruihnejo v smeh.
fci jih zebe, so ostali
da me še ved-Prepričali, mi Jule
Naš bralec mlinar Jože Cvelbar z Dolnjih Kamene je v ponedeljek 2. februarja, prinesel v naše uredništvo mlado kačo, dolgo približno 12 cm (za primerjavo smo jo slikali s škatlico vžigalic). Na male kače je naletel v skalah nad Bršlinskim potokom, kjer jih je našel v nedeljo, 1. februarja. Zakaj so kače prilezle iz luknje, ne ve odgovora. (Foto: S-Dokl)
se utrjujemo in r1**0. in to je prav-Preizkus naše vadrž-0 nas zabava.«
®j® počasi spušča z ^lino in kmalu za-
pa naglo shladi; so vdani mnogim strastim: nečistosti, jeziku, sovraštvu, nevoščljivosti, samogoltnosti, prevelikim in praznim skerbem i.t.d. Iz vsiga tega pa izvirajo mnoge bolezni, kterih je Človek večidel sam kriv, kriv pa tudi svoje prezgodnje smerti, tedaj Je sam svoj morivec in ubijavec. Kolikošna sodba pa morivca im ubijavca čaka, je znano slehemimu podučerrimu kristjanu. Človek si ni sam sebi svo-jiga življenja dal, torej si ga tudi ne smć vzeti, pa tudi ne prikrajšati; veliko več je njegova dolžnost si prizadijati, srvoje življenje pri zdravja ohraniti, da mu je mogoče, dolžnosti svojega stanu natanko spol-novati; in iz tega namena, je tudi dolžan, se poslužiti vsih tistih pripomočkov, kteri mu v ohranjenje njegoviga zdravja in v podaljšanje njegoviga življenja pripomorejo.
V ohranjenje zdravja in v podaljšanje življenja pa priporočajo: 1) snažnost života, oblake, stanovanja i. t. d.; 2) pripravna oblaka; 3. prostorna, suha, svetla stanica ali hiša; 4. zmernost v jedi in pijači, pri delu in počitku; v spanji in čuvanji in razveseljevanji i.t.d.; 5. zder-žnoet od raasujedaniga življenja, jeze tal druzih strast.
sveti. Kaj pomaga bogatimu srebro in zlato, če pa ljubiga zdravja nima? Rad bi se vsiga znebil, da bi le spet svoje zgubljeno zdravje zadobil. Tode le bolni prav vživo spoznajo, kako neprecenjen dar je zdravje; zdravi ljudje pa tega velikokrat nič ne obrajtajo, ker s svojim še terdnim zdravjem tako lah-komišljeno in nemarno ravnajo, kakor da bi jim na zdravji cel6 nič ležeče ne bilo, in bi ga nikoli zgubiti ne mogli. Nekteri ljudje men-de pozabijo, da je njih život per* stena posoda — in kaj se rajši ubije in razdrobi, kakor perstena posoda?! — ker z njim tako nespametno in neusmiljeno počenjajo, kakor de bi te železa ali Jekla bil, in bi se nikoli pokvariti ne dal. Oni so nesnažni ln vmazani, kir njih život, obleko, stanovanje i.t.d. zadeva; nimajo prave mćre ▼ jedi in pijači, pri delu se sjicajo, potem
— »Prava sreča, draga Kunigunda, da sem bil tu! Pomisli, Marija naju Je hotela zapustiti!
r
^©rnenost v svečanu
’’ 7* Medved t berlogu se zbudi: merzlo, jasno, se oberne, ^ ^ huda sima se poveme, in terdrv) ▼ njem zaspi- — st/*? potegne, vstane krešo »ima kmal’ pobegne, prav J, ^ Je svest.
^ h, ^ar Pr®«! Svečnico Škerjancu 6rRoli, tolko Ča6a še po Sve-2 J»>olii.
na Svečnico dežuje, kmal jj^vlad oglašuje.
**. ^ svet’ga Petra stol mer-. \fc0 Časa sima še terpl. >vJ6 Preveč toplo svečana, ma-JCrot s ^ počiva brana; če na-Ve^ana hud Je mraz, mali-J** Poti obraz. v^>	svečana na polji vol-
^4, °r tamkaj hoditi v srajci
^ioi Če burje ni, še mali-.	»ori.
>Sehčdravi9a se ohraniti,
,r> y !• *i podaljšati ®® °teti
»e ^ nar najboljši dar, za moremo Bogu nikdar ‘	J^vaUti;	več Je vredno,
^	**<*e	ln	sakladi tega
PUSTOVANJE NA OTOČCU!
„Tu imate otroke, živite jih!“
Oče, ki so ga zaradi pijančevanja in nerednega prihajanja na delo odpustili, je brez premisleka pripeljal na upravo svojega bivšega podjetja šest mladoletnih otrok in jih prepustil tujim ljudem
Vlado Maleševac iz Mime peča, delavec v kamnolomu Vrhpeč pri sv. Ani, je 29. januarja sprejel in podpisal odločbo delavskega sveta, da j'e odpuščen, v petek pa je oblekel svoje otroke in jih pripeljal na upravo sekcije za vzdrževanje prog v Novem mestu in rekel v pisarni: »Tu jih imate, živite jih! Pokličite milico in naj jih pripelje domov.« Obrnil se je in odšel, in ni ga motil jok najmlajše hčere, ki se je prestrašila, ker se je znašla z bratci in sestricami med tujimi ljudmi in v tujem okolju.
Otroci niso ostala v Novem mestu. Ko so se najedli, jih je šofer s kombijem odpeljal domov, na upravi pa so še prej telefonirali njihovi mami v tovarno, kjer dela, in ji naročili, naj Jih pričaka doma.
Vlado Maleševac je delal v kamnolomu Vrhpeč dve leti. Neredno je prihajal na delo, na veliko pijančeval in se nd zmenil za opozorila nadzornikov in tovarišev. Pravilnik o varstvu pri delu v kamnolomu jte silno strog, kajti delo je težko in nevarno, in če delavci niso prisebni, je nesreča kmalu tu. Maleševca so opominjali, kaznovali in svarili. Zaman. Uprava sekcije za vzdrževanje prog se je zato odločila
za najstrožje ukrepe. Do zadnjega dneva Maleševac ni verjel, da mu bodo dali odpoved. Zagrozil je, da se bo pritožil, ker so mu vzeii kruh. Naslednji dan je pripeljal otroke. Omenil je, da jih bo še pripeljal, če ga ne vzamejo nazaj. Najbrž je pozabil, da je imel poleg pravic kot delavec tudi še dolžnosti. Tudi na to, kako je pri srcu otrokom, če jih v mesto pripelje oče, nazaj pa jih vozijo tujci, ni pomislil.
Neitega zgodnjega jutra lani je Ivanka K. iz Male Slevnice presenečeno ugotovila, da ji je neznanec od peljal iz hleva konja. Izgi-
notje konja je prijavila milici v Laščah.
Miličniki so takoj pričeli poizvedovati in po dveh dnevih ugotovili, da je konj sam odšel k bivšemu gospodarju Janezu V. v vas Hrib v Loškem potoku.
Nekdanji lastnik je bil obiska svojega konja zelo vesel, še bolj pa je bila vesela srečanja s svojim konjem sedanja lastnica, ki ga je nato odpeljala domov.
Zanimivo je, da so laški miličniki pred tem dogodkom v nekaj dneh prijeli dva vlomilca, Ki sta vlomila pri Ivanki K. in ji odnesla ročno motorno žago »Stihi«. Ta družina ima zares nekaj smole, hkrati pa tudi sreče.
V. Š.
be, so ostali doma!
NJKI!
Prvi nastop
OTROŠKA MAŠKARADA
Društvo prijateljev mladine v Brežicah bo na pustni torek organiziralo otroško maškerado. Sprevod mask bo popoldne obšel najprej glavne mestne ulice, nato pa bo rajanje v prosvetnem domu. Maske bodo pogoščene.
Srečanje v šolskih klopeh
Vodstvo artiške osnovne šole je pred kratkim povabilo na razgovor učence, ki so zadnja leta zapustili šolo in se zdaj pripravljajo na poklic Odzvalo se jih je lepo število in srečanje je poteklo v prisrčnem vzdušju. Prisotni so bili tudi učenci sedanjega osmega razreda. Tisti, ki so zdaj na drugih šolah ali v uku, so dali koristne pobude za boljše seznanjanje otrok s poklici. Menili so, da svetovalci, ki prihajajo na šolo, poklice ▼ glavnem le naštevajo. To je premalo, zato bi kazalo po vabiti v razrede inženirje, mojstre in druge ljudi. Oni s poklicem vsak dan živijo in ga znajo bolje opisati.
F»*Heliene dolžnosti
Člani komiteja občinske konference Zveze komunistov so zadnje dni v januarju določili naloge komisij in si porazdelili dolžnosti med seboj. Sprejeli so program za dopolnitev obširen zunanjepolitični pregled.
KROFI NA STOJNICAH
Zdravilišče Cateške Toplice bo razpostavilo po Brežicah stojnice s krofi in kranjskimi klobOsami, da se bodo številni gledalci torkove maškarade in četrtkovega pokopa pusta lahko kar mimogrede okrepčali. V soboto bo na pustovanju v Toplicah nastopil ansambel »Rdeči korali«, v torek pa bo pel ljubljenec čateškega občinstva Vice Vukov. V Mokricah bo pustovanje n
februarja.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Ana Beluhan, upokojenka iz Sv. Kriia, je padla na poti in si poškodovala levo roko; Katica Beribak, gospodinja iz Sel, je padla na poti in si poškodovala levo nogo; Fanika Cakanlč, gospodinja iz Hrastine, je padla v stanovanju in si poškodovala glavo.
V BREŽICAH SE BOJE ZA ZEMLJIŠČA S TOPOLI
Čigavi bodo nasadi v Vrbini?
Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah so dobili odborniki uradni odgovor na vprašanja o odnosih med gozdnim gospodarstvom Brežice in tovarno celuloze Krško pri odkupovanju zemljišč.
Zvedeli so, da sodeluje krška tovarna papirja »Dju-ro Salaj« pri osnavljanju nasadov s 70 odst. vloženih sredstev. Celuloza je soudeležena tudi pri odkupih zemljišč s 70 odst., ker toliko vlaga v nove nasade. Gozdno gospodarstvo je sklenilo s tovarno pogodbo o dolgoročnem sodelovanju pri skup-
V Vrbini pri Brežicah sekajo delavci Gozdnega gospodarstva les za tovarno papirja v Krškem. Izsekali bodo 15 ha topolovih nasadov in 5 ha drugih gozdnih površin. (Foto: inž. Vlado Jenko)
Zaenkrat še edini prebijamo led
Ob podpori komunistov in vseh delovnih ljudi Posavja bomo dosegli kar želimo - Sklepe bomo morali poslej dosledneje uveljavljati
FRANC BUKOVINSKI
organizacij ZK. Je torej dogovor in sporazum prizadetih organizacij o vrstah in obsegu skupnih akcij, pri čemer pa vsaka izmed občinskih organizacij še naprej obdrži svojo samosto./nost. Razumljivo je tedaj da bodo učinkovitost oz. rezultati dela medobčinskega sveta odvisni predvsem od naporov vsake izmed občinskih organizacij ZK.
Ne glede na tako opredeljeni položaj medobčinskega sveta po mojem mnenju članstvo ZK in drugi občani Posavja spričo mnogih odprtih in zahtevnih vprašanj bodočega razvoja na tem območju, upravičeno pričakujejo, da bo medobčinski svet kot zaenkrat še edina oblika medobčinskega povezovanja čim bolje odigral vlogo povezovalca na vseh tistih področjih ustvarjanja in dela, o katerih smo prej govorili. Ob tem izražam trdno prepričanje, da bo v tej svoji funkcij prav gotovo tudi uspeval, kolikor ga bodo v teh prizadevanjih iskreno podprli vsi dlani ZK, vsi družbeni dejavniki in vse delovni ljudje Posavja.
Vprašanja zastavila JOŽICA TEPPEY
Biserna poroka na Bizeljskem
V nedeljo 1. februarja, sta slavila biserno poroko zakonca Frančiška in Jože Pinterič z Bizeljskega. Zakonsko zvezo sta sklenila 7. februarja 1910 na Bizeljskem. Rodilo se jima je 9 otrok, od katerih jih živi še 5. Oba sta preužitkarja. Slavljenec Jože Pinterič je 31. januarja dopolnil 92. leto, njegova življenjska družica pa 25. januarja 84 let. Želimo jima še veliko adravja in zadovoljstva v njunem zakonu.
nem osnavljanju topolovih plantaž. V enakem razmerju, kot oba poslovna partnerja vlagata sredstva, je tudi razmerje lastništva nasadov. V teku so celo dogovori, da bo Celuloza povečala svoj delež na 85 odst. Občinska skupščina Brežice ni zadovoljna s tem, da se tovarna vključuje tudi na zemljišča, čeprav nima nič proti temu, da dobiva svoj delež, ki ji pripada, v obliki surovine za papir.
Doslej je bilo na območju krške in brežiške občine odkupljenih za nasade 480 hektarov zemljišč, od tega. ▼ brežiški občini 316 ha. Topolovih nasadov je 540 ha, od tega 122 ha na zemljiščih splošnega ljudskega premoženja.
Občinska skupščina v Brežicah bo s predstavniki podjetja o teh odnosih na zemljiščih še razpravljala. Ni ji po voljd, da bi zemljišča tako poceni prišla v last tovarne, saj se lahko zgodi, da jih bo morala občina celo drago odkupovati za svoje potrebe.	J.	TEPPEY
S 4. členom nismo zadovoljni
Kako je kolektiv METALA sprejel novi zakon
— Tovariš Šepetave, dobili ste zakon o obrtnih nabav-no-prodajnih zadrugah. Kako ste ga sprejeli v vaši zadrugi?
— Zakon v celoti pozdravljamo in se strinjamo z vsem, edino četrti člen, glede katerega smo imeli pomi-
sleke že v osnutku, nam ne ustreza. To pa zaradi tega, ker je v njem rečeno, da obrtne nabavno-prodajne zadruge lahko ustanavljajo proizvodne in storitvene delavnice kot delovne *.note zadruge le za dodelavo ali sestavljanje izdelkov oziroma za opremljanje obrtnih -storitev svojim članom. Prepričan sem, da se niti ena slovenska zadruga ne bo lotila tega, ker je delovno področje omejeno samo na člane zadruge. To je mnogo preozko, da bi lahko zagotovili stalno zaposlitev. Po mojem mnenju bi morali dovoliti ustanavljanje proizvodnih in storitvenih delavnic, v katerih bi lahko delali tudi za zunanje naročnike, ne le za svoje člane. Tako bi imeli zagotovljeno stalnost dela, povečali bi število zaposlenih, ker potrebe na trgu dovoljujejo širšo, dejavnost. Razen tega bi*se tudi sestav v organih upravljanja precej popravil. Na vse to gledam z očmi občana, ki se zaveda, da je na delu v tujini blizu 2000 ljudi. Zakaj jim ne bi odprli nekaj novih delovnih mest tudi pri nas?
Zdaj, ko smo dobili zakon, dokončno vemo, kaj smo. Včasih so nas prav zaradi neurejenega pravnega polo* žaja obravnavali zdaj kot zadrugo zdaj spet kot podjetje, kakor je komu pri*10 bolj prav.
RADIO BREŽICE
PETEK, 6. FEBRUARJA: 18 J?
' —18.10 — Napoved programa poročila. 18.10—18.40 — Nove P*J; šče RTB, obvestila ln reki««" 18.40—19.30 — Glasbena oddaJ»-Izbrali ste sami.	^
NEDELJA, K. FEBRUARJA: Ifv — Domače zanimivosti — F‘‘ ^ kovo Izročilo — program uce> ^ osnovne Sole bratov Ribarjev slovenskem kulturnem Kako daleč smo z usklajevanj^ statuta občino B režico — Zapi Se kmetovalce — Inž. Alojz Pomladno cepljenje siulnega .^. Ja — iz slovenske glasbene *“^pre-
nice — NaSo gospodarstvo n t
lomu? - Nedeljski P°*° ^kuP-
podpredsednikom občinske ^ Sčine Brežice Ivanom 2ivict ^ Pozor, nlmaS prednosti! " ^nevesti la, reklame ln spor«”, ie-matografov. 13.00 —
sttta)o in pozdravljajo.	18°°
TOREK, 10. FEBRUABJ**^ ju —19.00 — Novo v knji*nlc‘ j prl-goton vam predstavlja	uk*#*
naSa nova Številka V° ,0ie ^ listu — Iz naSe Klujb?f?lvskl P^ Obvestila, roklatne In 1 .oj p**® gled. 10.00—19.30 - D* stavljajo »voje novitete-
—	oblikovanje in usklajevanje stališč in akcij za tesnejše sodelovanje na vseh tistih področjih družbenega dela, ki so bistvenega pomena za hitrejši družbeni ekonomski razvoj Posavja.
Kako kot dosedanji elan tega medobčinskega organa o-cenjujete odziv oz. dejanja, ki so sledila njegovim priporočilom in sklepom?
Menim, da je medobčinski svet v svojem dosedanjem enoletnem delu sprejel že vrsto koristnih pobud, stališč in predlogov prav na tistih področjih, ki sem jih prej naštel. Temu so sledili tudi nekateri stvarni napori, predvsem pri usklajevanju skupnega načrtovanja bodočega razvoja posavskih občin. Vsekakor pa bo v bodoče potrebno v našem skupnem in-teresu — to smo poudarili na prvi seji medobčinskega sveta v sedanjem sestavu — dosledneje uveljavljati skupno dogovorjene in sprejete obveze. Pri tem bodo morali največ storiti ravno člani medobčinskega sveta in vodstva občinskih organizacij ZK v vsaki občini.
Se vam zdi, da članstvo pričakuje od sveta več, kakor to zmore kot posvetovalni organ?
Medobčinski svet ZK je predvsem oblika organiziranega regionalnega povezovanja ter sodelovanja občinskih
Politična šola v Brežicah
Pri delavski univerzi v Brežicah se bodo jutri začela predavanja politične šole, ki jo ta organizira na željo občinskega komiteja ZK. Za jutri je napovedano-predavanje Zdravka Trohe o metodah političnega dela. 17. februarja bo na sporedu pogovor o kadrovski politiki v občini, 19. februarja oris snačllnosti naše gospodarske ureditve in 24. februarja go* spodarstvo občin v lučj ukrepov za leto 1970.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Zakšek iz Osredka — Mihaela. Vera Svab iz Vol. Podloga — Natašo, Štefka Bizjak iz Brežic — Jožico, Terezija Motoh iz Pokleka — dečka, Marta Mihelin z Bizeljskega — dečka, Kristina Zupančič iz Anovca — deklico, Frančiška Kukovičič iz Dol. Leskovca — Ksenijo, Neža Irt s Čateža — Borisa, Angela Glaser iz Brestanice — Bruna, Frančiška Filipčič iz Bojsnega — Simona, Vera Bačan iz šenkovca — Mario, Marija Imperl iz Ledine — Viktorja, Pavla Jovanovič iz Mihalovca — deklico, Vida Šmit iz Stranja — Franca in Neža Omerzu iz Pavlove vasi — deklico. — Čestitamo!
Kam je usmerjeno delo novega medobčinskega sveta ZK Posavje in katerim nalogam dajete prednost?
Naloge in smeri delovanja našega sveta narekujejo osnovne družbene in ekonomske značilnosti sedanjega časa v Posavju. Naj naštejem nekatere izmed njih: območje Posavja je gospodarsko kulturno in geografsko zaokrožena celota z vsemi obeležji manj razvitega območja v Sloveniji. Dnevne migracije delavcev in dijakov ter še mnogo drugega so karakteristike povezanosti Posavja. Kljub takim značilnostim, ki pomenijo skupne posavske idejno-politične in družbenogospodarske probleme, je doslej v Posavju prevladovala neopravičljiva neenotnost v idejno-političnem delovanju občinskih organizacij ZK ter odločno premajhno sodelovanje posavskih občin. Ob skupnem nastopu treh občinskih organizacij ZK oz. občin bi posamezna vprašanja prav gotovo dobila drugačne dimenzije in družbeno težo ne le v območju samem, ampak tudi navzven, do posameznih regij in republike.
Spričo tega bodo prizadevanja in delo medobčinskega sveta potekali predvsem v dveh temeljnih smereh. To sta:
—	spodbujanje in usklajevanje naporov in dela organizacij ZK v Posavju za učinkovitejše opravljanje njihove družbene vloge;
NOVO v BREŽICAH
BREŽIŠKE VESTI
Brežiški upokojenci so dobili streho v novem stanovanjskem bloku. Nekateri so se vselili vanj tik pred novim letom, drugi pa so počakali, da so minili prazniki. /a upokojence je v bloku 15 stanovanj, na katera so prosilci čakali nekaj let ali pa celo desetletje in več. (Foto: J.Teppey)
■ INSPEKCIJSKA SLUZMA pri
občinski skupščini v Brežicah se je pred dnevi mudila dlje časa v Ca teških Toplicah. Pregledala Je hotel, restavracijo, počitniško naselje in prenočišča v stari zdraviliški zgradbi ter ugotovila, da jih lahko uvrstijo v B razred. Ta pregled je napravila v skladu s predpisom pravilnika o kategorizaciji hotelov.
■ V MREŽICAH je bil minuli teden sklican razgovor o zaSčlte-nih območjih za kmetijstvo in gozdarstvo v oltfini. Udeleženci so predlagali, da bi določili meje posameaiih območij in predvideli vrsto kulture na njih. Menili so, da prepovedi Se ne nudijo dovolj zaSčite, zato* bi morali najprej usposobiti zemljišča za smotrno izkoriščale.
■ 1*0 KRAJEVNIH SKUPNOSTIH sklicujejo zbore občanov. Volivci obravnavajo na njih dejavnost v preteklem letu, pretresajo poročila poravnalnih svetov, obravnavajo načrte za novo de-
lovno obdobje ln volijo nove člane v svete krajevnih skupnosti.
■ RAČUNOVODJE IN DIREKTORJI delovnih organizacij so se danes teden zbrali v prosvetnem domu na posvetu s predstavniki službe družbenega knjigovodstva. Ti so Jih seznanili z novimi predpisi za odpravljanje medsebojnih zadolžitev, ki so v veljavi od novega leta dalje. Ob tej priložnosti so računovodje zvedeli tudi za nekatere druge novosti v zakono-. daji.
■ UREDNIŠTVO RADIA BRK.
2ICE namerava izboljšati kakovost kmetijskih oddaj, zato Je pred dnevi p«vubilo na pogovor vse predavatelji kmetijskih oddaj, pri katerih so sodelovali tudi člani programskega sveta. Dogovorili so se za načrtnejšo pripravo programa za vzgojo in pomoč kmetom.
■ V CATEAKIH TOPLICAH pripravljajo dve pustni zabavi. Prva bo v soboto, druga v torek. Obakrat bodo goste zabavali pri. ljubljeni pevci zabavne glasbe.
Cesta - preizkušnja za mlade
Mladina bo pomagala graditi cesto na Planino
Na nedeljski konferenci ZMS v Krškem so mladi kritično ocenili dosedanje de-dali priznanje najboljšim aktivom, druge pa spodbudili za nove naloge. Rajko Derstvenšek je v svojem referatu prikazal življenje mla-•dine in omenil, da v Krškem miadi nimajo prosto-za sestajanje, zato se srečujejo v gostinskih lokalih. Dobil je odgovor, da se bodo občinske organizacije s skupščino vred potrudile za
Krčani plavali v Zagrebu
. Pjlavalnl klub CeJm.-zar je prekuj četrtek v Zagrebu imel pla-*no tekmovanje svojih plaval-?7- Dosegli so kar dobre rezul-400 m prosto: Čargo 4:58,4; m delfin- Jenkole 1:21.9; 200 metrov prosto: Turk 2:43,0; 100 metrov prosto:	Novak 1:22,6;
m prsno: Novak 1:37,3. Uspe-„ bil tudi nazmlajši plavalec Mubu Andrej Škafar, ki je po-osebni rekord v disciplini prosto s časom 38,0, med-jem ko je progo 50 m delfin preplaval v 47,7 sekunde, e.iulozarjevi plavalci se resno Pripravljajo za zimsko republi-in državno prvenstvo ter na *euio tekmovalno sezono.
L. HARTMAN
ureditev primernega prostora v domu Partizana.
O mladinskih delovnih akcijah v zadn/em letu je govoril Zdenko Mirt in pohvalil zlasti aktiv na Senovem in aktiv v Leskovcu. Jože Sotelšek je seznanil člane konference s težavami in udejstvovanjem mladine na vasi. V Koprivnici je delo mladih oteženo in že zopet jim delajo težave pri obisku plesnih vaj. Na vasi bi aktivi bolje zaživeli, če bi imeli sposobna vodstva, žal pa v večini krajev tega nimajo.
V razpravi so se oglasili tudi gostje. Predsednik Socialistične zveze je poudaril, da se je mladina pri zadnjih volitvah uspešno uveljavila, saj je bilo med 184 evidentiranimi kandidati kar 50 mladincev. Mladino je pozval na delovno akcijo na cesti na Planino v Gorjancih. Mladim bodo pomagali tudi pripadniki armade. Cesta mora biti dokončana do 3. julija letos.
Sekretar komiteja je naslovil na mladino želje občinske konference po večjem vključevanju v vrrste ZK in po sodelovanju v obrambnih pripravah.
Premogovnik na Senovem požre ogromne količine lesa. Delavec na sliki je pravkar naložil vagonček hlodov, ki jih bodo uporabili za podpore v jamah. (Foto:
Jožica Teppey)
NAJEMNINA NAJ SE VRAČA ZA POPRAVILO GRADU
Strah za grad je bil odveč, ali res?
Opozorila za nevarnost požara so naletela na gluha ušesa! Ni dosti manjkalo, pa bi zgorelo ostrešje - Streha kljub najemnini še pušča
Pozvedimo, zakaj so izstopili
Željam mladih ljudi ne znamo prisluhniti
Preberite nekaj misli direktorja tehniške šole Krško Lojzeta Štiha o obnavljanju Zveze komunistov:
— Konferenca Zveze komunistov v Krškem je sicer razpravljala o zelo pomembnih gospodarskih vprašanjih, P°sebej pa bo treba spregovoriti še o tem, zakaj je malo mladih v organi-Zacijah ZK. Eden izmed ^okov je gotovo ta, da je r®®*fcija oblika dela v tej ^Sanizaciji za mlade premalo zanimiva. Drugi vzrok ^ramo iskati pri sebi, ker , se premalo potrudili, da 1 Zvezo komunistov približi Mlademu človeku, ustaviti bi se morali tudi Pn izključevanju in izstopa-"•>u iz članstva v ZK, ki obi-J*10 sledi nedelavnosti po-
sameznikov. Ob tem se nam takoj zastavi vprašanje, zakaj so ti ljudje stali ob strani: ali jih je delo v organizaciji razočaralo ali v njej sploh niso našli svojega mesta? Zato menim, da bi bilo zelo dobro pripraviti raziskavo o mnenju mladih o Zvezi komunistov, dobro pa bi bi-
lo	prisluhniti tudi mnenju tistih, ki so izstopili iz organizacije. Tega nisem mislil samo za občino, ampak za širšo družbeno skupnost.
Pod naslovom »Strah za grad je bil odveč« je bil 25. decembra lani objavljen v vašem listu sestavek, v katerem je med drugim pisalo: »Ko je turistično društvo pred letom dni sprejelo na stanovanje v brestaniški grad delavce železniškega gradbenega podjetja, je doživljalo precej očitkov... Vredno je bilo, saj so s tem zaslužili lepe denarje za vzdrževanje gradu, za kar sicer ni nikjer rednih virov...
Ker sem bil podpisani tudi eden od tistih Brestaniča-nov, ki so dvomili da se bo denar od najemnine porabil za popravilo gradu, in sem istočasno tudi opozarjaj na možnost požara na gradu, sklepam, da velja dopisnikova ugotovitev — strah za grad je bil odveč — tudi meni. Dopisnik pravi da je turistično društvo dobilo od železnice okoli 50.000 din na-
jemnine in da je torej zaslužilo lepe denarje za vzdrževanje gradu, »će nič drugega, vsaj streho bodo lahko zakrpali,« piše dopisnik. Teh dveh ugotovitev sem vesel, saj streha vpije po takojšnjem popravilu. Manjkajo žlebovi in opeka marsikjte prepušča vodo. Hodnik, ki je bil ob odprtju muzeja lepo prebeljen, je porjavel od vode, ki pronica skozi streho.
Iz pritlikavca raste velikan
Vodovod v Šedem
vrS* *e^os Planirajo gradnjo povoda na sedem, Stra-BrezJe in Vrhe. Ob-skupščino Krško so j^^aprosili za denarno podili ^pbravi bi radi ure-dovrJ0^^’ PoPravilo vo-^ajo v načrtu tudi
leea 28nJu- 0bčani z Ma-takr» 5^mna se letos Prav vestio^0^0 za maJhno ln-X j,°- PoPraviti želijo zalila m korito za pranje.
bodo totm takoj
Podjetje si je ustvarilo ime po vsej Jugoslaviji. Trenutno je eden največjih proizvajalcev jeklenih konstrukcij na Slovenskem. Na leto napravijo v Kovinarski 800 ton industrijske opreme, 2500 ton jeklenih konstrukcij in 1000 ton podnic za rezervoarje. Z industrijsko opremo oskrbujejo kemične tovarne, steklarne, asfaltne baze, industrijo nafte in plina ter tovarne papirja. V prihodnje bo proizvodnja industrijske opreme zavzela Širok obseg, računajo, da bo dosegla 2000 ton. Obdržali bodo tudi izdelovanje pod-
n»^ 'vo r<v?Artnoor{/i nn t or/v.
Čilu. Podjetje jih je do sedaj izdelovalo v glavnem po naročilu, zdaj pa ima že načrte za serijsko proizvodnjo. Dosedanji obseg podnic nameravajo podvojiti.
Kovinarska bo tudi v jri-hodnje zadržala zase jeki *ie konstrukoije. Tržišče ima zagotovljeno predvsem na slovenskem območju, zato si obetajo povečanje te proizvodnje na 4000 ton. Za modernizacijo potrebuje tovarna precej denarja. Za investicije bodo leta 1975 pora-
PoČi4nif!n0,\u 80 U^encl koprivniške osnovne šole ^havo, H.* cami *wnan pričakovali. Našli so si drugo in h »i!?- J*m. ur*ce počitka prijetneje minile. Proste . H* Ju vidite na sliki, sta si izbrala urice šahiranje. (Foto: Jožica Teppey)
V Brestanici republiški muzej
Republiška uveza Združenj borcev NOV Je minulo sredo sklicala na brestaniškem gradu posvet o nadaljnjem razvoju muzeja izgnancev. Udeležilo se ga je 19 predstavnikov muzejev in kulturnih ustanov ter komisij za kulturne spomenike pri združenjih borcev. Udeleženci so sl ogledali muzej, po katerem jih je vodil prof. dr. Tone Ferenc. V razgovoru, ki Je sledil ogledu, so se zavze-
li	za to, da bi dobil muzej republiški značaj in da bi ga kasneje razširili. Prikazoval naj bi tudi preseljevanje drugih evropskih narodov in se sčasoma razvil v evropski muzej izgnancev.
bili blizu 10 milijonov dinarjev. Uresničitev zastavljenih načrtov si bo morala zagotoviti s posojilom.
Kolektiv se je zavestno izrekel za postavljeni razvojni program in pričakuje iazu-mevanje občinske skupščine in širše družbeno-politične skupnosti. Delavci so pripravljeni vsak zase prispevati za napredek, kolikor največ zmorejo. Prepričani so, da analiza tržišča, ki so jo do sedaj napravili, potr-juje pravilnost začrtane poti v naslednjih petih letih. Tovarna, ki se je razvila iz majhne obrtne delavnice, postopoma preraščala v industrijskega velikana, zato pa mora do kraja modernizirati ves proizvodni postopek.
Komisije že delajo
Minuli teden so se začele sestajati komisije, ki so jih izvolili na občinski konferenci ZK v Krškem. Komisija za idejna vprašanja se je zavzela za to, da bi prilagodili resolucijo razmeram v krški občini. Pripravila je akcijski program za obravnavo posameznih vprašanj po skupinah in aktivih ZK.
Turistično društvo prav gotovo ve, da se kaj takega ne bi smelo dogajati, in je zaradi tega namenilo z najemnino zasluženi denar za popravilo strehe. Tako je prav in pošteno. Dohodek od gradu naj se porabi za grad, dohodek od gostišča pa za gostišče!
Pisec naj nam prihodnjič pove kdaj ;e društvo prejelo tistih 50.000 din najemnine in zakaj ni bilo mogoče še pred zimo popraviti strehe. Pove naj tudi, kdaj bo društvo to napravilo in koliko bo to delo veljalo. Končno pa še tole: pred dnevi je zaradi slabih dimnikov izbruhnil požar v enem od grajskih prostorov; hitri preprečitvi gre zahvala, da je bil ogenj pogašen. Kljuib temu je zgorelo precej obleke, ki jo Jte imel tam uskladiščeno občinski odbor RK iz Krškega. Vprašam vas: kaj bi bilo, če bi požar izbruhnil ponoči in se razširil na podstrešje? Prepričan sem, da ne bi bilo nobene pomoči, kajti tramovje je suho. Prav je, da si delavci po prihodu z dela zakurijo, toda za požarno varnost bi moralo biti v gradu kljub temu poskrbljeno! Na to sem včasih že opozarjal.
A. 2MAVC
MAŠKARADA V KRŠKEM
Upravni odbor TVD Partizan Krško se je sestal in sklenil, da priredi tradicionalno partizanovo maškarado v torek, 10. februarja, ob 20. uri v domu TVD Partizan.
Pozornost pri delitvi!
Posvet s knjigovodji in z drugimi vodilnimi delavci v gospodarskih organizacijah, ki ga je 30. januarja sklicala podružnica Službe družbenega knjigovodstva v Krškem, je bil zelo dobro obiskan. Na njem so prisotni ugotovili, da bo letos reforma zahtevala smotrno gospodarjenje in dosledno izpolnjevanje priporočil za delitev dohodka. Povečevanje osebnih dohodkov bo možno le ob rasti proizvodnje in večanju poslovne sposobnosti podjetij.
Mladi in zunanja politika
Občinski komite ZM v Krškem bo v novem obdobju namenil prednost izobraževanju mladine. Najprej bodo priredili zanjo več predavanj o zunanjepolitičnih dogodkih, nato pa še o najpomembnejših vprašanjih našega družbenega in gospodarskega razvoja. Pri tem jim je obljubil pomoč občinski komite ZK.
Nova zbirka v Brestanici
Muzej izgnancev v brestaniškem gradu bodo verjetno še letos razširili z zbirko umetniških risb in skic, ki so nastale v pregnanstvu. Zanje bodo uredili dva prostora.
JUTRI PREŠERNOVA PROSLAVA
6. februarja ob 19. uri bo v Domu svobode proslava v počastitev obletnice smrti pesnika Franceta Prešerna. Program so pripravili: osnovna šola, glasbena šola Krško, ter člani delavskega prosvetnega društva »Svoboda«. Nastopil bo tudi pevec Matko Matjan. Organizatorji se priporočajo za obisk.
KRŠKE NOVICE
Če želite
odgovor ali naslov iz malih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali znamko za 50 par.
UPRAVA LISTA
■ VARSTVO PRI DELU IN STANOVANJA. Občinski sindikalni svet si Je aa letofcnje leto zadal precej pomembnih nalog. Da se skrb in vpliv sindikata Siri, Je sklepati tudi po tem, da v svojih nalogah zajema tudi področja varstva pri delu in skrb ■/& reševanje stanovanjskih problemov, ki Jih je v komuni Se vedno veliko.
■ ZA 16,7 ODST. VEČJI OSEBNI DOHODKI. Organi upravljanja pri GP SAVA so sklenili, da, se bodo 06ebni dohodki v tem kolektivu povečali v letošnjem letu poprečno za 16,7 odst. Po kvalifikacijskih kategorijah bodo najmanj pridobili nekvalificirani delavci — 5 odst., največ pa tehnični kadri, in sicer 25 odst. večje OD.
■ PRELOŽENI OBČNI ZBOR. Konec Januarja bi moral biti občni zbor obč. sindikalnega sveta. Zaradi bolezni predsednika so občni zbor preložili za približno mesec dni.
■ NADVOZ V LETU 1971/72. Priprave za gradnjo nadvoza čez železniški prelaz so v polnem teku. Če se bodo investitorji gradnje dokončno sporazumeli, bo nadvoz končan v letu 1971/72. Predvideno Je, da bodo pri inve-
sUcijah sodelovali vsak z eno-tretjinsko udeležbo železnica, republiški cestni sklad in občinska skupščina. Investicijski stroški za nadvoz Se niso znani.
■ KOMUNISTI SO SE SE. STALI. Nedavno (30. jan.) so se v tovarni papirja sestali Člani osn. organizacije ZK. Obravnavali so poročilo sekretariata o aktualnih problemih gospodarjenja. Razprava se je nanašala predvsem na pomanjkanje surovin — zaradi tega Se vedno delajo s polovičnimi kapacitetami — na razvoj podjetja in na medsebojne odnose.
■ KDAJ AVTOBUSNA POSTA-JA? Čeprav so organi SAP upravljanje že konec 1968. leta sklenili zgraditi na Vidmu avtobusno postajo, do gradnje še ni prišlo. Vse kaže, da si pri SAP glede gradnje sedaj niso enotni. Potniki bodo Se nekaj časa čakali na dežju.
■ NA ZDRAVLJENJU 42 DE-LAVCEV. V tovarni papirja so v preteklem letu omogočili zdravljenje ali okrevanje v Cateških Toplicah, Rogaški Slatini, Radencih, na Lisci in v Poreču 42 delavcem. Podobno bodo za zdravje delavcev poskrbeli tudi letos.
Leto 1970 pomeni za Kovinarsko iz Krškega veliko prelomnico. Kolektiv vidi pred seboj dolgoročno perspektivo, odkar se je odločil za modernizacijo.
Danes seja skupščine
Sevniška občinska skupščina se bo danes dopoldne sestala na svoji 8. seji. Dnevni red zasedanja obsega kar 16 točk, med njimi odlok o ustanovitvi sklada za narod* no obrambo, odlok o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov, poročilo o varstvu pri delu, odlok o neposredni kontroli cen, poročilo o poslovanju sevniškega Komunalno stanovanjskega podjetja, določitev ribolovnega območja in še nekatere zadeve. O odločitvah SKupščine bomo več pisali prihodnjič.
Kal: predavanji o prvi pomoči
Za minulo nedeljo je bil na Kalu pri Šentjanžu sklican razgovor o davčni politiki in zavarovanju kmetov. 15. februarja bo ob 14. uri v tem kraju veterinar Franc Štirn predaval o prvi pomoči pri živini, 1. marca ob istem času pa je predvideno predavanje Dr. Hum ra o prvi pomoči pri ljudeh.
NOVICE IZ TRŽIŠČA
• PREVZEM VODOVODA NA MALKOVCU. V ponedeljek, 2. februarja, je bil na Malkovcu tehnični prevzem tamkajšnjega vodovoda, ki so ga prizadevni ljudje zgradili v zelo kratkem času. Voda je v hiše prvič pritekla že decembra, vendar je bilo takrat še več kot polovico hiš brez vodovodne napeljave.
• PREDSEDNIK JE IVAN PUNGRCAN. Na prvi seji novoizvoljenega odbora krajevne organizacije SZDL Malkovec so izvolili za predsednika Ivana Pun-grčarja, za tajnika Lojzeta Udov-ča, za blagajnika pa Slavnika Levstika. Utrdili so tudi delovni program, ki obsega med drugim: gradnjo vodovoda za Pavlo vas, začetek in pomoč pri gradnji vodovoda Krsinji vrh, ureditev poti ter še nekatere organizacijske zadeve.
• ČAKAJO NA DANO OBLJUBO. V Tržišču ljudje še vedno čakajo, da pridejo električarji iz Sevnice, ki so obljubili, da bodo uredili javno razsvetljavo. Zaenkrat so Tržiščani kar v temi.
• ZBOR GASILCEV. Prejšnjo nedeljo so zborovali tržiški gasilci, ki so ob tej priložnosti sestavili delovni načrt za letošnje leto.
• PREMALO DENARJA. Lan
ska pomoč občinske skupščine krajevni skupnosti Tržišče v višini 5.000 dinarjev je bila razdeljena na 23 vasi, zato je, razumljivo, vsaka izmed njih dobila zelo malo. Kljub temu je bilo opravljeno veliko del, o čemer smo že pisali. Iz programa za letos je razvidno, da bi ves de-nal\ ki ga občina prispeva, lahko porabili samo za gradnjo vodovodov v Krsinjem vrhu, Pavli vasi in Gabrijelah, vse drugo pa bi moralo počakati.
L. UDOVC
46 let biti „financar“!
»Res ni lahak tak posel, da vse življenje terjaš od ljudi denar,« pravi Franjo Musec
V petek je občinska u-prava v Sevnici pripravila poslovilno slovesnost za svojega dolgoletnega uslužbenca, načelnika davčne uprave, nazadnje pa davčnega inšpektorja 65-letne-ga Franja Musca, ki je nič manj kot 46 let svojega življenja posvetil davčni službi.
Rodil se je v Logatcu, od koder se je družina po nekaj letih preselila v Sevnico. Končal je meščansko šolo ter se v začetku 1924 zaposlil pri takratnih »financarjih«. Služboval je v Radljah ob Dravi, v Slatini Radencih, Dubrovniku, ob Skadarskem jezeru. »Takrat je bilo tako: če nisi pravega volil, si lahko pričakooval, da boš moral nad drugo delovno mesto. Jaz sem že moral enkrat tako,« pove Franjo.
Osvoboditev je dočakal v Iloku, zatem je delal še v Šidu, Slovenskih Konjicah, dokler se ni 1956 zaposlil na občini v Sevnici.
Kaj naj bi preizkušenega finančnega mojstra v-prašali drugega kot to, kako se mu je posrečilo zdržati toliko let pri tako izpostavljenem delu!
»Res ni lakah tak posel,
kjer denar zahtevaš, ne pa daješ. Pred leti se mi je na Branskem nad Šentjanžem celo zgodilo, da sem imel denar, ki ga je bil lastnik kmetije dolžan za davke, že v rokah, pa mi ga je strgal in mi zagrozil z orožjem, da sem moral bežati.«
»In kateri davčni obvezniki so vam povzročali največ težav?«
»Obrtniki, posebno z gostilničarji je bilo težko. Človek mora zameriti ljudem, ki so v svojih davčnih prijavah izkazovali nekaj tisočakov zaslužka — ali celo izgubo, ob tem pa so gradili nove hiše. Ko sem jih vprašal, od česa sploh živijo, so me začudeno gledali.«
M. L.
Na Bučki so se na zadnjem zboru volivcev prejšnjo nedeljo dokončno odločili: še letos bodo začeli graditi vodovod, ki sd ga želijo že desetletja. Na zboru so ugotovili, da so načrti in priprave že tako daleč, da bi bila velika škoda odnehati prav zdaj.
Po načrtih, ki jih je omogočila občinska konferenca SZDL, bo vodovod stal okoli 220.000 dinarjev. Napajal bo gospodinjstva Bučke, Jerman vrha, Laz in še nekaterih va si in zaselkov Ker so stroški gradnje precejšnji, se je
SEVNIŠKI PABERKI
■ VAS MIKA DRSALNA RE. VIJA? Neutrudni Jože Smodej spet zbira prijave za izlet v Celovec in obisk slovite dunajske dr salne revije. Tja bi se s Sapovim avtobusom odpeljali v času od 6. do 10. februarja, kar je odvisno od tega, za kateri dan se bo odločilo največ ljudi. Izlet stane 75 do 85 dinarjev na osebo.
■ NAČELNO »ZA«. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve je prejšnji teden na seji sklenil, da je treba natančneje preučiti zahtevek sevni-ških dimnikarjev, ki so predlagali, da bi podražili svoje storitve. Člani sveta so menili, da je podražitev nekaterih uslug upravičena, saj se cene že dolgo niso spremenile in imajo dimnikarji razmeroma slabe zaslužke.
■ B AGATO V TEČAJ. Kot va bijo lepaki, se Je ta teden začel v Sevnici Bagatov tečaj Šivanja, krojenja in vezenja, ki obsega 70 učnih ur.
■ OSTREJE GLEDE SNAGE. Na današnji seji občinske skupščine je tudi odlok o vzdrževanju javne snage ter obveznem, odlaganju smeti in odpadkov. Odlok, ki predvideva do 3.000 novih dt-narjev kazni za kršitelje, naj bi po mnenju predlagateljev prispeval, da bi Sevnica in drugi kraji v občini dobili lepši videz.
■ OB DOMU SE PRALNICA. Pri sevniškem gasilskem domj bodo uredili tudi pralnico za či-
ščenje gasilske opreme. Na ponedeljkovem sestanku z direktorji delovnih organizacij so govorili tudi o gasilskem servisu, ki naj bi ga uporabljale vse delovne organizacije, da bo bolje izkoriščen.
■ NE PREJ, DOKLER NI VSE ZNANO. Lani smo napovedali as faltiranje Savske ceste, ki bo po magala razbremeniti prehod čez železniške tire pri domu TV D Partizan, toda cesta še vedno ni modernizirana. Ko so na zadnji sfeji sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve govorili o teh stvareh, so sklenili, da se z nobenim delom ne sme začeti prej, dokler ni znano, kako bo zagotovljeno celotno plačilo To bo vodilo tudi pri uporabi denarja, namenjenega za urejanje stavbnih zemljišč. V vseh primerih je treba narediti tudi prednosti vrstni red.
■ 2AGA NE DELA. 2aga v Spod. Boštanju že dalj časa stoji. Ljudje, ki bi radi dali razžagati les, sprašujejo, zakaj je tako
■ I.OKA:	2E PETI TRANS. VERZALEC. Lani je prehodil Slo. vensko transverzalo že peti loški planinec, doma iz Račiče pri Loki, Franci Štangel, ki dela kot geometer v Ljubljani Kot Je znano, obsega ta transverzala pot od Maribora do Ankarana in vključuje 104 planinske postojanke Tov Stangel hodi zdaj po zasavski transverzali, ki ni tako težavna a Je prav zanimiva
MAKADAM ENOSTAVNO VEČ NE ZDRŽI DANAŠNJEGA PROMETA
„Naredili smo več, kot bi morali-vzroki za slabe ceste so drugje"
Odgovarja vodja vzdrževanja cest v sevniški občini Franc Povše
Poročali smo o ostri javni kritiki na račun vzdrževanja cest v sevniški občini, ki so jo izrekli na prvi seji novoizvoljene občinske konference SZDL. Vodjo vzdrževanja pri delovodstvu novomeškega Cestnega podjetja v Sevnici Franca Povšeta smo zato zaprosili za nekaj odgovorov.
Z ZADNJEGA ZBORA VOLIVCEV
Na Bučki so se odločili
Še letos bodo začeli graditi vodovod - Predlagali so odlok o obveznem prispevku za ceste
vodovodni odbor odločil, da bo gradil v dveh fazah. Na zboru volivcev so naredili tudi razdelilnik, po katerem bo prispevalo vsako gospodinjstvo.
Na zboru volivcev so veliko govorili tudi o popravilu vaških poti in cest. Predlagali so, naj občinska skupščina sprejme odlok, po katerem Je vsako gospodinjstvo na območju krajevne skupnosti Bučka obvezno prispevati 16 prostovoljnih delovnih ur ali namesto njih plačati za vsako uro 5 novih dinarjev. Skupščina bo sprejela tak bdlok, saj bo prispeval k načrtnejšemu delu in skrbi za ceste.
Sklenili so tudi, da bodo v prihodnje tesneje sodelovali s sosednjo krajevno skupnostjo Rako, s katero bodo sklenili sporazum o skupnem popravljanju nekaterih vaš kih poti in cest.
TELEVIZORJI IN PEČI
V prodajalni ELEKTROTEHNA v Sevnici imajo na zalogi še nekaj madžarskih televizijskih sprejemnikov. ORION z ekranom 59 cm stane le 2.370 din. Zanimiv je tudi mali ORION — minivi-zor. Prav tako imajo na zalogi še nekaj trajno gorečih peči GORENJE In francoske GODIN.
ELEKTROTEHNA Je dobila novo pošiljko raznovrstnega vodnoinštalacijskegu materiala. Tudi elektroinštala-cijskega materiala imajo dovolj na zalogi.
Odslej lahko prodajalno ELEKTROTEHNA v Sevnici pokličete tudi po telefonu 74-142.	(POE)
PARTIZANOVA MAŠKARADA oo
tudi letos na pustno soboto zvečer v lepo okrušenih prostorih domu. Za nujlepše maske, ki jih bo izbrala posebna komisija, je pri pravljenih lepo Število dragocenih nagrad.
»Tovariš Povše, gotovo ste seznanjeni s kritikami z zadnje seje občinske konference SZDL na račun vzdrževanja cest, za katere skrbi Cestno podjetje Novo mesto. Kaj pravite na to?«
»Očitki na račun delavcev naše izpostave so neutemeljeni. Naredili smo več, kot bi morali. Bistvo problema je drugje. Lana smo prekoračili plan našega delovodstva in denar, ki mu je bil dodeljen, za 200 odstotkov samo na zasavski cesti, že pet let dobivamo enako veliko denarja, kar je povsem nevzdržno, saj je vsakomur jasno, za koliko so se povečali stroški v zadnjih petih letih, za veliko pa • se je povečal tudi promet.«
»Na konferenci so očitali, da niste izkoristili odjuge in niste posipali cest, ko so bile le-te še mokre. Menili so tudi, da bi morali imeti ob cesti že pripravljen gramoz za zapisanje jam.«
»Zadnji očitek je povsem nestrokoven. V praksi smo se prepričali, da je bolj pametno gramoz dovažati, ker manjši kupi ob cesti ostaja jo dolgo zamrznjeni in cestarji le stežka pridejo do gramoza in peska. Pa še nekaj je: kupi ob cesti ne zaležejo dosti, saj je treba mnogo kamionov gramoza in peska, če hočemo cesto dobro popraviti. Letošnja odjuga je bila nenadna, toda zlasti na mirenski cesti nepopolna. Vse ceste na našem območju smo pravočasno preorali z buldožerjem in gre-derjem, ukrepali pa smo tudi proti poledici. Na cesti je še vedno nekaj leiu, zaradi čekar so jame še večje, gramoz pa se v takih kotanjah ne drži dlje časa. S kako velikimi težavami se ukvarjamo, naj pove primer, da smo za enkratno krpanje ceste Brestanica—Sevnica porabili 500 m’ gramoza, učinek pa je komada opazen. 2e v januarju smo imeli tako velike stroške, da smo zaskrbljeni, kako bo z vzdrževanjem cest med letom.«
»Kaj pravite k očitkom rudnika Hrastnik in Trbovlje, k| sta zagrozila, da bosta prenehala voziti delavce iz Šentjanža in Krmelja, če cesta ne bo popravljena?«
»V tem vpitju Je preveč dramatiziranja. Delali smo ob sobotah in nedeljah, da bi cesto bolje vzdrževali Tudi občinsika skupščina Sevnica bi že lahko uredila lastništvo kamnoloma v Skrovni-
PRIJETNO
PUSTOVANJE
v Kolodvorski restavraciji v Sevnici v soboto, 7. februarja:
• okusna pustna večerja
• dobra kapljica
• glasba in ples
Vabi
Gostinsko podjetje SEVNICA
ku, da bi uporabljali tam-kajšn/i gramoz. Mirenska ce-
Zadnja pot Damjanove mame
Nedolgo tega so na pokopališču v Gabrijelah pokopar li Marijo Damjan iz Pijavic, preprosto, skromno ženico, ki se je kljub 85 letom še živo zanimala za dogodke doma in po svetu. V tem mesecu bi praznovala 60 letnico zakonskega življenja; vzgojila je 7 otrok, od katerih so trije dali življenje za svobodo. Ob grobu se je od Damjanove mame naj starejše občanke na območju krajevnega urada Tržišče, poslovil predstavnik krajevne organizacije ZB Tržišče.
B. D.
mmm
sta je preobremenjena w>da staro šofersko pravilo je, da je treba hitrost prilagoditi razmeram na cesti. Naši delavci želijo, da se kritiki bolje seznanijo z našimi težavami. Dobronamerne pripombe ra* di upoštevamo.«
A. ŽELEZNIK
URAD PUSTNEGA KRALJESTVA JAVLJA:
Cesto bo dala pustna oblast
10. februarja bo v velikem ceremonialu asfalti-ranih zadnjih 12 km ceste od Ljubelja do Ohrida
Spoštovani meščanit sporočamo vam, da bo pustna ob• last, ki se bliža, naredila za vas toliko dobrega, da je zlepa ne boste pozabili. Uresničila bo prvo posavsko integracijo (sodelovanje turističnih društev Sevnice in Krškega), izpeljala bo vesoljsko poroko Lune in Marsa in predvsem:	asfaltirala bo
zadnjih 12 km ceste med Ljubeljem in Ohridom.
Sporočamo tudi, da bo Pustno kraljestvo sprejelo še več pomembnih dokumentov, pri čemer posebno opozarjamo na proglas »vsi enotni — vsi edini« ter na posebne dovolilnice soprogam in ljubčkom ter še na nekatere javne listine, ki naj do našega praznika ostanejo skrivnost.
O resoluciji v osnov. orqanizaciiah
, Občinski komite ZK Sevnica je minuli teden obravnaval zunanjepolitični polo žaj Jugoslavije, posebno od-nose do vzhodnoevropskih dežel. Sklenil je tudi, da bodo po krajevnih organizacijah ZK obravnavali naloge, ki sledijo iz resolucije, ki Jo Je republiška konferenca Zveze komunistov Slovenije sprejela na prvi seji.
RAnio SEVNICA
Radio Sevnica oddaja poskusno na valovni dolžini 213 m ali 1403 kHz.
NEDKIJA, S. FEBRUARJA:
12.00 — Napoved programa — Lokalna poročila — Občinske novice in kronika — Objave, reklame in spored kinematografov — Kultur-ni praznik Slovencev, PreSemov dan — Operne arije — Nekaj o vzgoji — Prvi del oddaje po Že-Ijah — Zdravstveni napotki — Spomini iz NOB — Kmetijski nasveti — Tuji pevci, tuje melo dije — Promet ln ml — Drugi del oddaje po željah.
SRKDA, 11. FEBRUARJA:	ob
17.00 — Objave, reklamo in spored kinematografov — Zdravstveni napotki — Nekaj o vzgoji — So-diftče in občan — Poje oktet iz Loke — Razgovor z direktorjem konfekcije JUTRANJKE — Prvi del oddaje po željah — Kmetijski nasveti — Z ghuibo po svetu — Turistični napotki — Nove melo-dlje — Nekaj o bontonu — Glas. beno uganke v studiu — Drugi del oddajo po željah.
Da gre zares, naj objavimo še slovesno izjavo vršilca dolžnosti direktorja Cestnega podjetja »Sama jama«: »Cestni krii je slovenski križ. Ceste so odločilne za razvoj gospodarstva, turizma, za razvoj zaostalih območij, skratka — ceste so hrbtenica. Kje je denar zanje, ki smo ga mi zbrali? Odločili smo se, da ne bomo čakali na srednjeročne, dolgoroč- t ne in ne vem še kakšne programe in da jo bomo raje naredili sami. Kako bomo izpeljali to enkratno akcijo, naj se vrli občani na lastne oči prepričajo v torek, 10-februarja.«
Spored pustnega torka
Ob 14 uri bo v Šmarju poročilo za firbce in objava pogodbe o asfaltiranju ceste Impoljca-Krško.
Ob 15 uri na ploščadi pred Merksom — asfaltiranje ceste.
Ob 16. uri v gasilskem do- , mu vesoljska svatba.
Ob 17. uri na Kvedrove^ trgu prevzem in izročitev ste za promet.
Ob 17.30 slavnostna vesoljska poroka.
V prodaji so vstopnice enodnevna dovoljenja moteno ponočevanje.
SLEDI. K AH KDO
Razpored skupšč,n ZB
Sestavljen je faZpo?eCl0rg8’ n ih skupščin krajevni noV nizacij Zveze borcfiy .^e, na območju sevmške ^up-
Medtem ko sta že bl q]$[\cU ščint v Loki in n® se bodo v naslednja po. zvrstile Se: 12. febr cevnih štanju, 19 febr. v ipntja*1'
22. febr. v Krmelju. • ,er žu, Bučki in Studenc ^
1. marca v Tržiš*0 bukovju.
POGLOBITI STIKE Z OBČINO
Zdaj imajo svoj klub
Pomenek s predsednikom novoustanovljenega Kluba študentov trebanjske občine, Jožetom Mandljem, študentom gradbeništva iz Trstenika
. >>SvoJ čas smo bili vsi študentje ožje Dolenjske združeni v enem študent-em klubu. Iz njega so f® najprej izločili Belo-*ranjci, zdaj pa še štu-entje trebanjske občine.
aj ste se odločili za to?«
»Nas je vseh skupaj o-oii 4o študentov novome-_ e občine pa je mnogo 1e?’ ■*> smo se nekako siabo počutili, bolj kot prisesek. Prepričani smo, da 1 sami lahko bolje delo-
in da bi tako lahko vzpostavili tesnejše stike občino, v kateri smo doma.«
»Trebanjska občina šteje med manj razvite. Po podjetjih imajo malo strokovnjakov, čeprav so prav ljudje navažnejši pri tehnološkem napredku. Kako gleda vaš klub na ta dejstva?«
»Sodelovati z domačimi delovnvimi organizacijami je naša najvažnejša naloga. V ta namen bomo izdelali tudi analizo, v kateri bomo ugotavljali potrebe v občini in skušali študente usmerjata, da bodo dobili štipendije ali posojila. Niti polovica naših študentov ne dobiva družbene pomoči, čeravno bi jo nekateri zelo potrebovali. Da bi poglobili stike, ima klub v načrtu razgovor z gospodarstveniki občine ter ekskurzijo po podjetjih občine.«
»2e v starih, dobrih časih je studentarija rada prirejala zabave. Gotovo na to niste pozabili.«
»Naš klub bo v soboto, 7. februarja, priredil pustni ples na Mimi, v načrtu pa imamo tudi, da bi kasneje organizirali brucova-nje v Trebnjem.«
M. L.
RAZGLAS ROKA
ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA
V	SEČNIH SEZONAH 1970/71 IN 1971/72
Na podlagi določil 12. člena pravilnika o določanju količin lesa za domačo uporabo Brežice objavljajo GOZDNI OBRATI Bre-:*c®* Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Senovo *n Sevnica
ROK ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1970/71 in 1971/72
roč^°ZC^ Posestniki, ki imajo gozdove na pod-DriiJU zgoraj navedenih gozdnih obratov, naj i»„iavi^0 sečnje v svojih gozdovih, kakor tudi en gozdov v roku
od 1. februarja 15. marca 1970
b** in ^as priglasitve v navedenem roku ^ajne načf°^ra^ objavili na krajevno obi-
izkliiu?*11* P°sestniki, ki imajo namen sekati ho Li i° ,za domačo uporabo, morajo obvezah I97l/7‘f>1)ti Sečn^ za dve leti skupaj (1970/71
ssčnfp ^	posestnik mora ob priglasitvi
k°Hčinp171aviti' koliko °d skupno priglašene uPorahr> i M seč“j<> bo imel za domačo koliko a za ^urjavo in tehničnega lesa tn ^sestniČ namenil za prodajo. Ce lmk gozdni jem fTnv:r>^arad^ večjih popravil stavb v svo-trebe	ali	novogradnji	večje	podnje r>v>,	m	lesu,	mora	ob	priglasitvi
dokumPntI^no^pr^dložiti potrjeno gradbeno viti tudi nitii0' Prl8lasitev je sicer možno opra. ^°Sojem h,!11?110* r?a gozdni obrat, vendar pod navede vsp n astni^ gozda v pismeni prijavi ^ene rabi les	0	gozdu *er v kakšne na-
f>r°ste vsake^601, I->ku so Priglasitve sečenj Izve	Plačila.
večnSD?pPj!fr!eBa ™ka gozdni obrati ne bo-Potrebe v IrT Priglasitve, razen za poseb-BrežiCp Pomeni elementarnih nezgod.
26. 1. i970
'prava gozdnega gospodarstva Brežice
VARUJMO BOGATO KULTURNO IZROČILO NAŠIH PREDNIKOV
Zaradi revščine lahko še revnejši
Tako pravi Zavod za spomeniško varstvo, ki svari pred uničevanjem kulturnozgodovinskih spomenikov ter poziva ljudi k sodelovanju
Majhne denarne možnosti — ob tem pa veliko bogastvo kulturnozgodovinskih spomenikov, to je osnovno nasprotje, ki je pri ohranjevanju našega kulturnega izročila značilno za trebanjsko občino: Tako ugotavlja Zavod za spomeniško varstvo, ki si prizadeva kljub temu obvarovati, kar se največ da. Občina sama ne more skrbeti za spomeniško varstvo tako, kot zahtevajo predpisi.
V	nekaj stavkih je nemogoče našteti, kaj šele opisati, vsega bogatega kulturnega izročila, ki so ga naši predniki zapustili na območju občine. O starih cerkvah in gradovih, freskah in kiparskih delih piše v vsaki knjigi, ki obravnava kulturnozgodovinsko bogastvo vse Slovenije.
Zal je bilo to področje v preteklosti precej zapostavljeno. Danes marsikak domačin ne ve, da ima na primer Šentrupert eno naj lepših gotskih cerkva na Slovenskem, da premore ste ra cerkev na Žalostni gori pri Mokronogu freske pomembnega baročnega mojstra £ ranca Jelovška, da je cerkvica na Vihru nad Šentrupertom znana po svojih starih oltarnih podobah, da ima cerkev na Veseli gori slike Antona Tuška, da je bil v Šentrupertu doma zelo ploden podobar in slikar Anton Posti, da je okoli 800 let stari Strelov turn ostanek starega mo-kranoškega obzidja. Malo je poznana tudi zgodovina mnogih gradov, ki so posejani po Mirenski in Temeniški dolini.
Se bi lahko naštevali znamenitosti, ki pomenijo velik prispevek v zakladnico slovenske kulture.
Da bi obvarovali, kar se še obvarovati more, je potrebno spremeniti odnos do spomeniškega varstva ter podučiti ljudi, kaj pomeni
uničiti kulturnozgodovinsko znamenitost. Primeri, kot podrto staro gospodarsko poslopje na Veseli gori, zatem kapelica pri Mokronogu, cerkvica na Cerovcu, dokazujejo, da se marsikje tega še ne zavedamo.
Zavod za spomeniško varstvo je za letos pripravil vrstni red najnujnejših del na posameznih kulturnih spomenikih, k čemur prispeva tudi sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti. Vedno znova poudarja, da je skupnega denarja premalo in da naj ljudje s svojo zavestjo prispevajo, da vsaj v prihodnje ne bo večje kulturne škode. O koristih, ki jih že ima ali jih bo še imela občina od svojega kulturnega izročila, ni potrebno govoriti.	M.	L.
Priprave na konference
Letne konference krajevnih organizacij SZDL se bodo zvrstile do 15. februarja — Predlog izvršnega sveta: 0,15 odst. od neto proizvoda
Danes ponovno seminar
Za danes popoldne ob 15.30 je ponovno sklican seminar za člane sekretariatov krajevnih organizacij Zveze komunistov, na katerem bodo govorili o delovnih metodah ZK in o' vodenju sestankov. Seminar bodo ponovili zato, ker Je bila pred 14 dnevi premajhna udeležba, predvsem zaradi nepopolnega obveščanja.
Najkasneje do 15. februarja naj bi bile končane letne konference krajevnih organizacij SZDL. Tako je sklenil izvršni odbor občinske konference minuli teden.
Razen poročil o delu v minulem letu bodo na letnih konferencah obravnavali tudi politični in gospodarski položaj v občini ter organizacijo šolske mreže, rorej stvari, ki zadevajo vse občane. Te dni se je sestala večina odborov krajevnih organizacij, kjer so določili tudi nekatere kadrovske spremembe, ki jih bodo predlagali letni konferenci.
Izvršni odbor je prešnji teden znova obravnaval financiranje organizacije SZDL v občini. Na predlog republiške konference je sklenil predlagati občinski skupščini, naj tudi ona z odlokom določi stalni vir denarja za
Oglašujte v DL!
organizacijo. Da bi Socialistična zveza dobila toliko denarja za svoje delo kot lani, bi bilo treba zanjo izločiti
0,15 odstotka neto proizvoda občine. Izvršni odbor predlaga, naj skupščina z odlokom zagotovi ta odstotek.
Začele so se skupščine ZB "
S prvim februarjem so se začele letošnje letne skupščine krajevnih organizacij ZB. Tega dne sta bili skupščini na Mimi in v Velikem Gabru, sklicane pa so tudi za prihodnjo nedeljo. V drugih krajih so pripravlialni sestanki odborov, na katerih govorijo o novem statutu organizacije ter o drugih pripravah na letne skupščine.
Mirna: otroška maškarada
Tako kot med vsemi društvi na Mirni je tudi pri Društvu prijateljev mladine čutiti vse večjo delavnost. Društvo je ob novem lem organiziralo sprejem dedka Mraza in obdaritev otrok ter program z otroškimi igricami in lutkovnim gledališčem, za pustni dan pa bo priredilo tradicionalno otroško maškarado. Naj še navedemo da sta dve članici odbora — Marija Kolenc in Martina Potokar — sprejeli zlato odličje, s katerim ju je za dolgoletno delo odlikoval republiški odbor DPM.
P. S.
Mirna: v soboto pustni ples
študentski klub trebanjske občine, ki nosi ime Pavla Golic, bo v soboto zvečer, 7. februarja, priredil v domu TVD Partizan na Mirni pustni ples. Na prireditvi bodo ir rali »Fantje izpod Brneka«. Vvabljeni!
Predsednik še naprej Ivan Kos
Na občnem zboru izvoljeni 25-članski občinski sindikalni svet je -28. januarja vo il predsednika in predsedstvo. Za predsednika ObSS je bil izvoljen Ivan Kos, za tajnika Ivan Longar, člani predsedstva pa so še: inž. Damjan Mlakar, Jana Potočnik, StanKa Selak, Jože Kastelic, Peter Podobnik, Martin Majerle in Tone Glogovšek. Za predsednico nadzornega odbora je bila izvoljena Lojz-zka Kek, za člana pa še Franc Masnik in Stane Ponikvar. Na seji so govorili o delu sindikata, dopolnili pravila ter sklenili organizirati seminar za novoizvoljene sindikalne delavce.
Večja vloga občinske zveze
Kako poživiti delo občinske zveze za telesno kulturo, je bilo najvažnejše vprašanje na seji članov odbora, ki je bila sklicana na posredovanje predsednika občinske konference SZDL. Ponovno so ugotovili, da društva za telesno kulturo, ki vključujejo TVD Partizan in šolska športna društva, dokaj uspešno delujejo, manjka pa večja usklajevalna vloga občinske zveze. Sklenili so dopolniti sestav njenega odbora, za predsednika pa predlagali Ivana Kosa, ki je to funkcijo priprav-lien sprejeti. Govorili so tudi o delovnih programih za letos ki so iih posredovali občinski skupščini.
NAJNOVEJŠE IZ CAPE
masRFNFUSSA
Klub »larfarjev« iz Mokronoga Je sklenil preložiti izstrelitev Kurentove rakete, ki je medtem že dobila ime Nassenfuss I, na pustno nedeljo, 8. februarja, ob 14. uri. V primeru, da bo zelo sdabo vreme, bodo izstrelitev preložili na torek.
Ob 14. uri bo prihod karnevala na trg Cape Nassenfuss. Sledil bo slavnostni sprejem delegacij iz zamejstva, nato pa še izstrelitev. Nagrada 1000 dinarjev bo izplačana takoj, ko bo raketa vzletela v vsemirje, kar bo vsekakor nekaj edinstvenega.	S. P.
TREBANJSKE IVERI
■ ZDAJ 2E 10.000 KNJIG. Trebanjska knjižnica se je lani obogatila za 346 knjig in jih ima skupno že okoli 10.000. Lani Je bilo izposojenih blizu 5.000 knjig, daleč najbolj Številni bralci so iz vrst mladine. Matična knjižnica posoja knjige tudi na Mimo in v Šentrupert, letos p« bo začela urejati tudi šolske knjižnice na podružničnih šolah, tako, kot je uredila Šolsko knjižnico ▼ Trebnjem.
■ POČAKATI BO TREBA. Tre bnje, ki je iz leta v leto večje, Je preraslo vas in zato že potrebuje ulice. Vendar bo treba z imenovanjem ulic počakati do leta 1971, ko bo splošen popis prebivalstva ln bodo opravljene tudi te spremembe. Tako zahtevajo pristojni republiški organi.
■ »BITKA« ČEZ 11 MESECEV. Pičlo leto dni bo treba potrpeti, da bo prišel tudi trebanjski kinematograf na vrsto pri predvajanju Bulajičevega filma Bitka na Neretvi. Film bo v Trebnjem na sporedu 9. in 10. januarja 1971. Za mesti smo torej — leto dni, nekdaj smo bili še precej dlje.
■	JUTRI O SMUČARSKEM KLUBU. Ce že letošnja zimska sezona, vsaj po januarskem vremenu sodeč, ne bo dala posebno veliko smuke, bo pa dala smučarski klub. Za Jutri je sklican iniciativni odbor, ki bo pripravil ustanovitev smučarskega kluba Trebnje. Klub bo deloval kot sekcija TVD Partizan.
■ DRUGIČ V SOLI. Ta teden se je začel pouk v večerni osnovni šoli, ki jo je delavska univerza priredila za tiste, ki v času rednega šolanja niso naredili osemletke. Prišli so torej drugič v šolo, tokrat prav gotovo z večjo voljo, da jo bodo tudi dokončali. Prijavilo se je čez 30 ljudi.
■ TELEFON NA REPCE. Rep. čani bi imeli radi telefonsko zvezo z bližnjim Trebnjim. Predsednik ObS je že zagotovil, da bo skupščina pomagala, krajevna skupnost naj stvari preuči in pripravi vs& potrebno.
■ PRVE MASKE. Letošnje pustovanje se bo kar precej raztegnilo. Prvo pustovanje je že v nedeljo priredila gostilna Opara, za prihodnjo soboto, nedeljo in torek pa so pustne prireditve napovedane tudi drugod. Torej: na svidenje za pustno masko!
■ ZELJA: ASFALT DO STEFA. NA. Na zadnjem zboru volivcev v tem kraju so govorili, da bi bilo potrebno asfaltirati zelo prometno cesto od Trebnjega do Štefana, v dolžini okoli 2 km. Seveda je vprašanje, kje dobiti denar, saj Je v občini nedokončana cesta proti Mokronogu in naprej proti Sevnici, ki je modernizacije še bolj potrebna.
■ SE EN OBRTNIK. V prostorih mehanične delavnice pri Jutraževi hiši je začel opravljati samostojno ohrt Jože Krevs. Popravlja mopede, pa tudi druga motorizirana vozila.
Trebanjski grad sega v X. stoletje. Obstajajo načrti, kako bi ga usposobili v turistične namene, vendar ni denarja. Na sliki: stiliziran lev pred vhodom v poslopje. ki je zdaj zatočišče družin, ki nimajo boljših stanovanj. (Foto: Legan)
Kmalu zbor občanov
Zbor občanov Kočevja bo okoli 20. februarja. Na njem bo poteka'a razprava o zaključnem računu krajevne skupnosti za lani in o nadaljnjem urejanju mesta. Sprejeta bosta tudi program del na območju krajevne skupnosti za letos in finančni načrt. Podrobneje bomo o osnutku programa poročali prihodnjič.
Milijoni so bili, tisočakov ni
Pred leti so v kočevski občini ugotovili, da zemljški kataster ne daje točnih podatkov o spremembah, ki so nastale med drugo svetovno vojno in v povojnem obdobju, ko je večji del zemljišč postal družbena lastnina. Da bi dobili čimbolj zanesljive podatke, so izvedli že pred nekaj leti novo merjenje zemljišč. Za te namene je bilo porabljenega precej družbenega denarja. Podatki so v glavnem zbrani, potrebno bi jih bilo samo javno razgrniti. Za ta dela pa sedaj primanjkuje denarja. Tako podatki hitro zastare-vajo. Pogoste spremembe, predvsem v večjih središčih, so neizbežne (zaradi novih gradenj itd.).
—š—
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Resni napori za pridobitev strokovnjakov
Izvoljen je odbor, ki bo delovnim organizacijam pomagal usklajevati štipendiranje, izobraževanje in zaposlovanje - Delovne organizacije bodo v obliki pogodbe kmalu podpisale družbeni dogovor
Pred kratkim je bil v Kočevju sestanek predstavnikov delovnih in drugih organizacij, na katerem so izvolili 9-članski usklajevalni (koordinacijski) odbor, ki bo delovnim organizacijam pomagal usklajevati zaposlovanje in štipendiranje. Za predsednika odbora so izvolili Marka Žvoklja, vodjo kočevske podružnice Zavoda za zaposlovanje Ljubljana.
Glavna naloga novega odbora je, da bo uresničil ali pomagal izvrševati sklepe v zvezi z zaposlovanjem v občini, ki jih je na nedavni seji prejela občinska skupščina.
V	teh sklepih je med drugim predvideno, da bo ustanovljen ta usklajevalni odbor, ki bo izdelal v obliki pogodbe osnutek družbenega dogo-
vora o štipendiranju, izobraževanju in zaposlovanju v občini. Osnutek bo izdelan do konca marca, nato pa bodo o njem razpravljali samoupravni organi delovnih organizacij. Seveda bo novi odbor spremljal tudi izpolnjevanje družbenega dogovora in skrbel, da se bodo določila dogovora uresničevala.
Prostori so že razdeljeni
Mladina v Likovni salon, Likovni salon v tržnico - Trikon pa ostane še v starem muzeju
Končno je odločeno: kočevska mladna bo imela svoj klub v prostorih sedanjega Likovnega salona, razen tega bo za ples lahko uporabljala (kot že doslej) sosednjo dvorano množičnih organizacij.
Kočevje:	Ribnice:
(cene v din za kg)
krompir	0,90	0,80
sveže zelje	2,80	2,90
kislo zelje	2,80	2,80
kisla repa	2,60	—
cvetača	2,90	3,00
fižol v
zrnju	5,65	5,00	in	7,00
čebula	3.80	4,00
česen	13.2»	13.00
solata	4,70	5,00
špinača	7.60	8,00
korenje	2,20	2,00
peteršilj	6,00	6,50
zelena	3,00	—
radič	10,30	10,00
jabolka	1,60 do 2,90 2.00
hruške	2,60	3.00
grozdje	5,20	5,00
limone	4,90	5,90
mandarine	6,50	6,20
pomaranče	5.40	5.30
banane	6.20	6,20
ananas	7,40	7,50
jajca (cena
za kos)	0,95	0,97
Likovni salon se bo preselil v zgornje (zaprte) prostore kočevske tržnice, ki so bili doslej le delno izkoriščeni. V eni pregradi je imelo prodajalno podjetje Ljub^ Ijanske mlekarne, ki je s 1. februarjem odpovedalo najem. Kulturni delavci lahko začno takoj preure^td prostore za novi Likovni salon.
TRIKON bo še nadalje obdržal skladišče v bivšem muzeju. Preselitev skladišča na tržnico namreč ni prišla v
poštev, ker Je tržnica premajhna, razen tega pa je ob zelo prometni cesti. Skladišče ob tej cesti bi bilo velika ovira za promet.
Z razdelitvijo prostorov, ki je bila opravljena 29. januarja so prizadeti v glavnem zadovoljni. Razdelitev je bila opravljena na sestanku predstavnikov družbeno politici Organizacij, občinske skupščine, krajevne skupnosti in kulturnih delavcev.
Tesno sodelovati z vsemi
S seje komisije za pripravo programa razvoja občine Kočevje - Osnovno: gozdarstvo, lesna industrija, prometne zveze in turizem
Na zadnjem sestanku komisije za izdelavo programa razvoja občine Kočevje 28- januarja so v zvezi z dosedanjim delom sprejeli nekatere sklepe.
Tako so menili, naj bo nosilec izdelave programa DO-
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ZIMA SE JE PREVESI I-A in polagoma se bo treba pripravljati za dela na vrtovih in v parkih. Pri turističnem društvu je bila ustanovljena vrtnarska sak-cijp, ki Je ob ustanovitvi veliko obetala. 2e dolgo nismo slišali ničesar o njenem delu, čeprav Je sedaj najbolj ugoden čas za pri-prave letnega načrta za delo sekcije in za nasvete ter pomoč članom. Sekcija bi morala biti tudi močan usmerjevalec za urejanje mestnih parkov in pri vzgoji prebivalcev, da bi dobili čut za okrasne nasade oziroma parke. Morda bi bilo delo uspešnejše, ko bi imeli v Kočevju samostojno društvo z vnetimi vrtičkarji in ljubitelji narave.
■ ■ ■ NADZOR VAD PROME. TOM, tudi pešci, bi morala zaostriti krajevna skupnost. Prek vseh zelenic so že narejene steze-bližnjice. Vse Je poteptano in stlačeno, kar Je bilo v Jeseni na novo urejeno in drago plačano. Tudi nokaterim avtomobilistom Je vseeno, če vozijo po zelenici ali pešpoti. Tudi oni vozijo kar počez po bližnjicah kakor na vasi Prometni znaki so samo še za olepšavo mesta in ponočnjakom za preizkušanje moči in surovosti. Avtomobilizem pri nas naglo narašča, kar je znak dobre življenjske ravni, žal pa ne raste tnko hitro kulturna raven pri večini voznikov. Kjer ne spoštujejo prometnih znakov, ne spoštujejo tudi organov, ki te snnke predpisujejo!
■ ■ ■ RAZSTAVA PTIC PEVK
in golobov v Ljubljani je zelo zanimiva za ljubitelje teh živalic. Tudi iz Kočevja se Je peljalo že več ljudi na njen ogled Naši obiskovalci so se zanimali za kanar-
čke-vrvičke in za posebne vrste golobov.
■ ■ ■ IKRE S KROGLICAMI
so zelo zaživele med otroki. NAMA prodaja zelo lične in večbarvne kroglice. Nekateri otroci so že pravi mojstri v tej otroški igri, ki je bila pri nas že skoraj pozabljena. Vesel živžav Je povsod, kjer najdejo primeren prostorček, da Imikule rade tečejo. To Je res primerna igra za otroke in je tudi cenena. Popolnoma je izpodrinila lani tako razbohoteno cenkanje • kovanci.
■ ■ ■ K U LTll RN O-PROS VET. NA sekcija pri Društvu upokojencev v Kočevju Je sklicala več članov in članic na širši sestanek. Na sestanku — bil je dobro obiskan — so se pogovorili o načr-tih dela sekcije za letos. Najprej so imeli zelo sproščen in izčrpen razgovor o kulturnih razmerah v Kočevju, o vzrokih kulturnega mrtvila, o domu Jožeta Seška, ki Je kulturni spomenik, in o drugem. Za sedaj so se dogovorili za pripravo pustnega večera in z« proslavo 8. marca. Oboje bo v prostorih društva. Odločili so se tudi, da bodo uprizorili Jurčičevega »Desetega brata«. Člani sekcije se bodo sestajali dvakrat na teden ln bodo pripravljali razne programe za raavedrilo članov društva
■ ■ ■ KOČEVSKI MEDVEDJE BRUNDAJO, da njihova kolegica medvedka Gii.a kljub zimi išče ženina. Stara Je leto dni in tehta okoli 70 k Zanjo že od nožne mladosti vzoru« skrbi (kot smo že poročal kočevski iovec Jože Boldan-Silni. Čistokrvni kočevski medvedje, oglasite se kaj pri Gini ali pa Ji pošljite svoje ženitne ponudbe'
Fnsfefta
Odbor ni organ občinske skupščine, ampak delovnih organizacij, saj bo njim pomagal, jim svetoval in jih usmerjal. Vendar pa bo družbeni dogovor povsem določeno obvezoval vse delovne organizacije, da bodo plačevale izobraževanje potrebnih strokovnjakov in da bodo stro-
Protituberkulozna služba
Protituberkulozni dispanzer zdravstvenega doma Kočevje, ki deluje za območje kijevske in ribniške občine, je lani pregledal okoli 6.500 ljudi ali 22,6 odstotkov v^e-ga prebivalstva. Razen številnih ostalih bolezni in obolenj so ugotovili 28 primerov novih tuberkuloznih bolnikov. Ob koncu preteklega leta je bilo po njihovih podatkih 140 tuberkuloznih bolnikov in 1.291 oseb z neaktivno tuberkulozo. Obolenja so ugotovili tudi pri šoi.skih otrocih, zlasti s podeželja.
-	š -
Zelo drag načrt
Načrt za novo stavbo vzgojnovarstvenega zavoda oziroma za otroški vrtec v Kočevju je izdelan. Gradnja bi veljala okoli 5 milijonov din ali več kot še enkrat več, kakor je bilo prvotno predvideno. Na bližnji razširjeni seji sveta za kulturo in prosveto bodo načrt temeljito preučili. Zelo verjetno se bodo odločili, naj bi zgradili le tako stavbo, ki bo v skladu s finančnimi možnostmi.
kovnjake tudi pravilno zaposlovale.
Kljub temu pa bo spremljala delo odbora s pomočjo nekaterih svojih organov (na primer sveta za gospodarstvo) tudi občinska skupščina. To je dolžna tudi zato, ker je večina njenih sklepov tesno povezana z delom novega odbora.
Ob zaključku naj spomnimo bralce še, da v občini Kočevje primanjkuje raznih strokovnjakov (o tem smo že poročali), zato je delo novega odbora zelo odgovorno. Prav od njegovega dela je namreč odvisen tudi hitrejši vsestranski, predvsem pa gospodarski napredek občine.
J. P.
Več dali, kot dobili
Za turistična društva je podobno kot za ostala znano, da se preživljajo predvsem z dotacijami, ki jih dobijo od občinskih skupščin za svoje amatersko in družbeno koristno delo. Pri obračunu za lani pa je upravni odbor Turističnega društva Kočevje ugotovil, da so prejeli od družbe (občinske skupščine) lani 5000 din dotacije, društvo pa je v obliki prometnega davka prispevalo družbi (zvezi, republiki, občini) 5.986,30 din. Torej je društvo družbi več dalo, kot je od nje prejelo!
„JELKA" upravičila obstoj
Novi delovni prostori bodo velika pridobitev za obrat LIK v Podpreski - Pomagalo tudi ZKGP
Za obstoj lesnega obrata v Podpreski niso zainteresirani samo člani tega kolektiva, ampak vsi občani Dragarske doline, ki budno spremljajo njegove uspehe in težave.
V	prvih povojnih letih so bili najodgovornejši predstavniki okraja prepričani, da je ta obrat za družbo škodljiv. Na mnogih burnih sestankih so skušali izsiliti pristanek za ukinitev, čeprav še niso bile obnovljene v vojni požgane vasi.
Kljub protestom ljudi je leta 1949 matično podjetje obrat ukinilo, ker v oddaljeno in zaostalo območje ni hotelo vlagati denarja.
Kasneje je kmetijska zadruga Draga začela spet rezati les za obnovo, razen tega je ustanovila mizarski obrat, v katerem je dobilo zaposlitev nekaj domačinov. Iz tega obrata je nastalo samostojno podjetje »Jelka«, ki se je kasneje združilo z Lesno industrijo Kočevje.
Matično podjetje je kmalu izdelalo načrte za nove. prostore. Gradnja pa se je zavlekla zaradi požara na žagarskem obratu v Kočevju in gradnje ivernice.
V	Podpreski zdaj že gradijo nove delovne prostore. Prepričani smo, da bo delovni kolektiv obrata s svojo prizadevnostjo in skrbnim gospodarjenjem upravičil gradnjo, kot je doslej upravičil obstoj obrata.
Za gradnjo novih prostorov pa je pokazalo veliko razumevanje Združeno kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje, ki je v ta namen prispevalo prer mrja. S tem je Združeno KGP pokazalo, da namerava pomagati gospodarski rasti zaostalih krajev.
L. PANTAR
MINVEST, za kar pa je treba pripraviti še pogodbo. Komisija oziroma nekateri njeni člani pa bodo z njim tesno sodelovali.
Nekatera izhodišča za reševanje posameznih vprašanj bo komisija še dopolnila oziroma nakazala več možnih rešitev.
Udeleženci sestanka (vabljeni so bili tudi predstavniki nekaterih delovnih organizacij m drugi) so se strinjali, da imata največ možnosti za razmah gozdarstvo in iesna industrija. Menili pa so, da morajo napredovati tudi vse ostale panoge oziroma posamezne delovne organizacije v občini (z izjemo Rudnika, ki bo preusmerjen).
Sodišče kmalu brez sodnikov?
Občinsko sodišče je pred kratkim zapustil en sodnik, vse kaže, da ga bo kmalu še drugi in da bo tako ostal le predsednik sodišča - Drugje so višji osebni dohodki, zato sodniki zapuščajo sodišče
Pred kratkim smo obiskali predsednika občinskega sodišča Kočevje Julija Pluta in se z njim pogovorili o bodoči usodi tega sodišča, ki mu grozi, da bo ostalo brez sodnikov.
Nadalje so poudarili potrebo po boljši prometni povezavi s svetom, po razvoju turizma ter sodelovanju z vsemi središči in območji (tudi s tujino). Opozorili so, da ^program ne sme biti ozek, ampak mora zajemati najmanj območje občin Kočevje in Ribnice ter celo Velikih Lašč (visokogorski kras).
Prav gotovo pa bo vsaj v nekaterih primerih (zdravstvo, zavarovanje, zaposlovanje itd.) treba zajeti še širše območje. Za nekatera območja občine pa se bo moral program tudi ujemati s programom sosednjih občin, saj sodelovanje že zdaj obstaja ali pa se kaže močna potreba po njem.	J.	P.
Koliko je dela na vašem sodišču in koliko sodnikov?
— Z ozirom na obseg dela bi moralo biti na našem sodišču zaposlenih po izračunu sekretariata za pravosodje za lani 5 sodnikov. Sistemizirana imamo 3 delovna mesta za sodnike. Septembra lani nas je zapustil en sodnik in se zaposlil pri banki, vse pa kaže, da bo konec februarja odšel za njim še drugi in bon torej ostal sam. Novih sodnikov ne moremo dobiti, čeprav se (sekretariat za pravosodje prizadeva.
Res odhajajo sodniki v druge službe zaradi nizkih osebnih dohodkov? Kakšni so izgledi, da bi bili sodniki sodišča primerno plačani?
— Sodniki so v drugih službah res bolje plačani. Kakšni so izgledi za višje osebne dohodke na našem sodišču v bodoče, še ne vem. Za letos smo predvideli osebne dohodke na osnovi kataloga, ki ga je izdal za lani republiški odbor sindikatov družbenih služb.
V	zadnjih tednih je bilo že nekajkrat slišati, da bi Kočevje lahko ostalo brez sodišča, če ne bo zanj dovolj denarja in celo, da se lahko zgodi, da se sodišče preseli v Grosuplje. Koliko resnice je v teh govoricah?
— Prepričan sem, da bo sodišče ostalo v Kočevju in da bodo vse naše težave zadovoljivo rešene. Stališče sekretariata za pravosodje pa, ko-
likor vem, je, naj bodo sedeži sodišča v občinah, ki so jih zmožna vzdrževati. O združevanju in priključevanju sodišč v vsej Jugoslaviji je sicer nekaj slišati, vendar menim, da se bo ta jugoslovanska težnja začela uresničevati šele čez nekaj let.
PRIMC J02E
Spet nov pritisk na cene
Kočevje: Podražila naj bi se kruh In mleko
Ljubljanske mlekarne in podjetje 2ITO Ljubljana so zaprosili občinsko skupščino Kočevje, naj dovoli podražitev mleka za 5 para pri litru, Črnega kruha za 5 par pri kilogramu, za beli kruh pa naj bi bilo dovoljeno prosto oblikovanje cen, ob čemer bi ga 2ITO podražilo za 0,20 din pri kilogramu.
Podražitev mleka je predlagana le zato, da bi zanj dobili proizvajalci (kmetje In kmetijska posestva) po 5 par pri litru več.
Občinski organ, ki je pristojen za cene, še dvomi, če je predlog za podražitev kruha utemeljen. V zadnjem biltenu Zavoda za cene SRS so namreč- prikazane cene kruha za 22 slovenskih občinskih središč. V vseh se cena črnemu kruhu giblje od 1,40 do 1,45 din za kilogram v Kočevju pa je črni kruh že zdaj po 1,50 din, medtem ko naj bi po novem predlogu veljal kar 1,55 din.
Beli kruh je zdaj v Kočevju po 2,20 din, po novem pa naj bi bil po 2,40 din. Taka cena velja doslej v Ljubljani, Kopru in na Vrhniki, medtem ko je v ostalih krajih znatno nižja; v Lenartu kjer je najnižja, je beli kruh le po 2 din kilogram.
Občani pričakujejo, da bo služba za družbeno kontrolo cen predlogo za viSje cene dobro pretehtala, ko se bo odločala, ali naj zahtevkom za višje cene ugodi. Prepričani so namreč, da Je Kočevje med mesti, ki so že zdaj precej draga.
J. P.
Učni uspeh ni - zadovoljiv
Učni uspehi v poklicni kovinarski šoli Črnomelj so ob koncu prvega polletja ne koliko boljši kot lani, vendar uspeh ni zadovoljiv, saj je izdelalo le 55,17 odstotkov učencev. Med vzroKi za slab uspeh je tudi gripa, ki je njed učenci precej razsajala, razen tega je veliko vozačev. V prvem razredu je veliko učencev iz bližnjih hrvaških krajev, ki jim naš jezik dela težave. Najboljši je bil v prvem polletju tretji razred, najslabši pa I. a. Najboljšim učencev so razdelili knjižne nagrade. Nagrajeni so bili:	Bojan Vovk,
Branko Boldin, Stanko Vr-ščaj in Stanko Grdiša.
dj
17 ljudi ve za recept!
6d leta 1869 do 1884 je bilo na območju krajevne skupnosti Semič rojenih 2.343 ljudi, danes pa je živih le še 17, stari pa so nad 85 let. Kdor bi rad dočakal visoko starost, naj vpraša za nasvet 100-let-nega Martina Movema iz Vavpče vasi, 93-letno Nežo Pašič z Vrtače 6, 90-let-no Marijo Prešeren iz Semiča 27, 89-letno Katarino Poč z Vrtače 11, 89-letnega Petra Kambiča iz Prelogov 2, 89-letno Ano Simonič iz Podrebri 1, 88-letnega Jožeta Derganca s Kala 19, 88-letno Nežo Simonič iz Osojnika 11, 87-letno Magdaleno Troje iz Kašče 15, 86-letno Marijo Škrinjar iz Črešnjevca 20, 86-letnega Martina Skalo iz Mladice 8, 86-letno Nežo Bukovec iz Trate, 86-letno Ano Sever z Vrtače 21, 85-letno Marijo Rožman s Krupe 8, 85-letno Katarino Dichl-berger iz Kašče 11, 85-letno Marijo Arko iz Rožnega dola 11 in 85-letno Marijo Govednik s Sodjega vrha 10.
LEOPOLD MARINČEK
Za 30.000 din vloženih rib
Čeprav ribiška družina iz Črnomlja nima veliko denarja, je v zadnjih šestih letih vložila v vode veliko ribjega zaroda in več vrst rib. Vlagali so v Kolpo pri Vinici in Starem trgu, v Dobli-čico, Lahinjo in Krupo. V šestih letih so v te vode vložili za 30.000 din postrvi, sulcev, krapov, smuči, somov in linjev.	d	j
Novi in svetli prostori, novi stroji in nov poklic so značilnosti letošnjega dela v črnomaljskem obratu BETI.	,	(Foto:	R.	Bačer)
PREUSMERITEV PROIZVODNJE JE KONČANA
BETI: novo delo gre dobro od rok
Okoli 150 žensk je moralo lani menjati poklic - iz pletilj so postale konfekcijske šivilje - Zdaj delajo v glavnem kopalke za izvoz
Rekonstrukcija obrata BETI II v Črnomlju je končana. V proizvodnji ni več stiske s prostorom, imajo vse nove stroje, delovni pogoji pa so za zaposlene veliko boljši. Tudi poklicna preusmeritev je uspela.
Nova proizvodna dvorana
—	šivalnica meri 480 m2, v staro šivalnico so namestili krojilnico, v nekdanji pletil* nici pa so uredili pakoval-nico ter odpremo blaga.
V črnomaljskem obratu BETI so dolga leta Izdelovali pletenine, zdaj te proizvodnje ni več. Rekonstrukcija in preusmeritev proizvodnje sta prinesla kolektivu več zaslužka, novi konfekcijski izdelki gredo bolje v promet, delavke pa imaio veliKo lažje d<Mo, kot so ga imele prej. Nov je tudi ves strojni park.
Dokler so se pletilje pri-učevale šiviljskemu poklicu je bilo več mesecev težko, saj so bili tudi osebni dohodki slabi. Težave so mimo! Zenske že dosegajo in presegajo normo v šiviljskem poklicu, čeprav je norma enaka kot v obratih, kjer se s tem že dolgo pečajo. Zaslužki se gibljejo ođ 750 do 800 din na mesec, dobrim delavkam pa tudi 1000 in več dinarjev ne uide.
V oblatu BETI II je zaposlenih 175 ljudi. Delajo
ČRNOMALJSKI DROBIR
otroške in moške Kopalke, dekliške in ženske puloverje iz velurja, moške in otroške pulije iz helarce ter ženske velur pižame. Kopalke gredo vse v izvoz, tako da za domači trg od sedanje proizvodnje ne bo niti enega kosa. Tudi več kot 60 odsot- -kov proizvodnje pulijev gre na tuje, le puloverji iz velurja so na razpolago domačim kupcem.
Kdor je prej poznal delo v tem obratu, kjer je bilo vse na kupu, da delavke niso imele kje sedeti, gibanje po delavnicah je bilo zaradi natrpanosti prav težavno, je nad sedanjimi delovnimi pogoji prav presenečen. Obrat je dobil centralno Kurjavo, napravo za zračenje, svetle in velike delovne prostore, parket, preurejeno menzo in nova skladišča. Uredili so tudi dvorišče ter okolico stavbe in vse asfaltirali.
V	obratu, kjer naredijo več kot 100 000 izdelkov na mesec, se število zaposlenih ni bistveno povečalo. Vzeli
Urediti lastništvo kulturnega doma!
Na seji odbora krajevne organizacije SZDL v Semiču so 24. januarja razpravljali o perečih krajevnih zadevah, ki bi jih morali urediti. Gre predvsem za lastništvo kulturnega doma, ki ni urejeno, čeprav je uradni lastnik kmetijska zadruga. Menili so, naj bi z domom upravljalo prosvetno društvo ali pa krajevna skupnost, ker je stavba potrebna popravil, a zadruga jih ne zmore. Pogovorili so se tudi o turiamu. V Semiču je zrasilo več stanovanjskih blokov, njihova oKolica pa ni urejena. Predlagali so, naj bi določili prostor za smetišče, obenem pa uredili odvoz smeti. Ko bo zgrajena cesta Semič-Gradac, bo treba misliti tudi na obnovo ces'e do Jugorja, na ureditev turistične pisarne in gradnjo gostišča.	dj
so sicer 20 novih ljudi, a je večina teh le menjala službo v istem podjetju. Ker se je precej žena iz Črnomlja vozilo na delo v metliški obrat in narobe, so uredili tako, da so žene zaposlili v kraju bivanja.	R.	B.
Upam, da se bo vse uredilo...
Nehvaležno dolžnost predsednika gasilskega društva Črnomelj je te dni prevzel Leopold Kolbezen. Z dobro voljo se loteva nalog
— Funkcijo ste prevzeli v času, ko je društvo v hudih težavah. Ali jih boste premostili?
' — Res nam gasilcem veliko manjka, da bi lahko učinkovito pomagali pri gašenju požara, ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo le veliko dobili. Imamo nov gasilski avtomobil in nov gasilski dom. Res še ni dograjen, vendar bo v nekaj mesecih uporaben. Kot smo s težavo prišli do teh stvari, a vendar smo, upam, da bo tudi akcija za nabavo opreme uspela.
— Koliko zares potrebujete za nujno gasilsko o-premo?
— Sem tak, da z družbenim denarjem še bolj varčujem kot s svojim, zato smo predloižli red minimalni stroškovnik za nabavo nujnih rekvizitov. Po mnenju sveta krajevne skupnosti, ki je o tem razpravljal, smo še premalo zahtevali. Gre za okoli 700.000 dinarjev, ki bi jih morali zbrati za novo motorno brizgalno, ker je sedanja muhasta in jo včasih pri najboljši volji ne moremo spraviti v pogon. Nujen je drsalni prt za reševanje iz stolpnic, nujne so nove cevi itd. Za re-
dno vzdrževanje društva pa ne potrebujemo več kot dobrih 70.000 din. Skromni smo bili tudi pri planiranju teh izdatkov. Ce nam bo uspelo letos dobiti denar za opremo, bo problem gasilstva za nekaj let rešen.
-— Kako nameravate zbrati ta denar?
—	Najprej smo se obrnili bolj po moralno oporo h krajevni skupnosti, s svojimi težavami pa smo seznanili tudi občino in po njej delovne organizacije. Povedali smo, da smo pripravljeni požrtvovalno gasiti vedno in povsod, da pa ne moremo jamčiti za uspeh, če nimamo potrebne opreme.	R.	B.
So bila posojila smotrno razdeljena?
Dober občni zbor krajevne organizacije ZZB NOV v Kotu pri Semiču -Celoten dosedanji odbor je bil še enkrat izvoljen
Borčevska organizacija v Kotu šteje 199 članov, od teh jih je 18 včlanjenih tudi v invalidski organizaciji, 9 članov pa za preteklo leto ni, hotelo plačata članarine. Po mnenju odbora se čutijo prizadete, ker niso mogli uveljaviti svojih zahtev ali ker Jim družba ne more dati tega, kar bi jim morda pripadalo. Novi odbor bo z vsakim posebej govoril in skušal zadevo urediti.
Veliico razprave je bilo o borčevskih posojilih. Člani so menili, da bi moral biti spisek dobitnikov posojl objavljen v Dolenjskem listu kakor v primeru občine Metlika, končno pa so seznam prebrali na občnem zboru.
Ker je v občini Črnomelj za posojila prosilo 1070 članov, za vse pa je premalo denarja so zastavili vpraša-
nje, če je bil denar za posojila pravilno razdeljen. Ža gradnjo doma upokojencev ▼ Črnomlju je bilo iz tega sklada odobrenih 800.000 dinarjev, mnogi člani pa so se prepričali, da okrog gradbišča doma upokojencev pod milim nebom propada gradbeni material.
V	krajevni organizaciji Kot Je 37 upravičenih prosilcev za stanovanjsko posojilo, za katere bi potrebova-
li	400.000 dinarjev, doslej pa je bilo odobrenih za 90.000 dinarjev posojil. V tej organizaciji prejema 8 članov stalne priznavalnine, invalidski dodatek je odobren 9 članom. 3 otroci borcev pa
dobivajo , štipendije za šolanje.
Z delom dosedanjega odbora so člani tako zadovolj- 7 ni, da so celotnemu staremu odboru še emcrat podelili mandat. V letošnjem letu bedo največ pozornosti posvečali gradnji obeležja padlim ali postavitvi skupne grobnice na pokopališču. Delo bo potekalo vzporedno s popravilom pokopališkega obzidja, ki ga vodi poseben odbor, v njem pa je nad 75 odstotkov članov ZZB. Druga naloga odbora je pomagati upravičenim prosilcem za stanovanjska posojila do primernejših stanovanj.
J02E HUTAR
Povsod zagreti za turizem
■ PREDAVANJA V MARKSISTIČNEM KROŽKU na črnomaljski gimnaziji se je pred kratkim udeležilo več kot 30 dijakov. Z zanimanjem so posluSali temo o socialni diferenciaciji, ki Jo Je podal predavatelj Franci Sali iz Novega mesta.
■ SODELOVANJE R STUDENTI
—	Dijake IV. razreda gimnazije so obiskali člani Kluba belokranjskih Studentov iz Ljubljane, vodil pa jih Je predsednik Peter Jančan. Studenti so letošnje maturante seznanili s pogoji Studija na visokih Šolah v Ljubljani, s možnostmi za stanovanja Itd.
■ POKLICNA KOVINARSKA SO. LA je v tekmovanju, ki ga Je razpisala poslovna enota zavarovalnice SAVA iz Novega mesta, osvojila drugo nagrado in prejela 700 dinarjev. S tem denarjem Je vodstvo Sole kupilo več Šahov, 4 Šahovske ure in garnituro za namizni tenis. Tako je dobila mladinska organizacija motnost za ustanovitev Šahovske tn namiznoteniške sekcije.
■ V FABJANOVI IIISI PRI MOSTU je preJSnJl torek začela po-slovati trgovina s čevlji tovarne JOSIP KRAS iz Karlovca. Trgovi na je lepo urejena in ima precej-
šnjo izbiro razmeroma cenene obutve.
■ NE POZABITE NA PREDA. VANJE! V okvini rednega in dopolnilnega Izobraževanja rezervnih oficirjev bo v soboto, 7. februarja, ob 16. url predavanje * Prosvetnem domu. Organizira ga občinski odbor ZZB NOV Črnomelj.
■ PRIČAKOVALI SO VEC PRI. JAV — Pri občinskem svetu ZKPO Črnomelj se Je zbralo doslej 20 prijav za sodelovanje v natečaju za Zupančičevo nagrado. Med prijavljenimi sta samo dve skupini iz občine Metlika. Poleg črnomaljskih gimnazijcev in Preloča-nov, ki so v okviru natečaja 4e nastopili in gostovali, se bodo v soboto in nedeljo predstavili vi niSkemu in semISkemu občinstvu pevci ln instrumentalisti iz Vinice pod vodstvom Mirka Bartolja.
■ ZARADI SLABEGA OBISKA in nezakurjenih prostorov so predstave potujočega kina ponekod ukinili. Pač pa so Jih drugje na novo uvedli. Tako so začeli z rednimi predstavami kina v gasilskem domu na Vinici, kjer je precej hvaležnega občinstva. Ker posluje potujoči kino na podlagi samofinanciranja, bodo predstave v posameznih krajih le toliko časa, dokler bo dovolj obi>kit.
Vinica: gripa se pozna na uspehu
^b polletju je na viniški osnovni šoli izdelalo 75,44 odst. učencev, učni uspeh pa je od lanskega v tem času slabši za 0,94 odst., čeprav so nudili otrokom veliko več dodatne pomoči pri učenju. Glavni vzrok za nazadovanje učnega uspeha ie decembrska gripa pri 95 vozačih iz višjih razredov pa se pozna nereden šolski obisk zaradi neprevoznih cest. V razredih, kjer ni bi-
lo	dosti gripe in kjer ni veliko vozačev, je učni uspeh več kot 88-odstoten. medtem pa so učenci vozači dosegli komaj- 43-odstoten učni uspeh.
Črnomlju, Semiču, na Vinici, v Adlešičih in Starem trgu so na pobudo Socialistične zveze razpravljali o napredku v turizmu
V tem teUnu vam priporočnmo nakup najnovejsih vzorcev lOO-odstotnega kamgarna h M-oitstotnlm popustom. Izkoristite priložnost!
V	vseh turistično znanih predelih v občini Črnomelj so na nedavnih posvetovanjih ljudje pokazali veliko zanimanje za razvoj turizma, obenem pa so tudi kritično obravnavali dosedanja neorganizirana prizadevanja, da bi ta panoga gospodarstva resnično zaživela. V vsej občini trenutno ni niti enega dolovnega turističnega društva, za turizem pa se doslej niso dosti zanimale niti krajevne skupnosti, niti ne zainteresirana gostinska in trgovska podjetja.
Na posvetih so nakazali vrsto možnosti za turistični napredek v več krajih. V Adle-Slčih imajo lepe možnosti z nepokvarjeno dolino Kolpe in edinstveno domačo obrtjo. Na Vinici so poudarjali načrte o gradnji naselja miru, razširitev gostinskih in trgovinskih zmogljivosti, predvsem pa želijo urbanistični načrt in vodovod. V Starem trgu so se zavzeli za olepšavo naselij in
za enoten ribolovni režim. V Črnomlju so prav tako nakazali vrsto nalog, od ureditve mesta do turističnih prireditev, ki jih še vedno ni dovolj, oziroma niso dovolj dobro organizirane.
Načrte posameznih kraje/ bodo skušali uresničiti s pomočjo delavnih turističnih društev, ki naj bi čimprej zaživela, med seboj pa naj bi delo društev povezovala občinska ali belokranjska turistična zvežn (v okvini dolenjske turistične zveze).
Predlagali so, naj se izdela prednostna lista potrebnih gradenj, pri čemer naj bi imela prednost dolina Kolpe. Najbolj Je potrebna asfaltna cesta od Podzemlja prek Ad-lešič do Preloke in Vinice ter cesta od Kanižarice do Kočevja z odcepom na Brezovico in Stari trg. Zgraditi pa Je treba tudi več dostopov do Kolpe in postaviti bifeje.
ČmomaJjskž komam
»OeleieUstil« ČRNOMELJ
Škofove mame ni več
12. januarja so se sorodniki, znanci in sosedje poslovili od Barbare škof iz Dragomlje vasi. Spet smo izgubili eno belokranjskih žena, ki je odprla vrata prvim partizanom Deležni so bili marsikaterega kosa kruha, ki ga je Škofova mama pritrgala
od ust sebi in svojim otrokom. Partizani številnih brigad so jo poznali kot dobrosrčno partizansko mamico, pri njej so našli zavetišče in nego ranjenci ter izgane partizanske družine. Kot aktivistka in sekretarka vaške organizacije AFZ je skupno s sovaščankami skrbela tudi za zbiranje hrane za bolnišnice in borce. Zelo težka in trnova je bila pot škofove mame, a je vse napore pogumno prenašala. Domačini ter znanci in prijatelji od vsepovsod bomo pokojnico ohranili v najlepšem spominu.
I. T.
V vsakem kraju bo nekaj novega
15. februarja bo v metliški občini referendum. Občani se bodo z glasovanjem kot na volitvah odločali za samoprispevek, ki je sestavni del velikega petletnega načrta o modernizaciji podeželja in mesta
Predlog petletnega načrta javnih del je dopolnjen, občani pa se bodo zanj izrekli 15. februarja, ko bodo na referendumu odločali tudi o samoprispevku, brez katerega široko zastavljenih načrtov ne bo mogoče izpeljati. Poglejmo, kaj se v naslednjih letih obeta posameznim krajem: $UHOR: trofazni električni-tok bo napeljan v več okoliških vasi; dobili bodo asfalt do odcepa do Bušinje vasi in Brezovice; popravili bodo prosvetni dom, izdelali načrt za gradnjo vodovoda Dole-Ravnace (in ga po možnosti
Obrtniki so največ dolžni
Do konca leta 1969 je bilo v metliški občini izterjanih 73 odstotkov vseh davčnih obveznosti in prispevkov od zdravstvenega zavarovanja kmetov. Največ dolžnikov je med obrtniki, niso pa krivi sami, temveč v večini primerov podjetja, ki zaradi nelikvidnosti z zamudo izplačujejo račune. Kmetje so v zaostankih s plačilom davkov za 25 odstotkov. Nekateri kažejo dobro voljo in plačajo vsaj akontacije, vse več pa je primerov popolne neizterljivosti.
tudi uresničili) ter uredili pokopališče.
DRAŠICI: največjega pomena bo okoli 7 km dolga asfaltna cesta do vinorodnega predela, ki bo s tem dobil* pogoje za razvoj turizma, trifazni tok pa bo napeljan v obrobne drašiške vasi.
RADOVIČA: prav tako je za radoviško območje najbolj važna nova asfaltna cesta, posamezne vasi dobijo trofazni tok.
B02AK0V0: v ta predel bo 5 km dolga asfaltna cesta prinesla največji napredek, izdelali pa bodo tudi študijo za oskrbo s pitno vodo za Boža-kovo in Rakovec.
ROSALNICE: razen asfalta dobijo vodovod tudi vasi Svr-"zaki, Curile in Rosalnice.
GRADAC: letos bo uresničena dolgoletna želja prebivalstva s tem, ko bo v Gradcu le napeljan vodovod, dobili bodo cesto čez naselje, ki bo peljala do Semiča, popravili bodo šolo in urejali pokopališče.
PODZEMELJ: dobi vodovod, asfalt do kopališča, gasilski dom dobijo v Primost-ku, popravili bodo šolsko stavbo v Podzemlju ter uredili kopališče in pokopališče.
GRABROVEC: dobili bodo gasilski dom, razen tega še boljšo elektriko.
V samopostrežbi 320.145 kupcev
V Mercatorjevi samopostrežni trgovini je bila lani najbolj presenetljiva prodaja zelenjave - V enem letu tudi 13 priznanih tatvin!
V	drugem letu poslovanja so v samopostrežbi računa-
li	na 2,150.000 din prometa, bilo pa ga je dosti več. Lani je to trgovino obiskalo 320.1*15 strank, ki so poku-pifle za 220.000 din zelenjave, za 80.000 din mlečnih izdelkov, za 166.200 din kruha in peciva, medtem ko je pre-os-tali promet dosegla proda-
Mleko ima prenizko ceno
2e več let ima Božakovo zbiralnico mleka. Vsako jutro odpelje kombi kmetijske zadruge Metlika zbrsno količino mleka, ki ga že več let zbira kmet Jože Kozjan. On sam oddaja vsak dan 12 litrov mleka, kar je največ v vsej vasi. Vsak dan se zbere okoli 70 litrov, kar pa je zelo malo v primerjavi s preteklim letom. Ker so oktobra in novembra plačevali mleko samo po 70 par, so stranke odpovedale. De> cembra Je bila odkupna cena sicer boljša, znašala je okoli 92 par, vendar fcmefe menijo, da bi jim morali plačevati za liter mleka vsni 100 par.	J.	N.
V	Gradcu razumevanje
31. januarja je bil v Gradcu zbor volivcev za občane Gradca, Kloštra in Okljuke. Ko je predsednik občinske skuDftčine Ivan Zele razlomil 5-letni načrt Javnih del, so ljudje odobravali zamiki, prav tako so pripravi ieni dati samoorispevek. Ob<*nnt belijo pomagati pri gradnji vodovoda. popravilu Sole, ureditvi pokopališča, velika pridobitev pa bo tudi asfaltna cesta do Semiča. Želijo, da bi uredili budi vsakdanjo preskrbo z mesom, ki Je zdaj zelo slaba.
MP
ja živilskega in industrijskega blaga.
Trgovce je najbolj presenetila prodaja zelenjave, saj še ni dolgo, ko so v mestu strahoma odprli eno zelenjavno trgovino. Bali so se, da ne bo kupcev, češ da ima vsakdo vrt doma. Metlika pa se je zelo spremenila in že dolgo ne drži več trditev o vrtu v vsakem gospodinjstvu. Ce so ljudje samo v eni trgovini pokupili za 220.000 din sadja in zelenjave, si lahKO mislimo, da je šlo še veliko več tega blaga v promet, saj ie na drugem koncu mesta še ena samostojna zelenjavna prodajalna.
Med lanskimi kupci je bi-
lo	tudi 13 tatov, ki so s podpisom priznali, da so hoteli to ali ono stvar izmakniti. Med n'imi so bili otroci, mlada dekleta ir. starejši ljudje. Verjetno Je bilo zmi-
V«ti so b:M 7*
rfkfar*»r»<rlnm1
31. januarja je bil na Božakovem zbor volivcev za vasi Božakovo. ŽelebeJ in Rakovec. Razpravljali so o petletnem načrtu javnih del v občini Metlika in o izvedbi referenduma za samoprisoe-vek občanov. V tem načrtu je zajeta tudi modernizacija ceste Rosalnice—Božakovo in izdelava študije za zajetje vodovoda Božakovo in Rakovec in vzdrževanje ceste Božakovo—Drašiči. V živahni razpravi so bili občani mnenja, naj bi občinska skupščina izdelala tudi prednostni red gradenj. Vsi, ki so se udeležili zbora volivcev, so bili za referendum. Imenovali so volilni odbor, katerega bo da Božakovem vodil Jože Koz lan. v Zelebeju pa Anton Vukšinič.
JOŽICA NEMANIČ
kavtov še več, vendar so v trgovini zelo previdni pri ob-dolžitvah. Ce niso stoodstotno prepričani, da je kupec blago stisnil pod • plašč, ga ne preiščejo, da ne bi bilo zamere.
LOKVICA: v r&črtu je gradnja gasilskega doma, ki ga ljudje najbolj želijo, saj bi s tem dobili tudi manjšo dvorano za vaške prireditve in sestanke.
JUGORJE: urejali bodo vaško hišo in napeljali trofazni tok.
DOBRAVICE: dobijo trofazni tok, izdelana pa bo tudi študija za oskrbo s pitno vodo.
SLAMNA VAS: dobi asfalt, vodovod do Boldraža in urejeno hišo za vaške sestanke in podobno.
KRI2EVSKA VAS: predvidena je ureditev ceste, ki je za prebivalce ;n razvoj turizma najbolj pomembna.
METLIKA: ima cel seznam novih gradenj in pridobitev.
Borci so za samoprispevek
Na nedavnih letnih konferencah krajevnih organizacij ZZB NOV v Gradcu, na Hrastu, v Slamni vasi in na Lokvici so po poročilih razpravljali o politični vlogi organizacije, ki bi se morala v prihodnje bolj održati. Obravnavali so priznavalnine, posojila in druge oblike pomoči borcem ter spet izražali nezadovoljstvo nad dejstvom, da revna metliška občina lahko plačuje le po 50 do 100 din priznavalnine mesečno, bogatejše občine pa dajejo vsaj trikrat toliko. Načenjali so tudi vprašanje osebnih dohodkov in visoke zaslužke posameznikov, obenem pa so povsod podprli predlog petletnega načrta javnih del. Kakor so povedali na teh sestankih, bodo borci podprli akcijo za samoprispevek in si bodo prizadevali, da bi referendum uspel.	*
„Berem vsak prosti trenutek"
Jožica Kozjan že leto dni dela v KOMETU, po službi pa so ji najljubše knjige
Iz vasi Božakovo se vsak dan odpravi na 5 km dolgo pot proti Metliki skupina deklet in žena, ki delajo v BETI, KOMETU in v NOVOTEKSU. Med njimi je tudi mlada Ko-metova delavka Jožica Kozjan. "
—	Ste že dolgo v službi
— Leto dni. Prve mese-cfe sem bila na pi^učitvi, zdaj imam že plačo po normi.
— Kakšno je vaše delo in koliko zaslužite?
— Povprečno gre skozi moje roke 500 nedrčkov na dan. Delamo po fazah. Moje delo je vlaganje ka. pic. Zaslužim od 800 do 100 dinarjev na mesec.
— Hodite vedno peš in koliko časa vam vzame pot?
— Poleti se vozim s kolesom, pozimi hodim peš. Pet kilometrov poti mi vzame uro časa, če je velik sneg še več.
— Mladi ste še in najbrž vneti za zabavo. Kako mladina na Božakovem preživlja prosti čas?
— Na vasi nimamo zabave. Jaz še v kino bolj redko hodim. Doma pomagam v gospodinjstvu, kadar pa imam čas, zmeraj berem. Nekatere knjige preberem tudi po trikrat.
— Ce so knjige vaše najboljše prijateljice, katere so vam najbolj pri srcu?
— Več jih je: Sadovi zla, Miklova Zala, Pajkova mreža in Heidi.
Jožici se je mudilo. Pred službo je imela še opravke v trgovini.
R. B.
Sem spadajo: nova tržnica, vrtec za dojenčke, telovadnica in igrišče' pri šoli, urejanje kanalizacije s čistilnimi napravami, ureditev vodovoda s čistilnimi napravami, asfaltiranje ulic in stanovanjskih naselij, urejanje javne razsvetljave, mladina bo dobila klub, urejali bodo grad, pokopališče in kopališče, medtem ko je zagotovljena tudi dograditev in prestavitev sejmišča.
Razen tega so v petletnem razvojnem načrtu mesta zaje-
li	gradnjo sodobnega križišča^ cest z bencinsko črpalko in avtobusno postajo ter gradnjo poslovno-kulturne stavbe. Vendar bodo ta dela financirana posebej, s pomočjo zainteresiranih podjetij in drugih skladov.
Ker so iz prvotnega osnutka izločili kulturni dom in križišče, kar zadeva financiranje iz samoprispevkov občanov, bodo vsa druga dela veljala 15 milijonov din. K temu bi občani sami v petih letih prispevali 2 milijona din, ostala sredstva pa bi zbrali s pomočjo delovnih organizacij, skladov, proračuna in seveda posojil.
Spremenjen je tudi načrt o plačevanju samoprispevka tako da bodo zaposleni in upokojenci z nad 450 din dohodka na mesec plačevali 1,5 odstotka od zaslužkov, kmetje in obrtniki pa 2 odstotka od davčnih osnov.
Ni odveč, če povemo še to, da so občani v posameznih krajih (v Drašičih, na Radoviči in drugje) pripravljeni še veliko več dati za uresničitev 5-letnega načrta. Zaposleni obljubljajo poleg samoprispevka še vsako leto eno ce-
lo	mesečno plačo, upokojenci so pripravljeni odstopiti eno pokojnino, drugi pa dodatne vsote denarja.
Tečaj za gasilce -strojnike
Občinska gasilka zveza v Metliki je organizirala tečaj za gasilce-strokovnjake, v katerega se je prijavilo 36 članov iz 17 gasilskih društev v občini in. še iz industrijske gasilske Čete tovarne BETI. Tečaj bo trajal šest zaporednih nedelj, vsega 24 ur.
Tečajnikom predavata komandant poklicne enote požarne varnosti iz Novega mesta in član poklicne gasilske brigade iz Ljubljane. Prede-vanja so v novem gasilskem domu v Metliki in tnladi kandidati predavanjem vestno sledijo, saj bodo na koncu tečaja opravljali izpit za naziv gasilca-strojnika.
Seja občinske skupščine
3.	februarja so metliški odborniki v prisotnosti poslancev Petra Vujčiča, Franca Vrviščarja, dr. Albina Peča-verja in Antona Trohe razpravljali o pripravah na referendum, na katerem se bodo občani izrekli za 5-ietni samoprispevek in za obširen načrt javnih del. Odborniki so menili, da je akcija dobro zastavljena, saj so občani že na vseh zborih volivcev izjavljali, da so pripravljeni sodelovati. Sprejeli so sklep o razpisu referenduma, ki bo 15. februarja, sprejeli so odlok o neposredni družbeni kontroli za stanarine ter imenovali komisijo za pregled davčnega zaključnega računa.
BETI: ves kolektiv je za!
V	ponedeljek popolne so se v metliški tovarni BETI izjemoma ustavili stroji. Sestal se je ves kolektiv in razpravljal o 5 letnem načrtu javnih del v občini ter o uvedbi samoprispevka, o čemer je podrobneje govoril podpredsednik občinske skupščine inž. Ivan Kostelec. Zaposleni v BETI se bodo za samoprispevek izrekli na referendumu v kraju bivanja, na tem sestanku pa so izjavili, da bodo akcijo napredka povsod podprli.
Čestitke na dom
Letonji 8. marec bodo v Metliki proslavili malce drugače, kot je bilo doslej v navadi. Na večer pred praznikom bo v domu TVD Partizan proslava, za katero pripravljata program mladinski klub Fokus in mladinke iz BETI. Namesto običajnih večerov s pogostitvijo mater padlih borcev, ki se jih zaradi bolehnosti ni udeleževa-
lo	dosti žena, bodo raje pripravili skromna darila in jih raznesli po domovih. Matere in vdove padlih lahko pričakujejo obisk in voščila na domu.
Lastniki avtomobilov - ženske
Ker se na Božakovem veča število zaposlenih, narašča tudi število vozil, saj je do Metlike več kot uro hoda. Pred letom dici je bil v vasi samo en) avtomobil, zdaj pa so že štirje. Posebnost pa je v tem, da so od teh tri last* nice ženske. Pravijo, da bo na Božakovem še več šoferk.	J.	N.
SPREHOD PO METLIKI
■ SESTMESECNI DOPISNI 'TEČAJ za varstvo pri delu je organiziral izobraževalni center pri tovarni BETI. Tečaj, ki se je pričel 19. Januarja, vodi maribor-ski Zavod za varstvo pri delu prek svojega oddelka za vzgojo in publicistiko v Ljubljani. Predavanja *o enkrat ali dvakrat na teden v prostori!) izobraževalnega centra BETI, udeležuje pa se Jih predvsem vodstveni kader, to je mojstri in preddelavci. Za tečaj se je prijavilo okoli 30 oseb, ob zaključku pa bodo tudi izpiti.
■ BIVŠE MAKARJEVO GOSTIŠČE so pričeli preurejati konec prejšnjega meseca. Zanj so bili že predlanskim izdelani načrti in opravili so tudi že nekaj začetnih gradbenih del, vendar so jih zaradi pomanjkanja denarnih sred-štev kmalu ustavili. Zdaj je in-vesUtor gostinsko-turistično podjetje tovarne BETI, dela pa je prevzelo mertliSko Komunalno podjetje. V preurejenih prostorih bo Se pred začetkom glavne turistične sezone odprta belokranjski« kmečka gostilna.
■ NOVA SVETLOBNA napisa so namestili v hotelu »Bela krajina« nad obojimi vhodnimi vrati. Na
levi strani se sveti napis »Recepcija«, na desni pa »Restavracija«.
■ NA SESTANKU PREBIVALCEV 3. volilne enote v Metliki, ki zajema del Ceste bratstva in enotnosti, Staro cesto, Trdinovo pot in Breg revolucije, so bili navzoči mnenja, naj se v načrt prihodnjih cestnih del vnese tudi nedovršeni pločnik pod Martinovo cerkvijo, breg sam pa naj se zavaruje z nizkim opornim zidom. Čimprej naj se ob sodelovanju podjetja KOMET na nasprotni strani ceste asfaltira tistih nekaj desetin metrov poti, ki drži s Ceste bratstva in enotnosti do podjetja. To je namreč tudi edina vozna pot tio doma Partizana, ki pa je zaradi Kometovih vozii vsa razrita, ko-tanjasta in ob vsakem deževju volna vode.
■ KANAL OZIROMA IAREK na začetku Trdinove poti je še kar naprej odlagališče smeti, pepela, kuhinjskih odpadkov, konservnih škatel, razbite steklenine itd. Ljudje vedo za brezvestneže, ki to delajo, vendar nihče nič ne ukrene, da bi to početje prenehalo. Pri tem pa vsaka večja voda odnaša to nesnago in zatrpava mestno kanalizacijo.
meHiškitiltfedni
St. 6 (1037) * * — 5. 2. 1970
Utran uredila: IilA BAČLK
DOLENJSKI LIST
NOVO MESTO V
Smarjetčanom za premislek!
21. januarja je bil sklican posvet območnih odbornikov in predstavnikov KS Otočec, Bela cerkev, Škocjan in Smarjeta ter predstavnikov krajevnih vodstev	družb eno-politič-
nih organizacij v Šmarjeških Toplicah. Posveta so se udeležili vsi vabljeni razen predstavnikov iz Srna-rjete, ki štrajkajo zaradi spora s pošto.
Na posvetu bi se mora-
li	tudi oni pogovoriti o svojih potrebah in načrtih: najbrž o asfaltiranju ceste od Smar. Toplic do Smarjete, o vaških poteh in o vodovodu, ki je v nekaterih naseljih zelo potreben. Na posvet pa jih ni bilo, zato letos verjetno ne bo z njihovimi načrti nič.
Posvet je sklicala občinska skupščina skupaj z občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Organi, ki so posvet sklicali, so v sporu glede pošte v
Smarjeti vseskozi sprejemali stališča, ki niso bila v nasportju z zahtevami prebivalcev. Zato je nerazumljivo, zakaj so predstavniki teh prebivalcev bojkotirali posvet in povzročili škodo celotnemu območju.
Posvet je bil sklican v Smar. Toplicah zato, ker je edino tam primeren prostor — ni šlo torej 'za »izzivanje«! Predstavniki iz Novega mesta so na posvetu z vso odločnostjo zavrnili poskuse KS Bela cerkev, da bi oživila stare spore med obema območjema. Tako je na seji v sredo ocenil to zadevo komite ObZ ZK Novo mesto in sklenil takoj sklicati sestanek aktiva komunistov v PTT podjetju in enak sestanek komunistov šrna-rješkega območja, da bi dokončno razčistili vprašanje pošte v Smarjeti, ki se je razvilo v tolikšen kamen spotike.
M. J.
12.000 avtomobilov na dan!
Novomeški most čez Krko postaja po svojih letih že starček. Glede na velika bremena, ki jih mora prenašati vsak dan (ne glede na praznik ali delavnik!) pa je zelo podoben kmečkemu starcu na kakšni odročni kmetiji. Vsak dan se prepelje čez no. vomeški most povprečno po 12-000 avtomobilov, druga prevozna sredstva in pešci pa hodijo čezenj za nameček! Pravkar zapisana številka dokazuje, da smo novomeški most upravičeno primerjali s kmečkim starcem z odročne kmetije. Ostarelim ljudem na kmetih in novomeškemu mostu občina ne more pomagati, ker ima premalo denarja, na republiki pa za oboje razen besed ne kažejo kaj več zanimanja. Most in mesto pa sta ob tem še na slabšem: stari ljudje na kmetih, ko že nič več ne morejo, dobijo majhno podporo, da se z njo ' pretolčejo do smrti, novomeškemu mostu pa bo preosta-
lo	kvečjemu to, da bo počepnil pod težo prometa. Nato pa se bomo iz Kandije v Novo mesto in obratno samo klicali!
Sulci so že izlovljeni
člani ribiške družine Novo mesto so sulčjo lovno sezono 19G9 — 1970 že končali: pred dnevi je bil namreč ujet še zadnji sulec.
Športno srečo pa bodo še lahko preizkušali tujci, saj lahko ujamejo še devet sulcev. Letošnja rekorderja sta Savo Avsec z 18-kilogramskim in zahodni Nemec Hernestein, ki je ujel 10-kilogramskega sulca.
Novi šolski prostori
Reševanje ciganskih težav
Konkretni načrti za urejanje žgočih problemov
Pretekli četrtek, 29. januarja, je obiskal Novo mesto republiški sekretar za notranje zadeve Silvo Gorenc, ki se je dlje časa zadržal v pogovoru z novomeškimi delavci javne varnosti. Predvsem so se pogovarjali o tekočem delu novomeške uprave javne varnosti.
Po pomenku z delavci javne varnosti se je Silvo Gorenc zadržal še v pogovoru s predstavniki novomeške občine, ki so ga seznanili s cigansko problematiko na tem področju. Republiškega sekretarja so prosili za konkretno pomoč pri reševanju pereče problematike. V načrtu je namreč, da bi Cigane naselili v določenih naseljih, potrebovali pa bi zato več miličnikov, ki bi nadzorovali njihovo obnašanje. Prav tako je v načrtu, da bi najmlajše Cigane da-
li	v šolo, starejše pa zaposlili. Sodijo, da je to edini način za prevzgojo dolgoletnih ciganskih vavad.
Silva Gorenca so seznanili še s stanovanjskimi problemi novomeških miličnikov, v Šentjerneju pa bi potrebovali zgradbo za tamkajšnji milič-niški oddelek. Računajo, da
bodo do sklepov četrtkovih pogovorov prišli prav kmalu, posebej glede pomoči pri reševanju pereče ciganske problematike.
Razsvetljavo za parkirišče
Lepo urejeno parkirišče za osebne avtomobile pod kapiteljsko cerkvijo pri Prosvetnem domu v Novem mestu je ob prireditvah vedno prazno. Pred Prosvetnim domom pa je ob takinih priložnostih parkiranih na javni cesti toliko avtomobilov, da se še pešec komaj prebije skoznje. Parkirišča, nekaj-' deset metrov dlje, se ponoči lastniki avtomobilov izogibajo najbrž samo zato, Ker ni razsvetljeno. Na njem* bi bi-
lo	treba postaviti nekaj luči (morda takšnih, kot so pred Prosvetnim domom) in postaviti pred domom prometni znak o prepovedi parkiranja. Če bi nato miličnik predpisal kršilcem nekaj ka-_ zni, bi urejeno parkirišče najbrž kar hitro doseglo svoj namen.
Prejšnji teden so na novomeškem Glavnem trgu odprli še eno preurejeno trgo vino: to je drogerija trgovskega podjetja Dolenjka, ki je tako obnovila domala vse večje lokale v Novem mestu. »Dišeča« trgovina je urejena kar najbolj sodobno, zavzema pa tudi prostore nekdanje prodajalne “z usnjem. V prostorih, ki jih je preuredilo gradbeno obrtno podjetje iz Novega mesta, je zdaj precej večja izbira kot v starem in utesnjenem lokalu, postrežba pa je liitra. (Foto.
Ivan Zoran)
ŠMARJEŠKE TOPLICE MISLIJO NA BODOČNOST
Nov bazen nepravilnih oblik
V načrtu nov hotel in terapevtski objekt
V	šmarjeških Toplicah nameravajo letos zgraditi nov bazen nepravilnih oblik, ker je zdajšnji premajhen in ne zmore več zadostiti čedalje večjemu številu kopalcev, zlasti v glavni turistični sezoni. Z gradnjo bazena bodo obenem zaključili prvo etapo rekonstrukcije tega zdravilišča, fci je z modernizacijo hotela in vikend hišic dobilo 140 ležišč.
Zal pa ugotavljajo, da je to število precej prenizko, saj imajo proste postelje samo v januarju in februarju, pa še to le v primerih, da
zdravilišča ne obišče nobena skupina. V sezoni pa so prisiljeni pošiljati goste naprej po avtomobilski cesti. Da bi bila nesreča še večja, se z enakimi težavami ubadajo tudi na Otočcu in v ča-teških Toplicah, zato poleti izgubijo prenekatere dinarje, ker se turisti odpeljejo naprej — proti Zagrebu ali Ljubljani.
Da njihovt ugotovitve niso iz trte zvite, zgovorno pričajo podatki: lani so zabeležili 23.514 nočitev, od tega 5604 nočitve tujih turistov,-
leto poprej pa so imeli vsega skupaj 13.130 nočitev, od česai so pri 3000 nočitvah'zabeležili imena tujcev. Prav zato ne bodo mogli privošči: ti oddiha, ampak bodo skušali kar najhitreje uresničiti svoje načrte: zgraditi nov hotel, terapevtsko zgradbo s pokritim bazenom in povezati nove objekte z zdajšnjim hotelom. Naglica je upravičena tudi zato, ker bodo ob nenehnih podražitvah na ta način prihranili tudi precej denarja, zraven tega pa bodo lahko prej in precej povečali svoj promet.
SEJA KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK
Tako, da smo lahko ras zadovoljni
Komite meni, da je razpoloženje ljudi na terenu izredno dobro - Govorili so o statutih, o likvidnosti in o mladini
Seja komiteja občinske konference ZK v sredo, 20. januarja, je bila dolga, pa tudi zanimiva. Kot so bili morda na prvi seji komiteja novi člani še malce zadržani, se ie tokrat okoli vsega, o čemer so govorili, razvijal živahen boj mnenj in stališč.
Sekretar Boris Gabrič je v kratkem poročilu o prilagajanju statutov’ XV. ustanemu amandmaju ugotovil, da je večina delovnih organizacij glede tega šele na pol poti. Največ težav je z opredelitvijo samoupravljanja v enotah združenega dela, ki nimajo svojstva pravne osebe. Obstaja strah, da bi v takšnih enotah morali zaradi samostojnega obračuna preveč poveča-' ti administracijo in strah, da bi posamezni obrati terjali ustvarjene sklade samo zase.
Največ težav je s statuti v malih podjetjih, kjer ni kadrov, ki bi jih pripravljali. Sekretar je poročal, da bo komisija za družbeno-eko-nomske odnose pripravila anketo in posredovala organizacijam ZK stališča.
Ko so govorili o likvidnosti, so opozorili, da bodo sprejo
Kanalizacijo do hiš
Šmihel je dobil z novo asfaltirano cesto tudi glavni kanalizacijski vod, ki pa Je speljan zaenkrat samo ob cesti do Šmihela. Prebivalci si zato Selijo, da bi čimprej uredili tudi Kanalizacijo po naselju, šele nato bodo na kanalizacijo lahko priključili svoje stavbe. Seveda so pripravljeni tudi sami nekaj prispevati.
ti ukrepi učinkoviti le, če jih bomo odsledno uresničevali v vsej Jugoslaviji. V boju za likvidnost naj iščejo organizacije ZK vsebino v dolgoročnejšem usmerjanju proizvodnje in v prilaganju zahtevam tržišča. V delovnih organizacijah, kjer bi morda zaradi nelikvidnosti grozile 80-od-stotne plače, je treba to delavcem v sodelovanju s sindikatom pravočasno pojasniti in zlasti poudariti, da bo razlika v plačah lahko izplačana že čez nekaj dni, brž ko bo podjetje spet likvidno.
člani komiteja so zelo ugodno ocenili stanje na terenu ob nedavnih posvetih z vsemi KS. Zlasti so pohvalili izredno stvarne programe KS, ki slonijo predvsem na ustvarjalni moči terena in šele nato terjajo pomoč od občine.
Sekretar medobčinskega svfcta ZK Ludvik Golob je poročal o seminarju za mlade komuniste v Dol. Toplicah ln o ugotovitvah, ki so jih zbra
11	na njem. Udeležba je bila izredna, mladi pa so poudarjali, da so organizacije ZK in SZDL ter sindikat preveč zaprte vase in premalo odprte do mladine, ki Je voljna sodelovati.
Aktivi mladih komunistov v občini niso zaživeli, zato naj jih v bodoče ustanavljajo organizacije ZK v podjetjih in tudi na terenu, ki Imajo v
svojih vrstah več mladih komunistov. Takšen je bil sklep komiteja po razpravi o tem. Menili so tudi, .da je delovanje mladinske organizacije v občini preozko usmerjeno. Komite bo pripravil skupaj s komitejem ZMS analizo o možnosti delovanja mladine, seminarji kot je bil ta v Dol. Toplicah, pa naj postanejo stalna oblika dela.
M. J.
Radi bi javne telefone
če je pri hiši bolnik, če kje gori ali pa če grozi kakšna druga ujma, Je vse prepočasi hiteti po pomoč peš, s kolesom ali drugim prevoznim sredstvom. V odročnih krajih zato vedno bolj terjajo javne telefonske govorilnice ali pa telefonske aparate, ki bi bili dosegljivi v vsakem času. Takšne telefone so si na posvetih krajevnih skupnosti zaželeli v Orehovici pri Šentjerneju ln
v	Dragi, javno telefonsko govorilnico pa zahtevajo 2u-žemberčani in prebivalci Bršlina v Novem mestu.
800 prizadetih otrok
V	novomeški občini Je »00 telesno ali duševno prizadetih otrok. Od tega je 400 takšnih, ki se bodo lahko šolah samo v posebni šoli. Posodobljenje ln primerna preureditev posebne Sole v Šmihelu Je ob tem zelo odgovorna in neodložljiva naloga. če ne bo mogoče te šole v kratkem usposobiti za pouk večjega števila otrok, bo treba razmišljati o oddelkih posebne šole na osnov-nih šolah v večjih krajevnih središčih v občini.
šolski center za gostinstvo v Novem mestu pripravlja razširitev šolskih prostorov, ki so bili nekdaj zelo udobni. Danes, ko imajo 370 učencev in več deset tečajev na leto, so postali že močno pretesni. Gradnja je odvisna od denarja; šolski center se že pogovarja o možnostih, vendar pa še ni določeno, ali bodo začeli nove šolske prostore graditi še letos ali prihodnje leto. Šolski center za gostinstvo je namreč zdaj zagotovil denar za šolsko in mlečno restavracijo, za kateri so bili načrti narejeni že pred leti.
Nekoč Dolga, danes Vrhovčeva ulica ...
Pogled na nekdanjo Dolgo, danes Vrhovčevo ulico, ki teče vzporedno s cesto Komandanta Staneta in gorenjim robom Glavnega trga. Na levi se od nje odcepi Kratka ulica. Na razcepu stoji še danes ohranjena hiša nekdanjih kožarjev z značilnim visokim z lesom opaženim podstrešjem, ki je služilo za sušenje kož. — Po stari navadi so nekdanji meščani spravljali svoje vozove — kar na ulici.
Darko
Lutman
Za cel venec načrtov in potreb
V ponedeljek dopoldne se je po Novem mestu razširila vest, da je po težki bolezni dotrpel Darko Lutman. Novica o smrti je te sama po sebi boleča, toliko bolj pa se zareže v srca, če nam smrt ugrabi človeka v razcvetu, še preden je začel žeti plodove svojega dela. čeprav so ožji znanci in prijatelji pokojnega Darka vedeli, kako težko bolezen ima, so upali, da morda le ne bo prišlo do najhujšega. Kruta resnica, da ga ni več; pa je zdaj tu. Pred očmi nam lebdi spomin na zagnanega in delovnega pokojnika, ki je bil umirjen v nastopu, pa vendar v svoji notranjosti čuteč in pravi tovariš.
Rodil se je leta 1930 v Novem mestu v družini uslužbenca lesne industrije. Mladost je preživel v Gor. Polju pri Straži, med vojno je
končal dva razreda gimnazije, šolanje prekinil in gimnazijo končal po vojni. V mladinski organizaciji je začel delovati še med NOB, v SKOJ je bil sprejet 1946, v ZK pa 1949. Sodeloval je v mladinskih delovnih brigadah, 1950 pa je končal srednjo veterinarsko šolo. 1953 je začel delati pri novome-ški zavarovalnici, 1. januarja 1967 pa je postal njen direktor.
Darko je bil znan športni delavec, ugleden član ZK, bil je predsednik UO in član C DS Zavarovalnice SAVA, kot rezervni poročnik pa je deloval tudi v ZROP. Ko se ob preranem grobu poslavljamo od njega, sočustvujemo z vdoi'0 in 14-letnim sinkom.
Veliko smo še pričakovali od Tebe, Darko, zato je slovo toliko težje, spomin nate pa bo v naših srcih vedno svetal in lep!
M. J.
Ne samo pripravljenost začeti z lastnimi sredstvi, pač pa tudi sodelovanje med KS v širših načrtih je letos razveseljiva novost
Tudi na posvetih KS vzhodnega območja novomeške občine je tekla beseda predvsem o komunalnih potrebah. Posebej naštevamo samo pomembnejše stvari iz programov posameznih KS. Načenjali so tudi socialne probleme in se zavzemali za kulturno dejavnost, med več KS pa se je že začelo razveseljivo sodelovanje pri gradnji vodovodov in cest.
KS BRUSNICE:	gradnja
novega dela šole je bila glavna stvar, krajevni samoprispevek pa bodo namenili predvsem za to. Ugotovili so tudi, da so potrebna stanovanja za učitelje. S krajevnim vodovodom bo treba še nekaj let počakati, letos pa bodo skušali zgraditi nov transformator, da bi izboljšali električno napetost.
KS GABRJE: najbolj so se zavzeli za ureditev hudournika v Suhadolu, ki pride na vrsto še letos. Za ureditev družbenih prostorov že zbirajo samoprispevek, v načrtu pa imajo popravilo vodovoda v Gor. Suhadolu.
KS MALI SLATNIK: v načrtu imajo gradnjo vodovoda, za katerega so se prebivalci s pogodbami obvezali prispevati 80.000 din in ga bodo uredili še letos.
KS STOPIČE: podlago za asfaltiranje ceste od Crmoš-njic do Stopič so že sami na redili, zdaj pa bi radi asfalt. Omenili so tudi potrebo po javni razsvetljavi. Kako z vodovodom v Gor. Težki vodi, se bodo odločili po posvetu s KS Podgrad, s katero bi pri tem sodelovali zaradi skupnega zbiralnika.
KS PODGRAD:	načeli	so
vprašanje ureditve pokopališča in gradnje mrtvašnice.
Glede vodovoda za Koroško in Jurno vas se bodo odločili v sodelovanju s KS Stopiče. KS ŠENTJERNEJ: uredili
bodo pločnike v Šentjerneju, asfaltirali cesto do Pleteri j, potegnili vodovod v Vrhpolje, zahtevajo več zobozdravstvenih delavcev, zbirali pa bodo samoprispevek za dograditev šole. Govorili so o kulturno-prosvetni dejavnosti in o socialnem varstvu.
KS OREHOVICA: s pomočjo občine bi radi dogradili dom družbenih organizacij,
zahtevajo telefon za zvezo s svetom; v Orehovici in 11 okoliških vaseh bodo zgradili vodovod.
KS ŠKOCJAN: za novo šolo pripravljajo referendum o samoprispevku, zavzeli so se za ureditev sejmišča, vsaj v eno ali 2 vasi bodo napeljali vodovod, na cesti škocjan-Zbure pa bi radi asfalt.
KS BELA CERKEV: uredili bodo nekaj vaških studencev, potegnili po Beli cerkvi in okoliških vaseh vodovod.
M. J.
ZDRAVILNA ZELIŠČA SO BOGASTVA NARAVE
Odkup pa počasi, a vztrajno pada
Slovenski odkup zdravilnih zelišč pri KRKI predstavlja le 13 odstotkov
Na velikem zaključnem žrebanju novomeške tovarne zdravil KRKA za prizadevne zbiralce zdravilnih zelišč je bilo v bobnu sreče 6.679 kuponov, ki so jih poslali skupaj z 92 kmetijskimi organizacijami iz Slovenije števil n inabi^alci. Rekorderji so imeli tudi po 60 Kuponov — vsak je veljal 50 dinarjev, a kljub temu bi lahko zapisali, da akcija ni uspela tako, kot so si jo zamislili.
Vse bolj očitno namreč postaja, da je za nabiranje zdravilnih zelišč premalo zanimanja, če p "a v lahko spretni in prizadevni nabiralci lepo zasiužijo. Slovenski odkup pa predstavlja pri tej novomeški tovarni komaj 13 odstotkov vsega jugoslovanskega odkupa: Krka je nam-
Obširen program
Na občnem zboru turističnega društva v Dolenjskih Toplicah so sprejeli program za letošnje leto. Sklenili so, da bodo morali turistično društvo organizacijsko učvrstiti, izboljšati sodelovanje s krajevnimi organizacijami in se vključevati v vse krajevne akcije, ‘ katerih cilj je polepšati videz kraja. Računajo tudi, da bodo pripraviti predavanja za tiste, ki oddajajo sobe.. Njihovi načrti pa so kajpak odvisni od denarja, tega pa jim vedno manjka.
Igrišče za Mestne | njive
V naselju na Mestnih nji- §j vah Je veliko otrok, ureje- g nega otroškega igrišča pa j§ naselje še nima. Prav bi bi- |j lo, ko bi prebivalci že zdaj j§ pozimi tudi sami začeli raz- g miftljati o tem. Nekaj bi g lahko naredili s prostovolj- = nim delom, nekaj pa bi |§ prav gotovo primaknil tudi h DOMINVEST. Zakaj ne bi j tudi v mestih posnemali I mnogih lepih zgledov prebi valcev podeželja, ki nikdar ne čakajo, da Jim bo Kdo j kaj prinesel, ampak raje začno sami?
Zadnje dni januarja sta praznovala 50-letnico poroke Marija in Alojz Kocjančič z Dvora. Zakonca^ sta živela trdo delavsko življenje. Oče Alojz je vojaški vojni invalid še iz I. svetovne vojne. V zakonu sc jinia^ je rodilo 8 otrok, ki so že vsi pri kruhu. Za aktivistično delo med NOB je Alojz Kocjančič bil odlikovan. Na matičnem uradu v Žužemberku so zlatoporočencema v soboto, 31. januarja, pripravili lepo slovesnost in ju nagradili. Ob pomembnem jubileju jinia čestitamo in želimo še veliko srečnih in zadovoljnih let.
reč odkupila lani več kot 1000 ton zdravilnih zelišč.
Zaskrbljenost ob sloven-sicem odkupu je toliko bolj upravičena, ker je bilo iz kuponov razvidno, da je prav veliko število udeležencev v natečaju, kjer so razdelili 200 nagrad v skupni vrednosti 70.000 dinarjev, poslalo en sam kupon — torej le toliko, da so sodelovali pri žrebanju. Stanje, ki je v Sloveniji ob naraščanju zaposlenosti že zaskrbljujoče, se žal slabša tudi v drugih republikah. Doslej sta’ bili namreč Bosna in Hrvatsko Zagorje največji odkupni postaji novomeške tovarne. Zadnje čase pa iz teh krajev vse več ljudi odhaja na delo. v druge kraje Jugoslavije in/ v tujino, zato je vse manj pridnih rok za nabiranje zdravilnih zelišč. Tako ostajajo bogastva narave neizkoriščena, industrija pa se je zaradi tega znašla v Kočljivem položaju. Ce bo zdajšnje upadanje nabiralcev in nabranih zdravilnih zelišč šlo v enakem tempu, bo čez nekaj let položaj skoraj brezupen. Koreniti posegi so torej potrebni že zdaj, da bi ne prišlo do neljubih presenečen). Dejstvo, da sd na povečanje odkupa nihče ne upa niti pomisliti, ampak se
+1 Hvala za vašo kri,
* ki rešuje življenja!
Protekli teden so darovali kri nu novomoftki transfuzijski posta]i; Ivan šiška, član Novolesa, Straža; Alojz Zupančič, član Novotoksa, Novo mesto; Slavko Nagelj, Avgust Pavlič,
Franc I/obc, Martin Lužar, Ivan Zrimšek, Anica Turk in Milan Kavšek, člani 1MV Novo mesto; Jože Progar, Aloji 1‘lantan in Joie-Dulai* Pust, člani OMP Inštalater, Novo mesto; Franc Gorjanc, Pavel Krapež, Franc Jerelc, in Martin Kastelic, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto;
Janez štrbenc, član osnovne Sole Šentjernej; Janez Gorenc, Vinko Zulič, Jože Luzar, Franc Kostrevc, Slavica Kotar,
Ana Kotne«, Helena Jerele, Ludvik Simonič. Bogomir Potočar, Jožefa Zagorc, Ivan Metelko in inž. Božidar Pavlin,
Slani Iskre, Šentjernej; Frane Vidrih, kmet iz Smolenje vasi; l’oidka Koži«, Antonija Šuštaršič, Marija Seničar in Ljudmila Nagelj, gospodinje iz Smolenje vari; Stefan 2ur, delavec Iz Smolenje vasi; Ij»do Kos, član Novotehne, Novo mesto; Marija Kos, gospodinja s Krke; Joža Pavlin, Alojz •talehar, Vida Jerman, Marija Klemenčič, Marija Pirnar,
Druga Deželan, Diha Lokovšek, Kafko Lindič, Cveta Stnnlša,	=
Itftdl Čel tč. Marko Krevs, Rudi Deželan in Danica Kovače-	=
vič, člani Industrije obutve, Novo mesto.
   inrti'trM't'>u>H'rni'MiHiiiiiiiiiiii!U'tt'utiiiimiiiiiiliiitiiiiiiillliitltuiiiiii
—
Niso še zaživeli . . .
Na zadnji sejif komiteja občinske konference ZK je sekretar v prvi točki poročal tudi o uresničitvi sklepov zadnje seje. Komiteju je bilo naloženo, naj se posebej pobriga za organizacije ZK, ki še niso zaživele po letnih konferencah. Z najnovejšim stanjem v teh organizacijah je seznanil sekretar prisotne takole:
»Organizacija na Ragov-ski cesti v Novem mestu je še vedno brez sekretarja, ker sekretariata organizacije niso mogli sklicati, v organizaciji v Stopičah je sekretar še'vedno nesposoben za vodenje sestanka in bo sklical konferenco, kot je obljubil, februarja, organizacija v Smarjeti se je pridružila splošnemu štrajku Smarjetčanov, do organizacije na Uršnih selih pa še nismo prišli zaradi snega...
Takšo poročilo je povzročilo na seji smeh, ob njem pa se je nasmejal tudi sekretar. Na srečo so v njem omenjene organi zacije le izjema. Upamo, da bodo kmalu oživele in zaživele!
borijo, da ne bi upadel, je dovolj zgovoren znak za alarm.
Referendum v Škocjanu
Sredi januarja je krajevna skupnost v Škocjanu organizirala po 14 vaseh zbore občanov, ki so bili zelo lepo obiskani. Pogovorili so se o možnostih za uvedbo krajevnega samoprispevka za dobo štirih let. Občani naj bi namreč prispevali del denarja za nakup nove šolske opreme. Na zborih občanov je tekla beseda tudi o komunalni dejavnosti: želijo si asfalt od šmarjeških Toplic do Škocjana, radi bi vodo v Zalogu, Goriški vasi in O-srečju, popraviti nameravajo ceste in mostove. Vsekakor so zbori pokazali, da bodo občani v velikem številu prišli na referendum, ka bo marca, ko bodo glasovali o samoprispevku za pomoč pri gradnji šole.
J. A.
Tudi 5 m globoko v kamen
Na račun počasnega preurejanja Trdinove ceste v Novem mestu je bilo izrečenih že nemalo kritičnih opazk. Mnogi kritiki godrnjajo, da dela Komunalno podjetje prepočasi in da se mu nikamor ne mudi. Malokdo ve, Kako težavna so bila dela pri kopanju jarkov za kanalizacijo na tej cesti. Ker bodo strmino ceste ublažili in se ne bo več tako kot dozdaj vzpenjala v več klancih, je bilo ponekod treba kopati globlje. Delavci Komunalnega podjetja so na nekaterih mestih kopali jarke 5 m globoko v živo skalo, zato ni nič čudnega, če so se dela zavlekla!
Pomaga naj jim sklad
Na posvetu krajevne skupnosti v Žužemberku so predstavniki kraja zaželeli tudi pomoč za -ureditev športnih igrišč na žužemberški Loki. Posebno veliko denarja ne bi potrebovali, zato so menili, da bi jim lahko primaknila kaj občina iz proračuna. Pojasnjeno jim je bilo, da obstaja v občini sklad za telesno vzgojo, ki zbira denar prav za takšne namene, in naj zaprosijo za pomoč pri tem skladu.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Slavka Janežič iz Svrževa — Andreja, Ivanka Galič iz Malenške vasi — Mirana, Štefka Režek iz Goljeka — Igorja, Marija Zupan iz Velikih Poljan — Ireno, Dragica Novosel iz Dolenjega Bukovca — Jasminko, Mihaela Planinc iz Krškega — Roberta, Štefka Šobar z Uršnih sel —Aleša, Martina Bajuk iz Bojanje
vasi ------- Zdenko,	Filomena	Kašič
iz Trstenika — Dimitrija, Nada Vukojevič iz Crmošnjic — Mileno, Jožica Penica iz Krmačine — Duška, Katica Bogdanovič iz Pi-latovcev — Željka, Cvetka Cunk iz Gabrja — Zlatka, Pepca Kovačič z Rakovnika — Janeza, Marija, Grden z Dolge njive — deklico, Ivanka Pašič iz Črešnjevca
— deklico, Ana Kralj iz Dobru-ške vasi — deklico in Terezija Grlica iz Dečje vasi — deklico.
— čestitamo!
Novomeška kronika
■ NOVI SNEG, ki je pobelil Dolenjsko zadnjo soboto in nedeljo, tudi tokrat ni presenetil stalne zimske službe pri Cestnem podjetju. Vse ceste so bile pravočasno posute s peskom in soljo in prevozne čeprav je bil v nedeljo na vseh glavnih cestah živahen promet — mnogi se kljub snegu niso odpovedali nedeljskemu vikendu — ni prišlo do večjih zastojev v prometu.
■ STANOVALCI STOLPNIC na Znančevih njivah se močno jezijo, ker jim pokajo vmesne stene v stanovanjih. Stolpiče je gradilo splošno gradbeno podjetje »Pionir«, ki je pri gradnji uporabljalo nov gradbeni material, čeprav so delavci gradili posamezne etaže pod nadzorom strokovnjakov, so se že nekaj mesecev po vselitvi v vseh stanovanjih na vseh vmesnih stenah pokazale nekajmilimetrske razpoke. Nekateri stanovalci zahtevajo popravilo.
■ ZIMSKE POČITNICE, ki so jih šolarji tako težko pričakovali, so minile. Šolski zvonec na vseh novomeških šolah spet zvoni, otroci p« so nejevoljni, ker jim Je muhasto vreme pokvarilo lepe počitniške načrte. Napovedani so bili smučarski tečaji, ker pa ni bilo snega, so se načrti podrli. Zdaj, ko so se morali vrniti v šolske klopi, pa je sneg spet zapadel.
■ LIKOVNA RAZSTAVA novomeških osnovnošolcev, ki so Jo podrli v ponedeljek, je bila dobro obiskana. Razen šolarjev iz vseh novomeških šol so si jo ogledali tudi starši.
■ GOVORICE o tem, da bodo vozniški izpiti poslej še strožji, se v mestu in okolici že dolgo širijo. Ni čudno, da se je v zadnjom mesecu prijavilo za zdravniški pregled in testiranje za bodoče voznike več kot 150 kandidatov. Zaradi tolikšnega števila prijavljencev so morali organizirati testiranje za več skupin, pri zdravniških pregledih pa prvič prav tako niso prišli vsi na vrsto.
■ NA TRGU so bile cene take: limone 6, mandarine 6, solata 6, fižol 5,5, jabolka 3, cvetača 6, zelje 3, grozdje 5,5, česen 14, pomaranče 5, čebula 3,5, ananas 7, kislo zelje 2,5, krompir 1, korenček 3, ohrovt 4,5, por 4, slive 5,5 in banane 6 din za kilogram. Jaj-ca so bila po 90 par.
■ RODILI STA: Zofija Kralj >z Volčičeve 34 — Marka in Milojka Burger iz Kettejevega drevoreda 36 — Polonco.
Ena gospa z občine je rekla, da bo zdaj kmalu (mogoče še letos) začela odločno izpopolnjevati nekatere novomeške prometne izume: na dovolj široki Cesti talcev z dvostranskim pločnikom bo uvedla omejitev hitrosti na 14,5 km na uro (zdaj 30 km na uro), na kozji Koštialovi stezi brez pločnikov bo dovolila 120 kilometrov na uro (zdaj 60), predpisala bo obvezno parkiranje pred mesnico na tej ulici in na sredini kandijskega mostu (zdaj neobvezno!), v križišču pred hotelom Kandija bo postavila originalni holandski mlin na veter, v naselje na Znančevih njivah pa bo iz mesta obvezna smer mimo bolnišnic in skozi Šmihel ... Se prej bo pa vprašala teto s Pangerč-grma!	j
Fmic ,<
V&EĐIMH
s mm%
IVANETIČ
PRAZNIK
Ali je dolenjski turizem že zrel za tesnejše poslovno sodelovanje? Pravijo, da ga bo ekonomska nujnost sama prisilila. Je zdaj sodelovanje, bolje rečeno integracija gostinskih obratov na Dolenjskem, že nujno? O tem je tudi tekla beseda na pogovoru za okroglo mizo, na katerem so sodelovali Vlado Deržič, direktor Čateških Toplic, Milena Popovič, upravnica šmarjeških Toplic, Niko Paulič, predsednik Dolenjske turistične zveze, Marko Ivanetič, direktor šolskega centra za gostinstvo, Marjan Simič, načelnik za gospodarstvo novomeške občinske skupščine, Karel Vardijan, direktor metliškega hotela, Jože Lampret, direktor Otočca, Franci Šmajdek, šef recepcije na Otočcu, Matija Pra-znak, direktor kočevskega Pugleda in Stane Jajtič, računovodja kočevskega hotela. Žal niso prišli za okroglo mizo predstavniki novomeškega Metropola, zdravlišča Dolenjskih Toplic in črnomaljskega hotela. Razgovor je pripravil, vodil in ga zapisal Jože Splihal, fotografiral pa je Slavko Dokl.
kritih izvirov. Računamo, da bo gradnja turističnega središča veljala 15 milijonov dinarjev, od tega bo za prvo etapo, ki naj bi se začela avgusta ali septembra letos potrebno dve tretjini te vsote.
Kdaj do združevanja?
Na Dolenjskem že dlje časa govorijo o turističnem poslovnem sodelovanju. Zdi pa se, da doslej posebnih uspehov niso poželi. Današnje poslovno sodelovanje je omejeno le na pomoč v sezoni, ko nekaterim hotelom zmanjka prostih postelj, pa pošljejo svoje goste naprej po avtomobilski cesti. Kakšne so možnosti, da bi od besed prešli k dejanjem, od govorjenja o poslovnem sodelovanju do resničnih integracij?
Marjan Simič: Ce govorim za območje novomeške občine, lahko povem, da Je občinska skupščina že razpravljala o problemih turizma. Takrat smo ugotovili, da je razen prostorskega programa
ročila gostinstvu v občini, naj kar najhitreje pripravi enoten program; če tega ne bodo hoteli ali ne bodo mogli narediti, potem bo potrebno skupaj s skladom, ki ga je občinska skupščina ustanovila lani, zagotoviti ta program. To bomo morali narediti, čeprav mimo gostin-skih delovnih organizacij, potem pa bomo s pomočjo javnih natečajev ugotovili sposobnost investitorjev.
O morebitni integraciji gostinskih organizacij smo že veliko govorili in izdelali tudi štiri možnosti za združevanje delovnih organizacij v gostinstvu. Nismo mislili samo na sodelovanje v novomeškem merilu, ampak tudi na sodelovanje v okviru občine in vse Dolenjske. Po prvi varianti naj bi to sodelovanje predstavljal konzorcij, druga možnost bi bila organizacija skupnega denarja za sodelovanje ob skupnem tveganju. V tem primeru bi vlagatelji delili dobiček ali pokrivali izgubo z dogovorjenim odstotkom, vendar največ do višine svoje vloge. Tretja oblika bi lahko bilo poslovno združenje kot pravno telo, ki bi za turistične organizacije opravljalo s pogodbo določene posle. Poslovno močna delovna organizacija naj bi ustanovila poslovno enoto, ki bi poslovala z drugimi delovnimi organizacijami. Tudi v tem primeru bi skupno vlagali denar za
do uresničitve pa ni prišlo. Zdi se mi, da do poslovnega sodelovanja ne bo prišlo to-lijco časa, dokler ne bo to sodelovanje ekonomsko nujno.
Jože Lampret: Mi smo bili bolj konkretni:	predlagali
smo združitev z novomeškim hotelom Kandija. Na ožjem novomeškem področju je zdaj menda kar sedem manjših gostinskih obratov. Ker imamo v razvojnem načrtu gradnjo hotela v Novem mestu in ker smo menili, da niti Kandija niti Metropol nista ekonomsko sposobna, da bi lahko gradila nov hotel, ker ne bi mogla devizno odplačevati kreditov, smo predlagali to združitev. V načrtu	imamo	namreč,	da	bi
potem, ko bo urejeno križišče v Kandiji, zgradili hio-deren hotel z-80 do 120 ležišči z restavracijami in morda tudi s slaščičarno. Hotel naj bi bil zares moderen. Novo mesto	pa bi tako	dobilo	sodoben lokal,	ki	ga
zdaj	močno	pogreša. Hotel
Kandija seveda išče najugodnejšega ponudniKa, mi pa se nočemo vsiljevati.
V	propagandi na zunanjem tržišču samostojni nastop danes ne predstavlja ničesar medtem ko bi združeno dolenjsko gostinstvo že lahko uspevalo: zato je Skoda, da se pogovori niso uresničili.
Prepričan sem, da bodo no-
vi	predpisi in olajšave za go-
Otočec, hvala!
Uredništvo Dolenjskega lista se zahvaljuje hotelu Grad Otočec, ici je gostil udeležence četrtkove okrogle mize, gostinske in turistične delavce Dolenjske.
Smučarski Gorjanci
Jože Lamprett direktor otoškega hotela, je v pogovoru sprožil zanimivo in že večkrat omenjeno misel, da bi bilo dobro, ko bi tudi Gorjance pritegnili v smučarsko in turistično dirko na Dolenjskem. Samoborska občina ima v načrtu celo asfaltno cesto na Gorjance. Marko Ivanetič pa sodi, da so investicije izgubljene, če bi bilo manj kot 120 dni smuke: na Gorjancih je ne bi bilo več kot 66, se pravi še nekaj manj kot v čr-mošnjicah. Vsekakor pa bi tudi to bilo dovolj za premostitev mrtve sezone v turističnih centrih ob avtomobilski cesti.
stvu ne bi smelo biti meja. i'iepiican sem, da bi morala biti v Beli krajini ena sama gostinska organizacija in smo pripravljeni na združitev s črnomaljskim gostinskim podjetjem.
Marjan Simič: Osnova za vsako sodelovanje bo kvečjemu ekonomska. Pritiski ne bodo rodili sadov. Zato sem prepričan, da bo zaradi ekonomskih razlogov prej ali slej moralo priti do sodelovanja v dolenjskem merilu. Od takega povezovanja bo tudi Novo mesto imelo korist.
Niko Paulič: Položaj Kaže, da ekonomske nuje še ni. Kadar namreč zaškriplje, takrat tudi rešitev hitro najdemo.
Marjan Simič: Prav gotovo nuja je, vprašanje pa je, če jo danes gostinci že čutijo ali ne. Voda sicer še nikomur ne teče v grlo, nesporna pa je ugotovitev, da imamo mi turističnem področju v dolini reke Krke škodo, ker ni medsebojnega povezovanja. Poprečna podjetniška donosnost je bila predlanskim na mi šem področju, če upoštevamo gostinske organizacije, 200.000 dinarjev. Manjše podjetje za to leta in leta zbira denar, preden lahko gre v modernizacijo oziroma preden se lahko začne pogovarja« z bankami o najetju kreditov. V času, ko »bira denar, pa ga hkrati razvrednoti: če bi ta denar krožil, če bi bilo fcbstlnstvo združeno, bi ga žblrali hitreje in tudi hitreje vlagali. Vsekakor danes na ' našem področju ni konkurence, ker imamo premalo ležišč; škoda pa Je, da si z nekvalitetnimi uslugami ustvarjamo slab sloves.
zivni turizem, ki je bil doslej’ pri nas zapostavljen. Graditi nameravamo še nove bazene in 4-stezno kegljišče, uredili pa bomo okolico in parkirišča. Na večjo investicijo računamo v jeseni, ko bomo začeli graditi ob avtomobilski cesti turistično središče s približno 160 ležišči in bazeni s termalno vodo. če Geološki zavod vode v bodočem središču ne bo odkril, jo bomo napeljali iz že od-
zelo malo dokumentacije o nadaljnjem razvoju turizma v občini. Najbolj žgoč je problem v Novem mestu, kjer imamo veliko gostinskih organizacij, ki pa so premalo donosne, da bi se lahko odločno lotile urejanja gostinstva v Novem * mestu. Dolenjske in šmarješke Toplice ter Otočec imajo izdelane svoje razvOj*ne programe, zato niso v takih težavah. Občinska skupščina je pripo-
program turistične izgradnje. Na naše predloge pa sta odgovorila samo Otočec in šmarješke	Toplice. Škoda
je, da potem ni bilo odziva niti na predloge teh dveh delovnih organizacij.
Marko	Ivanetič: Na se-
stanku v Kostanjevici je prevladovalo mnenje, da 'bi lahko poslovno sodelovali v propagandi, skupnem nastopu na tujih tržiščih in pri zaposlovanju kadrov. Od dogovora
stinstvo predstavljali tudi ekonomski razlog za združevanje. Poglejte:	če	bi se
združili hoteli Kandija, Metropol in Otočec, bi pri plačevanju davkov prihranili 180 do 200 tisočakov, deviz pa bi nam ostalo 130.000 dolarjev več kot zdaj, ko poslujemo vsak zase. Prepričan sem, da bo treba združevati v dveh smereh: v gostinskih in v zdravstveno-turističnih delovnih organizacijah, ker nimamo istih pogojev poslovanja.
Vlado Deržič: Zdi se mi, da oi se moralo tudi pri nas združiti brežiško gostinstvo, to združeno podjetje pa bi se moralo povezovati s še močnejšim partnerjem. Toda ker v občini samo govorijo, a ničesar ne napravijo, smo se odločili, da bomo kar sami poiskali možnosti za poslovno sodelovanje. 'Pogovarjamo se že z ljubljans&mi in beograjskimi partnerji.
Niko Paulič: Dolenjska turistična zveza ima program turističnega sodelovanja na Dolenjskem. V propagandi smo že začeli sodelovati. Ne rečem, da je to pomemben uspeh, je pa prvi korak k sodelovanju. Dolenjska ima danes dve kategoriji gostinskih podjetij: srednja kategorija že čuti potrebo po povezovanju, manjši kolekti-
vi	pa živijo v samozadovoljstvu. Velikih podjetij nimamo. Prav manjši kolektivi pa nas ovirajo v prizadevanjih, da bi prišlo do integracij. Zvečine so zadovoljni z dejstvom, da živijo tako, kot je, ne pomislijo pa, kaj bo jutri. Težave so še hujše, Ker ta podjetja ali ne morejo ali pa nočejo vlagati denarja, ker bi Šlo to na račun njihovega standarda.
In katera so taka podjetja?
Marjan Simič: zvečine so to tista, katerih predstavnikov danes ni na tem pogovoru.
Matija Praznik:	Kočevsko
področje je danes še neobljudeno, čez nekaj let pa bo gotovo privlačno za turiste. Zaradi prometnih zvez se mi zdi navezovanje z Novim mestom manj zanimivo kot z Ljubljano, čeprav smo vedno pripravljeni sodelovati z Dolenjsko, ker nam to lahko samo koristi. Turistični prev storski program Je sicer nekoliko v zraku, je pa osnova, na kateri bi lahko gradi-
li	bodoče aKcije, Pravzaprav pa.se ustvarja novo turistično območje, ki sega od Ljubljane proti Kolpi ln naprej proti morju in v katerega spada tudi Kočevje.
Karel Vardijan: Bela krajina je sicer z občinsko mejo ločena, vendar v gostin-
Načrti, načrti
Po lanskoletnem zatišju se letos obeta na Dolenjskem obilo turističnih gradenj. Skoraj vsi udeleženci če-trkove okrogle mize so namreč povedali, da bodo letos gradili.
Jože Lampret:	Razen ne-
katerih manjših preureditev zdajšnjih objektov, ki smo jih imeli že dlje časa v načrtu — sem sodi preureditev bara v restavracijo, kjer bomo gostom pripravljali jedi kar ob mizi, pa večja obnova in dozidava novomeške Ribje restavracije — imamo
v	načrtu tudi gradnjo novega hotela na Otočcu. Hotel s približno 180 do 200 ležišči nameravamo graditi še letos: bo zares moderen, saj bo imel bazen, savno, masažo, kozmetični salon, 4-stezno kegljišče in zabaviščne prostore.
Matija Praznik: Razen nekaterih preureditev v Kočevju bomo gradili nov motel na Jasnici, ki bo veljal po sedanjih ocenah 6 milijonov dinarjev. Kočevje nujno potrebuje tudi kopališče in te želje bomo skušali letos uresničiti, čeprav zdaj še nimamo investitorja. Ob novih gradnjah pa so naši načrti usmerjeni tudi v obnovo hotela Pugled.
Karel Vardijan: V turističnem pogledu Je zadnja leta Metlika stada ob strani, razvoj sta ustavljali gradnja ceste in zapora mostu. Letošnja naloga bo ureditev bivše gostilne Makar, v hotelu pa bomo morali povečati nočitvene zmogljivosti. Namesto današnjih 41 ležišč jih bomo morali usposobiti vsaj 60 ali 70. Ob Kolpi bomo morali urediti tudi kopališče in kamp ing naselije ter povečati zmogljivosti tamkajšnje restavracije.
Marko Ivanetič: V Novem mestu bomo preuredili šolsko in mlečno restavracijo, pripravljamo pa tudi gradnjo hotela s približno 100 ležišči. Denar za ureditev obeh restavracij Je že zagotovljen.
V	šmarjeških Toplicah bomo uredili okolico, mislimo pa tudi na nadaljnjo izgradnjo Toplic. Najprej bo na vrsti bazen, ki je že pretesen za današnji naval. Želimo si tudi novega hotela, ki naj bi bil povezan s sedanjim, uredili bomo pokriti bazen in druge pomožne objekte. Ni pa gotovo, da bomo s temi načrti uspeli že letos, ker še nimamo zagotovljenga denarja.
Vlado Deržič: Imamo sicer obsežne načrte, a ne vemo, kako bo z denarjem. Usmerili se bomo v zdravstvo, kopališko rekreacijo in eksklu*
Pogovor z zdravnikom
OBISK PRI PREDSTOJNIKU NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
Število rojstev že četrto leto pada
Kje so vzroki, da je začelo upadati število rojstev tudi na dolenjskem območju? - Škodljivih splavov je iz leta v leto manj, čeprav kontracepcija še ni tako razvita kot bi bilo potrebno
Toliko otrok noče jesti...
Ko mi matere v svetovalnici pripovedujejo o teh težavah, ugotavljamt da premnoge dado otroku preveč na krožnik. Ko mi zaskrbljeno razlagajo, kaj je otrok včeraj SAMO pojedel, ugotovim, da je njegov želodček zares premajhen, da bi lahko spravil vanj tisto količino, ki mu jo je mati čez dan dajala. Mnogokrat zaleže materi sledeči nasvet:
»če ste zaskrbljeni, da je otrok premalo pojedel, primerjajte količino hrane z otrokovim želodčkom.« Velikost otrokovega želodčka ji narišem na list papirja, na drugi list krožnik in nanj s svinčnikom nalagam vse, kar mi mati pripoveduje. ’ Narišem vse kar je mati otroku dala. Na primer: celo jabolko, pol litra mleka, juho, polovico hrenovke, 2 kosa kruha z marmelado itd. In nato primerjava obe sličici — majhen otrokov želodček in zvrhan krožnik. In šele takrat mi matere priznajo, da silijo otroku več hrane, kot je lahko 'sprejme. Svetujem jim tudi, da lahko zaupajo otrokovemu teku oziroma želji po hrani. Enkrat otrok poje velikot drugič manj.
SLAVICA POGAČNIK— TOLIČIČ
(Odlomek iz članka v reviji OTROK IN DRUŽINA)
V Sloveniji že nekaj časa upada število rojstev, v zadnjih letih pa ta pojav opažamo tudi na območju Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja. Kaj je vzrok temu in kako so to spremljali v novomeški bolnišnici, nam bo povedal predstojnik novomeške porodnišnice dr. Ljubo Kretič.
— V preteklem letu je bilo na vašem oddelka nad 200 porodov manj kot leta 1968. Cemu pripisujete upadanje?
»Upadanje porodov na oddelku je posledica zmanjševanja rojstev sploh. Poglejmo, kako je bilo z rojstvi na tem področju. V zadnjih nekaj letih: 1965. je bilo 2.282 rojstev, 1966. leta 2.259, 1967. je to število padlo na
2.112, 1968. že na 1.986. Lani je bilo samo še 1.786 porodov, kljub temu da je leta 1965 v porodnišnici rodilo 68. odst. vseh porodnic na našem območju, leta 1969 pa že 91 odstotkov vseh porodnic. Naj omenim še to, 'da se je lani rodilo 24 dvojčkov.
Pričakovali bi, da se je zaradi zmanjšanja rojstev povečalo število splavov, pa ni tako. Tudi tu statistika kaže upadanje, kar jte seveda razveseljivo. Leta 1965 je bilo 1.123 vseh splavov, lani pe le 931.«
— Ali je vzrok temu tudi vpliv kontracepcije v novejšem času?
»Kontracepcija je res eden izmed vzrokov za to, toda le v manjši meri, saj je 27.000 žensk lani porabilo le za 15.500
»Vse preveč je neresnih govoric o škodljivosti kontracepcijskih tablet!« svari dr. Ljubo Kretič, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka v novomeški bolnišnici.
Plinske peči so ponekod nevarne!
Republiški sanitarni inšpektorat opozarja na pravilno ravnanje z njimi
V zadnjem času je v prodaji več peči na tekoči plin (butan propan) brez odvoda v dimnik. Podjetja, ki te peči proizvajajo, nabavljajo ali prodajajo, jih zelo priporočajo. Ljudje jih kupujejo v najboljši veri, da so brez hevarnosti. Zaradi tega opozarja republiški sanitarni inšpektorat vse kupce takih peči da morajo biti pri njihovi uporabi zelo previdni.
Ko plin izgoreva, potrebuje kisik. Tega dobiva iz zraka v sobi. Ce je izgorevanje popolno in če je plin popolnoma čist, nastajajo samo ogljikov dvokis in vodni hlapi. Vodni hlapi vlažijo zrak v prostoru (to je ugodno), ogljikov dvokis, ki v večjih količinah človeku škoduje, pa se v zraku kopiči. Obenem se zmanjšuje količina kisika. Ob pomanjkanju kisika izgorevajo snovi nepopolno, pri tem pa nastaja ogljikov monoksid. Znano je, da povzroča ta plin že v zelo majhnih koncentracijah slabo počutje, glavobol, utrujenost in druge znake zastrupljen^. Večkrat se dogajajo smrtne zastrupitve z ogljikovim monoksidom, zlasti v zaprtih
garažah ko voariik ne ustavi motorja. Zadostuje že nekaj minut bivanja v takih okoliščinah!
Ce pa plin butan propan, ki se uporablja za gorivo pri teh rečeh, ni povsem prečiščen in vsebuje žveplo ter druge škodljive snovi, prehajajo v zrak še proizvodi izgorevanja teh sinovi in škodujejo ljudem, ki bivajo v takih prostorih. Dražijo očesne veznice, sluznice dihalnih poti, zmanjšujejo odpornost organizma in podobno.
Pri pečeh brez odvoda plinov, ki so nameščene v zaprtih prostorih moramo torej pogosto odpirati okna in dobro zračiti prostore, ki jih ogrevamo, če nočemo, da bi se zrak tako poslabšal, da bi to škodovalo zdravju. Računati moramo z možnostjo hu/ših zastrupitev — ki lahko povzroče tudi smrt, npr. v spanju v manjši sobi, kjer gori peč ob zaprtem oknu. Zaradi vsega tega peči na tekoči plin brez odvoda v dimnik niso primerne za ogrevanje stanovanj. V poštev prihajajo le v takih prostorih, kjer se stalno odpirajo vrata ali kjer je kako drugače že samo po sobi poskrbljeno za
mesecev kontracepcijskih sredstev. Bolj kot to pa vpliva na zmanjšanje rojstev bolj razumen, uvideven in human odnos moških do žensk in pa odhajanje mladih ljudi posebno z vasi na delo v mesto ozfroma v tujino.«
— Kako je z uveljavljanjem kotracepcije pri načrtovanju družine na našem območju?
»Nezaupanje do kontracepcijskih sredstev se pojavlja zaradi neodgovornih člankov v časopisju, ki razširjajo mnenje o škodljivosti teh sredstev, češ da vplivajo na zamašitev pljučnih žil in povzročajo raka na rodilih, medtem ko noben zdravnik ne zagovarja tega mnenja. Take govorice širijo tisti, ki ne vedo ali pa so pozabili da je še do nedavnega dosti žensk umrlo zaradi splavov, še danes v državah, kjer ni kontracepcije, umre zaradi tega dosti žensfk. Moram poudariti, da v Sloveniji nismo imeli še niti enega primera smrti zaradi pravilne uporabe kontracepcijskih sredstev ali pa primera, da bi povzročala raka na rodilih pri ženskah.«
— Ali vpliva na upadanje števila rojstev v naši pokrajini tudi dviganje življenjske ravni prebivalstva?
»Res je vedno več mladih družin, ki si ,privoščijo’ le enega otroka. Seveda so vzrok za to materialne plati življenja, saj se je nekdanji življenjski minimum tako povečal, da že ta zahteva velike stroške. Toda glavni vzrok za zaviranje rojstev je vsekakor še vedno pomanjkljivo urejeno varstvo otrok in stanovanjske razmere. Primer: enosobno stanovanje ne zadošča 4-članski družini, zato si ljudje najprej udobno uredijo stanovanje in šele potem pridejo na vrsto otroci.«
ANA VITKOVIC
Obveščamo javnost in poslovne partnerje, da smo spremenili naziv firme. Namesto dosedanjega naziva
»Mizarska produktivna zadruga Sevnica«
se po vpisu v register podjetij pri Gospodarskem sodišču v Celju z dne 21. I. 1970 imenujemo:
STILLES, tovarna stilnega pohištva in notranje opreme, Sevnica.
Glavobol
Glavobol je brez dvoma zeio neprijeten in spravlja tistega, ki ga ima, v neugodno razpoloženje, zmanjšuje mu sposobnost za delo in kali odnose z drugimi ljudmi Glavobola je po vsem civiliziranem svetu vedno več, posledica tega pa je jemanje vseh mogočih tablet proti glavobolu na tone. Ta pojav se je razpasel tudi že pri nas in nekateri ljudje brez tablet proti glavobolu sploh ne morejo več shajati.
Če si malo bolj ogledamo vzroke za glavobol, lahko rečemo, da izvira velika večina glavobolov iz različnih oblik živčnosti, ki jih hiter življenjski tempo iz dneva v dan pospešuje. Glavobol nastane tudi pri pomanjkljivi prehrani, kjer zaradi enoličnosti -manjkajo važni vitamini. Večinoma pa sploh ne pomislimo, da je krivo za glavobol pomanjkljivo spanje, prekomerna obremenitev z delom, delo v slabo prezračenih prostorih, premalo ali preveč osvetljeno delovno mesto, izpušni plini motorjev, peči in drugih priprav za izgorevanje. Glavobol povzroča lahko tudi prekomeren hrup. Da povzroča glavobol kajenje in pitje alkoholnih pijač je že tako znano, da na ta dva vzroka skoraj nihče več ne pomisli. Vendar je »maček« po prekrokani noči upoštevanja vreden pojav. Kadilci in pivci ga dcbro poznajo, šoferji, poklicni in amaterji, vedo za glavobol, če so predolgo za volanom in izpušna cev avtomobila ni v redu. Glavobol, ki takrat nastane, je posledica vdihanih izpušnih plinov, ki povzročajo zastrupljenje.
Vse te glavobole preprečimo, če odstranimo vzroke. Mimo in urejeno življenje, pestra prehrana, dovolj spanja, normalna delovna obremenitev, zračenje prostorov, rekreacija v naravi na svežem zraku, pravilna osvetlitev delovnega mesta, odstranitev hrupa, pravilna instalacija naprav za izgorevanje, da ne puščajo plinov, omejitev ali opustitev kajenja in pitja alkoholnih pijač, popravilo izpušne cevi pri avtomobilu — vse to bo brž učinkovalo.
Drugi vzroki za glavobol so lahko: vnetje zob, ušes, nosu, obnosnih votlin, oči, žil, kožna vnetja na obrazu, turi in'podobno. Glavobol povzročajo tudi druge bolezni, posebno nalezljive, predvsem če jih spremlja visoka vročina. Večkrat je glavobol sploh sestavni znak neke bolezni. Tudi kratkovidnost lahko povzroči glavobol. Dalje je vzrok glavobola povečan krvni pritisk, pa tudi premajhen krvni pritisk. Glavobol je lahko znak duševne bolezni, bule v glavi in še dragih bolezni Vse to ugotovi zdravnik in da ustrezna zdravila ali napravi ustrezne ukrepe. Cim je vzrok odstranjen, glavobola ni več.
Ce torej malo presodimo, lahko ugotovimo, da je najprej treba odstraniti vzrok glavobola, če hočemo, da nas glava ne boli! Ta pa je večinoma znan, če malo pomislimo. Le če je glavobol trdovraten in stalen in nikakor noče ponehati kljub našim posegom, da bi ga odstranili, potem je bolje, da se posvetujemo z zdravnikom, kakor pa da s stalnim jemanjem tablet proti glavobolu le začasno odlagamo bolečine, ki pa se takoj po končanem učinku tablet spet povrnejo.
Pa še nekaj! Veliko glavobolov povzroča tudi stalno jemanje tablet preti glavobolu, posebno Pri tistih, ki jih jemljejo kar naprej. Ne smemo namreč pozabiti, da je ta-bletomanija ne samo razvada, pač pa stalno zastrupljanje organizma s snovmi, ki so 7 večjih količinah strupene.
Dr BOŽO OBLAK
neprestano zračenje, kot so npr. trgovinski ali podobni lokali.
Republiški sanitarni inšpektorat opozarja tudi proizvajalce in prodajalce takih peči, da v prospektih in pri prodajanju opozarjajo na vse njihove pomanjkljivosti, ki so jim izpostavljena uporabniki in da prilagajo pečem pismena navodila.
Če je otrok slab jedec
Prenehajmo otroka silita k jedi!
*
Prav tako kot odraslemu tudi otroku marsikakšna hrana ne tekne.
•
Otrok rad jć v toplem družinskem omizju.
•
Pravilna prehrana v prvih letih in učenje pri hranjenju sta pomembna za ves nadaljnji otrokov razvoj.
•
Poleg materinih prsi in kasneje ob drugi hrani si otrok želi še varnosti in materine ljubezni.
*
Bolni otroci so brez teka. Ne silimo jih 2 do 3 dni z »močno bolniško hrano« Jesti jim dajmo tar krat, kadar si želijo.
•
Otrok ne samo zato, da dobiva kalorije in vitamine. Sprejemanje hrane ni samo potreba njegovega organizma, je tudi potreba njegove duševnosti.
r
NEMIRNA MOŠKA LETA
Ne samo ženske - tudi moški preživljajo »kritična leta« okrog 40. rojstne letnice. Toda vsakdo doživlja to krizo po svoje, nekdo trpeče, drugi spet z lahkoto
Moški, ki so zadnjih dvajset let varno in gotovo hodili svojemu cilju naproti in obvladovali vse težave in ovire, se nenadoma zavedo, da so postali negotovi, da izgubljajo zanimanje za svoje delo in prepričanje v svoje znanje. Slabe volje so in nezaupljivi do prijateljev in tovarišev. Zavoljo tega najbolj trpijo njihove žene, ker te vrste moški zro na svojo življenjsko sopotnico z očmi, polnimi dolgočasja in hkrati razdražljivosti. Najraje se odločajo za beg v drugo pomlad — z drugo, mlajšo ženo.
V zadnjem času so zdravniki, psihologi in sodniki zh ločitve po vsem svetu posvetili veliko pozornosti tem tako imenovanim nemirnim moškim letom. Vsi se strinjajo v prepričanju, da upor moških ne nastaja zavoljo telesnih sprememb, kot je to pri ženah,
temveč da gre za duševne krize.
Moški štiridesetih let razmišlja približno takole:
»Ne morem uresničiti svojih sanj, kar zadeva poklic. Torej bom užival, kolikor je mogoče, v življenjskih radostih. Naj pri najboljših močeh sedim doma?«
Skratka — moški teh let se bojijo bodočnosti. Reakcije so različne: nekateri padajo v depresije, drugi postajajo razdražljivi in žolčni, tretji bežijo z doma in iščejo uteho v novem objemu.
Nekaj pa imajo skupnega: sleherni med njimi potrebuje pomoč, ki mu jo mora ponuditi žena. Kako? Tako, da bo razumela njegove skrbi in da bo skušala s kar največ potrpljenja in ljubezni vrniti svojemu štiridesetletni-ku izgubljeno zaupanje vase.
DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ
SKUPNI
REKLAMNI
PROGRAM
OKROGLE *0 PARTIZANIH
Slabo se izraža
Proti koncu aprila 1942 je komandant mladinskega bataljona Durmitorskega odreda poklical mladinca Živka Bojovića in mu naročil, naj pregleda četniške postojanke. Komandant mu je dal tudi daljnogled.
Ker pa Živko ni znal dobro naravnati daljnogleda, je sklenil, da si bo podatke o sovražniku dobil drugače. Šel je proti četniški postojanki, ujel njihovega opazovalca in ga pripeljal s seboj v štab bataljona. Zaprosil je svojega tovariša, naj mu straži četnika, sam pa je šel h komandantu.
»O, Živko, si prišel! Povej nam vse, kar si videl,« mu je rekel komandant.
»Veš, tovariš komandant, jaz se nekako težko izražam, zato sem raje pripeljal bolj pismenega človeka, ki vam bo vse lepo razložil.«
Odprl je vrata in poklical bradača četnika:
»Izvolite, tovariš profesor. Boste poročali!«
Mrzlica
Ob napadu na sovražno oporišče Virovitica leta 1943 je ena izmed enot 18. slavonske brigade bila v zasedi, že med maršem proti vasi Lukač se je borec s strojno puško spotaknil in padel v jarek, čeprav ves moker, se je udeležil borbe. Ko so odbili prvi napad Nemcev, ga je vprašal komisar čete:
»No, tovariš, Milenko, kako je s tvojo mrzlico?«
»Kar dobro, tovariš komisar, dokler mi puška dela. Ona trese mene, jaz tresem njo, oba skupaj pa treseva Nemce.«
TOLE VAS BO VERJETNO ZARES ZANIMALO!
Zdravila ob koncu našega stoletja
POPRAVEK
Prejšnji teden smo na tej strani poročali o starki Ani
S.	Taskini z Urala, ki je ubila 41 medvedov. V tretjem stavku nam jo je tiskarski škrat pošteno zagodel, ko je zapisal: »vsi sinovi so nadaljevali lovski pokol«, namesto »poklic«, kar s tem popravljamo.
Uredništvo
Čez 20 let naj bi bili kos že 70 odstotkom rakastih obolenj, v človeško telo pa naj bi presajali razen možgan in kostnega mozga vse druge organe, ki bi jih dobivali od živali - Umetno srce naj bi nadomestilo živo človeško in živalsko srce - Kaj obetajo tablete za načrtovanje družin? - Ali res že čez pet let popolnoma učinkovit filter za cigarete?
Po oceni britanskih zdravstvenih strokovnjakov bodo zdravniki lahko do leta 1990 nadzorovali okrog 70 odstotkov rakastih bolezni, deloma zavirali in preprečevali proces staranja in presajevali vse človeške organe razen možgan in hrbtenice. V brošuri pod naslovom »Zdravila v devetdesetih letih« (Medicines in 1990), ki jo je izdala britanska uprava za zdravstveno ekonomiko, predvidevajo izreden napredek tudi drugih medicinski vej v naslednjih 20 letih.
Britanski strokovnjaki predvidevajo, da bo v zadnjem desetletju tega stoletja kajenje in uživanje alkohola mogoče zamenjati z nekaterimi oblikami uživanja zdravil in mamil, ki bi bila manj nevarna. Sredstva za pospeševanje procesa učenja, boljše sodelovanje in večjo učinkovitost dela, olajševanje utrujenosti ter povečanje ali oblikovanje človekovega opazovanja okolice, bi bilo mogoče raziskovati ali celo uporabiti že leta 1975.
Svetlo upanje v boju proti raku — da bodo zdravniki nadzorovali nad 70 odst. takih obolenj — temni samo možnost, da se lahko pojavijo novi tipi nevarnih novotvorb, ki jih bo še posebno težko zdraviti.
Z velikanskim napredkom, ki ga pričakujemo v
Namesto lutk
Hidrometeorološka postaja v jakutski vasici Sik ti (ki leži za severnim polarnim krogom) pošilja sporočila vsake tri ure v radiometeorološki center v zalivu Taksi. Dežurni uslužbenec, ki sprejema sporočila, niti ne sluti, da v Morsovi abecedi sporoča osemletna deklica. Ob neki priložnosti je načelnik hidrometeorološke postaje pokazal svoji hčerki Morsovo abecedo in deklica si je zelo hitro zapomnila vse znake. Sedaj Olja Saljnikova sama pošilja in sprejema zapletene tekste.
kirurgiji presajanja, ne mislimo samo na sposobnost zdravnikov, da presajajo vse organe razen možgan in kostnega mozga. Posebno bodo gojili živali za oskrbo z organi za presajanje, imunološko reakcijo na tuje tkivo pa bo mogoče premagovati tako, da bodo novorojenčkom pred ali neposredno po rojstvu dajali snovi živalskih tkiv. Izdelali bodo tudi umetno srce, ki bo nadomestilo človeško in živalsko.
čez 20 let bodo zdravniki že znali zavirati ali celo deloma povrniti proces staranja, pri čemer bodo stare ljudi pomlajevali s pomočjo preparatov, ki bodo izhajali iz medicinskih, ne pa iz kozmetičnih raziskovanj.
Do 1975 bodo izpopolnili kontracepcijske tablete za moške, kontracepcijsko sredstvo za naknadno uporabo, tableto z dolgotrajnim delovanjem in tehniko imunizacije proti spočetju — trdijo v poročilu. Predvidevajo tudi, da bodo približno do istega roka (1975) izdelali popolnoma učinkovit filter za cigarete, uvedli električno anestezijo, ki bi pacientu omogočila, da bi ostal med operacijo pri zavesti ter izdelavo oralne vakcine proti navadnemu prehladu.
«*'* 'Ci s.y
BREZ BESED — karikatura BURESCHA, A. R. Augustina iz ZR Nemčije (sl. mednarodne razstave karikature brez besed, Ljubljana 1969)
Gibanje kot sredstvo zdravljenja
TASS poroča, da so v Kijevu pred kratkim ustanovili
Kje je meja plodnosti in s čim je pogojena?
Po mnenju doktorja bioloških znanosti in vodje laboratorija za fotosintezo pri inštitutu za fiziologijo rastlin na akademiji znanosti SSSR Anatolija Ničiporoviča je plodnost zemlje določena v prvi vrsti z odstotkom izkoriščanja sončne efiergije. Ta koeficient znaša sedaj samo 3 do 4 odstotke. Teoretično lahko znaša ta odstotek izkoriščanja sončne energije
v	kmetijstvu 12 do 15. To pomeni, da se sedanje pridelovanje lahko 5 do 6-krat poveča:
»Vsak sončni žarek, ki ga travniki in pašniki ne vsrkajo, je za vedno izgubljen. Izdelujemo že metodo za najboljše načrbovanjei ki bi o-mogočilo fotosintezo na poljih. Bistvo te metode je v tem, da uskladimo zalivanje, gnojenje in vse, kar je potrebno v poljedelstvu, z delovanjem sončne energije na rastline.
če bo agronom poznal obseg površine listov na enem hektaru posevka in količino
sprejete sončne energije v času rasti, če bo mogel natančno zadovoljiti vse zahteve rastlin, bo lahko oblikoval načrtovanje letine po desetdnevnih ali dnevnih grafikonih. Takrat bo agronom na osno-
vi	kontrolnih hektarov, kot je primer s kontrolnimi panji v čebelnjaku, vsak dan poznal prirast organskih snovi na poljih. S pomočjo posebnih elektronskih aparatov bo agronom tudi dobival signale za klorofil in bo lahko vsak trenutek vključil v proces fotosintezo.«
Kmetijci lahko usmerjajo rast na poljih s pomočjo tehnoloških zemljevidov tako, da posevke izpostavijo močnim sončnim žarkom in lahko prirast organskih snovi v dobi rasti doseže 5 do 6 centov na hektar v 24 urah.
Delež izkoriščene sončne energije bo lahko dosegel 12 do 15 odst., kar bo pomenilo pri pridelku dobre pšenične sorte od 100 do 200 stotov zrnja na hektar.
poseben znanstveno raziskovalni inštitut za raziskovanje medicinskih problemov telesne kulture. Človekovo gibanje bo glavno področje raziskovanja skupine znanstvenikov, biologov in strokovnjakov za telesno kulturo, ki so zbrani v tem institutu.
Direktor instituta profesor
I.	V. Muravov je i2yavil da so tehnični napredek in dosežki v tem stoletju povzročili pri ljudeh »lakoto za gibanjem«, ki je posledica premalo gibanja in je vzrok mnogim motnjam, posebno na področju delovanja srčnih žil. Zato ni čudno, da so pri svetovni zdravstveni organizaciji ustanovili posebno
NEOBIČAJNO -A PRISRČNO ...
V	»Ličkih novinah«, ki izhajajo v Gospiću kot glasilo občin Like, smo v novoletni številki prebrali tudi tole uokvirjeno čestitko:
• »Vsem priženjenim
• ljudem Like in Kor-
• duna čestitam za
• novo leto 1970. Ste-
• vilčno stanje priže-
6 njenih v tej pokra-
• jini znaša 457. Pred-
• sednik priženjenih
• Martin Anic (Ske-
• vulj), poročen Silo-
• vič. sv. Rok.
znanstveno skupino, ki raziskuje koristnost telovadbe za zdravje svetovnega prebivalstva.
Delo inštituta ne bo omejeno le na ukrepe za {»večanje aktivnosti vseh 639 mišic človeškega organizma. Sodelavci inštituta se bodo trudili, da ugotovijo in raziščejo biološke mehanizme raznih o-blik fizičnih vaj, ki blagodejno vplivajo na srce ali na druge organe. Ti znanstveniki si najbolj prizadevajo, da bi izdelali nekakšne »Mende-ljejeve tabele« za gibanje, na katerih bi bila vsa gibanja opredeljena.
AFORIZMI
Vzore ima v preteklosti, zato gre v bodoč« nost - ritensko.
*
Konju je vseeno, v katerem zgodovinskem obdobju ga vpregajo.
*
Da vse progresivno ne more biti tudi prijetno, dokazuje progresivni davek.
*
Tudi v čelado je moč zasaditi rože. Samo prej je treba napraviti luknjo skoznjo.	D.	H.
ILKA VAŠTETOVA:
VRAŽJE DEKLE
(Zgodovinski roman)
T.l
Mirno je stal. Nobenega strahu ni bilo v njem. Stisnil je ustne, ko je opazil zgoraj na samostanskem oknu svetlo liso — širok, koščen obraz s svetlo brado in svetlimi lasmi... Pater Jurij! je uganil.
»Kaj pomeni vse to?« je vprašal gvardijan, ki ga je nekaj časa molče motril.
Grajžar je molčal.
»Glede tvojega vedenja so se mi odprle oči.«
Grajžarjev pogled je posmehljivo oplazil široko liso na oknu. Vedel je, kdo je predstojniku »odprl
oči«.
Gvardijan je opazil pogled in nevolja ga je pogrela.
»Frater Inocenc! To je moja — admonitio prima «
Trdo so padle besede. Gvardijan se je okrenil m odšel proti poslopju. Grajžar za njim.
(	XXX
Bilo je o svetem Lukežu in v Krškem Je bil velik sejem.
Pred samostansko cerkvijo so se gnetli okoličani, moški v dolgih hlačah iz domačega platna, v modrem ah rdečem telovniku, prepasanem okrog ledij s širokim rdečim pasom. Veliki črni klobuki so delali drug drugemu napotje. Zenske pa so se v gneči bale za dolge konce belih peč, ki so jim plahutale po hrbtu in se napihovale v vetru.
Na široki kamniti klopi tik samostanskih vrat je sedelo kmetiško dekle bledega, podolgovatega obraza, z orlovsko povešenim nosom in velikimi črnimi očmi — Katka. Strmela je na vrvenje in vmes pogledovala na cerkveni prag. čakala je na Marijo.
Naposled jo je ugledala. S težavo se je prerila do nje.
»Ali že dolgo čakaš?«
»Ni bilo sile.«
»Gotovo si utrujena «
»Nisem. Sedela sem na onile klopi. Ampak ti si videti izmučena.«
Marija je le skomignila z rameni. Da je v strašni srčni muki iskala v cerkvi samo njega — Grajžarja, tega Katka ni mogla uganiti, le slutila je, dasi o tem nista nikdar izpregovorili, da je Marija v zakonu nesrečna.
Marija že več nego štirinajst dni ni videla Grajžarja. Njeno hrepenenje se je stopnjevalo do neznosnosti. Živela je le še v mislih nanj. Dolge ure je stala "pri oknu in upala, da stopi čez samostanski prag. Vsak dan. včasih po dvakrat, je hodila k maši — a strežniško službo so opravljali drugi fratri. Po kosilu je — ker je bila v pristavovi hiši takšna navada
—	redno pripravljala menihom posladke, ki jih Je dostikrat sama nosila čez cesto v samostan. Upala je, da vidi Grajžarja, a ni ga videla nikdar ...
Marija in Katka sta se obrnili proti ograji k izhodu.
Zdajci je Mariji nemirno vztrepetalo srce m skrivnostna sila jd je okrenila glavo — za njo je stal on — Grajžar. Od samostanskih vrat se je bil preril k njima proti izhodu malega preddvorja. Gne-
ča med železnimi izhodnimi vrati ga je pritisnila ob Marijo. Čutil je njeno telo ob svojem in kri mu je zavalovila po žilah.
»Marija!« ji je zašepetal na uho. »Marija!« je ponovil in nosnice so mu trepetale, ko je vdihaval vonj njenih las.
Sklonila je glavo. Srečen nasmeh ji je razjasnil obraz. Pozabljeno je bilo vse trpljenje, vse vse.
Pred izhodom je gneča nekoliko ponehala; vendar je Grajžar stopal tik Marije po trgu.
»Dober dan!« je pozdravil Katko, ki se je ozrla za Marijo.
»Bog daj!«
Bližali so se živinskemu sejmišču, ki je bilo na brodu za Savo in je segalo navzgor na cesto. Grajžar je stopil naprej, da je delal ženskama pot med živino. Tako so prišli v Zaton in do Gašperjeve koče-
»Pri nas pa še niso bili. Ali gredo pogledat očetov čebelnjak? Oče so ga sami napravili in panje so poslikali — hu! — kako lepo! Tako še oni ne zna-jo, čeprav so izučeni v taki reči.«
Smehljaje je sprejel prijazno dekletovo vabilo.
Vsi trije so stopili v vrtec in od daleč opazovala, kako so čebele prihajale in odhajale, plazeč se skozi nizke panjeve odprtine.
»Tamle sedita na klop! Prinesem vama nekaj, česar še nista jedla «
Katka je odšla v kočo in se vrnila z okroglim sadežem in pipcem v rokah
»Samo tegale še imam. Vsak pol si bosta razdelila. Oče so mi tri prinesli iz Ljubljane.-Tam jih dobijo iz južnih krajev. Pri nas ne rastejo.«
»Granatno jabolko,« je prikimal frater Inocenc in prijel sadež ter ga prerezal, da so se pokazala drobna rdeča zrnca. Pogledal je Mariji v oči, ko ji je ponudil polovico.
Marijina mehka, topla roka se je dotaknila njegove.
sWk v zamevstvo
na
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK•• raa/r fefrteA £0.000 &iMw/
PRIPOVEDKA S SEVERA
KAKO Sl JE PES
ISKAL PRIJATELJA
Pes je nekoč živel v gozdovih. Potem se je naveličal te osamljenosti. In šel je po gozdu iskat prijatelja.
Šel je in šel, tedaj mu je naproti pritekel zajec.
Pes mu je rekel:
»Zajec, zajec, dajva živeti skupaj!«
»No, prav,« je rekel zajec. »Pa dajva.«
Poiskala sta v gozdu pravšnji kraj in se zvečer ulegla. Zajec je zaspal, psu pa se nikakor niso oči hotele zapreti. Začel je lajati. Zajec se je takoj zbudil, vstal in rekel psu:
»Zakaj pa lajaš? Slišal te bo volk, prišel in naju požrl.«
Pes je utihnil in mislil sam pri sebi: slabega prijatelja sem našel. Zajec je plašne nature. Volka poiščem, ta se gotovo nikogar ne boji...
In pes je zapustil zajca. Šel je t^kat volka, našel ga je in mu rekel:
»Poslušaj, volk:	dajva
živeti skupaj!«
»Prav,« je odgovoril volk. »V dvoje bo bolj kratkočasno.«
Zvečer sta se ulegla k počitku. Volk je zaspal in tudi psu so se zaprle oči, toda opolnoči se je prebudil in zalajal. Volk se je ustrašil, tresel se je ko šiba na vodi in ozmerjal psa:
»Vraga, zakaj pa lajaš? Prišel bo medved in oba potolkel.«
Oh, si je mislil pes, volk vsekakor ni tako močan, če se boji medveda. Gotovo je pravi junak le medved, močnejši od vseh...
Pes je zapustil volka in šel iskat medveda. Hodil je, hodil po gozdu in res srečal medvedal. Rekel mu je:
»Hej, medved, junak, dajva živeti skupaj!«
Medved je privolil. Dan sta preživela družno. Zvečer sta zaspala, toda nrav o polnoči je pes spet zalajal. Medved se je zbudil in prestrašil, da mu je vsa dlaka vstala.
Ozmerjal je psa:
»Utihni no, zlomka, zakaj lajaš? Slišal bo človek, prišel in naju ubil.«
Lepa reč, si je mislil pes. Tudi medved je strahopetec ...
In pes je zapustil medveda.
Tekal je po gozdu, ga predirjal počez in vprek, toda človeka ni našel. Nazadnje jo je ubral na rob gozda in se usedel, da bi se odpočil. Prav tedaj pa je človek šel v gozd po drva. Pes je stekel k njemu in mu rekel:
»človek, človek, dajva živeti skupaj!«
Človek mu je odgovoril:
»Prav. Pojdi z menoj.«
In človek je odpeljal psa na svoj dom.
Zvečer sta oba zaspala. O polnoči je pes zalajal, vendar človek ni vstal. Potem je zalajal močneje. Človek se je zbudil in zavpil:
»Poslušaj, pes: če si lačen, žri. Mene pa nikar ne moti, ker bi rad spal.«
Pes je utihnil, se nažrl in zaspal. Od takrat je pes ostal pri človeku. In še danes živi pri njem.
LJUDSKA MODROST
Dobrota je sirota.
Ena garjeva opca vso čredo oskruni.
Dokler je drevo mlado, lahko ga pripogneš, kamor hočeš.
Dokler je rosa, reže sama kosa.
Dokler kri po žilah teče, naj se človek domu ne odreče.
Dokler ve eden, ne ve nobeden, če vesta dva, jih ve mnogo, če vedo trije, ve ves svet.
Ena lastovka ne naredi poletja.
Dolga bolezen — gotova smrt.
Dolga ljubezen — gotova bolezen.
Dolga zaroka — mala poroka.
Glavo je imela bleščečo in golo; obraz koščen in napihnjen in čisto bel; zdelo se je, kot da je ostudni smeh spačil njegove poteze v večno režanje. Iz oči so ji vreli žarki škrlatne svetlobe, usta je prikazen imela podobna zevajočemu ognjenemu breznu, vsa orjaška postava pa je bila zavita v nagubano in ogabno mrtvaško srajco, podobno srajci, kakršno je nosil cantervillski duh. Na prsih je imela prikazen tablico s čudnim napisom iz starinskih črk kot nekak seznam krivd, kot nekakšno naštevanje divjih grehot, kot nekak pošastni seznam hudodelstev, v desni roki pa je prikazen vzdigovala kratek zakrivljen meč iz bleščečega jekla.
Ker cantervillsko strašilo še nikoli ni videlo kakega strašila, je povsem razumljivo, da se je strahotno ustrašilo, še enkrat je s pogledom ošinilo pošastnega fantoma, potem pa na vrat na nos zbežalo proti svoji čumnati. Po hodniku se je med begom spotikalo v svojo dolgo mrtvaško srajco in nazadnje zapičilo svoje zarjavelo bodalo v visok poslanikov škorenj, kjer ga je zjutraj našel komornik. Ko je duh slednjič srečno prišel med varne stene svoje čumnate, se je zgrudil na ozke prične in skril glavo pod odejo. Vendar se mu je spet kmalu prebudil stari cantervillski pogum in je sklenil, da pojde in se pomeni s tem drugim strašilom, brž ko se bo zdanilo.
In res, ko je prva zarja po-srebrila gričevje, se je duh vrnil na hodnik, kjer je bil srečal gro-zepolnega fantoma. Dejal si je, da je na vse zadnje dvoje strašil bolje kot eno samo in da si bo s prihodom drugega strašila lahko brezskrbneje privoščil objestna Otisova dvojčka. Toda ko je prišel na vogal hodnika, se je njegovim osuplim očem odkril presenetljiv prizor. Strašilu se
MBSaBMMMMBHHHUaMI
OTISOVO STRAŠILO edini pravi in neponarejeni duh Vse drugo so zgolj falsifikati
H
ES
Nesrečnemu cantervillskemu duhu je bilo takoj vse jasno: ponorčevali so se iz njega, ga prelisičili, ga speljali na led. Zdaj mu je poblisnil v očeh stari canter- ® villski pogled: stisnil je brezzobe dlesni, visoko nad glavo je dvignil koščene roke in prisegel v slikovitem žargonu starodavne frazeologije, da preden bo Petelin dvakrat odprl svoj veseli kljun, bo prišlo do krvavih dogodkov in Umor bo s tihimi koraki obhodil ves grad.
i—
je vsekakor nekaj pripetilo, kajti iz njegovih prazni oči je svetloba povsem izginila, bleščeče zakrivljeno bodalo mu je padlo iz roke in opiral se je ob steno v otrplem in neudobnem položaju. Duh je skočil k njemu in ga pograbil v naročje, toda groza: od strašila je odletela glava, telo pa se mu je brez moči sesedlo na tla. Duh je videl, da stiska k sebi posteljno zaveso iz belega žameta, pred nogami pa mu ležijo omelo, kuhinjski sekač in votla buča. Nikakor ni mogel je prebral na nji tele grozotne to je z drhtečo roko segel po tablici in v sivi jutranji svetlobi je prebral na nji tele grozotne besede:
10. Nesreča pa ne bi bila popolna, če ne bi v napad zagalopirala še Klara!, Nož v hrbet, kot vedno! sl je dejal Paradižnik.
- Moja obleka je fuč, kupil mi boš novo! Pri priči! je Klara pribila.
Ni bilo kaj oporekati. Zgoditi se je moralo prav tisto, kar je Paradižnik tako od srca sovražil: vstopila sta v najbližjo trgovinico.
- Tale oblekca iz dralona bo kar prava, je
bila Klara v hipu Židane volje. Zabrnela je blagajna in Paradižnik je menil, da je prestal najhujše. Kako se je zmotil!
K rumeni oblekci gre samo in izključno rumena torbica! Blagajna je zabrnela še enkrat. In k torbici - vsi vemo - gredo čevlji enakeA barve ... Da ne govorimo o rokavicah in klobučku!
Blagajna je pela In pela, denarnica je posta-
jala tanjša in tanjša. Paradižnikova sta se v drugo znašla na robu nelikvidnosti. - Dovolj mi je tega! je zaripnil Paradižnik. - Tu imaš denarnico in ključ od avtomobila, pa ti vozi!
-	Puščoba! je odvrnila Klara. - Vselej si tak, kadar je treba ženici napraviti drobno veselje. Spravila je denarnico v rumeno torbico, poprijela je za »vajeti« v avtomobilu in zapustila sta mokro mesto po najbližji poti.
a
n
UGODNA SEZONSKA Mercator PRODAJA
KONSERVIRANEGA SADJA IN ZELENJAVE od 2. februarja dalje
• slivov kompot »Mercator«	800	gr	3,00	din
• kisle kumarice »Petovia«	800	gr	4,00	din
• kisle kumarice »Vitaminka«	800 gr	4,00 din
• marelični kompot »Grocka«	1	kg	4,00	din
• marelični kompot »Požarevac«	800 gr	4,80 din
• rdeča pesa »Eta«	800	gr	3,10	din
• stročji fižol »Mačva«	500	gr	1,60	din
• fižol v zrnju »Delamaris«	1	kg	4,50	din
V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH!
NOVOTEKS
TEKSTILNA TOVARNA
NOVO MESTO
bo na licitaciji 6. 2. 1970 s pričetkom ob 10. uri prodala
osebni avto KOMBI IMV-1000
Ogled avtomobila je mogoč vsak dan od 12. do 14. ure.
V kolikor ne bo interesentov družbenega sektorja do te ure, kasneje prodamo interesentom privatnega sektorja.
Kavcija 10 odst. od začetne cene.
Veletrgovina »MERCATOR«, Ljubljana poslovna enota »STANDARD«
Novo mesto
razglaša
izpraznjeno delovno mesto
POSLOVODJA V PRODAJALNI »RADULJA« - ŠKOCJAN
POGOJI: visoko kvalificirani delavec ali kvalificirani delavec trgovske stroke .z najmanj 3-letno prakso.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene prošnje pošljite do vključno 12. 2. 1970 splošni službi Poslovne enote »STANDARD«, Novo mesto, Glavni trg 3.
VPIS v 1. razred osnovne šole
MILKA ŠOBAR-NATAŠA
(prej Šmihel) bo
12., 13. in 14. februarja od 8. do 12. ure
Sprejemali bomo otroke, ki bodo dopolnili 6 let starosti do konca junija 1970.
S seboj prinesite izpisek iz rojstne matične knjige. Razpored za obvezni zdravniški pregled otrok bodo dobili starši v šoli ob vpisu.
OBVESTILO NOVOMEŠKE OSNOVNE SOLE
Na osnovni šoli
KATJE RUPENE V NOVEM MESTU
bo
vpisovanje v I. razred osnovne šole za leto 1970/71
dne 12., 13. in 14. februarja 1970 od 8. do 11. ure (v pisarni šolske socialne delavke) za otroke, rojene leta 1963. Pogojno bodo vpisani otroci, rojeni do konca marca 1964.
Starši naj k vpisu prinesejo potrdila o cepljenju m izpisek iz matične rojstne knjige. Razporedi zdravniških pregledov bodo objavljeni pri vpisovanju.
»NOČ NA HAVAJIH!«
Pustovanje v šmarjeških Toplicah
v soboto, 7. februarja.
Najoriginalnejša maska bo nagrajena.
Rezervacije sprejemajo po telefonu 84-900 in 84-901.
m*
KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA
raapisuje prodajo osnovnih sredstev:
delovnih priprav, osnovne črede.
Prednost nakupa ima družbeni sektor.
SGPA
GROSUPLJE
LOKALI PO UGODNI CENI!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GROSUPLJE
proda
1. lokal za špecerijsko trgovino
209 m-’, s skladiščem 44 m2
2. lokal za mlekarno
85 m-’, s skladiščem 27 m-’
3. lokal za sadje — zelenjavo
38 m-’, s skladiščem 20 m-
4. lokal za uslužnostno dejavnost
38 m-’
po ugodni ceni v gosto zazidanem predelu ob Vodovodni cesti za Bežigradom (v bližini stadiona) v Ljubljani.
Lokali so v pritličju stanovanjskega objekta, ki je dograjen do IV. gradbene faze. Po želji kupca bodo lahko dograjeni do junija 1970.
Prodamo tudi
manjši lokal
v velikosti 10 kv. m v pritličju stanovanjske stolpnice v Smoletovi ulici v Ljubljani. Lokal je možno takoj uporabljati oziroma opremiti za dejavnost kupca.
Informacije lahko dobe interesenti vsak dan na upravi SGP GROSUPLJE v Grosupljem, telefon 77-010.
»ŽIČNICA« - Ljubljana obrat Ribnica
objavlja
zaradi razširitve poslovanja naslednja prosta delovna mesta za nedoločeno dobo s polnim delovnim časom:
A) 1 skladiščnika
B) 1 elektromehanika — obratnega električarja
C) 10 ključavničarjev ali kleparjev
POGOJI:
A) — KV delavec trgovske stroke s prakso v železnini ali ustrezno priučen delavec z odsluženim vojaškim rokom.
B) — elektromehanik ali elektromonter
C) — ključavničar ali KV klepar ali pa tudi priučen delavec z daljšo prakso.
Za vsa delovna mesta je pogoj uspešno opravljeno dvomesečno poizkusno delo.
Nudimo opremljene samske sobe.
Vabimo tudi dijake osmega razreda, da se prijavijo za vajence za poklic ključavničarja, strugarja ali ličarja.
Prošnje vložite na naslov:
2IČNICA - OBRAT RIBNICA.
Šolska komisija pri Združenju šoferjev in avtomehanikov
podružnica v NOVEM MESTU
razpisuje
II. tečaj za kvalifikacijo voznikov motornih vozil
Na tečaj bodo sprejeta vozniki motornih vozdl, ki imajo enoletni staž voznika »C« kategorije, končano osemletko ali njej enakovredno šolo. V poštev pridejo tudi vozniKi traktorjev.
Prijave sprejema tov. Darko Prijatelj od 6. 2. 1970 do 13. 2. 1970 v pisarni Gasilskega doma v Novem mestu. Prijave sprejema navedene dneve od 15. ure dalje.
Delavski svet organizacije
»GOSTUR« pri »BETI«, Metlika
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. GLAVNE KUHARICE ali KUHARJA v hotelu Bela krajina
2. KURJAČA za dobo 3 mesecev
ZAHTEVANI POGOJI:
pod 1.: KV kuharica s 5-letno prakso; pod 2.: izpit 2« kurjača in /eno leto prakse.
Prednost imajc kandidati iz območja Bele krajine.
Interesenti naj se zglasijo osebno na upravi v 8 dneh po objavi.
LABCD
TOVARNA PERILA NOVO MESTO
sprejme
na usposabljanje za poklic
industrijske šivilje
V TOVARNI V NOVEM MESTU
t
večje število žensk
POGOJI:
1. izpolnjenih 15 let starosti
2. dobro zdravstveno stanje (dober vid)
3. stanovanje v bližnji okolioi Novega mesta
Kandidatke naj vlože pismene ponudbe s kratkim, življenjepisom najkasneje do 16. februarja 1970 na naslov:
»LABOD«, tovarna perila, Novo mesto -splošni sektor.
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
NOVOTBHMA
V naših prodajalnah v Novem mestu, Krškem, Trebnjem in Metliki prodajamo vse blago na potrošniški kredit!
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN:	poroćila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 6. FEBRUARJA; 8.04 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti
— Franc Cimerman: V panjih se spet poraja življenje 12.40 Gorenjski vokalni kvintet. 13.30 Priporo čajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za' turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Rad imam glasbo — studio Maribor. 18.50 Ogledalo našega časa. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Poje bolgarski zbor »Gusla« iz Sofije. 20.30 Top-pops
13.	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
■ SOBOTA, J. FEBRUARJA: 8.04 Glasbena matineja. 9.35 Cez zasnežene travnike 9.50 »Naš avtostop« 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Jože Maček: Varstvo rastlin v fe bruarju. 12 40 Z domačimi ansambli. 13.30 Priporočajo vam .	14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.40 Poje baritonist Dušan Popovič.
16.00	Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 17.45 Jezikovni pogovori.
18.45	S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Zabavna radijska igra — Rainer Puchert: Ollie najde čudno ptičko. 21.15 Glasba ne pozna meja. 22.15 Odda ja za naše izseljence.
■ NEDELJA, 8. FEBHUAIU.V.
6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Marjan Ma-
rinc: Ne bom (prva izvedba). 9.C5 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Jože Vidic: Prešernova Vrba med NOB 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
11.50	Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.05 »Po domače« 14.50 Z novimi ansambli domačih viž. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Pustni krofi in vse kar zraven spada. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice.
20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesna glasba
B PONEDELJEK, 9. FEBRUAR
JA; 8.04 Glasbena matineja. 9.20 »Cicibanov svet«, Pesmica za naj-mlajše« in »Pozdravi«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij ski nasveti — inž. Peter Kunstelj: Najpogostnejša napaka in pomanjkljivost pri reji goveje živine. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov
13.30 Priporočajo vam . . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za -vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali« 18.35 Mladinska oddaja »Interna 469«
19.00 Lahko noč. otroci! 19.15 Minute z ansamblom štirje kovači,
20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 22.15 Za ljubitelje jazza
■	TOREK, 10. FEBRUARJA:
8.04	Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Francija Puharja. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste
12.30 Kmetijski nasveti - inž Jože Čuden: Kaj lahko storimo za izboljšanje kmečkega gospodarstva
12.40	Od vasi do vasi. 13.30 Pri-
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 8. FEBRUARJA
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pleši-v ec) (Beograd)
9.25 POROČILA (Zagreb)
9.30 NARODNA GLASBA (Zagreb)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (do 10.45) (Zagreb)
13.05 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V VAL GARDENI
— posnetek finalnega slaloma za moške (Zagreb)
14.00 Leningrad:	EVROPSKO DRSALNO PRVENSTVO - moški (do 16.00/16.30) (EVR-Za-greb)
18.00 POSNETEK KONCERTA NA PREŠERNOVI PROSLAVI (Ljubljana)
18.30JOE DAKOTA — ameriški film (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 HUMORESKA (Beograd)
21.20 VIDEOFON (Zagreb)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT)
22.05 PROPAGANDNA ODDAJA <Liubljana)
22.10 NEOBVEZNO — Dialog osamljenih (Beograd)
22.40 TV DNEVNIK (Beograd)
Drugi spored:
20.00 TVD (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 9. FEBR.
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15.40 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zagreb)
16.10 FRANCOSCINA (Beograd)
16.40 SVETOVNO SMUČARSKO PR VENSTVO V VAL GARDENI
— posnetek veleslaloma za moške (Zagreb)
17.25 POROČILA (Ljubljana)
17.30 EVROPSKO DRSALNO PR pribl. VENSTVO V LENINGRADU
— nastop najboljših — prenos (IV-Zagreb)
20.00 CIKCAK (Ljubljana)
20.10 POROČILA (Ljubljana)
20.15 3-2.1 (Ljubljana)
20.20 ELEKTRA - grški film (Ljubljana)
22.10 RAZGLEDI PO FILMSKEM SVETU: Tour 1970 (Ljubljana)
22.50 POROČILA (Ljubljana)
I>rujct spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Saraje-vo)
17.30 Leningrad:	DRSANJE (do 19.50) (IV-Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
TOREK, 10. FEBRUARJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 RUŠČINA (Zugreb)
11 00 OSNOVE SPLOSNE IZO-BRAZBE (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15 40 RUŠČINA — ponovitev (do
16.10) (Zagreb)
16 15 EVROPSKO SMUČARSKO PR
VENSTVO V VAL GARDENI — posnetek« veleslaloma z« moške (Ljubljana)
17.15 VESELJE V GLASBI: Kaj Je sonata? (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 PUSTNI TOREK: Mrtvi Kurent (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 SODOBNO POSLOVANJE: Elektronska obdelava podatkov (Ljubljana)
19.30 CESTA IN MI: Kako povečati varnost v prometu (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNtVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 CELOVECERNI FILM (Ljubljana)
22.30 ZABAVA VAS GILBERT BE-CAUD (Ljubljana)
23.20 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.05 MALI SVET (Zagreb)
18.30 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb)
18.35 POSNETEK IZ VAL GARDENE (do 19.20) (Zagreb)
19.20 TV POSTA (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA. 11. FEBRUARJA
9.3^ TV V SOLI (Zagreb)
11 00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.35 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V VAL GARDENI — posnetek smuka za ženske (Ljubljana)
17.45 TRAHOPOLLO HII 33 - Voj voda — nadaljevanje (Ljubljana)
18.30 OBZORNIK (Ljubljana)
18.35 NA SEDMI STEZI (Ljub Ijana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 POPULARNA GLASBA (Sko-pje)
19.20 NA FURE2N1 DEN — repor taža (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET (Ljubljana)
22.05 B Bartok:	CUDE2NI MAN DARIN — balet (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA (Za-greb)
17.50 ODDAJA ZA OTROKE (Za greb)
18.30 TURIZEM (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Za. greb)
19.05 POPULARNA GLASBA (Skopje)
19.20 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
11.00 FRANCOSCINA (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Boograd) —
16.45 Mudžurskl TV pregled (Pohorje, PleSivec) (do 17.00) (Be-
ograd)
poročajo vam ...	14.05	Glasbeno
udejstvovanje mladih. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje!
18.45	Narava in človek. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z. ansam blom Borisa Kovačiča. 20.00 Pro dajalna melodij. 21.30 Lahka orkestralna glasba. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■	SREDA, 11. FEBKLAKJA:
8.04 Glasbena matineja. 9.20 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — inž Janez Pogačar: Uporabnost kontrole proizvodnosti za izboljšanje gospodarnosti reje krav
12.40	Slovenske narodne iz Bele krajine v priredbah Marjana Vodopivca in Matije Tomca. 13.30 Priporočajo vam . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni interemezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 22.15 S festivalov jazza.
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA:
8.04 Glasbena matineja. 9.05 Radij ska šola za višjo stopnjo 10.10 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Repanšek: Siljenje krompirja za seme pod plastično folijo. 12.40 Cez polja in potoke 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Pesem iz mladih grl« 14.40 Lirika za otroke: »Me hurčki« 15 30 Glasbeni intermezzo
16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Mor da vam bo všeč« 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
21.00 Večer s slovenskim pisateljem Petrom Božičem. 2.15 Četrtkov glasbeni večer
17.45 TIKTAK Zakaj imajo čuki velike oči (Ljubljana)
18.00 GLASBENI CICIBAN: Pustni torek (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 ČLOVEK - serijski film (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana)
19.20 ZABAVA VAS JERRY LEWIS (Beograd)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 F M. Dostojevski: BRATJE KARAMAZOVI (Ljubljana)
21.25 KULTURNE DIAGONALE (Ljubljana)
22.10 ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
PETEK. 13. FEBRUARJA
9.35
11.00
14.45
16.30
17.45
18.15
18.30
19.00
19.05
19.45
20.00 20.35
22.05
23.20
TV V SOLI (Zagreb) ANGLEŠČINA (Beograd)
TV V SOLI — ponovitev (do 16.10) (Zagreb)
SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO V VAL GARDENI — posnetek slaloma za ženske (Ljubljana)
DAVID COPPERFIELD — serijski film (Ljubljana) OBZORNIK (Ljubljana) MLADINSKI KLUB (Zagreb) MOZAIK (Ljubljana)
SVET NA ZASLONU: Ravno težje strahu (Ljubljana) CIKCAK (Ljubljana)
TV DNEVNIK (Ljubljana) KRVAVA KRČMA — francoski film (Ljubljana)
MALO JAZ, MALO TI - po snetek quiza TV Beograd (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17 45 PROPAGANDNA ODDAJA (Za greb)
17.50 ODDAJA ZA OTROKE (Skopje)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA (Zagreb)
19.05 KULTURA — oddaja TV Titograd (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 14. FEBRUARJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (do 11.30) (Beo-grad)
11.50 Selva di Val Gardena: SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO — Veleslalom za za ženske — prenos EVR-LJubljana
pribl.	_
13.30 Visoke Tatre:	SVETOVNO PRVENSTVO NA 70-METR-SKI SKAKALNICI — prenos (do 16.00) (EVR-Ljubljana)
17.40 OBZORNIK (Ljubljano)
17.45 PO DOMAČE Z ANSAM BLOM OTAVIJA BRAJKA IN GORENJSKIM KVINTETOM (Ljubljana)
18.15 A. Daudet:	TARTARIN 'V ALPAH - III. nadaljevanje (Ljubljana)
19.15 MOZAIK (Ljubljana)
19.20 S KAMERO PO SVETU
(Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 IZBOR PESMI ZA FESTL VAL »PESEM EVROVIZIJE« (Beograd)
21.35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana)
21.50 DESTRY — serijski film (Ljubljana)
22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.00 POROČILA (Ljubljana)
ZAVAROVALNICA SAVA Poslovna enota NOVO MESTO
SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE PO KRATKI, MUČNI BOLEZNI PREMINIL
DARKO LUTMAN
DIREKTOR POSLOVNE ENOTE
DOBREGA STROKOVNJAKA, TOVARIŠA IN DELAVCA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU.
NOVO MESTO, 2. FEBRUARJA 1970
KOLEKTIV POSLOVNE ENOTE ZAVAROVALNICE SAVA, NOVO MESTO
OBRTNIK
OBRTNIK
OBRTNIK LJUBLJANA POSLOVALNICI NOVO MESTO
V naši poslovalnici NOVA MODA na Cesti komandanta Staneta in poslovalilici na Glavnem trgu v Novem mestu smo znatno znižali cene konfekcijskim in drugim izdelkom.
POTROŠNIKI, IZKORISTITE TO UGODNOST!
Izdelujemo električne črpalke, ki vam omogočajo avtomatično oskrbo z vodo z vašega vodnjaka.
Gospodinje, olajšajte si vsakodnevno delo s prenašanjem vode!
Tudi sodobne gospodinjske naprave (bojler, pralni stroj m stroj za pranje posode) zahtevajo stalno vodo in pritisk Enkratni nabavni stroški so neznatni v primerjavi i velikim) koristmi, ki vam jih nudijo priprave za avtomatično oskrbo z vodo.
Vse potrebne inrormacije m prospekte dobite v našem predstavništvu v Ljubljani. Titova 38. telefon (Uti!) 320-7X0 ali v naši tovarni
Vodna črpalka tip EVC 31
^MilliliJ:!
MARIBOR, TR2ASKA CESTA 109, TELEFON (062) 32-250
ELEKTROKOVIIMA
31
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 6. februarja — Dora Sobota, 7. februarja — Ksenija Nedelja, 8. februarja — Janez Ponedeljek, 9. februarja — Polona Torek, 10. februarja — Pust Sreda, 11. februarja — Zvezdana -Četrtek, 12. februarja — Damjan
■m™
Brestanica: 7. in 8.2. angleški barvni film »Kaj je novega, mucka?«.
Brežice: 6. in 7. 2. ameriški barv-ni film »Zakon brez zakona«. 8. 2. ameriški barvni film »Sin revol-veraša«. 10. in 11. 2. ameriški barvni film »Veseli rekrut«.
Črnomelj: Od 6. do 8. 2. italijan-sko-španski barvni film »Samomorilski komandos«. 10. in 11. 2. italijanski barvni film »Agent Sigma 3«.
Kočevje — »Jadran«: 7. in 8. 2. ameriški barvni film »Poljubi me, norček!« 9. in 10. 2. ameriški barvni film »Korakaj, ne teci!« 11.2. ameriški barvni film »Najlepši šport za moške« 12.2. ameriški barvni film »Rozemarijin otrok«.
Kostanjevica: 8. 2. ameriški barvni film »Dekle z garsonjero«.
Krško: 7. in 8. 2. ameriški barvni film »Nasilje v Jerichu«. 11. in
12.	2. francoski barvni film »Upornik Matija Sandorf«.
Metlika: Od 6. do 8.2. jugoslovanski barvni film »Imam dve mami in dva očeta«. 7. in 8. 2. fran-coski barvni film »Osamljena zver«.
11.	in 12.2. angleški barvni film »Živeti svobodno«.
Mirna:	7. in 8.2. italijanski
barvni film »Za dolar več«.
Mokronog: 7. in 8. 2. francosko-italijanski barvni film »Pardaja-nove norčije«.
Novo mesto: Od 7. do 9. 2 francoski barvni film »Veliki manevri«. 10. 2. ameriški film »Glas v viharju«. 11.2. ameriški film »Plinska luč«. 12.2. ameriški film »Pesek lwo Jime«.
Potujoči kino Novo mesto: Od 6. do 10.2. francoski barvni film »Viva, Marija«.
Ribnica: 7. in 8.2. — Predstave odpadejo.
Sevnica: 7. in 8. 2. ameriški film »Dan nevarne pištole«. 11.2. itali-jansko-francoski film »Glava družine«.
Sodražica: 7. in 8.2. ameriški film »Lord Jim«.
Šentjernej: 7. in 8.2. jugoslovanski barvni film »Sarajevski atentat«.
Trebnje: 7. in 8. 2. ameriški barvni film »Deset zapovedi« — II. del.
11.2. ameriški barvni kavbojski film »Pustolovec iz Teksasa«.
Dragemu atu in mami Janezu in Pepci Udvanc iz Ostroga pri Šentjerneju za 48-letnico poroke in atu za rojstni dan in god želijo vse lepo in še mnogo zdravih let otroci Pepca, Tone, Justi, Tončka, Ludvik, Albin, Rudi in 17 vnučkov.
[EEBffleRa,
Franc Sašek, Gabrje 68, Brusnice, opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredila moja žena Marija Sašek, Gabrje 68, Brusnice.
Jožefa Hutevc, Dol. Lakovnice,
prepovedujem pašo kokoši, sušenje perila, igranje nogometa, pobiranje sadja in drugo na moji parceli v Stranski vasi. Kdor tega ne bo upošteval, g& bom sodno preganjala.
Štefka in Anton Skušek iz Ljubljane opozarjava vsakogar pred nakupom premičnin in nepremičnin, ki jih neupravičeno prodaja najina sestra Cilka Kirn iz Klenovika pri Škocjanu.
KESS
FANT, prost vojaščine, z delnim znanjem ključavničarskega po-klica ali sličnega, po možnosti še šofer, dobi službo. Hrana in stanovanje pri hiši. Poizve se na upravi lisjta (209/70).
PKIDNO, pošteno gospodinjsko pomočnico — lahko je upokojenka — iščemo. Ponudbe na j upravo lista poti »Brežice«.
' IŠČEMO DEKLE za pomoč v gospodinjstvu pri 3-članski družini. Centralno gretje in mehanizirano gospodinjstvo. Ponudbe pod »Lastna soba«.
IŠČEM ŽENSKO za nekajurno iz-menično pomoč v gospodinjstvu pri 4-članski družini. Fer-bar, Nad mlini 2-15.
IšCEM pošteno dekle za pomoč v gostilni. Nastop službe takoj. Savka Ličina, gostilna, Gradac v Beli krajini.
SLOVENSKA DRUŽINA z gostilno v Zahodni Nemčiji išče pridno in pošteno žensko moč od 25 do 45 let za vsa hišna dela. Informacije dobite pri Gabrijel, Pristava 6, Trebnje na Dolenjskem.
SPREJMEM vajenca in kvalificiranega delavca za previjanje elektromotorjev in rotacijskih strojev, Jaivko Drole, elektromehanika, Ljubljana, Prešernova 30, telefoji 061-310-119.
IŠČEM ŽENSKO ZA POMOČ v gospodinjstvu. Naslov v upravi ' lista (245/70).
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščemo. Prevec, Roška 21, Ljubljana. Javite se v nedeljo ali pa pišite!
MANJŠA DRUŽINA z otroki išče za gospodinjsko pomo^fiico pridno in pošteno kmečko dekle, najraje začetnico. Ponudbe z natančnimi podatki na naslov: prof: Kranjec, Ljubljana, Hubadova 16.
SLOVENSKA ZAKONCA s tremi hčerkami na Opčinah iščeta starejšo gospodinjsko pomočnico. Prednost imajo tiste, ki želijo ostati dalj časa. Ponudbe z življenjepisom pošljite na: Danila Levstik, Hermada 13-1, 34016 — Opicina, Trieste.
SPKEJMEM mizarskega pomočnika za stavbna dela. Stanovanje preskrbljeno. Stražišar, Matena 31 a, Ig pri Ljubljani.
POŠTENO DEKLE zaposlim takoj kot natakarico. Hrana in stanovanje preskrbljena. Naslov v upravi lista (253-70).
GOSPODINJSKA POMOCN1CA, lahko tudi začetnica, za vodenje gospodinjstva pri dveh osebah dobi takoj stalno zaposlitev Plača dobra, stanovanje v hiši. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Marija Come, Zakot 35 Brežice
GOSTIŠČE KRAMER pri železniški postaji Dobova sprejme na delo natakarico z najmanj I le tom prakse. Interesenti se lahko zglasijo osebno ali javijo pismeno.
SLUŽBO IŠČE
PRIDEM enkrat ali dvakrat na teden ali na 14 dni pospravljat na dom. Naslov v upravi lista (235/70).
IZOBRAŽENEC išče opremljeno ogrevano *>bo v centru mesta. Ponudbe pod »Miren«.
IŠČEM opremljeno sobo v centru Novega mesta. Plačam dobro. Franc Turk, NOVOTEKS, Novo mesto.
TAKOJ ODDAM enosobno stanovanje v Ribnici — Dolenjsko — zakoncema brez otrok ali samcema (Slovencem), primerno za obrtnika. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Al-bina Arko, Miklošičeva 7-II., levo sto^., Ljubljana.
MOTORNA VOZILA
PRODAM AVTO Renault L 4, do-bro ohranjen, v voznem stanju. Pirnat, šentlenart 121, Brežice.
KUPIM tovornjak Kipper do 5 ton, znamke »Man« ali »Mercedes« — novejši letnik. Plačilo v gotovini. Naslov v upravi lista (227/70).
PItODAM fiat 600 D v voznem stanju. Oglasite se pri Marjanu Hrastarju, Šmihel, Novo mesto
—	tel. 21-209.
PRODAM fiat 750, karambollran. Ogled v Gasilnem domu, Novo mesto, 7. 2. 1970 ob 13. iu’i — Salmič. Anton Somrak, Dilan čeva 3, Novo mesto.
UGODNO PRODAM Zastavo 750, odlično ohranjen, Viktor špi-lar, Adamičeva 6, Novo mesto.
PRODAM kosilnico Alpina s žet.
veno napravo v dobrem stanju. Jakše, Uršna sela.
PRODAM dobro ohranjeno kombinirano omaro, 2 fotelja in mizico. Peter Martinčič, Gor. Straža 87 (blok NOVOLESA).
PRODAM hrastovo kompletno spalnico z vložki, kuhinjsko kredenco, pomivalno mizo in ročni voziček. Breg 5, Novo mesto.
PRODAM pribl. 2.50 m3 suhih češnjevih plohov (5 cm). Mar. jan Uhan, Mokronog.
UGODNO PRODAM 2000 kg sena in 1500 kg ftave. Anton Turk, Gor.Stara vas 10, Šentjernej.
POCENI PRODAM kuhinjsko kredenco in omaro. Kastrevc, Mu-haber 15, Novo mesto.
PRODAM Dieslov motor Aran od 9 do 11 KS. Tone Kosec, Družinska vas 13, šmarješke Topli-ce.
PRODAM dobro ohranjeno kosil nioo Pfar z gumijastimi kolesi, šifra: »Kosilnica«.
NOV 13-, 14-, 16-colskl gumi voz prodam in dostavim na dom. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
KUPIM
KUPIM navadno harmoniko. — Branko Gregorič, Selo 7, Otočec ob Krki.
SUHE SMREKOVE DESK K in plohe kupim. Stražišar, Matena 31 a, Ig pri Ljubljani.
POSEST
PRODAM VINOGRAD s pašnikom na Trški gori. Skupna površina 34 arov. Matija Bojane, Mala Bučna vas 15, Novo mesto.
PRODAM starejšo hišo, primerno za vikend, dostopno z avtom, in nekaj sadnega vrta Naslov v upravi lista (220/70).
PRODAM HIŠO, zgrajena pod streho, v Kočevju. Interesenti naj se zglasijo v Tomšičevi 6, Kočevje.
PRODAM vso zemljo, gozd in vinograd z zidanico. Alojz Erpe,
^ Laze 13, Uršna sela. Ogled vsak dan od 15. ure naprej.
PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje na Gor. Vrhpolju pri Šentjerneju. Naslov v upravi lista (243/70).
TAKOJ ODDAM v najem hišico. Angela Košmrlj, Potovrh 6, Novo mesto.
PRODAM dve njivi (40 in 30 arov) in travnik na Ratežu. Jože Nosan, Ratež 40, Brusnice.
V	DOLENJSKIH TOPLICAH pro dam zazidalne parcele, pod m seno. Naslov v upravi lista
(251-70).
PRODAM parcelo 1700 kv. m, ki
je zazidljiva in pripravljena z vsemi dokumenti, tudi z gradbenim dovoljenjem. Gradbišče je zakoličeno. Parcela Je blizu Dolenjskih Toplic (0,5 km) ob cesti na Spodnje Sušice. Poizve se na Rožniku, Drenikov vrh 1, Ljubljana.
PRODAM srednje veliko posestvo z gospodarskim poslopjem 20 minut od Trebnjega, travnik na Mirni v Sotli in harmonij. Ka-lišek, Belšinja vas, Trebnje.
'
k " p t	SftgraPSffi	jt
JzEcMStM* 'jk ‘
V	NOVEM MESTU, Brežicah ali Krškem potrebujem prostor za lokal (frizerski). Ponudbe na uredništvo pod »Nagrada«.
NOVO! — DOMAČI ČAJ TAV. ŽENTROZA — čaj za čiščenje in osvežitev: čaj tavžentroža je sestavljen iz dvanajstih vrst poznanih zdravilnih in aromatičnih zelišč. Čaj tavžentroža pri. Jetno osvežuje in krepi, čaj tavžentroža pospešuje prebavo, odganja vetrove, čisti črevesje in odvaja vodo. Čaj tavžentroža se priporoča pri zlati> žili (hemoroidih) in odvečni debelosti. Čaj tavžentroža deluje blago, dejno na celo telo ln koristi splošnemu zdravju. Čaj Je analiziral ZZVSRS Ljubljana. Po želji vam čaj pošljomo po po. šti; osebno pa ga lahko dobite v četrtek, petek, soboto od 8. do 12. in od 15. do 19. ter v nedeljo od 8. do 12. ure. Nazaj k naravi, ki vse zdravi! Jožef Tomažinčič, predelovanje zdravilnih zelišč, Izola, Plenčičeva ul. 4.
STROKOVNO vam razvijem, izdelam fotografije vseh velikosti, tudi color, stare fotografije pre-fotografiram, povečam. Cene solidne. Prepričajte se o kva-litetni Izdelavi, pošljito po pošti ali prinesite osebno. Foto. graf Erjavec, Ivančna gorica, Dolenjsko. /
BOLEZNI JETER (zlatenico, vnetja) zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte so 7. zdravnikom, DONAT pa dobite v No-vem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU), HMEIJNIKU in pri DOLENJKI.
ZLATO DARIU) po najnovejši modi vam izdela zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani (poleg univerze).
Opozarjam vse tiste, ki širijo lažne govorice, posebno pa Marijo Saje, Malenška vas 16, naj s tem prenehajo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Alojz in Ana Slak, Mali vrh 1, Mirna peč.
EVESTILAI
Objava krajevne skupnosti Stara cerkev
Krajevna skupnost Stara cerkev pri Kočevju oddaja v najem najboljšemu ponudniku prostore za gostilniški lokal v Stari cerkvi 40. Prošnje interesentov sprejema krajevna skupnost Stara cerkev do 15. februarja 1970. Ogled prostorov je možen do roka razpisa. Vse nadaljnje informacije dobijo interesenti pri krajevni skupnosti.
*
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška.
EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere Pralnica in kemična čistilnica, Novo mesto, Germova 5.
*
TOPLE KOPELI nudi Javno kopališče, Novo mesto. Prešernov trg 5.
Februarsko vreme v starih pregovorih
Kaplja če od sveče prej ko od strehe teče, huda zima še nori kakih sedem-dvajset dni...
Svečnica če je zelena, cvetna nedelja snežena.
Oblačna svečnica — vesela kmetica.
O svečnici mušice — pozneje rokavice.
Svet' Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.
LUNINE MENE
6.	2	©	ob	08.13
13.	2.	$>	ob	05.10
21.	2.	®	ob	09.19
MUZEJI, GALE-
RK.if, PA7!STAVF
BELOKRANJSKI MUZEJ v Me
tliki je odprt vsak dan od 8. do
14.	ure, ob nedeljah od ,9. do 12.' ure.
SLOVENSKI GASILSKI MU.
ZKJ v metliškem gradu je odprt Ob istem času kot Belokranjski muzej.
V	GALERIJI V SEVNIŠKEM GRADU bo 5. februarja odprta samostojna razstava Toneta Zgonca, likovnega pedagoga iz Tržišča.
POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH je odprt vsak dan od 8. do
12. ure, v popoldanskem Času pa ob torkih in in petkih od 14. do 16. ure.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA »MIRAN JARC« V NOVEM MESTU: od 1. do 28. februarja razstava »Prešeren v besedi, podobi in glasbi«, odprta vsak dan od 7. do 19. uro. ob sobotah do lil. ure.
DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim in arheološkim oddelkom ter od-delkom NOB je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od ‘9. do 13 ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure.
DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU: 6. februarja bo od-prta likovna razstava gimnazijcev ob Prešernovem prazniku pod na slovom:	»Tako mladina pesnika
slavi!«. Galerija Je odprta vsak dan, razen ponedoljka, od 9. do
13. uro, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure.
Sprememba naslova!
Naročniki. Ki spremenijo svoj stari naMov. nat sporočilo oba naslova Dogaja se da sporo 6:Jo iamo novega ker pa' ima mo pri na* včasih več naroč nlkov t enakim f/rilmkom m imenom seveda ne moremo vedeti G'gav naslov le treba spremeniti
Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame
MARIJE KRAŠEVEC
iz Trnovca 14 pri Metliki se vsem tistim, ki so nam izrek-
li	sožalje, jo obdarili , s cvetjem in pospremili na zadnjo pot, iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gospodu kaplanu iz Metlike, še posebno pa dr. Jožetu Benku iz Metlike, ki ji je lajšal bolečine. Žalujoči: hčerka Micka z družino, sin Ivan z druži-no, sestra Emica in Rezka, brat Jože z družino in drugo sorodstvo
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in ljubljenega očeta
KARLA PERMOSERJA
iz Sevnice se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in v tako velikem številu spremili pokojnika na zadnji poti. Zahvaljujemo se nadalje članom lovske družine Sevnica in ribiške družine Sevnica za nesebično pomoč in spremstvo, govor-nikom za poslovilne besede, duhovniku Lončarju za pogrebni obred ter dr. Juriju Pesjaku in sestri Ivanki Peternel, ki sta mu do zadnjega stala ob strani in mu lajšala trpljenje in bolečine. Žalujoči: žena Betka, otroci z družinami in drugo sorodstvo
Vsem zdravnikom in ostalemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu prisrčna hvala za uspešno zdravljenje, zlasti pa dr. Baragu za vso skrb m požrtvovalnost. Hvaležna pacientka Marija Penca.
Oglašujte v Mol. lislu!
V	77. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož in oče
JOŽE LOKAR
iz Stranske vasi
Ob tej priliki se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in ga v teko velikem številu spremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo ZB in gasilcem. Prisrčna kvala vsem darovalcem vencev ln cvetja, dr. Oblaku za lajšanje bolečin ter gospodu ‘župniku iz Šmihela za spremstvo.
Žalujoča žena Matilda in otroci z družinami
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama in teta
ALOJZIJA KLEVIŠAR, roj. ŠTERK
iz Zagrada pri Škocjanu Lepo se zahvaljujemo vaščanom, prijateljem, sorodnikom in znan-cern. Posebno hvaloj smo dolžni sosedom Trpinčevim in Prijateljevim, ki so nam pomagali ob težki bolezni naše mame. Lepa hvala tudi duhovščini iz Škocjana in kolektivu ELA iz Novega mesta ter vsem, ki so jo spremili lia zadnji poti.
Žalujoči: mož Janez, hčerki Slavka in Marija z družinama, sinovi France, Slavko in Tone z družinami in drugo sorodstvo
Ob težki izgubi naše dobre mame in stare mame
ANE REGINA
z Dol. Kamene
se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu podjetja NOVOTEKS iz Novega mesta in gospodu župniku.
Žalujoči: sin Franc z družino, hčerki Fani in Milka z družinama in drugo sorodstvo
Ob bridki izgubi ljubljenega
ŠTEFANA PREŠERNA
se žena Marija in drugo sorodstvo iskreno zahvaljuje vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti ter darovali cvetja in vence. Posebna zahvala ZB Bršlin, stanovskim kolegom, pevcem in duhovniku. Dol. Karteljevo, 28. 1. 1970
V	59. letu starosti je umrla naša draga žena, mama in stara mama
NEŽA ŠILC, roj. GORNIK
Lepo se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in vsem za izrečeno sožalje.
Žalujoči: mož Jože, hčerka Anica, Nežka z družino, Jože z družino in Minka z družino
Ob tragični in boleči izgubi naše drage hčerke, sestrice
JOŽICE ŠEGA
iz Soteske pri Straži se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja in vencev, prijateljem, znancem in sosedom za vso pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni postaji milice in zdravniku iz Dol. Toplic, častiti duhovščini za spremstvo in vsem, ki so jo spremil! do njenega mnogo preranega groba.
Žalujoči: mati Albina, oče Jože, sestrica Sonja z družino, brat Silvo in Franci z družino ler drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in strica
FRANCA VRŠAJA
iz Bitne vasi
se iskreno zahvaljujemo za številne vence in cvetje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v. težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi pevcem in župniku za poslovilne besede. Posebna zahvala pa vsem. ki so ga tako v velikem številu spremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Rozi, sinova:	Franci z družino in
Albin
Ob nenadni izgubi dragega očeta in starega očeta
GREGORJA MIKOLIČA
iz Vel. Brusnic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se organizacijam ZB, lovski družini za izrečene besede, enako gospodu ‘'župniku, pevcem in osebju kirurškpga oddelka novomeške bolnice.
Žalujoči:	sinova Martin,
Janez, hčerka Marija 7
družinami in drugo sorodstvo
Ob težki izgubi naše drage in dobre žene, mame, sestre, tete in stare mame
ANE TURK
iz Sel pri Ratežu 9
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala kolektivu KNJ1GO-TISK lz Novega mesta za obisk in darovana venca. Zahvaljujemo se tudi dr. Oblaku In strežnemu osebju internega oddelka za lajšanje bolečin, še enkrat lepa hvala vaščanom za pomoč ter sorodnikom, znancem in gospodu žup. niku.
v Žalujoči: moi Janez, sinova Martin in Ivan z ženo, hčerki Tončka in Martina z družinama, bratje in. sestre ter drugo sorodstvo
DOPOLNILO K ZAHVALI
V	zahvali za Julijano Marinšek z Gorenja Je po pomoti izostalo, da sta krajevna ln občinska organizacija ZB Kočevje poklonili krasna venca v spomin Marin-škove mame. V prispevku s sliko pa Je tiskarski škrat zamenjal štirinajsto za šestnajsto divizijo NOV. Sin Ubjze Jo padel v XIV. ob njenem legendarnem pohodu na štajersko. • Prizadete prosim, naj sprejmejo ta popravek kot moje opravičilo.
Cveto Novak
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATEIJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica m Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni urednik), Ria Uačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopee, Marjan Legat., Marija Padovan, Jože Primc, Jože Splihal, Jožica Teppcy, Ana Vltkovič ln Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posameama Številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dlmirjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev o*. 8 amoriSkih dolarjev (az. Ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račiui pri podružnici SDK v Novem mestu: 531-8 0 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo niosto, Glavni trg a — PoAtnl predal: 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nmaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČOP »Delo« v Ljublianl.