206. številka. Ljubljana, v petek 11. septembra. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI MROR Izhaja vsak dan m*«*«r, ieimti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr._Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čotrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali v.vkr.it tiska. Dopisi naj se iivol* frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah St. 1*2. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Jules Grevy. V rojstnem svojem kraji, v vznožji Jura-gorovja, Bredi košatih gozdov ležečem Mont-Bou8-Voudrey-u izdihnil je v sredo bivši predsednik francoski republiki, sivolasi Jule« Grevy pošteno svojo dušo. Politično mrtev in pozabljen od vseh, od prijateljev in neprijateljev, bil je že Štiri leta, od onega nesrečnega dne 1. decembra 1887. 1. ko je bil primoran odpovedati se vzvišeni svoji službi, katero si je stekel zgol in jedino po svoji nadarjenosti in poStenosti. Že kot mlad advokat vzbudil je Jules (Jrovv občno pozornost in si pridobil mnogo prijateljev in privržencev. Kot odličen govornik stekel si je mej svojimi kolegi velik ugled in mogočen upliv, a čistoat in plemenitost njegovega značaj h, odločnost in duhovitost, s katero je zagovarjal političko Bvoje prepričanje, kateremu se ni izneveril ves čas svojega življenja, napotila je volilce rojstnega njegovega kraja, da so odposlali mladega odvetnika v narodno zbornico. Grovy kot poslanec — mogel bi biti napis celi vrsti debelih knjig, ako bi hotel kdo natančno oceniti in popisati parlamentarno delavnost tega izrednega mola, si si je po svojem temeljitem zn&nji in realnosti svoje politike pridobil spoštovanje celo najhujfiih svojih nasprotnikov. Značilno je že to, da se Grovy ni bal nikdar oaglašati svoje republičanako prepričanje in vse pojave javnega in politiškega življenja presojal s tega stališča. Da mu za to pristaši monarhije niso vedeli hvale, je pač samo ob sebi umevno. Ko si je Napoleon III. omogočil s krutim na-silstvom pot do cesarskega prestola, stopil je Grevv v privatno življenje in ni se dal pregovoriti, da bi VBprejel mandat narodnega poslanca. Bavil se je izključno z advokaturo in si z vstrajno delavnostjo zaslužil in prištedil veliko premoženje. Ko je pa leta 1870. nesrečna vojska z Nemčijo uničila cesarja Napoleona in so razjarjeni Francozi pahnili tega pustolovca raz cesarski prestol, vstopil je tudi Jules Grevv zopet v narodno zbornico in bil zaradi svoje pravičnosti in eneržije izvoljen predsednikom. Toda iutrigae prvega predsednika novi republiki, maršala Mac Mahuna, katere je Grovy kmalu —-------■" - - - - Z--'--:---- LISTEK. Na visokih gorah. (Konec.) Mnogokrat je treba laziti čez gruščeve plazove, n. pr. če se hoče z Malega Triglava k jedi-nemu ledeniku (ljudstvo ga imenuje „zeleni sneg") v Julijskih Alpah. Na takih mestih je vse trhleno in grezljivo. Velikanski trakovi rahlo nasutega grušča se spuščajo niz strmih žlebiu in če z okovano palico vanje suneš, ali pa z dobro podkovanimi Čevlji na nje stopiš, tedaj najedeokrat ožive, vse se začne premikati in mesto da bi storil korak navzgor, prideš za dva navzdol. Pa tudi sam po sebi, vsled svojo lastne teže sproži, bo mnogokrat kameuen plaz. Kakor pred sneženim plazom žvižgajoča sapa veje, tako se sliši pred gruščeviin plazom neko posebno z veke tanje in brušenje, ki se v kratkih pavzab ponavlja, in najedenkrat zdrči brenčeč in žvižgajoč manjša ali večja množina peska in proda mimo nas tje doli na plazov sipec. Zaradi tega grušča, ki je povsodi na vseh spoznal, napotile so ga, da se je odpovedal pred-sedništvu narodne zbornice in stopil v opozicijo, kjer je z jekleno vstrajnostjo pobijal vlado in Mac Mabona, da je le-ta naposled prisiljen bil, odpovedati bo Bvoji časti, katero je kanil zlorabiti v mo-narbistične namene. Po odstopu Mac Mahona uprli so se pogledi političnih krogov takoj v Grćvvja in ves svet je bil prepričan, da ga ni sposobnoj šeg h možu za to vzvišeno mesto nego je on. In res ga je izvolila narodna zbornica leta 1879. s 563 glasi za predsednika francoski republiki. Kot predsednik republike bil je Grevy na svo jem mestu in izpolnil je vse nade, katere so stavili vanj volilci njegovi in cela Francoska. Pošteno in odločno skrbel je najprej za to, da uduši vedno ponavljajoče se intrigue različnih monarhističnih strank v kolikor niso bile po zakonih dovoljene. Prizadeval si je povečati in ponoviti ugled republike na zunaj iu ua znotraj in se tudi trudil ustvariti prijaznejše razmerje mej Nemčijo in Francijo. To je bila najiskrenejša njegova želja in v nje izpolnitev je bil pripravljen žrtvovati vse, pozabiti celo izgubljeno Alzacijo in Lotaringijo. Uspešno in plodo-vito njegovo delovanje našlo je tudi zasluženo priznanje, izvoljen je bil 1865. 1. v drugič za predsednika republiki francoski, in ostal bi bil to bržkone do konca svojih dnij, da ga k odstopu ni primora! obiteljsk škandal, katerega je prouzroči! lastni njegov zet Wilson. Nadarjeni in bogati \Yilson, o katerem se je cek) govorilo, da bode nekdaj naslednik Grevyju, zapravil je bil vse veliko svoje premoženje, baje do 15 milijonov frankov, potem se pa posluževal nepoštenih in škandaloznib sredstev, da dobi potrebne vsote za nadaljno razkošno življenje. Postopanje proti Wilsonu spravilo je toliko gradiva na dan, da so začeli nekaterniki povsem po krivici dolžiti celo Grevy-ja, da je bil sporazum Ijen ž njim . Sodnijska obsodba uničila je Wilsona in primorala starega Grevyja, da se je odpovedal pred-sedništvu. Umrl je kot zasebnik, pozabljen od vseh, a spomin njegov ohranila bode zgodovina francoska in slavila ga bode kot uzornega poštenjaka in rodoljuba, ki je storil vse, kar je bil storiti dolžan kot človek in kot Francoz. gladkih obronkih, v vsaki drči in žlebini čisto rahlo nasut, treba je hribolazcetn zelo previdnim biti, ker so drče mnogokrat pretrgane po strmih robovih. Ko prileti plaz do takega roba, smukne po tihem čezenj in šele čez dolgo času se zasliši iz globočine zamolklo pokanje in ropotanje. Poleg grušča sprožijo se tudi debelejše Bkale pod bribolazčevimi nogami in loto v velikanskih skokih v meglene nižine, iz katerih njih udarjanje in pluskanje še dolgo odmeva. Iz tega se lahko proračuni, kako visoko gori se kdo nahaja, ker pogled navzgor je zelo omejen in človeku se vedno zdi, kakor bi sredi oblakov visel, ali pa kakor bi po krhki lestvici čez zevajoče propade k zvezdam gori plezal. Najveleča8tnejši utis napravi ua človeka gro-menje iu bliskanje na visokih gorah. Gromovo bobnenje, ki votlo odmeva od gore do gore, no da se nikakor s peresom popisati. Strela udarja za strelo, kot plamteči jeziki, skozi črne oblake in neprenehoma ropoče grom, da se celo gorski velikani pred njim tresejo. Kmalu se vsuje dež, kakor bi iz škafa lilo, iu mej njim padajo debela zrna toče, ki bijejo hribolazcu v obraz, da jedva nekaj korakov pred seboj vidi, a intenzivno bliskanje mu popolnoma vid Slovenci v Zagrebu. m. K poročilu prvih dveh dnij dostaviti je še nekatere podrobnosti, posebno o poBetu akademije, katerega se je pod vodstvom staroste Hribarja udeležilo nad 400 slovenskih Sokolov in drugih gostov slovenskih. Izrekli so predsedniku akademije gosp. Torbarju po gosp. Hribarju svoje neomejeno spoštovanje do slavnega ustanovitelja in mecena Stross-majerja in zaklicali trikratni „Živio Strossmajer!" G. Torbar odzdravil je Slovencem ter poudarjal, da akademija ima namen biti duševno središče vseh Jugoslovanov. Tu se je sestavila potem deputacija iz 20 odličnih Slovencev, ki so se šli poklonit slavnemu škofu v Djakovo, kakor smo že poročali včeraj. Vodita to deputacijo gg. Hribar in vitez dr. DleivreiB. Naznauilo se je telegrafično, da dojde deputacija, na kar je odgovoril in se zahvalil telegrafično škof Strossmajer za prirejeno mu ovacijo. K včeraj omenjenim govorom pri banketu je pristaviti nekoliko k govoru staroste Hribarja, ki je poudarjal napredek Hrvatske v obče in glavnega mesta posebej, ki je glava in Brce dežele. Tod hočemo poiskati zaveznikov za našo bodočnost. Možje iz naroda, ki so danes iz vseh krajev Slovenije prišli sem, prinesli bodo domu zavest, da Zagreb ima veliko važnost za ves narod in zatorej on iskreno pozdravlja načelnika glavnega mesta dr. Amruša. Iz dr. T r i 11 e r j e v e g a izbornega govora pri banketu je še omeniti, da je poudarjal veliko snago, katero je pokazal narod hrvatski, raztav-Ijajoč krasne proizvode svoje, pokazal je, da je faktor, ki ga bodo morali jemati v poštev. Naša skupna bodočnost ni več samo goli fantom, mejni koli ne bodo nas mogli več ločevati, uresničile se bodo pesnika Jenka besede: .Ko v črni zemlji bom počival, imel bo srečne dneve narod moj." Toliko o prvih dveh dnevih. Tretji slavnostni dan prinesel nam je glavno točko pevskega shoda, veliki skupni dnevni koncert združenih pevskih društev hrvatskih v pevskem hramu in skupni banket vseh pevcev. Ob 11. uri zjutraj pričel se je koncert, a že davno prej romalo je občinstvo kar trumoma iz mesta proti vojaški jahalnici, ki se je bila spremenila za dni alavnosti v pevski hram. jemlje. Tedaj je pač najbolje pod kako skalo pritisniti se i u počakati, da nevihta preide. K sreči tako treskanje mej gorami nikoli dolgo ne traja, ampak mine precej hitro. In kakor bi trenil raz-koljejo se oblaki, solnce prodere zmagajoče skozi nje in hribolazec nadaljuje svojo pot. Veliko truda in znoja stane pot na visoko goro, ali razgled z njih, ako je nebo čisto, poplača obilno prestami vbo muko, na katero se hitro pozabi. Velikanska divljina obdaja nas okoli in okoli. Zveneča dolomitna tla so razbeljena od pekočega solnca, a nebo širi se nad nami višnjevo in svetlo, kakor jeklo. Bele in vid jemajoče kameuene gro-mada obdajajo nas okolu io okolu, gorski velikani kopičijo se pred nami v svoji potni svetlobi in sijaj-nosti, in ker ne vidimo njih podnožja, zdi se nam, da kar v zraku viso. Iu ako obrnemo svoje oči navzdol, odpre se nam strahovit prepad z navpičnimi stenami. Vržen kamen potrebuje deset sekund, prodno prvikrat na steno zadene. Mnogokrat se nahajajo poprečne police, ki so kot baldahin obokane nad prepadom, ali jedino le divji kozi je mogoče hoditi po njih. Ta jabaloica je jedna izmej največjih in najlepših v vsem cesarstvu in je zares prav srečno se priredila za VBako pevsko slavnost. Na tisoče in tisoče vrelo je ljudstva Bkupsj in kmalu bila je obširna dvorana prepolna. Na odru pa je bilo zbranih okolu 600 pevcev, na manjem odru spodaj dvojna vojaška godba. Občinstva samega bilo je gotovo okolu 6000, glava pri glavi. Pričel se je matinee z ouverturo Lisinskega opere „Porin", katero sta izvedli vojaški godbi prav lepo. Prvo pevsko točko „Hrvatska himna", Iv. pl. Zajčevo kompozicijo, pela so vsa društva. Efekt te krepke kompozicije iz tolikih grl in b toliko preciznostjo izveden bil je tako velikausk, da občinstvo ni nehalo prej, da so društva pridejala še Zajčevo „Živela Hrvatska". Dirigiral je g. kapelnik Faller. Pod vodstvom g. Katkiča nastopil je potem tamburaški zbor, nad 120 članov, ter igral Kuhačev „Kolo" toli izvrstno, da je moral tudi pridejati še jeden komad, in je sviral „Liepa naša domovina" na splošno radoBt. Eisenhutovo skladbo „Bura" pela so vsa društva skupno pod vodstvom g. Leusteka prav precizno, in se je s kratkim bariton-solom odlikoval operni pevec g. Hreljanovič. Giaano odobravanje občinstva kazalo je njegovo zadovoljnoBt. Zadnja točka bila je velika Bkladba za zbor in orkester Zajčevo „More", brez dvoma najlepša točka vsega vsporeda. To težko in komplicirano skladbo pela so vsa društva s spremljevaujem orkestra zares divno in precizno v vseh delih, in s posebuim efektom v dinamiki glasov. Vodil je kapelnik g. Jos. Kisenhut. Občinstvo ni prenehalo s ploskanjem, dokler neso vsa društva pridejala še jedne pesmi, in zapela „Liepu naša dvraovina!" Občinstvo je stoje poslušalo lepo, naudušljivu to pesem, ki je postala pruva himna, katero vsak posluša z izrednim naudušenjem. Ves kouceit trajal je le nekaj nad jedno uro, a podal je vsem izreden užitek, kajti kaj jednacega more se čuti le jako redkokrat, zatorej je pa tudi občinstvo zapustilo jako zadovoljeno pevski hram, in je bil le jeden glas čuti, da so pevska društva rešila svojo nalogo sijajno, in da sme odbor zveze čestitati Bi na prelepem moralnem, kukor tudi gmotnem uspehu, katerega je dosegel s tem dnevnim koncertom, ki je bil biser vse svečanosti. Folii ičiii razgled. notranje nnaji. Nekaterim nemškim listom ni prav nič po volji, da se Dunajski Čehi gibljejo v narodnem oziru vedno živahneje in poudarjajo Bvoje pravice. Pravijo, da ima češko gibanje veliko nevarnost za Dunaj, ker Cehi zahtevajo zase iste pravice, kukor jih imajo Nemci v Pragi. Hud ogenj v strehi vzbudile so besede nečega Ceha v jedni zadnjih čeških veselic na Dunaji, da so Čehi „straža ob Dunavu", ker iz teh besed sklepajo nemški listi, da Čehi hote ne samo biti na Dunaji nego tudi utrditi svoio postojanko in braniti jo. Kadi bi vedeli mi, zakaj nad 8totisoč Čehov na Dunaji ne bi imeli istih pravic, katere zahteva kopa privandranib Nemcev povsod, kjer se je naselila mej Slovani. Dobava paši; za vaško vojsko. Ob priliki, ko bo nekateri ruski častniki poselili veliko tovarno za izdelovanje pušk v Stever-ji, pouprašalo je vodstvo tovarne pri vojnem ministarstvu nu Dunaji, bi li Binelo udeležiti ao oventuelno dobave pušk za rusko vojsko. Vojno in m i.storit v o izreklo je, da nema ničesar proti temu, Če bi tovarna eventuelno prevzela kaka naročila /.»» rusko vojsko. Znano jo pa, da je že pred več tedni se izrazil ruski vojui minister, da bode lahko dal iz delati vso potrebščino novih pušk v domačih tovarnah. V u u u j c države. Haška vojna premikanja. Iz Berolina, kjer menda jako pazno gledajo na vsak korak ruske vojske, poroča se, da se bode predložila 24. divizija ruske vojske iz Peterburga na zabodnjo mejo. Isto tje pride tudi jedna kavkaska divizija, a spomladi bi jej sledila še neka druga. Mitiisterska kriza v Srbiji. Vsled novega vojaškega zakona pokazala so se v ministerBtvu nekatera nasprotatva, katera bi utegnila dati povod ministerski krizi, ker se je pridružilo še nekaj narodnogospodarskih uprašanj, v katerih se ne slažejo popolnoma ministri. Vender se utegne kriza pokazati še mej zasedanjem skupščine. Srbija in Turčija. Odlikovanje, katero je zadelo srbskega ministra vnanjih zadev, Gjorgjeviča, ki je dobil veliki kordon Medžidjevega reda, zmatra se v diploma-tičnih krogih kot Bimptom, da se je Srbija približala Turčiji. Rusija iti Rumunska, V novejem času pričele so se neke obravnave mej Rusijo in RuinuuBko, da bi si prva pridobila zopet Dobrudžo, po kateri bi mejila na Bolgarsko in tako pridobila labko večji upliv nanjo. Berolin-ska „National-Zeitung" razpravlja to stvar na obširno in opozarja diplomate naj ne izpuste iz očesa to gibanje, katero je precej važno. Če Rusija pridobi Dobrudžo, ima Bolgarijo za neposredno mejno soBedinjo, tudi do Carigrada ima pa kopnem mnogo bliže in pridobila bi s tem velik upliv na Rumunijo, iz katere bi naredila s časom drugo Srbijo. Zatorej naj se to najnoveje gibanje ne prezira. Davdanelsko uprašanje. Iz Londona poročajo oficijozni časopisi, da hoče sprožiti Angleška glede Dardanelskega upra-šanja evropsko konferenco. Italijanski kabinet se je baje izrazil uradno, da je pripravljen podpirati vsak angleški korak v tem uprašanji. Revizija Rerolinske pogodbe. Iz Berolina se poroča, da bi se tam odklonil predlog za konferenco evropskih velesil, na kateri naj bi se vršila revizija Berolinske pogodbe, ako se program poprej ne določi popolnoma natanko Pa tudi potem še ni gotovo, bi li Berolinska vlada pritrdila, ker se boji, da bi ne prišlo na dnevni red orijentno uprašanje, kar bi utegnilo biti opasno za mir evropski. Rismarck v državnem zboru nemškem. Kakor poroča „Koln. Zeitung", se počuti stari razkaucelar jako povoljno, vender mu je prepovedal njegov zdravnik vsakorš duševno delovanje. Iz tega se sklepa, da za zdaj še ne bode prišel v državni zbor. Dopisi. Oil Save 7. septembra. [Izv. dop.] V Trški G Ori nad Krškim suši se trsje vidoma že v mnogih vinogradih: trsna uš in peronospora ga uničujeta vedno bolj, njima sta pa letos še pomagala „ož'gB (ožig, palež, smod) in toča dne 23. avgusta dopoludne, ki je vzela dobro četrtino grozdja, kar ga je letos še viselo na trtah. Če pojile tako naprej, — potem bo to v malih letih žalostna gora brez vinogradov, ako se ne bode skoraj pričelo s zasajen jem ameriških trt. — Kaj pa se stori v pomoč vinogradnikom? — Koliko se je že davka odpisalo tam, kjer že davno gospodarijo uši? — Koliko „ š t i b r e " se bo odpisalo tam, kjer je toča pomagala „brati?" — In predrto malo je vinogradnikov in kmetovalcev, ki ne bi tako vzdihovali, kajti dandanašnji bo po Dolenjskem redko sejani posestniki, ki bi bili v stanu si svoje vinograde z ameriškimi trtami za-sajati brez vsake pomoči. — Na ova uprašanja, na ova vzdihovanju vam ne morem odgovoriti, ker mi o tem nič znanega ni, čeravno nisem baŠ tujec v tem nesrečnem kraji. Možje merodajni, zlasti Župani, občinski svetovalci in odborniki, ganite se, prosite, prosite ustno in pismeno ter neustrašeno za izdatno in hitro pomoč. Poskrbite, da dobimo izvedenih spretnih delavcev in dovolj ameriških podlag za naše opustošene gorice. A tu ni nič odlagati, drugačo v našem kraji niti cepičev ue bode več dobiti za cepljenje američank. Tu bo treba energično se poprijeti dela ter pomagati drug drugemu, vlada pa naj bi se naprosila za pomoč: naj nam da potrebnih sadik, — občine pa nujmite izkušenih delavcev z BizelJ8kega, da se naši ljudje od njih naučijo, kako je zasajati, cepiti in oskrbovati nove zasade. Začne pa se naj v tistem vinogradu kake sloveče „gore", kateri jo že najbolj uničen, bodi bi potem zemljišče prvega ali zadnjega občana, uko le lastnik dotičnoga vinograda vsprejme pogoje, pod katerimi bi se delo izvršilo. Siliti pa ni treba k dobroti nobenega posestnika. Ga bo že izpametovala lastna nesreča, kakor je že marsikaterega. Nezaupnost v novotarije je ua kmetih vsekdar in sploh velika, a uspehi pri naprednih sosedih bodo tudi obupneža sčasoma dovedli do mirnega premišljevanja, in nazadnje se bode tudi on poprijel dela, ki obeta nadomestiti nam prejšnje rodovitne, vse poplafiujoče vinogradne raje. Saj so se tudi nekdaj' ljudje branili krompir (korim) saditi 1 — Z jednim letom je mnogo pridobljeno, obratno pa tudi le preveliko izgubljeno! — Vem, da se je v Sejah kmetijske podružnice Krške o tem že mnogo posvetovalo; sedaj pa je prišel Čas, da se tudi kaj stori. Možje, gospodje, ki ste zastopniki občin v krškem okraji, vzdramite se sedaj ob 11. uri, idite k vašemu, ljudstvu vedno naklonjenemu gospodu c. kr. okr. glavarju ter ga poprosite sveta in hitre pomoči; ravno tako se obrnite do vrlega našega gospoda poBlauca V. Pfeifer-ja in do g. dr. Strbenca, pa tudi do drugih veljavnih gospodov in mož domačega okraja. „Kdor trka, temu se odpre". — Kako bode znabiti že itak zadolženi vinogradnik plačeval „franke" (davek), če bode tam rastla praprot, kjer so se iz trt dobivali stotaki. »Kjer nič ni, še cesar izgubi, še smrt ne dobi.*4, — a predobri naš cesar pa tudi ne morejo vladati velike države svoje brez denarjev. Tedaj pomagajte vinogradniku, podpirajte ubogega kmetovalca, da mu bode mogoče plačevati „franke", brez katerih država izhajati, obatati ne more. Vsebina tega sestavka je: 1. Davke je treba odpisati tam, kjer uš uničuje vinograde, ali kjer jih je že uničila; odpisati jih je pa tudi tam, kjer je toča due 23. avgusta več ali manj škode naredila. 2. Rigolovanje uuičenih vinogradov in sicer v jeseni ali po zimi. 3. Zasajanje takih vinogradov z oko-reninjenimi ameriškimi trtami v spomladi (pa le v vrstah, k solucu obrnjenih). 4, Cepljenje teh ameriških podlag z našimi domačimi vinskimi trtami, najboljše zeleno, u cepiči od že cepljenih ameriških trt in s pluta (kork). Tako učijo veščaki, tako delajo Bizeljauci le malo ur od nas. *) Kdor ne verjame, naj se gre sam prepričat tja za Sotlo na lice mesta, kamor prihajajo v novejšem času vino-rejci od vseh stranij. Onega dne je prišlo tjakaj 40 posestnikov s svojim c. kr. okrajnim glavarjem iz Srednjega Štajerskega. Posnemajmo najprej te napredne Srednje Štajetce, potem pa tudi svoje rojake na hrvatski meji. J. Iz Htarega trga na Notranjskem 9. septembra [Izv. dop.] (Izlet gasilcev v So-drašico.) Prostovoljno gasilno društvo Starotrško napravilo je dne 30. avgusta t. 1. izlet v Sodrašico z namenom, da bi s tem potom obiskalo in počaBtilo prijatelja, bivšega voditelja brizgalničarjev. S tem potom nameravalo je spodbujati tudi Sodraške občane, da bi tudi oni ustanovili čez vse potrebno gasilno društvo. Ali žal, prostovoljno gasilno društvo Starotrško ua potu izleta ni vsega svojega namena doseglo, akoravno je donel glas trobente gasilnega društva Starotrškega pri prihodu v So-dražico in pri pohodu k sv. maši, katere glas je obilo ljudstva privabil, a mož, kateri imajo zaupanje cele Sodraške občine, ni ta glas prebudil da bi se se bili pokazali na svetlo, da bi se jim bilo društvo predstavilo, ter dalo povod do ustanovitve tega silno potrebnega društva. Torej možje Sodražauje, ki imate besedo in moč cele občine, katerih glas trobente ni o meci I, orueči naj Vub ta mali moj dopis, da ustanovite to potrebno društvo, za kar Vam bode cela občina hvaležna, sebi pa pridobite velike zasluge in zaupanje od vseh občanov. Zahvaljujem se pa vBem gg. pevcem in pevkam, posebno gosp. cerkvenemu organistu pod katerega vodstvom bo nas počastili b prav lepim in ubranim petjem v gostilni gosp. Ivana Planinca, zahvaljujem so tudi gosp. — za društveni dar in za prijateljstvo do društva. Živel pevski zbor Sodraški z željo, da bi oživelo močno potrebno gasilno društvo. Gasilec. Iz ItujlieiiRMirgu 8. septembra. [Izv. dop ] Ta trg z muugiini lepimi hišami, s tremi duhovniki, štirirazredmco, železniško postajo, čitalnico itd. je najmanj l/i ure (l(,lg- Vleče se za Savo nekaj časa proti vzhodu, potem od Save proti severu, pa zopet proti vzhodu in zopet proti severu ob vijočem se potoku BreBtauica, čez katero vodi več mostov. Na njegovem južnem konci sta dva gradova: Dolenji razpadajoči grad Turn s prizidanim novim gradičem in z brodom Čez Savo, last zasebnika, gorenji grad Reichenburg pa je last iz francoskega prognanih trapistov, katerih je sedaj kakih 50. *) Lotos bodo že pili tam doli mošt it takih vinogradov. Živeli napredni Bizeljauci. Leti so svoje posestvo v malih letih že jako razširili. Soseska Dolenji Le&kovec (občina Blanca) meji vzhodno na trg in na ta samostan, in Doleje-Leskovčant imajo svoj lepi pot po trapistovski zemlji mimo samostana noter v dolenji trg, kjer je cerkev in šola. Ta pot hočejo trapisti Leskovčanom odkupiti za 20.000 gld., pa drugega napraviti na severni strani, v gorenjem konci trga za 5000 gld. Odkupnino in mogoči ostanek od ovih 5.000 gld. so trapisti namenili ne Leskovčanom, ampak za pozidanje nove farne cerkve namesto se Jan jo premajhne. V nedeljo, dne 13. t. m., se bodo vršila dotična pogajanja gori v samostanu v pričo dotičnih občinskih mož in notarja g. Veršca iz Sevnice. — Sedanjega prior j a postavili bodo še ta mesec za opata z mitro. — Trapisti živijo v lepem miru z vsemi soBedi in z vsemi občinami in ne odbijajo za kar bjdi njihovih opravičenih prošenj. Govori se, da nameravajo postaviti obzidje okoli samostana ; tedaj hočejo biti popolnoma ločeni od sveta. J. Domače stvari. — (Izjava.) Naprošeoi smo, prijaviti kot popravek k neki notici v „Hrvatski", da so sokolski pevci naši iz lastnega nagiba peli podoknico čestiti goapej soprogi župana Zagrebškega dr. Amruša, ne pa na prizadevanje dveh mestnih uradnikov, kakor je z zlobnim namenom botela trditi „Hrvatska". S to podoknico hoteli bo se pokazati hvaležne za zares izredno ljubeznjivost, s katero je g. dr. Auiruš, kot načelnik mesta Zagreba vspre-jel povsod slovenske goste, pokazati so se hoteli zahvalne vsemu Zagrebškemu mestu, počastivši z majhno pevsko podoknico gospej soprugi županovi, župana samega in v njem vse mesto, katero zastopa. Zatorej izražajo le svoje obžalovanje, da se je politiška strankarska strast pokazala tudi pri tej priliki, kajti skoro vse, kar govori „Hrvatska1, je neresnično in z namenom spačeuo, zatorej niti ni treba vsako stvar posebej oporekati. To smo prijavili ua izrecno željo pevskega kluba „Sokola Ljubljanskega". — (Akademija biciklistov Sokola Zagrebškega in telovadba Ljubljanski h S o k o 1 o v.) V ponedeljek popoludne vršila se je tudi akademija biciklistov, pri kateri je telovadilo onem naših najboljih telovadcev ter so si stekli obče priznanje in »lavo, kakor povsod, kjer so do zdaj še nastopili. Pokazali so zares izredno izurjeuost, kateri se je vse čudilo, ob jednem pa dokazali, da se v Sokolu res goji prva Djegova naloga, to je telovadba. Občinstvo je prav živahno odlikovalo naše telovadce, kakor tudi zares lepe produkcije hrvatskih biciklistov, mej katerimi je bil prvi zmagovalec g. Kristan. Izmej naših telovadcev sta se posebno odlikovala gg. Benčau iti Vernik poleg ostalih tovarišev. — (Družba sv. Cirila in Metoda) potrjuje, da je prejela po gosp. Ivauu Starec, stud. iur., 10 gold. kot cisti prebitek dne 9. uvgusta bivšo veselice v Vel. Lašičah. Temu potrdilu pristavlja, da se prisrčno raduje, videč naše dijaštvo tako požrtovalno delujoče za družbe sveto geslo „Bog, cesar, narod!" Vodstvo družbe sv. Cirila iu Metoda. — (V Zagreb) pelje v nedeljo 13. septembra t. 1. posebni vlak po zuižani vozni ceni povodom tu se radi dvajsetletnega obstanka dne 13., 14. in 15. Beptembra vršujočih velikih slav-nostij. katerih se udeleže vsa gasilna društva kranjske dežele iu sosednih dežela in si ogledajo tamošnje lepo jubilarno razstavo. Vlak odhaja kakor zadnjič in cene so za tje in nazaj jednake, kakor pri prvih dveh vlakih. Vozni listki, ki so veljavni za vožnjo nazaj do 2G. septembra t. 1. z vsakem osebnim vlakom (brzovlak ne), naj se gotovo do sobote opoludne preskrbe, ker pozneje bo po 20 kr. dražje. Dobivujo se v J Pavlino*] pisarni v Ljubljani in pri odboru vsacega gasilnega društva. Mej vožnjo nazaj sme bo dvakrut proti naznanilu izstopiti. Stanovanja oskrbljuje Zagrebški odbor za stanovanja. — (C. kr. obrtni strokovni šoli v Ljubljani.) Na strokovnih šolah za lesno industrijo in za umetno vezenje ter šivanje čipek se prične ŠolBko leto 1891 92 z dnem 15. septembra. Upisovanje v oba zavoda se bode vršilo v ponedeljek, 14. t. m., zjutraj iu popoludne v pisarni c. kr. vodstva (Virantova hiša, uhod v Zvezdarskih ulicah). Za vsprejem morajo učenci in učenke dokazati, da so dovršili 14. leto in ljudsko šolo z dobrim uspehom. Šolnine ni ni-kake. Revni gojenci imajo upanje, da dobe razne podpore in ustanove. Strokovna šola za lesno industrijo ima 4 letnike, v katerih se poučuje poleg potrebnih teoretičnih predmetov umetno iu stavbeno mizarstvo, rezbarstvo in strugarstvo. Na strokovni šoli za umetno vezenje ima letos prirasti 3. letnik in posebni atelier, v katerem bodo bivše učenke pod nadzorstvom in navodili učnih močij izvrševale naročena dela. Podrobnosti povedo plakati. Tudi daje c kr. vodstvo drage volje VBa potrebna pojasnila pismeno in UBtmeno. — (Predvčerajšnji mesečni živinski semeuj) je bil precej dobro obiskan. Prignalo Be je 458 konj in volov, 227 krav in 49 telet, skupaj 734 glav. Kupčija z govejo živino bila je živahna, posebno voli so se dobro prodajali. S konji je bila kupčija srednja. Na prihodnji veliki Bemenj 14. t m. se pričakuje izdatno več živine in kupcev. — (Tovarna predilnice v Litiji) se bode za tretjino povečala. Stavbinsko delo prevzela je tukajšnja tvrdka Knez in Zupančič in bode pričeto delo še letos završeno. — (Mej Trbižem in Kablom) odprl se je promet po mnogodnevnem napornem delu. — (Novo gasilno društvo) v Št. Vidu pri Vipavi se ustanavlja. Na čelu odboru je gosp. Anton UršiČ. — (V Kozjem) prirede tamošnji rodoljubi dne 20. t. m. prvi slovenski koncert s petjem iu godbo. Vso čast gospodom rodoljubom, ki so v Kozjem kaj tacega omogočili! — (V Mariboru) se snuje društvo „.Dtjaška kuhinja" v podporo slov. dijakov na srednjih Šolah Mariborskih. V osnovalnem odboru so gg : kanonik dr. Križanič, ravnatelj H. Schreiuer, prof J. Maj-ciger, profesor dr. Pajk, odvetnik dr. J. Glančuik, prof. dr. Mlakar in tajuik J. Majcen. — (Osnovalni odbor „dijaške kuhinje" v Mariboru) uljudno prosi vse rodoljube, naj mu priteko na pomoč ali z denarjem ali z blagom, da bode mogel ustrezati nalogi svoji v prid domovini slovenski — (Ponesrečil se je) v noči od 7. do 8. se;.t. t. 1. Janez Lovko, posestnikov sin iz Cerknice, vozeč domn dva krla; nesreča pripetila se je pri ovinku okrajne ceste nad Žerovnico. Ponesrečenega sta omenjena hloda na sedaj še ne doguan način na tla podrla, ter mu na glavi prizadela smrtni udarec. — Je li zakrivila to nesrečo kaka tuja roka, pokazala bode sodna preiskava. — (Osa prouzročila smrt.) V sv. Flo-rijana župniji na ŠČavnici pil je hlapec jabolčnico in ž njo požrl živo oso, katera ga je v grlu pičila. Grlo je tako silno oteklo, da ie hlapca zadušilo. — (Defravdacija na Hrvatskem.) Poštar v Petrijevcih pri Oseku v Slavoniji, Karol pl. Koharovič, osvojil si je iz poštne blagajne 5000 gld. in utekel s svojo sestro v Ameriko. — (Nova gasilna društva,) katera po-prašujejo po pravilih in službenem redu za gasilna društva, opozarjamo, da jih lahko dobe v tiskarni Klein in Kovač po 30 kr. izvod. — (Spomin na grofa C h a m hord a.) Kakor znano, hranijo se zemeljski ostanki poslednjega Bourbona v frančiškanskem samostanu v Kostanjevici pri Gorici. Pred kratkim poročal je znameniti Pariški list „Figaro", da je grobišče, kjer počivajo potomci slavnih kraljev, zanemarjeno in zapuščeno ter očital sorodnikom in dedičem grofa Chamborda grdo nehvaležnost in pomanjkanje pijetete. — Ta napad vzbudil je veliko senzacijo, in grof Ohardonnet, ki je bival mnogo let pri pokojnem grofu Chambordu, se je podvizal, poslati uredniku lista „Figaro" nastopno pismo: „Gospod glavni urednik! Dovolite staremu služniku kraljevske obitelji, da Vam pove vso istino glede kraljevske rakve v Gorici. Gospod vojvoda Madridski udal se je plemenitemu svojemu čustvu in opustil ožigosati one, ki so res vsega krivi. Gosp. grof Chambord ukazal je v svoji oporoki, da se truplo njegovo za vedno d & v varstvo očetom frančiškanom v Kostanjevici, a vrh tega dal je svojemu intendantu in staremu prijatelju, g. Cbarlemagne Obry-u, tako natančno določena naročila, da našim princem ni preostalo drugega, nego udati se slepo volji pokojnikovi. Redovniki dobili so večkrat jako izdatne vsote, in popravil se je tudi samostan na troške kraljevske obitelji, a varovanje in nadzorovanje rakve je zagotov Ijeno vsled bogatih fondacij; ako pa očetje frančiškani ne poznajo več velikosti naših kraljev, morali bi se vsaj spominjati njih radodarnosti. — Ti menihi so gospodarji v svojem samostanu, ako pa zanemarjajo dolžnosti svoje, zadene jih tudi zaničevanje vseh spominu svojih kraljev zvesto-udanih Francozov. Vsprejmite gospod glavni urednik zagotovljene najodličnejšega spoštovanja. — Grof Cbar-donnet." — Ker so očetje frančiškani na Kostanjevici zgol Slovenci, želimo iskreno, da bi ta izjava ne bila resnična. — (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika v Velikovci, eventuvalno pri kakem drugem sodišči. Prošnje do 22. t. m. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. septembra. Dogovori zaradi trgovinske pogodbe mej Avstro-Ogersko in Srbijo začeli se bodo dcnnitivuo sredi meseca oktobra, brez ozira na to, bodo-li do tedaj dognana pogajanja z Italijo in s Švico. Praga 10. septembra. Namestnik je razglasil program o cesarjevem bivanju v Pragi in Reichenburgu od dno 21. t. m. do 2. oktobra. London 10. septembra Skozi Darda-nelske ožine odplulo je letos že jednajst ruskih ladij, na katerih je bil ukrcan zgol vojašk materijal. nDaily Telegrapli" javlja, da je ru-sko-turško sporazumljenje glede tega uprašanja povsem brez važnosti. Dardanelske ožine so bile tudi angleškim in nemškim ladijam, ki so vozile vojni materijal, zmirom odprte. Sultan se s tem, da se je udal prošnjam Rusije, še ni odpovedal svojim pravicam glede prehoda skozi Dardanele. Novi Jork 10. septembra. Cilenska junta je sklenila razpisati občne volitve v narodno zbornico na dan 18. oktobra, a 18, novembra bodo novoizvoljeni senatorji in poslanci volili predsednika. Vojni minister Balmcedov udal se je junti na milost in nemilost. Dunaj 11. septembra. Grof Taatle odpotoval v KIlischau. Praga 11. septembra. V jubilejni spomin poseta cesarja Leopolda v prvi češki obrtni razstavi dne 14. septembra 1771 priredi razstavni odbor v ponedeljek slavnost, katere se bode udeležil deželni odbor, mestni zastop in župani predmestij. Monakovo 11. septembra. Nemški cesar in prineregent odpotovala zjutraj k manevrom obeh bavarskih vojnih korov. Odtod odpotuje netnški cesar ob 11. uri dopoludne v liasel. Občinstvo je burno pozdravljalo cesarja za odhod. Oblastva bila so navzoča na kolodvoru. Mecheln 11. septembra. V včerajšnji javni seji katoliškega kongresa prečita! je tajnik Fris adreso na papeža, izražajočo željo, da bi se zopet ponovilo posvetno gospodarstvo njegovo. Jiazne vesti, * (1* o v od en j) V mestecu Weiz blizu Gradca na Štajerskem nastala je te dni vsled velikega dežja povodeuj, ki je naredila sila mnogo škode. Uradne preiskave Cenile bo škodo na pol milijon goldinarjev, Najbolj prizadete so občine St. Kathrem, Hoheuau in Gnsen, a tudi mestece Weiz je bilo v veliki nevarnosti iu je preteča katastrofa le zato ni zadela, ker se je pred kratkim naredil vodovod. * (Zblaznel.) V mestecu Niortu na Francoskem živel je mlad slikar s svojo materjo v veliki bedi. Dne 8. t m. je mladi umetnik nakrat zblaznel, vrgel se na staro svojo mater in ju po kratkem boju vrgel raz drugo nadstropje na ulico, kjer ju stara žena obležala mrtva. Blaznik j-* potem zgol s srajco oblečen, tekel ua ulico in bežel po vsem mestu. Ukrotili bo ga z velikim trudom io ga odpeljali v blaznico. * (Angleška štedljivost.) Kraljica Viktorija sklenila je na stare svoje dni, da bode začela štediti. Najprej odstavila je svojega „velikega soko-larjau vojvodo Saint Albanskega, ki jo dobival na leto 12 000 gld. plače in ni imel prav nobenega posla. Da bi pa ubogi milijonar in vojvoda ta dohodek laglje utrpel, dobil je odškodnine MO.OOO gld., to se pravi, dobil je glavnico, katera mu bode kakor doslej Blužba nesla 12.000 gld. na leto odstotkov. — Drug gospod, ki je tudi to dni izgubil maotno službico, marki in vojvoda Duvvnshiro, je dobival na leto 3G00 gld. kot poveljnik trdnjave Ilillsboroiigh, katero bo žo pred 100 leti razrušili. — Tretji nesrečnik, ki je izgubil nekaj tisoč dohodkov, je bil nQueens rat cateber" (lovitelj kraljevskih podgan). To službo, za katero imamo pri nas mačke, opravljal je na britanskem dvoru visok aristokrat. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. EiOterlJue srečke 9. aeptembra. V Pragi: 74, 55, 26, 71, 19. Xlljci: 10. septembra. Pri IfsftlM : Spacer, Wohlfr>rth, pl. Alpi, Woiss z Dunaja. — Keil, Miiller, Hingcr iz Gradca. — Miller, Pump iz Celovca. — Bor^auer, Milkovifi iz Trsta. — Adler iz Prage. — Jonke iz Kočevju. — Schneider iz Dolenjo vasi. — Stein iz Peterburga. — Dr. Globočnik iz Kranja. — Sandrin iz Kopra. — Štrukelj iz Gorice. Pri Momi : Goldscheider, Itraun, Li'iwy, Goldner, Schmalz, Gliick, "VVeinberg, Bucher, Koller, Germ z Dunaja. — KaBtelic, Seunig, 1 lav man iz Trsta. — Stern iz Gradca. — Polak iz Tržiča. — Vidic z Brda. — Miklau iz Serajeva — Grtinhut iz Zagreba. — Iiadl iz Maribora. — AdleSič iz Litije. — Steinherger iz Budimpešte. — Jurca s Ptuja. — VVeiss iz Kaniže. Pri »vHtrl JmU^im eeMrJI : Stepanfiifi, de Castro, Roman is Trsta. — Ljubic iz Šmarija. — Juvanc iz Celja. — Korjutscb, J un k y iz St. Vida. Pri batnrHknu dvoru : Kobe, Mramor iz Novega mesta. Pri ju*ii«*in kolodvoru: Kramar iz Monakova. — Borštnik iz Trsta. — Ilouigmsn, Potssek iz Gradca. Umrli so v ljciblj«iiii : 7. Beptembra : Jožef Handler, železniškega sprevodnika mri, 3 mesece, Florijansku ulice št. 15, oslabljenje moći 9. septembra: Ana Tiran, železniškega sprevodnika hči, l1 , meseca, Poljanska cesta št. 37, katar v ćrevib.— Leopold Jeras, železniškega sprevodnika sin, leta, Hesljova centa št. 27, davica. — Anton Petauer, krojače v sin, 3 mesece, Gradišće št. 12, katar v črevih. V deželni bolnici: 8. septembra : Marija Haring, Šivilja, 22 let, griža. — Ferdo Štrukelj, agent, 46 let, degeneratio amyloiden. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. o. 7. zjutraj 744*6 mm. 10* lu C si. vzh. d.jas. 2. popol. 74*20 mm. 19 7° C m. vzh. d.jas. 0-00 mm. j © 9. zvečer 743 0 mm. 12 6° C si. vzh. jasno Srednja temperatura 14*1°, za 0-7° pod uormalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 7. septembra 1891. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 449,808.000 gld. (+ 2,816.000 gld.) Zaklad v gotovini . 244.842.000 . < + Portfelj..... 193,130.000 „ (+ Loinbard.....25,16-3.000 „ (+ Davka prosta ban- kovčna reserva . 5,151*000 „ (— 30.000 11,225.000 1,028.000 4,033.000 „ ) TDnr^aJslra. "borza. dne" 11. septembra t. 1. (Izvirno talegrafično poročilo.) vrcrai — dane« Papirua reuta.....gld. 90 80 — Kld. 90 95 8rehrna renta....., 90 55 — , 90-75 Zlata renta......» 110 30 — „ 109 80 6°/0 marčna renta .... n 101 95 — m 10195 Akcijo narodne banko . . „ 1008 — — „ 1009-—■ Kreditue ahcije.....„ 279-75 — „ 278 75 London....... „ 117T0 — , U7-20 Srebro........„ —•— — „ —•— Napol......... „ 9 30 — . 9 30'/, C. kr. cekini...... . .V57«/, — , 5 58 Neinike marko..... „ 57 50 — , 5755 4-„ državne srečke iz I. 1854 250 gld. 134 gld. 75 kr. Državne srečke iz I. 1864 100 „ 180 „ — , Ogerska zlata renta 4°/'....... 103 „ 40 „ Ogorska papirna renta 5°/0 ...... 100 , 60 , Dunava Mg, srečke 5°/, ... 100 gld. 120 „ 25 n Zumlj. obč. avstr. 4' 0 zlati tast. listi . . 115 „ — a Kroditiie sreftko......100 gld. 185 , 25 , Budolfove srečke..... 10 „ 20 , — „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , 153 . 25 „ Tramway-društ. volj. 170 «ld. a. v. . . . 320 , — - Zahvala. Niže podpisana iteje si v dolžnost, vsem udom čitalnice, udom pevskega društva „Lira", vBem darovateljem krasnih vencev, sploh vsem, ki so dragega mi brata k zadnjemu počitku spremili, izreči tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. V P ulj i, dne 11. septembra 1691. Lizika Culk. (744) V neko tovarno Čevljev ua MrauJ-Nkem vsprejme se gospod Ići u a, stara ne manj nego 20 let, iz dobre obitelji, kot nadzorovalka. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov in energičen značaj. Ustop takoj. Ponudbe naj se oddajo upravnifltvu »Sloven-akega Naroda". (749—1) Dijake vsprejme na dobro hrano in vestno nadzorstvo uradnikova vdova. — Upraianja naj se pošiljajo pod naslovom: Anka Kovat v Št. I*etru v Navlnjnkl dolini. (7a»—2) Trgovsk pomočnik z dobrimi spričevali, izveden v vseh trgovskih strokah, tudi pri loteriji, zmožen obeh deželnih jezikov, l«čo Mlužbe. Pisma naj se blagovolijo poslati pod znamko A. M. upravnistvu tega lista. (732—3) Od pluga do krone. (745—1) TILL Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10. Ssnkkrt nrnilip- 8vinfnik*. jermena OUlfeltU 01UUJC . aa knjige, nosila za knjige, držala, skatljice za peresa, žepni noži, pisalci, kleja. Leseno oro«l|e zu ritmnje : risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, zvezki za prepa-racije, risala, risniki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa la zvezke, tnš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, hran jevalci za svinčnike, ostrila za svinčnike in za pisalce. (456—15) IZ Gospodičina dobre rodbine, izurjena v šivanji, pri kuhi in sploh v vseh hilnih opravilih, želi v kako špecerijsko prodajalnico, naj si bode v mestu ali na deželi, v službo vstopiti. Ponudbe pod črkama A. B. vspro-jema iz prijaznosti uprav-ništvo „Slovenskoga Naroda". (748—1) C. in kr, intendancija 3. voja. K štev. 7756 iz leta 1891. Izvleček iz razglasa. Za zagotovljenje zakupnega prevažanja vojaško-erariških in pre-skrbovalnih dober (uštevši dobra deželne brambe) in sicer po vodi in po suhem, potem v garnizijskih krajih in v nastanitvenih postajah za c. in kr. vojsko in za c. kr. deželno hrambo v obsegu vojaško-teri-torijalnega okraja v Gradci za leto 1892, vršila se bode dne septembra 1^91 ob tO. uri ciopoludne v uradnih prostorih kome intendancije javna obravnava z vsprejemanjem pismenih ponudb. Popolni razglas je objavljen v štev. 204 „Slovenskega Naroda" z dne 9. septembra 1891. (73B_1} Od c. in kr. intendancije 3. voja. Stev. 15.737. (740—2) V zmislu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 d. z.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1892.1. od lO. do 17. septembra t. 1. v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor. Porotniškega posla so po §. 4. omenjene postave oproščeni: 1. ) Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje d6be, za vsegdar. 2. ) Udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja. 3. ) Osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi. 4. ) Osebe v službi cesarHkega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpcti, za sledeče leto. 5. ) Vsak, kdor je prejetemu poklicu v jed nem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 7. dne septembra 1891. Glavna dobitka inarjev 100.000 LOZI po 1 gld. 50.000 inarjev V Ljubljani se dobivajo lozi pri J, C, MAYER-ju- izrUiaroii in odgovorni urednik; Joti p Nolli. Laitnina in tiik .Narodne Tiskarne".