EDVARD KARDELJ ZA JAVNO TRIBUNO
V tej številki objavljamo za vas:
JANUAR 1966 — LETO VI. — ST. 45
30 PAR
| Izhaja od leta 1964 namesto ObCinskih razgledov, k! ]m je leta 1DG1 zaCel Szdajatl obSinskl odbor
SZDL Ljubljana-SiStca — Ureja urednlški, odbor— Glavni in odgovornl urednik PAVLE SEGULA,
| CelovSKa 121/IV, soba «5 ISŽDL), tei. 3^20-11, int.259 — Tlska 2elezni5ka tlskarna v Ljubljant
•  NaSi zvezni ln republiški poslanci razpravljajo z *vo-livci o  naših  lanskolctnih uspehih in  težavah ter nam. osveUjujejo najpomembnejše naloge v tem. letu. VeČ o tem berite od 2. do 6. strani!
0 Predsednik in podpredsedmk občinske skupščine sepri-'. družujeta zgoraj omenjeni razpravi naših poslancev ter kon-kretneje razpravljata o naših najaktualnejših skupnih pro-blcmih. Preberite 7. stran lista!
•  Vesti iz naših krajev in o našlh ljudeh so na 9. sfrani.
•  Vse o stanovanjski reformi in o nadaljnji stanovanjski gradnji na območju naše občine preberite na 10, ia 11. strani.
•  Tribuna mladih, še o tem in onem, zlasti pa o Javni tri-buni objavljamo na 12. strani.
•  Iz dela občinske skupščine boste zvedeli več na nasled-njih 4 straneh.
ZA NAŠO JATNO TRIBUNO NAPISAL NAS ZVEZNI FOSLANEC IN PREDSEDMK ZVEZNE SKUPŠClNE EDVARO KARDELJ
Spremembe v vlogi in položaju komune
2A00TOVITI MOBAMO POGOJE ZA ČIM PRODTJKTIVNEJSE IN TTSPESNEJŠE DELO LJUDI IN NJIHOVIH DELOVNm ORGANIZACIJ — S FOGLABLJANJEM SAMOUPRAVUANJA MORAMO DELOVNEMU CLOVEKU ZAGOTOVITI VPLIV IN KONTROLO NAD SREDSTVIIN PLO-»OVI TER POGOJI ZA NJEGOVO DELO, DA BO PRI TEM, KAKOR TUDI V GRADNJI SVOJIH ŽIVUENJSKIH Itf KULTURNIH BAZMEB ClM SVOBODNEJŠI — DELOVNI LJUDJE 2IVE V KOMUNI IN SO OD NJE ODVISNI, ZATO SE MORA KOMUNA FOSVETITI RESEVANTO FROBLEMOV DELOVNIH LJUDI TER NJIHOVIH ODNOSOV V VSAKODNEVNEM ZIVLJENJU — KOMl'_\A KAI SKUPNO Z DELOVMMI Df DRU2BENIMI ORGANIZACUAMl DAJE POBDDE ZA RAZVOJ VSTANOV IN DBUŽBENIH SLUŽB, KI KSTREZAJO NASEMU DOSEZENEMU 3IAIERIALNEMU  FOLO2AJU
ClMBOLJ RAZUMNO RAZPOLAGANJE Z DRBŽBENIM EEOGRAD, 27. decembra 1965                                            '^M^^^HHHBH      PREMOŽENJEM
Za preteklo leto je bilo pomcmbno zlasti, da smo si prl SB/KBB^^^^^^M Ni na'°Ea ^omune, <3a se ^polnjevanin sospodarskega sistema in pri g«podarskl fSBKK^BA ^S^°S Tetonni na moč prlzadevali storih korak naprej v ustvar- F^^HH^HH^H dejavnost samoupravnih janju kompleksne materialne podlage za iflten- f ^^^ ^^^^^H^^H organov. Njena naloga je, Stvnejše eospodarjenje, s tera pa tudl za nadaljaji razvoj     tf                       W^M     da z ustre2riimi ekonomski-
«aSeg» Si!,en>a samoupravljanja. To J. vplivalo tudi „     f                      «¦      SdfiiS&ISiSJS
Tazvoj nasega komunainega sistema, kajti vsekakor se do-     * r' ^                    -llHI      2 organizatorsko dejavnost-
Sajajo določene spremembe v zvezi s položajem in vlogo    L,_-tfe,      -'fct          19B     jo zagotavlja oziroma skrbi
tomune.                                                                          1^^^ % ^^^^K^.     za to' da bo fiospodarstvo
čeprav imajo zdaj komu-Tie precej težav zaradi ome-jene proračunske porabe, pa Sedanji ukrepi v zvezi z go-gpodarsko reformo in raz-yojem gospodarskega si-Stema- že močneje poudar-jajo pravo družbeno vlogo Haže komune. Vse te spre-anembe, ki pomenijo prav-Saprav Jikvidacijo pomemb* ZiejŠih elementov etatizma v 3iašem družbeno ekonom-fikem sistemu, omogočajo, ¦<ia se začno v Lim večji me-
ri uresničevati ustavna na-čela komune.
Doslej je celotni gospo-darski sistem usmerjal ko-muno pretežno k iunkcijl politične oblasti. To jo je pogosto enostransko razvi-jalo, oziroma zaviralo, da bi se komuna uveljavila kot družbeno ekonomska skup-nost deloTnih Ijudi in da b! se bolj posvetila urejanju razmerij med ljudmi v nji-hovem vsakdanjem življe-nju in potrebah.
KOMUNA — DRUŽBENO EKONOMSKA SKVPNOST 3DELOVNIU LjrDI
Spremembe, ki sedaj na-       Prav ob teh svojih napo-fitajajo v našem gospodar-     rih bo komuna najuspešne-Lls.em in družbeno ekonom-fikem ¦sistemu, pa bodo ko-Evun.o vse  bolj  stunulirale in ji omogočale, da se raz-•Vija In postane taka skup-Bost, ki si bo predvsem pri-Sadevala   zagotavljati   ma-terialne, socialne, kulturne
Čimbolj razumno razppla-galo z družbenim kapita-Iom. Zato se mora komuna bolj posveiiti reševanja problemov delovnih Ijudi ¦ter njihovih odnosov V vsakdanjem življenju in de-lu, saj delovnl Ijudje žive v fcomuni ia so od nje od« visni.
FROSTOVOLJNO TDRTJZEVANJE SREDSTEV ZA  " SKUPNE POTREBE OBCANOV
ln druge pogoje za. delo in Sivljenje Ijudi.
je usklajevala neposredne osebne koristi delovnih. lju-di v vsakdanjem delu in Življenju ter pri osebnem ustvarjanju s skupnimi ko-ristmi delovnih organizacij in družbene skupnosii na-sploh..
rOGLAVTTNE NALOdE KOMUNE
Odtod izvirajo tudi prven-- Slvene "naloge komune. Ne Samo za tekoče leto, temved 3e njena stalna naloga, da po eni strani zagotavlja po-L0$e 2a uresničenje Čim produktivnejšega in uspeš-jiejšega dela človeka in de-lovne organizacije. To bo prispevalo tudi k nadaljnje-mu razvoju in krepitvi ma-ierialne podlage komune, 3cajiL samo naraščaioči do-3iodek delovnih ljudi na Gsnovi   . vecje    storilnosti
družbenega dela je tisti okvir, v katerem se Iahko rešujejo potrebe delovnih Ijudi. Njena krepitcv pa se lahko zagotovi samo z bolj-žim gospodarjenjem, z dvi-ganjem storilnosti dela na višjo raven in na tej pod-lagi s povecanjem narodne-ga in osebnega dohodka.
Po drugl strani pa je tre-ba v komuni s krepitvijo ia dograjevanjeem samoupra-vljanja in s samostojno ma-terialno   p^odlago   delovnih
Glavnl urednifc na-šega lista je v imenu volivcev zaprosil tudi nažega zveznega po-slanca, predsedpika zvezoe skupščine Ed-varda Kardelja za kratko oceno doseda-njega in prihodnjega razvoia komunalne-ga šistema. Tovariš Kardelj se je prošnjl Jjubeznivo odzval.
V  iem ozlru je posebno potrebno, da komuna orga-nizira tudi vsakdanje sode-lovanje  z delovnimi  orga-nizacijami    pri    reševanju vsakdanjih problemov  ob-Janov, npr. s prostovoljnim združevanjem   sredštev   za skupne socialne, kulturne in podobne potrebe itd.
V tem smislu 3e zelo važ-na neposredna naloga kc-jnune, da zagotavlja vse vi-šjo raven vsakdanje pomo-Li   in   storitev   delovnemu človeku v njegovi lastni po-rabl,    razvijanje    ustanov okoškega varstva, družbe-
ne prehrane, preskrbovanjai kulturnih ustanov in dru-glh dejavnosti, ki služijo Človeku pri njegovem delu, življenju ia kultumi uve-ljavitvL
Vem, da prakficno tires* ničevanje teh nalog zadeva zdaj na precejšnje težave, ker so že Stevilni problemi materialne narave, toda pri vsem tem to ostaja ia mora biti dolgoročna ia stalna orientacija, ki jo bodo naše komune uresničevale sklad-no z rastjo materialnih mo-Žnosti. (Nadaljevanj« na 2- etrani)
organizacij in služb zagoto-Viti dolovnernu Človeku vpliv in kontrolo nad sred-stvi in plodovi ter pogoji za njegovo delo, da bo pri delu In ustvarjanju Čim svobod-nejši in da bo na takih te» meljih tudi gradil svoje življenjske in kulturne raz-mere.
VSEM OBČANOM ŽELE V LETU 196S MNOGO ZADOVOLJSTVA 1N VSPEHOV PRl DELU
občinska skupš^ina, vsc družbene in delovne organizacije na ob-močjn naše občine in uredništvo Javoe tribune       "
Bilo je [proti koncu leta 1965 — v času uresničevanja naše gospodarske reforme in od-ločnejše usmeritve k poglabljanju samoupravljanja — ko sem kot glavni urednlk naše Javne trlbune zaprosil vse naše (šišenske) zvezne in republiške poslance za kratek prikaz doseženih uspehov  ter  za  osvetlitev  našega  daljnjega  razvoja.
Tavariš Edvaird Kardelj je tbil takrat naš zveziii poslanec in hkrati predsednik zvezne skupščine v Beogradu, torej sredi najtežjih drža^niških, palitičnih in partijskih odgovor-nosti in na)log. Zaradi tega nisimo niti najmanj ipričalkovali, da ise ibo odzval naši iprošnji. Tem bolj smo ibili iznenadeni, iko ,smo takoj prejeli iz Beograda od tovariša Edvarda Kardelja članek, v katerem je nadalje trazvil in pog^lobil svoje misli o spremembah v Vlogi in položaju kornune.
Kardeljev olanefk smo objavili na 1. in 2. sitrani novoiletne (45.), številike Javne tribune, a o njem je iporočal ves slovenski tisk.
Pozoirnast, ki jo je tovariš Edvard Kardelj posvetil našemu oboioskemu glasilu v takrat-nih izredno težkih ¦razmerah bistvene preusmeritve našega gos:podarstva ter 'samoupiravne poglobitve našega družbenopOlitičaiega sistema, ko je bil sam dejansiko jprezaiposlen z odgo-vornimi odločitvami, oiam je za vedno ostala v svetlem spominu.          ¦¦-.-¦¦      Pavle šegula
Vloga in položaj komune
(Nadaljevanje s l.-strani)
HITREJ9I RAZVOJ TJSTANOV VSAKBANJE POMOCt DELOVNEMU CLOVEKU
Po mojem mnenju bi Že danes lahko v tem pogledu storili precej ye5, kakor smo, Če bi bile naše delov-ne organizacije in naše ko-mune močneje delovale v tej smeri; Naj opozorim sa-mo na otrosko varstvo v zvezi. z naraSCajočim zapo-alovanjerri žena in na po-dobne ustanove vsakdanje pomoži delovnemu Človeku. Ni 'dvoma, da smo tu pe-opravičljivo zaostali.
Eden poglavitnlh vzrokov zaostajanja pa je po mojem znnenju tudi v tem, da tre-putna politika organizacije, linanciranja in stroškdv vzdrževanja teh družbenih služb v komunah ni dovolj V skladu z materialnimi možnostmi naSega delovne-ga. Človeka in naše družbe
-sploh. Marsikje se zahteva več, kot smo sposobni danea plačati.
*Take vtste obramba ko-risti delovnega tloveka je slaba, kajti posledica take politike je v -tem, da potem he storimo niti Ustega, kar bi lahko.
Menim, da bi na teh po-¦dročjih naše komune — skupaj z delovnimi organl-zacijami vseh vrst in z raz-•nimi družbenimi organiza-cijami — morale dajati iirrt večjo pobudo za razvoj ta-kih ustanov in služb, ki za-res ustrezajo našemu dose-ženemu materialnemu polo-žaju. Ce si bodo komune za to prizadevale, jih bodo de* lovne organizacije nedvom-no tudi materialno podprle.
Prepričan sem, da bomo v novem leta t zavestnlml na« port vseh občanor ln celotne družbene skupnosti dosegU Be pomembnejše rezultate pri razvijanju komunalnega sl-«tema. S to željo poiiljam bralcem in občanom občine Sl» Ska najprisrčnejše čestitke za Novo leto 1966 in jim želim Teliko osebne sre^e in nspehov pri dela in ustvarjanja. EDVARD KAKDELJ
DEJANJE, Kl ZASLUŽI POZORNOST
(jb) Predsedstvo občinske konferen-ce ZRVS je skupaj z upravo za LO me-sta Ljubljane in občine Ljubljana-Šiška pripravilo 1. marca v prostorih občln-ske skupščine majhno slovesmost za re-zervne vojaške starešine naše občine, katertm se v smislu zakona v letošnjem letu izteka obveznost starešin.
Med 84 povabljenci oficirji, letnlka 1918 in podoficirji letnika 1923 je bilo kar 8 žena, ki so svojo starešinsko dolž-nost začele opravljati že v času narod-noosvobodilne vojne.
Za bogato delo in prispevek, ki so ga z vso odgovornostjo dajali tovarišice in tovariši rezervni vojaški starešine že v času NOV, povojni graditvl porušene domovine kot pri uveljavljanju samo-upravnih socialističnih odnosov vse do danes, se jim je zahvalil predsednik občinske konference SZDL Stanko Hva-le.
Po skromini zakuski je povabljenim spregovoril sekretar predsedstva ZRVS Stanko Konda. Pozval je starešine, da od njih pričakujemo, da s črtanjem vo-jaškega razporeda ne preneha njihovo delo. Še kako dobrodošlo nam vsem ie njihovo sodelovanje pri vzgoji mlajših rezervnih vojaških starešin, predvsem pa pri prenašanju izkušenj in tradicij naše NOV in socialistične revolucije na mladi rod.
Občinska organizacija ZRVS je vsem povabljencem za njihovo nesebično de-lo podelila pismena priznanja ZRVS.
Sekretariat ZRVS je o tem sprejel sklep, da se s takšno pozornostjo po-slovimo vsako leto od rezervnih voja-ških starešin, katerim po določilih za-kona izteče vojaška obveznost.