GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTONA V E V C E - M E D V O D E IN KOLIČEVO
Proslava 200-letnice obrata celuloze Medvode
Glavna proslava 200-letnice združena s praznovanjem 20-letnice II. zasedanja AVNOJ Družabno srečanje z našimi poslovnimi partnerji - Upokojeni delavci obiskali obrat
Medvode, novembra 1963 — Na XI redni seji delavskega sveta poslovne enote Celuloza Medvode je na predlog pripravljalnega odbora bil sprejet program praznovanja 200-letnice obrata:
1.	dan — 27. XI. 1963: obisk upokojenih delavcev in ogled obrata,
podelitev spominskih daril 63 upokojencem in pogostitev povabljenih;
2.	dan — 28. XI. 1963: družabno srečanje z zastopniki podjetij,
ustanov in zavodov, s katerimi ima obrat poslovne stike ter zastopniki občinskih ter krajevnih organov družbenega samoupravljanja in političnih organizacij — ogled obrata in pogostitev;
5. dan — 29. XI. 1963: glavna proslava 200-lefenice, združena s proslavo 20-letnice II. zasedanja AVNOJ, na svečani seji delavslcega sveta podjetja podelitev spominskih daril 40 delavcem, po kulturnem programu družabni večer za kolektiv.
Srečanje z upokojenimi delavci
Sreda, 27. novembra 1963. O-blačno in neprijetno vreme. Nervoznost pripravljalnega odbora pri zadnjih pripravah. Ura se z neverjetno naglico bliža napovedanemu času obiska. Ugibanja
Gostje se zbirajo v upravnem poslopju. Na sliki: direktor poslovne enote tovariš Lado Jelen v razgovoru s sekre+arjem občinskega komiteja ZKS občine Ljubljana-Šiška tovarišem Lojzetom Novakom
o odzivu na povabilo so zelo različna, kajti vreme je slabo. Vendar kljub temu nepričakovano prijetno presenečenje. Točno ob napovedani uri — kajti navajeni so bili točnosti — ,se zberejo. Veliko jih je — okrog 100 — le nekaj težko bolnih je ostalo doma. Srečno zadovoljstvo v srcih vseh — gostiteljev in povabljencev. Povabljenci — upokojeni delavci — se vračajo vedri in razpoloženi nazaj — domov, saj je bila tovarna mnogim drugi dom. Tu so pustili svojo mladost, zrela leta. tu so dočakali jesen življenja. Dolga so bila ta leta. a danes bi rekli, da so minila zelo hitro, čeprav med njimi ni malo takih s 30, 40, da eden celo s 50 leti dela v tovarni. Nekateri sj pomagajo s palico, tudi z berg-ijami, pa vendar so vedro razpo-
loženi, mladostnih src, saj se jim obeta bogat dan, poln nepričakovanih vtisov in doživetij. Srečujejo se s starimi znanci, nekdanjimi sodelavci, še bolj pa jih veseli srečanje z mlado generacijo in novo tovarno.
Za začetek požirek žganja, da kri bolj veselo zakroži po žilah, nato pa prešerno razpoloženi na povabilo direktorja PE na ogled tovarne.
Marsikaj se je v tem času, ko jih ni bilo več v tovarni, spremenilo. Kje je stara piritna peč, polna plina, črnega prahu, vročine? Samo temelji še stojijo kot nem snomenik za vse tiste, ki so si na tem mestu služili grenak in slabo plačan kruh. Tudi kuhari-ja je spremenila svojo podobo in nikjer ni več znanih vil za praznjenje jam. Nič več ni garanja pori vročimi kuhalniki s prepotenimi srajcami ter pl inči, polnimi plina in vlage. Danes so jih zamenjale naprave, ki jih delavci krmarijo z lahkoto ter brez večiega napora, ko z močnimi vodnimi curki praznilo kuhano snov. Tudi stare primitivne sor-tacije ni več, nič več ni zatohlega zraka, zaudarjaiočegn no plesnobi in gnilobi v njej. Samo še prazen prostor priča o tem. kje so bila nameščena velika lesena korita ter zastareli in izrabljeni stroji. »Notranji obrat« je spremenil podobo. Ostal je samo iz-žemalni stroj in kuhanja., v kateri se je počasi se vrtečim kuhalnikom pridružil modernejši, stoječi IV. kuhalnik. Ista usoda kot lesene kislinske stolpe v stari piritni peči ho kmab: doletela tudi lesene kadi za kislino ob Sori. njihove zadnje ostanke bodo porušili in les pokurili. Namesto štirih lesenih kadi je prav za praznik 29. novembra začela služiti namenu nova betonska kad, obložena s svincem, okrog katere ne bo ostrih in nevšečnih plinov.
Mnogi so tudi ob pogedu na strojno čistilnico lesa obujali spomine na tiste čase, ko so delavci ročno majili les. Da, težko je bilo takrat, posebno pozimi, ko je les zmrznil.
Največje presenečenje pa so bili novi obrati — nova pripravljalnica kisline, sortacija. posebno pa nova belilnica. Občudovanja so bila namenjena novim kislinskim stolpom, ki daleč naokrog oznanjajo, da se v tovarni dogajajo spremembe. Pa ne samo
stolpi, tudi druge naprave za kislino jih navdušujejo, saj ugotavljajo, da se lahko pripravlja smrdljiva kislina brez razširjanja neprijetnih plinov, vročine in prahu, na moderen in boljši način. Nove naprave so namreč na prostem ter je večina procesa avtomatizirana in delo mehanizirano. Sortacija, z modernimi >sor-tirnimi stroji, s centricleanerji in velikim holandci, je naslednje presenečenje. Višek doživetja pa je ogled nove belilnice, ki že na zunaj s svojo impozantnostjo vzbuja zanimanje obiskovalca. Se bolj pa je veličastna njena notranjost z ogromnimi betonskimi stolpi, kadmi, stroji, filtri in prepletajočimi se cevovodi, z belimi ploščicami obloženim najvišjim nadstropjem, kjer so nameščeni filtri, komandna plošča in laboratorij. Res prava harmonija betona, jekla in umetnih mas. Snežno bela celuloza, ki so jo videli navijati se na izžemal-nem stroju pa oznanja, da postaja zastarela tovarna že zgodovina. Obiskovalce pa navdušujejo poleg novih strojev tudi mladi strokovnjaki, ki jim s preprosto in razumljivo razlago tolmačijo delovanje novih postrojenj.
Zbrane goste je v svečano okrašeni dvorani pozdravil v imenu delavskega sveta predsednik Dominik Tomažin. Sprejema gostov
pa so se udeležili tudi predsednik obratnega delavskega sveta Dominik Brdnik, direktor PE Lado Jelen, predsednik upravnega odbora obrata in sekretar OO ZK Milan Gleščič, predsednik sin-
ženo podjetje proslavlja letos 200-letnico tovarne celuloze v Medvodah in 120-letnico tovarne papirja v Vevčah.
Vabila na današnje srečanje z vami smo vam poslali z globoko
Že vhod v medvoški obrat je dal slutiti, da tu praznujejo nekaj pomembnega
dikata Jaka Gaber ter predsednik mladinske organizacije Rudi Trampuž.
V svojem pozdravnem govoru je tovariš Tomažin dejal: »Zdru-
Mnogo sreče in veliko delovnih uspehov v letu 1964 želimo vsem članom kolektivov in njihovim družinam ter vsem poslovnim prijateljem in sodelavcem
Organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije podjetij VEVČE — MEDVODE in PAPIRNICE KOLIČEVO
Vsem bralcem in sodelavcem »NAŠEGA DELA« — uspeh in srečno!
Uredniški odbor
žel jo, da bi se seznanili z uspehi našega dela in z napredkom naše tovarne otl takrat, ko ste jo zapustili in odšli v zasluženi pokoj, da bi vedeli, kako dela generacija, kateri ste zaupali stroje, kateri ste posredovali svoje znanje, da bi spoznali velik napredek v razvoju delavskega u-pravljanja in končno, da bi se ob tem jubilejnem letu, ko proslavljamo tudi 20-letnico roistva nove Jugoslavije, IT. zasedanja AVNOJ v Jajcu, srečali z mlado generacijo ter s starimi znanci in preživeli nekaj lepih trenutkov ob obujanju spominov na preteklost.
Dve stvari bi želel poudariti ob tem srečanju — razvoj delavskega upravljan ja in razvoj tovarne v zadnjem desetletju, ko so z njo upravljali delavci po izvoljenih predstavnikih v organih delavskega upravljanja.
Mnogi med vami niste imeli možnosti zasledovati sprememb, ki smo jih dosegli v samem tehnološkem procesu, v gradnji novih naorav in dvigu produktivnosti. Mehanizacija, ureditev internega transporta, zgraditev nove pripravljalnice lesa in postavitev TV. kuhalnika, zgraditev obrata za pripravo kisline, zgraditev nove sortacije in belilnice, to so uspehi in prizadevanja trdoživega kolektiva v Goričanah, ki ob podpori kolektiva iz obrata Vevče smelo premaguje težave. Podatek, da je bilo v Medvodah v letu 1931 proizvedenih 9 694 ton celuloze pri številu 239 zaposlenih, v letu 1962 pa 15.864 ton celuloze pri 273 zaposlenih, nam pove. da se je produktivnost naših delavcev močno povečala. Izboljšali pa so se tudi delovni pogoji, če omenimo samo novo pripravo kisline in rekonstrukcijo snovnih jam ter novi način praznjenja snovnih jam.
Ti uspehi so brez dvoma v prvi vrsti sad visoke zavesti naših de-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Ob ogledu novih naprav za pripravo kisline je marsikateremu upokojencu oživel spomin na sta-o piritno peč. rnino plina in prahu, kjer je prebil večino svojega življenja
Srečanje z upokojenimi delavci
(Nadaljevanje s 1. str.)
lovnih ljudi in delavskega upravljanja. Od zgodovinskega datuma 16. IX. 1950, ko ,so delavci prevzeli (to tovarno v upravljanje, pa do danes se je delavsko upravljanje razvilo do tiste meje, ko naši delavci gospodarijo s produkcijskimi sredstvi, ko odločajo o delitvi dohodka, ki so ga sami ustvarili pa o delitvi osebnih dohodkov. Danes imamo takšen sistem nagrajevanja in delitve osebnih dohodkov, da je stimulirana prizadevnost pri delu, doseganje količinskih rezultatov, kvalitete, pocenitev proizvodnje, tako posameznika, ekonomske enote kot celotnega obrata.
Nekaj besed o podelitvi spominskih daril. Kriteriji za podelitev spominskih daril so bili postavljeni sorazmerno ostro, zaradi omejenih finančnih sredstev. Skušali pa bomo te kriterije vsako leto omiliti, tako da bodo prišli v poštev tudi drugi tovariši in tovarišice. Ob koncu vam želim, da ohranite iz današnjega srečanja prijetne spomine in upam, da se bomo prihodnje leto spet srečali.«
Po govoru predsednika DS je v imenu uprave združenega podjetja pozdravil upokojene delavce in delavke direktor poslovne enote tovariš Lado Jelen. Potem, ko je orisal kratek razvoj tovarne od prvih začetkov izdelovanja papirja do osvoboditve, se je v svojem govoru dotaknil proizvodnih uspehov v času delavskega upravljanja ter dejal: »Delavci so po osvoboditvi prevzeli v upravljanje zastarelo in izrabljeno tovarno. Nekateri stroji in naprave so bili izrabljeni skoraj 100 odstotno. Kljub tej slabi dediščini se kolektiv ni ustrašil težav. Delavci, ki jim je tovarna prirasla k srcu, ki so ji žrtvovali svoje najboljše moči, niso mogli dopustiti, da bi propadla, nasprotno iz leta v leto so skušali z manjšimi rekonstrukcijami ter novimi investicijami dvigati proizvodnjo. Ob desetletnici delavskega upravljanja so s ponosom ugotovili, da se je proizvodnja v obdobju 1951— 1961 dvignila za 48 °/o in da so dosegli precejšnje uspehe.
Kolektiv pa je vedno bolj spoznaval, da v novih, vedno zahtevnejših pogojih našega gospodarskega sistema ne bo prosperi-ral s pretežno zastarelimi strojnimi napravami in obrati. Zato se je z zavestjo odločil, da se podjetje udeleži XXXII. natečaja Jugoslovanske investicijske banke. Rezultat te odločitve je danes že skoraj dokončana I. faza I. etape rekonstrukcije naše tovarne, to je gradnja nove pripravljalnice kisline, sortacije in belilnice. S tem se je proizvodnja razširila še na eno fazo in sicer na beljenje celuloze, poleg tega pa nam je vzporedno z novo sor-tacijo omogočeno, da izdelujemo sorazmerno kvalitetno celulozo iz neizkoriščenega lesa in žama-nja. Za beljenje celuloze nam je primanjkovalo pare, tako smo bili prisiljeni postaviti začasno še en kotel. Tudi težave glede povezave tehnološkega procesa v starem obratu in novih obratih smo premagovali, da vam je sedaj razumljivo, zakaj so se organi glede upravljanja odločili za združitev. Za gradnjo proizvodnih naprav za proizvodnjo kvalitetne surovine celuloze je bilo treba združiti investicijska sredstva. V ta skupna vlaganja za gradnjo surovinske baze se je vključila tudi papirnica Količevo.
V perspektivnem razvoju v okviru 7-letnega plana se predvideva gradnja surovinske baze v Medvodah z več kot 60.000 ton letne proizvodnje. Samo tehnološki postopek kuhanja celuloze se bo postavil na magnezijevo bazo, ki omogoča v primerjavi z dosedanjim postopkom na kalcijevi bazi hitrejše kuhanje, večji izkoristek in uporabo vseh vrst lesa.
Ves ta razvoj pa je terjal spremembe tudi v kadrovski strukturi. Tako imamo že sedaj zaposlene 4 inženirje in 11 tehnikov ter več papirničarjev. Oddelek za odrasle papirniške šole pa obiskuje 18 delavcev, ki si skušajo svoje praktično znanje izpopolniti z teorijo. Razen tega pa prirejamo razne strokovne tečaje in predavanja. Strokovno izpopolnjevanje terjajo nove izpopolnjene naprave in vedno večja zahteva po ekonomičnem in ren-
tabilnem poslovanju. V obratu Vevče pa se bodo v 7-letnem planu realizirale naslednje investicije:
—	stroj za premazovanje pa-pirjev,
—	stroj za proizvodnjo težko propustnih papirjev,
—	rekonstrukcija I. papirnega stroja, brusilnice, II. in III. stroja, klimatske naprave, zgraditev skladišč, flotacijski lovilci vlaken pri papirnih strojih.
To pa predstavlja z izgradnjo Medvod okrog 15 milijard novih investicij. Seveda bo treba v zvezi s tem misliti tudi na strokovni kader, na dvig družbenega standarda delavcev in njihovo rekreacijo. Jasno je, da pri tem računamo na pomoč skupnosti, ker so vsa ta naša prizadevanja samo v korist kolektiva in skupnosti.
Sedaj smo sredi razprav o statutu našega podjetja, v katerem bodo zbrani osnovni principi, oziroma načela glede pristojnosti organov delavskega u-pravljanja, njihove materialne osnove, glede položaja proizvajalca v proizvodnji, na delovnem mestu, v organih družbenega upravljanja, v delitvi dohodka in osebnega dohodka. Statut bo obravnaval tudi organizacijo združenega podjetja in organov delavskega upravljanja. Podjetje je organizirano tako, da ima dva samostojna obrata oziroma poslovni enoti, katerih osnovna naloga je proizvodnja celuloze oziroma papirja, za potrebe obeh obratov pa delujejo skupne strokovne službe. V najvažnejših odločitvah glede poslovanja združenega podjetja odloča delavski svet podjetja, ki šteje 49 članov, od teh jih je 15 iz poslovne enote Medvode. V upravnem odboru podjetja so zastopani iz poslovne enote Medvode 3 člani, ker so bile volitve centralnih organov u-pravljanja na podlagi števila zaposlenih v eni oziroma v drugi poslovni enoti. Za upravljanje poslovnih enot pa so bili izvoljeni obratni delavski sveti in obratni upravni odbor, katerega član je tudi direktor PE.
V imenu povabljenih gostov je spregovoril upokojeni varilec tovariš Anton Okršlar, ki se je zahvalil za topel sprejem, spominska darila in prisrčno srečanje ter izrazil željo vseh prisot-
nih, da bi tudi v bodoče želeli podobna srečanja, nato pa čestital kolektivu za dosežene uspehe ter mu ob 200-letnici zaželel tudi v bodoče mnogo delovnih uspehov.
Velik prispevek za boljše poslovne stike Družabno srečanje ob 200-letnici
Četrtek, 28. novembra — V okviru proslav 200-letnice je bilo organizirano v obratu Medvode družabno srečanje, katerega so se udeležili zastopniki podjetij, ki preskrbujejo obrat s surovinami, predvsem z lesom, zastopniki Industrijskega biroja. Šolskega centra tiska in papirja, zastopniki medvoških tovarn in ustanov ter zastopniki občinskih in krajevnih organov družbenega samoupravljanja in političnih organizacij. Gostje so si kljub slabemu vremenu ogledali obrat ter z zanimanjem sledili tehnološkemu postopku predelave lesa v celulozo. Posebno jih je zanimalo delovanje strojev in naprav v novih oddelkih, kjer se že jasno kažejo obrisi moderne tovarne kot bodoče surovinske osnove za proizvodnjo papirja. Razen novih obratov so si ogledali tudi staro tovarno, ki pa je v zadnjih letih močno spremenila svojo podobo. Zanimali so jih proizvodni rezultati, izkoristek surovin^ter prizadevanje kolektiva za čimbolj ekonomično in rentabilno poslovanje.
Zanimali so se tudi za uvoženo opremo in stroje, tako glede njene kvalitete kot uporabnosti v naših razmerah. Gostom so odgovarjali na vprašanja ter dali obširno razlago: direktor poslovne enote tovariš Jelen, vodja proizvodnih obratov tovariš ing. Mlakar in vodja I. faze proizvodnje celuloze tovariš Tomažin.
Po ogledu tovarne je v družabnem delu programa v motelu Medno pozdravil goste v imenu DS podjetja Lado Tomažin in nato dejal:
»Letos, ko jugoslovanski narodi
Ti organi delavskega upravljanja, ki so jih izvolili člani kolektiva, si bodo vsekakor prizadevali, da se bodo uresničili načrti našega razvoja, o katerem je bilo govora.
Predsednik obratnega delavskega sveta tovariš Dominik Brdnik izroča spominsko darilo enemu izmed 40 nagrajenih sodelavcev, ki so v tovarni zaposleni že več kot 18 let
proslavljajo 20-letnico rojstva socialistične Jugoslavije, ko smo naredili velik korak v razvoju delavskega upravljanja in družbenega upravljanja s sprejetjem nove ustave, ko so naši kolektivi
sredi priprav za sprejetje statutov, proslavlja naše podjetje dve pomembni obletnici — 120-letni-co začetka strojne proizvodnje papirja obrata Vevče in 200-let-nico začetka izdelave papirja v Medvodah.
Ob tem jubileju smo organizirali z vami družabno srečanje z namenom, da spoznate uspehe in prizadevanja kolektiva v obratu Medvode in njegovo težnjo za napredkom, da se med seboj bolj spoznamo, ker bomo le na ta način lažje reševali skupne probleme. Ob koncu yas še enkrat prav prisrčno pozdravljam z željo, da bi bilo naše srečanje res družabno.«
Za njim je gostom spregovoril, tudi direktor PE Lado Jelen, ki je goste pozdravil v imenu uprave podjetja, nato pa orisal v kratkih besedah razvoj obrata, prizadevanje in uspehe kolektiva v proizvodnji na zastarelih strojih ter napravah, težnjo po modernizaciji obrata ter posebej poudaril pomen združitve:
»Sredi realizacije I. faze I. etape rekonstrukcije je prišlo do ponovne združitve tovarne v Medvodah in Vevčah predvsem zaradi medsebojne odvisnosti v proizvodnji celuloze in združitve investicijskih sredstev, ki so bila in so še potrebna za realizacijo nadaljnje rekonstrukcije proizvodnih naprav za celulozo. Pri tem moramo poudariti, da sodeluje pri investicijskih vlaganjih za izgradnjo surovinske baze v Medvodah in papirnica Količevo z znatno visokimi sredstvi, da bi si tako zagotovila oskrbo z osnovno surovino — celulozo.
Poudariti moram, da se tudi podjetje Tovarna celuloze in papirja Vevče—Medvode bori s težavami glede sredstev za razširjeno reprodukcijo. Kakor je znano, ima slovenska papirna industrija v primerjavi z drugimi republikami zelo zastarele naprave, da pa v drugih republikah mnogo intenzivneje investirajo v moderne in sodobne objekte za celulozo ter papir predvsem iz splošnega investicijskega sklada, medtem ko je naše podjetje, kakor tudi druga tovrstna podjetja v Sloveniji, vezano na lastno udeležbo. Tudi sredstva amortizacije so glede na nizko vrednost osnovnih sredstev manjša, medtem ko je zaradi nizke vrednosti osnovnih sredstev dohodek podjetja precejšen, toda v znaftii meri obdavčen s prispevkom od izrednega dohodka. Sredstva, ki jih na ta način izgubimo, pa bi nujno potrebovali za razširjeno reprodukcijo. To je še toliko bolj pereče za naš nadaljnji razvoj, ker predvidevamo v obeh obratih v obdobju 1964—1970 nova investicijska vlaganja v višini 13 milijard din«. Nato je seznanil zbrane goste s predvidenim 7-letnim planom investicijske izgradnje v obeh obratih ter se dotaknil ekonomičnosti predelave lesa v celulozo: »V Medvodah
Moja globoka želja je, da bi vsi, kar vas je danes tukaj zbranih, bili priče uresničevanja teh naših razvojnih načrtov. Ob tem bi želel poudariti, da so ti načrti v skladu s skupnimi cilji naše socialistične domovine, katere 20-letnico rojstva proslavljamo letos. Ti skupni naši cilji pa so zgradili boljše in lepše življenje — socializem.«
Gosti so pozorno sledili besedam obeh govornikov, njihovi obrazi pa so izražali odobravanje, zadovoljstvo in navdušenje, kar so potrdili tudi s svojim aplavzom.
Triinšestdesetim upokojenim delavcem pa bo ostal ta dan še posebej v spominu. Za svoje dolgoletno delo so prejeli ure kot spominska darila, katere sta jim razdelila predsednik obratnega DS in direktor PE ter jim v imenu kolektiva čestitala.
Skupina gostov med obhodom po obratu z zanimanjem posluša razlago ing. Mlakarja o delovanju novih naprav
se bo predvidoma uvedel nov tehnološki postopek pri kuhanju celuloze in sicer na magnezijevi bazi: hitrejše kuhanje, večji izkoristek ter uporaba vseh vrst lesa. V zvezi z razvojem našega podjetja nastaja tudi vprašanje preskrbe našega podjetja, kakor tudi druge papirne industrije v Sloveniji, z osnovno surovino — s celuloznim lesom. V Sloveniji bodo predvidoma po realizaciji 7-letnega plana potrebne količine celuloznega lesa v višini 1,630.530 kubičnih metrov za proizvodnjo 428.940 ton vlaknin. Upoštevajoč, da znaša v SRS gozdna masa ca. 151 milijonov kubičnih metrov in da znaša letni prirastek skupno 3,4 milijona kubičnih metrov, lahko smatramo povečanje kapacitet papirne industrije v Sloveniji za realno. Poleg tega se predvideva povečana uporaba žamanja in drugih odpadkov lesa. V obratu Medvode uporabljamo sedaj ca. 25 °/o žamanja, čeprav nove naprave niso grajene za uporabo žamanja. Naša želja je. da bi se les usmerili v čim večji meri v papirno panogo, ker zagotavlja predelava lesa v naši panogi v svoji finalizaciji z vidika narodnega gospodarstva največjo ekonomičnost in rentabilnost. Upoštevati je tudi, da so imele industrijsko visoko razvite države v Evropi v letu 1961 mnogo višjo potrošnjo papirja na prebivalca in sicer od 90_ do 123 kilogramov, kot pa je bila potrošnja papirja pri nas, ki je znašala le 12 kg. To pomeni, da se bo potrošnja papirja tudi pri nas znatno povečala. Povečal pa se bo tudi izvoz. Tako se je na primer že v našem podjetju občutno povečal izvoz finalnega produkta — papirja, čeprav je istočasno znatno večji pritisk domačih kupcev.
Razumljivo je, da spričo teh dejstev želimo doseči dobre poslovne stike z vsemi našimi dobavitelji osnovnih surovin. Današnje družabno srečanje naj bi bilo samo delček tega našega prizadevanja. Prepričani smo. da si bo združeno podjetje Vevče— Medvode tudi v bodoče prizadeval doseči še boljše poslovne odnose, kajti to je želja vsega našega kolektiva, posebno pa organov delavskega upravljanja, ki se morajo stalno spoprijemati s problemi dviga produktivnosti, kvalitete izdelkov, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Za kontinuirano proizvodnjo in ekonomičnost poslovanja pa so v prvi vrsti nujno potrebne zadostne količine surovin. Od dobrega sodelovanja z našimi dobavitelji surovin je seveda odvisno tudi izpolnjevanje naših obveznosti do kolektivov, ki jim dobavljamo celulozo oziroma papir. V okviru priprav na prehod na 42-urni tednik smo poleg drugega tudi predvideli povečanje fizičnega osebja proizvodnje. Da pa bo naše podjetje uspešno poslovalo tudi v bodoče, nam zagotavlja prizadevnost kolektiva obeh obratov in visoka zavest organov delavskega upravljanja; zagotavljajo nam to tudi pristojnosti organov delavskega upravljanja osnovne organizacije in principi delitve dohodka ter druge pravice proizvajalcev, zajete v osnutku statuta, o katerem prav sedaj v kolektivu razpravljamo.
Na današnjem družabnem sre-
čanju bi rad izrazil željo, za katero upam, da je tudi želja večine, da bi bilo v bodoče še tesnejše in boljše sodelovanje med proizvajalci lesovine, celuloze in papirja, ker imamo pri reševanju problemov tekočega poslovanja, kakor tudi nadaljnjega razvoja mnogo skupnih problemov.
Želim izreči zahvalo vsem našim sodelavcem — dobaviteljem surovin, ki so nam s tem omogočili uspešno poslovanje, sodelavcem, ki so nam v kakršni koli obliki pomagali pri izgradnji in rekonstrukciji naših objektov, nadalje sodelavcem v naših prizadevanjih za napredek tehnologije. kakor tudi izobraževanja strokovnega kadra.
Sodelovanje podjetja z občino je bilo doslej zadovoljivo ter obojestransko in upam, da bo tudi v bodoče, predvsem, če bo slonelo na medsebojnem razumevanju in pomoči.«
Povabljeni gostje so nato v prijetnem razpoloženju izmenjavali svoja mnenj a,_ navezovali še tesnejše osebne stike z zastopniki našega podjetja, kakor tudi med seboj ter izražali pripravlje-
nost na še tesnejše sodelovanje in medsebojno razumevanje skupnih problemov.
V	imenu gostov, dobaviteljev lesa in v imenu GG Bled je spregovoril tovariš Adolf Kopecky komercialni vodja GG Bled, ki se je zahvalil za organizacijo tega družabnega srečanja, čestital kolektivu na doseženih uspehih, izrazil pripravljenost dobrega in tesnega sodelovanja dobaviteljev lesa s papirno industrijo ter poudaril, da mora biti to interes našega socialističnega gospodarstva, obenem pa omenil, da je treba razumeti tudi težave, ki jih imajo dobavitelji lesa pri izpolnjevanju svojih planskih obveznosti tako za papirno industrijo kot za druge industrijske panoge.
V	imenu Industrijskega biroja je ob 200-letnici čestital kolektiva ing. Ivan Samuda kot nekdanji dolgoletni član tega kolektiva ter želel, da bi tudi v bodoče dosegali take uspehe, obenem pa izrazil pripravijenost Industrijskega biroja kakor tudi svojo osebno, da tudi v bodoče sodelujejo in pomagajo pri -nadaljnji izgradnji podjetja, na koncu pa -se je zahvalil za povabilo na to koristno družabno srečanje.
Kolektiv obrata Celuloze Medvode je proslavo 200-letnice združil s proslavo II. zasedanja AVNOJ
Petek, 29. novembra — Dvorana TVD Partizana je bila ob 17. uri nabito polna. Razen članov kolektiva in DS podjetja -so se zbrali ob napovedani uri še nastopajoči v kulturnem in zabavnem delu proslave.
Državna himna, ki jo je zaigral pihalni orkester iz obrata Vevč, je v trenutku ustvarila svečano vzdušje ter zresnila obraze vseh prisotnih. Predsednik DS Lado
luloze v Medvodah ob visokem jubileju 200-letnici obstoja, obenem pa vam čestitam ob 20-letnici rojstva nove socialistične Jugoslavije za dosežene uspehe. Ob tem jubileju se hvaležno spominjam vseh tistih, ki so žrtvovali življenja za našo svobodo, revolucijo — socializem, spominjamo pa se tudi tistih tovarišev, ki niso dočakali današnjega praznika. Prosim, da spo-
V prijetnem razpoloženju so obujali spomine na pretekle dni
Tomažin je začel svečano sejo DS. Za predsedniško mizo so polog njega bili še: predsednik DS podjetja Viktor Drnovšek, predsednik UO obrata Milan Gleščič in predsednik obratnega DS Dominik Brdnik. Zbrane goste in člane kolektiva je v svečano okrašeni dvorani pozdravil v imenu DS predsednik tovariš Tomažin:
»Prijetno dolžnost imam, da vas v imenu delavskega sveta podjetja toplo pozdravim, in čestitam članom kolektiva PE Ce-
Po slavnostni seji so se udeleženci proslave zavrteli ob zvokih prijetne glasbe
min vseh teh počastimo z enominutnim molkom.
Tovariši in tovarišice!
Pred 20 leti so se sredi srditih borb naše narodnoosvobodilne vojske položiti temelji nove socialistične Jugoslavije. Na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu so bili sprejeti sklepi:
—	da se AVNOJ konstituira v vrhovni zakonodajni in izvršilni predstavniški organ Jugoslavije kot vrhovni predstavnik suverenosti narodov in države Jugoslavije kot ce’ote in da postane NKOT začasna vlada;
—	izdajalski ubeži! i vladi s kraljem na Čehi se odvzame pravica zakonite vlade ter do odločitve ljudstva prepove vrnitev;
—■ nova Jugoslavija naj bo zvezna državna skupnost enakopravnih narodov;
—	tov. Titu se podeli kot visoko priznanje maršalski naslov;
— Slovensko Primorje. Istra. Koroška in dalmatinska oba'a. ki je bila pod Italijo, se prikljnči k Tugoslaviji.
Ti zgodovinski sklepi v Jajcu pomenijo, da je sredi zmagovitih bojev narodnoosvobodilne vojske prešla oblast iz rok kapitalističnega razreda v roke širokih množic delovnega ljudstva z delavskim razredom na čelu, kar pomeni, da je bila NOB istočasno ljudska oziroma socialistična revolucija.
,Narod si bo pisal sodbo sa.m‘, pod tem geslom je zasedal v
S slavnostne seje delavskega sveta
Predsednik delavskega sveta Dominik Tomažin je pred razdelitvijo priznanj in spominskih daril pozdravil vse, ki so kdajkoli delali v medvoškem obratu, danes pa uživajo zasluženi pokoj
dneh od 1. do 3. oktobra pred 20 leti zbor odposlancev slovenskega nairoda. Talko si je tudi slovenski narod v revoluciji oblikoval svojo državnost v okviru nove Jugoslavije.
Letos ob 20-letnici rojstva socialistične Jugoslavije je sprejeta nova ustava, ki so jo terjale velike spremembe v minulih letih v našem družbeno-političnem in ekonomskem sistemu. Sprejetje ustave SFR Jugoslavije in iz-vohtev poslancev v zvezno, republiške, okrajne in občinske skupščine pomeni nadaljevanje in poglobitev razvoja v smeri komunistične družbe, poglobitve socialistične demokracije in odmiranje države, popolne osvoboditve dela kot osnove družbenoekonomskih odnosov in vira samoupravljanja. Zato se je tudi naš kolektiv resno lotil razprav o novem statutu podjetja, v katerem so konkretizirana načela nove ustave Svobodno združeno delo s produkcijskimi sredstvi, ki so družbena lastnina, delavsko samoupravljanje, predvsem delitev po delu. enotnost pravic in dolžnosti članov kolektiva, ustvarjanje materialne osnove svojega dela, razvijanje socialističnih odnosov, to so najvažnejša temel jna načela našega bodočega statuta. Dolžnost nas vseh je, da s svojimi konstruktivnimi predlogi pomagamo organom delavskega upravljania. da bodo sprejeli tak statut, ki ga bo zavestno sprejel tudi sleherni član kolektiva. S tem bo dana garancija našega nadaljnjega razvoja v združenem podjetju. Danes po dvoletnem skupnem delu ugotavljamo, da so bile odločitve organov delavskega samoupravljanja o združitvi pravilne in daljnosežne. Sadovi tega skupnega prizadevanja za uspešno poslovanje ter razvoj so pred nami, perspektiva nadaljnjega razvoja pa je jasno začrtana. Upam, da bo ko'ektiv združenega podjetja še v bodoče na temeljnih načelih, postavljenih v osnutku statuta, tudi v naprej dosegal še večje uspehe.
I etos praznujemo v obratu Medvode še eno delovno zmago. Po zgraditvi obrata za pripravo kisline in sortacije je uspešno začela obratovati nova belilnica. Kolektiv v Medvodah je že premagal začetne težave tudi v proizvodnji beljene celuloze in s tem dokazal svojo .zrelost in
sposobnost, da bo tudi v bodoče sprejel še težje naloge v okviru modernizacije ter povečanja proizvodnje celuloze na 60.000 ton letno. Predvsem je treba poudariti, da se člani kolektiva zavedajo odgovornosti ter se ipo svojih zmožnostih strokovno izobražujejo in izpopolnjujejo. Pri tem pa vedo, da bomo poleg že zaposlenega kadra morali še vzgojiti nove kadre, ki jih bodo dale naše strokovne šole.
Danes bi želel poudariti, da smo v naših prizadevanjih izpolnitve sistema nagrajevanja dosegli precejšnje uspehe. Nagrajevanje po enoti proizvoda na podlagi cenikov za posamezne ekonomske enote je dalo tudi materialno osnovo delavskemu upravljanju v ekonomskih enotah. Ta sistem pa bomo morali še donolniti z nagrajevanjem za znižanje materialnih stroškov oziroma lastne cene v okviru ekonomskih enot. ker je uvedba tega nagrajevanja v okviru poslovnih enot nekoliko preveč odmaknjena od neposrednih pro-izvaialcev. Tako bo .stimulacija na doseganju 'količinskih rezultatov dosegla še večji učinek in uspehi ne bodo izostali. Vse to nam bo omogočilo, da bomo imeli dovolj močno materialno osnovo za izboljšanje delovnih pogojev in standarda naših delavcev.
Ob 20-letnici postavitve temeljev enakopravnosti jugoslovanskih narodov, so naši narodi ponovno izpričali ob nesreči, ki je prizadela bratski makedonski narod. da so vedno pripravljeni na medsebojno nesebično pomoč Poleg 2 milijonov iz sklada skupne porabe in enodnevnega zaslužka vseh članov kolektiva za neposredno pomoč ponesrečenemu ljudstvu, so člani kolektiva _v obeh obratih vpisali skupno 9 milijonov posojila tod tega 2,120.000 din v obratu Medvode!, organi delavskega samoupravljanja pa so odobrili 18 miliionov posolila za obnovo in zgraditev ipornšene-ga Skopja. Nekateri člani pa so darovali kri, ki naj bi rešila življenje ponesrečenim.
V okviru 200-letnice smo povabili preteklo sredo vse upokojene delavce na ogled tovarne, v kateri so pustili svoje najboljše življenjske moči in katera jim je danes še vodno prirasla k srcu. Bili so vzhičeni nad novimi napravami, našimi doseženimi uspehi, (Nadaljevanje na 4. str.)
Gibanje proizvodnje v mesecu novembru 1963
VEVČE — MEDVODE
Plan	Doseženo v novembru	Doseženo kumulativno
100	97,3	104,42
100	93,45	93,69
100	46,80	99.05
100	94,6	95,5
100	116,9	109
Papir...................
Lesovina................
Beljena celuloza — Vevče Celuloza v obr. Medvode Pinotan.................
Zaradi remonta II. papirnega stroja je proizvodnja papirja v mesecu novembru znatno nižja od proizvodnje v zadnjih mesecih. Manjša proizvodnja je tudi zaradi manjšega števila delovnih dni.
Tudi proizvodnja lesovine je nizka zaradi menjave brusnega kamna pri južnem brusilniku, kar je imelo za posledico velike zastoje in s tem precejšen izpad proizvodnje.
Proizvodnja beljene celuloze v Vevčah iz meseca v mesec pada, ker primanjkuje beljive celuloze.
Prav tako je bila precej nizka tudi proizvodnja celuloze v obratu Medvode. Razlog je predvsem v manjšem številu obratnih dni. Zaradi okvare v belilnici smo bili prisiljeni nekaj časa izdelovati beljivo celulozo.
Proizvodnja pinotana je bila normalna.
KOLIČEVO
	Plan	Realizirano	»/o
Papir			254.565	100,2
Karton		....	1.431	1,523.139	106,4
Lepenka 			177.258	118.2
Lesovina ....	.... 62	77.974	125,8
Proizvodnja v mesecu novembru je bila povsod nad planirano. Glede na prejšnje rezultate lahko sklepamo, da bo proizvodni plan v celoti dosežen in celo nekoliko presežen. Oskrba s surovinami je bila v primerjavi s preteklimi obdobji dokaj ugodna in so torej tudi s te strani rezultati pozitivni.
FLOTATORJI-NOVA PRIDOBITEV
Vevče, novembra — S četrtim strojem smo zgradili tudi flota-cijski lovilnik z odprtim koritom in strugali na potujočih verigah. Ta lovilnik pa nam po svoji izvedbi površinsko zavzame precej prostora. Nadalje zahteva večjo skrb — večje vzdrževanje mehanskih delov (pogon, verige, strugala). Zaradi odprtega korita je tudi večja možnost vstopa nečistoč v snov, ki jo lovimo.
Zato smo se po daljših pripravah odločili, da pri preostalih treh strojih postavimo flotatorje sistema »Krofta«. K temu so nas vodile nekatere prednosti, ki jih ti lovilniki imajo pred drugimi (Adka, Savalla, Sveen, Peder-sen). Te prednosti so:
a)	Površina, ki jo flotator zaseda, je polovico manjša od one pri drugih sistemih.
b)	Lovilnik ne zahteva pogona in nima vrtečih se delov — vzdrževanje je tako občutno manjše.
c)	Flotator je zaprte konstrukcije, zato lahko stoji na kateremkoli odprtem prostoru.
č) Zgostitev je pri pravilnem tehnološkem postopku višja kot pri drugih lovilnikih.
d)	Omogočeno je kratkotrajno čiščenje flotatorja — pri tem ni potrebno odpirati posod. V posodi so namreč vgrajene čistilne brizgalne cevi.
Pri flotacijskih snoveh, lovilnikih in napravah za čiščenje odpadnih voda želimo stalen visok učinek bistrenja ob minimalnem vzdrževanju pogona. Nekontrolirane spremembe v do-
Proslava 200-Ietmce obrata Medvode
(Nadaljevanje s 3. str.)
novimi pogoji dela ter načrti nadaljnjega razvoja. Izrekali so globoko željo sedanji generaciji, na katero so ponosni, da bi tudi v bodoče dosegala take uspehe. Tudi mi moramo tako delati in prenašati bogato znanje ter izkušnje na nove delavce, ki prihajajo v tovarno, da bomo lahko nekoč s ponosom ugotavljali, kako u-spešna je bila naša vzgoja mladih kadrov. Preden končam, bi želel glede podaritve spominskih daril poudariti, da so bili postavljeni taki kriteriji zaradi omejenih finančnih sredstev. Upam, da bomo lahko v prihodnjem letu te kriterije omilili«.
Po govoru predsednika DS je spregovoril kolektivu še direktor PE tovariš Lado Jelen, ki je v imenu uprave podjetja pozdravil člane kolektiva in goste ter čestital ob 200-letnici na doseženih uspehih. Nato je orisal razvoj obrata, žilavo prizadevanje kolektiva, da bi kljub zaostalosti strojnih naprav dvignil proizvodnjo, poudaril uspehe, dosežene pri rekonstrukciji stare tovarne, ter nakazal perspektivni razvoj, ko je dejal:
»Predvideva se rekonstrukcija starih obratov in nove investicije v obdobju sedmih let, ki bodo znašale 13 milijard dinarjev. Te investicije brez pomoči skupnosti ne bomo sposobni realizirati, potrebni pa bodo skupni napori slehernega člana našega kolektiva. Kolektiv v Medvodah pa se zaveda, da je proizvodnja na zastarelih in iztrošenih napravah neekonomična in nerentabilna, razen tega pa so delovni pogoji pri tem zelo slabi. Kljub temu je v preteklem obdobju pokazal v dvigu produktivnosti precejšnje uspehe. Proizvodnja se je iz leta v leto dvigala, čeprav so naprave ostale iste, razen če upoštevamo postavitev IV. kuhalnika in čistilnice lesa. Tako je bilo v letu 1962 proizvedeno 15.864 ton v primerjavi z 9.694 ton proizvedenih v letu 1951, to je v prvem letu delavskega upravljanja. Delavci so namreč dne 19. 9. 1951 prevzeli tovarno v upravljanje. Prehod na 42-urni tednik nam prinaša na eni strani boljše delovne pogoje in večje možnosti za rekreacijo, kulturno izživljanje, na drugi strani pa seveda kopico začetnih težav, katere pa bomo morali seveda premagati. Ker že
sedaj obratujemo neprekinjeno, bo treba iskati druge rezerve, ker bomo morali po dosedanjih analizah povečati finančni obseg proizvodnje za 3,5 °/o, skupno maso neto produkta pa za 8,5 °/o
Nova organizacija združenega podjetja, ki so jo sprejeli organi delavskega samoupravljanja, zagotavlja uspešnost nadaljnjega poslovanja, predvsem pa zdravo osnovo na nadaljnji razvoj in poglobitev delavskega upravljanja podjetja, poslovnih in ekonomskih enot. Sprejeta organizacija sloni na stališču, da morata funkcija upravljanja in vodenja predstavljati neločljivo celoto, ker je le na ta način zagotovljeno kontinuirano poslovanje. Razumljivo pa je, da bodo v okviru te organizacije morali zasesti odgovorna delovna mesta strokovno usposobljeni kadri z organizacijskimi sposobnostmi in naprednimi mišljenji. Upoštevajoč velike investicije, ki jih mislimo realizirati, postavlja to pred nas veliko nalogo glede strokovnega izobraževanja in vzgoje kadrov. 2e v prehodu na 42-urni tednik bomo morali misliti na mehanizacijo in zmanjšanje fizičnega dela, še posebej pa se bo pokazala zahteva oziroma potreba po visoko strokovnih delavcih, ko bomo uresničevati naše nadaljnje investicije, ki bodo po svojem obsegu, kompliciranosti in novih tehnoloških postopkih še bolj zahtevne, kot so dosedaj izgrajene, vsekakor pa daleč bolj kot so bile naprave v stari tovarni. Kot smo povezali tehnološko stare obrate z novimi in s tem omogočili kontinuiran proces, tako se bo morala izvršiti prevzgoja in strokovna poglobitev vseh kadrov, ki bodo prevzemali delo v novih pogojih. Zato je razumljivo, da bomo vzgoji kadrov v bodoče dali še večji poudarek.
Ob tej priložnosti moramo pohvaliti prizadevnost, željo po strokovnem izpopolnjevanju in napredku vseh tistih članov kolektiva. ki se udeležujejo raznih predavanj in tečajev, posebno tiste, ki se uspešno izpopolnjujejo na oddelku za odrasle papirniške šole. Za uspešno uveljavljanje organov delavskega upravljanja, predvsem pa za vedno zahtevnejše naloge na področju poslovanja in gospodarjenja, bo potrebna tudi družbena, ekonomska in politična vzgoja naših članov.
Zavedajoč se vseh teh nalog, bomo dosegli, da se bo naš kolektiv združenega podjetja tudi v bodoče tako uspešno oziroma še bolj uveljavljal v naši gospodarski skupnosti.«
Na svečami seji je predsednik DS podelil 40 delavcem spominska darila — ure. Ponosni in veseli so nagrajeni delavci sprejemali darila, na katerih je vgraviran napis »Za vztrajno delo«. Darila so namreč prejeli delavci, ki so zaposleni v obratu neprekinjeno nad 18 let. Posnetki, ki jih je ob teh svečanih trenutkih zabeležila filmska kamera, bodo dragocen spomin kolektiva kakor tudi posameznikom, posebno pa nagrajencem.
V kulturnem delu programa so publiko osvojili s svojimi kvalitetnimi točkami Gorenjski vokalni kvintet, gledališki igralec Jože Tiran in pihalni orkester iz obrata Vevče pod vodstvom dirigenta Franca Grebenska.
Po zaključku kulturnega programa je predsednik DS povabil vse prisotne na družabni večer ter jim zaželel prijetno zabavo.
Pozno v noč so se razlegali veseli zvoki zabavnega ansambla »Amores« iz Vevč, ki je neumorno skrbel za res prijetno in veselo razpoloženje. Stari in mladi so se ob veselih zvokih zavrteli ter se sproščeno zabavali in kaj se tudi ne bi, saj so proslavljali dva visoka in pomembna praznika — 200-letnico obrata ter 20-letnico drugega zasedanja AVNOJ.
toku povzročajo motnje, ki zahtevajo prilagoditev, to je avtomatske regulirne naprave. Ce narašča vsebina snovi enakomerno v dotoku, se morajo dodati ustrezno večje količine flotacijskega

Montaža flotatorjev na kanalu med tretjim in četrtim papirnim strojem
sredstva. Dodajanje se pa zopet duši oz. zmanjšuje, če se zmanjšuje količina snovi.
Za kontrolo in obratovanje so flotatorji opremljeni z avtomatično regulacijo dotočne količine po frikcijskem ventilu in pla-vaču.
Pri nihajočih količinah dotoka se manjkajoča množina nadomesti avtomatično s povratno prečiščeno vodo.
Imajo tudi avtomatično regulacijo dodajanja flotacijskih sredstev s kontrolno in dodajal-no napravo. Da prilagodimo dodajanje flotacijskih sredstev ob nihajočih količinah snovi v dotoku, vključimo kontro’no napravo k tlačnemu cevovodu snov-.
nega loviluika in kontroliramo hitrost flotacije (fotocelica). Z impulzom reguliramo dodajanje flotacijskih sredstev. Dodajalna naprava krmi dodajanje kemičnih razstopin preko dodelilca, ki jih dobiva iz višje nameščenih posod. Naprava obenem registrira porabo in indirektno tudi spremembe predpisane količine v dotoku.
Z dodajanjem zraka merilec količine zraka vključimo v dotok pred snovnim lovilnikom. Merilec deluje na principu spremembe gladine in regulira količino zraka preko dodajalnega ventila.
Montažo lovilnikov je prevzela EM iz Maribora. K oddaji teh del nas je vodila preobremenjenost domačih delavnic (remont PS II ter druga vzdrževalna dela). Montažno podjetje se je resno lotilo dela, vendar zaradi težav pri nabavi domačega materiala (pocinkane, svinčene cevi in drugega materiala) del ne bo moglo opraviti v pogodbenem roku.
ing. U. M.
S seje delavskega sveta papirnice Količevo
Količevo, novembra — Na redni seji delavskega sveta papirnice Količevo so razpravljali o naslednjih problemih:
Sprejet je bil predračun stroškov investicijskega vzdrževanja za leto 1964 ter določitev kalku-lativne stopnje.
Določeni so bili stroški reklame ter reprezentance za 1964. leto.
Pregledali so poročilo o službenih potovanjih za leto 1963.
Občinskemu skladu je DS odobril prispevek za borce NOV v višini 300 000 dinarjev iz sklada skupne porabe.
Sprejel je spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter pravilnik o HTV službi
P. Z.
Iz sklepov 12. redne seje ODS Vevče
Vevče, decembra — Obratni delavski svet ni mogel odobriti prošenj za posojila individualnim graditeljem stanovanj, ker za take gradnje nima nobenih sredstev.
Odobril je izredni plačani dopust Mohorju Uršiču in Cenki Lambergar, ki obiskujeta enomesečno politično šolo.
Za šefa ekonomske enote 1403 — Prvi papirni stroj — je bil imenovan strojevodja Anton Dečman, za predsednika EE pa Peter Novak.
Pionirskemu odredu »Jože Mo-škrič« iz osemletke v Sostrem je odobril finančno pomoč v znesku 20.000 din.
ODS je obravnaval predvideno gradnjo zimskega kopališča in načeloma soglašal z gradnjo. Pripravljen je prevzeti garancijo za odplačevanje anuitet posojila, ki ga bo treba najeti v ta namen.
Iz sklada skupne porabe je ODS odobril dotacijo v višini 100.000 din mladinski organizaciji obrata Vevče.
ODS je razpravljal o družbeni prehrani. Ker je zdaj naš obrat družbene prehrane v bivši restavraciji v Vevčah in ker so ti prostori izven obrata, bo morala pri obisku restavracije in jemanju dnevnih obrokov vladati enaka disciplina, kot če bi se malice in kosila delili v podjetju. Do izvolitve potrošniškega sveta naj bo za to postavljen nadzorni organ odgovoren za redno poslovanje, potem pa bi to delo prevzela komisija za družbeni standard.
ODS je na predlog stanovanjske komisije odobril dodelitev nekaterih razpoložljivih stanovanj članom kolektiva: Hasanu Silahiču, Silvu Črnetu in Matiji Lamplju. Sklenil pa je, da naj v bodoče vsak zadružnik, ki se preseli v na novo zgrajeno zadružno stanovanje, da svoje prejšnje stanovanje na razpolago podjetju. Pravno naj bi to uredili s posebno pogodbo že pri najetju posojila.
S 14* redne seje uprarnega odbora
Vevče, decembra — V zvezi z izvozom v prihodnjem letu in sestankom na industrijski zbornici so ugotovili, da podjetje ne bo mog'o v prihodnjem letu izvažati večjih količin izdelkov kot letos. G'avna ovira pri tem je pomanjkanje surovin in zahteve domačega trga.
Pričeli so se dogovori s ponudniki za dobavo premaznega stroja. Takoj, ko bomo prejeli dokončno potrdilo investicijske banke, bomo z najugodnejšimi ponudniki sklenili pogodbe.
V obratu Vevče bo proslava 120-letnice vevškega obrata v
zadnjih dneh letošnjega leta. Vsi de'avci, ki so zaposleni v podjetju nad 18 let in vsi upokojenci, ki so odšli v pokoj po letu 1950 in so de’ali v podjetju nad 18 let, bodo ob tej priložnosti deležni posebne pozornosti.
V občini Ljubljana-Šiška je bil sestanek ŽTP in vseh podjetij, ki imajo priključke industrijskih tirov. ŽTP namerava ukiniti vse priključke, češ da bodo morala podjetja speljati industrijske tire neposredno s postaje. Za obrat Medvode bi taki stroški znašali nad 100,000 000 din, podjetje pa trenutno nima toliko sredstev za to. Mnenja smo, da bi bilo treba
sklicati ponoven sestanek z ŽTP in najti ustrezno rešitev, ki bi bila ugodna za obe strani.
Na XIV. seji je upravni odbor obravnaval še številne prošnje za podelitev štipendij. Ker imamo za tekoče potrebe, pa tudi za potrebe bližnje bodočnosti za zasedbo delovnih mest že dovolj štipendistov, je UC) mnenja, da začasno ne bi podeljevali štipendij.
UO je odklonil vse prošnje za različne oglase v časopisih in revijah, ker so za to namenjena sredstva za letošnje leto že izčrpana.
Še tretjič:
Štipendije -da ali ne?
Količevo, decembra — V zadnjih dveh številkah našega glasila sta bila objavljena dva članka o problemih štipendiranja. Prvi je podal svoje mišljenje tov. L. M. ki pa je obravnaval predvsem finančno stran ter probleme, ki nastanejo pri sklepanju pogodbe ter pri poznejši zaposlitvi teh študentov. Ugotovil je, da je večina prosilcev pri sklepanju pogodbe premalo resna, saj večina ne pozna niti osnovne dejavnosti, s 'katero se ukvarja podjetje, ki mu bo štipenditor. Y rednem študijskem roku le malokateri štipendist konča šolanje, kar pa je glavna zahteva v pogodbi. Precej pa je tudi takih, ki se zaposlijo v drugem podjetju, ki jim mogoče bolj ustreza, oziroma jim nudi boljše pogoje. Ko konča, se tov. L. M. vpraša, če je sploh še smiselno štipendiranje v taki standardni obliki.
V zadnji šttevdilki pa je tov.
I.	S. prešel s številčnih rezultatov na nekoliko bolj problemsko stran ter poskušal najti neke rešitve, ki bi bile za obe strani ugodnejše. Predlogi, ki jih je tu nanizal, so vseicakor vredni premisleka ter nadaljnje obdelave. Predlog, da naj bi sedanji način štipendiranja krenil v drugo smer, kjer naj bi sedanja štipendija dobila obliko posojila, ima vsekakor svoje dobre in slabe lastnosti. Vsekakor bi zagotovil popolnoma naravno selekcijo, ki bi izdvojila le resne študente. Tako bi odpadle vse dosedanje težave, ki jih imajo podjetja ter študenti.
Takoj ob podpisu pogodbe bi ti bilo jasno: če boš študij v rednem času končal ter pokazal določen uspeh na delovnem mestu, se ti bo posojilo črtalo in je torej to štipendija v starem smislu. V kolikor ne končaš, jo boš vračal kot vsako drugo posojilo.
Zelo zanimiv je predlog o popolnem odpisu posojila, šele glede na uspeh, ki ga pokažeš na svojem delovnem mestu. Res je, da se precej študentov zaposli v podjetju, ki ga je štipendiralo, vendar pa je precej takih, ki so tu samo toliko časa, da odslužijo štipendijo, takoj nato pa gredo v drugo podjetje. Jasno je, da tu ne more oziroma noče pokazali tistega, karbi glede na svojo kvalifikacijo moral. Tu pa je tudi druga stran problema, ki nastopi s to novo obliko posojila. Tu je vprašanje vračanja posojila. Kdaj in na kakšen način naj podjetje zahteva vračanje, kriterij pri določanju, ali naj se vrača ali ne, čas, ki je potreben za ugotovitev uspešnega de.a. Vseeno pa je ta oblika zelo zanimiv poskus pri reševanju in bi bilo o njej potrebno razmisli-ti.
Posikusil bom sedaj opozoriti na nekaj, kar sem sam opazil kot štipendist. Odnos podjetje-štipendist je tisto, kar daje ozadje različnim problemom. Štipendist bi se moral zavedati, da je član delovnega kolektiva, čutiti bi moral to povezanost in se s tem zavedati tudi določene odgovornosti. Samo podjetje pa bi moralo nuditi seveda tudi nekaj več, kot zgolj to, da vsako leto pošlje opomin, da nisi poslal potrdila o vpisu. Poiskati bi bilo potrebno nek osebni stik, ki bi oba približal drugega drugemu. Skupni sestanki, mogoče vabilo na izlet s člani kolektiva, sodelovanje v kakem tečaju, bi ti dalo zavest, da le ni štipendija samo denar, ki oba pogodbeno veže. Seveda pa bi moral na drugi strani sam štipendist pokazati več zanimanja za dogajanja v samem podjetju ter spremljati njegov razvoj ter njegove probleme.
O sami višini štipendije ne bi govoril, vendar pa bi se s takim načinom dela tudi ta lahko precej zvišala, saj je že znana ugotovitev, da sedaj ne krije minimalnih življenskih stroškov študenta. Sodelovanje obeh strani, medsebojna povezanost, bi dala rezultat, ki ga pričakujemo.
P. Z.
Varnostni in zdravstveni službi pravo mesto v statutih
Količevo, decembra — 26. XI. smo se zbrali v Ljubljani d okviru okrajnega društva varnostnih inženirjev in tehnikov, delavci, ki delamo na področju varnosti pid delu in zdravstvu.
Dnevni red je bil zelo pester in tak, da je obsegal strokovni del, hkrati pa omogočil obračun dela društva od zadnje konference pa do danes. Strokovni del je obsegal zelo važno in aktualno vprašanje dela v naši varnostni dejavnosti. V prvi točki je ing. Ernest Blažon zanimivo obdelal temo tZrak v naših delovnih pro-storihr.. Prikazat je stanje v naši industriji glede tega. Ugotovil je, da naši arhitekti kljub ustaljenim normam še vedno ne upoštevajo dovolj faktorjev prezračevanja pri projektiranju novih delovnih prostorov. Kakšna naj bi bila izvedba, da ne bi povzročita prepihov oziroma gibanja zraka, ki neprijetno vpliva na delavce. Če pri novih stavbah premalo upoštevamo klimatizacijo prostorov, kakšno je šele stanje starih obratov, kjer so o večini primerov taki prostori, o katerih je zelo težko izvesti učinkovito zračenje. Temu pa je treba o bodoče posvetiti oso pozornost že pri projektiranju zgradb.
Posebna pozornost je bila posvečena statutom podjetij, o čemer je govoril tov. Miš. Opozoril je, da mora HTV imeti določeno mesto v novih statutih. V njem je treba načelno določiti, kako je zaposlenim zajamčena varnost pri delu, kako se organizira izobraževanje novodošlih delavcev in kako naj se zagotovijo finančna sredstva za izvajanje varnostne službe, kam je vključena varnostna služba o podjetju, v kateri sektor spada ter komu je odgovorna za sooje delo.
In dalje: kako in v katere namene se sme uporabljati sredstva, če ostanejo zaradi zmanjšanja boleznin. Kakšen naj bo postopek, če podrejeni ali pa nadrejeni ne upoštevata navodil ali predpisov, ki so izdani za varnost pri delu.
Za vse to ni enotnega recepta, pač pa vsako podjetje po svoji specifičnosti, urejenosti in panogi lahko prilagodi varnostno službo svojemu statutu. Predvsem je važno, da varnostni in zdravstveni delavci sedaj, ko še statute pripravljajo, posvetijo vso skrb, da bo v statut vključena tudi zdravstvena in varnostna služba.
Po strokovnem posvetu je bil občni zbor društva varnostnih inženirjev in tehnikov okraja Ljub-l jana.
Po izvolitvi organov konference je obširno poročal o delu društva predsednik Vilko Krapež. Ugotovilo se je, da je bilo društvo delavno in da je skrbelo vseskozi za strokovno vzgojo članov, bodisi s predavanji ali pa strokovnimi ekskurzijami, ki jih je društvo organiziralo. Sprejet je bil statut
društva varnostnih inženirjev in tehnikov okraja Ljubljana.
Po predlogu kandidacijske komisije je bil za novega predsednika izvoljen ponovno Vilko Krapež, varnostni tehnik v Litostroju.
Po izvolitvi novega upravnega odbora društva je delovni predsednik zaključil občni zbor in zaželel novemu upravnemu odboru društva čimveč uspeha pri delu. Občni zbor društva je podelil tudi dva častna naslova članoma, ki se že dolgo vrsto let z uspešnim delom in humanim prizadevanjem borita za čim boljše pogoje delovnega človeka.
T. O.
Vevče: Na temo o izobraževanju (Foto: Marjan Zaplatil)
Ali se izplača izobraževati?
Količevo, decembra — O strokovnem izobraževanju in usposabljanju smo o našem listu že veliko napisali. Saj smo o vsaki številki nekaj objavili o tej problematiki. Vendar pa je ta tako važna, da se moramo znova in znova nanjo vračati in jo osvetljevati z raznih strani. Danes bi si ogledali vprašanje, ali se s stališča posameznika izplača ali ne in kaj lahko, pričakujejo tisti, ki so se odločili, da del svojega prostega časa porabijo za učenje in strokovno usposabljanje in kaj pa tisti, ki se jim ne da dopovedali, da bo strokovna usposobljenost, praktična in teoretična — pogoj za delovno razmerje.
Vedno kadar s tega vidika obravnavamo probleme strokovnega kadra, moramo imeti pred očmi tri stvari: trenutne potrebe, naravno fluktuacijo {upokojitve) in potrebe glede na perspektivni razvoj. Vsaka od teh daje neko možnost napredovanja, zato si jih na kratko oglejmo.
Trenutne potrebe. Naša tovarna se je o zadnjih nekaj letih hitro razvijala. Temu razvoju pa ni sledilo usposabljanje in strokovna vzgoja kadra. Tako smo prišli v situacijo, da na veliko delovnih mestih delajo delavci, ki nimajo ustrezne strokovne izobrazbe. Naša naloga je, da osem tem delavcem nudimo možnost, da se izobrazijo. Tisti med njimi, ki tega ne bodo hoteli, bodo prej ali slej doživeli, da bodo namesto njih napredovali mlajši izšolani delavci. V zvezi s tem se med zaposlenimi pojavljata dve zmotni mišljenji, ki sta obe enako škodljivi. Prvi mislijo, da o situaciji pomanjkanja moške delovne sile podjetje nima druge izbire, kot da jih zaposli na teh delovnih mestih take, kakršni so. Tem lahko odgovorim, da se krepko motijo. Prvič zato, ker takega mnenja niso osi delavci in se strokovno izobražujejo, drugič zato, ker ima podjetje pravico zahtevati od vsakega, da si v določenem roku pridobi ustrezno strokovno izobraz-
^ažno opozorilo vsem v obratu TJevče
Vevče, decembra — V zadnjih mesecih se vse pogosteje dogajajo primeri, ko delavci zaradi majhnih poškodb pri rednem delu zahtevajo nekaj dni po poškodbi bolniški staiež. To se dogaja zato, ker takoj po nesreči niso iskali strokovne prve pomoči v obratnih oddelkih, kjer imajo omarice za prvo pomoč oziroma v obratni ambulanti.
Nujno je, da ponesrečenci v vsakem primeru, tudi pri majhnih poškodbah (odrgnine, urezi, majhne krvavitve, razni padci itd.) iščejo prvo pomoč pri obratnih vodjih ali osebah, ki so določene za nudenje prve pomoči. Najbolje pa je iskati prvo pomoč v obratni ambulanti.
Obratni vodja, mojster oziroma oseba, ki je nudila ponesrečencu prvo pomoč, mora vsak primer vpisati v zato namenjeni
zvezek, ki je v omarici za prvo pomoč. Prav tako je poškodovanca brez odlašanja napotiti čim-prej v obratno ambulanto, zaradi morebitnega specialnega zdravljenja v zvezi s poškodbo in zaradi vpisa v posebno kartoteko.
Ponesrečencu, ki po lastni krivdi ali malomarnosti ne bi pravočasno poiskal prve pomoči pri obratnih vodjih in kasneje v obratni ambulanti ter njegov primer ne bi bil evidentiran v zvezkih pri omaricah za prvo pomoč in kartoteki v obratni ambulanti, se v primeru kasnejših po-škodlrenih posledic ne bo moglo priznati 100 "/o nadomestila v času bolniškega staleža.
Navedena navodila so že vpisana v členih 51, 52, 53 in 55 »Pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu!«	Služba HTV
bo, sicer ga lahko zamenja in tretjič zato. ker bomo v nekaj letih imeli že toliko izobraženih ljudi, da bomo vsa taka delovna mesta izpopolnili. Drugi mislijo, da je glavno, da zna nekdo praktično
NEPREVIDNOST IN LAHKOMISELNOST BOTRUJETA ŠTEVILNIM NESREČAM NA DELOVNEM MESTU
Medvode, decembra — Objavljamo značilni primer nesreče iz obrata Medvode, ki se. je zgodila v petek, dne 6. XII. 1963 ob 20,10 uri, ko je stroj za cepljenje losa Behlihi Hamulieu, roj.
21.	12. 1932 odsekal isrednj.i prst desne roke na gornjem členku. Imenovami je nekvalificiran delavec, zaposlen v oddelku za pripravo lesa na polkvalificiranem delovnem mostu.
Delavec Birauko Curk je delal na stroju za cepljenje lesa in medtem ko je pripravljal les, je Behiil Hamulič sam pričel cepiti les na stroju. Branko Curk je Behlila Haumliča opozoril na nevarnost in ga opomnil, da naj preneha z delom, vendar brez uspeha.
Ko je Behiil Hamulič nameščal lesene klade za cepljenje lesa, mu je ta zdrsnila in ko jo je hotel ujeti in ponovno namestiti, mu je sekira odsekala prst — sredinec desne roke. Ponesrečenec je imel na rokah usnjene zaščitne rokavice. Stroj je odsekal tri prste rokavice.
Ponesrečencu je bila nudena zdravniška pomoč v zdravstvenem domu Medvode od dr. Stanka Živca z napotkom, da se mora takoj javiti v bolnico v Ljubljano. Vendar se je Behiil Hamu-lič odpravil v bolnico šefe v soboto, dne 7. XII. 1963 zjutraj.
Iz navedenega se lahko opazi naslednje značilnosti:
Ponesrečenec je samovoljno opravljal delo, za katerega ni bil določen, niti ni bil za to delo poučen in usposobljen. Prav talko je v večini primerov potrebno upoštevati opozorilo drugih delavcev, ki imajo na posameznih mestih več praktičnih izkušenj. Prav tako je.treba upoštevati navodila zdravnika.
delati in da je priden. Tem lahko odgovorim samo tole: Praktično delo ^ je brez dvoma zelo važno. Toda če je kdo priden in dober pri praktičnem delu, mirno lahko pričakujemo, da bi bil še boljši, če bi imel še ustrezno strokovno izobrazbo, zato od njega še bolj upravičeno lahko zahtevamo, da tako izobrazbo ima. Samo teh nekaj dejstev daje pozitiven odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu.
Naravna fluktuacija. Zgodovina naše tovarne je precej dolga. To pa pomeni, da kader, ki je rasel skupaj s tovarno, počasi odhaja v zasluženi pokoj. Proces intenzivnejše zamenjave starega kadra traja že nekaj let in se bo še nadaljeval v naslednjih letih. Strokovno znanje in izkušnje tega kadra moramo nadomestiti z novim. Jasno pa je, da ga ni možno nadomestiti kar čez noč, temveč je to treba delati postopno in načrtno. Prav tako ni možno v današnjem tempu razvoja tehnike in znanosti čakati, da novi kader pride do spoznanja in strokovne usposobitve samo skozi praktično delo. To prvič traja predolgo in drugič, je tako znanje enostransko, nepopolno. Zato je nujno, da organiziramo načrtno šolanje novega kadra. Pri tem šolanju pa naletimo na težaoe, ki sem jih prej omenil. V bodoče bomo poskrbeli, da bodo na izpraznjena delovna mesta prišli predvsem delavci, ki bodo imeli tudi potrebno šolsko izobrazbo. (Popolno osnovno šolo in izpit za poklic papirničarja). Vsekakor pa ne smemo zabresti o drugo skrajnost, namreč da je formalna šolska ali strokovna izobrazba že sama zase dovolj za napredovanje. Tako nevarnost bomo o največ ji meri odpravili že v izbiri kandidatov za šolanje, ker bi omogočili šolanje o prvi vrsti tistim, ki imajo največ pogojev za napredovanje, torej najbolj pridnim in najbolj sposobnim pri praktičnem delu. Tako bi reševali vrzel, ki nastaja z odhodom starejših delavcev v pokoj, s praktičnim priučevanjem in istočasnim šolanjem. V taki situaciji se odpirajo lepe perspektive vsem, ki se odločijo, da nekaj prostega časa posvetijo strokovni izobrazbi.
Potrebe glede na perspektivni razvoj. Plan perspektivnega ?-let-nega razvoja podjetja predvideva graditev novih kapacitet, ki bodo do leta 1970 sedanjo našo proizvodnjo podvojile. Ta bo predvsem gradnja KS III, nove leso-brusdnice, kalorične centrale in mehanizacija transporta. Za te kapacitete bomo potreboop.li novo delovno silo in to predvsem strokovno. Ze sedaj moramo misliti, kje bomo dobili in komu bomo zaupali upravljanje s tako modernimi napravami, kol bodo te. Vsekakor bomo o prvi vrsti pogledali med že sedaj zaposlenimi, predvsem med tistimi, ki bodo imeli ustrezno strokovno izobrazbo in praktično znanje.
Po vsem tem bomo ugotovili, do so možnosti za napredovanje zelo ugodne, samo da to napredovanje ne bo prišlo samo od sebe, ampak se je zanj treba potruditi!	M. L.
Vtisi s »Prvega jugoslovanskega kongresa za medicino dela«
Važnejša od kurative je preventiva... Prizor s cepljenja proti gripi v papirnici Količevo
Tega pomembnega kongresa so se iz naše tovarne, kot smo že poročali, udeležili obratni zdravnik dr. Boris Moškon in varnostna tehnika obeh obratov.
Kongres je v imenu predsednika repoiblike pozdravil Moma Markovič, zvezni sekretar za narodno zdravje in socialno politiko.
Naši najvidnejši državni funkcionarji, politični in javni delavci, tuji gostje iz 9 evropskih držav, razni strokovnjaki na zdravstvenem področju so že v uvodnih besedah poudarili pomen področja, ki ga je obravnaval kongres: zdravstveno zaščito našega delovnega človeka.
V okviru kongresa so bile razne strokovne in kulturne prireditve, ki so služile za mnoge izmenjave mišljenj, dogovorov,
Naše težave pri izvajanju preventive
Količevo, decembra. — Že 7 let iso v naši ambulanti redni periodični in sistematski pregledi delavcev iz papirnice Količevo, iz Induplatn Jarše in LIP Radomlje. Namen teh pregledov je zgodnje odkrivanje bolezni, ko še ni nobenih občutnih znakov bolezni, da bi bolnik sam poiskal zdravniško pomoč. To velja za bolezni, ki jih je mogoče dobiti zaradi zdravju škodljivega dela in za vse druge bolezni.
Vsako leto poročamo, kaj smo našli pri pregledanih in kaj smo ukrepali. Včasih zadostuje že premestitev na drugo delovno mesto, da preprečimo napredovanje bolezni ali pa, da jo popolnoma ozdravimo.
Pri ginekoloških pregledih žena pa ugotavljamo zelo zgodnje znake bolezni, ki lahko preidejo, če jih ne najdemo pravočasno, v rakasto obolenje. Doslej smo teh zgodnjih znakov bolezni našli pri več kakor 20 ženah. V letošnjem letu so bile 4 žene na operaciji, ki je zahtevala ležanje v bolnici 1 teden in 1 mesec bolniškega dopusta doma. Če bi te žene ne priš1e na periodični pregled, bi po dveh ali treh letih morale ostati v bolnici vsaj 5 tednov in bi bile doma še 6 mesecev. Poleg tega bi bile invalidi, ker bi jim odstranili maternico.
Že samo iz teli izvajanj lahko doiamemo. da smo ženam samim prizanesli velike bolečine ter preprečili nevarnost za napredova-nie bolezni, skunnosti pa prihranili vsaj 50 milijonov dinariev. Operacija v začetnem staniu bolehni stane pribPžno 100 000 din, pri napredovanjih bo1ezni pa 2 milijona dinarjev. Po'eg tega moramo računati na daljšo oskrbo v bolnici in neprimerno daljši bo'niški stalež.
Ooažamo pa. da so žene vse mani zainteresirane za takšne preglede. Sestra iih mora skoraj rn-ositi. da pridejo na pregled. Mogoče bodo žene ob braniu tega članka spoznale, da ie nepravilno. če so se branile teb pregledov. Lahko spoznajo, da pregled koristi predvsem njim samim. Takrat, ko smo bolni, je prenozno spoznanje, da je nai-lenše biti zdrav in odkrito obžalovanje.
Le^os cepimo drugič proti gripi. Tudi tnkai ie 20Vo takih, ki se tega ceiplieuia braniio Res je, da šp ne moremo z gotovostjo trditi. da bo ta akciia uspela, vendar vse kaže. da bo ob epidemiji gripe uspeh. Marsikdo je že izjavil. da ie vsako leto prebolel gripo, le lansko le+o ne ker_ ie bil ceplien. Reakcija ie minimalna: glavobol in nahod! Na zahodu plačuieio liudie sami to cpnlienie in stoje ure in ure pred ordinacijo, da prideio na vrsto. Pri nas plača stroške cepiienia tovarna in Zavod za socialno zavarovanje.
Mar mislimo mogoče zato. ker ne plačamo sami, da je ta akcija nevredna?
Kaj smo res tako zaostali?
Cepi ien ie ie med delovnim časom. pridemo na delovna mesta v tovarno. Torej, tu ni niti izgovora »nimam časa iti v ambulanto!«
To je samo nekaj misli o težavah pri izvajanju dela preventive v naši ambulanti. Pričakujemo, da bo prihodnje leto odziv na preglede in cepljenje bolj pri-
jazen. Pričakujemo, da ne bo nihče imel občutka, da je to »muha« zdravnika in uprave, ki pa delavcu ne koristi!
Dr. Marija Šiška
Kaj smo delali
Količevo, decembra — 21. novembra je na svoja redni seji upravni in nadzorni odbor sindikalne podružnice papirnice Količevo pregledal svoje enoletno de-lovamje. Sklepe, sprejete na sestankih, smo realizirali, izvršeno delo pa je precej pestro.
Še spomladi smo organizirali volitve v zbor delovnih skupnosti. V tistem času smo tudi prenesli poslovanje tovarniškega bifeja k menzi, kamor tudi dejansko spada.
Ob začetku poletja smo poslali na 3-tedensko preventivno zdravljenje 16 delavcev, na desetdnevno okrevanje pa 8 delavcev, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih. Izposlovali smo denarno pomoč za dograditev mladinskega okrevališča Debeli rtič, in organizirali pripravo in sodelovanje na papirniških športnih igrah.
Med poletno sezono smo sodelovali z upravo podjetja pri organizaciji preživljanja dopusta in podprli sodelovanje pri izdajanju glasila »Naše delo«.
Ob katastrofi v Skopju velja poudariti, da je bila prizadevnost sindikalne podružnice velika in da je zbiranje pomoči in vpis posojila potekalo ,po načrtih in dejanskih možnostih.
Ob koncu poletja smo pripravili srečanje z upokojenci — bivšimi delavci naše tovarne. Nadalje smo sodelovali na važnem informativnem sestanku v Vevčah. kjer smo razpravljali o statutih. 7-letnemu planu in 42-ur-nem delovnem tednu.
Jeseni smo izvedli množični sestanek in proslavo pri spominski plošči na dan mrtvih.
Posvetili smo vso pozornost nadaljnjemu razvijanju smotrnega in koristnega delavskega samoupravljanja, medsebojnim odnosom in pojavom nediscipline ter bili zainteresirani do vseh problemov komune, zlasti pa za dvig
KOMISIJE ZA LETNI POPIS PRIČELE Z DELOM
Količevo, decembra — Na rednem zasedanju delavskega sveta dne 5. decembra je bila sprejeta komisija, ki bo opravila popis sredstev ter virov sredstev za leto 1963. Predsednik komisije je ing. Janez Mežan, člana pa sta Stane Skok ter Janez Praprotnik.
Centralna komisija ima v svoji sestavi 18 podkomisij, ki so že pričele z delom, saj morajo do 20. t. m. predložiti zahtevani material, tako da bi bil popis pravočasno zaključen. P. Z.
proizvodnje, produktivnosti in nagrajevanje v podjetju.
Vemo, da moramo biti gibčna organizacija, ki mora aktivno sodelovati in predlagati izboljšave ter kritizirati napake na gospo-darsko-poslovnem in administra-tivno-kadrovskem ter političnem področju podjetja. Le tako bo sindikalna podružnica odigrala svojo vlogo.
N. B.
Letna konferenca osnovne organizacije ZK obrata Medvode
Medvode, decembra — Dne 26. 11. 1963 je bila letna konferenca osnovne organizacije ZK obrata Medvode. Konferenci je prisostvoval tudi č'an občinskega komiteja ZKJ Ljubljana-šiška, tovariš Beravs.
Tako poročilo sekretarja tovariša Milana Gleščiča kot razprava sta obravnavala v glavnem neposredne proizvodne probleme, manj pa — to posebno velja za razpravo — sama politična vprašanja, kadrovsko politiko osnovne organizacije, ideološko vzgojo članov ZK kakor tudi članov sindikata in mladine. Dejavnost organov družbenega upravljanja so tudi obravnava'!, predvsem pa aktivnost članov ZK v teh organizacijah.
V	preteklem obdobju je osnovna organizacija skuša'a aktivno pomagati pri reševaniu nekaterih problemov (medsebojnih odnosov in drugih). V tem času je osnovna organizacija tri člane tudi kaznovala zaradi neprimernih odnosov. Glede sprejemanja novih . članov pa ie bilo storjeno verjetno nekoliko prema'o. saj smo v svoje vrste vključili samo enega. Tako štele naša organiza-ciia sedaj 28 članov. Člani ZK naše osnovne organizacije so aktivno sodelovali na številnih področjih (statut podjetja, zbiranje pomoči za Skopje in podobno).
Ugotovljeno je bilo. da je delovno področje organiza-ije zelo pestro, še posebno zaradi rekonstrukcije obrata in delovnih mest. Komunis+i so se poglobili tudi v konkretne probleme. To je posebno važno, ker se je v preteklem letu vključilo v naš kolektiv določeno število mladih strokovnih ljudi, ki so prišli k nam neposredno iz šol. Tem ljudem bo mora'a osnovna organizacija posvetiti več pozornosti.
V	nov sekretariat so bili izvoljeni Vadimir Buh, Milan Gle-ščič in Niko Dimc.
razprav o problematiki v tovarni itd.
Strokovni del kongresa je obsegal že v naprej določene referate in koreferate. Prva tema je na zelo zanimiv način obravnavala osnovne principe zdravstvene zaščite delavcev v SFRJ. Zgodovina zdravstvene zaščite je bila strokovno obdelana in is številkami prikazana tako, da se je dalo presoditi, kako ogromen korak je bil storjen na področju zdravstvene zaščite delavcev po drugi svetovni vojni. Eden od referatov je obravnaval problematiko medicine dela, o ljudskem faktorju ter o organizaciji preventivnih služb v delovnih kolektivih.
V zvezi s temi temami je bilo še pet koreferatov o izostankih z dela, ocenjevanju in asanaciji delovnih pogojev, problemu kadrov v službi medicine dela, znanstvenem raziskovanju na področju delovne medicine, kakor tudi o zdravstvenem izobraževanju ljudi, zaposlenih v proizvodnji.
Ko so referati na široko in obširno obravnavali probleme zdravstvene zaščite delavcev na osnovi zakonov in uredb, zagotovljenih z ustavo, sta dva glavna referenta prof. dr. Duričič in prof. dr. Kesič na široko obravnavala medicino dela pri nas in njeno sedanjo ter bodočo organizacijo.
G'avni republiški inšnektor dela RiH ie govoril o značaju ljudskih faktorjev v organizaciii preventivne službe v delovnih kolektivih ter pri tem naglasil, da so za sistematično in strokovno reševanje problemov znotraj kolektivov najbolj potrebne službe HTV. zdravstvena služba ter delo psihologa in socialnega delavca.
Prof. dr. Olga Maček je poudarila značaj zdravstvenega odnosa do higienskega izobraževa-nia. Očitno mora pri tem prednjačiti vodstvo podjetja. Uspeli mnogih programov javnega zdravstvenega varstva je odvisen od zdravstvenega izobraževanja zaposlenih. To je tudi ključ za reševanje zdravstvenih problemov im najboljše orožje, ki ga imamo v zdravstvu.
Razen zelo širokega obravna-vania posameznih profesionalnih obolenj v raznih panogah gospodarstva. ki ga obravnavajo posamezni že izdelani zakoni (zakon o invalidskem zavarovanju, ki našteva priznana obolenja v zvezi z raznimi poklici) so o-bravmavali tudi obolenja, ki doslej še niso zakonsko priznana, a vseeno izvirajo iz dela. V posebnem referatu in koreferatu so obravnava'! silikozo. silituberku-lozo. kronični bronhitis in drusra podobna obolenia. Pri iskanim posameznih poklicnih obolenj znotraj podjetia je iskati nova
o.bo’enja, posebno obolenja dihalnih organov. Pravilno je bilo mnenie avioriev. ki so v svojih predlogih prikazali potrebe, da se služba medicine dela in služba HTV najtesneje povežeta in sodelujeta. ker je nesporno to. da imata, ena kot druga, iste cilie in enake zahteve — preprečevati poklicna obolenja in zmanjšali število nesreč pri delu.
Glavni zvezni inšpektor za delo Zdenko Has je med drugim povedal. da mora v sodobni tehnič-
DVOJNA OCENA
Jaroslav (iz Količevega) se navadno pripelje s svojim »Fičom« med zadnjimi na »šiht«. Zamudo zmanjšuje prav do tovarne in ubogi »Fičo« trpi. kot bi bil na dirki v Monzi. Med vožnjo se naš Jaroslav jezi na tiste, ki skušajo nadoknaditi zamujeno s kolesi. Med temi je bil neko jutro tudi njegov sodelavec Veselko, s katerim bi se kmalu zaletela zaradi vneme, kdo bo prej v tovarni. Na opozorilo, naj vozi bolj previdno, je Jaroslav odgovoril: »Kogar še jaz vidim na cesti, ko grem na delo, ga ni prav nič škoda, če ga povozim — vsai za podjetje ne!«	O. T.
no-zdravstveni -službi, pri zaščiti delavca na delu, preventiva odigrati primarno vlogo. Torej uspeh na področju zaščite je v preventivnem delu. Ko je navajal materialne in druge izgube, ki nastanejo zaradi nesreč pri delu in profesionalnih obolenjih, je poudaril, da je imela skupnost zaradi nesreč -pri delu in profesionalnih obolenj v letu 1962 več kot 50 milijard dinarjev izgube. V ta znesek pa niso vračunane vse izgube, niti ne tista, profesionalna obolenja, ki z zakonom niso priznana. Na koncu je tov. Zdenlko Has naglasil, da ničesar takega ni napoti, da humanizacija, produktivnost dela in ekonomičnost v borbi za napredek zaščite pri delu ne bi korakale z enakim tempom, kot druge službe v gospodarski organizaciji.
To je samo nekaj misli ob zaključku »prvega jugoslovanskega kongresa za medicino dela!«
J. v.
Kaj in kdo v tovarniškem komiteju ZMS
Vevče, decembra — Na prvem sestanku so člani tovarniškega komiteja sprejeli naloge takole:
predsednik: Jože Marolt sekretar: Jože Žibert blagajnik: Ivanka Kržin vodja športne dejavnosti: Bojan Trtnik
vodja izobraževalne dejavnosti: Bogdan Lampič Izobraževalna dejavnost mladine bo obsegala predavanja, ekskurzije, družabna srečanja z mladinskimi aktivi in spoznavanje mehanizma delavskega upravljanja.
Vodja komisije za mladinske delovne brigade je Ciril Zupančič.
Komisijo za organiziranje prireditev in za sodelovanje z druž-beno-poli-tičnimi organizacijami vodi Milan Povše.
Vodja komisije za spoznavanje DS in delitev osebnih dohodkov je Jože Žibert.
Komisije-sestavljajo, razen članov TK, -dela voljni mladinci in mladinke, ki se bodo na ta način najlažje vključili v delo ZMS.
Na II. seji TK so dokončno pregledali sklepe zadnje konference, ki -so odraz problemov, katere je nakazal referat in razprava. Obširni program dela pomeni za vodje komisij in za vse njene člane veliko dolžnost. Če pa jo bodo vsi opravljali dosledno, bo vloga mlad,inske organizacije vse večja, sama organizacija pa bo močnejša.
M. J.
IX. retina konferenca ZNS Ljubljana-Moste-Polje
Vevče, decembra — 8. decem-bra je bila v prostorih občinske skupščine IX. redna letna konferenca ZMS Ljubljana-Moste-Po-Ije.
Na konferenci so raz/pravlja-li predvsem o nalogah ZM v gospodarstvu, na področju spoznavanja mehanizma DS in delitve, nadalje o strokovnem izobraževanju mladih proizvajalcev, o problemih rekreacije mladih, o vključevanju mladih v različne organe in o statutih.
Razen sprejetih sklepov za nadaljnje delo, je konferenca izvolila tudi novi 17-članski komite in tričlanski nadzorni odbor.
Pred na novo izvoljenim komitejem je naloga, da kar se da upošteva smernice konference, ki so izražene v sklepih.
Iz našega mladinskega kolektiva so bili izvoljeni: za predsednika občinskega komiteja Vlado Šmigovc, člani pa so še: Jože Tomažič in Slavica Repac. V nadzorni odbor pa je bila izvoljena Hilda Bokavšek.
Vsem želimo čim večjega uspeha pri družbeno-političnem delu!
PAPIRNICA KOLIČEVO

Predpisi o HTV, katere vam posredujemo v tej posebni prilogi našega glasila, so življenjske važnosti za vsakega člana našega kolektiva, posebno pa za delavce, ki delajo na strojih ali na strojnih napravah. Razumeti moramo, da so važni zlasti tisti predpisi, ki govorijo o načinu nošenja zaščitne obleke ter drugih zaščitnih sredstev. Predpisi so namenjeni zaščiti delavca in se bo njihovo izvajanje tudi zahtevalo od vseh z vso strogostjo in disciplinsko odgovornostjo.
Na osnovi zakona o delovnih razmerjih 44. člena 6. točke in 49. člena ter splošnega pravilnika o higiensko tehničnih varnostnih ukrepih pri delu
(Uradni list FLRJ, št. 164 7 46., 88., 89., 90., 91., 92., 93., 94. in 96. člena) je delavski svet podjetja dne 29. IV. 1963 sprejel
PRAVILNIK
o osebnih zaščitnih sredstvih v podjetju
1.	člen
Pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih je bil dosedaj sestavni del pravilnika o HTV v podjetju. S tem pravilnikom pa prenehajo veljati vsa navodila in predpisi, ki so obravnavali osebna zaščitna sredstva v drugih pravilnikih podjetja.
2.	člen
Namen tega pravilnika je, da določi pravilno uporabo in zadostno preskrbo z osebnimi zaščitnimi sredstvi za varstvo rok, nog, kože, dihalnih organov in drugih delov telesa na vseh zdravju in življenju ogroženih delovnih mestih.
3.	člen
Ta pravilnik mora določiti, katera so zdravju ogrožena delovna mesta in kakšna zaščitna sredstva pripadajo posameznikom na teh delovnih mestih.
4.	člen
Zaščitna sredstva, ki jih predpisuje ta pravilnik, se smejo uporabljati le na delovnih mestih in pri delih, ki so s tem pravilnikom predvidena.
Iznašanje in nošenje zaščitnih sredstev iz podjetja — izvzemši zaradi pranja — je prepovedano.
5.	člen
Izdatki za zaščitno obleko, obutev in druga varnostna sredstva, ki jih uporabljajo delavci na podlagi tega pravilnika, bremene materialne stroške .podjetja na podlagi 3. točke 2. odstavka odredbe o izdatkih izplačanih osebam v delovnem razmerju, ki se priznajo za materialne stroške gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 19/61, 4 in 22/62).
6.	člen
Vsa osebna zaščitna sredstva morajo kiti udobna za nošenje in izdelane iz materiala, ki je odporen proti škodljivim vplivom na dotičnem delovnem mestu, ki se uporablja. Pri tem je treba upoštevati JUS, s katerim je predpisana oblika posameznega zaščitnega sredstva.
7.	člen
Pravico do osebnih zaščitnih sredstev imajo vsi delavci, ki delajo na delovnih mestih ali delih, kjer so ta sred-
stva s tem pravilnikom -določena. Le-ta morajo biti dana delavcem na razpolago pri nastopu službe oz. pred začetkom dela na ogroženem delovnem mestu.
8.	člen
Delavci, ki se zaposlijo na novo, iso upravičeni do osebnih zaščitnih sredstev takoj, ko so sprejeti v delovno razmerje. To se pravi, ko jim poteče mesečna preizkusna doba. Vendar pa so tudi v tem času upravičeni do osebnih zaščitnih sredstev, če bi bilo njih zdravje v nevarnosti.
9.	člen
Za vsa osebna zaščitna sredstva mora biti določen rok njihovega trajanja. Po izteku tega roka ostanejo praviloma še naprej v lasti podjetja.
Izjemoma za nekatera osebna zaščitna sredstva ni predviden in določen rok trajanja (očala, respiratorji, maske in podobno), ker bi prekratek ali predolg rok lahko povzročil škodo osebi ali podjetju.
10.	člen
Zaposlenim se izdajo osebna zaščitna sredstva na reverz proti podpisu z navedbo datuma, ko so bila izdana na uporabo, da se tako izvrši pravilna materialna zadolžitev ter da se kontrolira rok trajanja. To je važno za ponovno izdajanje.
11.	člen
Delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje, so dolžni vsa osebna zaščitna sredstva vrniti oprana.
Ta sredstva se morajo voditi v posebni evidenci in vpisati odstotek uporabnosti. Po odstotku uporabnosti se zadolži osebo, ki prejema ta osebna zaščitna sredstva.
12.	člen
Ob izteku roka trajanja se osebna zaščitna sredstva lahko obnovijo oz. zamenjajo le s privolitvijo odgovornih materialnih organov in proti vrnitvi izrabljenih ali pokvarjenih.
15.	člen
Vsak delavec je dolžan predpisana osebna zaščitna sredstva vedno uporabljati, z njimi pazljivo ravnati in jih vzdrževati v uporabnem stanju. Po uporabi jih mora očistiti in odložiti na za to določeno mesto.
Vse napake ali okvare je dolžan takoj prijaviti nadrejenemu.
14 člen
Delavci, ki so zaposleni pri strojih za izdelavo papirja, kartona, lepenke in drugih pomožnih strojih, katerim se mora streči med obratovanjem, morajo imeti zaščitno obleko, ki je izdelana po JUS 7.
15.	člen
Vsi zaposleni pri strojih, katerim se mora streči med obratovanjem, morajo nositi zaščitne obleke kot predpisuje ta pravilnik, sicer so nadrejeni dolžni, da jih opozorijo. V primeru neupoštevanja opozorila, pa postopajo v smislu pravilnika o delovnih razmerjih podjetja 74 člen 6. točka.
16.	člen
Zaščitna obleka izdelana po JUSčse mora vedno nositi tako, da se čimbolj tesno prilega telesu.
Manšete na rokavih morajo biti vedno zapete. Če pa je vroče, se sme rokav zavihati toda le na znotraj, da je čim večja varnost pri delu.
Bluza se nosi za hlačami tako, da nudi čim manjšo ohlapnost, ki bi lahko povzročila nesrečo.
Hlače morajo biti spodaj zapete.
Pri nabavi zaščitnih oblek je podjetje dolžno upoštevati gornja navodila. Delavec pa je dolžan, da vzdržuje zaščitno-obleko v takem stanju, da se bo lahko oblačil po gornjih predpisih. Če delavec ni oblečen tako, kot zahteva gornji predpis, ne sme delati na takem delovnem mestu, kjer je predpisana zaščitna obleka.
17.	člen
Vsi reparaturni delavci (ključavničarji, električarji, mizarji, jermenarji.
mazači itd.)-, ki opravljajo dela in popravila med obratovanjem ali v nehigienskih razmerah, so dolžni dobiti osebna zaščitna sredstva, kot jih predvideva 14. člen tega pravilnika. Upoštevati pa morajo brezpogojno 16. člen tega pravilnika.
18.	člen
Delavci, ki so zaposleni pri mletju papirnih odpadkov, v katerih se nahaja vsa mogoča nesnaga, morajo biti iz sanitarnih razlogov opremljeni z zaščitnimi oblekami JUS 7 in strogo upoštevati 16. člen tega pravilnika, tako da nesnaga ne more prodreti do kože. Imeti morajo gumijaste škornje, da se zaščitijo pred vlago in nesnago.
19.	člen
Na vseh holandcih, pripravah snovi, polnil, snemalci lepenke morajo biti opremljeni isto kot pod 18. členom tega pravilnika, toda iz razloga preprečevanja prehladnih obolenj, ker se opravlja delo v mokrem in vlažnem stanju. Vsi ti delavci se morajo obvezno preobleči in obesiti v garderobno omarico obleko takov da se osuši.
20.	člen
Zaščitna očala se morajo uporabljati na vseh delovnih mestih, ki jih predpisujejo pravilniki o HTV po oddelkih oziroma panogah v podjetju. Mojstri, preddelavci in vodje grup so dolžni skrbeti, da so ta na razpolago in da jih delavci uporabljajo, sicer so dolžni postopati po 15. členu tega pravilnika.
21.	člen
Zaščitna očala se sme nabavljati le po naslednjem standardu:
Varovalna očala prozorna JUS Z. BI 200
Varovalna očala temna stekla JUS Z. BI 201
Varovalna očala s kobaltnim steklom JUS Z. BI 202
Varovalna očala z nepropustnim okvirom JUS Z. BI 205
Varovalna očala z žično mrežo JUS Z. BI 210
Vsaka drugačna očala je prepovedano uporabljati, ker ne ustrezajo osnovnim higienskim in varnostnim predpisom.
22.	člen
Delavcem, ki so zaposleni pri raztovarjanju vagonov, pri manipulaciji z lesom, dvoriščnih delih, odvaževalcem ogorkov in drugim, ki opravljajo zunanja dela in so izpostavljeni vremenskim neprilikam, pripadajo naslednja zaščitna sredstva:
dežne pelerine, gumijasti škornji, krzneni telovniki, zaščitne obleke, volnene rokavice in gumirani predpasniki pri lesu.
23.	člen
Pri pretakanju jedkih tekočin ali pri čiščenju z njimi se mora uporabljati gumijaste rokavice in zaščitna očala, da ne more priti do poškodb.
24.	člen
Za občasno čiščenje z jedkimi tekočinami strojnih delov se nahajajo v pisarni delovodij v omarici gumijaste rokavice in zaščitna očala, ki jih mora oseba, ki čisti, uporabljati in po uporabi vrniti.
25.	člen
Delavci na pripravi polnil morajo pri drobljenju kolofonije uporabljati respiratorje za grobi prah. Opremljeni morajo biti z gumijastimi škornji in zaščitnimi oblekami.
26.	člen
Vozniki traktorjev in viličarjev morajo imeti dežne plašče, zaščitne rokavice. klobučevinaste škornje, bunde in zaščitne obleke. Za pranje vozov pa še gumijaste škornje.
27.	člen
Delavci, zaposleni v kalorični in hidrocentrali, morajo biti opremljeni:
Strojniki: KC — zaščitno obleko in en dežni plašč in ene gumijaste škornje za cel obrat.
Kurjači in pomočniki kurjačev v KC — zaščitno obleko, azbestne rokavice.
zaščitna očala prozorna in zaščitna očala temna pri kontroli ognja. V času reparatur na kotlu se jih mora opremiti z respiratorji in predpisanim obrokom mleka.
Odvažaloi ogorkov z dežnim plaščem, umijastimi škornji, zaščitno obleko in rznenimi telovniki in volnenimi rokavicami.
Voznik viličarja in upravljavec mehanične lopate: z dežnim plaščem, gumijastimi škornji, zaščitno obleko, bundo in volnenimi rokavicami.
Pomočniki in čistilci pa z zaščitnimi oblekami, gumijastimi škornji, gumijastimi rokavicami ali volnenimi rokavicami in krznenimi telovniki, kadar delajo na zunanjih delih.
28.	člen
Delavke v zračni sušilnici se opremijo v zimskem času s krznenimi telovniki in volnenimi rokavicami.
29.	člen
Šoferji tovornjakov, avtobusa in osebnih avtomobilov se opremijo za čiščenje in pranje voz z gumijastimi škornji in zaščitnimi oblekami ali haljami. Za vožnjo pa šoferske rokavice in bu n do.
30.	člen
Delavke pri izdelavi čepov v mokrem stanju morajo imeti gumijaste škornje, gumijaste predpasnike, zaščitne obleke in gumijaste rokavice. Delavke, ki opravljajo kaširanje čepov, pa morajo imeti platnene predpasnike in halje.
31.	člen
Varilci, ki opravljajo dela z avtogenim in obločnim varjenjem, morajo biti opremljeni z naslednjim: azbestnimi oblekami in rokavicami, usnjenimi hlačami, predpasniki in rokavicami, usnjenimi ali azbestnimi gamašami, varilnimi maskami in očali, z zaščitnimi oblekami. Prejemati morajo za okrepčilo predpisano količino mleka.
32.	člen
Pri vseh občasnih delih, ki so zdravju škodljiva ali nevarna za poškodbe, se
mora osebe, ki delajo na tem delovnem mestu, zaščititi za ta čas, kot to zahtevajo varnostni predpisi.
V ta namen morajo biti osebna zaščitna sredstva v skladišču rezervirana.
33.	člen
Krovci, električarji in delavci, ki delajo na občasnih delih, kjer so možni padci, morajo biti varovani. V ta namen morajo biti opremljeni z zaščitnimi pasovi in primernimi vrvmi, krovci in kleparji pa še z montažnimi copatami.
34.	člen
Vratarji in čuvaji morajo imeti uniforme, poleg tega imajo čuvaji pravico do dežnega plašča, bunde in klo-bučevinastih škornjev. Vratarji pa so upravičeni do enega dežnega plašča, ki se nahaja v vratarnici na razpolago službujočemu.
35.	člen
Delavec, ki opravlja službo poklicnega gasilca, mora v službenem času nositi uniformo, ki je predpisana s
ravilnikom o oblekah in oznakah po-
licnih gasilcev (Ur. 1. FLRJ št. 6/62). Razlika je samo ta, da v sredini levega rokava nosi sindikalni znak (zobato kolo v premeru 30 mm). Upravičenost za bremenitev materialnih stroškov pa opravičuje Ur. 1. FLRJ št. 24/61 m 24/62.
36.	člen
Rok trajanja posameznih delov obleke je naslednji:
1.	zimska kapa titovka in letna, 2 leti;
2.	zimska in letna bluza, 2 leti;
3.	zimske in letne hlače, 2 leti;
4.	zimski površnik (plašč ali krznen površnik), 4 leta;
5.	dežni plašč, 3 leta;
6.	delovna obleka (bluza in hlače ali halja), 3 leta;
7.	usnjene rokavice, 2 leti;
8.	srajca, 1 leto;
9.	kravata, 1 leto;
10.	gumijasti škornji, 2 leti;
11.	čevlji, 2 leti;
12. opasač z naramnikom (neodre-jeno).
Kolikor se posamezni deli obleke poškodujejo pred rokom brez krivde uporabnika, kar se ugotavlja komisijsko, se mora ta del popraviti ali nadoknaditi. Če pa komisija ugotovi, da se je del obleke poškodoval ali uničil po krivdi uporabnika, pa je ta dolžan nadomestiti uničeno na svoje stroške.
37.	člen
Kurir in kontrolor bolnikov, ki opravljata vremenu izpostavljeno službo, sta upravičena do: dežnega plašča, usnjenih hlač, usnjene kape, zaščitnih očal, klobučeviinastih škornjev, rokavic in bunde 3/4.
38.	člen
Gasilske skupine imajo poleg uniforme še gumijaste škornje, ki se nahajajo v gasilskem domu za morebitno uporabo. Pri tem mora biti zadostno število mask za plin in vsaj 1 Dre-gerjev aparat za eventualno reševanje in nujno uporabo. Da je našteto v uporabnem stanju, je odgovoren poklicni gasilec.
39.	člen
Za čiščenje oziroma pranje strojev in vlaganje strojne vprege v stroj se za ta čas opremi delavec z gumijastimi škornji. Pazilcem sit, ki opravljajo delo v mokrem stanju, pa so gumijasti škornji stalno zaščitno sredstvo.
40.	člen
Vsak zaposleni mora za osebno higieno na delovnem mestu prejemati ustaljeno količino osebnih čistilnih sredstev (milo, prašek, mazavo milo, sodo in brisače, ki jih mora zmerno uporabljati).
Brisače morajo biti vedno čiste, za kar skrbi koristnik sam. Na zahtevo obratnega higieničarja ali druge pooblaščene osebe jo mora pokazati iz higienskih razlogov.
41.	člen
Vsak zaposleni prejme letno po eno brisačo, tisti pa, ki jo prejme prvič, pa dve, da ima možnost izmenjave za pranje.
Do dveh brisač pa imajo pravico samo delavci, ki delajo na posebno umazanem delovnem mestu, to pa so: kurjači in pomočniki kurjačev v KC, odvažalci ogorkov, odvažalci premoga, upravljavec mehanične lopate in repa-raturni ključavničarji.
42.	člen
Delavci v laboratoriju, ki so izpostavljeni raznim kemikalijam, so upravičeni do zaščitne halje, gumijastih rokavic in drugih zaščitnih sredstev, kolikor občasno opravljajo dela, ki so zdravju škodljiva.
43.	člen
Delavci v embalažni delavnici, ki imajo opravka s stroji in cirkularkami, morajo imeti na uporabo respiratorje, ,:,;bčitna očala in zaščitne obleke.
44.	člen
Delavke v dodelavi kartona morajo imeti zaščitne halje zaradi velikega pra-šenja in prekomerne obrabe obleke.
45.	člen
V strojni dodelavi lepenke morajo delavke nositi ženske zaščitne halje oziroma zaščitne obleke, ki so izdelane po JUG 7. Pri težki satinaži pa morajo imeti obrazne ščitnike ali pa morajo namestiti zaščitno napravo, da se prepreči udarce od drobcev lepenke.
46.	člen
Vse delavke, ki so zaposlene pri prehrani v menzi in bifeju, morajo iz higienskih razlogov nositi bele halje in naglavne rute. Teh predmetov se jim mora oskrbeti v zadostni količini, da so lahko vedno čiste, tako da imajo najmanj pa 3 kose v uporabnem stanju. Za pomivanje posode se sme nabaviti gospodinjske gumijaste rokavice in gumijast predpasnik. Kuha-
ricc morajo imeti ijoleg1 halje še delovne bele predpasnike.
47.	člen
Obratna higteničarka mora imeti ustrezne zaščitne halje in pokrivala, ikot to predpisuje sanitarna in zdravstvena zaščita.
48.	člen
Snažilke, ki čistijo sanitarne in obratne prostore, morajo biti opremljene z gumijastimi škornji in zaščitnimi haljami.
49.	člen
Iz higienskih in zdravstvenih razlogov pa ne smeta 2 ali več oseb uporabljati istih zaščitnih sredstev, ker je nevarnost za prenos bacilov.
Osebna zaščitna sredstva, ki se dajo občasno na uporabo (očala, respira-torji), se moraio za vsako uporabo očistiti oziroma razkužiti.
50.	člon
V breme materialnih stroškov pa se ne more knjižiti zaščitnih ali delovnih oblek ali halj, ki jih prejmejo delavci na naslednjih delovnih mestih: mojstri oddelkov in delavnic, sušilci lepenke v kanalu, zaposleni v pisarnah in delavke pri ročni dodelavi lepenke in papirja.
51.	člen
Glede na 9. člen tega pravilnika je določen rok trajanja za posamezna osebna zaščitna sredstva naslednji:
1.	zaščitna očala, rok nedoločen;
2.	maske za varjenje, rok nedoločen;
3.	respiratorji, rok nedoločen;
4.	naobrazni ščitnik, rok nedoločen;
5.	zaščitni pas, rok nedoločen;
6.	azbestne rokavice, rok nedoločen;
7.	gumijaste rokavice, 12 mesecev;
8.	usnjene rokavice, od 6 do 12 mesecev po kvaliteti in uporabi;
9.	volnene rokavice, 4 mesece;
10.	usnjeni predpasnik, 24—36 mesecev po uporabi;
11.	usnjene hlače, 36—48 mesecev;
12.	montažne copate, 12—56 mesecev;
13.	gumijasti škornji, 8—12 mesecev (8 mesecev lesni prostor);
14.	klobučevinasti škornji, 3—4 zime po uporabi;
15.	zaščitne obleke, 12 mesecev;
16.	zaščitne halje. 12 mesecev;
17.	dežni plašči ali palerine, 24 mesecev;
18.	bunde ali brezrokavniki, od 3 do 5 zim po uporabi;
19.	gumijasti predpasniki, 12 mesecev;
20.	platneni predpasniki, 12 mesecev.
Ta rok je določen po ustaljenih izkušnjah, zato pri nekaterih predmetih rok niha med krajšim ali daljšim časom, ker izraba ni povsod enaka ali ira so daljše ali krajše zime. Rok pa se ne more določiti za predmete, ki se ne obrabijo, lahko pa se pokvarijo v daljšem ali krajšem času.
52.	člen
Proti zaposleni osebi, ki ne hrani pravilno osebnih zaščitnih sredstev, ali jih uporablja v ne prave namene ali jih namerno odtuji ali poškoduje, se uvede disciplinski postopek oziroma postopek za povračilo škode.
53.	člen
Nadrejene osebe za zaščitna sredstva, zlasti pa delovodje, mojstri in preddelavci nadzorujejo stanje na tem področju. Skrbe, da podrejeni uporabljajo osebna zaščitna sredstva in da se drže navodil, ki so v zvezi s tem izdana, za kar so tudi disciplinsko odgovorni.
Predsednik DS:
Lado Korošec
Priloga glasila tovarn Vevče-Medvode in Količevo »Naše delo«, št. 12, 25. XII. 1963.*
Za poduk in razvedrilo
Pred kontrolo
Po kontroli
Jernejevo vozilo v službi...
...in doma
POLINDRO.MN1 REBUS
Za znani list napravil Je že marsikaj
naj mu za to pohvala in priznanje gre!
Ta rebus (ki ga brati morate nazaj!) upodablja vam njegov priimek in ime.
I. S.
REBUS
Oseba bo rebus ta reSila, našla naziv bo znanega GLASILA.
I. S.
Med pravilnimi rešitvami današnjih rebusov bomo spet izžrebali tri za enake nagrade. Rešitve pošljite na uredništvo našega lista.
Ne samo grajo, ampak tudi pohvalo!
Remont v papirnici Količevo
Količevo, decembra — Vsem zaposlenim v papirnicali so več ali manj znani naši proizvodni stroji in njih velikost. Dobro vemo iz koliko posameznih strojnih delov sestojijo in da imajo na tisoče vijakov.
Zgodi se, da posamezni strojni del, ali vijak po določenem času odpove. Kaj to pomeni, če se to zgodi nenadoma, ve oceniti samo človek, ki je dobro seznanjen z obratovanjem omenjenih strojev. Tedaj nastajajo okvare na strojni vpregi in normalno povzročijo večje zastoje, zaradi samega popravila strojev in za zamenjavo nove strojne vprege. Škoda, ki nastane, je večkrat milijonska.
Zato je zelo važna vestnost zaposlenih pri teh strojih. S. siste-
Uresničene in neuresničene želje koliških papirničarjev
Količevo, decembra — Y kroniki paipirnice Količevo teče žc 5. desetletje njenega obstoja. Lota 1920 se je pričel iz nekdanjega starega mlina razvijati obrat, sedanja papirnica Količevo. Izgradnja je potekala po etapah, vsakih nekaj let so dogradili nov objekt z novim strojnim parkom. Pri gradnji teh objektov so posvečali zelo malo pozornosti mehanizaciji posameznih delovnih mest.
Vsa priprava .snovi je temeljila na ročnem vnašanju. Na to je vplivalo predvsem dejstvo, da je imel tedanji lastnik na razpolago dovolj cenene delovne sile, ki je bila pripravljena delati pod vsakimi pogoji in za vsak denar.
Tako ni bil redek primer, da so morali v koših nositi mleto snov in drobilcev na holandce, polnila pa voziti v razredčenem stanju na daljavo 300 metrov, predvsem na holandce PS-II. Vozili so po neravnem terenu in sc je včasih kak sod s kaolinom prevrnil.
Z veliko .stavko koliških pap.ir-ničarjev v letu 1935 smo si z velikimi napori priborili nekaj več delavskih pravic. Med najvažnejše dosežke lahko štejemo podpis kolektivne pogodbe, kjer je bilo delavstvo razvrščeno v 10 mezdnih skupin in pa odstranitev tedanjega direktorja Wull-scha. S tem je bila postavljena tudi možnost, da je tudi slovenski delavec lahko napredoval na odgovornejša delovna mesta. Seveda je imelo izboljšanje gmotnih razmer tedanjih delavcev za posledico to, kako bi na posameznih delovnih mestih napravili razne izboljšave, ki bi olajšale delo in zmanjšale število delovne sile.
Med tem časom so napravili nekaj betonskih veznih hodnikov, ki so povezovali posamezne objekte. Nastal je tudi lesen prehod iz ho'andcev KS-1 na holandce PS-IT. Po tem hodniku so napeljali cevovod za razredčeni kaolin, ki služi še danes za dovoz kaolina na holandce PS-II. To so bile vse važnejše pridobitve do konca druge svetovne vojne.
Po končani vojni, ko se je začelo vrednotiti delo in delovnega človeka, smo doživeli določen napredek, vendar smo morali zaradi splošnih potreb po naših izdelkih na tržišču usmeriti vsa svoja skromna finančna sredstva za dvig reprodukcije in družbenega standarda. Tako je nastala vrsta novih objektov in stanovanj ter najvažnejše, dobili smo svoj industrijski tir. Sredstva za modernizacijo že obstoječih objektov in naprav pa šele v zadnjem času kažejo nekoliko lepšo perspektivo.
Težje delovne pogoje smo reševali do nedavnega tako, da smo na posamezna delovna mesta dajali več delovne sile: Vsa pridobljena finančna sredstva pa je delovni kolektiv hranil kot udeležbo pri investiranju za novi KS-II, ker nam je le na ta način
uspelo, da smo 'prišli v poštev pri delitvi novih investicij v papirni industriji. Ko smo si končno pridobili sredstva za nov kartonski stroj II, smo skušali kupiti in pastaviti »troj z vso mehanizacijo in avtomatizacijo, vendar smo zaradi skromnih finančnih sredstev tudi pri novem KS-II odstopili od marsikatere želje. Toda že to, kar .smo napravili novega, posebno pri moderni pripravi .snovi, je pripeljalo do bistvenih razlik v delovnih pogojih na posameznih delovnih mestih.
Z uvedbo nove priprave snovi smo skušati rešiti problem priprave snovi za KS-I, toda to jc uspelo le delno. Temu problemu bo potrebno ponovno posvetiti več skrbi, posebno ker .se je število delavcev zmanjšalo, delo pa je v veliko primerih ostalo isto. Tudi holandci PS-I so bili dp-ležni delne izboljšave delovnih pogojev, predvsem z izkoriščanjem papirnih odpadkov pri pripravi snovi KS-II.
Zelo težavni delovni pogoji so sedaj na holandcih PS-II in pri holandcu za zgornjo plast KS-II. Iz leta v leto se povečuje proizvodnja na naših strojih, zato postaja fizični napor, posebno na omenjenih holandcih, iz dneva v dan večji. Pri tem pa, kar je zelo važno, trpi kvaliteta izdelkov, ker za kvalitetno delo zmanjka časa.
Ročno vnašanje v holandce zahteva od delavca velik napor, posebno še v primeru izrabljenih nožev pri hotandskem mtinu. Tak holandec ne vleče materiala, ki se kopiči pod valji, od tu pa ga je treba potem s posebnim drogom potiskati pod valjeve nože. Najtežje je vnesti holandec do gostote 1—2°/o, potem gre stvar mnogo lažje, ker gosta snov ne dopušča vsedanja surovine. Zaradi omenjenih težav si že dalj časa želijo prizadeti delavci, da bi sc uredilo razpuščanje beljene in nebeljene celuloze na posebnem delovnem mestu. Taka razpuščena snov bi se potem, ko bi imela gostoto 3—4 °/o, prečrpavala po posameznih holandcih. To bi bilo še toliko lažje, ker v večini primerov na vseh holandcih rabimo eno in isto surovino, pod približno enakimi pogoji. Jasno je, da bi s takim načinom ne odpravili dokončno fizičnega dela pri vnašanju, vendar pa bi s lem skrajšali čas vnašanja in bi dobili prepotrebni čas za pravilno mletje in doziranje polnil. Zavedamo se tudi, da ureditev teh razmer ni možna kar čez noč in da so potrebna dokajšnja finančna sredstva, da je še vrsta drugih težav tehničnega značaja. Vendar čas in razmere, v katerih živimo, terjajo od nas, da tern problemom posvetimo več pozornosti.
Lahko bi trdili, da kombinacija modernega načina priprave snovi s klasičnim načinom ima svoje prednosti predvsem tam, kjer se izdeluje tako pester asortiment, kot v naši tovarni, kjer delamo
od navadnih ,pa do specialnih vrst papirja in kartona, za katere je potrebna različna obdelava papirnih vlaiken.
Delno centralizirana priprava snovi potrebuje manj deiovue sile in kar je zelo važno, enakomernejšo porabo električne energije. rn nas bo nujno prej ali si e j urediti razpuščanje beijene in nebeljene ceiuioze. Bolje bo treba izkoristiti že obstoječe naprave, postaviti nekaj zbiralnih mešalnikov, nabaviti nekaj črpalk za snov in napeljati cevovode po posamezni ti iioiandcih.
Zelo važno pri tem je, da bomo v cim krajšem času uredili presikrbo z električno energijo in prepustili čimveč fizičnega deia elektriki. V zadnjem času smo dosegli napredek v pripravi aluminijevega sulfata, žeieii pa bi še na isti način urediti stvar s kaoiinom. Začasno naj bi na ho-landcih PS-il montirali bazene nad same holandce tako, kot pri holandcu za zgornjo piast KS-tf.
Priznati je treba, da je z montažo vemiia na koncu cevovoda za kaolin dosežen določen napredek. Prej je bito treba hoditi odpirati ventil 40 m daieč in smo morali pazili na štetje. Gorje, če se je kdo zmotil: povzročil jc .popiavo kaoiina na holandcih PS-II.
Navedel sem nekaj bolj grobih primerov zaostalosti na posameznih delovnih mestih. Vemo tudi to, da je veliko problemov, ki so za podjetje še pomembnejši in terjajo rešitve. Morali pa bomo energično reševati tudi manjše.
Veliko premalo smo sodelovali pri pripravi in razpravi o sedemletnem planu našega podjetja. Posebno ekonomska enota lil, katere se tičejo prej opisani primeri, ni pokazala zadostnega zanimanja za razpravo. Res je, da sedemletni plan vsebuje postavko o mehanizaciji in modernizaciji na splošno, toda plan in razprava bi morala biti bolj konkretna in bi se morala tikati vsake ekonomske enote posebej, tega kar naj bi napravili konkretno v tej ali oni ekonomski enoti in kaj bomo morali zaradi takih in takih težav odložiti za kasnejše čase. Tudi pri reševanju drugih problemov, ki so važni tako za kvalitetno delo kakor za standard zaposlenih v EE 111, bo morala ta enota v bodoče krepkeje sodelovati.
matičnimi pregledi posameznih strojnih delov in vijakov se v veliko primerih lahko pravočasno opazi razne okvare, katere je moč takoj, ali pa ob raznih zastojih popraviti. So pa tudi primeri, da se iz katerega koli vzroka taka okvara ne opazi. Zaradi tega pride do opisanih posledic. V takih primerih navadno iščemo krivca. Drži pa tudi to, da materialne škode prizadeti ne plača sam, saj bi jo tudi ne mogel, ker pa škodo mora nekdo trpeti, jo trpi celotni kolektiv in skupnost.
So pa tudi drugačni primeri, kot v mesecu novembru pri KS-I. Na drugi izmeni je strojevodja Franc Jerman opazil odlomljen vijak, pri formatnem vozičku na vzdolžnem situ. Vijak, je bil na zelo nepreglednem mestu, pod hodnikom poleg format vozička. Vijak je tičal še nekoliko v svojem ležišču, postopoma se je pomikal ven zaradi tresljajev tre-silca sita. Kakšna bi bila škoda, če bi omenjeni vijak izpadel, lahko ocenijo samo ljudje, ki so jim znane razmere pri KS-1! Pokvarilo bi se novo vzdolžno sito, kartonska klobučevina, predsti-skalnice in lahko tudi šc gavčna stiskalnica.
Ta primer sem omenil predvsem zato, ker takih primerov ni malo v naši tovarni. Vendar gremo po mojem mnenju preveč molče mimo njih. lako kot smo pripravljeni grajati zaposlene, bi morali v takih primerih izrekati tudi pohvale in denarne nagrade, ki bi imele doknj stimulativni učinek na zaposlene pri strojih.
Poudariti je treba tudi to, da sprehodom na skrajšani delavnik stroji ne bodo deležni take nege, kot so je bili nekdaj, ko smo jih pregledovali in popravljali vse nedelje. Zato bo poorebno še posebno veliko pozornosti zaposlenih, da ne bodo nastajale nepotrebne okvare strojev in strojne vprege, ker vse to bo povzročalo nepotrebne zastoje in padec proizvodnje, kar bo imelo za posledico zmanjšanje naših osebnih dohodkov.
P. F.
Predavanja iz cikla vzgoje civilnega prebivalstva
Vevče, decembra — Delavska uni verza L j ubl j ana-Moste-P olje je skupno z oddelkom za narodno obrambo uprave občinske skupščine priredila ciklus predavanj iz vzgoje civilnega prebivalstva. Na območju Polja sta bili v osnovni šoli dve taki predavanji, ki so ju ponovili tudi v našem kolektivu. Predavanja so zelo zanimiva, vendar je udeležba članov kolektiva dokaj skromna. Prvega predavanja se je udeležilo 38 poslušalcev, drugega pa 30, kar je za tako velik kolektiv res premalo. Konec decembra in v začetku januarja bosta še dve predavanji in sicer: O obrambni sposobnosti Jugoslavije in o problemih zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi, bosta seznanili poslušalce s sredstvi, ki jih danes svet nepremišljeno vlaga v vojne namene, s tem, kakšne so možnosti malih narodov in držav pri obrambi in atomskem orožju in možnosti zaščite pred njim.
Priporočamo obisk!
^red obiskom dedka Mraza v Vevčab
Vevče decembra — Dedek Mraz bo tudi letos obiskal otroke naših sodelavcev. V kino dvorani bo vsem, v starosti od 2. do 10. leta pripravil kratek film z lutkami in risankami. Po predvajanju filma pa bo prišel sam s svojim spremstvom in jih obda-
ril. Sindikalna podružnica ima že sedaj veliko dela s pripravami za ta lepi otroški praznik, obenem pa se pridružuje dedku Mrazu in želi vsem malim srečno novo leto, posebno pa veliko uspeha pri napredovanju v šoli.
NAŠ INTERVJU
Gradnja novega trakta osnovne šole Me a v o de - Preska
Medvode, decembra — Za gradnjo novega trakta osnovne šole heroja »Franca Bukovca Medvode — Preska je tudi naše podjetje prispevalo 3,5 milijona iz sredstev sklada skupne porabe, ki so bila dodeljena po razdelilniku za potrebe obrata Medvode. V zvezi s to gradnjo smo zaprosili ravnatelja šote Jakoba Žagarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj. Ustregel je naši želji.
Kako poteka gradnja šole? Gradnja šole je v zaključni fazi. Po pogodbi občinske skupščine Ljubljana-šiška z GP Tehnik iz Škofje Loke bi morala biti stavba dograjena in vseljiva i. II. 1964. Vprašanje pa je, co bo res, ker so nastale nepredvidene težave pri izdelavi ter montaži oken in vrat. Ce bo nastopila huda zima, v o-dprti stavbi ne bodo mogli nadaljevati drugih obrtniških del, ki so v glavnem v zaključni fazi. Težave so nastale tudi v zvezi s priključitvijo na električno omrežje, kar pa bomo skušali rešiti s provizorično priključitvijo.
Kako je s sredstvi za gradnjo in opremo novih oddelkov?
Sredstva za gradnjo novega trakta je zagotovil upravni odbor sklada za financiranje šolstva pri občinski skupščini Ljubljana-Siška, nekaj sredstev pa so prispevala tudi medvoška podjetja. Nimamo pa še sredstev za ureditev okolice in za gradnjo kolesarnice. Za opremo je šola dobila 15 milijonov dinarjev, ki jih bomo morali racionalno uporabiti, da bomo lahko nabavili vse potrebno. Po naši oceni bodo stroški gradnje in opreme znašali okrog 120 do 130 milijonov dinarjev.
Kakšni so upi za gradnjo telovadnice?
Za gradnjo telovadnice zaenkrat ni nobenih upov, ker bodo prej zgradili telovadnico v Šentvidu, kjer je pomanjkanje telovadnice še bolj pereče. Učenci naše šole bodo taidi naprej imeli telovadbo v domu TVD Partizana v Medvodah, kar pa nam povzroča, zaradi precejšnje oddaljenosti, velike težave.
Kateri problemi bodo rešeni z dograditvijo novega trakta?
Z dograditvijo bo rešeno vprašanje centralne kurjave za novo in staro zgradbo šole. Stara šola je imela šest normalnih učilnic in dve v kletnih prostorih. ki ni-sta ustrezali higienskim predpisom. V teh prostorih bodo adaptirani oddelki za gospodinjski pouk, šolsko kuhinjo in obednico, kor predvidevamo, da bomo v šolski kuhinji poleg enolončnic zagotovili učencem normalno kosilo, Toda zaenkrat še nimamo sredstev za omenjeno adaptacijo. V novi zgradbi bomo pridobili 8 učilnic in 3 specialne učilnice za fiziko, kemijo, risanje in petje. Poleg učilnic bodo v novi stavbi še kabineti, pionirska soba, knjižnica, upravni prostori in temnica za fotografski krožek ter zbornica.
Na šoli imamo 21 oddelkov s poprečno 32 učenci, vsega skupaj 662 učencev. Dograditev nove stavbe nam bo sicer omogočila ukinitev pouka v treh izmenah, v dveh kletnih prostorih ter v enem prostoru bivšega prosvetnega doma v Preski, ki absolutno ne ustrezajo higienskim zahtevam. Pouk pa bo še vedno v dveh izmenah in sicer bodo dopoldan zasedene vse učilnice, vključno s specialnimi, popoldan pa bo pouk v šestih učilnicah. Razen posebno učno-vzgojnih prostorov bo šola pridobila tudi ozvočenje, kar nam bo omogočilo redno sprejemanje radijskih šolskih ur. Stara stavba in nova bosta med seboj povezani z zaprtim hodnikom.
VODA JE PRITEKLA
§lpi8§
Otvoritev vodovoda v Radomljah
Količevo, novembra — Ob 18-letnici osvoboditve je več naselij, kjer stanujejo delavci Papirnice Količevo, praznovalo velik dogodek. To je bila otvoritev vodovoda, ki bo preskrboval vasi Radomlje, Hudo in Količevo z dobro vodo. V bodoče se bo omrežje razširilo še na vasi Turnše, Črnelo in Cemšenik. Industrija v tem predelu potrebuje za svojo proizvodnjo veliko vode, ki jo črpa iz Bistrice. Omenjena naselja so se preskrbovala z vodo iz hišnih vodnjakov, ki so se v glavnem napajali iz Bistrice. Zaradi tega je ob vsaki manjši suši ostal večji del teh naselij brez pitne vode, sicer pa je bila ta voda bolj ali manj onesnažena in neprimerna za uživanje.
O novem vodovodu je bilo več variant. Najprej tista, da bi
Srečno — tovariš Feliks!
VEVŠKA RELATIVNOST
Ob začetku izmene:
Sirena za tri minute prehiteva — sirena pokvarjena!
Ob koncu izmene:
Sirena za cele tri minute prehiteva — sirena odlična!
PAP1RIČAR V PRVEM LETNIKU
Tisti dan smo pri teoretičnem pouku o šoli obravnavali iz tehnologije poglavje o vrstah lesa. Učili smo se o vrstah lesa, ki pridejo v poštev za industrijsko predelavo o celulozo in papir. Prosto popoldne smo izkoristili za izlet v bližnje hribe. Predavatelj je brž izkoristil priliko za nekoliko praktičnih vprašanj.
Prvi je bil na vrsti Tone:
■»Kakšnega lesa je največ o tem gozdu?* se je glasilo vprašanje.
»Krivega, tovariš inženir,* je zadonel Tonetov glas.
IZ ČASOV DOBIČKA
Ob nekem pregledu in popravilu računskih strojev je prišlo med prijaznim mariborskim mehanikom in enim naših ekonomistov do naslednjega poslovnega pogovora.
Mehanik: »Tale računski stroj je odslužil svoje. Operacije deljenja in odštevanja ni mogoče več izvajati. Z veliko previdnostjo ga morda lahko uporabite le še za množenje. Pri tem pa morate pazili, ker večkrat pokaže večjo »cifro*, od dejanske.*
Naš ekonomist: »Nič hudega. Stroj bomo dali knjigovodstvu naših ekonomskih enot. Bo kot nalašč za obračun dobička.*
NAŠA TRGOVINA
Vevčani imamo svojo lastno trgovino za nakun gospodinjskih potrebščin. Urejena in opremljena je na sodoben način. Redkost pa je o njej dob:ti vse tisto, kar v običajni trgovini lahko zahtevate. Vendar ima svoj namen. Kajti naša trgovina je bila med prvimi, ki je z uspehom odpravila staro načelo nagle postrežbe ter namesto tega uvedla nekoliko novih »ultraperfektnih* počasnejših novitet.
Tako npr. imate o naši trgovini možnost videti, kako prenašajo, preštevajo in zlagajo novo robo, kako pometajo trgovino, kako čistijo pulte itd., seveda, med obratovalnim časom, na veliko veselje strank.
Ker je ena od številnih prodajalk vedno na razpolago številnim strankam, lahko tudi izkoristite, da kaj kupite.
Obilno rezervo časa med čakanjem pa porabite za pogovor s sosedo. S tem odpade obisk na domu. Katere bolj precizno občutljive stranke govorijo celo o nekakšnem pojavu rahljanja živčnega sistema, ki vedno nastopa med čakanjem.
Kljub takšni specializiranosti pa se še vedno najdejo primeri zanemarjanja obiska naše trgovine.
Zares čudna pojmovanja!
Tevče, decembra - »kaj pa je danes tako veselo v zaloškem zadružnem domu?*
»Ali ne veš? Feliks Sevšek se poslavlja od tovarne.*
»Saj res! Stopimo noter!* Precejšnje število sodelavcev je bilo zbrano okoli njega, da trčijo z njim v znak koristnega, dolgoletnega sodelovanja v tovarni. Prinesli so mu spomine, segali v roko, izgovarjali tople besede in mu želeli vse dobro. Vsem pa je lebdela ena misel, da bomo pogrešali njegovih pridnih rok, še bolj pa njega, vedrega, nasmejanega, dobrega delavca in še boljšega tovariša.
Feliks Sevšek
Dve odliki sta mu prinesli čast in spoštovanje. Odličen odnos do dela in napredka v podjetju in marljivost, sposobnost ter smisel za javno delo na kulturnem in družbeno-političnem področju. Že pred vojno je rad nastopal na amaterskih odrih kot tamburaš in igralec — amater. V letih preizkušenj in odločitve je krenil na pot pravice in borbe. Takoi se je vključil v delo OF. Kot takega ga je zadela zla usoda tisočerih. Odpeljan je bil v internacijo, kjer je umiral polna tri leta. Vendar ni umrl. Niso mu zlomili ne telesa ne duha, še njegove vesele narave ne. Bil je močnejši kot žica, njegova vedrina trdnejša kot zelena zver.
Ko se je vrnil na domača tla, je začeto delo nadaljeval. Deset let je bil predsednik OF oziroma SZDL, funkcionar pri ZB. Ni ostal ob strani pri kulturnem življenju v Zalogu.
KUD Zalog ga je kar naprej potrebovalo — dramatika, organizatorja. Z ustanovitvijo Svobod je b:l med prvimi, ki so prijeli za delo.
Poleg vsega pa ni zanemarjal družme. Njegova otroka, oba že preskrbljena in žena se ob njem niso nikdar slabo počutili.
Kako je bilo z njim p službi, je skoraj odveč, da bi pripovedovali. Vsak ga je poznal kot delavca — vzornika. Kadarkoli mu je b'lo kaj naročeno, si se nanj lahko zanesel. Vse je prav in pravočasno uredil, da ne govorimo o njegovem rednem delu, kjer je s
skrbjo in čutom dobrega gospodarja skrbel za red pri vzdrževanju strojne opreme.
Takšni so spomini nanj, ko smo mu ob njegovem odhodu v pokoj stisnili roko. Želimo mu, da bi njegova živahnost trajala še dolgo let.
Srečno — tov. Gregorin!
Količevo, decembra — Ob koncu meseca novembra je bil upokojen naš sodelavec, tovariš Franc Gregorin. V našem podjetju se je zaposlil takoj po osvoboditvi in ostal v njem vse do danes. Vseskozi je bil zaposlen pri proizvodnih strojih; prvo kot mazač na KS 1, kateremu je stregel vrsto let. Ko pa ie pričel obratovati novi kartonski stroj, je pričel delati na tem stroju.
Tovariš Gregorin se je leta 1943 vključil v partizanske edinice, kjer se je boril do osvoboditve in je bil dober borec in tovariš. Napori med tem bojem so oslabili njegovo zdravje, vendar pa o svo-j:h težavah ni nikomur pripovedoval Zato nas je ose zelo presenetila vest. da stopa v pokoj zaradi invalidnosti, star komaj 90 let. Na ta nač!n se mu je skupnost sedaj oddolžda ter mu vrnila tisto, kar ji je sam dal.
7. njim smo izgubdi vestnega delavca, iskrenega tovariša, naši stroji pa so izgubili človeka, ki jih je znal negovati.
Vsem njegovim mlajšim sodelavcem naj bo tovariš Gregorin primer vestnega ter poštenega sodelavca.
Tovarišu Francu Gregorinu še enkrat želimo vrsto srečnih let v krogu njegove družine, obilo zdravja ter zadovoljstva.
P. F.
se priključili k vodovodu Homec, vendar ta ni bila niti sprejeta. Misel o vodovodu v Racfom-Ijah in na Količevem pa s tem ni zamrla. Izdelana je bila varianta za črpanje vode iz rudniškega vodovoda. Tudi ta se je izjalovila, ker so meritve pokazale, da bi bila kapaciteta tega vodovoda za tako področje premajhna. Kmalu za tem pa so se začela posvetovanja s Projektom za nizke gradnje v Ljubljani o tem. kakšne so še možnosti. 1957 je bil izvoljen iniciativni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za začetek del na vodovodu. Začele so se hidrološke raziskave, obenem pa so določili lokacaio za črpal-nico oziroma vodnjak. Leta 1958 je bil izvoljen nov upravni odbor. Ta je začel delo z velikim poletom. Težav, na katere je naletel, ni bilo malo. Najprej je bilo potrebno zagotovita zadostna finančna sredstva, nato pa načrte in izvajalca del. Leta 1959 so se lotili izkopa vodnjaka. Vodna preiskava je bila ugodna. Dela pri izkopu vodovodnega omrežja so tudi v redu potekala. Lani smo zgradili rezervoar in položili glavne cevi od črpalke do rezervoarja in dalje do Radomelj in Količevega. Mišljeno je
bilo, da bomo praznovali otvoritev vodovoda že 29. novembra, vendar nam je prezgodnja zima prekrižala račune. Rezervoarji so kapacitete 280 m3, napaja pa jih črpalka s kapaciteto 7,5 1/sek. Položenih je že 6.500 m cevi in zgrajenih 80 priključkov. Predvideno je preko 200 priključkov s tem, da je tukaj zajetih več blokov, ki imajo po 12 družinskih stanovanj. Celotna predračunska vrednost investicije znaša 110 milijonov. Vrednost do sedaj izvršenih del pa znaša že 80 milijonov. Seveda smo bili prisiljeni pri tako obsežnih delih iskati pomoč v raznih podjetjih. Na največje razumevanje smo naleteli v Papirnici Količevo, ki je dala iz svojih skladov 18 milijonov din za gradnjo vodovoda. Organi upravljanju ▼ papirnici so se zavedali, da s tem pomagajo pri dvigu žviljenjske ravni svojih sodelavcev, ki jih na tem območju ni malo.
Kakor je videti, manjka še precej sredstev za dokončno dograditev predvidenega vodovodnega omrežja. Zaradi tega bo potrebno še precej naporov in prizadevanj, da bo vodovod dokončno zgrajen.
J. Z.
Kako je dobra... (Foto Herman Kaplja)
Srečanja naših namiznoteniških igralcev
Količevo, decembra — Naši namiznoteniški igralci so vsekakor zelo agilni pri svojem delu ter vestno trenirajo, veliko pa imajo tudi srečanj z drugimi ekipami. V tem mesecu so imeli nas'ednja: Prvo srečanje in tudi edini poraz, ki so ga doživeli, je bil z res odlično ekipo Kemičarja iz Hrastnika. Naša prva ekipa je izgubila 5 : 1, druga pa 5:0. Nastopili pa so: Kožar, Stražar, Vavpotič (prva) ter ing. Mežam. Skok ter Deisinger za drugo ekipo.
Zqledna prizadevnost
Medvode, decembra — V majhni vasi na Topolu je bila po osvoboditvi zgrajena dnorazredna šola, o kateri je tričlanski učetelj-ski kolektiv z izredno prizadevnostjo omogočil učencem raztresenega naselja Topola, Trnovca, Govejka, Brezovice in Tehovca normalno osemletno šolanje v kom-bmiranih oddelk!h z dopoldanskim in popoldanskim poukom.
Kolektiv pa si prizadeva, da bi razg bal tudi kulturno in politično življenje neposredne okolice ter skuša k temu pritegniti zastopnike političnih organizacij ter družbenega upravljanja na šoli kakor tudi o okolici. Rezultat njihovega prizadevanja je bila tudi proslava 20-letnice dneva republike v nedeljo. dne 24. XI. 1963 v prostorih šole. Proslave se je udeležilo številno občinstvo, ki je navdušeno in z zadovoljstvom spremljalo kvaliteten program.
V programu so sodelovali pionirji osnovne šole z dobro naštudiranimi recitacijami in pevskimi točkami, gojenci Glasbene šole iz Medvod ter ansambel Ru-
dija Bardorferja od RTV Ljubljana in recitator tov. Hočevar iz Ljubljane.
Proslave sta se udeležila tudi zastopnika obrata Celuloze Medvode, ki ima nad to šolo patronat.
Pohvalo in priznanje za tako uspelo proslavo zasluži o prvi vrsti upravitelj šole Vlad-mir Košir, ki je vodil organizacijo proslave.
Naslednje srečanje je bilo r Ljubljani, ko so naši igralci premagali ekipo Litostroja 5 : 2. V ekipi Papirnice so bili: Kožar, Skok, Deisinger.
Ljubljansko Avtomontažo so doma premagali 5 : 3, v postavi: Kožar, Stražar ter Deisinger. V srečanju z ekipo TSŠ iz Ljubljane so bili prav tako uspešni 5 : 3 in sicer Kožar, Deisinger tar Poljanšek.
Pravo vrednost o naših namiznoteniških igralcih pa bomo prav gotovo dobili v naslednjih dneh, ko se bo šest naših najboljših igralcev udeležilo slovenskega prvenstva, ki bo v Ljubljani. Želimo jim lahko, da bi na tem elitnem slovenskem tekmovanju dosegli čim boljše uspehe, kar bi bilo prav gotovo velikega pomena za prihodnost, nikakor pa ne smemo biti razočarani oziroma malodušni, če uspeh ne bo tak, kakršnega mogoče nekateri posamezniki pričakujejo. Na vsak način pa bo to le dobra šola zanje.	P.Z.
Tečaj za voznike amaterje
Vevče, decembra — V začetku tega meseca se je končal tečaj za voznike-amaterje A in B kategorije. ki ga je vodil predavatelj AMD Moste-Polje Rudi Buž-ga.
V 52 urah predavanj so se tečajniki seznanili z najnovejšimi prometnimi predpisi in prometnim znaki, dobili več praktičnih napotkov za kasnejše vožnje.
Dvaintrideset udeležencev, od tega skoraj vsi člani kolektiva
(nekaj jih je bilo iz bližnje okolice), so z zanimanjem poslušali predavanja. Zadnji dan tečaja so bili izpiti. Kako je tečaj uspel, priča dejstvo, da so izdelali vsi tečajniki. Med njimi je bilo 24 odbčnjakov, 5 prav dobrih in 3 dobri.
Vsem je dovoljena praktična vožnja.
Ce se bodo člani kolektiva še zanimali za tak tečaj, ga bomo organizirali.	M. J.
Hokei na ledu v Vevčah
Iz albuma Fefioamaferia
Vevče, decembra — Hokej na ledu je v Vevčah postal že tradicionalni šport. Medtem ko so imeli hokejisti v preteklih letih sezono na kratek čas in so bili odvisni od vremenskih prilik, sedaj trenirajo vsak teden trikrat na umetnem drsališču v Tivoliju. Res je, da so ti treningi in nastopi vezami z velikimi materialnimi stroški, vendar pa sredstva ne bodo zaman, če bodo dosegli vse, o čemer so se pogovorili hokejisti na skupnem sestanku v začetku tega meseca.
Ugotovili so, da je glede nastopov sedaj zatišje, saj se čuti prehod iz stare na novo generacijo. Starejši so z igranjem prenehali, mlajši pa kljub dobri volji in vidnemu napredku še niso tako daleč, da (bi izastopali domače
barve na tujih igriščih. Mladi fantje so se odločili nadaljevati tradicijo vevškega hokeja, vendar pa se zavedajo, da bo uspen pri razvoju tega športa viden šele po nekaj letih trdega dela. Zavedajo se tudi, da je poleg pridobitve pogojev za osebno rast tovrstnega športnika potrebna še dokajšnja mera materialnih sredstev, kot so: športna igrišča, osebni rekviziti, društveni rekviziti itd.
Še neprimerno bolj kot našteti rekviziti pa je potrebna notranja organizacija kluba in sodelovanje vseh sodelavcev, saj visi skoraj celotno delo od organizacije, treniranja, nabiranja novih članov pa tja do iskanja materialnih in moralnih sredstev izključno le na dolgoletnem sodelavcu
Vevče, decembra — Med vevškimi šahisti se je v zadnjem času nauram kar precej zamm.vosu. Večkrat se na tren.ui&ui dum nieu beuoj poguvar-jaiuu o pesuci našega ueia v sanov-sa.exn Kiuou. ue iiiaio pugieuaino v zapianiK o meoKiubaKiii tekmovanjih, n<tm ta poKa^e, aa naš letošnji pro-£iu.m Kar ušesno koiieujemo. imeli smo troje srečanj: s sanovskim Kru-txnn iz rioro vruce, Koprskim sanov-6Kim društvom, nazaonje pa s šanov-sko sekcijo iz Količevega. Za našo nnado organizacijo je to kar precej.
Dne 3. nuveniora so nas ooiskaiJ člani šahovskega kluba Borovnica. Sejna so-oa, kjer je bn dvoboj, je bna Skoraj precedila. Usemmavajset ša-histov je sedio za šahovske deske, da se pomerijo, kdo bo močnejši. Ze v začetku so gostje pokazan naumoč-nost in tudi zmagah. Po končanem dvoboju se je med nami razvila živahna debata. Gostje so nam potožil: o njihovih težavah, ki zavirajo uspeh njmovega deia. Dejali so, da mmajo klubskih prostorov, kjer bi lahko organizirali treninge za člane. Njihove težave so nam bile razumljive. Po kosilu, ki smo ga priredili, so se poslovni od nas m nas povabili prihodnje leto v Borovnico. (Dopisnik nam, žal, ni sporočil rezultata, pa je zato ta športna vest zeio nepopolna. — Op. or.)
^.e naslednjo nedeljo smo imeli napovedano srečanje s šahovskim društvom iz Kopra. Ko smo stopili \ njihov klubski prostor, nam je že samo pogled na stene, kjer so visela priznanja za uspehe iz puljskega šahovskega festivala dal vedeti, da imamo opraviti s precej močnim nasprotnikom. Zagrizeno smo se spoprijeli in končno le dosegli neodločen izid dvoboja. Ta dvoboj je bil za nas predigra, ker nas je v naslednjih dneh čakalo srečanje s šahovsko sekcijo Količevo. Slutili smo, da bodo za nas precej trd oreh. In res, 20. novembra popoldne smo jih sprejeli pred tovarniškim upravnim poslopjem ter jih peljali v sejno sobo, kjer so nas že čakala šahovska bojna polja. Naš mali Bohorič je podal tresočo roko močnemu nasprotniku tov. Soncu, rutiniranemu šahistu. Tokrat zopet nismo imeli sreče z njimi, vendar smo jih prav na najmočnejših deskah pošteno ogrozili. Mešič je remiziral z Vavpetičem, Bohorič pa s Soncem. Tov. Ulčakar pa je dobil partijo s tov. Miličem.
Vsa ta tri srečanja so nam koristila, ker smo si zopet pridobili nekaj izkušenj za naša nadaljnja tekmovanja.
V počastitev 20-letnice AVNOJ pa smo organizirali šahovski turnir, na katerem naj bi sodelovale ekipe podjetij iz bližnje okolice, kar pa nam zaradi slabega vremena ni popolnoma uspelo, 'turnirja se je udeležila samo ekipa Emone iz Zaloga.
Prvo mesto na turnirju je zasedel tov. Mešič, drugo Bohorič, tretje Zibert, četrto Potokar itd. Ekipa Emone pa je že v prvem kolu izpadla.	2. J.
Preberite še obširnejše poročilo o dvoboju Vevče : Količevo.
KOLIČEVO, decembra - Šahovska ekipa papirnice Količevo je 20. novembra gostovala v Vevčah in odigrala povratni dvoboj z ekipo šahovske sekcije »Slavija« in sicer na osmih deskah.
Prvo srečanje, ki je bilo v avgustu na Količevem, se je končalo z visokim rezultatom 7:3 za Količane, zato je razumljivo, da so igralci domačega moštva želeli v povratnem dvoboju doseči ugodnejši rezultat. Upali so predvsem na uspeh svojih igralcev
na zadnjih deskah, na prvih pa izvleči kolikor mogoče ugoden izid.
Njihova pričakovanja so se uresničila le delno. Igralci na prvih štirih deskah: Mešič, Uršič, Bohorič in Učakar so svojim izkušenim nasprotnikom: Vavpetiču, Laznntu, Soncu in Miliču oavzeii dve točki, medtem ko so ostali igralci drug za drugim položili orožje pred nasprotniki.
Končni rezultat je bil torej 6:2 v korist ekipe Koucevega.
Posamezni rezultati:
Mesič : Vavpetič, remi Uršič : Laznik, o:l bonorič : sune, remi Ocanar : ivinič, 1:0 Zioerc : Koncilja, u:l Mucmk : dCiOvseK, o:l PotUKar : zine, o;l Djuičuiuvič : skok, 0:1
Pa poglejmo še nekaj o poteku po-sameznm iger.
MESIČ je v igri z VAVPETIČEM kmalu po otvoritvi zasei v težave, ko pa je v zapietin izguoii se nguro za dva kmeta, je vse Kazaio na sigurno Znin&u v«tv^c«aca, ki je v iioma uouijcin jioziciji nepremišljeno naprava uve siausi potega, Kar je ukorili Mesič iznajdljivo izKoristii in Uapei poraz spicmcniti v renti« LaZimK je proti UitsicU igral ceio partijo zeio uouro. otvoritveno prednost je od poteze do poteze povečeval in na koncu lepo zaključil, zeio Zaiiiimva je ona partija jl»c/hoKio— SoinC. ^emajstietni pionir ttononc je s svojo zreio igro zauai muprotuiKU precej te^av. Vse do Koncmce je ona burua euaKOvreuua. seie v Koucmei se je Soncu poiiuuiia pnioznoat za zmago, Katero pa ni izKoristii in ima-di Dononč se je z odtočnimi potezami rešil v remi. MrLlC se je iz težav, ki mu jih je v začetku pripravil napadalni UČAKAR, kmaiu rešil, postopoma prešel v mnogo ooljšo pozicijo, nato pa spregledal nasprotnikovo kombinacijo, s katero je izguoii figuro in se kmalu nato vdal. Najdaljšo partijo dvoboja sta igrala ZIBERT in KONCILJA. V igri ki je trajala skoraj pet ur, je bila prednost zdaj na eni, potem spet na drugi strani, kar je vzbujalo živahne komentarje gledalcev in drugih igralcev, ki so medtem svoje partije že končali. Na koncu je nadvse oprezni Koncilja le uspel premagati svojega starega rivala.
MOČNIK je JELOVŠKA precej časa »krivil«, proti koncu partije pa je zelo popustil. Najprej je izgubil vso pridobljeno prednost, nato pa ni videl enostavne poti do remija, kar je nasprotnik spretno izkoristil za zmago. POTOKAR je proti ZULETU v enaki poziciji spregledal potezo, s katero ga je Zule matiral. SKOK in DJURANOVIC sta se hrabro spustila v boj. V zelo ostri in burni igri je Djuranovič potegnil krajši konec. Skok se je v zapletih bolje znašel in ga postavil pred neubranljivi mat.
Po končanem dvoboju so se igralci obeh ekip dogovorili, da se bodo v prihodnje še večkrat srečali na takih in podobnih prireditvah.
ZA NEKADILCE 3 :1
Vevče, decembra — V kovinarski delavnici so se pogovarjali o koristnosti in nekoristnosti kajenja. Hoteli so priti na čisto, kdo je bolj pameten, ali tisti, ki kadijo, ali tisti, ki ne. Dognali so so, da je med njimi 33 nekadilcev in 11 takih, ki zvlečejo*.
Moj pogled z delovnega mesla (Pogled čez Ljubljanico na zaloške hribe. V ozadju Debeli vrh. Foto: Ivan Sotlar)
TEKMOVALI SMO
tov. Jožetu Bezlaju, za kar mu gre z naše istrani vse priznanje in zahvala.
Na sestanku so analizirali tudi medsebojne odnose članov hokej-sikega kluba in ugotovili, da se mora v skupnih interesih vsak. posameznik podrediti kolektivni nalogi, ki jo je sprejel že ob vstopu v klub. Zavedati se mora, da moštvo nastopa in se javlja kot celota, kjer posameznik nič ne pomeni, če se noče vključiti v to celoto.
Končno so še pohvalili veliko večino mladincev, ki so se dosc-daj udeleževali vseh rednih treningov, čeprav je bilo včasih težavno opustiti druge obveznosti. Ti mladinci dajejo lep zgled drugim, kar se pozna tako pri tehničnem in tudi organizacijskem napredku kluba in njih samih.
Vodja kluba tovariš Jože Bezlaj je na koncu prvega dela sestanka priporočil vsem hokejistom, naj bi odslej naprej opustili vse polovičarsko delo, naj bi vsak član v bodoče temeljito izprašal svojo vest in se moško odločil za konstruktivnejše, pozitivnejše predvsem pa za resnejše delo.
V drugem delu sestanka so sc hokejisti pogovorili o načinu bodočega deia in se zlasti ustavili pri pravilih igre ter obravnavali sistem igranja.
Upamo, da so bile smernice in dogovori na tem sestanku koristni in se bodo morda uspehi pokazali že ob naslednjem tekmovanju, ki se bo pričelo v januarju prihodnjega teta.
MALOMAREN ODNOS NAŠIH KEGLJAČEV
Količevo, decembra — Tudi naši kegljači so imeli v tem mesecu dvoje srečanj in sicer so se srečali z ekipo Litostroja, kjer so v dveh borbenih partijah izgubili s 640 proti 590. Rezultat je precej slabši, kakor jih uaši kegljači dosegajo na treningu.
V drugem srečanju so se pomerili z ekipo Jarš, ki za naše kegljače predstavlja vedno večjo oviro, čeprav so v tem športu še precej začetniki. Jaršani so zmagali s 662 proti 626. Vse graje vredno pa je to, da je naša ekipa v tem srečanju nastopila le s sedmimi igralci, kar predstavlja zelo malomaren odnos, ki v končni meri že meji na podcenjevanje. To niti malo ni podobno prijateljskemu športnemu srečanju in v bodoče bi bilo potrebno dobro premisliti vsak nastop, da se kaj podobnega ne bi več primerilo.	P. Z.
BILANCA VEVŠKIH KEGLJAČEV
Vevče, decembra — V jesenskem delu kegljaškega tekmovanja v »Plavem razredu« so naši tekmovalci do sedaj odigrali že 5 tekem. Bilanca je sicer pozitivna, vendar bi bili rezultati z malo več sreče še boljši:
Vevče : Emona 368 : 34T Globus : Vevče 355 : 311 Vevče : SAP 32i : 301 Lokomotiva : Vevče 369 : 329 Vevče : Iskra ap. 352 : 249
Medvode, decembra — V počastitev dneva republike je občinski svet zveze sindikatov občine Ljubljana-Šiška organiziral tekmovanje v več športnih panogah. Tudi naš kolektiv ni ostal ob strani. Naš sindikat se je obrnil na mladino. Morda so si mislili: »Dali smo jim denar, da kupijo športno opremo, sedaj naj pa pokažejo koliko znajo. Samo prositi za denarno pomoč ali pa nekaj več od tega.« Dokazali smo jim, da nismo vedno praznih besed.
Udeležili smo se tekmovanja v odbojki. Razen tega smo pa bili pripravljeni tudi za namizni tenis in streljanje. Mislili smo, da bomo tekmovali v vseh treh disciplinah, toda urnik je bil preveč zgoščen. Temu pa je tudi botrovala slaba organizacija tekmovanja. V skupini za odbojko so bili razen nas še Iskra Pržani, Slovenija ceste in Kamnolom Podutik. Toda že spet so nastopile težave, kajti izmensko delo nas je oviralo, da bi vsaj enkrat skupaj trenirali.
Kaj hitro je prišel dan, ko je bilo treba vse naše priprave usmeriti v eno samo svetlo misel — misel na zmago. Prvič smo bili vsi zbrani. Z našim kombijem smo se odpeljali do igrišča Iskra Pržanj. Oblekli simo naše mod-ro-bele drese in si dejali, da smo že tu boljši od drugih, kajti naši dresi so bili popolnoma novi.
Prvi set je pripadel domačinom. Slabo smo začeli. Toda nismo izgubili volje do zmage. Druga dva seta smo zares zaigrali bolje. Premagali smo jih z rezultatom 2 : 1. S tem smo dobili zaupanje vase. Naslednji nasprotnik so bile »Sloveni ja-ceste«. Ponovno smo se z našim kombijem peljali v Pržanj. Bili smo že bolj uigrani. Zmagali smo. Dva seta smo z visokim rezultatom odločili v svojo korist. S tem smo se prerinili do finala. Naš nasprotnik je bila zelo dobra ekipa podjetja ;Agrostroj«. Bili
smo še kar dobro pripravljeni. Manjkalo nam je samo korajže. Začeli smo. Prvi set smo po mnogih menjavah izgubili. Pri drugem setu smo bili moralno skoraj popolnoma strti. Morda smo zato od jeze začeli zares dobro. Žoga se je po naši želji prav lepo odbijala iz rok na roke in malokrat zgrešila svoj cilj. Tudi rezultat je to povedal, saj smo kaj kmalu dosegli 15 točk, nasprotnik pa samo 5. Bili smo enaki v setih. Zato smo morali igrati tretjega, kajti ta naj bi odločil, kdo bo zmagovalec tekmovanja. Začeli smo prav dobro. Bili smo prepričani, da imamo zmago v žepu. To nas je stalo poraz. Pri rezultatu 13:9 v našo korist smo nepričakovano popustili. Sledilo je izenačenje. Zmaga se nam je izmikala. To je bila igra živcev, a ne znanja. Nič več nam ni šlo dobro. Obupani smo bili in izgubili smo. Sramovali smo se, ko smo odhajali. Tudi potem nam ni pomagalo, ko smo za kulisami »analizirali« vsak moment tekme. Potolažili smo se in si rekli, da bo drugič bolje, saj smo od tekme do tekme napredovali. Končno smo pa bili drugi. To vsekakor ni neuspeh.
Sklenili, smo da se bomo drugič bolje pripravili na tekmovanje. Dokončno moramo urediti igrišče, da bodo tudi pri nas športna tekmovanja.
Prihodnje leto si želimo troboja: Vevče-Količevo-Medvode. S tem se bodo naše vezi še okrepile. Tako bomo v slogi dosegli nove delovne uspehe.	j v
Naši vojaki nam pišejo
ZDRAVO, TOVARIŠI/
S temi vrsticami se vam zahvaljujem za prejeti list »Naše delo*, s katerim ste me res prav prijetno presenetili. Velikokrat sem se opraševal, kaj ste novega zgradili in kako zdaj delate o tovarni. Sedaj sem pa presrečen, ko sern dobil vaš list, ki tako lepo op:suje vse, kar je n zvezi s tovarno. To je res zelo koristen Ust in mislim, da ga je vsakdo vesel, posebno pa mi, ki smo sedaj izven tovarne in se ne moremo drugače seznaniti z raznimi problemi in uspehi naše tovarne. Takoj, ko sem prejel list, sem ga zelo vestno prečital in se seznanil z uspehi in napori naše tovarne. Vsakega uspeha se veselim, kot da bi tudi sam še bil na svojem delovnem mestu. Ko odslužim svoj vojaški rok, pa imam res srčno željo, da se zopet zaposlim o papirnici Količevo, ki mi je bila tako rekoč dom.
Prav lepo se zahvaljujem za prejeti list ter prosim za naslednjo številko.
Prejmite tovariške pozdrave od Emila
Mornar: Lemut Etnil V. P. 8912141 Šibenik
Z dvoboja Vevče : Količevo
RESNO OPOZORILO
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Količevo, 3. XII. 1963. — V ponedeljek, ko smo bili še pod vtisom praznikov, nas je ob 9 uri pretresla tragična novica, da se je težko ponesrečil Jože Rovanšek, delavec pri kolodrobu. Podobne nesreče v zgodovini našega podjetja ne poznamo.
Jože Rovanšek je bil rojen 29. I. 1915 v Križu pri Liliji. V papirnici Količevo je bil zaposlen od leta 1946. Delal je dlje časa pri transportu. Zadnjih nekaj let pa je delal na različnih delovnih mestih, največ pa pri kolodrobu v starem lepenčnem oddelku. Bil je vseskozi zelo vesten in marljiv delavec. Zato nas je vest o njegovi tragični smrti še bolj prizadela.
Jože je tisti dan prišel na delo kot običajno ob 6. nri in delal pri kolodrobu. Mojster in sodelavci, ki so prišli z njim v stik, niso opazili ničesar posebnega, vse je bilo kot običajno. Delovno mesto kolodroba je nekoliko osamljeno. Bližnji brusilec lesovine pa povzroča šum, da ni mogoče slišati manjših ropotov. Okoli 9. ure je prišel mimo kolodroba Janez Kokalj, da bi ugotovil, koliko je mase v mešalniku za PS I. Mešalnik je v bližini kolodroba. Ko je prišel v bližino, je zagledal Jožeta, ki je ležal z razgaljenim zgornjim delom telesa pod pogonsko transmisijo. O tem je takoj obvestil de'ovodjo. Nadalje se je vse odvijalo z naglico in nervozo, ki je pri tem običajna. Čim hitrejša zdravniška pomoč, hiter prevoz v bolnišnico — vsakdo bi hotel pomagati, vendar im ve kako. Vse je pretresla tragedija. Zdravnika pripelje avto Ljudske tehnike. Takoj za njim pride rešilni avto in Jožeta že odpeljejo. Toda kmalu žalostna vest, da je Jože med prevozom v bolnišnico umrl za posledicami hudih poškodb.
ZADNJE SLOVO IOŽETA ROVANŠKA
Težko nas je presunila vest, da je dne 2. decembra zjutraj, na svojem rednem de'ovnem mestu, za vedno odšel od nas naš tovariš Jože Rovanšek. Bi! je eden najboljših delavcev, tovariš v vsem, človek, ki so ga vsi spoštovali ter ljubili. V našem kolektivu je bil 7apos'en od leta 1946, najprej kot transportni delavec, 1961. pa je bil premeščen v proizvodnjo, kjer je de^l pri tlroHleu v lepenl ovem odde’1 u.
Bil je tovariš, kateremu S' 'ah-ko zaupal marsika4ero težavo, vedno je zna! pomagati, z vsem je bil zadovoljen. Njegova težka ndadost, o ka*eri nam je velikokrat pripovedoval, njegovo zapostavljanje, ko je služil kot hlapec. vse to nam je vlilo do njega posebno spoštovanje.
Sedaj, ko bi se mora' odpočiti po težkem delu, ko bi lahko užival, kar si je v tem času ustvaril, pa ga je kruta usoda iztrga'a iz naše srede, ko je dočakal komaj 49 let.
Dragi Jože, odšel si od nas, vendar pa bo v naših srcih ostal spomin na tebe in delo, ki je tesno povezano s teboj.
Preden smo dobili to obvestilo, je bi'a že na mestu nesreče komisija TNZ in inšpektor dela. Pri ogledu mesta nesreče je komisija ugotovila, da je pogonska transmisijska gred na mestu nesreče spojena s spojko, ki je pritrjena z železno zagozdo. Ta zagozda se je zapela za žep jopiča in ga pričela navijati okoli osi. nato pa je začelo obračati tudi njega, dokler se ni del obleke raztrgal in je Jože obležal pod gredjo. Kaj je Jože hotel in kaj je delal pri pogonski gredi, bo najbrž večna skrivnost, saj je gred oddaljena od njegovega delovnega mesta ca. 5 m in tam ni imel nobenega opravka. Vse predpostavke so samo domnevne in nimajo nobene osnove za pravilno sklepanje. Komisija je bila mnenja, da je nesrečo povzročilo približanje h gredi in prosto viseča bluza, ki jo je nosil ponesrečeni, kot so izjavile priče.
Predpisi o načinu nošenja za-
Koliževo, decembra — Pri preoblačenju v svoji garderobi se je ponesrečil Stane Sušnik. Ko se je preobuval, ni opazil, da je na tleh razbito okensko steklo. Posledica tega je, da se je vrezal v stopalo desne noge.
Pri transportu se je ponesrečil Anton Vadjunec, ki je razkladal vagone lesovine na traktorsko prikolico. Na razmočenem robu vagonskih vrat mu je spodrsnilo in si ie poškodoval desno nogo pod kolenom.
Zdenko Anžur se je ponesrečil pri nakladanju gotovega blaga na avtomobil. Ponesrečeni je bil na avtomobilu, stopil je nazaj, da bi se naslonil na ograjo, ki pa jo je šofer pred tem odprl, tako da je padel na tla in se lažie poškodoval.
Transportni delavec Drago Cimbala je pri razkladanju celuloznih bal leto prijel nepravilno in mu je padla na tla. Ker se ni mogel pravočasno umakniti, ga je udarila po levi nogi. Poškodba ni težja.
Janez Slanar. mlinar na holandeih KS I. je odpiral celulozno balo. ki je povezana s ca. 3 mm debelo žico. Ko je prerezal eno takih vezi. ga je ta udarila s koncem po zaoestju de^ne roke in se globoko zarezala v meso. Moral je k zdravniku.
Vinko Pale opravilni občasno delo pri uakiadanlu gotovega blaga. Ko ga ie dovažal na ramno z ročnim vozičkom. ga ie tam n"ščal. Ko je pobiral nakladalno mizo. ki te padla pod rampo, se ie ročni voziček ne-nn.d.nma premaknil in se prevrnil preko ramne ter udaril Vinka po levi nogi. Lažja poškodba.
Vinko Zabret, izdelovalec embalažnih plošč, je šel k sodelavcu v prostor brušenja žag. Pot ga je vodila mimo tračne žage, ki je bila v obratovanju. Sel je ob zadnji strani žage, pri tem pa je mezinec desne roke pritisnil na list žage in se tako lažje poškodoval.
Ivan Strnad je bil zaposlen pri pripravi polnil. Vozil je z ročnim vozičkom kaolin. Pri neki vožnji mu je bila napoti traktorska prikolica. Namesto. da bi šel okoli stavbe, je hotel premakniti prikolico, pri premikanju pa te s prednjim koiesom zadel oje. ki ga je udarilo po nogi, da je moral v bolnišnico.
Vinko Potočnik, VKV delavec, mlinar na holandeih, se je vračal z dela. Ko je prišel pred tovarno, ga je prehiteval neki sodelavec z mopedom in ga zadel v krmilo. Posledica tega — padel in si poškodoval levo roko v komolcu. Posledice so nastopile šele po 10 dnevih in je moral na operacijo.
November je bil glede nesreč eden naislatoših mesecev v letu: imeli smo 9 nesreč. Ce pa analiziramo nesreče, pa ugotovimo, da je v večini primerov krivec osebni faktor. Lastna neprevidnost botruje večini nesreč. Vprašamo se. ali res ne moremo paziti n<ti sami nase? Ponesrečenim pa želimo čimprejšnje okrevanje in več pazljivosti v prihodnje. Obenem pa naj bo to svarilo de’avcem ki niso n’koij dovoli previdni na svojih delovnih mestih.
Vevče, decembra — V mesecu novembru se je pripetilo v obratu Vevče 12 nesreč, vendar ie bilo priznanih ie 10, ki smo jih prijavili na predpisanem obrazcu merodajnim organom oblasti.
Viktor Sluga — star 18 let, se je ponesrečil 7. 11. 1903 v prostoru velikih kolodrobov. Pri odvažanju presejanega izmeta je kolo transportnega vozička zaoelial na manjšo odprtino v tleh. Delavec je z vso silo voziček
ščitne obleke v podjetju pa predpisujejo, da se bluza nosi za hlačami, a se to le premalo upošteva. Verjetno bo šele tragična nesreča Jožeta opozorila, kako važno je, da se predpisi o načinu nošenja zaščitnih oblek spoštujejo in uveljavljajo, če je potrebno, tudi disciplinski ukrepi.
T. O.
Vevče, decembra — Mehauo-grafskega tečaja v Mariboru, ki ga je priredil Avtokomerce Ljubljana. obrat Birostroj Maribor, se je udeležila tudi naša knjigovod-tkinja Slavica Kvartuh. S tem, da bomo na novem knjigovodskem stroju v 'prihodnjem lotu vse knjižili strojno — tudi osebne dohodke in izplačila — je bila seznanitev s tem načinom dela vsekakor koristna in nujna, če hočemo doseči ažurnost in večjo ekspeditivinost .pri narastlem obsegu dela v računovodstvu.
potegnil k sebi, da bi spravil kolo iz odprtine, pri tem pa so mu roke spodrsnile ob kovinski gredi transportnega vozička, zaradi česar je delavec z vso svojo težo padel, zadel ob železobetonski steber in si presekal kožo nad desnim očesom. Pri padcu si je poškodoval tudi levo roko. V bolniškem staležu je ostal 19 .dni. To je že druga nesreča imenovanega, ki je zaposlen v našem obratu šele 4 mesece. Pri morebitni novi nesreči, ki bi se pripetila zaradi neprevidnosti oziroma neupoštevanja varnostnih navodil, bo treba delavca premestiti na drugo, še lažje, delovno mesto.
Slavko Lampe — star 45 let, šofer tovarniškega avtobusa, se je ponesrečil že 27. 10. 1903 na službeni vožnji v bližini Črnomlja. Na strmem klancu in ostrem zavoju je premaknil prestavo. pri tem pa je prečka volana udarila šoferja na prstanec leve roke. Ker mu je prst šele čez nekaj dni močneje zatekel, ie bil sprejet 5. 11. 1963 v bolniški stalež — v katerem je bil 1 mesec.
Francka Porenta — stara 19 let, delavka v stromi dodelavi, se je ponesrečila 9. 11. 1963. Delavka je delala pri napravi za lenPen-e zvitkov. S čooičem je lepila stranske robove zvitka, pri tem pa ji je zaradi trenutne nepazljivosti priletela v oko kanluca vodnega stekla. Nesreča je bila lažia, vendar je bila zaradi nje 12 dni odsotna z dela.
Poide Trtn'k — star 24 let, delavec v kleparski delavnici se je ponesrečil 14. 11. 19S3. Med rednim delovnim časom mu je priletel v oko prah iz ogniišča. zaradi česar je dobil vnetje levega očesa. V bolniškem staležu je ostal 2 dni.
Tudi v tem primeru gre za poškodbo očesa. Onozariamo vse zaposlene v kovinski delavnici, zlasti pa delavce pri brusilnih kolutih, da je uporaba očal pri vseh delih, pri katerih so možne nesreče na očeh, strogo obvezna.
Alojz Stric — star 24 let, zaposlen kot paznik sita pri III. P3, se je v kratkem razdobju ponesrečil že drugič, zadnjič 10. 11. 1963. Do nesreče je prišlo pri prvi stiskalnici. Delavec je iz neznanih vzrokov segel med stiskalnico, da bi odstranili nabrano papirno snov. Oba valia sta mu pri tem precei močno poškodovala tri prste na levi roki. Na dveh prstih so mu na liublianski polikliniki morali amputirati zadnm členke poškodovanih prstov. Navedena nesreča se je pripetila izkliučno samo zaradi nediscipline delavca. Bil je poučen o vseh nevarnostih na stroiu, zlasti pa ne bi smel posegati z rokami med stiskalnice. Ker je nesreča težia in ker gre za izgubo dveh členkov na prstih roke. imenovani delavec ne bo smel opravliati del na papirnih strobh. Po končanem zdravljenju bo premeščen na drugo delo.
Joža SakePšek — stara 29 let, se je ponesrečila 30. 10. 1963 v stavbi po-slopia delavnic. Zaradi precej strmih in zavitih stopnic, ki vodijo v kletni prostor, je ponesrečenka padla m si poškodovala zapestie desne roke. Bolečine so bile hude, zato je nekaj časa nosila elastičen povoj, ker pa bo’ečine niso prenehale, je bila sprejeta v bolniški stalež 12. 11. 1963. Na poškodovano roko je dobila mavec za 3 tedne.
Anton Pavlič — star 25 let, se je ponesrečil 20. 11. 1963 pri previialnem stroju v strojni dodelavi. Zaradi močnega tlffanm papirja pri previjalnem
V mesecu novembru prišli:
Stane Skrjanc, mizar II.,
Ludvik Miklič, nanosilec na holandeih,
Anica Lukane, pomožna kuharica, Ruža Setar, razna pomožna dela, Janez Steblaj, konstruktor II., Milena Breskvar, razna pomožna dela,
Ana Pavlin, razna pomožna dela, Anica Taurer, referent v izvoznem oddelku.
Odšli v mesecu novembru 1963:
Alojz Brumen, neopravičeno izostal 7 dni,
Feliks Sevšek, upokojen,
Frane Jurman, sporazumno, Ljubiša Kojič, sporazumno.
Rodili so se:
Milenku Arandžusu, sin Aleksander,
mbru
stroju In zaradi majhnega zvitka sta mu navijalni drog in gonilni valj zagrabila levo roko in mu poškodovala kazalec in sredinec. Pomočnik previ-jalnega stroja je stroj takoj ob nesreči ustavil. Praviloma pa bi morali stroj ustaviti že takrat, ko se je papir začel trgati. Ponesrečenec je ostal v bolniškem staležu 7 dni.
Lado Fležar — star 23 let, VK električar se je ponesrečil 26. 11. 1963 v prostoru PO pri C razdelilni bateriji za IV. PS. Delavec je priklapljal elementa na razdelilni bateriii. Ko je po opravljenem delu priviial vijake pokrova, mu je izvleč zdrsnil na ohišje bateriie, pri čemer ie nastal močan obločni plamen. Zaradi tega nenredvidenega dogodka ie ta močna svetloba plamena osvetlila njegove oči. ki so ga 3 dni močno pekle Delavec k sreči ni dob’l zunaniih opeklin na obrazu. Do nesreče na ie prišlo zaradi trenutne nepazljivosti ponesrečenca samega.
Ivan Jeriha — star 36 let, se je ponesrečil 27. 11. 1963 zaradi neupošte-vania varnostnih navodil. Delavec je ho*el sebi skrajšati pot. zato je šel med zvitki, ki so naloženi v za to namembnem prostoru v sporni H^vde-lavi. Med zvitki, ki so bili naloženi drug na drugega, je bilo v sredini ca. 1 m prostora, ker je sodelavec malo pred nesrečo vzel 7v»*pk ir naloženega kupa. Ponesrečenec je šel skozi ta prebod takrat, ko je voznik zvitkov dvif?n*l z dv^^iprn	^i*'-
tek. ki *e stisnil imenovanega v višini kolen ob drug sosednji zvitek, položen na tipb Leva noga mu je kmalu po neteči močno zni-ekla. V b^^škem staležu bo ostal več kot I me«ec.
Prehod med zvitki, ki niso podloženi z lesenimi zagozdami, je strogo prepovedan, kar je zaposlenim v stroini dodelavi dobro znano. Varnostni tehnik je opozoril na to nevarnost mnogokrat vse zaposlene v oddelku.
Jože Plut — star 23 let, se je ponesrečil že 15. 11. 1363. Ponesrečenec je delavec pri zavijalcih bal. Pri delu se je urezal s tračnim železom na kazalec leve roke. Prva pomoč mu je bila nudena takoi po nesreči, ker pa je bila rana majhna, jo je delavec zanemaril in se zastrupil. Ni Iskal strokovne pomoči v obratni ambulanti, kliub temu, da je vedel, kaj mu ie storiti. Zaradi zastrupitve prsta je bil sore^et v stalež bolnih od 23. 11. do 27. 11. 1963.
V prihodnje nesreč, ki ne bodo evidentirane v obratni ambulanti takoj po nesreči oziroma na^kasne^ nasled-nie jutro, ne bomo priznali za nesreče pri delu.
J. V.
_flf)ŠE DE10„
Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marilan Černe, Ma’da Fras, ing. Janez Mežan, Franc Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Nesreče v nove
Sonji in Juliju Skala, hči Renata, Marijanu Stanojeviču, sin Milan.
Poročili so se:
Danijel Vidrgar z Marijo Hedžet, Franc Cenjavek z Jelko Tomšič, Alojzija Kocjančič z Rudolfom Red-nakom.
Čestitamo!
IZ OBRATA MEDVODE
V novembru so se zaposlili:
Marta Mihovec, administratorka, Majda Petač, pomožna administratorka,
Alojz Debeljak, razkladalec surovin. Ivan Košir, razkladalec surovin, Alojz Mohar, razkladalec surovin, Ivan Maletič, nakladalec lesa in ža-manja,
Daniiel Ferlež, nakladalec lesa in žamanja,
Mihael Benedičič, nakladalec lesa In žamanja,
Ludvik Rošelj, knjigovodja EE.
Obrat so zapustili v novembru:
Alojz Krnc, razkladalec surovin, v poskusni dobi,
Ramo Galdiaševič, II. pom. izž. stroja, samovoljno,
Jovan Brkič, prenašalec lesa, Samovo! i no.
Marko Brkič, dovoz lesa z Demag dv.t samovoljno,
Danijel Ferlež, nakladalec lesa in žamanja, v poskusni dobi,
Raiko Brkič, nakladalec lesa in ža-man5a, v poskusni dobi.
Mirko Luštrik, električar, lastna odooved.
Rado Barovič, vod^a II. faze proizvodnje, lastna odpoved.
Poroka:
Poročil se je Ljubo Saje — čestitamo!
' eopravičeni izostanki:
Branko Curk. 4 dni,
Branko Veselinovič, 2 dni.
Jovo Brkič, 6 dni,
Marko Brkič, 6 dni,
Miralim Ičanovič, 1 dan,
Ferdinand Kovačič, 5 dni,
Jožica Logar, 2 dni.
Iz papirnice Količevo
V	mesecu novembru so se zaposlili:
Ciril Zupanc, delavec na holandeih, 1'ranc Lang, razkladalec surovin, Jože Oštir, vnašalec v Hy Drago Jerak, delavec na holandeih KS I,
Stane Starin, III. pom. stroj. KS (za m>kro skupino),
Vinko Kokalj, delavec v KC, Ludvik Kotar, II. pom. in mazač PS II,
Zoran Miloševič, vnašalec v Hy, Drago Križnar, pomočnik vodje tračne žage,
Janez Kaolia. delavec na holandeih, Ludvik Hrovat, odnašalec papirnih odpadkov,
Jože Zupan, pazilec sita KS 1, Nikola Pupovac, delavec na holandeih,
Vinko Pestotnik, pazilec sita PS II, Franc Fras, razkladalec surovin. Jože Kunaver, delavec na lesnem prostoru.
Mulo Famulič, voznik viličarja, Franc Zavbi. pazilec sita KS II, Stanislav Cerar III. kolodrobec, Anton Pižmoht, razkladalec surovin, Majdič, odnašalec papirnih odpadkov,
Ciril Volkar, razkladalec surovin.
V	mesecu novembru so odšli:
Peter Mahnič, kolodrobec KS I, Metod Keršič, vnašalec v Hy Ana Belak, sortirka kartona,
Jože Dornik, razkladalec surovin, Zdenko Anžur. razklada1ec surovin, Martin Horvat, pomočnik vodje gladilnika,
Franc Gregorin, mazač KS H,
Stane Starin, III. pom. stroj. KS (za mokro skupino).
Rojstva:
Dušanu Omahnu se je rodila hčerka Silva.
Ivanu Blažiču se je rodU sin Ivan. Zdenetu in Mariji Oražem se je rodil sin.
Metodu in Matildi Beden se je rodil sin.
Srečnim staršem iskreno čestitamo! Poroka:
Rozka Kvas se je poročila — mož Tone Kragulj.
Čestitamo!