Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
[
mk
Leto XXVI. - Štev. 9 (1291)
Gorica - četrtek, 28. februarja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
miHiaski škafieizikm ii niRoniki Vatikanska politika in socialistične države
Italijanska javnost je že nekaj časa z zanimanjem čakala, kakšno stališče bo zavzelo vodstvo Konference italijanskih škofov (CEI) do referenduma o razporoki, ki je pred durmi, kajti vsem je bilo jasno, tla je razporoka preveč pomemben pastoralni in družbeni problem, da se bi ga dalo obiti z molkom in brezbrižnostjo.
Res so pretekli teden italijanski škofje spregovorili in to na jasen, umerjen in stvaren način. Obrnili so se predvsem na tiste, ki sprejemajo besedo evangelija, čeprav njih besede ne bi smele pustiti indiferentnih tudi ostalih, ki jim je mar urejeni razvoj družbe.
Razprava o besedilu, ki naj bi bilo objavljeno, je trajala tri dni. Pri njej je sodelovalo 39 članov stalnega sveta CEI-a. Razprava je bila živa, zanimiva in zelo razsežna. Sad te razprave je bilo besedilo, ki je bilo sprejeto soglasno.
JASNE SMERNICE
V	luči razodete božje besede je Cerkev vedno učila, da je zakon nerazvezljiv in to ne le kot zakrament, temveč tudi kot naravna ustanova. Samo na ta način lahko družina ob medsebojnem darovanju obeh zakoncev doseže svojo notranjo polnost in vrši svojo družbeno, zlasti vzgojno poslanstvo.
Enotnost družine zahteva tudi dobro družbe. Brez medsebojne zakonske zvestobe postane, kot je to dejal tudi zadnji vatikanski cerkveni zbor, razporoka »družbena rana«, ki povzroča usodne posledice v družini in družbi.
Kristjan je kot vsak državljan dolžan sodelovati pri gradnji pravšnega reda v družbi in se prizadevati, da bodo zakoni v oporo moralnim zapovedim in splošni blaginji. To prizadevanje je tem bolj nujno, če zakon ogroža osnovne vrednote družinskega življenja in daje prednost krivemu zakonskemu drugu, obenem pa tepta pravice otrok, nedolžnih in slabotnih. V takih težkih okoliščinah ne sme nikogar čuditi, če se čutijo pastirji duš dolžni razsvetliti vest svojih vernikov s tem, da branijo enotnost družine in nerazvezljivost zakona poslužujoč se ustavne pravice ljudskega glasovanja.
Pošteno soočenje idej in načel o vrednotah skupnega družinskega življenja nikakor ne sme postati pretveza za nekako versko vojno, ki jo nekateri vedno znova napovedujejo.
Škofje, ki imajo dnevni stik s prebivalstvom, dobro poznajo rastoče težave, katerim je danes izpostavljena družina in se tudi v polni meri zavedajo, da samo glasovanje o razporoki teh družinskih problemov še ne bo rešilo. Potrebno Je predvsem, da se na moder način prenovi družinska zakonodaja in se zaščiti dobro družine z ozdravljenjem življenjskih navad ter z načrtno socialno politiko.
ODMEV NA TE SMERNICE
Glasnik Konference italijanskih škofov msgr. BonicelH je potem v srečanju s časnikarji opisal, kako je prišlo do omenjenih smernic. Podčrtal je, da je tajništvo omenjene Konference prejelo kupe pisem, tako od zasebnikov kot od skupin z zahtevo, naj škofje glede razporoke jasno in brez dvoumnosti izrazijo svoje stališče, kar so sedaj tudi storili.
Seveda so smernice italijanskih škofov lakoj naletele na sovražen sprejem pri listih, ki branijo razporoko za vsako ceno. Tako Je Liga za razporoko, kateri pripadata tudi idejna očeta tega zakona socialist Fortuna in liberalec Baslini, škofe obdolžila, da kršijo konkordat, ker si lastijo le privilegije, zavračajo pa vse obveznosti, obenem pa da podpirajo versko vojno. Filokomunistični rimski dnevnik »Paese sera« pa se je celo povzpel do groteskne trditve, da »so škofje bolj trdi kot papež sam«.
Nasprotniki ljudskega glasovanja očitajo Cerkvi nepopustljivost in vmešavanje v svetne zadeve, ko je resnica prav obratna: oni so tisti, ki se vtikajo v poslanstvo
Cerkve in ji hočejo predpisati, kaj sme in kaj ne sme. Cerkvi, ki ji Kristusov evangelij nalaga dolžnost, da uči svoje vernike, bi radi vsilili svojo zahtevo, naj molči o zadevi, ki je tesno povezana z duhovnim in zgodovinskim poslanstvom Cerkve.
Toda če bi Cerkev molčala, bi se izneverila svojemu ustanovitelju Kristusu, ki je dejal: »Kar je Bog združil, naj človek ne loči!« In bi poteptala drugo načelo, ki je tudi jasno zapisano v evangeliju: »Boga je treba bolj poslušati kot ljudi.« Zato so italijanski škofje brez zadržkov in pomislekov povedali, kaj je treba misliti o razporoki. Verniki pa bodo pokazali svojo versko zavest na dan glasovanja; tedaj se bo odkrilo, kolikim kristjanom v Italiji je vera le samo še tradicija in folklora in kolikim program za življenje.
-jk
V	organizaciji katoliške Cerkve je Sv. sedež tisti, ki ureja odnose med Cerkvijo in državo po vsem svetu. V cerkvenem zakoniku je določeno: »Papež, naslednik svetega Petra v prvenstvu... ima vrhovno in polno pravno oblast nad vso Cerkvijo... tudi v stvareh, ki zadevajo pravni red in vodstvo Cerkve, razširjene po vsem svetu« (kan. 218).
Zato je bil in je še vedno Sveti sedež ali na kratko Vatikan tisti, ki sklepa pravne ureditve med različnimi vladami in katoliško Cerkvijo.
»Vatikanska politika« je bila zmeraj predmet zanimanja svetovne javnosti. Tako je tudi v zadnjih
Važen zakonski osnutek v deželnem svetu
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka je prejšnji teden vložil v deželnem svetu pomemben zakonski o-snutek o preosnovi slovenske radijske postaje (v okviru splošne reforme) in o ustanovitvi televizijske postaje v slovenskem jezilku.
Predstavniki Slovenske skupnosti sledijo z veliko pozornostjo problemom slovenske radijske postaje, zato je razumljivo, da jim je usoda postaje Radio Trst A pri srcu. Slovenske demokratične sile so namreč rešile tržaško radijsko postajo v tistih časih, iko so jo fratelančne (komunistične oz. marksistične sile bojkotirale v upanju, da bi tržaški Slovenci prišli ob to važno ustanovo. Približno enalke stvari so se dogajale na slovenskih šolah. V tistih razburkanih časih so se slovenske demokratične sile zavedale, kakšne velike važnosti so za nas radijsika postaja in šola, zato so zastavile vse svoje sile, da sta se ti ustanovi ohranili pri življenju.
Zdaj so seveda časi nekoliko drugačni, zato je jasno, da si marksistični tabor želi polastiti se tako radijske postaje ikot šole, morda tudi zato, da bosta potem ti dve ustanovi poslovali dvojezično, tako kot poslujejo njihove organizacije in proslave že v vzorni dvojezičnosti, ki jo zahteva fratelančni objem, kateri gre v škodo le nam Slovencem, saj nismo še do danes staknili ljudi, ki bi tudi v italijanskih marksističnih organizacijah tako vneto zagovarjali fratelančno dvojezičnost kot jo zagovarjajo v slovenskih ambientih.
Po tem uvodu naj povemo, da se je Slovenska skupnost pravilno in objektivno zavzela za rešitev problemov slovenske radijske postaje in za ustanovitev televizijske postaje s slovenskim programom. Ta je potrebna tudi zato, da bomo demo-
kratični Slovenci imeli pravico televizijskih slovenskih programov, ki bodo čim bolj objektivni, da ne bomo prisiljeni gledati le ljubljanske televizije, >ki nas demokratične Slovence dejansko niti ne povoha, ker ji je predvsem zato, da se mi vedno bolj marksiziramo in da vedno globlje in brezupneje plovemo v smrtni objem italijanskih strank.
Zato zasluži zakonski osnutek, ki ga je v deželnem svetu vložila Slovenska skupnost vso pozornost ne samo slovenskih sil v zamejstvu, ampak tudi vseh tistih italijanskih dejavnikov, ki jim ne more biti vseeno, kalko je z nami Slovenci, ki hočemo ostati v deželi Furlanija-Julijska Benečija kot svobodna in neodvisna narodna skupnost.
Ker se nam zakon zdi vreden daljšega članka, bomo v prihodnji številki našega lista podrobneje spregovorili o njegovi vsebini in njegovih členih.
Rezultati ljudskega štetja
Te dni so objavili uradne podatke o popisu prebivalstva iz leta 1971. Iz njih izhaja med drugim, da je Slovencev v tržaški pokrajini le 24.706, v tržaški občini pa 15.564. To število se zdi vsakemu poznavalcu tukajšnjih razmer odločno premajhno. Kot so ugotovili slovenski predstavniki v izjavi, ki so jo dali pred popisom, so posledice raznarodovalne politike fašizma in kratenje pravic pozneje take, da je objektiven popis prebivalstva po narodnosti še nemogoč.
Protesti slovenskih organizacij proti rezultatom ljudskega štetja se medtem množijo. Med prvimi je njihovo veljavnost odklonil izvršni odbor Slovenske skupnosti.
Predsednik Konference italijanskih škofov (CEI) kardinal Poma (prvi z desne) v razgovoru z msgr. Bonicellijem (ob njem) v trenutku odmora na zadnjem zasedanju, ko so italijanski škofje dali smernice v zvezi z bližnjim ljudskim glasovanjem o razporoki
letih posebno glede odnosov do tako imenovanih socialističnih držav. V tem oziru je vatikanska politika hodila v zadnjih 50 letih zelo različna pota, odkar se je pojavil prvi socialistični režim v sovjetski Rusiji.
POLITIKA PIJA XI.
V tej deželi je sovjetska partija posebno v prvih dvajsetih letih vodila oster boj zoper vsako vero in še posebej zoper katoliško Cerkev. Hoteli so na hitro roko vpeljati obvezno brezboštvo. Zato so v kratkem uničili sleherno sled vsake organizacije katoliške Cerkve v svoji državi, preganjali in zapirali škofe itd. Stvari, ki so vsem znane.
Ob takem postopanju je Vatikan močno reagiral. Pij XI., ki je v tistih letih vodil Cerkev, je zaradi tega odločno nastopil zoper sovjetsko Rusijo in vodil ostro politiko zoper komunistične režime, kjerkoli so se ti pojavili (Rusija, Mehika, Španija). Vatikan se je v tistih letih postavil na čelo antikomunistične propagande.
Leta 1937 je Pij XI. izdal znamenito okrožnico »Divini Redemp-toris«, v kateri z vso močjo zavrača in obsoja komunizem ter pravi, da »s komunizmom ni mogoče v nobeni stvari sodelovati«.
POLITIKA PIJA XII.
Leta 1939 je Pij XI. umrl in njegov naslednik Pij XII. je podedoval antikomunistično politiko, ki jo je kot državni tajnik tudi sam pomagal kovati. Prišla je pa druga svetovna vojna z vsemi svojimi zmedami. V vojno je bila leta 1941 proti svoji volji zapletena tudi Rusija, ko jo je Hitler napadel. V teh vojnih letih so mnogi pritiskali na Vatikan, naj znova obsodi komunizem in pozove na boj zoper njega. Toda Pij XII. tega ni storil. To je bilo prvo znamenje, da se vatikanska politika do komunizma odmika od linije Pija XI.
Prišel je povojni čas. V številnih državah vzhodne Evrope so zavladali socialistični, to je komunistični režimi. Ti so se po zgledu ruske revolucije takoj zagnali zoper katoliško Cerkev in njene predstavnike škofe. Imeli smo vrsto procesov v vseh socialističnih deželah. Znani so procesi zoper nadškofa Stepinca v Jugoslaviji, zoper Berana na Češkoslovaškem in Mindszentyja na Madžarskem.
Vatikan je na tako politiko povojnih socialističnih režimov reagiral in obnovil predvojno antikomunistično politiko, čeprav v manj ostrih oblikah. Kaj pa naj bi bil storil drugega? Ali naj bi se objemal s tistimi, ki so škofe zapirali, duhovnike preganjali ter hoteli čez noč nasilno ustvariti ne samo brezrazredno, ampak tudi brezbožno družbo? Bila so tudi leta hladne vojne, ko je ves zapadni svet bil sovražno razpoložen do socialističnih držav na vzhodu Evrope.
POLITIKA JANEZA XXIII.
Polagoma so zlasti po Stalinovi smrti leta 1953 začeli drug za drugim uvidevati, da je tako stanje hladne vojne in antikomunizma na eni strani ter verskega preganjanja na drugi nesmiselno in na koncu vsem škodljivo.
V	socialističnih državah je prva na to pot stopila Jugoslavija. Začela je izpuščati zaprte škofe in
duhovnike ter iskati rešitve odnosu med Cerkvijo in državo. Jugoslaviji so v večji ali manjši meri sledile nekatere druge socialistične države, kjer stalinizem ni bil pregloboko ukoreninjen. Vatikan je tem premikom v socialističnem taboru prisluhnil in ni zaprl svojih vrat.
Medtem je leta 1958 umrl Pij XII. in njegov naslednik Janez XXIII. je bil mož, ki ga ni obremenjevala nobena antikomunistič-na preteklost. Poleg tega je bil tudi mož sprave. Zato se je za njegovega vladanja še bolj zasukala vatikanska politika do socialističnih režimov in do komunizma nasploh. Držal se je načela: Ideologije so nespremenljive, ljudje in z njimi režimi se pa spreminjajo. Zato vidimo, kako začne Janez XXIII. politiko razgovora z vsemi, ki so želeli imeti razgovor z njim. Tako se je za njegovega časa začel razgovor Vatikana s sko-ro vsemi socialističnimi državami vzhodnega bloka.
Janez XXIII. je leta 1962 začel tudi II. vatikanski koncil. Ta dogodek pomeni v življenju Cerkve potrditev njene odprtosti sedanjemu svetu, odprtosti, ki se je na tiho začela že pod Pijem XII. Drugi vatikanski koncil je v konstituciji »Gaudium et spes« zavzel bolj spravno stališče tudi do socialistične ideologije in sploh do vseh ideologij sedanjega sveta. Poudaril je načelo, naj kristjani sodelujejo z drugače mislečimi pri dobrih človečanskih pobudah in v prizadevanju za mir. Tako se je izbrisala v cerkveni politiki zadnja sled navodila, ki ga je dal Pij XI., naj katoličani v ničemer ne sodelujejo s komunisti.
POLITIKA PAVLA VI.
Janeza XXIII. je leta 1963 nasledil Pavel VI. Ta je že kot sodelavec Pija XII. v državnem tajništvu kazal večjo odprtost do socialističnih držav kot je takrat bilo Vatikanu ljubo. Zato se zdi, da je tudi ta njegova odprtost bila kriva, da je pustil službo v državnem tajništvu in šel v Milan za nadškofa.
Ko je po smrti Janeza XXIII. postal njegov naslednik, je nadaljeval njegovo politiko odprtosti do socialističnih vlad. Uvidel je, da se Cerkev mora sprijazniti z dejstvom, da so ponekod zavladali socialistični režimi, ki bodo še dolgo na vladi. Zato Cerkev ne more ostati z njimi v stalnem sporu. Pri tem je upošteval tudi dejstvo, da so nekateri teh režimov prav tako spoznali, da ne morejo ostati v stalnem sporu z delom svojih državljanov, ki so verni; ne morejo takih državljanov stalno preganjati in zapostavljati, ker se vsako nasilje prej ali slej obrne proti režimu samemu, kot pričajo Solženicin in oporečniki v Rusiji sami.
Mislimo, da je iz teh spoznanj na eni in na drugi strani iskati razlogov za novo vatikansko politiko do socialističnih režimov, ki je prav v zadnjih tednih marsikoga presenetila z obiskom nadškofa Casarolija na Poljskem, z avdienco mehiškega predsednika Luisa Echeverria in sovjetskega zunanjega ministra Gromika v Vatikanu, zlasti pa še z odstavitvijo kardinala Mindszentyja kot pri-masa Ogrske ter z imenovanjem novega ostrogonskega škofa namesto Mindszentyja.	k.	H.
•	V	•	|	•
zakon Ekumenski zbornik 1973 „V edinosti “
je	ponesrečen m	krivičen -----------------
Med najbolj ponesrečene zakone o raz-poroki, ki so bili sprejeti v raznih državah, štejejo Fortunov zakon v Italiji. Tega ne trdijo samo načelni nasprotniki razporoke, temveč tudi nepristranski pravniki, sociologi in psihologi, pa naj pripadajo tej ali oni ideologiji, levi ali desni stranki, naj bodo verni ali neverni.
In prav to so nedavno priznali tudi sami voditelji italijanskih laičnih strank, in še zlasti voditelji komunistične (Berlinguer) in socialistične stranke (De Martino), ki so v želji, da bi se izognili referendumu, predlagali, naj se Fortunov zakon spremeni in predela ali tudi nadomesti z drugim.
Socialistični poslanec Fortuna bo pretkan politik in blesteč govornik, ni pa rojen pravnik. Njegov »razporočni zakon« vsebuje določbe, ki pričajo o površnosti in pravni nedozorelosti tistega, ki ga je sestavil. Dosedanja sodna praksa in boleče izkušnje, ki so jih doživeli sami razporo-čenci ob razvezi zakona, to samo potrjujejo.
FORTUNOV ZAKON JE PONESREČEN
Pravniki in še posebej sodniki izražajo vedno pogosteje svoje resne pomisleke o razporočnem zakonu, zlasti ko osebno ugotavljajo, kako težka je škoda in kako bolestne so posledice, ki nastajajo ob razvezi zakonov. Tukaj navajamo le nekatere vidnejše hibe:
1. Docela zgrešena je določba o avtomatičnosti razporoke. Razporoka je »avtomatična«, samodejna, delujoča sama po sebi, in torej neodvisna od sodnikove presoje. Ko je nekdo pravilno vložil zahtevo zakonske razveze in ko so potekli na zakonit načni ustrezni postopki, doseže razporoko
v	moči samega zakona, ne glede na to, kaj misli sodnik. Ta je morda ugotovil, da je vsa zadeva skrajno krivična, navedeni razlogi zlagani, vedenje zakonca, ki je zahteval razporoko, odvratno, ter da bodo iz razporoke nastale porazne posledice za ženo in škoda za otroke, a ne sme in ne more razporoke odkloniti, kajti ta je »avtomatična«.
2. Fortunov zakon je po svojem bistvu individualističen, ker ščiti zgolj koristi po-edinca, individua, ne da bi kakor koli upošteval usodo družinske skupnosti: služi le egoizmu zakonca, ki je zahteval razporoko, ne ozira pa se na ostale družinske člane: na zakonskega druga, ki je morda nasproten razporoki, na otroke, ki postanejo sirote, na osivele starše, sploh na družinsko razsulo in kup nesreče, ki jo razporočenec pušča za seboj. Fortunov zakon nudi vso pravno zaslombo in vse ugodnosti stranki, ki zahteva razporoko, je pa brezobziren in brezsrčen do stranke, ki se razporoki upira, dasi je ta pogostoma nedolžna žrtev nezvestobe, brezvestnosti in samopašnosti zakonca, ki zdaj vrh vsega zahteva še razporoko.
3. Fortunov zakon nudi krivcu nagrado, nedolžnemu pa posmeh. Določa namreč, da sme razporoko zahtevati vsakdo izmed zakoncev, »eden od zakoncev«, ne glede, če je kriv zakonskega razsula ali nedolžen: razporoko lahko zahteva mož, ki se je izneveril ženi in zapustil otroke, žena, ki je izdala moža in zbežala s tujcem. Z razporoko doseže pred »naprednim« svetom opravičilo za svoje verolomstvo, preklic vseh ob poroki danih obljub »večne zvestobe« in sprejetih obveznosti. Nezvesti zakonec si tako »uredi svoj položaj« in doseže »košček sreče«; prevarani zakonec — večinoma so to Izgarane ženske, ki so svojemu zakonskemu drugu darovale svojo mladost, lepoto in cvet življenja — pa doživijo pravni poraz in obsodbo javne oblasti, ki je poklicana, da ščiti nedolžne, nagraja poštene, obsoja sleparje in kaznuje krivičnike. Fortuna pač ni pomislil, da bo njegov zakon postal nasprotje zakonitosti, tako da bo teptal sam osnovni čut pravičnosti.
FORTUNOV ZAKON JE NEČLOVEŠKI IN KRUT
Fortunov zakon mrgoli lepih besed, v resnici pa je v svojih odločbah neusmiljen in brezobziren zlasti do žensk, otrok in kaznjencev.
a)	Razporoka peha žensko v stanje negotovosti, krhkosti, nestalnosti, to pa ponižuje njeno dostojanstvo. »Razporoka je zmaga nad hlapčevstvom in suženjstvom, na katero je bila ženska obsojena!« je vzklikal Fortuna. In je razlagal: »Razporoka ojači in okrepi borbo za osvoboditev ženske iz tisočletnega suženjstva, iz zavestnega ali nezavestnega stanja neodvisnosti« (Avanti, 30.11.1969). Pri tem je seveda pozabil, da ženska fizično prej odcveti kot moški (v Ameriki se okoli polovica razpo-ročenih žensk ne more več poročiti); da
vse bolj občuti ženska kot moški ljubezen do otrok in da se zato ženska težje ponovno poroči; da ostarela ženska vse bolj težavno dobi zaposlitev in gospodarsko gotovost, posebno če mora še vzdrževati nedorasle otroke. Razporočena ženska, zlasti starejša in bolehna, je z razporoko obsojena na stisko in zapuščenost.
b) Najbolj tragične žrtve razporoke pa so otroci. Razporoka ni zadeva le dveh oseb, zakoncev, temveč tudi njunih otrok, ki sta jih priklicala v življenje. Razporočni postopki pa ne upoštevajo kot tretjega dejavnika otrok in njihovih koristi. Fortunov zakon omejuje ves problem otrok na njihovo »varstvo«, kot da bi bilo s tem že vse urejeno. Nobene jamščine ne nudi nezakonskim otrokom, omenja le »možnost«, da jih roditelj prizna, če hoče. In tako so otroci iztrgani iz toplega družinskega okolja, sirote so, ker jih je eden roditeljev samovoljno zapustil, često na poti, ki vodi v moralno propast.
c) Fortunov zakon je trd in krut v odnosu do kaznjencev, to je do tistih nesrečnikov, ki so zagrešili kazniva dejanja in zločine ter bili obsojeni na nadpetnajst-letno zaporno kazen ali tudi na krajšo kazen zaradi nekaterih sramotnih prekrškov. Krivi so, a človeška pravica jih je že kaznovala; zdaj gre za to, da bi se poboljšali in postali vredni, da se ponovno vključijo v človeško družbo. Ni hujšega udarca za te ljudi, ki potrebujejo razumevanja, osrčevanja in vzpodbude, ko jim javijo, da jih je zakonski drug dokončno zapustil: dosegel je razporoko in jim s tem odklonil povratek v družinski krog, odrekel jim je zakonsko ljubezen in zvestobo ter pravico, da bi smeli pričakovati ljubezen in vdanost od lastnih otrok.
Pri bodočem referendumu se bodo morali italijanski državljani in kajpak tudi državljani slovenskega porekla izjaviti, če naj Fortunov razporočitveni zakon še nadalje ostane v veljavi, ali pa naj ga ljudska volja pokoplje. O tem zakonu naj razmišljajo naši zakonci, pa tudi fantje in dekleta, ki se pripravljajo na zakon. Nihče, ki je poročen ali ki se bo poročil, ne ve in ne zna, kaj ga lahko čaka v bodočnosti, ako si ne bo z božjo pomočjo, z duhom požrtvovalnosti in zlasti s svetostjo krščanske zakonske ljubezni zagotovil božjega varstva nad domačim krovom.
Priznanje nadškofu Camari
V	norveški prestolnici Oslo so podelili tako imenovano ljudsko Nobelovo nagrado brazilskemu nadškofu Dom Helderju Camari. Ko ni bil Helder Camara izbran za Nobelovo nagrado za mir, se je zavzela norveška mladina, da zbere potrebno vsoto denarja in nagradi nadškofa za njegovo prizadevanje za mir in sporazumevanje med ljudmi. Odmev na to akcijo v svetu je bil zelo povoljen.
Novi prefekt za dve papeški kongregaciji
Kordinal Knox iz Melbourna v Avstraliji je bil konec januarja imenovan za prefekta kongregacije za zakramente in kongregacije za sveto bogoslužje. Kardinal je svoj čas študiral in služboval v Rimu, postal drugi avstralski kardinal, zdaj pa se vrača v rimske urade. V tem imenovanju vidijo nekateri prvi korak za združitev obeh papeških kongregacij.
Srečanje v lateranski baziliki
Rimska škofija je organizirala v dneh od 12. do 15. februarja srečanje v lateranski baziliki. Razpravljali so, kaj bi bilo treba storiti v Rimu, da bi zadostili zahtevam pravičnosti in ljubezni do bližnjega.
Uvodni govor je imel kardinal Poletti. Udeležba je bila številna, posegi v razgovor zelo dobri in utemeljeni. Splošno so ugotovili, da se v Rimu premalo naredi za revnejše sloje. Po rimskih predmestjih ži-
vi	okoli 600.000 ljudi, ki nimajo prave zaposlitve. Okoli 100.000 ljudi živi po barakah. Zelo primanjkuje ljudskih stanovanj. Občina bi morala zgraditi v desetih letih 270.000 stanovanj, a v resnici jih zgradi letno le nekaj tisoč. Ob tej stanovanjski krizi pa je v Rimu 64.000 praznih stanovanj, ker so najemnine previsoke. Zaradi slabih stanovanj je močno razširjena jetika, kar pomeni 7 % vseh primerov v Italiji.
Šola trpi zaradi pomanjkanja prostorov. Niso redki primeri, da se vrši pouk v treh zaporedjih. Poseben pojav za Rim so številne privatne šole. Privatne otroške
Zadnji ekumenski zbornik se nam predstavlja v novi obliki, a nadaljuje s tradicijo revije »Kraljestvo božje« (28. letnik) v duhu drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V glavnem je posvečen zahodnim nekatoliškim Cerkvam in slovenskim evangeličanom v Prekmurju, kot je bil lanski zbornik posvečen vzhodnim nekatoliškim Cerkvam.
Predgovor je napisal predsednik Slovenskega sveta škof dr. V. Grmič. V njem poudarja, da je neenotnost 'kristjanov trajen opomin k notranjemu osebnemu prenavljanju in spreobrnjenju h Kristusu. V sedanjem času je pri ekumenskem delu še bolj potrebno, da resnično pustimo Kristusu, da nas zbliža, kakor je pač njegova volja.
Uredništvo ekumenskega zbornika (dr. S. Janežič, dr. F. Perko in J. Vesenjak) nam v uvodu razloži namen zbornika.
Dr. F. Perko piše o zgodovinskem ozadju reformacije in nam predstavlja Martina Lutra v novi bolj verodostojni zgodovinski luči kot človeka, ki je bil globoka verska osebnost, prežet s krščanstvom in zavzet za obnovo krščanskega življenja, čeprav ga je njegova nemirna in strastna notranjost gnala v vrtince zaostrovanja nasprotij, ki so končno privedla do cepitve zahodnega krščanskega občestva. Na kratko omenja razkol anglikanske Cerkve.
Luteransko Cerkev in njen nauk predstavi prof. J. Rajhman. Omenja tudi slovenske evangeličane v Prekmurju in na Koroškem. Isti avtor piše o novih pogledih na protestantizem in poziva s teologom Brandenburgom k duhovnemu ekumenizmu tj. k molitvi in pokori, saj le pc molitvi in pokori raste v nas evangeljska zavest, da je nujna edinost vseh tistih, ki ljubijo Gospoda. Prof. Rajhman poudarja, da je bil Primož Trubar predhodnik današnjega ekumenizma v slovenskem prostoru, ko je ob spoznanju zablod in napak tedanjega krščanskega življenja pozival vse k skupni molitvi in pokori.
Dr. J. Vodopivec iz Rima razpravlja o anglikanski Cerkvi. Omenja splošne oznake med anglikanskimi Cerkvami, nadaljuje s kratko zgodovino o nastanku anglikanske Cerkve, z Oxfordskim gibanjem ter končno obravnava pereče vprašanje o anglikanskih duhovniških posvečenjih. Po sedanji katoliški teologiji so ta posvečenja
vrtce obiskuje kar 90 % otrok.
Pri tem študijskem srečanju so mnogi poudarili, da mora imeti Cerkev pogum, da se zavzema za najbolj prizadete in da javnost o potrebah stalno informira.
Nov spovedni obrednik
Pristojna cerkvena oblast v Rimu je izdala obrednik in navodila za zakrament svete pokore ali zakrament sprave. 2e dolgo časa so bili na voljo novi obredniki za druge zakramente, manjkal je obrednik za spoved. Ta pomanjkljivost je sedaj odpravljena.
Obrednik vsekakor ne prinaša nič novega o spovedi kot taki, kakor so mnogi pričakovali, pač pa daje samo nova navodila, kako naj se ta zakrament sprave z Bogom in Cerkvijo deli in upravlja. Posebno dragocena so navodila za skupne spokorne pobožnosti in za skupno odvezo.
Pastirsko pismo rodezijskih škofov
V	okviru svetega leta so rodezijski škofje izdali skupno pastirsko pismo, v katerem skušajo nakazati, kaj je treba storiti v deželi, da bi prišlo do notranjega pomirjenja.
Predvsem obsojajo vladno rasno politiko, ki ne priznava črnim prebivalcem, ki so v veliki večini, istih pravic kot belim, škofje pravijo, da polovične rešitve ne morejo voditi k spravi.
škofje obsojajo ukrep vlade, ki hoče okrepiti svoj položaj in položaj belih prebivalcev s tem, da je odprla vrata dežele novim belim priseljencem — nič pa ne stori za socialni dvig črnih prebivalcev'. Črnci bi morali biti pravično zastopani v parlamentu, imeti enake pravice in možnosti za zaposlitev, enake možnosti za izobrazbo kot beli državljani.
Vse opozicijske stranke s6 pozdravile pogumno pastirsko pismo rodezijskih škofov.
Širite »Katoliški glas"
veljavna, ker so pri njih v preteklosti sodelovali tudi starokatoliški in pravoslavni škofje. Prof. Vodopivec ugotavlja, da če je bilo apostolsko nasledstvo kdaj pretrgano, je v nekem smislu spet oživelo.
Škof Grmič piše v svojem članku o ekumenizmu v času teološkega pluralizma in poudarja pomembnost tega za ekumensko delo ne samo v katoliški Cerkvi, temveč tudi v drugih Cerkvah.
Največ sestavkov je prispeval dr. St. Janežič. Poleg sestavka o Avtonomnih verskih gibanjih je najbolj pomemben tisti, ki govori o stikih Tajništva za edinost kristjanov z nekatoliškimi kristjani. Prikazuje nam sodelovanje med katoliško Cerkvijo in pravoslavnimi ter protestantskimi Cerkvami in skupnostmi v zadnjem desetletju.
Kanonik Jože Smej pa nam z ljubeznijo govori o sodelovanju med prekmurskimi evangeličani in katoličani, ko se spominja 60-letnice smrti župnika, narodnega buditelja in očeta ogrskih Slovencev dr. Franca Ivanocyja.
Kitajski ministrski predsednik Čuenlaj je izjavil, da znaša število sovjetskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu, torej na kitajskih mejah, en milijon mož. Toda ugotovitve dveh najvažnejših zahodnih tajnih služb so si kljub temu edine v tem, da je tako visoka številka mnogo pretirana.
V vojaških zadevah najbolj izvedena ustanova na Zahodu, Inštitut za strateške študije v Londonu, je vse od časa sovjet-sko-kitajskih prask na reki Ussuri leta 1968 skozi vseh pet let zasledoval sovjetske vojaške premike in prišel do naslednjih podatkov o moči sovjetskih sil na Daljnem vzhodu: leta 1968: 15 divizij, leta 1969: 21 divizij, leta 1970: 30 divizij, leta 1971: 44 divizij, leta 1972: 45 divizij.
V popolni vojaški pripravljenosti šteje danes ena sovjetska pehotna divizija 10.000 mož, oklepna divizija 8.400 in padalska divizija 7.000 mož. Sovjetska udarna sila na Daljnem vzhodu znaša skupno 645.000 mož, kar predstavlja petino celotnih sovjetskih oboroženih sil.
Da je bil kitajski ministrski predsednik Čuenlaj presodil moč sovjetskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu kar za eno tretjino višje kot je v resnici, pripisujejo zahodne obveščevalne službe perfektnemu delu sovjetske tajne službe KGB. Preteklega julija se je na Zahodu pojavila listina, ki naj bi jo poslali iz Sovjetske zveze podtalni, vladi nasprotni krogi. Listina je opozarjala pristojna mesta na Zahodu, da nameravajo Sovjeti kmalu napasti Kitajsko. Toda listina se je izkazala za ponaredbo sovjetske tajne policije. Na podoben način je sovjetska tajna policija zaigrala tudi Kitajcem predstavo o milijonu mož na Daljnem vzhodu. Namen, vplivati na kitajsko komunistično vodstvo in na sklepe kongresa kitajske partije, je očiten. In v resnici je prav milijon mož tisto najnižje število, ki lahko začne vznemirjati Kitajce.
Po mnenju zahodnih vojaških izvedencev število sovjetskih oboroženih sil na Daljnem vzhodu iz dveh razlogov ni doseglo milijona. Prvič, prevozni, dobavni stroški, preskrba s hrano in obraba opreme za sile na Daljnem vzhodu so nenavadno visoki. Od skupno 17,9 milijard rubljev, ki jih je leta 1972 sovjetski državni proračun namenil za vojsko, so stroški za Daljni vzhod požrli kar 4,7 milijarde. Dodatne vo-
Naš rojak dr. Lojze Vogrič poroča o štirih pojavih obsedenosti, ki so jih zadnje čase zabeležili v kalifornijskem mestu San Francisco (ZDA). O treh primerih še teče preiskava, o enem pa so se škofijske oblasti uradno že izrekle in izjavile, da se dogodki ne dajo naravno razložiti. O tem sta pisala tudi uradna lista škofije San Francisco in Oakland, duhovnik, ki je opravil predpisane molitve za izgon in za-rotovanje hudiča, pa je vse to razložil na televiziji. Gre za naslednje:
Že poldrugo leto je bilo stanovanje mladih poročencev v San Franciscu prizorišče čudnih pojavov. Naj dodamo, da sta omenjena zakonca nedavno prestopila v katoliško vero. Po stanovanju so same od sebe začele goreli razne reči. Velik kuhinjski nož se je dvignil pod strop in plaval po zraku; ženo je vrglo s postelje, pri čemer jo je pokril podzglavnik, ki ji ga
Msgr. Ignacij Kunstelj poroča o ekumenskem delovanju na Angleškem. Zanimiv članek o slovenskih binkoštnih kristjanih objavlja Lojze Ratnik iz Beltincev, študentka iz Ljubljane pa poroča o obisku v Taizeju. O lanskem ekumenskem potovanju v Bolgarijo, ki ga je organiziralo ACM iz Trsta in Gorice, piše Evelina Pahor.
France Zdolšek je iz srbščine prevedel članek protopresbiterja Jovana Nikoliča o pripravah srbske pravoslavne Cerkve na veliki cerkveni (pravoslavni) zbor. Na koncu je dodana kronika o ekumenskih dogodkih v svetu in med Slovenci.
Letošnji zbornik sestavlja z lanskim celoto. Oba skupaj nam nudita kratko zgodovino posameznih nekatoliških Cerkva in skupnosti ter pregled ekumenske dejavnosti v zadnjih desetletjih.
Cena posameznih zbornikov je 800 lir. Dobite jih v Gorici pri A. Koshuti (ul. Mamali 8), na Tržaškem pa pri dr. Kosmaču, župniku v Ricmanjih. Oba zbornika toplo priporočamo vsem članom ACM ter vsem ljubiteljem krščanske edinosti.
jaške namestitve na Daljnem vzhodu bi v mirnem času bile za SZ silno drage in bi prehudo bremenile državne izdatke.
Drugič, število divizij na Daljnem vzhodu je sicer od leta 1968 naraslo od 15 na 49, toda njih število se lahko v enem samem mesecu poveča na 70 iz območij v evropskem delu, kjer so na gosto posejane, kajti 70% sovjetske obrambno-udarne moči je še vedno usmerjene na Nato. Pritisk na zahodno Evropo kljub zbliževanju ni zadnje čase potemtakem prav nič ponehal. Nato in zahodnoevropsko gospodarstvo sta za Kremelj očitno še zmeraj večja nasprotnika kot pa Kitajci.
Proslave 1200-Ietnice v Salzburgu
Letos poteče 1200 let, ko je bila prva stolna cerkev v Salzburgu in tudi na današnjem avstrijskem ozemlju posvečena. Od velike noči do konca septembra se bodo vrstile razne slovesnosti, zborovanja in prireditve v počastitev tega jubileja. Tudi posebna poštna znamka bo temu posvečena. Na sporedu je več koncertov in kongresov ter študijskih srečanj, pri katerih bo v ospredju tema: Salzburg, središče za pokristjanjenje v 8. stoletju. Dne 24. septembra pa bo glavna spominska proslava, ko bodo tam navzoči avstrijski škofje s kardinalom Konigom.
Prvo stolnico v Salzburgu je zgradil irski škof Virgil leta 774. V 10. stoletju je bila povečana, leta 1167 sta bila cerkev in mesto razrušena, deset let pozneje znova zgrajena, leta 1598 pa je cerkev do tal pogorela. 30 let pozneje je bila zgrajena sedanja stolnica po načrtu italijanskega stavbenika Solarija; med zadnjo vojno je bila zadeta ob bombardiranju (1944), leta 1959 pa prenovljena v sedanji lepoti.
Rast Cerkve v Indoneziji
Misijonski listi poročajo, da število katoličanov v Indoneziji hitro in stalno narašča. Vsakih 15 ali 20 let se število katoličanov in število raznih katoliških ustanov podvoji. Misijonarje skrbi, kako bodo mogli sprejeti v katoliško Cerkev vse tiste, ki prosijo za krst. število katoličanov namreč raste, pada pa število katoliških duhovnikov.
mož na noben način ni mogel strgati z obraza, tako da se je začela dušiti; poročno rinko je neznana sila snela možu s prsta in so jo našli več kilometrov proč na mizi neznanca. Posebno se je temna moč znašala nad svetimi predmeti. Križ. s stene je bil vržen na tla, kip praškega Je-zuščka ves okrnjen. Noči so bile grozne, saj sta mogla zakonca počivati le po dve uri od 4-6 zjutraj. Dete v zibelki je dobilo na vratu močan vgriz, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Poklicali so najprej zdravnike in psihiatre, da bi kaj svetovali, a so bili brez moči. Bili so priča divjanju demonske sile, a niso mogli ničesar storiti. Zato je škofija poverila svojega duhovnika, da je začel z zarotovanjem hudobnih duhov. Po 14 dneh molitev je divjanje prenehalo. Sam duhovnik je izjavil, da je začutil, ko je nevidna sila zapustila stanovanje.
OKNO V DANAŠNJI SVET
llltllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilllililllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllll
Sovjetske divizije
imiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiuiiiii
Primeri oiseSemstieS. Franciscu
V	torek 19. februarja je imela Slovenska prosveta v Trstu redni občni zbor prvič v svojih obnovljenih prostorih. Zbora se je udeležilo lepo število predstavnikov raznih perifernih prosvetnih društev, Društva slovenskih izobražencev, Slovenskega kulturnega kluba in Mladike.
Obširno področje, na katerem se pozna delo te široke prosvetne organizacije, ki združuje in vsklajuje prosvetno in kulturno delo katoličanov na Tržaškem, je v dolgem in temeljitem poročilu opisal predsednik Marij Maver. V začetku je najprej poudaril, kako Slovenska prosveta in vanjo vključene organizacije, črpajo moč in navdih za svojo dejavnost pri tistih tradicionalnih krščanskih vrednotah, ki so stoletja oplajale slovensko kulturo in ustvarjale slovensko omiko.
Poudaril je važnost tistega dela, ki so ga posebno v naših krajih pod fašizmom opravili duhovniki. Tudi po vojni so oni pomagali pri prosvetnem in kulturnem osveščanju, kolikor so pač mogli in kolikor jim je dopuščal čas. Medtem ko so se nekatera marksistična društva ob Komin-formu razkrajala v lažnih fratelančnih vodah, so se društva okoli Slovenske prosvete zavedala važnosti ohranjanja narodnih vrednot in so se z vso vnemo vrgla na delo. Žal jih ni v tem delu nihče podprl, najmanj matična domovina.
Danes so se razmere nekoliko izboljšale — je bilo rečeno nadalje v referatu —, vendar smo še lahko priča nestrpnosti, kot se je na primer pokazala ob letošnji Prešernovi proslavi, ko se je sorodna SPZ uprla, da bi na tej slovesnosti spregovorila dva ugledna zamejska ustvarjalca. Slovenska prosveta je za enotnost vseh Slovencev, za sodelovanje z vsemi, toda za to je potrebna velika mera strpnosti, demokratičnosti in medsebojnega spoštovanja ter upoštevanja tudi ljudi drugačnega političnega, nazorskega ali verskega prepričanja.
V	nadaljnjem poročilu je bil nato podan obračun dela v pretekli sezoni. Nadrobno je bilo prikazano delo osrednjih organizacij, delo Društva slovenskih izobražencev, Slovenskega kulturnega kluba, založniške
Deželni odbornik Mizzau je 13. februarja sprejel zastopnike Slovenske skupnosti in se razgovarjal z njimi o vprašanju kraških rezervatov. Poleg odbornika je bil prisoten tudi pristojni funkcionar inž. Gentilli.
V	delegaciji Slovenske skupnosti so bili zastopani deželni svetovalec dr. Štoka, tržaški občinski odbornik dr. Dolhar, strokovnjak dr. Vremec in Karlo Grgič. Ti so odbornika seznanili s stališčem Slovenske skupnosti do rezervatov na tržaškem in goriškem Krasu. Poudarili so stališče Slovenske skupnosti, ki je proti kakršni koli obliki razlaščanja v okviru nastajajočih kraških rezervatov in ki stremi za tem, da se Kras zaščiti tako, da se bodo domači prebivalci čutili na zaščitenem Krasu doma.
Dežela mora upoštevati, po mnenju Slovenske skupnosti, tako zaščito Krasa, da bo domače prebivalstvo gospodar na svoji zemlji, ne pa omejeno v svojih pravicah in lastnini. Predstavniki Slovenske skupnosti so ponovno negativno ocenili zakonski osnutek deželnega odbora v prejšnji zakonodajni dobi in dejali, da bo Sloven-
Revija mladinskih pevskih zborov in ansamblov
»PESEM MLADIH«
bo v nedeljo 10. marca ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ska skupnost samo za tak zakonski načrt, ki bo resnično branil lepoto Krasa in upravičene želje ter zahteve slovenskega kra-škega prebivalca.
S tem v zvezi so poudarili, da ne more biti prave zaščite Krasa brez konkretnega sodelovanja prizadetih lastnikov in krajevnih uprav. Govor je bil tudi o naj novejših metodah, ki se v Evropi uveljavljajo v zvezi z zaščito naravnih lepot in ambien-talnih značilnosti.
V	odgovoru je deželni odbornik Mizzau seznanil predstavništvo z raznimi koraki, ki jih je napravil v zvezi s tem problemom in zagotovil, da bodo pri sestavljanju za-
dejavnosti, gostovanj po deželi itd. Iz poročila je bilo razvidno, koliko truda in sredstev je bilo vloženih v opremo osrednjega sedeža, brez katerega bi bila danes vsaka dejavnost nemogoča.
Dalje je predsednik podal okvirni načrt in proračun za tekoče leto. Omenil je akcijo za ureditev lastništva osrednjega sedeža, osrednjo Prešernovo proslavo, na kateri je govoril pisatelj Ivan Mrak, omenil je tradicionalni slovenski tabor, sodelovanje z drugimi organizacijami, predvsem z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici, s Krščansko kulturno zvezo v Celovcu in z Zvezo kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Govor je bil o letošnjih študijskih dnevih v Dragi, o založniških pobudah, o literarnem natečaju in o nekaterih gostovanjih. Stroški bodo za vso to dejavnost tako visoki, da jih ne bo mogoče kriti brez podpor javnih ustanov.
Sledila so še poročila o dejavnosti včlanjenih društev, nakar se je razvila dolga razprava, v katero so posegli skoraj vsi prisotni. Izražena je bila volja po večji medsebojni povezanosti in sodelovanju, zato je bilo sklenjeno, da se temeljito pregleda pravilnik, tako da bi bolj pritegnili k delu tudi tiste kulturne delavce, ki zdaj stoje ob strani.
Občni zbor je odobril predsednikovo poročilo, obračun in proračun za leto 1974. Zaradi pozne ure in obilne snovi, ki je prišla na dan med razpravo in ki terja globljo in temeljitejšo analizo ter razpravo, je občni zbor sklenil svoje delo nadaljevati čez dva meseca na podlagi predlogov, ki jih bo medtem pripravil odbor. Na tisti čas so bile tudi odložene volitve novega vodstva.
Pred razhodom so zborovalci še enoglasno izrazili svoje ogorčenje zaradi prepovedi pouka slovenščine v Beneški Sloveniji in zahtevali preklic tega krivičnega ukaza.
V	zvezi z radiom in televizijo pa, (ki sta zdaj tik pred reformo, so zborovalci v resoluciji, ki so jo sprejeli, zahtevali uvedbo slovenskih televizijskih oddaj in večjo avtonomijo postaje Trst A.
konskega načrta glede zaščite Krasa upoštevane ne samo naravne lepote in značilnosti, ampak tudi upravičene želje in zahteve domačega kraškega prebivalstva.
Šolska stavka
V	četrtek 21. februarja so skoraj na vseh slovenskih šolah šolniki stavkali. S tem so hoteli protestirati proti prepovedi slovenskega pouka v Benečiji ter proti vladi, ki ni še uredila pravnega in ekonomskega položaja šolnikov. Zaradi tega zadnjega razloga je bila naslednji dan vsedržavna stavka italijanskih šolnikov. Na trgovskem zavodu in na učiteljišču je zopet odpadel pouk, tokrat, ker se ga niso udeležili dijaki.
Nabirka za katoliški tisk na Tržaškem
Novi sv. Anton in Marijin	dom	
v ul. Risorta, 3	Lir	103.000
Opčine	»	80.000
Sv. Križ	»	80.000
Rojan	»	50.000
Dolina	1»	40.500
Mačkolje	»	40.000
Bazovica	»	39.800
Sv. Ivan	»	37.310
Katinara	»	35.000
Šolske sestre - Sv. Ivan	»	30.000
Barkovlje	»	28.450
Prosek	»	27.000
Skedenj	»	26.000
Boljunec	»	25.000
Boršt	»	23.000
Salezijanci, Trst	»	22.000
Sv. Vincenc	»	19.000
Kontovel	»	15.500
Kolonkovec	»	13.500
Žavlje	»	13.400
Sv. Ana	»	13.000
Sv. Jakob	»	13.000
T rebče	»	9.000
Pesek	»	8.300
Repcntabor	»	5.500
Ricmanje	»	5.000
Sv. Barbara	»	5.000
SKUPAJ	Lir	707.260
Vsem dobrotnikom prisrčna hvala!
Obveza tržaškega občinskega sveta do slovenske skupnosti
20. februarja letos je tržaški občinski svet sprejel (proti so glasovali le misovci) pomembno resolucijo, v kateri se zavzema za «priznanje in polno uresničenje državljanskih in demokratičnih pravic državljanov republike, ki pripadajo slovenski narodnostni manjšini« in za »globalno zaščito pravic slovenske narodnostne manjšine na področju Furlanije-Julijske Benečije v okviru uresničitve členov 3 in 6 ustave in obvezuje v ta namen župana in odbor, da podvzameta potrebne korake pri parlamentu in vladi«.
V	imenu Slovenske skupnosti je v občinskem svetu spregovoril dr. Dolhar, ki je omenil korake Slovenske skupnosti glede slovenskih vprašanj in zahteval .popolno zaščito Slovencev. Izjavil se je za resolucijo, ki je sad prizadevanja Slovenske skupnosti, katere delo je v desetih letih sodelovanja s strankami leve sredine rodilo mnogotere sadove; sedaj je treba rešiti še odprta vprašanja.
Ko je posegel v diskusijo, je zastopnik Slovenske skupnosti začel svoj poseg v materinem jeziku. Pri tem ga je župan prekinil, nakar je dr. Dolhar zahteval pojasnila in trdil, da ni zakona, ki bi mu prepovedoval govoriti v občinskem svetu v slovenskem jeziku, saj bi bil tak zakon protiustaven. Zastopnik Slovenske skupnosti je zahteval, naj župan preda akte sodišču in se tu ugotovi, ali imamo Slovenci pravico govoriti tudi v javnopravnih organih v svojem jeziku ali ne!
Problem, ki ga je v tržaškem občinskem svetu sprožil predstavnik Slovenske Skupnosti je važen in bi bilo prav, da bi se tej pobudi pridružili tudi tisti Slovenci, ki služijo v italijanskih strankah.
Za uveljavitev slovenskih političnih organizacij
Letošnje pomladansko politično življenje se obeta precej razgibano. Med drugim bo tudi občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja iz Trsta obravnaval vprašanja, ki zadevajo naše manjšinske organizacije, u-reditev zaščite naše narodnostne skupnosti in odnose z drugimi političnimi silami kot tudi z matičnim narodom.
To smo zvedeli iz pogovora, ki smo ga imeli s tajnikom SLG dr. Mljačem o sedanjem političnem položaju. Predvsem je dr. Mljač poudaril zaskrbljenost zaradi hude gospodarske krize, ki se pridružuje že itak šibkemu ravnovesju politične stabilnosti. Tudi Slovenci, ki živimo za mejo, smo poklicani, da izrečemo svoje nedvoumno stališče glede odprtih vprašanj italijanske demokratične ureditve, kakor tudi glede naših zahtev za vsestranski napredek slovenskih ljudi.
Prav zato moramo točno opredeliti pojme, kaj nam koristi v tem boju, in kaj nas zavaja. Zato si moramo biti na jasnem, da vključevanje v italijanske stranke, v njihovo problematiko, pomeni izgubljati izpred oči svoje lastne težave in probleme. To pa nikakor ne koristi demokratičnemu razvoju znotraj slovenske manjšine. Na račun svoje ideološke ali politične usmerjenosti izgubljamo smisel za enotno borbo, za svoj biološki in narodnostni obstoj.
Okrog teh vprašanj se bo vrtela diskusija v Slovenskem ljudskem gibanju. Vsi demokratični in krščansko usmerjeni Slovenci so poklicani, da izrazijo o tem svoje mnenje. S tem bodo pripomogli k idejni rasti naše politične organizacije.
Drugič bomo pa spregovorili o organizacijskih vprašanjih v zvezi z našo politično dejavnostjo v Trstu in na deželni ravni sploh.
Trajektna povezava Trsta z jadranskimi pristanišči
Predsednik jadranske plovne družbe »Li-nee Marittime dell’Adriatico« admiral Ci-maglia je na nedavnem sestanku z deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Stopperjem orisal možnost za ustanovitev redne trajektne povezave med Trstom in drugimi pristanišči severnega in srednjega Jadrana.
Omenjena družba, ki ima sedež v Anconi, je s trajektno službo med italijansko in jugoslovansko obalo začela v letu 1960, in je od tedaj zabeležila rastoče uspehe in priznanja.
Prvotno so na teh progah uporabljali dve potniški ladji, katerima so potem dodali še dva trajekta. Te ladje obratujejo na progah Bari-Dubrovnik, Pescara-Split, An-cona-Dubrovnik in Ancona-Zadar. Po uvedbi trajektov se je promet na teh progah začel postopoma večati, zaradi česar je družba sklenila nadalje krepiti trajektno službo z uvedbo novih prog, s čimer bi dokončali povezavo med pristanišči na obeh straneh Jadrana. S tem bi dosegli dvojni cilj: zmanjšali bi tujo konkurenco ter vzpostavili konkretnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na področju razvoja turizma.
Ni namreč moč prezreti pomena — je še dejal predstavnik družbe —, ki ga ima dejanska prisotnost italijanskih prevoznikov v okviru učinkovite jadranske politike. S tem bo tudi moč zagotoviti Italiji in njenemu gospodarstvu tradicionalne turistične tokove.
Družba »Linee Marittime Adriatiche« ima zato namen čimprej zamenjati obe navadni ladji z dvema sodobnima trajektoma večje zmogljivosti, .ki naj bi ju uvedli na progo Trst-Benetke-Zadar-Ancona-Trst.
Deželni odbornik Stopper je sklenil podpreti prikazani program, ki naj bi predstavljal tudi precejšnje koristi za Trst in našo deželo. V tem smislu je Stopper že poslal vlogo na ministrstvo za trgovinsko mornarico za spremembo obeh potniških prog na Jadranu v trajektne proge.
Protestna resolucija Sindikata slovenske šole v Trstu
Odbor Sindikata slovenske šole je na seji 22. februarja razpravljal o hudi krivici, 'ki so jo sodne oblasti prizadele naši manjšini v osebi prof. Sama Pahorja, ker so ga 20. februarja krivično obsodile. Sodni postopek je nastal zaradi njegove zahteve po slovenskem tolmaču ob navadnem prekršku prometnega zakona. Tudi na razpravi mu je sodišče odreklo pravico, da se zagovarja v materinem jeziku.
Sindikat slovenske šole izraža vse priznanje kolegu prof. Pahorju, ko tako dosledno nastopa, zato da se uveljavijo naše narodne pravice. Obenem protestira proti ravnanju oblasti, fci nam še vedno odreka osnovne narodnostne pravice.
Rojan
V	soboto 23. februarja je po hudem trpljenju sklenila svoje zemsko življenje Ivanka Piščanc. Zaradi neozdravljive bo-
19. januarja je celovški škof dr. J. Kost-ner imenoval slovenske in nemške koordinatorje osmih dvojezičnih dekanij, jim izročil zadevne dekrete in sprejel od njih obljubo, da bodo ob spoštovanju jezikovnih pravic obeh narodov s svojim posredovanjem pri morebitnih jezikovnih sporih po dvojezičnih župnijah služili mirnemu sožitju in skupni duhovni rasti.
Pravila predvidevajo za vsako dvojezično dekanijo po dva slovenska in dva nemška koordinatorja z namestniki in nagla-šajo glavno načelo, »da hočejo spoštovati pravice, ki jih ima druga narodna skupina, da hočejo zaupati njenim članom in delati v ljubezni drug do drugega.«
Bistvena naloga koordinatorjev je, da v primeru pritožb jezikovnega značaja temeljito proučijo upravičenosti pritožbe — to tudi s posvetovanjem s pristojnim dekanom in župnijskim svetom — in da po lastnem preudarku posredujejo ter odstranjujejo nesporazume ali nepravilnosti pritožb. Če poravnava v odboru ni dosegljiva, je za njeno reševanje nato pristojen škofijski koordinacijski odbor. Le-ta je prav tako paritetično sestavljen iz treh Slovencev in treh Nemcev.
Tudi na to je treba pomisliti
Pred časom je »Katoliški glas« objavil nekaj pisem glede svojega naslova, ki nekatere moti.
Pri razpravljanju o naslovu se je pojavilo tudi vprašanje, ali bi drugačen naslov bolj privlačeval bralce, če bi pridobil kakega novega naročnika ipd. Verjetno ne, a ne gre za to. Ne gre niti za to, ali je pravilno poudarjati katolištvo v času ekume-
V nedeljo 3. marca ob 17. uri bo nastopil v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu amaterski oder Prosek-Kontovel z veseloigro
Brandon Thomas
»CHARLEYEVA TETA«
lezni je morala pred nekaj meseci v bolnišnico. Vedno je upala, da se ji bo zdravje vrnilo, a bolezen je šla svojo pot naprej.
V	Rojanu smo jo poznali pod imenom »Ivanka od kapelice«, ker je več let skrbela za Marijino kapelico, ki smo jo leta 1954 postavili pri Lajnarjih. Prostor za kapelico je dal njen tast. Odlikovala se je po srčni dobroti. Veliko razumevanja je imela za stare ljudi, številni prijatelji in znanci so jo pospremili na zadnji poti. Naj ji dobri Bog nakloni večno plačilo za njeno skrb za družino, za vdano prenašanje trpljenja, pa tudi za njeno skrb za Marijino kapelico. Težko prizadeti družini izrekamo sožalje, Bog pa naj ji da svojo tolažbo.	S.	Z.
Sv. Ivan
Pred štirinajstimi dnevi je po krajši bolezni umrl v tržaški bolnišnici 77-letni Ivan Slavec. Bil je Svetoivančan, ki zaradi svoje srčne dobrote zasluži v spomin nekaj vrstic. Po poklicu je bil uradnik nekdanje Slovenske tržaške posojilnice in potem ko je zaradi fašističnega nasilja prevzela posle te posojilnice tržaška »Cassa di Risparmio«, je nadaljeval isto službo pri tej banki. Pred dvajsetimi leti je bil upokojen. Pokojnina je bila majhna, ker so mu priznali službena leta le od službovanja pri drugi bančni ustanovi. Pred šestimi leti mu je umrla žena, ki je bila članica naše Marijine družbe in dolgoletna pevka našega cerkvenega zbora.
Bil je zelo skromen in tih mož, veren kristjan in zelo zaveden Slovenec. Izrabil je vsako priložnost, da je to svojo zavednost v dejanju pokazal. Zvesto je podpiral naš Marijin dom. Bog mu vse obilo povrni!
Pustovanje na Opčinah
V	soboto 23. februarja je bil na Opčinah tradicionalni Kraški pust s sprevodom pustnih vozov in šem. Prireditve, ki je letos že osma zapovrstjo, se je udeležilo 12 vozov iz enajstih vasi, gostje pa so bili Halubajski zvončarji. Vozovi so obravnavali na šaljiv in včasih satiričen način aktualne probleme. Komisija je dodelila prvo mesto vozu s Proseka, ki je imel naslov »Zgodovina Krasa«. Drugo nagrado so odnesli Repenči z vozom »Deškova hiša«, tretjo pa Praprot z vozom »Šola OZN v Sesljanu«. Kakovost vozov in naval številnih radovednežev sta pripomogla k uspehu letošnjega Kraškega pusta.
nizma. Tudi ne gre za sramežljivost ali pomanjkanje ponosa na svojo pripadnost.
»Katoliški glas« po svoji vsebini ni verski list, ampak katoliško usmerjen list o političnih, verskih, kulturnih in drugih vprašanjih. Na teh področjih pa so možne in nujne različne izbire in razlage tudi med samimi katoličani, kar priznava in opravičuje tudi cerkveno učiteljstvo (okrožnica Octogesima adveniens, 50). Pri teh izbirah pa moramo katoličani paziti, da jih ne prikazujemo kot edino pravoverne, edino katoliške itd., čeprav so kdaj tudi stoodstotno pravilne.
In k temu lahko navaja naslov »katoliški«. Med nevernimi lahko povzroča zmedo, čisto brez potrebe vmešava Cerkev v svetne zadeve. Cerkev pa mora oznanjati veselo oznanilo vsem ljudem brez razlike. Saj pravi tudi vatikanski koncil: »Če se primeri, da rešitve, ki jih predlaga ena ali druga stran, mnogi, in to tudi mimo hotenja enih in drugih, kar hitro povezujejo z evangeljskim oznanilom, naj vendar pomislijo, da si v takih primerih nima nihče pravice prilaščati cerkveno avtoriteto izključno v prid svojemu mnenju« (GS, 43, 3).
—ij, Trst
Poljska je bogata na duhovniških poklicih
Poljska je dobila preteklo leto 557 novih duhovnikov: 450 škofijskih in 107 redovniških. Na Poljskem je 27 bogoslovij, v katerih se trenutno pripravlja na duhovništvo 3.035 kandidatov. Največ duhovniških poklicev ima škofija Katovice, med redovniki pa so na prvem mestu frančiškani.
Razgovor o kraških rezervatih
imiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiniiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimniminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHinii
JKnr M a soiitie na Kmškm
trn   umi uh   n   im    ......................................................................................................................................................................................................................        mu..............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinh
To nedeljo ob 16. uri bo v goriški stolnici svetoletna spokorna pobožnost. Pridite!
Sv. birma v slovenski župniji v Gorici
Slovenska župnija v Gorici je doživela v nedeljo 24. februarja svoj veliki dan — slovesnost prve sv. birme. V lepo okrašeni cerkvi so se polnoštevilno zbrali slovenski verniki, da prisostvujejo škofovi maši in podelitvi sv. birme devetim otrokom. Ob asistenci župnika msgr. Močnika, kanclerja msgr. Klinca, stolnega vilkarja dr. Humarja, duhovnika za slovenske vernike pri kapucinih p. Cirila in g. Eržena je goriški nadškof začel s sv. mašo. Med vso slovesnostjo je na koru lepo prepeval cerkveni zbor ob orgelski spremljavi organista Maksa Debenjaika. Berila sta izmenoma brala dva birmanca, deklica in fant. Msgr. Klinec je prebral evangelij, naikar je župnik msgr. Močnik pozdravil škofa in poudaril, da je ta sv. birma prva v slovenski župniji v Gorici. Imenoma je nato predstavil nadšikofu in vernikom birmance, pet fantov in štiri deklice.
Sledil je škofov govor, v katerem je pozval birmance, naj postanejo vneti pričevalci Kristusa in zvesti udje sv. Cerkve. Po slovesnih krstnih obljubah je g. nadškof podelil blagoslov vsem birmancem in nato vsakega posebej mazilil s sv. krizmo z besedami: »Prejmi potrditev, dar Svetega Duha. Mir s teboj!« Vsak birmanec mu je odgovoril: »In s tvojim duhom!«
Sv. maša se je nato nadaljevala. Pri obhajilu so birmanci prejeli sv. Rešnje Telo pod obema podobama. Maša se je zaključila s pesmijo »Marija skoz življenje«. Ko je gospod nadškof z duhovniki odhajal iz cerkve, je mogočno zadonela še pesem »Najvišji vsemogočni Bog«.
Ko našim birmancem čestitamo, jim obenem želimo, da bi zrastli v zavedne in prepričane kristjane.
Srebrna poroka
Preteklo soboto sta obhajala v naši cerkvi sv. Ivana v Gorici svojo srebrno poroko Alojzij in Alojzija Cej. V krogu svojih dragih sta si obnovila zvestobo v okusno okrašeni cerkvi pred dušnim pastirjem dr. F. Močnikom, ki jima je med sv. mašo čestital in voščil še mnogo let življenja polnega božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje tudi naš list.
Seja sveta SLG v Gorici
Prejšnji teden se je sestal širši svet Slovenskega ljudskega gibanja v Gorici. Razpravljal je o številnih vprašanjih, ki zadevajo politično življenje naše manjšine na Goriškem. Najprej so člani sveta govorili o organizacijskih vprašanjih naše širše politične organizacije Slovenske demokratske zveze. SLG namreč meni, da je treba dati vrhovni politični organizaciji nov zalet in to v smislu funkcionalne preosnove dosedanjega delovanja. O vseh teh zadevah bodo člani sklepali na bližnjem občnem zboru, ki bo prihodnji mesec.
Člani sveta SLG so nadalje obravnavali sedanji upravno politični položaj na Goriškem, ki še posebej zadeva krizo in možnosti za njeno premostitev v pokrajinski upravi. Po daljši debati je svet poveril svo-
je delegate v SDZ, da podvzamejo korake za pristop >k pogajanjem za obnovitev pokrajinske uprave med krščanskimi demokrati, socialnimi demokrati ter Slovensko demokratsko zvezo. Kot znano, so namreč socialisti tudi formalno sklenili, da ne bodo več sodelovali pri pogajanjih za rešitev krize in so stopili v opozicijo. Vsekakor so pa izrazili mnenje, naj SDZ na medstrankarskih pogajanjih zagovarja svoja načelna stališča, ki zadevajo predvsem obrambo naše zemlje pred prisilnimi razlaščanji, pravice slovenskega jezika v javnosti in pospešeno rešitev nekaterih bistvenih vprašanj, kot npr. gradnja šolskih poslopij za slovenske šole.
Štandrež
Pretekli teden je naša najstarejša va-ščanka Ivana Nanut dočakala in praznovala 96. rojstni dan. Rodila se je v Štan-drežu 21. februarja 1878 v dobri kmečki družini. V istem letu je bilo rojenih v Standrežu 57 otrok. Kot 23-letno dekle je šla v Egipt, kjer je služila petdeset let. Bila je za sobarico pri bogatih družinah. Sprejem službe je vedno pogojevala z možnostjo udeleževanja nedeljske službe božje. V Egiptu je imela vedno veliko oporo pri slovenskih šolskih sestrah, ki imajo tam svojo hišo in tudi pri dobrem patru Jozafatu Ambrožiču, ki ji je bil duhovni voditelj. Zanimivo je, da je tam snažila obleko celo zadnjemu italijanskemu 'kralju Viktorju Emanuelu, ki je živel v izgnanstvu kot gost v isti družini, pri kateri je bila naša Ivana za sobarico.
Leta 1950 se je Ivana vrnila v domačo vas, kjer mirno živi pri svojih sorodnikih. Vsak dan rada pride v cerkev ik maši in obhajilu. Zdravja je še trdnega, zato sorodniki in vaščani upravičeno upamo in ji iskreno voščimo, da bi srečno dočakala in prekosila stoletnico.
Podgora
Kakor vsako leto smo imeli tudi letos v naši vasi veselo pustovanje in sicer v soboto 23. februarja, ki je zelo dobro uspelo.
Prvi so se na odru župnijske dvorane predstavili otroci iz vrtca in podali ob petju neikaj ljubkih prizorčkov. Za njimi so prišli na oder šolski otroci, ki so rajali, peli in igrali ter so vse navzoče zelo zadovoljili. Nastopil je tudi duet in ob spremljavi harmonike zapel nekaj pesmi. Prav uspešno so nas tudi zabavali »Veseli Števerjanci« in ansambel Lojzeta Hledeta z živahnimi popevkami. Ob takem programu je bilo seveda vzdušje v dvorani zelo razgibano. Deloval je tudi buffet, založen s krofi in pristno vinsko kapljico.
Naslednji dan na pustno nedeljo pa je bila po vaških ulicah pustna povorka. Na vozu je bil nameščen »Cirkus Podgora«, ki je imel s seboj v kletki »strašno gorilo«. Voz so spremljale različne pustne šeme, cirkuški »orkester« pa je skrbel za potrebni hrup.
Vse je poteklo v veselju, čeprav je pihala burja in smo namesto traktorja vpregli konja, ki je zaradi energetske krize spet lahko prišel do polne veljave.
S Korošci nas vežejo skupne vezi
Izjava o zadnjem ljudskem štetju
Letos smo v februarju obhajali 200-let-riico smrti prvega soriškega nadškofa Karla Mihaela Attemsa; umrl je 18. februarja 1774. Ta prvi goriški nadškof je bil cerkveni pastir tudi velikega dela koroških Slovencev, saj je takrat obsegala goriška nadškofija tudi velik del južne Koroške, vse ozemlje južno od Drave. To je tisto ozemlje, ki je še do danes najbolj ohranilo slovenski značaj. Ali ni k temu pomagala tudi nekdanja pripadnost goriški nadškofiji?
Gotovo je tudi to dejstvo tisto, kar nas Goričane vsaj podzavestno druži s koroškimi brati bolj kot ostale Slovence: naša nekdanja pripadnost v eno in isto nadškofijo in še prej stoletja in stoletja pod istega oglejskega patriarha. Zato ni čuda, če so se tudi po zadnji vojni pletle bratske vezi med nami Goričani in Korošci, če oni radi zahajajo k nam v goste, mi pa k njim.
Na skupnem srečanju med vodstvi koroške Krščanske kulturne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete v septembru 1973 smo sklenili, da bomo vsaj enkrat na leto potrdili te naše bratske vezi. Sad teh sklepov bosta dva skupna praznika v prihodnjih tednih.
V	nedeljo 3. marca bo Krščanska kulturna zveza priredila v Domu glasbe v Celovcu večer slovenske pesmi. Nastopila bosta koroška zbora »Jacobus Gallus« in zbor graških študentov, kot gost pa se jima bo pridružil goriški zbor »Lojze Bratuž«. Začetek koncerta bo ob 14.30.
Naslednjo nedeljo 10. marca bo sličen praznik v Gorici v Katoliškem domu. Prišli bodo k nam v goste Korošci, ki bodo nastopili z zborom graških študentov, naša skupnost pa bo prispevala z nastopom zbora »Lojze Bratuž«. Ta zbor se je zelo pomladil in številčno pomnožil. Preteklo leto je imel dva samostojna koncerta na Opčinah in v Črnem vrhu, v Gorici pa ga nismo še slišali s kakim večjim številom pesmi. Zato bo priložnost v nedeljo 10. marca, da bomo slišali koroške slovenske študente in njihov zbor ter mešani zbor >Lojze Bratuž«.
Upamo, da bo ta kulturna izmenjava med Koroško in Goriško utrdila ne samo medsebojne bratske vezi, temveč tudi zavest o naši skupni usodi kot dveh narodnih manjšin, ki ji bomo kljubovali samo s trdim kulturnim in političnim delom ter vsestransko medsebojno pomočjo.
Izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 20. februarja obravnaval rezultate ljudskega štetja v tržaški pokrajini, ikaterih Slovenska skupnost ne more sprejeti zaradi že ugotovljenih dejstev; zato je odbor Slovenske skupnosti ponovno odklonil vsakršno veljavnost takemu načinu ljudskega štetja, ki je dejansko diskriminiralo slovensko narodno skupnost v Italiji. S tem v zvezi je odbor Slovenske skupnosti izrazil željo, da bi prišlo do skupnega stališča vseh političnih in kulturnih sil v okviru slovenske narodne skupnosti, ki naj odločno zavrnejo veljavnost zadnjega ljudskega štetja.
Odbor Slovenske skupnosti je nadalje z zadovoljstvom vzel na znanje resolucijo, ki jo je 19. februarja izglasoval tržaški občinski svet in 'ki obvezuje župana in občinski odbor za učinkovite korake v zvezi z globalno zaščito slovenske manjšine. Izrazil je tudi prepričanje, da bo poseg predstavnika Slovenske skupnosti dr. Dolharja, ki se je zavzel za pravico uporabe slovenskega jezika v javnopravnih organih, imel pozitiven odmev v občinskem svetu samem kot izven njega.
Glede položaja v devinsko-nabrežinski občini je vodstvo Slovenske skupnosti izrazilo ponovno svoje nasprotovanje komisarski upravi in sklenilo napraviti nadaljnje korake za rešitev nastale krize. Izvršni odbor je odobril v tej zvezi delo krajevnega vodstva Slovenske skupnosti.
Ob koncu je izvršni odbor z zadovoljstvom ugotovil, da je posebna komisija sveta Slovenske skupnosti izdelala pomemben predlog glede preureditve slovenske tržaške radijske postaje in uvedbe televizijskega programa v slovenskem jeziku. Predlog, ki ga je izdelala omenjena komisija, je Slovenska skupnost vložila kot zakonski osnuteik v deželnem svetu, in sicer na podlagi 26. člena deželnega statuta, ki daje možnost deželi proučitve vprašanj, ki sicer ne spadajo v njeno pristojnost, a ki pobliže zadevajo deželo samo. Odbor je izrazil upanje, da bo deželni svet čimprej obravnaval ta zakonski predlog in ga nato poslal v dokončno odobritev rimskemu parlamentu.
Kričeča krivica
Slovenska skupnost je z ogorčenjem prejela vest, da je tržaška sodnija odrekla pravico uporabe materinega jezika pripadniku slovenske narodne skupnosti prof. Samu Pahorju, ko se je ta zagovarjal pred tržaškim pretorjem.
Sklicujoč se na Londonski sporazum iz leta 1954 je prof. Pahor zahteval pravico obrambe pred sodnikom in administrativnimi oblastmi v slovenskem jeziku; njegovo zahtevo pa je sodišče odbilo, češ da nima te pravice, ker obvlada italijanski jezik.
S tem je bil hudo kršen duh Londonskega sporazuma, ki določa, da imamo Slovenci na Tržaškem pravico posluževati se svojega jezika pred oblastmi.
Kršena pa je bila s tem tudi volja parlamenta, ki se je ob diskusiji o reformi kazenskega in civilnega postopnika postavil na stran pravice do uporabe materinega jezika vseh državljanov tudi pred sodnimi oblastmi.
Slovenska skupnost izreka prof. Pahorju svojo solidarnost in zahteva, da pristojne oblasti popravijo kričečo krivico in čimprej omogočijo slovenski narodni skupnosti v Italiji polnopravno življenje in uživanje enakih pravic, kot jih imajo drugi državljani.
Vse nadaljnje pa si s tem v zvezi Slovenska skupnost pridržuje, ko bo pretura objavila svojo sodbo v tej stvari.
Bralci pišejo
Še o kritiki na račun RAI v Trstu
Izkoriščam gostoljubje, da izrečem priznanje Katoliškemu glasu, da si je upal povedati jasno in kritično besedo glede načina in metod v zvezi s sprejemanjem uslužbencev v časnikarskem oddelku tržaške radijske postaje.
Vaše pisanje je tu v Trstu odjeknilo kot osvežujoči veter, ki čisti pokvarjeno ozračje. Zato je tudi želo splošno priznanje, posebno v krogih, ki resno zasledujejo javne zadeve.
Želim pa vas tudi opozoriti, da bodo ljudje, ki jim takšno objektivno pisanje ne gre v račune, skušali izvajati pritisk na vaš cenjeni list, naj o tem problemu več ne piše. Morda sle že dobili takšne namige, osebne ali posredne.
Od svoje strani bi še pripomnil to, kar
Že vrabci na strehah tržaških hiš vedo, da na časnikarskem oddelku Trst A delijo službe po čudnih in nevzdržnih postopkih in kriterijih kot so raznovrstni pritiski, politična izsiljevanja in barantanja po logiki: divide (panem) et impera! V škodo naše skupne politične hrbtenice seveda.
(Pošteno je povedati še to, da so za nastavljanje slovenskih časnikarjev na radiu izključno pristojni italijanski funkcionarji).
Hvala, če boste to pisanje objavili.
Bralec
»Ples tatov« v Katol. domu
Amaterska dramska skupina SKPD »M. Filej« je uprizorila preteklo nedeljo 24. februarja v Katoliškem domu v Gorici komedijo Jeana Anouilha v štirih slikah »Ples tatov«. Režiral je igro Emil Aberšek, zelo posrečene glasbene vložke pa je skom-poniral prof. Andrej Bratuž.
Pustna nedelja je kot nalašč za igranje veseloiger in nekaj takega si ljudje za ta dan tudi želijo; dokaz za to je bila kljub pomanjkanju prometnih sredstev polna dvorana. Žal pa igra ni navdušila gledalcev; morda zaradi nekam plehke vsebine, morda ker je niso razumeli, morda ker jim je bila tuja po miselnosti. Tudi pretiha, prehitra in zato slabo razumljiva izgovarjava nekaterih igralcev je zlasti v zadnjem delu dvorane in v prvem prizoru mnoge motila. Menimo, da bi v prihodnje pri izbiri iger bilo bolj treba imeti pred očmi okus občinstva in ga vzeti takega kot je, ne pa mu nekako vsiliti to, kar je morda povšeči tistim, ki igro izbirajo.
Naj nam nastopajoči teh misli ne zamerijo, kajti slišali smo jih med občinstvom in to od mnogih, vsi pa smo soglasni v tem, da so igralci svoje vloge dobro, nekateri celo nadpovprečno podali. Posebno močni v izrazu in podajanju so bili Viktor Prašnik kot lord Edgard, Metka Klanjšček kot lady Hurf in Marilka Kor-šič-Cotarjeva v vlogi nečakinje Julije. Zelo posrečeno so se predstavili tudi trije tatovi Silvan Kerševan, Danilo Čotar in Darjo Frandolič; z njimi sta uspešno tekmovala kot salonska tatova oče in sin Dupont-Du-fort Roman Di Battista in Tomek Vetrih. Vlogo druge ladyne nečakinje je nežno, a z malce slabotnim glasom podala Lidija Jarc, Niko Klanjšček pa je odigral kar tri vloge in to prav dobro: godbenika, iklicar-ja in detektiva. Sodelovali so še: Mirjam Obljubek, Nataša Sirk, Ivica in Verena Koršič, Lučana Budal, Darko Semolič in Žarko Kerševan.	—ej
OBVESTILA
Roditeljski sestanek. Ravnateljstvo nižje srednje šole v Gorici, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v ponedeljek 4. marca ob
17.30	v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Okrogla miza o razporoki v DSI. Te dni, ko je govor o razporoki in referendumu v Italiji, prireja Društvo slovenskih izobražencev v Trstu nadvse zanimivo in aktualno okroglo mizo o tej problematiki. Svoja gledanja na to tematiko bodo obrazložili socialni asistent Ivan Buzečan, jurist odvetnik dr. Mitja Bitežnik in škofov vikar dr. Lojze Škerl. Okrogla miza bo v DSI, ul. Donizetti 3 v ponedeljek 4. marca ob 20.15. K udeležbi vabljeni vsi!
V	Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo igro »Božič pri Cupiellovih« v petek 1. marca ob 20. uri za abonma red A, premierski in red G; v soboto 2. marca ob 20. uri abonma red B, prva sobota po premieri; v nedeljo 3. marca ob 16. uri abonma red C, prva nedelja po premieri.
Ponovitev pravljične igre »Pepelka« bo v torek 5. marca ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
DAROVI
Za sklad Katoliškega glasa: mama pok. Jožice Peric 5.000; N. N., Gorica, 1.500; Gabrijela Sedevčič 5.000; N. N., Milan, 20.000; L. M. 10.000; N. N., Astrija, 100 dol.
Za Zavod sv. Družine: družini Černič in Ušaj iz Rupe namesto cvetja na grob Antona Černiča 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: dr. Teofil Simčič, Trst, v spomni odvetnika de Reya 5.000 lir.
N. N. iz Trsta daruje po 2.500 lir za Katoliški glas in za brezjansko Marijo Pomagaj v Nazaretu.
Za slov. misijonarje: N. N. 10.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
RADIO
H TH8TA
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30	(samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 3. do 9. marca 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »črni gusar«. Dramatiziran roman. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...
15.45	Nedeljski koncert. 16.30 šport in glasba. 17.30 »čin-čin«. Komedija. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.15 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35	Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Slovenski povojni revialni tisk v Italiji (5) »Mladika«. 19.25 Za najmlajše. 20.35 G. Gershwin: »Porgy in Bess«, opera.
SSG v Trstu priredi v sodelovanju z ZSKP in SPZ iz Gorice ter ustanovo EMAC v Verdijevem gledališču v Gorici v četrtek 7. marca ob 20. uri igro
Edoardo de Filippo
»BOŽIC PRI CUPIELLOVIH«
Igra je za abonma red mesto Gorica, okoliški in mladinski.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Kon-ccrt. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.15 Za vašo knjižno polico.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja (5). 19.25 Za najmlajše.
20.35	»Dnevnik zasutega rudarja Martina Tiffa«. Drama. 21.20 Skladbe davnih dob.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.15 Liki iz naše preteklosti: »Ivo Trošt«. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Kresna noč«. Dramatizirana povest. 21.35 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 3. do 9. marca 1974
Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 11.05 Otroška matineja. 12.30 Nedeljski popoldan. 15.25 Košarka Lokomotiva: Borac. 17.00 Rokomet Jugoslavija : Madžarska. 18.15 Trgatev, film, 20.40 V registraturi - nadalj. 21.35 Ku-vvait - dokum.
Ponedeljek: 17.30 Kljukčeve dogodivščine. 18.25 Enciklopedija živali. 20.35 »Dekliški trakovi «in »Beneška noč«. 21.45 Kulturne diagonale.
Torek: 16.55 Potepuška pravljica. 17.25 Rokomet. 19.00 Starost in staranje. 19.20 Nemi film. 21.25 Sam med volkovi.
Sreda: 17.40 Poly in črni diamant. 18.25 Na sedmi stezi. 20.35 Pravljica o koničastem svetu - film. 22.00 Umet. drsanje.
Četrtek: 16.15 Mladost na stopnicah - nadaljevanka. 17.25 Rokomet. 18.45 Moški zbor »Vres« iz Prevalj. 20.40 V kipečem loncu. 21.40 Četrtkovi razgledi. 22.10 Nokturno: Lapajne.
Petek: 17.35 Veseli tobogan. 18.15 Tončka Maroltova. 18.55 Cesta in mi. 19.05 Nalezljive bolezni. 20.40 Reci zbogom Maggie Cole - film. 22.05 Drsanje.
Sobota: 14.45 Nogomet Zagreb : Sarajevo.
16.30	Košarka Bosna : Jugoplastika in atletika v dvorani. 18.15 Kaiko sc rojeva naravoslovni film. 20.40 Kviz. 21.40 Cannon.
22.45	Drsanje.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo